CELJSKI TEDNIK Leto Xni. — štev. 6 Celje 15. februarja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJI fCELJSKl TISK« CENA IZVODU 20 DIN Obletnica zločina v torek je poteklo osemnajst let odkar je fašistični okupator storil na našem področju enega svojih najgrozovitejših zločinov. V sadnem drevoredu ob glavni ce- sti nedaleč od Frankolovega so na sadistični način obesili sto ljudi ^ od šolskim klopem ubeglih fan- tov, do upognjenih mož na meji starosti. V svojem zverstvu so šli tako daleč, da bi moral sin naj- nrcj obesiti očeta, toda raje je planil v beg in storil mnogo lažjo smrt pod točo svinčenk. Frankolovski zločin ni bil stor- jen v času, ko je bil fašizem na vrhuncu svoje moči in oblastno- sti. Zločin je bil storjen nekaj p,csecev pred klavrnim in zaslu- ženim koncem >->tretjega rajha', v trenutku, ko je sleherni človek le 2 ta^lo razuma moral slutiti bliž- nji konec fašizma in nacizma v organizirani državni obliki, v ob- liki vojaške surove sile. Dva grobova nemo pričata , o tem divjanju. V enem je 40, v drugem 60 žrtev. Frankolovski morilci so »maščevali« enega naj- bolj okorelih fašističnih zločincev, odgovornega za vse groTiote. ki jih je ljudstvo pretrpelo v štirih letih strahovlade, katerega je sluča,tno zadela zaslužena kazen iz parti- zanskega orožja. Ta zločin doka- zuje odsotnost sleherne človečno- sti in morale, dokazuje zlo naravo in bestialnost mnogoštevilnih »akterjev« tega dogodka. Cemu te besede po osemnajstih letih? Ravno zato, ker z gnevom in obžalovanjem ugotavljamo, da duh, ki je vodil zločinsko dejanje v soteski nad Frankolovim, ni iz- ginil. Z gnevom zasledujemo raz- voj dogodkov, ki govorijo o tem, da je veliko Dorfmeistrov še osta- lo ne samo pri življenju, temveč tudi na oblastnih, položajih so- dobne Nemčije. Ti bivši »gaulei- terji«, »Kreisfiihrerji«, gestapov- ci in esesovci botrujejo sodobnim ekscemom in zločinom kot so so- jenja in zapiranja naših državlja- nov, ubijanje naših diplomaiSKih predstavnikov, uničevanje naše imovine v tujini, financiranje in vodenje raznih klavrnih kotrare- volucionarnih tolp itd. Kajti Ju- goslavija ni samo zato trn v oče- su nemških oblastnikov (kakšno barvo si že lastijo), ker je sociali- stična, temveč tudi zato, ker iz svojih izkušenj stalno opozarja svet na brezštevilne žrtve in ne- izmerno gorje, ker lahko na vsa- kem koraku pokaže na si-^dove divjanja, ^kakršno je bilo na Frankolovem na predvečer zmage svobodoljubnega sveta nad fašiz- mom. J. Kr. Tekmovanje 8Z0L na Šmarskem Letos bomo proslavljali 20-let- nico ustanovitve republike Jugo- slavije. Občinski odbor SZDL v občini Šmarje je v počastitev na 20-letnico II. zasedanja AVNOJ razpisal tekmovanje med krajev- nimi organizacijami SZDL. Tek- movale bodo po vprašanjih notra- nje utrditve organizacij ter de- lovne iniciativnosti pri reševanju komunalnih vprašanj. L. Seminar za gostinske delavce Te dni poteka v Velenju <:«>TT.:"„r -^n strokovno izobraževanje gostinskih de- lavcev. Namenjen je predvsem mlajšim Rostinskim kadrom za razširitev in iz- popolnitev znanja iz gostinske stroke, ^eminar je organizirala komisija za stro- ''ovno izobraževanje pri občinskem ljud- skem odboru v Šoštanju. Zanimivo je to, so sprejeli v seminar tudi takšne, ki ""Slej niso bili v vrstah gostincev, a so pripravljeni v sezoni sodelovati. To je aziio predvsem za rešitev vprašanja zaposlitve žena. V ,52 urah bodo predelali snov iz sa- moupravljanja, iz strežbe, kuharstva m Kletarstva, turistične geografije in osta- |ega. Seminar obiskuje okrog 50 sluša- teljev. Gostovanje v Velenju Prejšnji teden je b^la v Velenju sku- P'"a študentov visoke politične šole iz 1Prišli so z namenom, du v ko- LKiivu rudn = ka lignita študirnin vpra- anja delavskega samoupravljanja, de- Df.m-'''Sainzuc-.ju dca .n deio »"•iMu-nih organizacij znotraj p. djelja. številnih razgovorih in razpravah Kunov podjetja so si delovali in zastnv- • ^J^"li najrazličnejša vprašanja. Prnv tako se udeležili posveta občinskega ple- sk ^' ''J*^'" razpravljali o gospodar- ■^"-aru/^benem razvoju Šaleške doline. -že za čas od 14. do 24. februarja ^redi februarja ohladitev s po- gostimi snežnimi padavinami. Ne- Kako od 18. dalje pretežno jasno mrzlo, le okoli 21. prehodne snežne padavine z burjo. Dr. V. M. TESNEJŠI STIK MED OBČINO IN PODJETJI Na skupni seji vseh občinskih svetov, ki je bila pred kratkim v Celju, so člani občinskih svetov celjske občine obravnavali pred- log občinskega statuta. Razpravo je potekala pre'dvsem o vpraša- njih, kako najbolje uskladiti raz- merje občinske skupščine in nje- nih organov do samoupravnih or- ganov v delovnih kolektivih. Odnosi med občino in podjetji še niso povsem razčiščeni, kar se odraža tudi v predosnutku občin- skega statuta. Gre predvsem za to, kako ohraniti samostojnost v odločanju pri organih upravlja- nja v podjetjih, hkrati pa zagoto- viti potrebna sredstva občini za reševanje skupnih potreb obča- nov v komuni. Z razvojem komunalnega siste- ma te potrebe iz dneva v dan bolj rastejo, dosedanji stiki v tem po- gledu med podjetji in občino pa doslej niso bili najboljši. Dogaja- lo se je namreč, da je občina in- vestirala sredstva za komuTialno izgradnjo večkrat tudi mimo vo- lje občanov in proizvajalcev v delovnih organizacijah, ali pa je po mnenju proizvajalcev sredstva trosila v manj koristne namene. Pri tem pa je bilo najbolj po- manjkljivo to, da so največkrat sredstva zbirali na relaciji: orga- ni občinskega odbora — vodilni ljudje v podjetjih. Razumljivo, da so bili na ta na- čin okrajni principi samouprav- ljanja, kar ni v skladu z našim demokratičnim komunalnim raz- vojem. Člani svetov so menili, da bo potrebno s tako prakso preki- niti in usmeriti sodelovanje med cbčino in podjetji izključno preko organov družbenega upravljanja. V tem smislu mora občinski sta- tut dobiti tudi potrebno formula- cijo. Takšno sodelovanje bo veliko bolj učinkovito, saj bodo proizva- jalci seznanjeni za kakšne skup- ne potrebe bodo odstopili sredstva občini. Tudi odločitev upravljal- cev bo v okviru razpoložljivih sredstev lažja in odpadle bodo ne- potrebne kritike glede trošenja sredstev. V ta namen so tudi predlagali, da bi občinski odbor sestavil pri- oritetno listo skupnih potreb v komuni za daljše obdobje. Ko bi to li^sto temeljito pretresli občani na zborih občanov in uprauljalci v delovnih organizacijah ter dali nanjo svoje pripombe, bi moral občinski odbor poskrbeti, da bi po takšnem vrstnem redu dosledno tudi dela izvajali. Disciplina pri koriščenju sredstev za res Tui,?nuj- nejša dela bo najboljše zagotovi- lo, da bodo upravljalci potrebna, sredstva v okviru možnosti tudi odstopili komuni. Boljše sodelovanje med občino in podjetji bo omogočilo tudi do- ločilo, ki ga predosnutek celjske občine navaja: eno tretjino članov občinskih svetov bo predlagal ob- činski odbor, dve tretjini pa de- lovne organizacije. Tako bodo imeli člani svetov več stika s pod- jetji kot doslej. Na tem posvetovanju izražene misli bodo brez dvoma koristile pri dokončni formulaciji občin- skega statuta na področju vsklaje- vanja skupnih potreb komune z možnostmi gospodarskih organi- zacij. To sodelovanje pa mora kajpak sloneti na principu odlo- čanja samoupravnih organov. Tudi predsednik izvršnega sve- ta LRS Viktor Avbelj je na ne- davnem posvetovanju s predsed- niki občin poudaril, da je med občino in podjetjem še vse prema- lo takšnega kontakta, ki naj bi predvsem razčiščeval vprašanje izvajanja ekonomsko-političnih nalog, ki se postavljajo pred pod- jetja. Zato naj bo v občinskem statutu jasno določen odnos, ki bo zagotovil, da je občina z vsem svojim delovanjem zainteresirana na poslovanju sleherne delovne organizacije. —ma— Največ cestno-prometnih prekrškov Kljub temu, da je število cest- no-prometnih prekrškov v mozir- s^ki občini v letu 1962 manjše kot leto popreje, le-ti vendar pred- stavljajo skoraj polovico vseh obravnavanih prekrškov. Največ tovrstnih prekrškov odpade na turiste. Skuipna denarna kazen znaša okrog 1,8 milijona, 10 voz- nikom pa so bila začasno od- vzeta vozniška dovoljenja. Za- nimivo je, da so zaradi dcbro organizirane g-ozdarske službe vidno upadli prekrški zaradi ne- dovoljene sečnje lesa. R. Z. V KONUSU PREKORAČILI januarski plan v konjiški občini budno bdijo nad nihanjem proizvodnje in iz- vršitvijo planov. In kot kaže, so ta prizadevanja rodila lepe sadove, saj so v usnjarskem kombinatu »KONUS« celo presegli januarska predvidevanja. Prav tako pa so tudi v drugih gospodarskih or- ganizacijah dosegli ugodne uspe- he. V. L. Sfafut podjetja l^^^^m Pred dnevi so se začele v kolek- tivu rudnika lignita v Velenju razprave o tezah statuta podjetja. Razprave so potekale po obračun- skih enotah. Kolektiv rudnika lignita je do- slej eno izmed prvih podjetij, ki je že izdelalo osnutek statuta. K temu je največ pripomoglo dose- danje uspešno samoupravljanje in nenehna decentralizacija znotraj pndietia ter s tem v zvezi nujno vsakodnevno spreminjanje ter prilagajanje pravil k družbeni stvarnosti. Prav na področju vode- nja in upravljanja so dosegli tisto nujnostno pravilno mejo, ki daje nesluten polet samoupravljanja, večji proizvodnosti, boljši organi- zaciji dela, manjšemu številu bol- niškega staleža in večji storilnosti. Uspehi v mesecu januarju so najzgovornejši. Medtem ko so v lanskem letu imeli povprečno dnevno proizvodnjo nekaj čez 8 tisoč ton premoga, so v januarju dosegli z nezvečanim številom de- lavcev 10.181 ton dnevne proiz- vodnje. Prav tako pa kaže 5,3 od- stotke staleža v kritičnem mesecu januarju velik napredek od lan- skoletnih 8 odstotkov. Pri obravnavi tez pravilnikov o delovnih razmerjih, o dotaciji po- čitniškim domovom za koriščenje dopusta članov kolektiva in ožjili svojcev, o štipendijah, posojilih in drugih dotacijah, o razdeljevanju stanovanj in o strokovnem izobra- ževanju so člani kolektiva živahno sodelovali ter vnašali nešteto do- polnitev ali spreminjevalnih pred- logov, ki jih bo komisija dostavila v obravnavo centralnemu delav- skemu svetu. -jo Malomeščanske usedline Vsak dan na najrazličnejše načine izkazujemo svojo socialistično zavest, svojo zavestno akcijo manifestiramo z novimi in novimi uspehi tako v gospodarstvu kakor v nadaljnji demokratizaciji družbenih odnosov. Malo nas je, ki ne bi prise- gali na svojo privrženost socializmu, toda hkrati tako radi uhajamo v stranske rokave malome- ščanskih usedlin. Ko je predsednik Tito v svojem govoru mladini na sedmem kongresu omenil tudi vprašanje tituliranja v naši družbi, so v naših uradih bili mnogi presenečeni, češ, kaj že zopet? Kaj je res tako težko razumeti, da je tituliranje >-gospod<-', »-gospa-« in »gospodična« zraslo v raz- redni družbi in da je to terminologija razrednih razlikovanj? Nekaj dni se je uslužbencem po ura- dih in javnih lokalih nekoliko zataknilo, zdaj pa se spet počasi uveljavljajo neprimerni naslovi. Lepa, okusna in moderna obleka je stvar etike, civilizacije, če hočemo tudi kulture. Toda preti- ravanje je prav tako malomeščanska skrajnost, ko nekdo hoče po vsej sili izstopili kot družbeno več vreden, če se obleče, recimo — s tisočaki. Zadnje dni v Celju skoraj ni bilo mogoče slišati drugega kakor komentarje o pripravah in matu- rantskem plesu samem. Dopuščamo, da je v cest- nih in šepetajočih komentarjih veliko pretirava- nja, da je le pretirano trditi, da so nekateri v iz- datku zase (starši) in za maturanta dosegli četrti- no milijona in več. Toda zanimivo, da so vendarle naše domače trgovine bile premalo založene za dekleta in fante na pragu življenja, da je bilo spet treba vsaj v Trst, če že ne kam drugam, po blago. Doklej bomo tako pretiravali, da se bodo zmernejši v zahtevah in zmožnosti raje izognili taki prireditvi? In končno, ali je treba dvigniti tak halo, če maturira fant ali dekle? In ali je res toliko vredno, da sosedje pokajo od zavisti nad investicijo vloženo v šumeča oblačila za en večer. Ter končno, ali je vredno pozeleneti od zavisti, če se nekdo nekoliko našopiri, da bi sem in tja na tak način opozoril nase? Eno in drugo je malomeščanščina, napuh in zavist. Občinski odbor SZDL in odbor za zbiranje pomoči pre- bivalstvu v Cupriji apelirata na občane, gospodarske orga- nizacije in ustanove na področju občine Celje, da pristopijo k zbiranju pomoči — tako materialne kot v denarju — za ublažitev nesreče, ki je prizadela občine Cuprije. Prebivalstvo Cuprije je ob povodnji v Celju leta 1954 n^^ebično in velikodušno priskočilo na pomoč, prav tako pa tudi stalno sodelovanje med obema občinama narekuje, da se tudi mi odzovemo ob njihovi nesreči. Občani naj preko predstavnikov hišnih svetov pristopijo k zbiranju prostovoljnih prispevkov. Predsedniki stanova- njskih skupnosti pa naj overijo predsednikom hišnih svetov popisane pole darovalcev. Prav tako naj gospodarske organizacije preko delavskih svetov in sindikalnih organizacij, ter ustanove preko uprav-j nih odborov in sindikalnih podružnic pristopijo k tej akciji, j Vsa finančna sredstva naj se nakazujejo na posebni žiro! račun pri Narodni banki Celje štev. 603-11-615-64. Materialne prisoevke z dokumentacijo sprejema Priprav- ljalni odbor s sedežem pri Občinskem sindikalnem svetu. Ker je učinkovitost te akcije odvisna predvsem od hitre pomoči, apeliramo na vse občane, gospodarske organizacije in ustanove, da čim prej pristopijo k tej akciji. Občinski odbor SZDL Celje in Pripravljalni odbor za zbiranje pomoči priza- detemu prebivalstvu Cuprije S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIDEM-KRŠKO Večja smotrnost in odgovornost pri sestavljanju in uresničevanju družbenega plana Vsredo je bila v Krškem seja občinskega judskega odbora, ki so se ga udeležili tudi direktorji gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. Na seji je predsednik občine tov. Stane Nunčič podal obširno oceno gospodarskega razvoja občine v letu 1962 in pri tem omemil, da so bila predvide- vanja o dinamiiki nadaljnjega razvoja občine preveč optimistič- na in da se tudii krško-videmska občina ni mogla izogniti sploš- nim pojavom stagnacije proiz- vodnje v prvem in pospešenega razvoja v drugem polletju ob spodbudnih gospodarskih ukre- pih in s podporo okrepljene po- litične aktivnosti. Družbeni plan za leto 1961 je bil v odnosu na plan iz leta 1961 presežen za 1,6 %, v odnosu na planske postavke v letu 1962 pa je bil dosežen z 97 %. Po panogah so industrija, tr- goviina in obrt presegle planska predvidevanja, kmetijstvo, grad- beništvo in gostinstvo pa ne. Pri tem je treba pripomniti, da je družbeni sektor v kmetijstvu, obr- ti nad predvidenim planom in da zasebni sektor v teh dveh pano- gah ni izpolnil pričakovanj. \ Tovariš Nunoič je v podrobnio- sti poročal o gospodarjenju in o težavah za vsaka podjetja pose- bej lin za vse panoge gospodar- stva. Značilno je, da so velika podjetja v občini dosegla in po- večala proizvodnjo, in si- cer Termoelektrarna Brestanica za 23,5, rudnik rujavega premo- ga Senovo za 7,1, Tovarna celu- loze Videm-Krško za 1, Tovarna čokolade za 13,5 odstotkov. Na poročilo o gibanju gospo- darstva v preteklem letu je pred- sednik občine navezal tudi pred- videvanja za leto 1963. Osnutek plana, ki bo zdaj šel v razpravo po gospodarskih organzacijah, osnutek proračuna, ikd ga bodo obravnavaM občani v proizvod- njih in terenskih organizacijah in predlog plana investicij, vse to že zdaj temelji na veliko bolj realnih predpostavkah, čeprav so tudi tu, zlasti pri investicijah ne- katere postavke že precej napete. Težave bodo brez dvoma na- stale pri neuravnovešenosti naj- nujnejših potreb dn predvideni- mi sredstvi, kar se »-manifestira« v znesku okoli 150 milijonov. Na seji je podal poročilo tudi direktor Zavoida za zaposlovanje, nato pa se je razvila zelo živahna in pestra razprava. V razgovor, ki se je sukal okoli kmetijstva, šolstva, socialnega skrbstva in seveda tudi (indu9trij,ske proizvod- nje, je sodelovalo najmanj dvaj- set odboirnkov iin gostov. TUDI MLADINA NA KONGRESU JRK! Ob stoletnici ustanovitve Rde- čega Icriža bo v mesecu aprilu v Beogradu kongres jugoslovanske- ga Rdečega križa. In letos bo ob tej pomembni obletnici na kon- gresu prvič tudi mladina, v vrstah katere so naj zveste j ši člani te člo- vekoljubne organizacije. Iz Slo- venije se bo udeležilo kongresa pet delegatov-mladincev. Prav zato so se udeležili pred dnevi posveta na okrajnem odboru Rdečega kri- ža v Celju predstavniki posa- meznih občin ter srednjih in va- jeniških šol. Konec je zimskih počitnic in po malem jemlje konec tudi letošnja izdatna zima. Povsod so bili tečaji za smučarje, tek- movanja, sankanje in drsanje. Ni bilo planinskega doma, ki bi v tem času do kraja ne oživel. Tudi na Menini planini je bil tak tečaj gornjegrajskih šolarjev. Sami so si gospodinjili pri tem pa pridno vadili po snežnih strminah. Na koncu so imeli tudi tekmovanje. Podobno je bilo povsod, od Memne do Boča na Kozjanskem. Sima se poslavlja? Težko se je odločiti za vremenoslovca, še težje je vedeti kdo ima prav. Proies»or /i. Obuljen je napovedal za prvo po- lovico februarja toplejše vreme, za drugo polovico pa spet prodor hladnih zračnih tokov. Amater metereolog B. Koljčic- ki pa je ravno nasprotnega mnenja. Zato smo zdaj lahko radovedni ali je Koljčicki vsaj za drugo polovico februarja uganil in bo toplo, ali pa bo še imel nadalje prav profesor Obuljen in bo poslej spet hladneje? e CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 15. februarja 1963 POGLED PO SVETU TINE OREL Bojna sekira hladne vojne ni zakopana, optimizem po kubanski krizi je hil prezgoden. V ZDA se vedno močneje spet o^glašajo Du- llesovi nasledniki, češ da je treba s SZ voditi samx) eno politiko, to je politiko močne roke, ■ in da je najboljša politika v svetu ta, da ga držiš na robu vojhe. Spet se oglašajo tisti, ki pravijo, da je treba s Castrom pomesti, ne gle- de na posledice, ki naj bi hHe kakršnekoli, čeprav atomska voj- na. SZ da pripravlja vojno in čim prej bo do nje prišlo, tem manj bo SZ nanjo pripravljena, tem več šans za zmago bo imela ZDA. Kennedy sicer ne nM,seda tej logiki in na zadnji tiskovni konferenci je ameriške vojne huj- skače suvereno zavračal, češ da se vprašanja vojne in miru ne morejo tehtati po nepreverjenih govoricah. Kennedv priznava, da pomeni vojna za ZDA veliko tve- ganje in nič kaj poceni način, s katerimi bi zavzela Kubo in dru- ge stvari ter dosegla svoje cilje. ZDA bi že večkrat lahko začela vojno, casws belli je bila Mad- žarska, nemiri v Vzhodnem Ber- linu, Varšavi, pa je niso začele, ker začeti vojno pomeni obsodi- ti narod na težke žrtve: RealTvo je Kennedv presodil, da taka Kuba, kot je, za ZDA ne pomeni vojne nevarnosti in da je prepričan o miroljubnosti SZ. Koliko pa je ZDA do tega, da brez pardona zavlada vsaj nad zapadno polovico sveta, se ne vi- di samo iz teh bojaželjnih disku- sij o Kubi, ampak tudi iz dogod- kov v Kanadi. Tam je moral pa- sti Diefennbaker, sicer konserva- tivec, vendar nič kaj vnet za he- gemonijo ZDA. Zato ni čudno, če Diefenbakerja niso podprli an- gleški konservativci, pač zato, ker so se soUdarizirali z liberalcem Pearsonom, bodočim možem Ka- nade, ki je ob Diefenbakerjevem padcu dejal: ^^Sovražnik Kanade je komunistični imperializem.