Ptuj, petek, 9. februarja 2007
letnik LX • št. 11 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in t zapeljal vas in vašo družino.
naš salan Volkswagen.
Novi Touran
(m
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
1/100 lan. Emttje CO* 156-193 » gikm.
d.o.o. L.
TRGOVINA. MOKTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet1
TUNIZIJA samo 309 €
n
[curen
jovanje
na Ptuju
I 10. - 20. februar ' 2007
www.kurentovanje.net
Več za isto ceno!
Za kupce "SPAR izipaketa":
predplačniškega paketa mobilne telefonije + do 50% več dodatnih polnitev
•	12,10 € - cena "SPAR izipaketa"
•	4,17 € na iziračunu ob aktivaciji
•	8,35 € na iziračunu ob vrnjeni, izpolnjeni izidopisnici
+ kupon za 15% popust za enkraten nakup v trgovinah Spar in Interspar
Za vse uporabnike izimobila:
+ 10% bonusa ob vsaki polnitvi iziračuna s "SPAR iziboni":
•	plačaš 5 €, dobiš 5,5 €
•	plačaš 10€, dobiš 11 €
Ker se enostavno splača!
Samo v trgovinah	in megamarketih
®
PAR
I NTERSPAR
®
91 min
Več informacij na 051 800 800, www.izimobil.si in www.spar.si. Ponudba velja do 30.4.2007. * Primerjane so enotne tarife predplačniških paketov za pogovore med 5.00 in 24.00.
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah Šturmovci • ZdajOrmož • Lucij u so
poginjajo živali - kaj	bile kršene pravice če bo umrl otrok? stran 2
Stran 3 Po naših občinah
Dornava • Stop za tovornjake z gramozom!
Stran 5
Kmetijstvo Ormož • Kmečke pravljice o sedmih debelih kravah ni!
Stran 11
Po naših občinah Črna kronika
Kidričevo • Trije Jožeti na čelu občine
Stran 6 Po naših občinah Cirkovce • Železnica obljublja zapornice do konca junija Stran 10
Zgornja Hajdina
• Tomaževa starša sta zgrožena
Stran 32
Ormož • Občinski akti v nasprotju z zakonom?!
Luciju bile kršene pravice
Bogomir Luci, svetnik občinskega sveta Ormož, ki je bil izvoljen na listi SDS, kasneje pa je iz stranke izstopil, je v torek pripravil tiskovno konferenco, na kateri je v svojem stilu natrosil kup zanimivih novic. Nekatere so bile podprte tudi z mnenjem ministrstva za lokalno samoupravo.
Bogomir Luci je predstavil pravno mnenje, ki si ga je pridobil na ministrstvu za lokalno samoupravo, ki mu daje prav v njegovem protestu, da bi kot svetnik moral imeti pravico predlagati člane delovnih teles občinskega sveta in svetov zavodov. Zakon namreč nikjer ne omenja svetniških skupin in posamezni svetnik je tisti, ki po zakonu predlaga. Mag. Roman Lavtar, predavatelj na Upravni akademiji v Ljubljani, se je podpisal pod mnenje, v katerem med drugim piše: »... pravilno ugotavljate, da vam je bila kot občinskemu svetniku Občine Ormož kršena pravica predlaganja kandidatov v delovna telesa občinskega sveta. Ugotavljamo, da je bila s tem kršena temeljna pravica čla-
na občinskega sveta, da izvršuje svoje pravice. . Zato vas obveščamo, da je po našem mnenju drugi odstavek 69. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Ormož v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi.« Luci je mnenja, da bi na to, če ne drug, morala opozarjati vsaj občinska pravna služba. Kot se je izrazil: »Župan na svoji desnici nima tajnice - univerzitetne diplomirane pravnice - za okras oziroma za to, da dobiva svojo plačo, pač pa zato, da bdi nad tem, da občinski svet deluje v skladu z zakoni.«
Luci je prej pomislil, da bi pravico v tem primeru poiskal na upravnem sodišču, vendar se mu sedaj zdi to nesmiselno, saj je sodišče zadnja instanca, ki bi jo želel
Uvodnik
Pust se vrača v Ormož
V zadnjih letih smo v zvezi s pustom v Ormožu doživeli že marsikaj. Zgodilo se je že, da je tradicionalna pustna povorka odpadla in je na to, da je pustni torek, čas za veselje, spomnila le ormoška godba. Drugič spet so ob odpadlem pustovanju priredili šaljivi pogreb ormoškega pustnega karnevala. Nekaj zadnjih let občina ni pokazala nobene naklonjenosti do te prireditve, kar je sprožalo nemalo negodovanja.
Letos pa so na občini presenetili. Še preden je vsakoletni organizator, Turistično društvo Ormož, pričelo z aktivnostmi za pripravo letošnjega pusto-vanja, so jih že kontaktirali iz občine. Ustanovili so organizacijski odbor za izvedbo pustovanja, ki mu predseduje župan Alojz Sok. Občina Ormož je prevzela pokroviteljstvo in primaknila milijon tolarjev, skrbela bo tudi za obveščanje javnosti in zaporo ceste. Na skupni tiskovni konferenci so povedali, da želijo obuditi tradicijo pustovanja v Ormožu in k sodelovanju pritegniti čim več mask. Na ugoden odziv so naleteli že v vrtcih in šolah, odrasle maske pa bi poleg zabavnega programa podprtega z jedačo in pijačo, radi pritegnili tudi z bogatim nagradnim fondom. Nagradili bodo maske v treh kategorijah - etnografske, aktualne in mladinske. V vsaki kategoriji bodo najboljše skupine dobile tudi denarne nagrade, od katerih prva znaša 120, druga 80 in tretja 50.000 tolarjev, kijih bodo nekako zaokrožili v evre.
Zanimanje za pustno rajanje je vse večje tudi v Središču ob Dravi in Sv. Tomažu. V obeh krajih pripravljajo pustno povorko na pustno soboto ob 14. uri. Istočasno bo veselo pustno rajanje za otroke v ormoškem hotelu, v nedeljo ob isti uri pa bo fašenk v Cvetkovcih. Pri Sv. Tomažu so nedavno ustanovili skupino kurentov, v večino lokalov na ormoškem pa se vrača tudi ples v maskah.
Da bo letos vse drugače, so opozorili že kurenti, ki so v soboto navsezgodaj odzvonili svojo budni-co Ormožu in naznanili, da se je pustni čas začel. Rešiti je treba le še vprašanje njihovega poslanstva, kajti letos bodo zimo najbrž bolj privabljali kot odganjali iz naših krajev.