-<-< S tem je Pearson podprl inte- gracijo Zapada pod vodstvom ZDA. S tem je Pearson tudi pod- prl ekorumisko in politično pomoč ZDA Kanadi, Kanada pa mora na pot ameriškega satelita, čeprav je po vojni vodila samostojno po- litiko in je bila cenjena kot če- trta sila na svetu. S tem je ustre- ženo tudi Angliji, kateri se tre- nutno učinkovito upira de Gau- lle. Pravijo sicer, da je de Gaullo- va politika na slabih nogah. Čim ne bo Adenauerja, ne bo od osi Pariš — Bonn ostalo nič, ameri- ška politika o enotni Evropi pa bo spet na pohodu kot edinu mož- nu in potrebna. Francosko-nemški sporazum je doživel hudo kritiko tudi v Za- padni Nemčiji. Adenauerjev na- slednik, vsaj zdi se, da bo, Er- hard, je podprl Kennedyja v nje- govi kritiki na de Gaulla in po- zval ZDA, naj prevzamejo vod- stvo zapadnega sveta. Adenauer je kljub svojim starim letom elastično odgovoril, da Zahodna Evropa ve. da se ne more obdr- žati brez ZDA. Zatona Evr-op^? To pomeni, če bi v Evropi zmagal socializem. Zato se Amerika tako veže na fašistično Španijo kot svoje mo- stišče za primer vojne, posebno zdaj če bi se svet sporazumel za koTivencionalno orožje. Ne vemo še za ozadje držav- nega udara v Iraku. Kasem, ki je nekaj let -uodiZ Irak, je hil ustreljen, novo vlado pa so se- stavili njegovi nasprotniki, ki jih je KoA-em držal po ječah ali zu- naj aktivnih služb. Udar so izvedli v »stiiu«, zbombandirali so Ka- semovo rezidenco in s tem za- vzeli ključni borbeni in vojni po- ložaj. Udar v Iraku je spet osvet- lil trenje znotraj arabskega naro- da, ki je spričo meh mogočih medsebojnih razlik, zgodovinskih, političnih in ekonomskih, obre- menjen še z najinteresantnejšim bogatstvom, z nafto. Svetovni pe- trolejskl magnati se ne morejo odreči svoji oblasti med Bližnjim vzhodom in tako ni čudno, če je enotnost arabskega naroda za enkrat še sanu) sen. Zanimivo je, da so novo vlado v Iraku navdu- šeno pozdravili najprej Egipt, Je- men in Alžir. Dogodki v Iraku pa bodo vrgli svojo posebno luč tudi na azijsko afriško konferen- co v Tanganjiki, saj bo arabski svet krojil svojo usodo svobodno šele, ko se bodo uresničili cilji, o katerih je te dni ta konferenca govorila: popolnu neodvisnost kolonialnih dežel, neodvisen raz- voj nacionalnih gospodarstev, li- kvidacija ostankov kolonializma. Cilji so visoko pojasnjeni, a tako je treba, če hoče svet hoditi po poti napredka. T. O. Kolektivna odgovornost Osnutek statuta konjiške obči- ne je doživel pred začetkom jav- ne obravnave dva temeljita pre- tresa, ki sta opozorila na mnoge probleme in odnose, M bi jih mo- ral statut jasneje postaviti ali vsaj nakazati. Obe razpravi, ki sta se vodili na skupnih sejah članov ljudskega odbora ter ob- činskega odbora Socialistične zve- ze sta pokazali, da gre v tem pri- meru za statut, ki je zrasel iz specifičnih pogojev, da je izraz gospodarskega stanja pa tudi ho- tenja tamošnjih ljudi. Lahko bi rekU, da gre v tem primeru za resnično konjiški statut, ne pa za popravljeno kopijo katerega koli drugega. Čeprav je težko reči, ali bodo vse pripombe in vsi predlogi, ki so biU izrečeni na zadnji skupni seji ljudskega odbora konjiške občine in članov občinskega od- bora SZDL vneseni v osnutek statuta, ali ne, so vendarle zani- mivi, saj odkrivajo probleme, ki jih bo moral reševati, če že ne statut, pa vsaj kak drug ustrezen akt, morda poslovnik itd. Gotovo je, da bo že pred spre- jemom statuta rešeno vprašanje, ali se bodo konjiški občini pri- ključili nekateri kraji dosedanje bistriške občine (Oplotnica). Go- spodarski razlogi govorijo, da bi bila takšna priključitev več kot utemeljena. Sicer pa, o tem naj razpravljajo in sklepajo prizade- ti občani. Zanimiva je pobuda naj bi o perspektivi razvoja posameznih naselij odločale krajevne skup- nostL Pri njih naj bo iniciativa, kaj bodo delali in gradili, pri lju- deh, ki so najbolj zainteresirani za eno ali drugo nalogo. V pro- gramu je nadalje nakazana raz- širitev PTT službe; nekaj govora je bdlo tudi o združevanju osnov- nih šol ter o vlogi, ki jo naj ima zdravstveni center kot osrednja občinska Nravstvena ustanova, ki naj koordinira celotno delo na iz razprave o statutu konjiške občine na svojem področju. Seveda pa je v tej zvezi razumljiva želja, da naj liomuna ne samo omogo- či, marveč tudi zagotovi nemo- teno delo in izvajanje programa zdravsvenega centra. Tu seveda prihajamo navzkriž z željami in možnostmi. V perspektivi je na- kazana ustanovitev sklada za te- lesno vzgojo. Statut daje občin- ski skupščini velike možnosti za ustanavljanje, pa tudi združeva- nje oziroma uidnitev posameznih svetov. V teh določilih ni nič to- gega. Vse kaže, da se bo število svetov pri ljudskem odboru zma- njšalo od sedanjih enajst na osem. Prav je, da osnutek statuta ne določa števila in meja krajevnih skupnosti. Takšne skupnosti bo seveda potrjevala občinska skup- ščina, toda le na predlog zborov občanov. Ne glede na to so pred- videne nekatere korekture v šte- vilu in s tem v zvezi v mejah krajevnih skupnostL Zanimiva je odgovornost vseh občanov do reševanja skupnih problemov in prav tako soodgo- vornost gospodarskih organizacij do nalog, ki jih bo morala reše- vati komunalna skupnost. Gre torej za eno družino s skupnimi nalogami, za kolektivno odgovor- nost. Prav tako je silno zammiv podatek, da bo ljudski odbor so- deloval pri izvajanju določenih krajevnih komunalnih del le ta- krat, kadar bodo prebivalci dolo- čenega območja dali svoj delež v višini 75 odstotkov vrednosti. Razumljivo pa je, da se ba lahko ta delež spremenil, če bodo tako narekovale skupne potrebe in če bodo tako dovoljevale tudi mož- nosti. — an RlIZPIS - da ali ne Na nedavnem posvetu o cvsnutku republiške in zvez- ne ustave v Celju je bilo načeto zanimivo in hkrati aktualno vprašanje, ki se je nanašalo na ponovno posta- vitev direktorja po preteku prvih ali 'naslednjih štirih let. Vprašanje se je glasilo približno takole: kaj napra- viti v primeru, če se delav- ski svet strinja, da ostane direktor na svojem mestu tudi po preteku prvih ali naslednjih štirih let? Ali je v tem primeru potreben po- noven razpis iza to mesto, ali ne? Razumljivo je, da je to vprašanje vzbudilo precej različnih mnenj, predlogov in pripomb. Kot je iznano se naj v prihodnje še bolj kot doslej uveljavi pravilo, da je trenja za sleherno prosto delovno mesto razpisati jav- ni natečaj. V odgovoru na postavljeno vprašanje se je tolklo dvoje mnenj. Prvi so zagovarjali stališče, da lahko delavski svet opusti razpis za delovno mesto direktorja, če se strinja z dosedanjim. Drugi pa so rekli nekoliko dru- gače. In vse kaže, da so imeli slednji prav, ko so predlagali, da naj delavski svet po preteku vsakih štirih let razpiše delovno ,mosto direktorja. Nikier namreč ne 'oiše. da je bil dosedanji najbol TŠi. Lahko se zgodi, da bo prišel -po javnem razoisu na to delovno mesto boHši in končno, ali lahko kolek- tiv sprejme stališče delav- skega sveta, da je na nrimer dosedn.Tiii direktor najboljši, kot ed'no merndajneTa in dbjektivnega? 7di se da ne, saj lahko na taksno stališče v mriosjočem volivaio sub- Tr>k+'VTie sile in "e na/adnie direktor sam. Zato je bil oredloT. da nai se t>o mre+e- ku vsak'h štir'h let ra,7niše delovno mesto direktorja. ump<^i+en in v sklf'du z vsemi načeli upravljanja. -n Tudi aa. itAeie Celjsko avtobusno podjetje ima že nekaj mesecev v Krškem svojo podružnico, ki jo vodi tov. Emest Stoklas. — Kako je sploh pirišlo do tega, da ste odprli v tem kraju podruž- nico? — Naše podjetje je kupilo od sorodnega podjetja v Krškem, ki se zdaj ukvarja le s tovornim pro- metom, tri avtobuse, hkrati pa prevzelo iproge, ki jih je prej vzdr- ževal »Transport«. Tako vozimo iz Krškega v Rako in Kostanjevico, razen tega pa imamo še dve progi za delavce, ki so zaposleni v Celu- lozi. Na ncvo pa smo uvedli progi na Veliki trn ter v Gorenje Pijav- ško; mimo vsega tega pa je vzpo- stavljena še avtobusna zveza med Celjem in Kirškim. — Imate dovolj prometa, oziro- ma dovolj potnikov? — Pozimi jih je več kot sicer, kajti zdaj sedejo na naše avtobu- se tudi tisti, ki se drugače vozijo na delo ali v šolo s kolesi. — In načrti? — Predvidevamo, da bomo av- tobusni promet še razširili, razen tega pa bomo razširili svoje de- lovno področje še na turistično dejavnost in tako v sodelovanju s turističnim društvom skrbeli tu- di za prijetne izlete in podobno. Zanje ie dražje... Na nedavna sikupni seji članov obeh zborov občinskega ljudske- ga odbora ter občinskega odbora Socialistične zveze v Slovenskih Konjicah je padlo nekaj besed tu- di na račun trgovine, zlasti pa ti- ste na podeželju, ki je z nekate- rimi artikli slabo založena, ali pa jih sploh nima. Tako so ljudje iz Stranic povedali, da plačujejo ki- logram mesa za okoli sto dinar- jev dražje, kot pa velja za tiste, ki stanujejo v Konjicah. V Stra- nicah namreč ni mesnice, zato morajo tamošnji prebivalci hoditi po meso v Konjice. To pa je pot, ki jo opravijo navadno z avtobu- som. Ta prevoz pa seveda stane in za prav toliko se podraži na primer Icilogram mesa, če ga gre- do kupit. Ta ugotovitev pa ne velja same za Stranice; značilna je tudi za nekatere druge kraje v konjiški občini. Ljudje sprašujejo, ali se teg^ problema ne da zadovoljivo r^ siti?. Med Viteškim kovači na seji delavskega sveta Bilo je nekaj minut po sedmi uri zjutraj, ko je v dvorani doma Ljudske tehnike tovariš Vili Premru začel peto redno sejo cemtraLnega delavskega sveta koleiktiva tovarne kovanega orodja Zreče. Okoli dolge mize pa tudi okoli peči, ki tisti dan nikakor ni mogla segreti ve- likega prostora, so sedeli skoraj vsi člani tega osrednjega organa samoupravljanja; manjkali so le upravičeno odsotni. Med točkami dnevnega reda sta posebno po- zornost vzihujalli poročilo centralne popisne ko- misije ter razprava o strokovnih kadrih in kadrovski politiki v podjetju. V imenu popisne komisije je najprej poročal šef gospodarslko računskega sektorja tovariš Zavšek. Ni se ustavljal toliko pri številkah, če- prav jih je tudi navajal, niti se ni spuščal v težko razumljive ekonomske analize; njegove besede so bile jasne in odločne, včasih celo ne- koliko trde. Vsi člani so ga poslušali z veliko pozornostjo. — Delo vseh dvajsetih popisnih komisij je bilo silno težko, zlasiti pa še tistih, bi so morale delati na prostem, kjer jim je sneg siproti pokri- val material, je med drugim dejal tovariš Zav- šek. Ugotavljali smo tudi, da je to delo precej zaviralo normalni tek proizvodnje, saj je pri inventarizaciji sodelovalo precejšnje število ljudi. Tako je govoril in .razčlenjeval, hkrati pa opozarjal na pomanjikljivosti in v isti sapi predlagal: — Obračunske enote se bodo morale zadol- žiti z osnovnimi sredstvi s pomočjo primopre- dajnih knjig... Ugotovili smo precejšnje ter- jatve ,ki so že zapadle, pa tudi naše podjetje je izkazovalo ob koncu leta nekaj neplačamih računov. Nekaj govori o slabi likvidnosti, o ve- likih zalogah ... Stanje v surovinskem skla- dišču se je že spremenilo; toda navkljub temu moramo gledati, da bo čimprej pokrito in za- >rto. Ne smemo več dovoliti možnosti, da bi cdorkoli jemal material. Ne gre za krajo, mar- več za nekontroliran odvzem materiala, ki ga potrebujejo v obratih. Tudi za delavce moramo uveljaviti orodne knjižice in med letom kontrolirati, kako čuvajo zaupano orodje ... Precejšnjo razliko smo ugotovili v bifeju. Njenih vzrokov še nismo ugotovili, toda navzlic temu so čudno vlogo pri tem odigrali tako ime- novani >pu|arTi«. Tako so padale besede; besede, ki so skoraj v slehernem primeru opozarjale, da bo treba še marsikaj spremeniti, zlasti pa izboljšati or- ganizacijo dela in poslovanja. Ko je končal, je za nekaj časa zavladala ti- šina, zdelo se je, kakor da premišljujejo o be- sedah, ki so jih slišali, pa tudi o pomanklji- vostih, ki so jih morda že sami občutili, pa niso vedeli, kako in kaj. Potem se je začela razprava o predlogih in ugotovitvah centralne popisne komisije pa tudi o nekaterih drugih rečeh, kot na primer o neki šupi, ki jo je menda nekdo zgradil na svojo pest, zdaj pa propada itd. — Današnje poročilo popisne komisije, je v razpravi dejal tov. Leskovar, mi je bilo vječ predvsem zato, ker je bilo zelo konkretno. Ra- zen tega p& je opozorilo, kje so napake in kako jih naj odpravimo. Menim, da Tahko brez odla- šanja siprejmemo sklep, ki ga predlaga popisna komisija. In ta j6 — namesto popisa ob zaključku leta, ki odtegne od proizvodnje veliko število ljudi, bodo v tovarni kovanega orodja Zreče uvedli kontinuirano inventuro, ki bo trajala celo leto. To delo bo opravila ena sama komisija; vse- kakor dosti bolj kvalitetno, kot pa ga lahko opravijo popisne komisije. — Pomembnost tega sklepa je v tem, je še dodal direktor, tov. Kolenc, da bomo dosegli^ večji nadzor in večjo odgovornosit. Komisija bo stalno na delu; v obrate bo prihajala nena- javljena. S tem bomo zagotovili večjo ažurnost in kar je prav tako važno, napake bomo od- stranjevali sproti, ne pa šele oib koncu leta. XXX Z enako zavzetostjo, če ne še večjo, so se člani delavskega sveta lotili drugega vprašanja, to je problema strokovnih kadrov in kadrovske politike na siploh. — V zadnjem času v tovarni veliko govo- rimo o strokovnih kadrih, je besedo povzel direktor tov. Kolenc. Vtem ko smo si edini, da te ljudi močno potrebujemo, pa smo si različni v stališču, kako jih naj dobimo, da bomo kos zahtevni nalogi, ki smo si jo postavili v letoš- njem letu, pa tudi nalogam, ki nas čakajo v prihodnje. Položaj na tržišču, izredno močna conikurenca v kovaških izdelkih in podobno nas silijo, da moramo naprej. Če ostanemo na istih pozicijah, kot jih imamo, pomeni, da bomo zaostali, da nas bo čas prehitel. Večjih gospo- darsikih uspehov pa ne moremo doseči samo na račun investicijskih vlaganj; uspehi niso odvisni le od dobre organizacije dela in drugih čini- teljev, temveč predvsem od ljudi, ki bodo spo- sobni zastaviti in izvršiti predvidene obvez- nosti. Organizirati moramo industrijsko proiz- vodnjo, ki se bo mogla uveljaviti tudi v med- narodni delitvi dela ter se solidno vključiti na domače tržišče. Kako velike naloge nas čakajo v letošnjem letu, se vidi tudi iz načrta, ki smo si ga zastavili. Tako naj bi letos znašala vrednost naše proiz- vodnje dve milijardi sto milijonov dinarjev. Če to številko primerjamo s 1956. letom, ko je znašala vrednost proizvodnje 690 milijonov, ali z uspehom, ki smo ga dosegli lani, ko smo pro- izvedli za eno milijardo šest sto milijonov, po- tem je očitno, da znatno povečujemo naše pro- izvodne obveznosti. Pa ne samo to, pri nas se je močno spremenil tudi sortiment izdelkov. Medtem ko je pred leti prevladovalo poljedel- sko orodje, simo zdaj prešli na avtomehansko in v zadnjem času na zelo precizne odkovke. Pri nas ni moči več voditi proizvodnja na pamet. Uveljaviti moramo pripravo dela, osvo- jiti tehnološke postopke, zboljšati organizacijo dela, uvesti nekatere nove službe in podobno. Za vse to pa so nam potrebnistrokovnjaki, teh- niki in inženirji. Vsi vemo, da imamo teh ljudi premalo in da nas to tepe že zdaj. Zato moramo zastaviti dru- gačno kadrovsko politiko in napeti vse sile, da te ljudi čim prej dobimo, ker jih nujno potre- bujemo ... Takšne in podobne so bile besede direktorja. — Toda. kaj bodo rekli naši ljudje, če bomo zdaj novim strokovnjakom skušali dati neka- tere ugodnosti, je padel prvi očitek, ko so se člani delavskega sveta seznanili tudi s podrob- nim načrtom pridobivanja strokovnih kadrov. — Zavedati se moramo, da začenjamo uve- ljavljati daljnosežno kadrovsko politiko, ki je za nas trenutno važnejša od investicijske. Tudi v tem, če bomo tem ljudem zagotavljali povra- čilo prevoznih stroškov, ki veljajo za redna prevozna sredstva, če jim bomo vsaj na začetku priznavali celo višje mesečne dohodke, morda dodatke za ločeno življenje in podobno, moramo gledati koristne naložlbe. ki imajo en sam cilj, in to je povečati in zboljšati našo proizvodnjo. Od te pa zavisijo tudi prejemki naših ljudi. Torej gre tudi zanje in ne samo za nove, je sledil odgovor. Zdi se, da so te besede zalegle, da so naletele na polno razumevanje, sat so se zdaj oglašali tisti, ki so pritrjevali predlogu in- rekli, kaj še sploh čakamo. Tako je delavski svet tovarne kovanega orodja v Zrečah sprejel sklep, ki pomeni za ta kolektiv svetlejšo perspektivo. M. Božiča, Dva posnetka s seje centralnega delavskega sveta tovarne kovanega orodja v Zrečah. Zgoraj: na levi direktor podjetja, Tine Kolenc, v sre- dini predsednik delavskega sveta, Vili Premru; spodaj: skupina članov delavskega sveta. CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 15. februarja 1963 RENTA - DA ALI NE? S posebno nalogo proučitve gospodarskega položaja rud- nika lignita v Velenju in ostalih slovenskih premogovnikov se je pretekli teden mudila v Velenju posebna skupina zastopnikov sekretariata za splošno gospodarske zadeve, sekretariata za industrijo, gospodarske zbornice LRS, sveta sindikatov metalurgov in rudarskih delavcev. Glavni namen je bil proučitev, položaja in predvsem posebnih rudniških družbenih dajatev ter njih lupravičenost. Že dve leti ima rudnik lignita ^ Velenju kot edina gospodarska organizacija v Sloveniji posebni družbeni rudniški prispevek, ki znaša skorajda polovico vseh ob- režnih prispevkov. Do nedavna je ta prispevek bil tretiran kot prispevek zaradi boljših prirod- nih pogojev, kar pa nikakor ni odgovarjalo resničnemu stanju. Kaže torej, da bo slednjič ta prispevek — imenovan RENTA — ukinjen, ter bo s tem znatno izboljšan položaj velenjskega premogovnika, pri katerem je nastopil onden proces: pri so- časni veliki porasti produktiv- nosti znatno opazen stalni padec dohodka. Na splošno kaže analiza, da je doseženi narodni dohodek v pre- mogovnikih bistveno nižji od ustvarjenega narodnega aouodka v oslau inuu.stnji. l^remogovuild so namreč drugače obravnavani in niso vključeni v celotni tržni mehanizem (cene premogu so določene). In v tem nastopajo oudue ekonomske alogičnosti. Za- radi nizkega narodnega dohodka imajo premogovniki do dve tretjini nižje obveiznosti, dose- gajo pa dokaj večjo produktiv- nosiL kot ostala industrija. l-'osiedica tega so nizki skladi in počasnejši porast osebnih do- hotiikov, in še to, da so premogov- niki primorani poraJjiti dokajšen del ustvarjenega narodnega do- hodka za sredstva osebnih do- , hodkov. Odnosi med oseibnimi dohodki v industriji in premogovnikih so se v zadnjih dveh letih skoraj popolnoma izenačili in to s posle- dico dokajšnje fiuktuacije delav- cev iz premogovnikov. Predvi- deni odnos 150:100 v korist pre- mogovnikov je že zdaleka spre- menjen. In vse do leta 1960 je bil glavni vir družbenih dajatev prispevek od dohodka, z 1961. letom pa je bil uveden rudniški prisipevek, kot nekakšen posebni instrument, ki naj bi zajel izredni dohodek v tistih premogovnikih, ki imajo boljše pogoje pri izkoriščanju narodnega bogastva. Plačujejo ga le trije premogovniki, in sicer: rudnik Banoviči, Kreka in Ve- lenje in to s stopnjo 4 odstotke, 7 odstotkov in 12 odstotkov od realizacije premoga. Pri presoji in odločanju stopnje pa kot kaže niso bili upoštevani naravni po- goji (le-ti so v Velenju izredno težki in ne obratno), temveč je bila za osnovo vzeta akumulativ- nost zadnjih dveh let. Trditev o naravnih pogojih je spričo rudnikov z dnevnimi kopi pač nevzdržna logične presoje, še po- sebej pa pri dokaj šn j i razliki stopnje prispevka. Takšen sub- jektivno postavljen instrument ima naravnost kvarne posledice, saj se v njem nehote skriva ina- čica ali pravo nasprotje načelu nagrajevanja po delu; je torej destimulativni instrument, ki ne- kako »kaznuje« napore kolektiva pri ustvarjanju večje storilnosti in boljše ekonomičnosti poslo- vanja. Takšno stanje je rešljivo le z vključitvijo premogovnikov v splošni gospodarski sistem, kjer bi lahko s prosto formiraiuimi cenami dosegli enake pogoje kot ostala industrija in obenem bili pred družbo obvezni za istedruž- , bene prispevke. Na ta način hi] premogovniki dosegli nujnostno j povečanje osebnih dohodkov v' svoji stroki, lahko bi sami krili, potrebe po razširjeni reoroduk-j ciji in modernizaciji svojih obra-^ tov in bi s tem odpadlo doslej obvezno investiranje iz zveznih sredstev. Posebna skupina je po preučitvi predlagala, da se že za leto 1962 (torej enkrat za nazaj!) zniža rudniški orispevek velenj- skega rudnika za 5 odstotkov in se izenači s stopnjo prispevka rudnika Kreke. Prepričani smo lahko, da bo to osvojeno, kasneje pa s posebno štduijo na osnovi objektivnih meril pri obravnavi pogojev iz- koriščanja narodnega bogastva po vsej verjetnosti še znižano. ZA DOGRADITEV DOMA Andraž je razmeroma precej odmaknjena vasica od Polzele. Vendar je ta predel ikmečko moč- no zaledje. Zaradi tega namerava osrednja zadruga v Savinjski do- lini dograditi že začeti zadružni dom. V njem bodo uredili tudi lično klubsko ooho, sodijo pa da bodo uspeli ta čas nabaviti tudi televizijski sprejemnik, za katere- ga je med prebivalci veliko zani- manja. Zanimive žemljice pred kratkim je celjski okraj dobil še tri nove občine — sevni- ško, krško in brežiško. Taka pri- pojitev ima razen svojih poseb- nosti to značilnost, da se posa- mezne službe, nadalje gospodar- Sitvo, trgovina — skratka vsa de- javnost v nekem' smislu primerja z ostalim področjem, in sicer vse- eno kako; gledano iz vidika dose- danjih cbčin ali pa narobe iz aspekta .priključenih občin. Primerjava raznih pojavov in prilagojevanje pa je vselčakcr la- hko samo koristno, kajti gotovo je, da se s tem prenašajo pozi- tivne izkušnje in dobre lastnosti v obe smeri. Ta primerjava je zlasti v prvem obdobju združitve dokaj značilna, vendar je treba povedati, da bi hujše probleme zlasti s področja gospodarjenja, prizadevanja za rentabiliteto kmetijstva in podob- no v tako ki-atkem času le težko objektivno primerjali s težnjo, da iz te primerjave izluščimo pred- nosti, ali posebnosti, ki imajo po- zitiven karakter. Zaradi tega smo se tokrat odločili za malo primer- javo, ki ne pomeni neke značil- masifci, pove pa nam, da bo ainhro- nizacija še zelo po^trebna. Odlo- čili smo se, da se za trenutek usta- vimo pri oskr^bd Krškega s kru- hom. V glavnem ni kaj posebnega, ko ipa smo primerjali velikost žemljic, ki jih za isto ceno v ma- loprodaji izdelujejo v Krškem, smo Jahko ugotovili, da so tam potrošniki prizadeti. Zraven smo še vprašali celjsko podjetje Ve- ležitar, če so njihove kalkulacije take, da ob teh cenah pri zemljah iistvarjajo izgubo? Odgovorili so nam — ne! Torej tu ni objektivnih pogojev, da bi ob istih cenah v Krškem izdelovali manjše zemlje. Gre res za malo zadevo, gre pa tudi za primer, iki prizadene potrošnike, to pa ni več vseeno. m Preberite tudi to? v žalski občini so se do- menili, da bosta pri spreje- manju novih delavcev za novo livarno tesno sodelo- vala Zavod za zaposlovanje delavcev in kolektiv livarne. Gre jim namreč za to, da bi potrebno delovno silo na- črtno zaposlovali v skladu s potrebami in da bi hkrati rešili nekatere na tem po- dročju še nerešene proibleme. V zadnjem času se vse po- gosteje srečujemo s pojavi, da delavci ne upajo pove- dati svojega mnenja in da si informacije za tisk kot last- nino prisvajajo ddroktorji, upravniki, šefi in podobno. Zal pa nam gre predvsem, da bi govorili z ljudmi, ki so neposredno v proizvodnji, da bi slišali mnenje članov delavskih svetov in delav- cev, saj se prav v oddelkih, v ekonomskih enotah in po- dobno najbolje občutijo tiste pozitivne spremembe, ki smo jih doslej uspeli uresničiti in slabosti, ki se pojavljajo. Ne bi radi komentirali tega pojava, vendar ugoto- vitev, da delavci ne upajo z besedo na dan, že sama opozarja dovolj resno. Sneg povzroia hude težave 2e je kazalo, da se bo vreme obrnilo na bolje. Cestni delavci so vztrajno strgali tudi zaledenele plasti z asfaltnih cestišč in ne- kaj dni je bila cesta proti Žalcu in tudi proti Velenju mestoma že brez snega. Toda weme je muhasto in po starem pregovoru — »smola se trdno drži« — letos to prav po- sebej velja za vreme. Na že ure- jeno cesto je zapadel nov sneg, ki je povzročil precej težav in tu- di manjših »-kairambolov«. Ko smo povprašali pri cestni opravi, so nam povedali, da so njihovi ljudje v teh dneh domala ves čas na cesti, da pa dela v ko- iiicah ne zmorejo. Pomagajo sa z Vsem — uporabljajo velike so- dobne pluge, a tudi stare, v ka- tere mestoma, zlasti v strminah, ^<>rajo vpreči celo konje, ker dru- gače ne gre. Najhuje pa je bilo, ^ nam povedali, v torek zjutraj. Cesta je po novem snegu bila po- ledenela in previdnost voznilčov je bila tisti dan še izredno ve- lika! To je za pohvalo. Največ težav je bilo na konji- škem klancu, kjer cesta ni bila posuta. Zavirati ni bilo možno, avtomobile je nosilo sem in tja po cesti — da pa bi nesreča bila še večja, se je na klancu ustavil ve- lik italijanski tovornjak s priko- lico, naložen z lesom. No, ljudje so pomagali eden drugemu in re- šili težavno situacijo. Toda nič bolje ni bilo drugje, kjer cestarji niso uspeli takoj s posipanjem urediti cestišča. Po- lagoma pa se je stanje po odjugi zadnjih dni normaliziralo. Največ tež^v, pravijo šoferji, je bilo pri izmikanju. V teh dneh so pogosto dogaja, da vozilo ne gre več nikamor in tedaj pomaga sa- mo še lopata. Odkopati je po- trebno kolo in še posuti progo. Zares, nič prijetno delo, hkrati pa v prometu zaradi tega nastajajo precejšnje zamude. -la J>¥e tiommtM usti Na območju konjiške občine gradi Gozdno gospodarstvo iz Ce- lja dve zelo pomembni cesti. Eno grade iz Vitanja do Rakovca, dru- ga pa bo povezovala Zreče preko Resnika s cesto Oplotnica—Pesek. V obeh primerih gre za nekaj preko 10 kilometrov nove ceste, skupaj bodo tako zgradili tu 'pre- ko 22 kilometrov. Obe cesti imata izrazito velik pomen za gozdar- stvo. Novi cesti namreč od,pirata velike gozdne površine, značilnost pa je visoka pogozdenost preko 77 odstotkov(!). Vitanjska gozdna cesta se bo povzpela za okoli 600 metrov, ne- kaj manj pa cesta iz Zreč, vendar računajo, da bi skupno z občino speljali z Resnika cesto do Rogle, kar bi za razvoj turizma bilo prav gotovo izrednega ipcmena. To ob- močje je namreč bilo doslej za tu- riste zaprto, saj je znano, da so po južnem poitx>čju Pohorja obstajali le stari kolovozi in neprimerne poti. Toda le mimogrede, kajti obe cesti bosta imeli predvsem gospo- darsko pomembnost. Doslej so od tod spravljali velike količine lesa na primitiven način. Pri tem je bilo precej izgub, a tudi spravilo je bilo dražje — pa seveda počas- -neje. T-pi+ni po«:ek na teh površinah namreč znaša kar okoli 10 tisoč kuoicnih metrov lesa — bolje re- čeno, toliko bodo lahko posekali in spravili v dolino, ko bodo cbe cesti zgrajeni. Zraven je še zlasti pomembno tudi dejstvo, da so na tem območju predvsem visoko- kvalitetni iglavci, za katerimi je na trgu največ povpraševanja. Zanimivi so tudi podatki o ren- tabilnosti posameznih odsekov cest. Tako so najrentabilnejši za- četni deli ceste, nekoliko manj pa višji predeli, vendar pa je gospo- darsko smotrno prav odpiranje višjih predelov in se zaradi tega rentabilnost cesta računa v celoti. Tako sodijo, da se bosta obe naj- pomembnejši gozdarski novi cesti v konjiški občini — ona v Vitanju in v Zrečah poplačali. Vrednost zreške ceste in njena rentabiliteta pa se z uresničitvijo načrta o cesti do Rogle in z razvojem turizma, ki je za to območje interesantna in lahko tudi donosna panoga, hit- ro poveča. POUPAREK IZVOZU Tudi letos je zlasti za industrij- ska podjetja pomebna naloga po- večevanje izvoza. Resda, izvoz le- tos bržčas ne bo tako močno po- raistel v celjskem okraju kot lani (30 odstotkov), vendar sodijo, da bodo podjetja iz celjskega okraja izvozila vsaj za okoli 23 odstotkov več kot lani. Istočasno pa se bo nekoliko zmanjšal lizvoz kmetij- skih pridelkov, kajti kmetijske organizacije in kmetijske zadru- ge (imajo letos predvsem nalogo pravilno in pravočasno oskrbeti domače tržišče. S silo v tuje sfa nova nje Pred dnevi se je zglasil v našem uredništvu tovariš Franjo Vanovšek, ki nam je povedal še eno nenavadno zgodbo o nestrpnosti pri re- ševanju stanovanjskih za- dev. Njegov oče stanuje že pre- cej let v stanovanjski hiši Drnovškovih. Ker je najem- nikova hčerka v Švici, je obljubil, da bo lastniku stav- be Drnovšku odstopil hčer- kino sobico. Ker pa hčerka pride šele aprila nazaj, je zadeva dobila nenavaden potek. Drnovšek je kratkomalo vdrl v sobico, in sicer name- noma; baje tedaj, ko ni bilo najemnika doma. Pomagalo mu je pet najetih delavcev, ki so znosili stvari iz sobice ven. Družina se je razumljivo pritožila na stanovanjskem uradu. Imajo namreč ustrez- no odločbo in na koncu kon- cev vendar ne gre, da bi z najemanjem delavcev »go- spodarji« metali stranke ia stanovanja. Stanovanjski od- delek občine je lastnika sta- novanja poučil, da je šlo za kaznivo dejanje in da bo treba zadevo urediti tako, da najemnik dobi sobico nazaj. Tedaj pa se je lastnik hiše odločil, da bo podstrešno so- bico podrl. S tem delom je tudi že začel. Toda tudi to pot so ga opozorili, da gre za kaznivo dejanje. Nehal je. Po pripovedovanju tovari- ša Vanovška se je lastnik stavbe zglasil tudi pri šefu stanovanjskega urada v Celju — tovarišu Šešlerju, ki pa je dal lastniku stano- vanjske hiše prav. Tako so baje lahko razbrali iz pripo- vedovanja Drnovškovih. Te- daj so se Drnovškovi odločili za zvijačo. Ce nas bo stano- vanjska uprava podprla, lahko dobimo sobo nazaj, so menili. Rekli so najemniku Vanovšku. da bodo popravili, kar so porušili in naj jim da ključ. Ta jim ga je v dobri veri tudi dal. Toda niso po- pravljali in tudi ključe jim niso vrnili. Tako je Vanov- škova družina ostala brez sobe. in sicer brez da bi jo izgubili z ustrezno in veljav- no odločbo. Tovariš Vanovšek pa nam je hkrati povedal, da ie bil vsa leta nazaj mir v hiši. Ko pa je prišlo do tožbe med lastnikom hiše Drnovškom in tovarišem Čekom, so po- klicali Vanovška na sodišče ' kot pričo. Govoriti je moral resnico in od tedaj ni več miru v hiši. Čudno in zna- č'lno hkrati... menimo pa, da zgodbe bržčas še ni konec. m Kvaliteta bo odločala v keramični industriji v Libo- jah so v zadnjih letih zabeležili sunkovit napredek. Uredili so ne- ugodne razmere, a hkrati je kolek- tiv začel vlagati znatna sredstva za obnovo tovarniških poslopij. Libojska tovarna je namreč sodi- la doslej med najbolj zastarele tovarne v celjskem okraju. Toda v tem obdobju smo lahko razen prizadevanja za moderniza- cijo in sodobno ureditev oddelkov zasledili pri libojskih keramikih veliko prizadevanje za uvajanje novitet in zlasti za izboljšavo kva- litete svojih proizvodov. Med posebnosti na tem področ- ju sodi vsekakor začetno poizkus- no izdelovanje grafitnih loncev, za katerimi se čuti izredno velika po- treba v livarstvu. Gre namreč za izdelke, ki smo jih doslej morali uvažati in zanje trositi znatna de- vizna sredstva. V Libojah so v preteklem ob- dobju veliko poizkušali z grafit- nimi lonci. Pri tem so zabeležili dokaj lepe rezultate, vendar so morali ugotoviti, da samo s po- izkusili niso mogli priti do kon- stantne kvalitete grafitnih loncev. Livarstvo pa zahteva prav stalno kvaliteto grafitnih loncev, saj po- meni vsaka okvara tudi v livar- nah lahko samo izgubo dragocene litine. Zaradi tega so se v zadnjem ča- su odločili, da si bodo nabavili ustrezno licenco, kajti na ta na- čin bi se razmeroma mala inve- sticija hitro obrestovala. Razen tega pa bi z razširitvijo zmoglji- vosti oddellia za izdelavo grafit- nih loncev lahko krili dobršen del potreb naše idustrije. Ko so se v Libojah za ta ukrep odločili, so temeljito premislili tu- di vse podrobnosti. Prav gotovo jim namreč samo licenca ne bi veliko koristila, če ljudje ne bi bili seznanjeni s pravilno izdelavo grafitnih loncev. Sodijo, da bo za- radi tega potrebno poslati dva ali tri delavce na specializacijo. Ves načrt pa sloni na eni pred- postavki, namreč da je potrebno z zadevo pohiteti in z izdelavo kvalitetnih grafitnih loncev začeti že, nekje sredi leta. Nekaj jih bo ta investicija sicer stala, vendar se bodo vložena sredstva povrnila že po enem letu, kar je razmero- ma hitro in ugodno, tako da de- jansko ne kaže omahovati. Ta cesta je zelo potrebna v celjskem okraju že dalj časa govorimo o nekaterih cestah. Ne- kajkrat je na račun slabih cest do Logarske doline, do Rogaške Slatine in tudi na račun dobrn- ske ceste bilo zapisano in izre- čeno precej pikrih. Vendar pa nihče ne more trditi, da so ipro- blemi urejanjia teh cest ostali na mrtvi točki — asfalt je že do Re- čice, proti vzhodu skoraj do Gro- beljnega. To so vsekakor pomemb- ni uspehi, zlasti še, če poudarimo, da so pri gradnjah teh cestišč s smotrnim delom prihi-anili znat- na sredstva. Vendar pa se nam v sedanjem obdobju — po priključitvi novih občin (Sevnica, Krško in Brežice) k celjskemu okraju — vsiljuje v ospredje potreba po ureditvi ce- ste od Rimskih Toplic proti Po- savju. Ta cesta je namreč silno slaba v teh zimskih dneh pa tudi ne- varna. Preozka je, tako, da je iz- mikanje vozil silno težavno, vča- sih tudi nevarno. V poletnih me- secih, ko je cesta suha, pa se vo- zila na njej »-močno« uničujejo. Naj povemo, da je za primci--- javo do Brežic domala 80 kilc- metrcv — 80 kilometrov slabe ce- ste na eno in na drugo stran pa je tudi neprijetno in naporno. Za- radi tega bo prav gotovo v inte- resu skupnosti komun, da pospe- ši ureditev tega cestišča, kajti že prvi meseci po združitvi občin k celjskemu okraju so pokazali, da premet proti Celju iz tega predela vse hitreje raste. Razen tega pa je prav gotovo smiselno in koristno povezati ma- gistralo Maribor—Ljubljana z av- tocesto Ljubljarta—Zagreb. POSKRBELI SO ZA DRUŽBENO PREHRANO V preteklem letu je tovarna les- ne galanterije v Rimskih Toplicah z lastnimi sredstvi gradila novo lakirnico, ki je bila nujno potreb- na, uredili pa so tudi skladišče in nabavili precej novih strojev. Naj- več težav je okoli nabave surovin, zanimivo pa je, da njih predvsem tare skrb kako nabaviti zadostne količine bukovine. ' Lani pa so si uredili tudi lepo opremljen obrat, v katerem delav- ci prejemajo topel obrok. Uredi- tev takega obrata je bila želja vsega kolektiva. o CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 15. februarja 1963 Testiranje - nova preizkušnja voznikov Te dni se je v Celju začela široka akcija preverjanja znanja starejših voznikov motornih vo- zil. O testiranju zdaj v našem mestu veliko govorijo. Eni se ogrevajo zanj, drugi trdijo, da je brez pomena, tretji pravijo, da so si prometni organi s tem pač nakopali dodatne obremenitve itd., vse pa testiranje zanima. Zakaj so se organi, ki skrbijo za varnost na naših cestah pravza- prav odločili za to preverjanje znanja? ^ V zadnjem času je »čno na- raslo število prometnm nesreč, ki so nastale zavoljo tega, ker vozniki niso upoštevali, ali pa niso poznali prometnih predpi- sov. V pripravah je tudi nov, mnogo strožji zakon o prometu, ki bo nedvomno močno prizadel tiste, ki svojega znanja o pro- metnih predpisih niso sproti ob- navljali. No, to so bili glavni vzroki za to. da smo se tudi v celjskem okraju odločili za pre- verjanje znanja voznikov, ki so vozniške izpite že pred časom opravili. V Mozirju in Šoštanju so to akcijo v glavnem že kon- čali, v Celju pa je prav te dni v polnem zamahu. Pri tej široki akciji tesno sodelujeta s komi- sijo za varnost prometa tudi dve društvi, ki združujeta naše voz- niške motornih vozil — Zdru- ženje šoferjev in avtomehanikov in Avtomoto društvo »Šlander«. »Pri nas smo se za razliko od drugih krajev, kjer so izvedli samo testiranje, odločili še za predavanja. Menimo, da je prav, da voznikom motornih vozil omo- gočimo, da se seznanijo s snovjo predno se prijavijo za izpit. In pokazalo se je, kako zelo je bila •taka odločitev pravilna. Kljub predavanjem je ob dosedanjih izpitih še vedno padlo po 20 od- stotkov testirancev,« nam je po- vedal tovariš Jože Pukmajster, referent za promet pri občinskem ljudsikem odboru. »Zanimivo .je, da je bilo ob teh tesiih največ napak v odgovorih na vprašanja o desnem pravilu, o cestno pro- metnih znakih, o svetlobnih signalih in o prednostnih vo- zilih .. »ter to«, je njegove besede do- polnil predsednik združenja šo- ferjev in avtomehanikov za celj- sko občino, tovariš Ivan Rojšek, »da so mnogokrat pogrešili tudi dolgoletni, poklicni vozniki mo- tornih vozil. Lahko torej sklepa- mo, da gre predvsem za nesiste- matično dopolnjevanje že pri- dobljenega znanja.« In kako akcija poteka? Obe prizadevni društvi, pa tudi ko- misija za varnost prometa so i pripravili že več uspelih preda- i vanj o prometnih predpisih. Bili j so že v Metki, v tovarni tehtnic, j v Avtobusnem podjetju, v Ingra- j du, v tovarni Emajlirane posode' in v Cinkarni, kjer so bile dvo- rane nabito polne, pa še v ne- katerih drugih kolektivih. >Avtomoto društvo Šlander pa je imelo poleg tega tudi že štiri predavanja za svoje člane.« je povedal tovariš Ignac Kohne, sekretar avtomoto društva Šlan- der. »Naše društvo ie pripravilo tudi učne pripomočke in lahko testne knjige pri nas dobite vsak čas.« No, poleg teh predavanj pa bo v Celju tudi osrednji razgovor za vse tiste, ki jih društvo šo- ferjev in avtomehanikov in avto- moto društvo »Šlander« ne bosta mosrla zajeti. »Pa imate kaj težav pri ak- ciji?« smo povprašali. »Ne, skoraj vse gre v nailep- šem redu.« nam je nojasnil to- variš Pukmajster. »Uprave pod- jetij, kier smo predavanja or^^a- nizirali. so razumele, za kako pomembno akciio ffre, pomagale pa so nam tudi številne organiza- cije v delovnih kolektivih. Zlasti moramo pohvaliti Ljudsko teh- niko.« Tako je zdaj za nami že prvo testiranje voznikov, ki so opra- vili vozniške izpite še po starem načinu. Komisija za varnost pro- meta računa, da jih bo zajela okrog dva tisoč m da bodo akc-io že v kratkem zaključili. Obetajo si uspehov, vedo pa, da bo re- zultat dosežen le takrat, če bodo vozniki motornih vozil svoje znanje stalno dopolnjevali, ob- navljali. In morda ne bi bilo na- pak, če ob tem še nekoliko po- >rapagandirama za obe društvi, ci združujeta \l)znike motornih vozil — za avtomoto društvo in za združenje šoferjev in avto- mehanikov. Ti dve društvi bosta za strokovno rast svojih članov nedvomno poskrbeli tudi v pri- hodnjem razdobju. No, še vesela vest v tolažbo tistim, ki godrnjajo, češ, da bo treba ob tem testiranju spet po- seči v denarnico — testiranje je brezplačno! Nič oklevanja torej in hitro izpopolnimo svoje znanje o prometnih predpisih. Prometna kronika Ko smo v preteklih tednih go- vorili o vzrokih prometnih ne- sreč, smo večkrat omenjali po- ledenelo in zasneženo cesto. Tokrat je številnim nesrečam — ki so bile sicer lažjega značaja — botrovala nova okoliščina: gtloboke, trde kolesnice na ne- očiščenih cestah. Te so bile vzrok mnogih prisiljenih poljubov dveh vozil, jeze, strahu in podobnih nevšečnosti. ZALETEL SE JE 7. februarja se je na avtomo- bilski cesti pri Krškem pripetila prometna nesreča. Iz zagrebške strani je vozil osebni avtomobil. Vozil je po globokih kolesnicah in ga je zaneslo v neplužen del ceste. Za njim je v tistem tre- nutku pripeljal drugi osebni avtomobil in se ga je hotel izogniti. Toda žal ga je zaneslo in trčil je v prvi osebni avto. Na obeh vozilih je za okrog 180 tisoč dinarjev škode. VINJEN JE ZAVOZIL V JAREK 8. februarja se je pripetila nesreča, ki ji je botrovala alko- holna niiača. Vo7.niik tovornesra avtomobila CE 19-41 je vrnjen opravljal tovornjak. Pri Šent- jurju pa je zavozil s ceste in se zvrnil v dva metra globok jarek. ZARADI POLEDICE V OBCESTNI KAMEN Na cesti tretjega reda pri Bre- stanici se je 9. februarja pripe- tila nezgoda, pri kateri se ie re- ševalni avto — zaradi poled-ce — zaletel nainret v obcestni kamen in nato v bližnjo h'šo. Škode je za okoli 100 tisoč dinarjev, po- škodovan pa ni bil nihče. ZABODEL GA JE V Topolšici je bila v nedeljo lovska veselica. Ljudje so se ve- selili, vmes pa je bilo tudi nekaj pretanačev. Zaradi nekih nepla- čamih cigaret so se začeli ruvati najorej v dvorani, kasneje pa pred njo. Jože Britovšek je pri tem s sankami udaril Ivana Stropnika, ta pa je zamahnil s kuhinjskim nožem in Britovška zabodel v levo nadlahtnico. Pretep bi se lahko bil še težje končal! KAKO? V novembrski številki »Lepo mesto« smo našli na zadnji strani članek, ki opozarja hišni svet hiše Muzejski trg 3, naj bi hišo vendarle obnovil. Hišni svet pa bi rad vprašal dopisnika, če bi lahko on svetoval, kje dobiti de- nar, ker je hiša stara in imamo zelo malo sredstev. Lani smo na- pravili predračun za tri milijone dinarjev, dobili pa smo komaj 250 tisoč. Pa še ta znesek smo morali odstopiti komunalnemu ipodjetju »Obnova«, ker smo mu dolgovali še 335 tisoč dinarjev. Kako torej? Hišni svet. Muzejski trg 3 Potres V Brežicah Iz Brežic so nam siooročili, da so 11. februarja dož/veli lažje potresne sunke. Pri tem so v ne- katerih zgradbah popokali »tropi, težjih okvar pa ni bilo. vaše vrstice Samopostrežna restavracija fe vredu Tovariš urednik! O novi samopostrežni restavra- ciji v Gaberju ste tudi v Vašeni listu že pisali, vendar bi se rad oglasil še jaz. In sicer kot eden izmed gostov. Čeprav je vsaka sodba v pr\'i vrsti čisto osebna, je vendarle morda tudi menje mnogih Celja- nov, da smo z novo restavracijo dobili zelo prijeten in sodoben ob- jekt, kakršnega smo morda prav v tem mestnem predelu pogrešali. . Dokaz za to je zlasti ob soboteh in nedeljah polna dvorana. V teh dneh je namreč še pose- bej mnogo obiskovalcev plesa, za j kar ima zaslugo vodstvo restavra- | cije, v veliki meri pa tudi orkester | celjskih srednješolcev, ki je umel ^ s svojim solidnim igranjem priteg- niti goste. Gre za discipliniran in prizadeven ansambel, ki zasluži vsega priznanja. Treba je reči, da nas doslej tu- di postrežba še ni razočarala. Vsi tisti, ki po napornem delu najde- mo tu kakšno uro prijetnega raz- vedrila in zabave, želimo, da bi še naprej ostalo tako! L. Pangerl Gaberje 76 KAJ SI ŽELIMO Pred dnevi smo dobili v ured- ništvo pismo s tole vsebino: VIrudno prosim, da objavite v vašem listu prošnjo prebival- cev Lise in Otoka, da bi »Avto- (busni cestni promet« uvedel nro- go i'z Ljubljanske ceste na Tru- barjevo, s postajo pred samo- postrežno trrrovino in drugo po- stajo pred gimnazijo. Pa tudi noštni nabiralnik si (prebivalci Lise močno želimo. Zdaj moramo pisma nositi v mesto ali oa v nabiralnik pred SamooostreTiHo. Kaj pravite? NESREČI PRI DRSANJU IN SMUČANJU Martin Giiček iz Cuprijske ul'ce je pndel pri drsanju. Poškodoval si je no- go. Anton Jug iz Virštanja je pri smu- čanju padel. Zlomil si je nogo. NESREČNI PADCI V našem mestu zelo malomarno čistijo pločnike, še ninnj pa skrl>-Prosim, eno za oh šestih.. »Meni pa dve za oh osmih*', »-Je še kaj za oh štirih?