Viki Klemenčič Ivanuša
vključevati.
Po slovenščini še težave z matematiko
Glede poziva OOSDS Ormož, da naj Luci vrne mandat občinskega svetnika, pa je povedal, da gre za poziv enega samega človeka, ki v imenu odbora vodi ormoško stranko SDS. Temu se Luci ne namerava odzvati in tudi ne namerava prati umazanega perila ormoške SDS v javnosti, žal pa se mora prilagajati njihovemu pritlehnemu načinu igre. Za pozivom OO SDS Ormož, po njegovem mnenju, ne stoji noben sklep stranke, gre za delo enega človeka, ker pa so »časi Josipa Broza minili, pa stranka, v kateri odloča en sam človek, nima perspektive«.
Na očitek OOSDS, da je na lanskih volitvah v krajevni skupnosti Luci dosegel le 17 glasov, je pripravil nekaj matematičnih izračunov. »Res je, dosegel sem 17 od 79 možnih
glasov, kar pomeni 21,51 %. Na občinski ravni je bilo oddanih 6.452 glasov, SDS jih je dobila 1.372, kar znaša 21,26 % glasov. To jasno kaže na to, da je moj volilni rezultat boljši. Ne morete primerjati številk, ker so volišča različno velika, lahko pa primerjamo procente in ti govorijo meni v prid. Oseba, ki naj bi me v primeru odstopa iz občinskega sveta zamenjala, pa je na volitvah dobila 5 od možnih 78 glasov, kar znaša 6,41 %, to pa je je daleč pod volilnim pragom SDS.« Zato avtorja poziva k odstopu. Luci ga ves čas ni imenoval z imenom in priimkom, sporočil pa je, da ga ne muči le slovnica, ampak ima očitno tudi z matematiko težave.
Oblast je kot gostilna
O svojem poimenovanju članov odbora za kmetijstvo z »uličarji in proletarci« pa je izjavil, da ne gre za žalitev, temveč za zbadljivko še iz dijaških let, ko so meščane, tiste, ki so
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo je hujši
*Sp,

Í*É
»Slovenija se do Hrvaške obnaša licemerno in neprijateljsko. V ozračju, ki je prepolno provo-kacij, bi hrvaška diplomacija morala odpovedati pot v Ljubljano - na skupni sestanek dveh vlad ...« (Vjesnik, 3. in 4. marec 2007).
»Tu seveda ne smemo ponavljati, da je Slovenija članica EU in Nata - Hrvaška pa bi vse to želela biti. Tudi ne bomo lajnali, da se gospodarstvi obeh držav sploh ne moreta primerjati, da je Hrvaška v vseh pogledih močno zaostala in tako naprej. Gre za skoraj nerazložljiv fenomen »su-periornosti«, ki jo spodnja soseda demonstrira ob sleherni priložnosti. Do Srbov nimajo več nobenih zamer, čeprav so jim razrušili Vukovar, tudi Črnogorcem bodo odpustili Dubrovnik, Slovencem pa nikakor ne bodo odpustili, da so jih v vseh pogledih prehiteli. V bistvu gre za prikriti, pritajeni nacionalizem .« (Nedelo, 4. marca 2007).
Pravzaprav oba, sicer iztrgana citata iz pisanja hrvaškega in slovenskega dnevnika najbolje potrjujeta aktualno stanje duhov v slovensko-hrvaških odnosih. Žal ne gre za kakšno posebej zlonamerno iskanje in potenciranje zgolj najbolj tendenčnih tekstov. V obeh komentarjih in drugih tek-
iz hiše stopili na ulico in po Mariboru hodili s čistimi čevlji, imenovali uličarji. Tiste, ki so v šolo prišli s kmetov, po kolovozu, pa so mestni dijaki zmerjali za kolovoznike. Sicer pa se mu zdijo njegove izjave in izražanje morda nekoliko ostri, nikoli pa ni pozival k vandalizmu, kot naj bi podžupana občine Ormož Branko Šumenjak, ki je po volitvah v kamero izjavil »Najprej se
bomo napili, potem pa bomo poskubili ciprese na Kerenči-čevem trgu.«
Sicer pa je imel na račun predsednika OOSDS Ormož Branka Šumenjaka Luci kar nekaj pripomb. Povedal je, da Šumenjak s takimi izjavami ni sposoben voditi stranke na občinskem nivoju ter mu je očitno stopila oblast v glavo. »Oblast je kot gostilna, le redko kdo pride iz nje trezen, je menda izjavil član SD Dušan Kumer, in s to izjavo se strinjam.«
Pri svojem kritiziranju politične situacije v Ormožu pa menda ni več osamljen. Pridružilo se mu je nekaj somišljenikov, ki ga podpirajo in razmišljajo o ustanovitvi politične alternative v Ormožu. To naj bi se zgodilo v obliki katere na nacionalni ravni že delujoče stranke ali v obliki civilne iniciative. Viki Klemenčič Ivanuša
Bogomir Luci trdi, da so občinski akti napisani v nasprotju z zakoni. Na ministrstvu za lokalno samoupravo mu pritrjujejo.
stih na to temo bi namreč zlahka našli še kaj hujšega, še bolj ob-tožujočega in bolj skrb zbujajočega, prav hujskaškega.