« se vsak dan, vsako uro ponavljajo pred blagaj- no v kinematografu isti prizori. Enkrat bolj pogosto, pa spet red- keje, odvisno od priljubljenosti — ne od kvalitete! — filma. >>]Vi čudno, če se človek navadi takega življenja,« mi je dejala tovarišica Olga Jenkova, ki že le- ta sedi za blagajno v celjskem >^Unionu«. '■'■Meni so Ijiuije prav k srcu prirasli. Poskušala sem že, kako bi bilo, če hi se poslovila od blagajne, pa mi je bilo preveč dolgčas. Morala sem se vrniti. Ve- ste, jaz sem pravzaprav rastla s kin^m vred. Začela sem že pred mnogimi leti, še, ko so v Celje prihajali samo nemi filmi, redno pa sem sedla za blagajno po pre- obratu.« >*V tem času ste spoznali ne- dvomno veliko ljudi?« »O, sem! Pa ne samo spoznala! Mnoge sem opazovala, kako so do- raščali, se razvijali, spremmjali in poslavljali. Najprej so prihaja- li pred blagajno majhni otroci, potem so zrasli v dijake, kasneje so začeli kupovati dve vstopnici namesto eno in ko so fantje od- hajali k vojakom, so se mnogi pri- šli poslovit tudi pred blagajno. Prav rada imam vse te '■'■svoje« otroke!« Medtem ko sva kramljali in obujali spomine, je življenje pred blagajno teklo svojo pot. Ljudje so prihajali, kupovali vstopnice, povpraševali po filmih in znova odhajali. In tovarišica Olga je od- govarjala vedno enako ljubezni- vo, vedno je z isto privajeno kret- njo odtrgala iz bloka nekaj vstop- riic in jih izročila čakajočemu. »Kako prijetno je, kadar gre vse lepo po vrsti,« je vzdlhnUa. »Ko hi se le ljudje navadili stati v vrsti! Veste, to je moja velika, velika želja! Mislim, da bi zdaj hil res že čas, da bi se mi uresni- čila!« »■In kaj pravite, tovarišica Olga, o okusu celjske publike?« i »Celjska publika ima rada lah- ke filme in se na primer od ljub- ljanske precej razlikuje. Pogosto se nam namreč primeri, da film, ki je v Ljubljani doživel velik " uspeh, v Celju hladno sprejmejo. Sicer pa lahko ocenjujem kvalite- to kar po gneči pred blagajno. Ka- dar je izredno hud naval, kadar se kar tare ljudi, je film — gotovo limonada. Dobri filmi imajo zme- ren obisk, pri kavbojkah pa se včasih stepejo že prej kot šele na platnu,« se je nasmehnila. »Kaj pa — ali sta v Celju, po vašem mnenju, dva kinematogra- fa premalo?« »No, prav gotovo bi bili tudi trije lepo obiskani, če hi dobili dovolj filmov. Toda teh je včasih še za dva kinematografa premalo. Kljub temu pa mislim, da bi bilo prav, če bi Gaberje dobilo svoj kino. Za prebivalce tega predela našega mesta sta »Metropol« in »Union« res predaleč. Ob uvedbi lokalnega avtobusnega prometa jim je seveda nekoliko laže. pa še vendarle ne dovolj dobro. Pa tudi to je res, da je v Celju preslabo poskrbljeno za mladinsko filmsko vzgojo. To vidimo tudi po obisku na matinejah. Ce je predstava mladinska, je obisk zelo lep, sice^, pa vrtimo film v pol zasedeni dvorani.« Kaj naj še povem o tovariši<^^ Olgi? To, da mi je rekla, da najbolj vesela takrat, če imajo ^ sporedu lep film, da je mora^ nekoč pri oknu v blagajno, ker bilo pri vratih vse polno ljudi da me je na koncu zaprosila: "f! nikar preveč ne pišite o meni S<^^ ni vredno!« , To pa ne ho držalo — preV^^ dobro jo poznamo in preveč rc^^ jo imamo! Ocenili bodo razvoj dejavnosti IIAMATERSKE DRAME Sosvet za dramsko dramatiko pri okrajnem svetu Svobod pri- pravlja te dni preglede amaterske dramske dejavnosti. Letos so se za razliko od preteklih let — ko so revije pripravili po občinah — od- ločili za dve sektorski reviji. Tako bo revija za področje Žalca, Šo- štanja in Mozirja v Letušu, za ostale občine pa v Šmarju pri Jel- šah. Prosvetno društvo »Lado Ma- rovt« iz Letuša, ki je prevzjelo or- ganizacijo prve sektorske revije, je že dobilo precej prijav. Na pod- lagi teh so določili že datum in program revije. Začeli jo bodo 21. februarja z dramo Janeza Dre- va »Talci«. Delo bodo uprizorili igralci iz Šmartnega ob Paki. Na- slednji dan si bomo na reviji lahko ogledali »Skupno stanovanje« in »Krčmarico Miran dolino«; igrali bodo igralci iz Rečice ob Savinji in Solčave. 23. februarja se bodo predstavili igralci iz Gomilskega s komedijo Marjana Marinca »Po- ročil se Jbom s svojo ženo« in igral- i ci iz Gornjega grada z delom »Ka- ' dar se jezik ne suče«. Revijo bo- do zaključili v nedeljo, ko bo na sporedu še igrica Frana Roša »De- setnica Alenčica« — zaigrali bodo amaterji iz Šmartnega. Vzporedno z uprizoritvami bodo v Letušu tudi redni razgovori in posveti režiserjev. Na njih bodo ocenili vse izvedbe in tako pregle- dali razvoj amaterske dramske dejavnosti v enem letu. V Letušu pa pripravljajo za čas revije še presenečenje — razstavo domačih naivnih slikarjev. Pa še to — revija za področje vsega okraja bo v Štorah v prvi polovici aprila, medtem ko bo dru- ga sektorska revija v Šmarju že konec februarja. Se pred kratkim so pri »Kurivu« takole »delili« premog. No, naj- hujši naval in pomanjkanje sta popustila in premog lahko dobi- mo tudi že v večjih količinah kot le samo sto kilogramov . Ji. Nekoliko bolje »Ko hi le bilo že brž toplo.a je vzdihnlla Danica Hriher~ šek za stojnico agrokombina- ta Žalec, kjer prodaja celjsko ' Vrtnarstvo. »Takrat bomo že lahko prinesli prve sadike in ne bomo prodajali več samo krompirja, zelja, korenjčka in podobnih pridelkov.« Vrtnarstvo Celje je eno iz~ med tistih redkih proizvajal- cev, ki smo jih na tržnici lahko srečali tudi v najbolj mrzlih zimskih dneh. Sami pridelajo in sami tudi proda- jo svoje pridelke. Odlikujejo pa jih zlasti to, da so njihove cene vse leto močno konku- renčne. »Včasih celo najniž- je,« mi je povedal tržni nad- zornik. Na stojnici Vrtnarstva smo opazili tudi radič. Po 800 di- narjev ga prodajajo. »Pa se vam ne zdi, da je tole malo previsoka cena za takole solatico?« »Ce bi vedeli, koliko dela je z radičem in koliko toplo- te rabi, ne bi tako vprašali! Včasih niti stroškov ne po- krijemo s to ceno.« Kako pa je bilo z drugimi cenami? Krompir so prodaja- li po 42 dinarje, belo glavnato zelje po 80 in 120, rdečega ni, kislo pa so prodajali po 80 do 120 dinarjev kilogram. Po 120 dinarjev je bilo seveda kislo zelje v glavah. Kislo repo so pretekle dni cenili na 70 di- narjev, ohrovt pa na 100 do 130 dinarjev kilogram. Med zanimivimi cenami naj ome- nim še jajčka, ki so hila po 40 do 45 dinarjev, torej za »celih« pet dinarjev manj kot pretekli teden in pa orehe po 1.050 in 1.150 dinarjev za ki- logram. Mehkolupinaste ore- he hI lahko kupili že za 310 dinarjev, medtem ko je bilo sadja razen agrumov zelo malo. Ugotavljamo lahko, da je odjuga nastopila tudi na celj- ski tržnici V soboto je hU trg kar lepo preskrbljen, v sredo tudi, druge dni pa je bilo seveda še vse po starem. »Živimo v upanju, da bo kmalu lepo vreme,« mi je v slovo še pomahal tržni nad- zornik, tovariš Murko. Cas hi že bil! —ca »Dekle iz TRENTE« Konec preteklega meseca je mladina kulturno prosvetnega društva »France Prešeren« iz Vojnika uprizorila igro »Dekle 12 Trente«. Kljub temu, da bi zlasti delu samemu lahko očitali marsikatero pomanjkljivost, so igralci vendarle dobro opravili svojo vlogo. Gledalci so jih na- gradili z dolgotrajnim aplavzom, kar je nedvomno dokaz za to, da si takih predstav še želijo. CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 15. febmarja 1963 6 Cas velikega napredka tehnike •p ipohoda civilizacije je neizpro- gen in njegova »sankcija« za naj- manjšo človeško nepazljivost je naravnost strahotna. Ni le smirt tista, ki na cestah ali v tovarnah orezgodaj jemlje naše delovne to- variše — prav tako strašna je in- validnost, ki jo pušča. In tega ni malo! pravzaprav nas niti ne pnzade- preveč, ko vidimo v naših vr- stah številčne invalide, ki se z nami vred po svojih sposobnostih vključujejo v nenehni tok življe- In redkokdaj pomislimo na to, kaj je včeraj počel ta človek, j^atero delo je opravljal in še to, koliko volje je bilo potrebno in družbene skrbi, da je ta ali oni jjj-ez roke, brez noge ali z drugi- ^ še težjimi posledicami postal 2nova enakovreden član družbe. prpv zato smo obiskali zavod 23 rehabilitacijo invalidov v Celju ter si ogledali svojevrstno minia- turno podjetje za raznorazne pok- lice in se pogovorili z ljudmi, da človeku — invalidu povrnejo za- upanje samega vase ter mu omo- gočijo povratek v družbo. Začuda je pot nazaj daljša in težja, kakor hipni trenutek nesre- če. Direktor zavoda tovariš Rado- slav Jonas nam je nakazal nekaj problemov. # V petletnem delu smo si pri- dobili že nekaj bogatih izkušenj in danes lahko trdimo, da nam v večini primerov uspe znova pre- buditi družbeni čut v ponesrečen- cih. Prav ta je z nesrečo najbolj ponesrečen. Roko lahko nadolma- dimo, mnogo težje pa je s počut- jem človeka, ki je še včeraj bil zdrav. Na videz tako drobni prob- lemi postajajo tukaj veliki in od- ločilni. In naša naloga je, prema- gati te ovire, kajti le duševna uravnovešenost prosta večjih kompleksov je predpogoj dobrega dela in srečnega počutja. Naše delo bazira na strokovnem kolegiju, ki živi z vsakim posa- meznim primerom. Zdravnik, psi- holog, socialni delavec in tehnik ter testi. In neredko se primeri, da potečejo tedni, preden lahko ugotovimo človekova nagnenja in omogočimo postopno vračanje k aktivnemu vključevanju v živ- ljenje. # Zanima nas, ali skrbite tudi za kulturno rar^edrilo predhod- nih gostov vaše istanove? # Nedvomr Saj je celo vklju- čevanje v dn .abno življenje tista druga (še težja) stopnja. Nekdo je izgubil nogo, toda slednjič se je s tem pomiril, vendar pa je pot do njegovega družbenega življenja še dolga. In prav z uvajanjem po- sebne plesne šole ter šole za živ- ljenje poizkušamo tudi tu premo- ščati notranje zavore, ki nastajajo pri ponesrečencih. Pri tem pa igra najvažnejšo vlogo okolje. Vsakrš- no pretirano sočustvovanje je prav toliko škodljivo kot še vedno tu in tam udomačeno znašanje nad človekom-invahdom. Takšne- ga moramo sprejeti medse kot vsakega drugega. Prav s prezrt- jem njegove invalidnosti ga ena- čimo z ostalimi in dajemo kruh njegovi duševnosti. -ik Festival kratko metražnega filma Cez dobre tri tedne bo v Beogradu festival kratkome- tražnega filma, ki bo letos slavil svojo deseto obletnico. Kot kaže, bodo predvajali okrog 60 filmov, kar pa je le dobra polovica vseh prijav- ljenih. Poleg v prejšnjih le- tih nagrajenih filmov in sta- rih filmskih dokumentov ter kratkih filmov raznih dežel, bodo v dvorani kinoteke po- sebej predvajali filme žal prezgodaj preminulega zna- nega slovenskega filmskega dokumentarista Mirka Grob- lerja. Največ bodo zastopana filmska podjetja »Zora«, »Za- greb«, »Dunav« ter »Sutje- ska«, »Lovčen« in »Avala«. Repertoar bo izredno bogat in zanimivejši kot vsa leta doslej. Pozitivno je tudi to, da kažejo v letošnjem letu močan odmik vsiljene didak- tike, ki je lani v glavnem prevladovala. Festival bo po- tekal v veliki dvorani doma sindikatov v Beogradu. -j PREŠERNOVA NAGRAJENCA V SLG CELJE Mlada igralca celjskega gleda- lišča Marijan Breznik in Janez Bermež sta na slovenski kulturni praznik sprejela v Ljubljani Pre- šernovo nagrado slovenskih viso- košolskih ustanov. Od treh na- grad, prisojenih za igralstvo, sta bili torej dve podeljeni članoma celjskega gledališča. Spremembe v strokovnem^ šolstvu Izobraževanje obrtniškega in in- dustrijskega kadra se je doslej vršilo v šolskem centru Borisa Kidriča v Celju, obrtno-izobraže- valnem centru v Vidmu-Krškem, v vajenskih šolah mešanih strok v Sevnici in Brežicah ter v šol- skem kovinarskem centru v Sto- rah. Ze bežen pogled tovrstnega ^>ipo- klienega šolanja «nam kaže, da je množica poklicev tista, ki za- vira kvalitetno izobraževanie. Prav tako pa je v teh šolskih cent- rih veliko vprašanje učni kader, ki v večini primerov nima ustrez- ne pedagoške izobrazbe. Zato se zaradi razdrobljenosti tega šolstva veča v glavnem število honorar- nih predavateljev in nastopajo preobremenitve, kar se odraža v splošnem padcu kvalitete učno- vzgojnega procesa. Zagotovitev kvalitete je možna pri tovrstnem usposabljanju le v večjih šolskih centrih (npr._ v šolskem centru Boris Kidrič), kjer je možno za posamezne poklice odpreti lastne oddelke. Ni pa to edini predpogoj. Za uspešnost so potrebne tudi kadrovske in finančne spremem- be, kajti doslej je strokovno šol- stvo dobivalo sredstva iz razno- raznih virov ter je marsikje s predplačilom nadur ustvarjalo ne- zdrave odnose. Prav zato so na zadnji seji predsednikov občin celjskega okraja sklenili, da bodo s prihodnjim šolskim letom pre- mestili oddelke iz Žalca v Celje, medtem ko bodo tri zasavske stro- kovne šole združili v obrtno-izo- braževalnem centru v Videm-Kr- ško. V razpravi so nakazali nešteto pomanjkljivosti dosedanjega stro- kovnega izobraževanja, ki je za- radi razdrobljenosti, množice po- klicev v istih oddelkih in tudi ne dovolj kvalitetne učno vzgojne usposobljenosti predavateljev, pač bližje usposabljanju papirnatih kvalifikacij kot dejanskim potre- l^^rn poklicne šole. Prav zato so v nadaljevanju sklenili, da bodo strokoivno šolstvo centralizirali.in se bodo sredstva za to šolstvo ste- kala pri šolskem skladu občinske- ga ljudskega odbora v Celju. Na ^a način bi postale vse obstoječe sole dejansko oddelki ustreznih sol in centrov v Celju. V zvezi s to spremembo pa so sprejeli še vrsto sklepov, med ka- •^rni je najvažnejši ta, da se v bodoče ne bodo več finansirali od- delki za izobraževanje odraslih. Tako gospodarska zbornica kot predstavniki občin so mnenja, da je strokovno izobraževanje od- raslih zadeva gospodarskih orga- nizacij ali samih posameznikov. Ustanoviteljske pravice s pod- ročja strokovnih šol so prenesli na občinslci ljudski odbor. Gospodar- ska zbornica pa še vedno ostane soustanovitelj in usmerjevalec de- lovanja strokovnega šolstva, kar je važno predvsem pri izdelavi potrebnih profilov za poklice učencev. Prav tako bo novost v finansi- ranju strokovnega šolstva, kjer bodo osebni in materialni stroški preračunani na eno predavalno uro na osnovi potrjenega učnega programa. Za pravilno usmerjanje in kom- pleksno reševanje tega problema pa bodo pri občinskem ljudskem odboru v Celju ustanovili svet za strokovno šolstvo. Prihodnjič bomo poročali o spremembah o izobraževanju kmetijskega kadra in kadra za blagovni promet. -jk Literarno glasbeni večer v v Šoštanju Čeprav začetek letošnje sezone dela »Svobode v Šoštanju ni bil nič kaj rožnat, vendarle lahko se- daj, sredi sezone, govorimo o po- novni oživitvi amaterske kultur- ne dejavnosti Šoštanjčanov. Tako so Svobodaši s sodelova- ^ njem glasbene šole v Šoštanju pri- ' redili izredno kvalitetni literamo- glasbeni večer v počastitev dneva slovenske kulture. Večer je bil po- svečen Prešernu, Cankarju in Ka- juhu. Prvi del odddaje je bil pretežno literaren, v drugem delu pa so nastopili trije pevski zbori, in si- cer moški pevski zbor pod vod- stvom Pavla Bukovca, ženski pev- ski zbor pod vodstvom Justine Trobin in mešani zbor upokojen- cev pod vodstvom Ivana Naročil- nika. Uvod v večer je predstavljala instrumentalna priredba »Zdravi- ce«. V literarnem delu je tovari- šica Jarnovičeva z veznim tek- stom povezovala recitacije v za- ključeno celoto. V drugem, glasbenem delu pa so pevski zbori ter godba na piha- la »Zarja« s prepletanjem vokal- nih in instrumentalnih točk ter zborovskih skladb ustvarili izred- no prijetno vzdušje. Zanimivost večera je tudi v tem, da so s Su- manovim »Sanjarjenjem« (izvajal violinist: Serpo Santo) ter Spohro- vo »Romanco« (izvajal Silvo Tam- še), uspeli z glasbeno podlago ustvariti časovno oznako. Prav mogočno je izzvenel zaklju- ček, ko je nad sto pevcev zapelo pesem zbora Izraelcev iz III. de- janja Verdijeve opere »Nabuco«. Scenarij tega uspelega večera je sestavila tovarišica Zofija Vrho- vec. -ik Izvoz filmov . Jugoslovanska kinematografija lani izvozila preko 250 filmov, ^ tega kar 103 dolgometražne. {čredno pa je povečala usluge iu- ^ini producentom. Tako so lani iz- Yozili naše filme kar v 40 deželah, ^t) tem povojnem uspehu so skle- j.^li. da naj agencija »Jugoslavija- iilm« nadaljuje z izvozom. Za Pi^edsednika upravrtega odbora te- |a združenja so izvolili .Rada Šu- ^tariča, ravnatelja »Vesna-filma«. Dosegli pa smo izredno visoke ^"^^vilke pri uvozu, kjer smo naj- 7^ ^prejeli od Sovjetske zveze, u^'^ženih držav Amerike, Italije .^'^"^ tem pa kar razumljivo, da u izredno kakovostnim filmom ^ trovaia botrovalo precejšnje šte- j^^"^ filmske plaže, kar je zaen- ^^t, kot kaže, neizbežno. -j Srečali smo sebe... JANEZ ŽMAVC- JUBILEJ, KRS TNA UPRIZORITEV V SLOVENS KEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU, 8. FEBRUARJA »Znašli 'smo se sredi nas sa-- mih!