Hrvaški novinar tako ugotavlja, da je slovenski zunanji minister z nekaterimi svojimi najnovejšimi izjavami »užalil Hrvaško«, slovenski komentator pa sporoča, da ga »Hrvaška pravzaprav sploh ne zanima več« in da samo še začudeno opazuje samomorilska nagnjenja Slovencev, ki pred mejo čakajo, kdaj jim bodo sosedi pripustili v počitniški raj. »Bog se usmili. Raje grem na asfalt Los Angelesa kot med istrske smeti. Pavliha (podpredsednik slovenskega parlamenta op. p.) ima prav: V Istri letujejo čudaki. Krep-kejšega izraza ne bomo uporabili, ker je med temi čudaki, veliko naših vidnih politikov. In potem se nam še posmeh ujejo, naj letujemo kar na Triglavu ...«
Seveda je treba izvirni greh za takšno obojestransko novinarsko »pronicljivost« iskati predvsem pri politikih na obeh straneh in iz vseh političnih opcij. Značilnost zdaj že kar nekajletnih vro-če-hladnih slovensko-hrvaških odnosov je namreč med drugim tudi prav zgledna »enotnost« vseh in nekakšen njihov strah, da na tej točki ne bi odstopali v pretirani konstruktivnosti in zmernosti. Problem se začenja že pri obeh predsednikih držav, ki se kar naprej dogovarjata za
srečanja, na katerih naj bi obe vladi opozarjala (in spodbujala) k »upravčnemu dialogu« o odprtih vprašanjih, ob tem pa sama v glavnem ne povesta, kaj naj bi to bilo, ali pa celo podžigata določene napetosti (denimo hrvaški predsednik Mesic s svojo nedavno »hudomušno« izjavo, da naj bi Hrvati svoje obmejne spore s Slovenci reševali s »četami« gasilcev). Oba predsednika vlad - Janša in Sanader običajno (po že uprizorjenih viharjih) svarita pred vsakršnimi pretiravanji in dramatizacijami, ker naj odnosi med državama ne bi bili slabi. V nanovo nastalih razmerah bi vsi voditelji (tako hrvaški kot slovenski) storili že izjemno veliko, če bi dosegli soglasje, da resnih političnih in strokovnih vprašanj ne bodo reševali s pamfleti in najnižjimi možnimi političnimi in propagandnimi sredstvi. Za začetek bi bilo že pomembno, če bi se ena in druga vlada sistematično vključili v dialog, ki bi bil razbremenjen vsakršnih vnaprejšnjih predsodkov in diskvalifikacij, vsakršnega hujskaštva in ščuva-nja na sovraštvo in mednacionalne napetosti. Zagotovo ne bi bilo nenormalno, če bi se slovenska ali hrvaška vlada kdaj javno in nedvoumno distancirali od stališč, ki kratkoročno in dolgoročno pomenijo spodbujanje in sejanje najrazličnejših predsodkov in lažne »superiornosti«. Predvsem vsaka pri sebi.
Zdaj je namreč glede vsega tega ravno narobe. Če ostanem zgolj pri Sloveniji: na najnovejše domnevne strokovne argumente hrvaške strani v zvezi z mejo
na morju (ki so zajeti v obsežnih študijah hrvaških akademikov, ki nosi naslov »modra knjiga«) se politiki in tisk ne odzivajo predvsem s strokovnimi protiar-gumenti, ampak z diskvalifikacijami, češ, da se Mesic in Sana-der ne razumeta na pomorsko pravo, da se obnašata kot vlom v trgovini s porcelanom in podobno. Slovenski strokovnjak za pomorsko pravo in podpredsednik parlamenta Marko Pavliha (LDS) poziva slovenske turiste naj bojkotirajo Hrvaško in zahteva ustrezne ukrepe slovenske vlade v zvezi s tem. Po tem pa v hrvaških časopisih pojasnjuje, da je bila to samo njegova »poudarjena« retorika in da s tem ni nikoli mislil zares. Pavlihovi »retorki« se je nemudoma pridružil zunanji minister dr. Rupel, ki se mu zdi Pavlihov predlog »zanimiv«, hkrati pa se je sam »pohvalil«, da že petnajst let ni letoval na Hrvaškem . Vse skupaj je po svoje »zasolil« še tiskovni predstavnik hrvaške vlade, ki je Slovence pozval, naj letujejo kar na Triglavu.
Narobe svet. Tisti, ki bi se morali ukvarjati z resnimi zadevami in z vsestranskim razširjanjem sodelovanja in utrjevanjem razumevanja med dvema sosednjima državama (v kar sodi tudi živahen in vsestranski obojestranski turistični pretok, zahtevajo nekakšne prepovedi in zapiranja meja, odpovedujejo meddržavne sestanke in širijo sovražni govor, ki ga v vseh civiliziranih in demokratični državi zavračajo, da že ne sankcionirajo.
Jak Koprivc
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Je Šturmovec zastrupljeno minsko polje?!
Zdaj poginjajo (le) živali - kaj če bo umrl otrok?!
Potem, ko je na Ptuju odjeknila novica o množičnih zastrupitvah psov, ki so jo potrdili tudi v pristojni veterinarski ambulanti, je prišlo na dan, da živali iz bolj ali manj znanih razlogov poginjajo tudi v Šturmovcu in njegovi neposredni okolici.
■■vT
Foto: FS
Alojz Satler je truplo zastrupljenega zajca (na sliki) in petih krokarjev našel v neposredni bližini hiš, tik ob obljudeni sprehajalni poti skozi Štrumovec; se bo moral zastrupiti otrok, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke?!
Razlogi za pogin živali de-finitivno niso naravni, kdo in s čim pa to povzroča, je uradno in javno možno le ugibati, saj dokazov ni.
Vzrok za pogine: zastrupitev
Se pa, vsaj med domačini v Vidmu in okolici menda zelo dobro ve, kdo ima prste pri vsej zadevi, kot trdi Alojz Satler, sicer dolgoletni lovec, ki mu je pred dnevi, nekaj ur po rednem sprehodu po poteh Šturmovca nenadoma poginila breja psička: „Rok za kotitev je imela šestega februarja. Vsak dan se je nekdo od nas sprehajal z njo po stezah v Šturmovcu in tako je bilo tudi 28. januarja. Potem, nekaj ur po sprehodu, na katerem se Bora (psička, op. a.) ni oddaljevala od začrtane sprehajalne poti, je poginila. Peljal sem jo k veterinarju, takoj po prvih čudnih vedenjskih znakih, a ji ni bilo več pomoči. Po ugotovitvi veterinarja je šlo za zastrupitev, kar so dokazovali vsi znaki. Za obdukcijo se nisem odločil, saj bi bila nesmiselna, tudi s točnim dokazom, da je zastrupljena, v kar ni dvomil nihče, ne jaz ne doktor, ne bi mogel dokazati, kdo je to storil. Glede na znake zastrupit-
ve pa danes tudi točno tem, za kakšen strup gre - to je kalijev cianid! Vsi, tudi laiki, so že slišali, da je cianid zelo hud strup, ki povzroča smrt tako pri ljudeh kot pri živalih že v majhnih količinah, pravega protistrupa oziroma zdravila zanj pa ni!"
Satler, pretresen na poginom psičke, se je odločil zadevo vseeno malo bolje raziskati, saj se mu je zdelo nesprejemljivo, da bi pes lahko poginil kljub veliki skrbi zanj, kljub temu, da se ni klatil naokoli in morda slučajno staknil zastrupitev v kakšnem neob-ljudenem kotičku okoliša.