« Tako nekako je bilo čutiti v morda celo rahlo potrti, a go- tovo začudeni publiki, ki je pri- sostvovala doslej najboljšemu odrskemu delu Janeza Žmavca. Tako iznenada se je pred nami pojavilo družbeno zrcalo brez rosne prevleke in v neštetih iskre- nih drobnih občutjih in dejanjih ter čustvovanjih- smo začutili del samih sebe, vemo podobo našega velikega časa, velik, nujen spo- pad nekdanjega partizanskega ko- mandanta, ki ga je revolucija od- trgala od zemlje in povedla na mesto »komandirajočega direk- torja«. In prav njegovo koman- diranje, staro kot izročilo zemlje, ki ga je ponesel z grunta v me- sto in ki v njem ne more zamre- ti, je tisto, ki ga »žaga« in sled- njič odžaga. In prav v tem na- videz drobnem, tragičnem kon- fliktu znotraj Krištofa, ki se od- raža v odnosu do njegovih naj- bližjih — se vleče rdeča nit »Ju- bileja«. Zvest svojemu snovanju je tudi tokrat Žmavc zgradil svojo umet- nino v okviru najmanjše družbe- ne celice — družine. In prav v tem je do skrajnosti dosleden, saj je konflikt Krištofa vodilen, v ne- kem smislu mereč družinski spo- tični kamen, ki se je moral na- seliti v glavnem junaku, za ka- terega bi veljal rek, da ga je po- vozil čas. Vse velike družbene premike zaznamo v sorodniškem medsebojnem »dihanju«. Ko celotna družina spozna ne- kakšno neizbežnost predvidene katastrofe, zahrepeni po domačem kraju, kjer se znova znajdejo vsi, tudi Krištof, ki je ušel s sanato- rija, kamor so ga »stlačili« kot stoodstotnega invalida. Simboličnost Graške gore, iska- nje mladih na njenem pobočju in na istih stezah spoznanje Krišto- fa; vse to se veže v močno apo- teozo lepšega dne, ki ga mladi morajo doživeti v obhodnem loku mimo realnih želja in potreb svo- jih staršev, da navežejo s svetlim iz Velikih časov strica Krištofa. Avtor se je v »Jubileju« lotil izredno nehvaležnega posla. Pro- blematika, ki jo obdeluje v svoji drami, je še prav posebej živa in zato tudi boleča. Ne le drama, mi sami živimo v času, ko naši dobri vzorniki z včerajšnjimi stališči postajajo zavora ... Žmavčeva drama ni le otrok svojega časa, trenutna podoba ne- kakšnih >Kiružbenih homatij«, temveč je nedvomno doslej naj- tesnejši in umetniško najzrelejše ielo naše tvome sedanjosti. Njen konec ni včeraj — ga ni. Le-ta je v nas samih in mi sami se mo- ramo opredeliti ob tem. Nujnost- na usedlina Krištofa in njegove ter obenem naše drame pa so spo- mini. Spomini in znova spomini. Včasih le-ti kar premočno vpliva- jo kot določeno družbeno vodilo nas samih. In prav tu je zastavil pisatelj svojo cezuro — v to bo- leče vedno večje nujnostno brez- no med spomini in stvarnostjo. Toda v Zmavčevem delu ni nič brezizhodnega. Vera v človeka se boči kot čudovita premostitev — le Krištof se je na tej poti nekje izgubil in mora raamisliti... in z njim tudi mi. Uprizoritev je pripravil Branko Gombač. Žal je bila premalo pre- prosta, enostavnejša, kar bi vse- kakor pripomoglo izrazni čistosti in jasnosti človeških problemov. Izredno domiselno in učinkovi- to ter režiserjevim hotenjem pri- lagojeno sceno je pripravil Sveta Jovanovič. V primernih kostumih Mi je Jarčeve in ob močno suge- stivni glasbi Marijana Vgdcpivca nam je ansambel celjskega gleda- lišča poustvaril osebe v »Jubi- leju«. Umetniško najprepričljivejšo, naravnost sugestivno, do tančin izdelano Krištofovo osebnost nam je predstavil Janez Škof. V osta- lih vlogah so nastopali Pavle Jer- šin (njegov brat Matjaž), Nada Božiče va (sestra Olga), Marija Goršičeva, (sorodnica Kristina, ki je s svojstveno toploto in mikav- nostjo prerasla v pravi simbol domačnosti), Marjanca Krošlova (Darka, Matjaževa žena). Ninu Kjudrova je v Zdenki do- kazala veliko mero igralskega ta- lenta, saj je podala sproščeno, razgibano, otroško osvajajoče de- kle. Za Francija Gabrovška in Stanka Potiska pa bi lahko dejali, da sta bila vse preveč nesprošče- na, notranje premalo dodelana. Jože Klančnik Janez Žmavc VELENJSKA ŠOLA BO ODPRTA ŠELE KONEC ŠOLSKEGA LETA Kljub temu, da so predvideli otvoritev nove velenjske osnovne šole v mesecu februarju — na za- četku drugega polletja, se je za- radi vremenskih prilik in nekate- rih manjših sprememb pri sami gradnji, delo zavleklo in tako bo otvoritev šele konec šolskega leta. Te dni bodo končali z nctranji- mi deli, ni pa še rešeno vprašanje dohodka, ki je kot kaže, bilo ne- primerno, ter ga bodo na račun projektivnega biroja spremenili. Potreba po preselitvi v novo šo- lo pa je tem več j a, ker predvide- vajo v prostorih stare šole za tež- ko vzgoji j i ve otroke. Le-teh je v Šoštanj ski občini skupno okrog 100. Doslej je ta šola^ gostovala na II. osnovni šoli v Velenju in v sla- bem, gostilniškem prostoru v Druž- mirju, kar nikakor ne zadostuje najnovejšim pogojem za vzgojo zaostalih otrok. i -jo Pred sektorskimi revijami Prihodnji teden se bodo števil- ne amaterske dramske skupine pomerile med seboj na sektorskih revijah v Letušu in Šentjurju. Pri- prave so vsepovsod v teku in tako bo čez nekaj dni prva žetev le- tošnje sezone Svobod in prosvet- nih društev že očitna. Sektorski reviji sta predpogoj za okrajno re- vijo, ki bo konec marca. Zaenkrat še vedno kaže, da bo letuški predel bogatejši tako po številu nastopajočih kot po bogati izbiri raznih del. V glavnem pred- njačijo društva iz Zgornje savinj- ske doline in to nam 'Je obenem dokaz, da je amaterska dramska dejavnost najbolj živa še na po- deželju, -ik Ali je potrebno vmešavanje? z osamosvojitvijo šolstva in s tem v zvezi s pogloblje- nim družbenim upravljanjem so v preteklem letu nastopile nekatere pomanjkljivosti, ki so se najmočneje odrazile predvsem pri ne dovolj raz- čiščenih odnosih med občino, skladom in šolami. Leto samo je pač kratko obdobje in tako prosvetni de- . lavci kot šolski odbori so se z upravljanjem znašli pred težavnimi nalogami. Zahteve pa so v odnosu na možnosti bile dokaj različne. Tako so nekatere šole bile v stx)jih predračunih preveč skromne. Je mar potem čud- no, če je v teh primerih pri- šlo do upravičenega »vmeša- vanja« upravnih organov občine. Potrebe je bilo nujno vskladiti v okviru povečanih razpoložljivih sredstev. In neredki predračuni šol so bili potrebni podrobne analize. Popolnoma jasno je, da je družbenemu upravljanju v šolstvu, kjer so šele začeli z načelom nagrajevanja po de- lu, potrebna pomoč vseh družbenih in političnih čini- teljev v občini. Ker je z osamosvojitvijo šol prišlo do večjega notra- njega premika višine oseb- nih dohodkov, ki je od zavo- da do zavoda različno (med občinami v okraju ta razlika dosega Celo 19 tisoč dinarjev) in se to mnogokje odraža v izredno znižanih potrebnih materialnih sredstvih, je to- rej »vmešavanje« kot druž- beno usmerjanje pač več kot potrebno. V večini občin (izjema so le Mozirje, Laško, Brežice in Videm—Krško) so materialni izdatki v letu 1962 bili manjši od 10 odstotkov celotnih iz- datkov šol. Takšno neugodno razmerje, kjer so prosvetni delavci glavnino sredstev na- menili osebnim dohodkom, pa je graje vredno, saj kaže sla- bo gospodarjenje in uprav- ljanje, meče pa tudi slabo luč na šolske odbore, ki še niso dovolj močni, da bi lahko od- ločilno posegali v ta delitve- na razmerja. Vse sile bo treba zastaviti, da 'bo sčasoma uresničena delitev sredstev tako na po- samezne šcfle kot znotraj ko- lektiva na osnovi kvalitete dela in vzgojno družbene vlo- ge šole ali posameznika. Pri tem bodo lahko nedvomno bistveno pomembno vlogo od- igrali občinski svetovalci in s tem posredno zavod za pe- dagoško službo. Delitev bo na ta način pravičnejša in do- slednejša od dosedanje oce- nitve obsega dela in službe- nih let. —ik Krleža v SLG Celje (Gostovanje ljubljanske DRAME) Letos bo hrvaški književnik Mi- roslav Krleža, ki sodi v sam vrli sodobne književnosti Jugoslavije, sedemdeset let star. Ta njegov ju- bilej bodo praznovala tudi jugo- slovanska gledališča, letošnje Ste- rijino pozorje pa bo kot najpro- minentnejša naša gledališka in- stitucija posvetila posebno pozor- nost uprizoritvam njegovih gleda- hških del. Celjsko Slovensko ljudsko gle- dališče se je odločilo, da bo Krie- žev jubilej proslavilo z gostova- njem ljubljanske Drame, ki bo v soboto, 16. februarja 1963 ob 19.30 uprizorilo jubilantovo dramo V AGONIJI. V uprizoritvi sodeluje- jo najodličnejši slovenski igralci, dognani interpreti Krleževih del: Severjeva, ki velja za eno najbolj aventičnih interpretk Krleževih ženskih likov ne samo na sloven- skem, marveč tudi na srbskem odru (V agoniji proslavlja 35-let- nico svojega umetniškega delova- nja) Vladimir Skrbinšek kot ad- vokat Križovec, Stane Sever kot baron Lenbach (vlogo je nasledil po pokojnem Ivanu Levarju), Du- ša Počkajeva kot ruska emigrant- ka in Boris Kralj kot policijski pristav. Uprizoritev je zrežiral France Jamnik. Poseben mik bo za gladalce in poznavalce Krleževega dramskega opusa pomenilo dejstvo, da igra ljubljanska Drama trodejansko verzijo agonije. Kakor je namreč znano, se je Krleža pred nekaj leti odločil do tedaj dvodejanski AGO- NIJI pripisati še tretje dejanje, s katerim je še bolje osvetlil neka- tere pojave v zagrebški višji druž- bi v času med vojnama. Za celjsko občinstvo bo sobo.tno gostovanje gotovo posebno doži- vetje: mimo Krleževe silovite dra- matike se bo spoznalo z novim avtorjevim posegom v lastno delo, videlo pa bo, združeno v eni upri- zoritvi ,vrsto najvidnejših sloven- skih gledaliških umetnikov. CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — II. feJDruMrja 1M» RASTLINJAK V VELENJU rentabilnost, standard in še kaj? VELENJSKI RASTLINJAK JE POSEBNOST. TO JE LAHKO UGOTOVITI ZE PO ZUNANJEM VIDEZU — SE POSEBNA ZANIMIVOST PA JE, CE SI PODROBNEJE OGLEDAMO NJEGOVO POSLOVANJE, RENTABILNOST IN MORDA SE KAJ. Prva in dokaj jasna ugotovitev je, da je sedanji rastlinjak ob se- danjem sistemu dela in sedanjih površinah nerentabilen. Vziroki za to so dvojni — objektivni in sub- jektivni. Poglejmo sd najprej prve. Ekonomslca enota rastlinjaka plačuje letno domala 4 in pol mi- lijone za ogrevanje in vodo, ki jo porabijo, istočasno pa so tudi anu- itete gradnje precejšnje, tako da vsota presega 5 milijonov letno. V istem času, pa so iztržili ob visoki povprečni ceni paradižnika (171 dinarjev za kilogram) komaj 5 milijonov in 100 tisoč dinarjev. Tako torej že predhodni stroški — brez delovne sile, normalnih stro- škov poslovanja in podobno — znašajo več kot je bil lanski iztr- žek pri paradižniku, Id je njihov glavni proizvodni predmet. Da bi vsaj deloma zmanjšali negativno ra2iiko, so okoli polovi- co pridelka prodali zunaj Velenja, okoli 15 ton pa so ga porabili Ve- lenjčani. Toda tudi za Velenjčane je v bistvu povprečna cena, ki jo zastavlja rastlinjak, previsoka. To je prav gotovo zelo re- sen problem, kajti nerentabilna kmetijska proizvodnja je prav ta- ko nesmiselna kot nerentabilnost v rudarstvu ali industriji — in temu smo pri nas napovedali hud boj. Slišijo pa se tudi glasovi, da go- spodarjenje v rastlinjaku ni bilo najboljše, da delo ni najbolje or- ganizirano in podobno. Tako je na primer nerazumljivo, zakaj v rastlinjaku imajo le dva »tumu- sa« in ne gojijo paradižnika tako, da bi ga lahko vse letno obdobje posredovali trgu. Razen tega je bilo baje veliko izpada 2:aradi ne- pravilnih sadik in bolezni, zraven tega pa tudi odnosi v delovnem kolektivu niso najboljši — tudi v odnosu do matičnega podjetja se kažejo nekatere slabosti in pre- tirane zahteve tega obrata. Gre dejansko za male površine, gre pa za zelo pomembne površi- ne, saj je to rastlinjak, ki lahko bistveno vpliva na standard ve- lenjskih rudarjev. Zaradi tega ta problem tudi ni mali. Za Velenje je urejevanje problemov preskrbe ob tako hitri rasti mesta namreč še bolj pomembno kot kje drugje. Potrebno pa je pripomniti, da se tega na občini in tudi ustrezni politični forumi prav dobro zave- dajo. Ko smo jih o tem vprašanju povprašali, so nam povedali, da bodo naslednje sejo sveta za l>la- govni promet posvetili predvsem tem problemom, kajti ne samo da je potrebno urediti sedanje raz- mere, tako pravijo, potrebno je tudi ustvariti pogoje, da se bo rastlinjak dograjeval in da bo pre- vzel še pomembnejšo vlogo pri oskrbi Velenja in tudi drugih več- jih mest z zelenjavo v izvense- zonski Imiesecih. Mile Iršič Topolovi nasadi ■ POSEBNOST BREŽIC Ko smo obiskali Brežice, smo zvedeli, da pripravljajo v tem »•novem-« koncu celjskega okraja pravo posebnost, in sicar velik kompleks intenzivnih topolovih nasadov, ki bodo služili kot suro- vinaka osnova tovarni papirja v Krškem. Na območju Vrbin bo 'kmetij- sko pKDsestvo polagoma z odku- pi in arondacijami ustvarilo iz- redno velik intenzivni »gozdni« plantažni nasad. Sodijo, da bo ta plantaža, ko bo do kraja zgrajena, zajemala kakih dva tisoč hektar- jev. Plantaža bo v enotnem kom- pleksu in bo segala tudi v del kr- ške občine. Vendar to ni nobena ovira, ker bo kmetijsko posestvo gradilo plantažo v sodelovanju s tovarno papirja v Krškem. Za -topole so se odločili pred- vsem zaradi hitre rasti tega dre- vesa. Topoli zrastejo namreč do potrebne velikosti že v dvanajstih letih, kar je skoraj za polovico hitreje, kot ostala vrsta dreves. Razen tega topolov les odgovarja po kvaliteti zahtevam papirne to- varne v Krškem. Da bi to veliko plantažo lahko čimbolj smotrno izkoristili, bodo topole sadili v dvanajstletnem ko- lobarju. Tako bodo dosegli, da bo vsako leto dvanajstina velike plantaže sposobna za sečnjo. Ra- čunajo, da bo letni posek znašal kar okoli 50 tisoč kubičnih met- rov lesa, kar je zelo veliko. Razen tega je tudi gojitev zelo poceni — vse skupaj pa ho imelo velik vpliv na rentabilnost plan- taže. Sodijo, da bo to eden naj- bolj rentabilnih kmetijskih obra- tov v Sloveniji. Ko o tem velikem načrtu v Brežicah razpravljajo, pa se najtanko zavedajo, da je uredi- tev te gozdne plantaže velika nalo- ga in da bo morala kmetijska or- ganizacija v sodelovanju s tovarno papirja napeti vse sile, da jo do kraja uresničijo. Predvsem velike težave nasta- jajo zaradi neurejenega brega Sa- ve, ki odnaša ob veliki vodi zem- ljo in hkrati poplavlja površine, tako da je vsaj za enkrat manj možnosti, da bi vzporedno s plan- tažo proizvodnje vzgajali tudi poljščine. Zato so se odločili, vsaj dokler se ta problem ne reši in viredi, da bodo te površihe upo- rabljali kot krmsko bazo za raz- voj živinoreje v tem predelu. Pri rejo razvili tudi pitanje kvalitet- njih nmareč težijo, da bi s svinje- nih govedi za domači in tuji trg. -ič Prašičereja ima pri nas tradicijo .......____^_________^,....._^____.....„ _ - _ ..s V Brežicah smo srečali dr. An- tona Hudopiska, ki že leta vodi veterinarsko službo v tem prede- lu. Zastavili smo mu nekaj vpra- šanj. Takole je nanje odgovoril: Z umetnim osemenjevanjem smo začeli že pred desetimi leti in moram reči, da smo v tem času naredili veliko. Istočasno pa tako kot povsod tudi tu ne manjka te- žav. Naj resnejša je nedoslednost pri pobiranju pavšalne skočnine. No, upam, da bomo letos ta prob- lem, ki deluje močno zaviralno, končno le rešili. Sicer pa se lahko celo ipK>hvalimo, da na vsem ob- sežnem območju občine obstajata le dva bika, kar je malo; zlasti če stanje primerjamo z drugimi območji. cidcer pa je treoa tuai priznati da so nas k intenzivnemu delu tem področju silile tudi posebrn okoliščine. Živina je bila na ter^ območju močno okužena zlasti , spolnimi boleznimi, ki so se oh obstajanju zakotnih bikov hitt^ širile. No sedaj smo po nekaj 1^, tih intenzivnega dela pri oseme. njevanju in preventivni dejavno« sti le zabeležili znaten napredei^. Tako, da o tem pojavu kot zna- čilnosti za naše območje ne mo, remo več govoriti. Zanimiva je tudi ugotovitev, da v zadnjih letih razmeroma hitro napreduje kooperativno sodelova. nje pri pitanju goveje živine. Ta> ko smo lani prodali kar preko 280 ton kvalitetnega govejega me- sa. Razen tega pa vsaj še enlo-at toliko svinine. Zlasti to je za na< še območje značilno. Kajti svinje, reja je v naših krajih tradicija, znani pa so tudi sotjotni svinjsJtii sejmi v Brežicah. I Zanimiv je na primer podatek, da smo lani prodali na naših red- nih sejmih kar preko 25 tisoj odo j kov. Sicer pa naše sobotne sej- me obiskujejo nakupovalci doma- la iz vse Sloveenije in Hrvatske, Svinjereja ima v naših krajih paS močne korenine, ljudje znajo eko- nomično gospodariti v tej kmetij- ski panogi in so spriičo tega zanjo tudi zainteresirani. Inšpektor na obisku Občinski ljudski odbor, oddelek za družbeno kontrolo je dobil spo- ročilo: podjetje »H 2 O« obratuje s skrajno malomamostjo! Sef inšpektorjev je sklical xx)d- rejene inšpektorje, se možato spre- hodil gor in dol po pisarni, pre- bral obvestilo naglas* nato strogo vprašal. »Tovariši inšpektorji, v čem se kaže ta malomarnost?-« \ Inšpektorji so staknili glave J obrnili nekaj obrazcev in stati--i stičnih poročil, nato pa zaporedo-] ma poročali. \ »Stranke se pritožujejo zaradi ■ skrajne nečistoče!« »Abonenti kritizirajo hrano!« »Nekdo je našel v juhi šop las!« »V telečji obari je bil neoguljen svinjski parkelj!« »Pijača je slabša kakor v go- stilni čez cesto!« »Odnos UrSlužbencev do strank je trideset stopinj pod ničlo!« »Stranišča so sekreti v pravem pomenu besede: papirja tam sploh ni, ni ogledala ne vode, duh pa je tak, da bi morali imeti »prizadeti« plinske maske, včasih pa celo gu- mijaste škornje!« »Vina cikajo, centime sploh ne poznajo, hrana je čestakrat pre- slana, posebne sobe so zasedene po »večnih« kvartopircih, v neki stranski sobi razgrajajo uzravni- kovi otroci in s kričanjem odga- njajo goste!« »Uslužbenci spoštujejo le lep obraz, obleko in denar, na delov- nega človeka pa radi pozabijo!« »Tovariš!« je šef prekinil bra- nje pisem iz pritožne knjige. »To je čisto navadna svinjarija! In to svinnjarijo morate vi, občinski in- špektorji odpraviti! Izvršiti je tre- ba temeljito kontrolo. Nkdo izmed vas bo »obiskal« podjetje. Biti pa mora gost, ne inšpektor! Treba je o vsem, kar bo našel nna licu me- sta, napraviti zapisnik. Kdo bo kos nalogi?« Pogledal je podrejene inšpek- torje in se s pogledom ustavil na inšpektorju, tovarišu Kozarčku. »Tovariš Kozarček, vi boste pre- vzeli to delo in želim, da mi o stvari poročate takoj jutri.« In tako je moral inšpektor, to- variš Kozarček opraviti sila tečno nalogo: napraviti kontrolo v pod- jetju »H20«, ne da bi to opazil tudi sam upravnik podjetja, tova- riš Zvitič. Da ne bi prišlo do kake hude napake, je tovariš Kozarček sto- pil pri glavnih vratih. Naročil je dva ded silvanca iH z navidezno nedolžnim obrazom postal pri to- čilni mizi. Kmalu pa ga je »odkrila« Zviti- čeva žena, ki sicer ni direktno v službi, pač pa od časa do časa po- maga v lokalu in »razbremenjuje« že tako »preobremenjenega« mo- ža. »Dober dan gospod Kozarček!« ga je nagovorila z vljudnim pred- klonom. »Iščete moža?« »Ne, danes nisem v službi, ikar tako sem prišel. Saj veste, člove- ku je dolgčas, pa stopi v gosiilno,« je dejal, pri tem pa je bil tako ne- roden, da je celo malo zardel. Zvitičeva žena je to hitro opa- zila, previdno je smuknila v ku- hinjo, tam pa hitro alarmirala. »Kontrola! Prišel je sam tova- riš Kozarček!« Kmalu je bil na nogah tudi upravnik. Skočil je v hlače in kar sproti ukazoval. »Karlinca, ti streži Kozarčku, ne hrani oči in besed! Zena, skoči v stranišče in ga operi, nesi tja dva časopisa in tistole ogledalo. Polona, ti premenjaj predpasnik in ocvri Kozarčku dva piščančka. Mularija naj se pri priči pobere na dvorišče! Kletar naj pospravi embalažo. Pazite na centime in na sol! Servirajte s papirnatimi prtički. Pritožna knjiga naj bo na svojem mestu!« Trikrat se je obrnil na levo, tri- krat na desno, bil je urriit in po- česan, nohti vseh uslužbencev so bili prozorno čisti, sam je nagnil še deci konjaka, nato je zlezel v stranske sobe, tam uredil pohi- štvo potem pa je stopil v točilnico in se predstavil. »Dober dan. Tovariš Zvitič.« »Nič hudega,« je rekel inšpek- tor Kozarček, ki ga je Karlinca že kar lepo »navila«, zakaj Zviti- ču se je nekam sumljivo nasmeh- nil in dejal. »Tokrat sem samo gost v vašem lokalu.« »Skoda,« je pripomnil Zvitič. »Jaz pa hi le rad, če hi si malo ogledali naš lokal in potem v pri- tožno knjigo dali tudi svoje mne- nje.« Nekaj časa sta oba molčala. Na- to Zvitič vpraša. »Lahko častim z dva deci seri- ja?« Kozarčku je seri posebna po- slastica. Rad ga popije kozarček ali dva, a le takrat^ ko ni v službi in da ni treba vršiti inšpekcije. To je nekoč Zvitiču že tudi zau- pal. Samo Kozarček je na to že pozabil, dočim še Zvitiča o tem ni zapustil spomin. Kozarček se je nekaj časa obotavljal, nato pa je klonil. »Dobro, samo deci, več ne smem.« In ko sta popila deci, je Kar- linca kar sama natočila še drugi deci. Razumljivo je prišel na vr- sto še tretji in četrti deci in ta- krat se je inšpektor Kozarček spomnil, kaj prav za prav je. Na- pravil je kolikor se da resen ob- raz, šel v kuhinjo in stranišče, bil je v kleti in stranskih sobah ali nikjer »ni videl« nerednosti. Na- robe, potrepljal je Zvitiča po rami in mu dejal. »Vaš lokal je na trdnih nogah!« Toda naslednje jutro Kozarček ni mogel oddati zapisnika. Mo- ral je na bolniški dopust. Zdrav- nik ni hotel zapisati vzroka bolez- ni. Le Kozarčku je zaupal na uho: »MAČEK!« —dk— VITANJSKA AFERA ALI SAMO BURJA V KOZARCU V pretekli številki smo pisali o burnem sestanku kolektiva po- slovnega okoliša konjiške kmetijske zadruge v Vitanju. Že na te- danjem sestanku je prišlo do resnih obdolžitev, jasno pa je tudi bilo, da bo potreben še en sestanek bržčas celo več, da se bo vsa zadeva do kraja razčistila. .Vaslednji sestanek je bil pred dobrim tednom. Tudi ta sestanek je začel burno in se končal lahko mimo rečemo klavrno, kajti bolj kot gospodarski smotri in želja po izboljšanju stanja so prišli do izraza subjektivni činitelji in osebna trenja, ki že dalj časa ob- stajajo v poslovnem okolišu Vi- tanje in kmetijski zadrugi Slo- venske Konjice. Morda je bila to posledica hudo »naelektrenega« ozračja in pa dejstva, da so se- stanku kolektiva prisostvovali najuglednejši predstavniki poli- tičnega življenja v občini — na seji je bil celo podpredsednik Okrajne gospodarske zbornice Veljko Križnik in predsednik ob- čine inž. Tavčar. Slednje pa je v resnici samo še eno potrdilo več, da je potrebno razmere v tej kme- tijski zadrugi in poslovnem okoli- šu urediti, kajti kmetijstvo je prav gotovo za konjiško občino pomembna gospodarska panoga. Logičen in edino pravilen je bil zaključek, da se ob nenehnih medsebojnih obtožitvah na se- stankih kolektiva ne more priti do čiste resnice — zlasti ker so eni drugim oporekali resničnost trditev — in da je zaradi tega po- trebno ustanoviti posebno komisi- jo, ki bo podrobno pregledala de- lovanje poslovnega okoliša Vita- nje in nekatere pojave v konjiški kmetijski zadrugi. Vendar je prav, da si ogledamo nekatere podrobnosti s tega se- stanka kolektiva. Kaj smo slišali: Najprej se je pojavila na se- stanku neljuba in zelo problema- tična gradnja hiše bivšega raču- novodje poslovnega okoliša in se- danjega šefa komerciale v zadru- gi. Od zadruge je dobil za hišo posojilo za milijon dinarjev, dobil še les, nadalje je baje izkoriščal vozila zadruge za potrebe grad- nje lastne hiše, pri gradnji je uporabljal zadružne samokolnice, ki so bile baje naročene brez po- trebe (po nekem mnenju prav za- radi hiše!). Te trditve je zavračal direktor, ki je trdil, da je zadru- ga sprejela sklep, da se lahko uporabljajo do določene vsote ur vozila zadruge za privatne grad- nje hiš (!) — pri tem seveda ni- hče ni pojasnil, kako gledajo v zadrugi na problem zmanjševanja stroškov in podobno. Razen tega se tudi zdi, da so pozabili, če je vse res (vožnje pa so sami pri- znali), da je uveljavljeno načelo, da se družbena osnovna sredstva ne morejo brezplačno in nezako- nito uporabljati za privatne na- mene. No, kaže, vsaj po razpravi so- deč, da je to v tej zadrugi nekako že reden in »popolnoma razum- ljiv<-< pojav. Sicer pa bo komisija pa tudi ustrezni organi lahko ne- katere pojave, ki so že blizu kaz- nivim dejanjem, podrobno raz- iskala. Popolnoma je tudi jasno, da je za razvoj kmetijske zadru- ge in poslovnega okoliša samo ko- ristno, da se je sprožil ta plaz, ki bo razkril vse dosedanje hibe in slabosti, ki jih bo potrebno od- praviti. Zanimivi so bili tudi problemi glede discipline. Naj že v začetku povemo, da si dobro organizira- nega podjetja — to velja enako za kmetijske organizacije — ne moremo zamisliti brez ustrezne discipline. Na sestanku pa smo zvedeli, da so ljudje hodili v služ- bo, kadar se jim je pač zdelo in se zraven jezili, če jih je uprav- nik opozoril na te pojave. Vseka- kor pa je obsojanja vredna gro- bost in nečloveški odnos, ko kdo naredi napako. Priznajmo, oboje je narobe in oboje ima lahko le slabe posledice. Na tem sestanku kolektiva smo veliko culi tudi o pijančevanju, celo tudi to, da so pripeljali de- lavci ob priliki nekoga iz »direk- cije« precej vinjenega domor Zares se ob tem zastavlja vpra- šanje, kako se je to lahko doga- jalo in zakaj delavci niso že prej nastopili proti tem pojavom. Pa še nekaj je bilo za ta zadnji sestanek v Vitanju zelo značilno — govorilo je le nekaj članov ko- lektiva; ostali pa so bili tiho. Kei je sestanek trajal precej dolgo, je zadeva postala že mučna in pro- blematična. Slišali pa so se celo- glasovi, da se ljudje boje odkrito povedati resnico o odnosih v po- slovnem okolišu, ker se boje, da bi to kdaj pozneje »občutili-«. Ali je to res in ali je bilo celo kaj groženj že pred sestankom sedaj ni možno zapisati, vsekakor pa bo potrebno tudi to plat dodobra osvetlili. Kajti, če bi to bilo res, dobi vsa zadeva prav gotovo dru- go podobo. VSEKAKOR PA SE PO DRU- GEM SESTANKU ŠE OSTREJE ZASTAVLJA ZAHTEVA, DA JE POTREBNO ZADEVO V VI- TANJSKEM POSLOVNEM OKO LISU DO KRAJA RAZČISTITI IN UREDITI, A TUDI LOCITI RESNIČNE SLABOSTI Or SUBJEKTIVNIH OBTOŽB. TO PA BO PREDVSEM NALOGA KOMISIJE, VSEGA KOLEKTIV.A IN PREDVSEM KOMUNISTOV KONJIŠKE ZADRUGE. JJO, TE DAJ BOMO TUDI VIDELI ALI JE ŠLO ZARES ZA AFERO ' ALI PA SAMO ZA BURJO \ KOZARCU, ALI PA JE l^OGO Ce kak veCji kos afere t KONJICAH. Mil( Potrebni pomenici Dva dni so bili v Rogaški Sla- tini predsedniki krajevnih org8' nizacij SZDL in sekretarji osnovnih organizacij ZKS, kje' so se pomenili o vseh najvažnej- ših problemih t šmarski občinj^ V programu pomenkov, ki so ji'' vodili, je bila zajeta vloga j" naloge političnih organizacij gospodarsko-politična analih' občine, družbeni plan za let" 1963, pogoji za razvoj turizma delovni koncepti kmetijske z"' druge, predlog občinskega sta- tuta in pomen krajevnih skup- nosti ter ožja organizacijsl^' vprašanja. Tovariš ing. Djino^ ski, ki je sodeloval v gospodar ski delegaciji, katera je prf' kratkim obiskala Kanado j" ZDA, je v kratkem orisal svoj' vtise, kar je bilo prav zanimi'^'' Slušatelji so bili posebno zad*^ voljni, ker so zelo poglobi tp"" obravnavali kmetijsko politik^ Izdelali so tudi skico proizvoj nih okolišev kmetijske proizvojt; nje, kjer ho potrebno ostvar'^ širše zadružne površine, da p vsem občanom jasno, kako se P kmetijska proizvodnja razvij"'^ Dvodnevni pomenki, kot la^ , to imenujemo, so zelo dob', uspeli. Na osnovi teh spozn^f. in konkretnih potreb ter zmo^'l!' vosfi na območjih posamez"' krajevnih organizacij SZDL, do ie-te do marca izdelale s^^^*^ delovne programe, vodstva r bodo laže razvila dejavnost ^anizacij. KAKO PRODAJAMO Pred dnevi smo lahko na enem sestanku kolektiva slišali v javni razpravi zanimivo logiko pri pro- dajanju, oziroma — kako lahko nepreštudiran in nestimulativen sistem nagrajevanja lahko bistve- no vpliva na poslabšanje poslova- vanja. Nekdo je takole dejal: »Kako je mogoče, da je na pri- mer grozdje, ki so ga nabavili v južnih krajih, bilo v eni trgovini v istem kraju kar štiri dinarje ce- neje, kot v sosedni trgovini? In da so ga prodajali z izgubo? Odgovor smo lahko slišali ta- koj. Nekdo je namreč vprašal po- slovodjo trgovine, Id je prodajala grozdje izpod cene. Takle odgo- vor je dobil: »Veste, s tem pa je tako — pla- čan sem po prometu, ki ga ustvari trgovina, zato imam tudi interes, da je grozdje ceneje kot y sosedni trgovini!-« —o— Tako poslovanje je zares lahko samo »problematično«, saj kaj hitro pripelje do izgube in še huj- ših posledic. Zadeva pa je še toli- ko bolj zanimiva in čudna, če tako stanje nastaja le zaradi želje, da bi si nekdo na silo ustvaril višje osebne dohodke. In sicer v istem času, ko si vsi kolektivi prizade- vajo, da bi si ustvarili ugodnejšo delitev dohodka, da bi se jim ipo- večal čisti dohodek in da bi si ustvarili sklade za obnovo pod- jetja in za družbeni standard (stanovanja, problemi prehrane, otroško varstvo in podolDno). Toda to še ni vse. Ce je sistem v neki gospodarski organizaciji tak, da stimulira »usvarjanje<-< iz- gube«, potem je tudi jasno, da bo prej ali slej nekdo moral to iz- gubo pokriti — navadno pa so to potrošniM na kak drug način. Zadeva se je pripetila v konji- ški občini. No, ali ne bi bilo prav, da bi inšpektijski organi zadevo malo podrobneje pogledali. Konč- no zahteva po smotrnem gospo- darjenju ne gre mimo trgovine! -le I CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 6 — 15. februarja 1963 9 ŽENA* DOM 'DRUŽINA ^ LEPE ROKE Groha in razpakana koža na rokah, polomljeni nohti, ali lak, ki se že lušči, prav gotovo niso dobra ocena v spričevalu lepote. Take, na videz malenkostne stvari, de- lujejo zelo nenegovano in pu- stijo slab vtis. Naj bo žena ie tako lepo oblečena in po- česana — če ima slabo nego- vane roke, bo vse drugo po- temnelo. Ni res, da imajo lahko lepe roke le tiste žene, ki delajo v pisarnah. Tudi to ne drži, da imajo vse gospo- dinje razpokane in nelepe roke. Res pa je, da je treba takim rokam posvetiti nekaj več nege. Največji sovražnik razpo- kanih in nenegovanih rok je čistoča — zato je treba umi- vati roke večkrat na dan. Po vsakem umivanju, predvsem pa zvečer, jih moramo nama- zati tudi z dobro, mastno kre- mo. Kremo nanašamo na ro- ke tako, da jo nalahno vti- ramo v kožo od mhov prstov do zapestij. Hkrati si zmasi- ramo prste — vsak prst po- sebej s palcem in kazalcem druge roke; začnimo seveda pri vrhu. Za nego zapestij smo izbrali tole vežbo: roke sklenemo in dobro preplete- mo prste, nato pa obe hkrati obračamo na levo in desno stran. Naslednja vaja je na- menjena okornim prstom. Dlani stegnemo, prste pa raz- širimo kolikor je mogoče. Ta- ko jih zadržimo nekaj se- kund in nato popolnoma sprostimo. Vajo je treba vsak dan nekajkrat ponoviti. Do- bro nam bo dela tudi čvrsta masaža dlani, zlasti za tiste, ki imajo vedno hladne roke: Na koncu teh kratkih, eno- stavnih vaj, obe roki v za- pestjih popolnoma spiistimo. Sele tu boste opazili, da to ni tako enostavno kot na sliki. Roka je še preveč neelastič- na. Toda čez čas se bo vaja posrečila in takrat bo tudi roka že dovolj gibčna. Znižanje, znižanje CEN... Znižanje cen ... Globofco mi- žanje cen... Znižali ^mo cene za 30 %■ • ■ so obetajiooi napisi, ki so ^.e pred dnevii okrrasiili večino iz- (ožb celjiSkiih trgovin. Razveselili .smo se jih, kajti nedvammo so nam omogočili marsikateri ugo- den nakup. In kaj pravijo o po- pustu v trgovinah? »Ore pravzaprav za tovamiiško znižanje cen,« so nam dejali v »Volmi«. »Plašči, ki jih prodaja- mo po teh znižanih cenah, so iz- delek tovarne »Novitet« iz No- vega Sada. Tovarna jim je zsni- žala ceno za 20 do 30 odstotkov •n zdaj gredo resnično lepo v pro- met. Tako na primer srednje do- ber plašč, ki je še pred mesecem veljal 22 tisoč dinarjev, danes stane samo 17 tisočakov. To pa je cena, ki jo prav zares ne mo- remo limenovati visoko.« »Kaj pa na pomlad, se že kaj pripravljate? »Vreme, nas k temu prav nič ne vzpodbuja,« se je nasmehnila prikupna prodajalka. »Zaenkrat še nimamo v zalogi imč pomla- danskega. PričakujentK) pa nekaj modelov že ta mesec« V trgovini ženske konfekcije »Vesna« so nam postregli s ko- pico 'podatkov. Cene so zaiižali sikoraj vsem artiklom. Plašči so za 20 do 30 odstotkov cenejši, obleke in bluze pa kar do 40 od- stotkov. »Seveda je znižanje nailetelo na ugoden odmev med potrošniki! Veliko večja promet imamo te dni,« nam je povedala tovarišica Petkova. »Prodajalno pa bCano že v kratkem založili z nekate- rimi pomlad:anskdmd modeli. Do- bili bomo plašče zia preho«dne dni, pomladanske kostume, obleke, kri- la, skratka kompletno garderobo za dni, ko 'bo m'raz 'FK>pusbil.« »Pa bodo to modni onodeli?« »Da, in tega smo zelo veseli! Vidimo, da potrošniki zelo pogre- šajo modnih artiklov. Tako smo pri nas prodali veliko »twiist'< kril, pa oblek, ki iso ukrojene po jesenski modi, .plašoev, otarašenLh s krznom uitd. Novost v naši tr- goviini pa so tudi nayLon plašči, ki jih lahko dobite že za od 5000 dinarjev naprej.« Od »Vesne« smo sikočili še čez cesto v ono drugo »Vesno« trgov- skega podjetja »Moda«. Tu kon- fekcijskih oblačili nimajo, pro- dajajo pa moške srajce tovarne »Sava« iz Zagorja po močno zni- žanih cenah. O popustu in znižanju cen smo hoteli pobarati še v Ljudskem magazinu, pa se nam je poskus izjalovil. Ne prodajalka, ne od- delkovodja in ne poslovodja mi n'iso hoteli kaj več povedati kot to, da je najbolj prav, če to pove direktor. Le^ta bo to najbolje ve- del, (kar pa ne more biti res), oni pa saj veste... Pri »Mojci« — v Blegantovi 'tr- govini z otroško 'konfekcijo, smo mnogo bolje opravili. Tu sicer posebnega znižanja cen nimajo, vendar so cene v »Mojci« že tako resn'iono zmerne. V prosrtoru za prodiajalno že krojijo prve polet- ne obleikce in čez kaikšen mesec jih bomo v »Mojci« že lahko do- bili. Presenetili pa so me prikup- ni kompleti hlačk, bluzice in te- lovnika, ki že tako lepo zailogo prijetno poživijo. »Zadovoljni smo z rezultati preteklega 'leta,« so nam pove- dali v »Mojci«. »Prvič smo delali po planu in smo ga celo presegli. Za majhen odstotek sicer, ampak uspeh je vendarle.« Lepo »Moj- ca«! Tako ismo zaključili naš lobhod po celjskih trgovinah. Znižanje cen bi seveda lahko sirečali tudi kje drugje, pa bi nam verjetno povsod isto povedali. Zda'j si že- limo samo še to, da ne bi čez čas cene tem izdelkom, ki so zdaj ta- ko 'poceni, poskočile tako močno, da bi z njimi nadokoadiili in iz- ravnali ves ta razveseljujoči po- pust. — ij ZAMASK Zamašek, ki je ostal v steklenici spravimo z nje tako, da vljemo tanjo malo salmijakovca. Čez nekaj časa bo zamašek razkrojen. Če je zamašek prevelik^ ga pred upo- rabo namočimo v vrelo vodo. Pri tem se bo ta nekoliko zmanjšal, razen tega pa bo steklenico še tesneje začepil, ker se bo po ohladitvi spet razširil. Stare in zamazane zamaške boi&o pred uporabo prekuhali v slani vodi. Zamaške za termos steklenice^ preku- hajmo večkrat v sodi, nato ^a še t či- sti vodi. Tako bomo odpravili plesmivi vonj. Zamaške v steklenicah 8 klejeim bomo namočili v tekoč vosek, da se ti ne bodo prilepili k vratu. Moj mož 4 !di, da sem »terorist«. Takrat mu je žal, da se je poročil. Pravi, da bi sicer lepše živel. In ko mu na te obtožbe pojasnim, da ni- mam namena kratiti njego- vega razvedrila, le da bi si lahko izbral za to kaj druge- ga, ali pa igro vsaj časovna omejil, takrat mi namesto odgovora pokaže nekaj tiso- čakov, ki jih je pri igri »pri- služil«. To pa zame ni nika- kršna tolažba in veselje. Po- leg tega pa predobro vem, da se ta »sreča« ne obrača le k njemu. Mnogokrat sem želela, da bi šla skupaj v gledališče aH v kino, včasih sem v ta na- men že kupila vstopnici, na- zadnje sem pa ostala doma, ker moža ni bilo od nikoder. Tako minevajo dnevi, meseci in leta. Zdaj mi je tega do- volj. Sklenila sem, da greva narazen. Takšno življenje je res nesmiselno, psebno še, če ga nekdo od zakoncev name- noma greni. V mojem prime- ru je to moj mož — nepo- boljšljivi kvartopirec. —D. Praznik Žena v znamenju dela Šmarska občina je pretežno kmečka in že to daje delu stalne konference žena svojstvene po- goje. Kmečka žena se največ- krat niti ne zaveda vseh možnosti, ki so ji danes dane, da bi se uveljavila kot dobra soupravljal- ka svoje občine. Pred dnevi so se sestale šmar- ske žene, da se pripravijo na le- tošnje praznovanje, ki sovpada z 20. obletnico prvih ženskih društev. To praznovanje naj ne bo samo v znamenju zabave in razvedrila, temveč predvsem v znamenju dela. Letos smo pred splošnimi volitvami in prav je, da ob teh konferencah tudi že- nam na podeželju dejansko prir kažemo razvoj komunalnega sistema, da žene iz svojih vrst pripravijo najboljše, ki se bodo lahko uveljavile kot kandidatke na listi SZDL. Šmarske žene so se pomenile še posebej o vprašanjih otroške- ga varstva, ki v občini še ni povsem urejeno. Tudi otroški vrtec v Rogaški Slatini je v zelo vlažnih in neprimernih prosto- rih, zato bi bilo prav, da bi sta- novanjski skupnosti uspela za- misel za gradnjo paviljonskega otroškega vrtca nekje med Tr- žiščem in Rogaško Slatmo, ki bi lahko zadovoljil potrebam tega predela. Tudi v Šmarju pri Jel- šah bi potrebovali varstveno ustanovo, toda zaenkrat nimajo prostorov. Pravijo, da je edina rešiitev v tem, da bi pri gradnji kakšnega novega poslopja upo- števali tudi prostor za otroški vrtec. Letos se bodo zavzeli pred- vsem za rešitev otroškega varstva v Rogaški Slatini in v Kozjem, kjer bodo laže našli potrebne prostore. Lepo poboido so dali tudi v Polju ob Sotli, kjer nameravajo posebno v po- letnem obddbju, ko je večina vaških žena na delu po poljih, urediti tako, da bti nekdo varoval v tem času vse vaške otroke in tako predvsem pazil, da se ne bi pripetila kakšna nezgoda. Mestinjska organizacija žena se zavzema za takojšnjo uredi- tev toplih malic v lesnem obratu. Podjetju, ki je imelo sicer lepo navado, da je ob prazniku žena počastilo svoje proizvajalke, na- meravajo priporočati, da ibi predvidena sredstva prispevali za ureditev notranje kuhinje, ker bi tako izdatno ustregli vse- mu kolektivu in gotovo tudi pro- izvodnosti. Šmarske žene se pripravljajo na marčne delorne konference, ob katerih namera- vajo izdelati tudi ustrezne letne delovne programe. 1. NASVETI # Dobro lepilo boste naredi- li, če boste v pol sklede vrele vo- de raztopili dve žlici škroba, dve žlici bele moke in žlico boraksa. # Polovica jajčne lupine, ki smo ji na dnu zvrtali majhno luknjico, je odličen lijak za stek- leničke z zelo ozkim grlom. 0 Nekoliko koščkov surovega krompirja bo iz prezasoljene juhe posrkalo vso odvečno sol. # Steklo na oknih, na izložbah in avtomobilih smemo umivati samo v senci, nikdar ixxi močni- mi sončnimi žarki. # Packe sirupa ali likerja od- stranimo s tkanin zelo enostavno. Tkanino operemo v vroči vodi. OKREPCILNA PIJAČA ZA - SLABOTNE Pol žličke sladkorja mešamo z enim rumenjakom. Med tem prelijemo vi lit- ra vrelega mleka. Po želji dodamo S« nekaj kaoliic kchijaka. KIS IN mastna koža Čeprav poznamo mnogo sred- stev, ki zmanjšajo višek maščobe v koži, so vendarle v glavnem ta sredstva namejenena samo ne- gi obraza. Ker pa je koža mast- na tudi po telesu, vam priporo- čamo kopeli s kisom. Take kopeli se od normalnih razlikujejo le v toliko, da v kad vlijemo še ipol litra kisa. Da bo uspeh dober, je treba kopeli ponoviti tudi večkrat na teden. In spet bodo slapom Ko se je prve dni tega tedna sneg vendarle začel malce taliti, je s steh in iz raznih žlebov moč- no zacurljalo. Enega takih žle- bov, ki' že nekaj mesecev kliče po kleparju, imajo tudi na stari stavbi, kjer je bilo dolga leta so- dišče. 2leb je tako zdelan, da bo verjetno prav malo vode steklo skozenj. In verjetno bomo tako zopet imeli priliko občudovati slapove; razen če se bo našel kdo, ki bo tale žleb popravil! Kako stisnemo roko Veliko manj bi bilo na svetu razočaranj, solza in strtih src, če bi že na prvi pogled lahko spo- znali drug drugega. Toda pona- tadi »odkrijemo« svojega tova- riša, prijatelja, znanca šele čez dolgo časa. Vendar je med nami nekaj ljudi, za katere pravimo, da imajo dar »spoznavanja« ljudi. Ti trdijo, da je človeka najlaže spoznati takrat, kadar odloži masko konvencionalnosti. Zato jih zanimajo zlasti pogled, izraz obraza, pismo, hoja, kretnje pri kajenju, pozdravljanje itd. Oglejmo si dva izmed teh zna- kov — pozdravljanje in roko- vanje. S prijaznim načinom pozdrav- ljanja ljudje izražamo svoje sim- patije, z vljudnim pozdravom po- zornost in sipoštovanje, ponižno in pretirano vljudno pa pozdrar- Ijajo ljudje, ki želijo drugim po- dvoriti ali si obetajo od njih koristi. Z rezerviranim pozdra- vom ali z odzdravom želimo ob- držati med človekom, ki smo ga pozdravili in sabo, distanco, 'z malomarnim pozdravom pa do- kazati, kako visoko smo med drugimi. Isto velja tudi za tiste, ki se dosledno ravnajo po pra- vilu, da nikoli ne pozdravljaj prvi. Nekateri ljudje precenju- jejo važnost svojih pozdravov, srečamo pa tudi take, ki nikoli ne vedo, ali bi pozdravili ali ne. Gledajo v tla, migajo s čevljem in pobegnejo v prvo vežo, samo da bi ne bili več v zadregi. Mno- gokrat nismo sigurni, če pozna- mo človeka, ki prihaja naproti, pa je vendarle bolje, da dvigne- mo klobuk v pozdrav, kot pa da prepozno ugotovimo, da je bil tisti človek vendarle »pravi«. Močan stisk roke izdaja živa- hen temperament, prisrčnost, iskrenost, simpatijo ali razbur- jenje. Ljudje s slabo energijo zelo počasi sprejmejo ponujeno roko, površni stisnejo samo po- lovico dlani, toda to store pri- srčno. Ljudje, ki roko prehitro odtegnejo samo zato, da bi ušli prisrčnemu stisku, se po navadi ne marajo vezati na druge. Mno- gokrat ponudijo talkemu nelju- bemu znancu samo konce svojih prstov. Nenavadno nežno stisnejo roko obzirni ljudje. Nekateri naši znanci bodo roko stisnili prisrčno, vendar afekti rano in neiskreno, srečamo pa tudi ljudi, ki želijo predolgo zadrževati tujo roko v svoji. Taki želijo vezati nase. Zelo zanimivo je paziti tudi na povsem instinktivne kretnje pri rokovanju. Na pri- mer: nekdo povsem nehote na- rahlo odrine roko svojega znan- ca—s tem pa tudi pove. da mu znanec ni simpatičen, da želi, da se mu ne približa preveč itd. Drugi pa bo spet ponujeno roko ob rokovanju rahlo pritisnil navzdol — potreben je opore lin rad bi se naslonil na človeka, ki se z njim rokuje. Vse to so drobne in komaj opazne kretnje, ki pa so pomembne prav zaradi tega, ker jih ljudje storijo ne- hote, -a. Sfaršem ob začetku drugega polletja , % Smo v začetku drugega pol- letja in spet bomo morali otroku in njegovim šolskim potrebam po- svetiti nekaj več časa. # Nikar ne očitajmo otrokovih slabih ocen učitelju; rajši otroku. Zatrimo v sebi nerazumen odpor proti učiteljem in profesorjem, ki «a je v nas vzbudila prevelika ljubezen do otroka. # Ohrabrimo otroka, da se ne bo bal dolžnosti v šoli. Vendar i tem ne mislimo reči, da mu je treba v glavico vcepiti, da je več vreden kot drugi, sicer se bo za- čel učiti površno in se bo kaj kmalu znašel ob sošolcih, ki bodo učenje jemali resneje, v težkem položaju. # ce je otrok plašen in mol- čeč, ga nikar ne vzpodbujajte za neumno tekmo z drugimi. Pa tudi preveč «-korajžnemu-« raje razlo- žite, da šola ni arena, temveč me- sto, kjer vsi pridni dobijo lepo nagrado — uspešen zaključek šol- skega leta. # Prav je, da otroka naučimo lepe izgovarjave. Naj otrok teko- če, pa čeprav preprosto pove svo- je misli; mnogo bolje bo učin- koval od onega, ki ima sicer pol- no glavo misli, pa jih ne zna po- vedati. 