Strup raznašajo
ptice
„Najbolj me je presenetilo in šokiralo prav dejstvo, da se ti domača žival lahko zastrupi praktično na domačem pragu. To ni stvar slučajnosti. Prepričan sem tudi, da so domači ljubljenci izginjali tudi pri drugih hišah, le da povsod pač ne skrbijo toliko zanje ali pa ljudje sumljive smrti psa ali druge živali niso prijavili. Bogve, koliko je že bilo takšnih primerov, pa nihče ne ve, ker se pač nihče ni pretirano ukvarjal s tem. Meni pa to ni dalo miru, navsezadnje gre za del okoliša, ki je obljuden,
kjer živi mnogo družin in kjer se po poteh naravnega parka giblje veliko ljudi, tudi od drugod, pač sprehajalcev. Tako sem naslednji dan, po poginu Bore, šel sam po teh poteh, kjer smo našo psičko vedno sprehajali. In veste, kaj sem našel? Šest kadavrov, pri zgolj hitrem obhodu po znani Srakačevi poti. Najprej je bil to 'crknjen' divji zajec, z razparano trebušno votlino, iz katere so silila pomodrela jetra. Zajec ni bil zaklan, ampak je poginil, to kot lovec s 26-letnim stažem lahko zelo dobro ocenim in tudi točno določim, kaj je vzrok smrti: zastrupitev! Potem sem, v neposredni bližini šturmovskih hiš našel še pet mrtvih črnih krokarjev, ki so sicer zaščitena vrsta in za katere je jasno, da niso žrtve ptičje gripe. Ob teh najdbah mi je tudi postalo jasno, kako se je lahko zastrupila naša psička; pa ne samo naša, verjetno je podobno končala še marsikatera žival. Gre za to, da je v Šturmovcu očitno nastavljenih oz. raztresenih več strupenih pasti, verjetno res v bolj skritih predelih, vendar do tega pridejo tudi ptice, ki strupeno vabo skljuvajo, delčke slednje pa med letom spuščajo povsod, dokler pač same ne crknejo. Tako se je moral kakšen delček strupa znajti tudi na čisto obljudeni poti skozi Šturmo-vec in je bil usoden za našo Boro."
Kje in kaj počne DOPS?!
Alojz Satler je o najdbah kadavrov, kot pravi, takoj obvestil higiensko službo Veterinarskega inštituta oz. fakultete na Ptuju in pristojnega človeka počakal kar na terenu, ob najdenih živalih. Vse sumljive kadavre so nato pobrali in spravili v posebne vreče ter odpeljali na sedež službe: „Še danes morajo biti ti kadavri na Ormoški, kjer ima služba svoje prostore z zagotovilom, da bodo, zmrznjeni seveda, pri njih 30 dni.
Poklical sem tudi policijo, kjer bodo pač ukrepali tako, da bodo podali predlog zoper neznanega storilca. Prav tako sem o najdbah in upravičenem sumu zastrupitve obvestil še veterinarsko inšpekcijo in predlagal analizo oz. obdukcijo kadavrov, da se tudi uradno dokaže vzrok pogina. Toda odgovor inšpekcije je bil, da moram potem tudi sam plačati to analizo, ki stane 267 evrov. Tega pa osebno res ne bom plačeval, ker je meni osebno, pa tudi vsem, ki vsaj malo spoznajo na te zadeve, čisto jasno, da so živali pocrkale zaradi zastrupitve!"
Ob tem se velja vprašati, kaj delajo znameniti člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPS) - razen tega, da so pred kratkim časom zelo natančno šteli ptičke okoli ptujskega jezera, jih očitno prav malo briga, da jim zaščitene vrste ljubljene perjadi nekdo (nenamerno?) množično zastruplja! Gotovo bi bilo od njih pričakovati, da se zavzamejo za to, da se odkrije pravega krivca, sicer jim lahko tako lepo po malem pocrkajo vsi razlogi za obstoj tovrstnega društva. Verjetno pa bi DOPS tudi lažje in s precej večjim razlogom namenil denar za analizo poginulih zaščitenih krokarjev ...
Nevarnost je veliko večja - bo moral umreti otrok?!
Alojz Satler pa se z vpra-
šanjem poginotja ptic ne ukvarja posebej, ker se mu to vseeno zdi veliko manj pomembno kot druga nevarnost, ki preti z veliko hujšimi posledicami: „Če se ne bo nihče pobrigal za te ptice in druge živali, če to pač nikogar ne zanima dovolj, če se mu pri teh dogajanjih ne zdi nič sporno in če se pač nihče ne bo lotil zadeve raziskati, prav. Naj živali še cr-kujejo naprej, vseeno pa naj vsi vedo, da poginjajo zaradi strupa. Tega ne zanika nihče, ki je te kadavre že videl. Tisto, kar me resnično skrbi in kar bi moralo skrbeti vse ljudi v naši bližnji in daljni okolici, pa je dejstvo, da so koščki tega strupa dandanes očitno razmetani povsod po Štur-movcu, po obljudenih sprehajalnih poteh. Na teh poteh se sprehajajo tudi družine z majhnimi otroki. In vsi vemo, kakšni so malčki; mimogrede pobrskajo po tleh, potem pa vse, kar najdejo, nesejo še v usta. Tudi če jim to še preprečimo, pa se je lahko strup, košček cianidovega prahu, oprijel njihovih prstkov, ki se bodo prej ko slej znašli v ustih in za takšnega malčka je drobec tega strupenega prahu že lahko usoden! Še večja nevarnost preti okoliškim družinam, ptice preletavajo njihova dvorišča in obstaja velika nevarnost, da bodo iz kljuna spustile košček strupene snovi na domače dvorišče, kjer ga bo otrok mimogrede lahko pojedel. In tragedija bo tu! Ljudje božji, ali se sploh
zavedate nevarnosti?!"