9 Nikar otroku kar naprej ne govorite o tem, kaj vse ste morali žrtvovati in kaj vse boste morali še storiti, da ga boste lahko iz- šolali. Lahko bi vzbudili v njem občutek manjvrednosti, kar bi ne- dvomno slabo vplivalo na njegov uspeh v šoli in v življenju. # ce veste, da ima otrok tre- mo, naj takrat globoko vdihne — ne da bi dvignil ramena — in po- tem čisto počasi izdihne. Morda se vam bo zdel ta nasvet smešen, toda igralci in pevci ga — kadar se .lih loti trema — s pridom upo- rabljajo. 0 In — nikar ne ravnajte tako, kot da je uspeh vašega otroka nekaj izredn^a, presenetljivega, edinstven^a; prav tako pa nje- govih dobrih ocen in prizadeva- n.ia ne kaznujte z indiferentnim odnosom do uspeha, ki Je prav- zaprar plod težkih ur in dni. NekBj nasvetov za bolnike CESNOV ODCEDEK - ZDRAVILO PROTI OSTARELOSTI (poapnenju žil) 5 dkg česna olupimo in zrežemo, nnto ga namočimo v '/4 litra brinovca. Po- stavimo ga na topel prostor, kjer naj ••lane od 4 do 8 dni, nakar tekočino precedimo skozi prlič in z njo napol- nimo steklenico^ Jemljemo z vodo vsako jutro pred ■•jtrkom. Mera je ena kavna žlička. PIJAČA ZA ŽELODČNE BOLNIKE dkg mandeljnov poparimo in olu- pimo, nato jih operemo v mrzli vodi. Pridamo 2 dkg sladkorja in zmeljemo, Zmleto zmes damo v lonec in zalije- jo z litrom vode. Pustimo stati 1 uro, ■•kar precedimo skozi prtič, ki smo ga ^fej zmočili v vroči vodi in dobro oželi. Tekočino osladimo po okusu. Primerna Je za želodčne bolnike, ali pa z« tl&te, jih trese mrzlica. MEDENO MLEKO ZA SLABOKRVNE IN NERVOZNE y skodelico damo žličko medu, ki m« ►'iljemo •/< litra vrelega mleka. P^ed uporabo mleko dobro premeša- jo, HITRO PRIPRAVLJENA JUHA, KOT OKREPCILO BOLNIKU »esekljamo •/« kg govejega mesa, ga ^^ložimo v kožico in prilijemo '/4 litra 'ode. Dodamo majhen košček korenja, Peteršilja in prav malo soli. Pokrito P«stimo počasi vreti eno uro. Juho pre- cedimo in jo serviramo bolaiku. o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 6 — 15. februarja 1963 Čemu čakamo . Povsod že razpravljajo o statutih gospodarskih orga- nizacij. Ponekod v drugih ob- | činah jih že sestavljajo, ni- ^ so pa redki kolektivi, kjer \ so statuti že v razpravi. In \ kaj smo storili glede tega v brežiški občini? Kljub temu, da je občin- ski sindikalni svet v decem- bru priporočil vsem gospo- darskim organizacijam naj izvoUjo in napotijo na delo komisije, ki naj zberejo gra- divo jn sestavijo osnutek statuta' — do danes še nikjer ni uspehov dela. Tako ne gre več! Treba bo začeti, ne pa čakati receptov in vzorcev od drugod. Presajanje sta- tutov iz drugih podjetij in krajev je ravno v nasprotju s tistim, kar naj bi statuti gospodarskih organizacij bi- li — odpravili naj bi forma- lizem v notranjih odnosih. Tak formalizem se je poka- zal tudi doslej pri sestavlja- nju raznih pravilnikov, da celo kupljivi so bili in posa- mezniki so si s koncepti krepko povečali dohodke. Ce hočemo vsaj do konca prvega polletja imeti v vseh podjetjih statute, potem ne smemo več odlašati. Popol- noma je jasno, da morajo osnutek ali predlog statuta temejito obravnavati samo- upravni organi, politične or- ganizacije, predvsem pa ves kolektiv na sestankih vseh proizvajalcev. Ker statuti gospodarskih organizacij ni- so nekaj formalnega, tem- več ustavna listina kolektiva, je razumljivo, da bedo do dokončne potrditve izvršene še številne spremembe in do- polnitve. Ravno to narekuje potrebo, da se komisije ne- mudoma lotijo dela. Občin- ski svet je zategadelj orga- niziral posvet predsednikov kolektivov. Hkrati pa je ob- činski sindikalni svet pove- ril tričlanski komisiji nalo- go, naj stalno spremlja in nudi pomoč komi&ijam v g03podars!.ih organizaJjah in zavodih pri sestavljanju sta- tutov. M. V Brežicah na ogledih Dovolite, da se predstavim! NovinaT sem in za nedoločen čas odgo- voren za posavsko stran našega lista. Pri tem se počutim ktit sramežljiv fante, ki ga snubači pripeljejo v nevestino h:-«o. Na oglede brm hodil v kraje ob Savi, vendar bom prva žrtev lastne nakane, kajti Vi drugi bral- oi boste tisti, ki si bo«te ogledovali, kaj se bo izcimilo za uredniško mizo časnikarja, ki je doslej vedel o zasavskih občinah približno tolko, koli- kor je potrebno osnovnošolcu za na pol podarjeno trojko . . . Izrabljam priložnost za prošnjo bralcem v Zasavju: Nikar ne štejte našemu tedniku v zlo, če l>o objavljal sestavke o stvareh, ki so vam znane, če se nam bo vrinila kakšna »taka stara, da že ni več resnična«. Za nas je vse novo in zanimivo. Novo lin zanimivo bo tudi za vse naše bralce v okviru prejšnjih okrajnih meja, a dovoljujem si trditi, da tudi za vas — kajti zanimivo je slišati mnenja o sebi od nekoga, ki nas doslej še ni poznal. Prvo spoznanje za katerega sem bogatejša, je daljava. V bo- doče bo treba na pot že ob petih zjutraj, kajti do Brežic je čez 80 kilcimetrov. Da je bul vzirok temu sneg in led na cesti je samo .po- lovica resnice o slabi proimetnd zvezi z Celjem, druga polovica leži pod snegom. Pod snegom so tud'i Brežice, središče občine na sotočju Krke, Sotle in Save, središče pokrajine, ki na severu s Kozjansldh hribov prehaja v rodovitno dolino in ;na jugu spet navkreber v strmine Gorjancev. Brežiška občina lima okoli 25, tisoč prebivalcev. Razen izrazito, mestoih lOboLn, kot je na primer Colje, je brežiška občina najbolj gosi jo naseljena. Na eneni kvad- ratnem kilometru živi v povpreč- ju 98 ljudi, kar je precej nad re- publiškim povprečjem. Ker smio že pri številkah in primerjavah, potem je tu še ena, toda manj ugoidna posebnost bre- žiške .cboiine. Socialni ses'tav go- voru v tej občmi v koriist kmeč- kemu prebivalstvu. Od okoli 25 tisoč prebivalcev je približno 4.800 zaposlenih izven kmetiijstva. Ker pa pa površinsko občina ni tako veJiiika, je to znak za prej ome- njeno neugodnost, to je huda raz- drcibljenast zemlje. In res je tako. V povprečju, če deVmo kmečka gospodarstva s površino, so pose- stva v občini 2 in pol helctarska. V pcivpreičju imajo po 11 parcel, kar pomeni, da so parcele v pov- prečju 30 arov velike. PopalnorP;-! razumljivo je, da ima taka razdrobljenost svoj vpliv .na kmebijstvo. Morda je to eden od varokov, da so Brežice znane po svinjskih sejmih, kajti svi- njereja je značilnost malih kmeč- kih gospodaristev. Znana bizeljska vina In cviček izpod Gorjancev menda ni treba posebej omenjati. Bedimo odkri- ti, to je bilo prav na kar je po- .raLslila večina »ortcidoksnih« Šta- jercev ob pirtkljuoitvi brežiške občine k Celju ... Brežice so močan trgovski cen- ter z zelo razvito trgovino. Že od nekdaj, so mi pripovedovali, del Hrvaškega Zagorja, Brežiš- ka ravan in kraji ob spodnjem toku Knke upoištevajo sejmarske in trgovske Brežice. Vsak teden so svinjski isejmi in vsak teden gredo izkupički topli v obtok. Še eno zelo ipomembno poseb- nost limajo Brežice. To je šolstvo. Malo je občin v katerih bi bilo šolstvo tako razvito. Zatrjevali ao mi, da v občini menda nd »d^o- mioilnega« občana, kd ne bi 'imel končane osemletke. Tako razvito šolstvo pa pcigoltne polovico pro- računskih sredstev. Brežice ima- jo gimnazijo, trgovsko šolo, po-^ sebnost pa je tudi posebna nižja osnovna šola v kateri poteka po- uk v srbohrvaščini. Bližina Zagreba daje občini Brežice še doidatne pečate. Lahko Brežicam najbližje mesto, močan magnet. Ne samo da veiikio ob- čanov dela v Zagrebu, tudi veli- ko kulturno bogatstvo tega vele- mesta vleče Brežičane na ono stran.. Vrh vsega so Hrvatje do meje zgradili moderno cesto do koder vozii trolejbus, ogrevajo pa se za zvezo vse do Brežic. Seveda je razumljivo tudi to, da je celotna brežiška občina ideal- no rekreacijsko področje za Za- greib, kot je Zagrebška gora ali pa Sombor. Že v začetku sem dejal, da so Brdežice pod snegom. Ko bo od- juga bodo razkjnile več svojih znamenlitosti, posebnosti in tudi vsakdanjosti. V preteklost bomo potovali po muzeju, kio bo spet odprt za javnost, delovni ljudje pa nas bcdio s svojiimi hotenji in prizadevnostjo seznanili s .se- danjostjo in perspektivami tega lepega kosa naše domovine. Toliko za pogled čez prag... J. K. Razširjeni plenum ZfAS v Sevnici Minuli četrtek je bil v Sevnici drugi .pleinum občinskega komite- ja ZMS. Plenum je bil posvečen razpravi o pokongresni aktivnosti mladine v komuni. Tako je bil med drugimi sprejet sklep, da bo- do vsi aktivi mladine imeli v na- slednjih dneh pokongresne kon- ference, na katerih se bodo člani ZMS seznanili z bogatim kongres- nim gradivom. Razumljivo je, da bodo te konference tudi prililca za dogovor, ikako delo v al<:tivu pri- lagoditi smernicam kongresa LMJ. Nadalje je bil sprejet sklep o tem, da bo 24. februarja občin- ska pokongresna konferenca, ka- tere glavna naloga bo razprava o nalogah mladine v proizvodnji in. .poildicnem usmerjanju mladih ljudi v občini. Mala kronika Videm - Krško Na področju občine Videm — Krško je bil v času cd 2. do 11. 2. 1963 rojen izven bolnišnice 1 deček. POROČILI SO SE: RAČIC Maks, kmet iz Crešnjic 29 in PEŠEC Albina, kmetovalka iz Dobrave 11. MAROLT Alojz, kmet iz Podbočja 51 in HOSTA Pavla, kmečka hči iz Pod- bcčja 48. BOŽICNIK Ivan, tovarniški delavec iz Križ, št. 12 in HUDINA Amalija, poljedelka iz Malega Podloga, št. 8. UMRLI SO: IIERAKOVIC Marica, kmetovalka iz Brezove, št. 13, stara 7i let. BIZJAK Ana, kmetovalka iz Planine pri Raki, stara 62 let. LEŠNIK Ivan, osebni upo- kojenec iz Brestanice 118, star 68 let. VUTKOVIC Mihael, osebni upokojenec iz Brestanice 118, star 66 let. URH Alojz, invalid. upo>kojenec iz Rožnega, št. 12, star ?7 let. MOLAN Maks, posestn'-k iz Zdole, št, 1, star 74, let. UREK Jakob, posestnik iz Pleter pri Zdolah, št. 2?. star ?0 let. Brežice v času od 26. 1. do 9. 2. 1963 je bilo v Brežicah rojenih 11 dečkov in 12 dek- lic. POROČILI SO SE: NEPUŽLAN Jože, poljedelec iz Bračne vasi 5 in NOVAK Marija, poljedelka iz Zakota 54. UMRLI SO: ■ SUBAN Ivan, sin pleskarja iz Rajca 4 a, star 1 leto. ŠTEFANIC Jože, sin kmeta iz Dol. Pirošice 19, star 1 dan. MASTNAK Jožefa, oseb. upokojenka iz Brežic, stara 69 let. ZRNC Roza, gospo- dinja iz Ledin 36, stara 70 let. MIKAC Marko, pcdcticir JLA iz Brežic, star 32 let. Kljub zimi je na brežiškili ulicah še vedno živahno V Radečah pravijo... Razformiranje novomeškega okraja ni presenetilo ljudi v pri- zadetih krajih niti ni vzbudilo ob- širnih razprav. Končno čemu, saj so občine, ki so se priključile na to ali ono stran ohranile svojo sa- mostojnost, Id je osnova našega komunalnega sistema. Nekoliko drugače pa je v Radečah in Zi- danem mostu, ki se bosta kot kra- jevni skupnosti priključili novi občini. Tu je vsekakor več raz- prav. Na cesti proti Radečam smo po- vprašali možaka, ki je s puško na rami in brez plena l^crakal do- mov: — Kam bi po vašem bilo treba priključiti Radeče, k Sevnici ali k Laškemu? — Nekolilio presenečen nad vsilji- vostjo je malo pomislil, nato pa naravnost povedal: — Kdo ve, če je razprava sploh še potrebna. Mnenje, ki ga zasto- pam je baje že neaktuBilno .., Smatram, da-bi Radeče z okolico pripojili k Sevnici. Tako nam je zatrjeval Maks Podlesnik iz Radeč, ki je usluž- benec na občinskem ljudskem od- boru v Sevnici. V Radečah samih smo naleteli še na dve >->-frakciji«. Eni pravijo, da bi bilo najbolje, če bi ostali v občini Hrastnil^, najbolj so je že navajeni, tudi sredstva od do- hodka so se medsebojno prelivala itd. Toda ti se priključujejo tretji skupini, ki se ogreva za priklju- čitev H Laškem, češ, če že ne dru- gega, vsaj ugodno bo. Celje je tr- govski in 'kulturni center. Tja so že do sedaj pogosto hodili in bodo -mimogrede opravili še zadeve na lašlci občini. Tajnik krajevne skupnosti v Radečah je v »neslužbenem« raz- govoru povedal, da je večina ljudi v tem predelu za priključitev k la.šld občini in da ta varianta tudi najbolj ustreza. Nerodno pa je si- cer res, da je to področje doživelo že tolilio reorganizacij. Maks Podlesnik: »Radeče k Sevnici« V sevniškem Jugotaninu 20 novih naročnikov Celjskega tednika v sevniškem podjetju »Ju- gotanin« so organi uprav- ljanja razpravljali tudi o vprašanjih v zvezi s priklju- čitvijo sevniške komune v celjsko skupnost komun. V tej zvezi so razpravljali tu- di o nujnosti dobrega obve- ščanja, ki naj bi segalo čez meje občine in podjetja. Da bi se člani upravnega odbo- ra in delavskega sveta se- znanili s problemi celotnega celjskega okraja in seveda tudi lastne občine, so za vseh 20 upravljalcev naro- čili Celjski tednik. Bizelisko v lu£i turizma L^izeljslco — domovina slovečih vin in kraj burne zgodovine, prizorišče strahotnega oku- patorjevega genocida v nedavni preteklosti — se ogleduje po novih virih dohodkov. Bizelj- čand so se namenili razviti turizem in zato ustanoviti tudi svoje turistično in olepševalno društvo, ki naj bi vodilo prizadevanja celot- nega kraja k uresničitvi. Poglejmo nekoliko, kaj lahlto Bizeljsko nudi zahtevnemu turistu in kaj bo moglo nuditi že v kratkem: Začnimo pri slikoviti pokrajini, ki si jo je vredno ogledati s številnih raziglednih točk vrh vinorodnih gričev. So'tla š svojo toplo vodo ni zgolj vabljiva za kopanje, temveč je »eldorado^-« za ribiče. Ribiči bodo izvedli hva- levredno akcijo s tem, da bodo poskrbeli za razplod skoraj izumrlih predstavnikov slad- kovodne fa\'ne — rake. Tako bo čez nekaj let lov na rake bržčas atral^cija v Posavju. Potok Dramljo bo dobil nove .prebivalce — krape. Dolina ob tem potoku je izredno za- nimiva, predvsem pa zato, ker bo še letos dobila tisoče mladih fazanov. Domači in tuji lovci si bodo lahko privoščili užitek, kakršne- ga le redkokdaj zasledimo. Seveda pri vsem tem niso pozabili na naj- važnejše, na dobre prometne zveze, da bi tu- risti lahko prišli.,Tega se zlasti zaveda komi- sija, ki izbira in sestavlja gradivo za urba- nistični načrt. Po tem načrtu naj bi bilo Bizeljsko povezano z avtomobilsko cesto do Kumrovca. Da bi kraj vzcvetel v pravem pomenu be- sede, je društvo ustanovilo lastno vrtnarijo, tako da bo s razsadnim materialom in nasveti navajalo prebivalstvo k zaljšanju svojih do- mov in vrtov. Da bi pri vseh teh omenjenih in še številnih drugih nalogah imeli tudi večji vzgojni in propagandni uspeh, so ustanovili časopis. Razumljivo je, da se močno zavzemajo tudi za udobnejšo' in pogostejšo zvezo z bližnjim Zagrebom, zlasti pa ob nedeljah, kajti Bizelj- sko nedvomnio spada v rekreacijski pas tega velikega mesta. Vsako društvo in organizacija je uspešna in opraviči svoj obstoj, če je nastalo iz po- treb. Turistično in olepševalno društvo na Bizeljskem je vsekakor plod dozorelih raz- mer. Še več. Takoj v začetku, kakor vidimo, se je vodstvu društva nakopičilo nalog, ki bi jih brez zavzetosti za stvar težko zmogli. Pri vsem tem uživa pobuda Bizeljčanov tudi pri občinskih fcirumih vso podporo in prizna- nje. Vse to skupaj pa je gotovo zanesljiv porok uspeha. J. Kn. .OBRAČUN" V SEVNICI Nedavno je imelo Avtomoto društvo v Sevnici občni zbor. Delo in uspehi, potrjujejo, da je AMD Sevnica eno najboljših v Sloveniji. Dejavnost društva je bila v preteklem letu zelo pestra. Za člane so organizirali šest predavanj s filmi, izvršili so prostovoljno preverjanje znanja med vsemi vozniki, v svoji društ- veni delavnici so nudili usluge svojim članom in v mesecu pro- metne varnosti brezplačno pre- gledali in očistili vozila. Precej- šen del svojega dela je društvo posvečalo preventivni zaščiti z organiziranjem predavanj za mopediiste, na tudi za voznike vpreg, ki so na Studencu, v Tr- žišču in Šentjanžu doibro uspela. Lani so bili organizirani trije tečaji za vozniike amaterje in več tečajev za mopediste. Večina udeležencev teh tečajev, okoli 250 tečajnikov, je opravila izpit. Posobno skVb je AMD posve- tilo sodelovanju s šolami, kjer so člani pomagali pri prometni vzgoji. Za mentorje prometne vzgoje pa je bila organizirana enodnevna avtobusna ekskurzija v Zagreb. Ogledali so si srednje tehnično prometno šolo in ekspe- rimentalno osnovno prometno šolo. Prav tako so si ogledali delo prometnih organov na naj- bolj prometnih ulicah Zagreba. Dejavnost podmladka pa je bila vse leto zelo živahna. Pončcvali so pionirje v vožnji s kolesom, moncdom in go-kartom. Izpite za vožnjo s kolesom je opraviilo 500 učencev. Organizirali so tekmo- vanja z go-kartom na trgu v Sevnici. Pri usmerjanju in kontroli prometa so opravili 143 ur, izvedli so širšo anketo o prometni vzgoji itd. Člani AMD so se udeležili tudi večmesečnega tekmovanja v re- pu'bliškem merilu. Zasedli so prvo mesto in dobili go-kart za narfrado. Prnv tako so na dru- ffem republiškem tekmovanju častno zastopali okraj in tudi zasedli prvo mesto. Na občnem ziboru niso pozabili na pokoinega vodjo podmladka Mihca Mohorja, ki je bil žrtev tragične nesreče. V spomin nanj 50 podmladek AMD nreimeno- vali v t)0'lmladek »Mihca Mo- horja« AMD Sevnica. Vsekakor je AMD v Sevnici s svoiim uspešnim delom in pre- ventivnimi ukreni preprečilo mars'katero nesrečo in s tem skupnosti očuvalo težke milijo^p. J. JE. Eno uro hoda Tik pred Brežicami smo srečali malega Rudija Bana, ki je potr- pežljivo čakal na avtobus. Mimo- grede smo ga vprašali, • kako je zadovoljen s počitnicami — rekel je: »Zelo!« No, zares bi tudi le težko našli šolarja, ki bi ne bil za- dovoljen s počitnicami. Zraven pa je mali Ban pristavil, da vsem šolarjem iz Volčja — devet jih je — glede šole ni naj- ugodneje. Do Vrtič, kjer je popol- na osemletna šola, je namreč pre- ko pet kilometrov in te je treba pač vsak dan prehoditi tja in na- zaj. leitos pozimi je bilo nekoliko bolje, ker je vozil avto.bus, toda poleti (?): »No, mislim, je dejal, mi mladi bomo že zmogli. Starši pa pravijo, da bi avtobusne zveze bilo potrebno tu le urediti«, je na koncu pristavil še tujo misel, ki se mu je zdela imenitna, a tudi ne neumestna. CELJSKI TEDNIK STEV. 6. — 15. februarja 1963 TEKME ni bilo Prejšnjo soboto bi morala jjiti na drsališču v celjskem mestnem parku mednarodna tekma v hokeju na ledu med ^ mladinskima reprezentanca- ma Slovenije in Koroške. 