Satler se čudi brezbrižnosti zlasti tistih, ki vedo zakaj gre, morda se celo zavedajo nevarnosti, pa ne bijejo plat zvona: „Se bo res moralo najprej zgoditi, da se bo hudo zastrupil kakšen otrok, bognedaj celo umrl, da se bodo ljudje, predvsem pa pristojni organi, zbudili?! Ne morem verjeti, da je res cena človeškega življenja tista, ki sproži preiskave in akcijo?! Sam opozarjam že zdaj, ko je morebitno tragedijo še možno preprečiti in pozivam vse tiste, ki so se srečali z nenavadno smrtjo kakšne svoje živali, naj vendar urgirajo, naj zadeve prijavijo, sicer se bo vse skupaj nadaljevalo. Vem, da je takšnih primerov v naši okolici ogromno. In zavestno si upam trditi, da so vzrok za pogine živali nastavljene strupene vabe; kakšne pa so kazni za nastavljavce, pa določa zakon. Želim si, da se s takšnim ravnanjem neha, ker je prešlo vse meje. Letošnja zima je pač bolj mila, živali so bolj aktivne, strupi pa se prenašajo daleč naokoli. Jasno je, da tudi tisti, ki strupene vabe nastavljajo, in pri nas se ve, kdo je to, niso imeli namena zastrupljati vsepovprek, žal pa nadzora nad raznosom strupov ne morejo imeti. In tudi skrito pobiranje zastrupljenih, mrtvih kadavrov po Šturmovcu, ki se opravlja redno, ne rešuje te težave in ne zmanjšuje nevarnosti, ki zdaj gotovo preti ne več samo živalim, ampak tudi ljudem!"
Poziv inšpektorjem in opozorilo staršem!
Tako kot je orisal situacijo Alojz Satler, je nevarnost in ogroženost, zlasti otrok, res zelo velika. Koliko drobcev in prahu strupenega, smrtonosnega cianida je že razpršenega po Šturmovcu in okolici, je zdaj nemogoče ugotoviti, vsa zadeva pa je gotovo vredna, da bi jo vzel v roke (tudi) okoljski inšpektor. Vsekakor pa, glede na Satlerjeve navedbe in ugotovitve, ki jim pritrjujejo tudi drugi, velja apel še veterinarski inšpekciji, policiji in tožilstvu, da pride stvari do dna. „Res sem v tem trenutku sam, ki javno opozarjam na nevarnost, vendar tako misli veliko ljudi. Če bi se pobrali in pobirali vsi kadavri ter uradno prijavili, potem bi veliko lažje ocenili stopnjo nevarnosti. Žal pa se velika večina zastrupljenih živali prikrije ... "
Do takrat, dokler se pristojni organi ne „zmigajo", pa dobronamerno opozorilo staršem: zelo, zelo pazite na svoje nadebudneže, še zlasti, če ste na sprehodu skozi Štur-movec ali na obisku kje v bližini. Več, dragi ljudje, kot da vas opozorimo, ne moremo narediti, lahko pa vi!
SM
Alojz Satler, s 26-letnim stažem lovca opozarja na veliko nevarnost, ki preti tudi ljudem, predvsem otrokom: „Po Šturmovcu je danes očitno raztresenega precej strupa, zaradi katerega poginjajo domače in divje živali. Pristojne institucije bi morale narediti več, kot naredijo, ljudi pa pozivam, naj prijavijo vsak pogin živali!"
Foto: SM
Ptuj • Osrednja proslava ob kulturnem prazniku
Kulturni večer s tisoč in enim obrazom
Že po tradiciji se v MO Ptuj na Prešernov dan zahvalijo vsem tistim, ki se na področju kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja lahko pohvalijo z izjemnimi dosežki. Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom so na osrednji slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku skupaj podelili priznanja MO Ptuj ter Zveze kulturnih društev in Območne izpostave JSKD, ki s svojim delovanjem pokrivata celotno območje nekdanje ptujske občine.
Priznanja in plakete ZKD za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture je podelil predsednik ZKD Ptuj Franc Lačen, priznanja sveta Območne izpostave JSKD Ptuj predsednica sveta Lidija Majnik, oljenke pa župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Prejeli so jih David Bedrač, profesor slovenščine, pesnik, avtor treh pesniških zbirk in eden tistih mladih literarnih ustvarjalcev, ki je pomembno zaznamoval sodobno slovensko poezijo; Mitja Gobec, eden najvidnejših poznavalcev slovenske zborovske literature, za 50-letno delo na področju zboro-vodskega dela, in Stanislava Vauda Benčevič, svobodna kulturna delavka, sodobna umetnica, ki ne pozna meja v svoji ustvarjalnosti ne pri materialu, ne pri vsebini in ne v umetniškem izrazu.
Slavnostni govornik je bil direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer. Za vse nas kulturne delavce je kulturni praznik vedno znova vznemirljiv, poln ustvarjalnega nemira in izzivov prihodnosti,
priložnost, da si povemo, kaj se je zgodilo med dvema praznikoma slovenske kulture, je med drugim omenil. Na Ptujskem se je zgodilo veliko, Ptuj s še nekaterimi drugimi občinami kandidira za kulturno prestolnico Evrope leta 2012. »Prava povezovalna kandidatura je tista, ki kaže na spremembo zapečkarske miselnosti, da znamo in zmoremo vse sami. Na veliko stvari smo Ptujčani lahko ponosni, vendar vidimo tudi stvari, s katerimi se lahko kitijo druga slovenska mesta. V projektu Evropska kulturna prestolnica ni prostora za zavist, nevoščljivost, in če ga gledamo v luči misli, da kultura ne pozna meja, mislim, da smo na pravi poti. Naj bo naše vodilo pri tem projektu Prešernova misel, da edinost, sreča, sprava k nam nazaj se vrnejo,« je v posebej poudaril mag. Matjaž Neudauer. Na predvečer kulturnega praznika tudi ni govoril o večnih problemih kulture z denarjem, drugih kritičnih vprašanjih, želel je, da praznik ohrani pozitivno energijo, pozitivni naboj, ki
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku v MO Ptuj je bil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
jih potrebujeta tako umetnik kot poustvarjalec za svoje široko delovanje, za slovensko kulturo, ki v tej postmoderni družbi postaja vse bolj iskana in dobrodošla. »Slovenska beseda in kultura se morata v stiku in primežu z velikimi kulturami potrjevati in nadgrajevati. Dokler bomo imeli
Idejo in pobudo za ta dogodek, ki sicer poteka pod okriljem Etnografskega društva (ED) Markovci, je dal domačin Peter Vrtačnik. „Ker Zvon-ko Križaj - Zoki že nekaj let v Budini prireja tradicionalni Korantov skok, se je pri nas v Markovcih porodila ideja, da organiziramo Bičev pok. Ta prireditev je bila letos prvič in odziv udeležencev je bil nadvse dober," je pojasnil Vrtač-nik. Pokači so se na svečnico v Markovcih pred občinskim poslopjem začeli zbirati med 23. in 23.30. Po pozdravnem nagovoru so se od centra vasi razvrstili na vse smeri: proti Špicu, Zabovcem, jezu oziroma Sigetu ter okrog občine in cerkve. Prvi je na svečnico svoj bič zavihtel osemdesetletni Janez
Peter Vrtačnik, organizator prvega Bičevega poka
Obran, po domače Melačov Janez - najstarejši še aktivni pokač, ki to tradicijo goji že več kot 60 let.
Sicer pa bodo v Markovcih - zibelki koranta in številnih drugih etnografskih pustnih likov - tudi letos pripravili fa-šensko povorko s spremljevalnim programom v karnevalski dvorani. Organizator tradicionalnega markovskega fašenka je ED Markovci, pri izvedbi prireditev pa pomagajo tudi druga domača društva. „Letošnje pustno dogajanje v Markovcih bo trajalo štiri dni. Začelo se bo v petek, 16. februarja, ob 20. uri, ko se s prihodom korantov odpre karnevalski šotor, ki bo tudi tokrat na športnem igrišču pri markovski osnovni šoli. Za zabavo bodo poskrbeli ansambel Dinamika in pevka Brigita Šuler," pojasnjuje predsednik ED Markovci Marjan Bezjak.
Tradicionalna 16. fašenska povorka bo v soboto ob 13. uri. Zbirališče bo pred gostilno Ambiente v Zabovcih. Od tam bodo maske krenile po vaseh Zabovci in Markovci do občinskega poslopja v Markovcih, kjer bo tudi predstavitev skupin. Zaključek z malico in podelitvijo nagrad bo v fašenski dvorani. Med nastopajočimi na povorki pa ED Markovci pričakuje tudi pobratene pustne skupine iz Kanala na Soči in Kostanjevice na Krki. Po koncu fašenske povorke sledi veselo rajanje z ansamblom Gašperiči
in skupino Skuter. V nedeljo zvečer bosta v šotoru nastopili skupini Šov band klobuk in Turbo Angels, v ponedeljek nastopajo Mladi Dolenjci in skupina Mambo Kings, v torek dopoldan pa se pustno dogajanje v šotoru zaključi z otroško maškarado, ki jo pripravlja osnovna šola. Za prireditve v pustnem šotoru bosta letos poleg etnografskega društva poskrbeli še markovsko športno in gasilsko društvo.
Sicer pa velja omeniti, da so se priprave na fašensko dogajanje v Markovcih pričele že meseca novembra in da se s tem aktivno prostovoljno ukvarja okrog 30 ljudi.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Priznanji ZKD Ptuj sta prejela Lea Kralj in Srečko Erjavec, plakete ZKD pa Foklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Silva Kajtezovič in Viktorija Dabič.
svoj jezik, svoje zavedanje in bomo negovali kulturo, ki nam bo v ponos in nas bo razveseljevala, sem nam ni bati za narodov razvoj in obstoj,« je na predvečer slovenskega kultur-
nega praznika povedal v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj mag. Matjaž Neudauer, ki mu je letos pripadla čast, da je ob Prešernovem dnevu nagovoril umetnike in poustvarjalce.
V kulturnem programu so nastopili pevska skupina Fortuna, Ptujski nonet in trobil-ni sestav Pihalnega orkestra Ptuj.
MG
Markovci • Začel se 16. tradicionalni markovski fašenk
Dobro obiskan prvi Bičev pok
Letošnja 16. tradicionalna prireditev Fašenk v Markovcih se je pričela na svečnico točno opolnoči, ko se je po Markovcih zaslišalo pokanje bičev.
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja (jubilejna priznanja in priznanja) sveta Območne izpostave JSKD Ptuj so prejeli Vilma Kac, Maks Menoni, Rozina Sebetič, Franc Simonič, Tatjana Vaupotič, Cvetka Glatz, Marta Toplak in Jože Šmigoc.
Marjan Bezjak, predsednik ED Markovci: „Letošnje pustno dogajanje v Markovcih bo trajalo štiri dni!"
Foto: Črtomir Goznik
Za izjemne dosežke na kulturnem področju so letos oljenke prejeli (od leve) Mitja Gobec, David Bedrač in Stanislava Vauda Benčevič.
Foto: MZ
Dornava • Zgode in nezgode iz Lukarije
Stop za tovornjake z gramozom!
Po kratkem času miru (bolje rečeno: prepovedi) se bo bitka tovornjakarjev, ki vozijo gramoz na nastajajoči lenarški del avtoceste, spet začela. Dornavčani so v skrbeh - zaradi iskanja „bližnjic" namreč šoferji težkih kamionov večinoma udarijo kar čez naselje, pri čemer ne upoštevajo niti hitrostnih omejitev, še manj pa seveda neprimernih cest, ki so že krepko načete.
Foto: SM
Med novostmi, ki jih uvaja novo občinsko vodstvo, je tudi sprememba lokacije načrtovane obrtno-industrijske cone; po novem predlogu naj bi bila veliko boljša lokacija ob ribiški jami, s čimer se strinjajo vsi svetniki.
Da nekaj škode na dornav-skih cestah in cesticah, ki še zdaleč niso primerne za težka tovorna vozila, povzročajo tudi domači avtoprevozniki, nihče ne skriva in po glasno izrečenem mnenju večgla-vega občinskega vodstva bi bilo morda dobro poskrbeti za kakšno skupno parkirišče nekoliko izven tistih najbolj strnjenih naselij, ki imajo res že podobo ulice. Prometni znaki z omejitvijo osne obremenitve, a hkrati z dovoljenjem za dostavo, so namreč bolj kot ne lepotne narave in vsem je jasno, da se bo vsak prevoznik pač poskušal pripeljati na domače dvorišče, pa če bo cesta do tja primerna ali ne.