2al, do srečanja ni prišlo, ker so gostje zadnji hip od- povedali svoj nastop. Po sporočilu hokejsike zveze Slovenije se je odpoved glasila nekako takole: ker nam je zadnji hip višji fo- rum predvidil kvalifikacij- ske tekme, ne moremo na- stopiti z mladinsko repre- zentanco v Celju. Odpoved je prišla več kot nepričakovano, to še pose- bej zaradi tega, ker so gostje še dan ali dva prej siporočili, da pridejo zago- tovo. Razen tega pa je v Celje tudi v petek zjutraj še prišlo sporočilo, da se bo tekma vršila. Potem pa je isti dan nekaj pred dva- najsto ponovno zazvonil te- lefon, ki je posredoval ne- pričakovano vest, da gostov ne bo. Naj bo tako ali drugače, gotovo je le eno. da je or- ganizatorje tega dvoboja od- poved močno prizadela, saj so za dobro izvedbo prire- ditve vložili maksimum na- porov in prizadevanj. Kot smo zvedeli, bo upravni od- bor HDK Celja sprožil za- radi tega primera pri pri- stojnih športnih forumih postopek, pa to ne samo za- radi tega, da bo dobil po- vrnjene stroške, ki jih je imel do takrat na račun or- ganizacije tekme marveč tudi zavoljo tega. ker takšne odpovedi niso v navadi niti pri srečanjih domačih ekip, kaj šele v primeru medna- rodne tekme. -an PETER ČETINA ZMAGOVALEC ,Lahovega smuka' V vrsto uspelih tekmovanj in prireditev je šentjurski Partizan uvrstil minulo nedeljo še tradici- onalno tekmovanje za »Lahov smuk«. Tekmovanje so združili s spominsko svečanostjo pri spome- niku na Resevni, kjer je bil po- zneje tudi start za 1500 metrov dolgo progo, Id je imela 250 met- rov višinske razlike. Pri članih je premočno zmagal Peter Cetina, ki je progo presmu- čal v času 1:26.4, ostala najboljša mesta za njim pa so zasedli: 2. inž. Jože Kopitar (oba Celje) 1:37.6, 3. Silvo Krumpak (Šentjur) 1:37.8, 4. Peter Kopinšek (Celje) 1:39.8, 5. Maks Mastnak 1:42.2, 6. Martin Kroflič (ba Store) 1: 45.6 itd. MLADINCI: 1. Jože Kroflič (Store) 1:54:9, 2. Jože Slamnik (Ce- lje) 1:55.0, 3. Stanko Voga 2:11.2, 4. Branko Cene (oba Šentjur) 2:13.4, 5. Branko Grabar (Celje) 2:20.4. Nasmejani obraz zmagovalca V NEDELJO Skakalke lekme u Cel^u Nekaj prizadevnih članot Par- tizana iz Vojniika se je že v sre- dini preteklega tedna odločilo, da pripravijo skakalnico v celj- skem mestnem parku in izvedejo na njej propagandno tekmovanje v smuških skokih. Tako so dan za dnem prihajali v Celje, si spo- sojali na drsališču prepotrebno orodje ter krepko pljunili v roke. Ta vest je zanimiva toliko bolj, ker se nanaša na marljive de- lavce iz Vojnika. Človek bi nam- reč pričakoval, da bodo tekmo- vanje v skokih pripravili in iz- vedli domačini, in tako prekinili večletno mrtvilo na področju, ki je zmeraj privabljalo dovolj aktivnih sodelavcev in še več gledalcev. Tako se zdaj TVD Partizan v Vojniku pripravlja ob pomoči občinske in okrajne zveze za te- lesno kulturo, da v Celju izvede v nedeljo popoldne skakalne tekme, na katere je povabil ra- zen pripadnikov sosednjih dru- Marjan Rosina peti v kombinaciji Od petka do nedelje je bilo na Sljemenu nad Zagrebom letošnje državno prvenstvo mladincev v alpskem smučanju. Med tekmo- valci so bili tudi trije mladi člani celjskega železničarskega smu- čarskega sluba: Jože Svegl, Mar- jan Rosina in Jelka Rozman, med- tem ko Anica Caterjeva zaradi po- škodbe ni mogla na start. Svegl je tekmoval pri starejših mladincih in dosegel v smuku 28. mesto med 34. ocenjenimi, v sla- lomu pa 17. med 28., ki so prišli do cilja. Potem ko je v veleslalo- mu pristal na 18. mestu je v kom- binaciji zasedel 15. mesto. Nekoliko boljše se je držal Mar- jan Rosina, ki je tekmoval med mlajšimi mladinci. V veleslalomu je bil 17., v smuku 11, v slalomu pa dvanajsti;, v kombinaciji je za- sedel častno peto mesto. Rozmanova se je v smuku uve- ljavila na sedmo, v slalomu pa na osmo mesto. štev še vse najboljše slovenske oziroma jugoslovanske skakalce. Upamo, da bo ta poziv naletel na polno razumevanje in da bomo v nedeljo popoldne videli na smu- čarski skakalnici v mestnem parku uspelo revijo skokov in tudi nekatere naše najboljše tek- movalce. Vojmiškemu Partizanu na javno priznanje za odločitev, da v Celju izvede prireditev, za katero je zmeraj vladalo veliko zanimanja. LEP USPEH V okviru smučarskega tedna Koroške je bilo v nedeljo v Cmi tudi republiško prvenstvo v smu- čarskih skokih. Med Velenjčani, ki so nastopili na tem tekmova- nju, se je najbolj izkazal mlajši mladinec Zep, ki je zasedel med svojimi vrstniki peto mesto z dve- ma skokoma po 26 in pol metra ter tretjim, ki je znašal pol metra manj. SMUČARSKE TEKME V PREBOLDU Po večletnem zimskem spanju se je letos tudi v Preboldu nekaj premaknilo. Nekaj fantov si je že lani zgradilo smučarsko skakal- nico, v nedeljo pa, ob pomoči Par- tizana, izvedlo tekmovanje, Id si ga je ogledalo okoli 300 ljudi. Zmagal je Janko Zilnik z Gomil- skega, ki je s skokom 30 metrov postavil rekord skakalnice, drugo in tretje mesto sta zasedla doma- čina Franci Druškovič (26 m) ter Robi Jazbec s skokom 23.5 metra. Popoldne ob dveh pa so tabor- niki priredili tekmovanje v vele- slalomu. Nastopilo je kar 32 smu- čarjev, ki so se pomerili v štirih skupinah. V P^^i skupini pionir- jev do 10 let je zmagal Branko Hlade, v drugi, ki je zajela enajst in dvanajstletne pionirje Ljubo Podbregar, v tretji (13 in 14 let) Vlado Zupan in v četrti (od 15 do 18 let) Miran Faletič. -ja Letošnja zima ni naklonjena samo smučarjem, tudi drsalci so že doslej v polni meri prišli na svoj račun. V ponedeljek, 11. febru- arja so v dnevnik HDK Celja zapisali 45. drsalni dan. Ta številka je enaka seštevku drsalnih dni zadnjih treh let! Razumljivo je, da je poldrugi mesec drsanja najbolj razveselil tistih približno dve sto otrok, ki so dan za dnem prihajali v park in tako zlasti zimski šolski počitek pošteno izkoristili. V tem času je z velikim uspehom delala tudi drsalna šola. Zlasti lep napredek so pokazali najmlajši, ki so se po desetdnevni vadbi že poskušali v prvih težjih likih. — V ponedeljek so zapisali 45. drsalni dan; upajmo, da ne poslednjega v letošnji zimi. JAVNO VPRAŠANJE V intervjuju, ki smo ga objavili v prejšnji številki našega lista s predsednikom šentjurskega Partizana tov. Mackovškom je bilo ne samo v naslovu, namrveč tudi v besedilu načeto vpra- šanje šolske telovadnice v Šentjurju. Pričakovali smo, da bo vodstvo šole na to pisanje odgovorilo in pojasnilo, zakaj je telovadnica zaprta. Ker tega odgovora nismo prejeli, postavljamo javno vprašanje s prošnjo, da nam povedo, zakaj telovadnica še ni usposobljena in kako ter v kakšne namene je bilo porabljenih 260.035 dinarjev, ki jih je celjski zavarovalni zavod nakazal šoli za nastalo škodo v telo- vadnici in garderobi po poplavi. V spisu, ki ga hranijo na zava- rovalnici med drugim tudi piše, da bo zavod zagotovil, da bo odškodnjin'0 uporabil za popravilo. Upamo, da bomo lahko že v prihodnji številki našega lista objaviU zaželeni odgovor vodstva osnovne šole v Šentjurju pri Celju. Uredništvo lehi in tekmmkle 20 pionirjev in pionirk iz Belili vod na smučeh Šolsko športno društvo »Smre- kovec« v Belih vodah nad Šoš- tanjem je izvedlo v dnevih od 5. do 10. februarja smučarski te- čaj na Smrekovcu. Zadnja dva dni pa se je dvajset mladih smu- čarjev pomerilo v veleslalomu, slalomu in smuiku. Pri starejših pionirjih je bil najboljši Andrej Grmadnik, ki je osvojili prva me- sta v vseh treh discipilinah in nazadnje še najvišji naslov v kombinaciji. Medtem ko sta se pri mlajših pionirjih najbolj iz- kazala Alojz Maze dn Tine Sle- menšek, je pri starejših pionir- kah dve zmagi pobrala Ivanka Slemenškova (veleslalom in sla- om), tretjo v smuku pa 'Marija Vučan. Med mlajšimi pionirkami je Fanika Vučan zmagala ne sa- mo v veleslalomu, marveč tuidi v slalomu. Člani šolskega športnega druš- tva v Belih vodah pa se priprav- ljajo tudi na izvedbo občinskih zimskih športnih iger pionirjev, ki bodo 22. februarja v počasti- tev obletnice pohoda Štirinajste divizije ter v spomin na padlega partizanskega pesnika Karla* De- stovnika-Kajuha. Hokej na ledu MUZEJSKI TRG : DOLGO POLJE 4:0 V nedeljo dopoldne je bila na celjskem drsališču več ali manj nenavadna teltma v hokeju na le- du, saj so se v prijateljskem dvo- boju srečali mladinci, Id stanu- jejo okoli Muzejskega trga in oni z območja Dolgega polja. Med nji- mi je bilo nekaj takih, ki so že nastopili v dresu HDK Celje, osta- li pa so doživeli svojo prvo pravo tekmo. Zmagali so igralci z Mu- zejskega trga, ki so premagali svo- je sovrstnike z rezultatom 4:0. (1:0, 1:0, 2:0). Za zmagovalno mo- štvo sta gole dosegla Cvetko in Juhart po dva. RAZGIBANA SMUČARSKA DEJAVNOST V ŠMARSKI OBČINI Ob ugodinih snežnih razmerah v le- tošnjem lotu je po letih premora po- stala tudi v šmarski občni razgibana smučarska aktivnost. Med pobudniki aktivnosti sta predvsem Partizan Rogaš- ka Slatina in Šmarje, poleg njiju pa še šolska športna druištva. V Rogaški Sla- tini je Partizan organiziral pod vod- stom smučar.skega učitelja tov. Bračuna smučarski te^aj in tekmovanje, ki so se ga poleg društev udeležili tudi šolarji. Tudi v Šmarju so imeli pod vodstvom tovariša Bračuna 3 dnevni seminar za smučarske vaditelje iz vrst nadarjenih smučarjev. .4koija je v polni meri us- pela in danes je že vse živo po šmar- skih smučiščih. Res žal, da tudi v drugih krajih šmarske občine, kjer imajo ugodne snežne razmere, ni smučarskih stro- kovnjakov, ki bi vodili pouk smučanja s šoksko mladino. , Na tekmah v Rogaški Slatini je tek- movalo 120 tekmovalcev v smuku, vele- slalomu, tekih, skokih in sankanju. V Rogaški Slatini so bili med pioairji najboljši — v smuku Drofendk, v ve- teslulomu in tekih FiirJinger, v sanka- nju Belcer, pri mladincih v tekiih Driml, v smuku pa Irši^č. V Šmarju je med pionirji v velesla- lomu najboljši Jcsenko, v skokih Cigle- ncčki, pri mladincih v veleslalomu Za- vršnik, v skokih Žnideršrič in pri čla- nih — v veleslalomu Lorger, v skok'h pa Strašek. J. K. PRESENEČENJE V KRANJU Judodsti celjskega Olimpa bi v nedeljo skoraj pripravili največje presenečenje v tekmovanju re- publiške lige; sicer so se ga de- loma tako privoščili, saj so v bor- bi s kranjskim Triglavom iztisnili neodločen izid 12:12. Celjani so v tem nastopu povedli s petimi toč-: kami naskoka, pozneje pa so pre- vladovali odlični tekmovalci Tri- glava in izbojevali remi. V vrsti celjskega 01im,pa sta bila najbolj- ša Oto Seles in Peter Drozg. OKRAJNO ŠOLSKO SMUČARSKO PR- venstvo V ponedeljek, 18. februarja bo mla- dinsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol celjskega okraja. Tekjnovauje v veleslalomu bo ob 10.00 na Celjski koči, teki ob 15.50 na Golov- cu, skoki pa ob 15.50 na 30 m skakal- nici v Vilenju. Na tekmovanju bo izbrana okrajna šolska reprezentanca (po 6 najboljših t posameznih disciplinah), ki bo zastopa- la celjski okraj na republiških zimsko športnih igrah 24. t. m. na Pahorju. J. K. VELESLALOM V KONJICAH Komisija za šport in rekreaci- jo pri občinskem sindikalnem svetu v Slovensilaiih Konjicah je priredila tekmovanje v veleslalo- mu. Nastopio je osem ekip oziro- ma 22 teionovalcev. Med p>osa- mezniki je zmagal Bojan Vonči- na (sindikat prosvetnih delavcev), med ekipami pa tekmovalci Ko- stix)ja. V. L. PRVO TEKMOVANJE NA SNEGU Pred dnevi je sindikalno šport- no društvo Bratstvo iz Straže pri Rogatcu organiziralo za pionirje telonovanje v smučarskem teku. Na izredno težavni, 1300 m dolgi progi je nastopilo 22 pionirjev, ki so se zvrstili takole: 1. Janko Potočnik, 6:14, 2. Ot- mar Prevolšek 6:18, 3. Ivan GRio« malico. Kupili sva paket piškotov, a bili sva zelo razoča- rani ,ko /sva odkrili, da^ je neka^ »poštena« roka že pred nama pobrala del piškotov. Enako pa je bilo s čokolado, ki so ji deseto rebrce prav spretno odstranili. Poslovalnica »Volna« pa ne zaostaja za »Riom«, kajti doži- vela sem to, da je prijateljica x>o nakupu plašča v »Volni« doma. ko je razvila paket, naš^ v žepu novega plašča dve rabljeni škatli vžigalic in obgrižen svinčnik. j Torej je konkurenca le pojas-- njena in menim, da je takšen odnos vse prej kot pravilen, kajti manjkajoči piškoti in rebrce čo- kolade, ki ga ni, govore o ne- poštenju, če želimo na lep način govoriti o takih odnosih do po- trošnika. A. A. DIMNIKARSKE USLUGE V DOBJEM Tovariš urednik, v predzadnji številki vašega lista smo bili veseli vesti, da celjske dimnikarji vršijo svoje usluge zelo poceni, po 5t dinarjev. Pri nas je namreč to popol- noma drugače, kajti običajno zaračuna- vajo 250 dinarjev za eno storitev, med- tem ko v decembru 320 dinarjev in to za največ desetminutno delo. Razume- mo, da so pogoji na terenu težki, dolga pot in podobno, vendar nikakor ni ra- zumljivo, da je za isto delo možna to- likšna razlika. Ivan Zorko — Dobje šoštanj iz šmartnega ob palci y Šmartnem ob Paki, kjer je v vsej šoštanjski občini primer najtesnejšega in najbolj plodnega sodelovanja Socia- listične zveze in Zveze mladine bodo v kratkem opremili klubske prostore. Le- te že sedaj uspešno uporabljajo za svo- je delo. Da pa ne bi prišlo do nepotreb- nih nevšečnosti pni upcirabi so si na nedavnem skupnem sestanku predstav- nikov vseh organizacij in društev na- pravili seznam, po katerem je točno do- ločeno, katere dneve ima ta ali ona organizacija klubski prostor za svoje organizacijsko delo. Niiiso pa ostali le pri tem. Sočasno so sestavili koledar vseh praznikov in 0'bletnic, za katere bodo različna društva pripravila program. Na ta način bo delo lažje teklo in nikakor ne bo prepoznih zvonenj »po toči«j kot se prav rado do- gaja. Za ureditev klubskih prostorov so izvolili klubski odbor, ki bo sočasno skrbel tudi za program v klubu. Zanimivo pa je tudi to, da so stroške vzdrževanja kluba sorazmerno porazde- lili na vsa društva. priprave zaboljše delo Za 27. in 28. februar so v Šo- štanju organizirali dvodnevni se- minar za predsednike in sekre- tarje krajevnih organizacij So- cialistične zveze. Domači preda- vatelji bodo predavali šest tem. Na prvem mestu bo vsekakor družbeni razvoj oibčine. Nadalje bodo obravnavali o vlogi in druž- benem pomenu Socialistične zveze ter njeno delo v komunal- nem sistemu; govorili pa bodo tudi o podružbljanju kmetijske proizvodnje ter o metodah in sistemu dela. Seminar bo v vili »Široko« pri Šoštanju. tkala Imkika laško ROJENI: Bobnič Angela iz Velikih Gorele št. 1« je rodila sina Janka. j 1 POROČILI SO SE: Ožek Franc, poljedelec iz Zabreža št. 5 in Vonina Martina, poljedelka iz Modri- ca št. J. Križnik Karel, upokojenec iz Štor št. 54 in Kolar Justina, kmetovalka iz Trobnega dola 23. Škbberne Anton, rudar iz Rečica št. 71 in Dornik Marija, kuharica iz Laškega št. 184. Fajdliga Ja- nez, poljedelec iz Škarnic št. 17 in To- vornik Ljudmila, poljedelka iz Laške vasi št. 3. Blatnik Marjan, poljedelec iz Laške vasi št. 4 in Guček Manija, polje- delka iz Blatnega vrha št. 27. Smlt Sil- vester, gozdni delavec iz Polane št. 28 in Žagar Rozalija, poljedelka vi Lahor grabna št. 18. UMRLI SO: Knez Marija, stara 84 let, iz Strmce št. 59 — gosipodinja. Hrasitrlk roj. Ocvirk Ana, stara 75 let, iz Lahomnega št. 24 — preužitkarlca. Tovorn-k Neža, stara 68 let, iz Laške vasi št. 15 — go- spodinja. Zupan Ivan, star 61 let, iz Miš- jega dola št. 4 — upokojenec. mozirje Rojstev v tem času ni bilo. POROČILI SO SE: Slanisilav Šmon, krojač iz Topolšice iu Marija Zacirkovnik, babica iz Šoštanja. Ivan Pistotnik, šofer iz Šmliklavža in Ivana Žerovnik, delavka iz Kranja. An- ton Planovšek, delavec iz Dobletine in Magdalena Breznik, krojaška pomočnica iz Žlabora. Jože Funtek, gozdni delavec iz Podveze in Marija Poličnik, kmečka delavka iz Logarske doline. Franc Deš- man, gozdni delavec iz Raduhe in Ma- rija Matijevec, kuharica iz Luč. UMRLI SO: Franc Špende, upokojenec iz Mozirja, star 91 let. Jože Vratanar, upokojenec iz Nizke, star 57 let. Anton Vajd, dela- vec iz Rečice ob Savinji, star 58 let. Eli- zabeta Šemlak, prevžitkarica iz Zgornje- ga Pobrežja, stara $8 let. Janez Pahov- nik, tesar iz Gornjega grada, star 41 let. Marija Dobrovnik, kmečka delavka \x Ljubije, stara 72 Tet. šentjur ROJSTVA: Rojstni primer je bil samo eden in ta moškega spola. POROČILI SO SE: Franc Zupane, delavec iz Kostrivntice in Frančiška Kovačič, poljedelka vl Re- puša. Alojzij Lončar, poljedelec iz Pre- sečnega in Marija Zalokar, poljedelka iz Slatine pri Dobju. Franc jug, poljedelec iz Dolge gore in Štefanija Strni°šu, go- spodinja iz Dobovca pri Ponikvi. UMRLI SO: Neža Gaber, posestnica iz Cerovca, stara 74 let. Morija Košir, p^eužitkanica iz Goričica, stara 66 let. Alojzija Kolenc, kmetovalka iz Dobrine, stara 53 let. Mi- lan Kos, otrok iz Loke pri žusmii, star 1 mesec. Terezija Hercog, preužitkarlca iz Trnega, stara 81 let. Jožef Grobin, posestnik iz Krivice, star 76 let. DROBNE IZ NAŠIH KOMUN Vedno večja flul .so za mesec dni preložili vojaška vaje tamkaj nastanjenih enot ameriške armade. Preložitev nastala zaradi prevelikega mr*' za, cilj vežbe pa je: Vaje voja; kov za boj pod posebnimi pogoj' hudega mraza. ??? DR. ALBERT SCHWEITZER OSEMIN OSEMDESETLETNIC Priznani humanist, nobelove*^ dr. Albert Schweitzer je nedavn" praznoval svoj 88. rojstni d^H' V bolnišnici, ki jo je postavil * lastnim denarjem sredi afriške^" pragozda, so ga obdarili h^*.' ležni pacienti, sedanji kot bi^^'' Obdarili so ga s tistim kar imaJ*'' s tropskim sadjem in cvetjem- Moskva v betonskem oblOČU Okoli 100 kilometrov dolgo dvostezno avtocesto so lani no- vemibra izročili prometu v okolici Moskve. Beseda okolica je tokrat čisto točna, kajti avtocesta je prstan, ki obkroža Moskvo skozi £,likovito pokrajino in zaključuje moskovska predmestja. Premier Hruščev, ki je bil ob otvoritvi navzoč, je čestital graditeljem (deloma je s prostovoljnim de- lom pomagala moskovska štu- dentska mladina), hkrati na je priporočil izgradnjo črpalk in motelov vzdolž ceste. Motoriza- cija na cestah v Sovjetski zvezi vidno narašča. Pred kratkim so imeli nad 5 milijonov motornih voz, kar sicer za tako ogromno deželo ni veliko, toda neprimerno več kot pred desetletjem. Izgradnja sodobnih cest je v Sovjetski zvezi stvar sedanjosti in prihodnosti. V preteklosti je bil promet predvsem usmerjen na železnih tirih. Med zadnjo vojno pa je razmeroma redka in slaba cestna mreža ogromno »pri- pomogla« k slabitvi fašističnega udara na sovjetsko ozemlje in vojsko. • ^ aenkrat smo v temi. Zmajnkalo je toka. Vse je narobe ... Saj si sploh ne znamo pred- stavljati življenja brez luči. Tako je bilo od nekdaj. Nič ni čudnega, če je človek takoj za soncem najbolj častil mesec, če je grška mitologija ustvarila Primeteja, ki je prinesel ogenj z neba, če je bil čuvaj ognja v prazgo- dovini najuglednejši član horde ali plemena. Od ognja v duplini jamskega človeka pa pre- ko smolnatih tresk, oljenic, sveč, petroleja, karbida in do elektrike — svetloba je bila med prvim, za kar je človek najbolj vneto skrbel. V Čuda luči Se bolj kot topli izviri svetlobe so svetleče bakterije, svetleče žuželke, svetleče rudnine itd. V Braziliji poznajo hrošča, ki močno sveti. Pragozdni prebivalci jih nalovijo v posebne kletke, da jim svetijo v brezmesečnih nočeh. Svetloba je baje tolikšna, da je mogoče ob njej citati. Nek japonski biolog je hotel z vzgojo cele kolonije svetlečih bakterij izdelati rudarsko svetilko, ki bi ne bila nevarna ne za metan niti za vnetljiv premogov prah. Zanimivo je, kako so v srednjem veku razvili verovanje, da so kresnice dtiše nekr- ščenlh novorojenčkov, ki ne morejo v nebesa. Ker pa se z kresnicami silno radi hranijo ne- topirji, so sklepali, da so žrtve krilatih hudi- čev. Še bolj zabavno je, kakšno zgodovino je »prestal« fosfor. V sredini 17 stoletja je al- kimist Brand ob izparevanju človeškega uri- na dobil zlatorumeno snov — fosfor. Ker je pozročlla opekline in se ponoči svetila, je snov imenoval »mrzli ogenj«. Za snov je pozneje zvedel Leibniz, ki je svojemu deželnemu kne- zu hotel izdelati zlato za kopnečo blagajno. Toda, ko je ugotovil, da zlata sicer ne bo na- redil, pač pa zažigalne bombe, je knez orga- niziral posebne »scalnice«, kamor so morali na potrebo vsi uradniki, služabniki in vojaki. Ljudje so vseeno mislili, da knez dela iz urina zlato. ' —g