Veliko bolj kot domačini pa so pod budnim očesom občanov v zadnjem času vsi ostali avtoprevozniki, predvsem zaradi hudo povečanega prometa skozi center Dornave, veliko pa jih že pozna tudi vse ostale mrežaste cestne povezave, ki nudijo možnost čim hitrejše dostave gramoza na lokacijo gradbišča. Glavni razlog je seveda v denarju; kot je slišati so avtoprevozniki kot podizvajalci plačani po kubi-kaži dostavljenega gramoza, zato je jasno, da dnevno poskušajo izvesti čimveč „fur". Dejavniki, ki to omogočajo, pa so prekomerna obremenitev, višja hitrost in čim krajša pot. Vsa zadeva je sicer pred časom že eskalirala; takrat se je v aktivnejšo kontrolo tovornjakarjev vključila policija z akcijami tehtanja in merjenja
»Žal mi je, da je letos poleti investicija zastala. Skupaj z občinsko upravo smo ocenili, da je podpisana pogodba med omenjenim podjetjem in občino dovolj dobra, da bomo lahko preko nje reševali morebitne spore, ki bi nastali po tehničnem prevzemu. Z umikom zaznamka se lahko nadaljuje postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in bo podjetje Landis lahko prodalo zemljišče drugemu investitorju, ki želi investirati v stanovanja,« je lani ob umiku zaznamka dejal mag. Janez Kramberger.
Omenjeno zemljišče je kupilo podjetje Dolnov iz Kranja, lastnik Lesnine LGM, ki
hitrosti. Nekaj uspeha je bilo, ampak bližnjica skozi Dorna-vo in njena naselja je ostajala še vedno nadvse aktualna.
Problem, ki ga povzroča zdaj pravzaprav „redna avtoprevozniška linija" skozi občino, pa so ceste, ki niso dovolj kvalitetno narejene, da bi lahko brez posledic prenašale večtonske tovornjake. Lukenj, lomov cestišča, pokanja in oškrbljenih bankin, ki najedajo celoten vozni pas, je tako po ugotovitvah svetnikov zdaj že preveč in treba bo nekaj narediti. Vsi občinski možje so soglasni, da se to ne more in ne sme nadaljevati, jasno jim je tudi, da zgolj policijske patrulje ne rešujejo te težave, saj so vozniki medsebojno povezani in se jim odlično izogibajo, da pa bi Dornava še naprej ostala vmesni poligon do Lenarta, se tudi ne strinjajo. Zaenkrat so se tako zedinili in sprejeli sklep, da se na vse najbolj izpostavljene ceste postavijo znaki, ki bodo omejevali osno obremenitev, s čimer bodo, kot je bilo slišati, dali policiji „v roke orožje", da tovornjakarje tudi pošteno kaznujejo, če jih bodo ustavili na eni izmed teh cest. Poleg materialne škode, za katero so si v Dornavi na jasnem, da je pravzaprav nimajo od koga terjati, želijo tako zmanjšati tudi povečano nevarnost nesreč, saj je slišati številne pritožbe občanov, da so tovornjaki veliko prehitri glede na znane omejitve in tudi glede na konfiguracije cest.
Eno grenko pa so vseeno morali požreti: kdo je pokazal tujim avtoprevoznikom bližnjico skozi Dornavo?! Slišati je bilo, da domači avto-prevoznik. In - saj se ve, ko enkrat vesta dva, zelo hitro vedo vsi ...
Pesniško svinjarijo in obrtno cono drugam!
Sicer pa tovornjakarska karavanska pot ni edini žulj, ob katerega se v občini spotikajo. Ugotovili so tudi, da si nekdo redno sposoja obrežje
Pesnice v smeri od Pacinja proti Žamencem za odlaganje kosovnih odpadkov in kolin. Vsega se je nabralo že za nekaj lepih prikolic, kdo pa bo to počistil, ostaja nerešeno. Glede na dejstvo, da letos Pesnica ni imela ravno visokega vodostaja, da skorajda ni bilo dežja, torej svinjarije ni „prinesla" voda, ampak so jo mirne duše tam puščali domačini. Očitno bo tako slej ko prej morala stopiti v akcijo občina in plačati za odvoz nabrane svinjarije, ki ne le da kazi okolico, ampak v toplih dneh tudi čudovito zaudar-
ja ...
Pred odstranitvijo smrdečih in sramotnih odpadkov pa so v Dornavi že „odstrani-li" v prejšnjem obdobju predvideno obrtno-industrijsko cono, ki naj bi bila urejena v trikotniku ob železniškem prehodu ceste v Mezgovcih. Lokacija je namreč po prepričanju župana Rajka Janže-koviča popolnoma zgrešena, saj je veliko preblizu naselju, ki se v tem koncu še širi. Kot novo, primernejšo lokacijo za obrt in industrijo je Jan-žekovič predlagal območje okoli „ribiške jame", do ko-
bo v Lenartu gradila stanovanja. »Pred štirimi leti smo se pričeli resno ukvarjati z gradnjo stanovanj. Lani smo jih v Celju zgradili 107 in garažno hišo s 360 mesti. Gradimo blok v Celju s 50 stanovanji. Letos bomo ob 107 stanovanjih v Lenartu zgradili še 200 v Celju in Novem mestu,« pravi direktor družinskega podjetja Dolnov, d. o. o., iz Kranja Peter Žibert. O gradnji v Lenartu pa je povedal, da so zemljišče že plačali in tudi gradbeno dovoljenje je že izdano; računa, da bodo gradnjo stanovanj ob Jurovski cesti v Lenartu pričeli konec februarja. Teh 107 stanovanj obsega nekaj več kot 7.000 kvadratnih metrov prodajnih površin in naj bi bila zgrajena letos. Vrednost investicije znaša 7 milijonov evrov in direktor Peter Žibert pravi, da so sredstva že zagotovljena.
Omenjeno podjetje je zainteresirano zgraditi celo stanovanjsko sosesko z 284 stanovanji, saj so za sosednje zemljišče uveljavljali predkupno pravico in v kratkem
der bi nekoliko razširili tudi cesto, ob njej pa bi lahko uredili tudi večje parkirišče za domače avtoprevoznike in tako „ubili dve muhi na mah". Svetniki so se s predlogom popolnoma strinjali in v teh dneh že poteka ogled predlaganega novega območja, saj bo treba spremembo lokacije obrtne cone čimprej vnesti tudi v občinski prostorski plan oz. PUP.
Strožji nadzor nad šolo
Nadalje bo v občini nova metla zapela tudi v domači šoli, ki se je že dolgo drži kaj čuden sloves glede ravnanja z denarjem. Po soglasnem sklepu občinskega sveta bo namreč šola odslej morala za vsak predviden nakup česarkoli oz. za vsak izdatek, ki bremeni občino, najprej pridobiti soglasje občine, sicer jim stroški ne bodo povrnjeni. Nadzorni odbor pa bo - ne glede na svoj plan dela - moral pregledati poslovanje šole vsaj enkrat letno in o rezultatih natančno poročati občinskemu svetu! Poleg tega pa so svetniki župana Janžekoviča še pooblastili, da začne postopke za vrnitev dvanajstih (oz. petnajstih) milijonov tolarjev neporavnanega kredita, ki jih je NKBM zarubila iz občinskega proračuna, čeprav je kredit najela osnovna šola brez soglasja in sploh vsakega vedenja občine.
SM
naj bi se pričela pogajanja od odkupu ostalega zemljišča, na katerem bi zgradili v dveh letih še dodatnih 177 stanovanj.
Peter Žibert pravi, da ne vidi nobenih zapletov, da gradnja ne bi stekla, saj je infrastruktura zagotovljena, manjka še samo transformatorska postaja, za katero pa je po zagotovilu župana mag. Janeza Krambergerja že podpisana pogodba s podjetjem Elektro Maribor. Direktor Žibert je tudi prepričan, da bodo zgrajena stanovanja v dveh letih prodali, najvišja cena skupaj z DDV pa bi naj znašala maksimalno 1.400 evrov za kvadratni meter, kar je polovica ljubljanske cene. Dodaja še, da njihovo podjetje daje 26-mesečno garancijo na opremo stanovanja in deset let na gradbena dela. Vsako stanovanje ima tudi 1,5 parkirnega mesta. Eno parkirno mesto je za vsako stanovanje zagotovljeno v kletnih prostorih, ostalo zunaj.
Zmago Šalamun
Lenart • Letos 107 novih stanovanj
Gradnja se lahko prične
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je decembra lani umaknil zaznambo spora v zemljiški knjigi z zvezi s podjetjem Landis, ki je kupilo zemljišče v Lenartu, na katerem želi v prvi fazi zgraditi preko 100 stanovanj. To pa pomeni, da se gradnja lahko prične.
Direktor Peter Žibert: »Zgraditi želimo celo stanovanjsko sosesko z 284 stanovanji.
Foto: ZS
Kidričevo • Podaljšana prva letošnja seja sveta
Trije Jozeti na celu občine
Svet občine Kidričevo je na drugi redni, sicer pa prvi letošnji seji v četrtek, 1. februarja, k sedmim že predlaganim dodal še tri točke. Župan Jožef Murko je presenetil z imenovanjem dveh podžupanov, precej časa pa so porabili tudi za imenovanje odborov in komisij ter problematiko nezavarovanih železniških prehodov.
Za presenečenje je že v uvodnem delu seje poskrbel župan Jožef Murko, ki je svetnike seznanil, da je v skladu s pooblastili imenoval dva podžupana: Jožeta Medveda (N.Si) iz Lovrenca ter Jožeta Goričana (SLS) iz Stražgonjce.
Na pobudo svetnika Antona Leskovarja so k sedmim točkam, ki jih je predlagal župan, dodali še tri: razpravo o problematiki nezavarovanih železniških prehodov, informacijo o izgradnji vrtca v Kidričevem ter predlog za snemanje sej občinskega sveta.
Sicer pa so se najprej lotili predlogov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, saj je s prenehanjem mandata prejšnjemu občinskemu svetu prenehal tudi mandat vsem drugim občinskim organom, delovnim telesom ter predstavnikom v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina Kidričevo. Odbor za družbene dejavnosti bo vodila Silvestra Klemenčič, odbor za varstvo okolja in požarno varnost Anton Leskovar, odbor za gospodarstvo Zoran Žunko, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Goričan, odbor za gospodarsko infrastrukturo Janko Baštevc, statutarno-pravno komisijo Anton Habjanič, komisijo za priznanja in odlikovanja pa Marija Bauman. Imenovali so tudi nadzorni odbor občine, uredniški odbor glasila Ravno polje ter predstavnike v svet zavodov OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce in vrtec Kidričevo.
Glede na vlogo in prošnjo Gradbenega podjetja Ptuj so
Foto:M. Ozmec
Za podžupana občine Kidričevo je bil imenovan Jože Medved iz Lovrenca.
sprejeli sklep o ustanovitvi stvarne služnostne pravice na občinskem zemljišču v k. o. Pleterje, saj želi to podjetje v gramoznici Pleterje postaviti betonarno. Ko so razpravljali o sedmih predlogih občanov za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so nekaterim sicer ugodili, nekatere naj bi še preverili, sicer pa zaradi varstva osebnih podatkih o imenih in priimkih niso govorili javno.
Na predlog župana Jožeta Murka so sprejeli sklep o ustanovitvi odbora za gospodarjenje s premoženjem občine Kidričevo, ki bo kot občasno delovno telo skrbel predvsem za gospodarjenje z dvoranami in pokopališči v lasti občine. Brez pripomb so soglašali s pristopom občine Cirkula-ne k skupni občinski upravi, nato pa je župan predstavil delovno gradivo predloga novega odloka o območjih in delovanju krajevnih odborov, po katerem naj bi namesto sedanjih 13 krajevnih odborov zaradi racionalnosti na vseh nivojih imeli le še tri: v Kidričevem, Lovrencu in Cirkov-
cah, kjer so bili včasih sedeži krajevnih skupnosti. Predlog je še vedno v fazi obravnave, svetnikom pa je ponujena možnost, da na prihodnji seji sveta podajo svoja stališča do tega predloga in se do njega tudi opredelijo.
Za varnost na
nezavarovanih
prehodih
Precejšnji del razprave so namenili problematiki nezavarovanih železniških prehodov na območju občine Kidričevo, ki so v zadnjih štirih letih terjali osem človeških življenj. V razpravi so ugotovili, da si je župan skupaj z občinsko upravo ves čas prizadeval za čimprejšnjo ureditev varnosti na vseh nezavarovanih železniških prehodih pri najodgovornejših v državi. Po dokaj burni razpravi, polni pripomb in predlogov, so v zvezi s tem sprejeli več sklepov. Najprej so ustanovili 3-člansko komisijo za reševanje problematike nezavarovanih železniških prehodov na območju občine Kidričevo, ki jo sestavljajo Andrej Napast,
Anton Habjanič in Bogdan Škafar. Sklenili so, da se na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah, ki je terjal največ žrtev, postavi opozorilna svetlobna signalizacija oziroma senzorski znak stop. Na tem najbolj nevarnem prehodu bodo na obeh straneh postavili še dodatne cestne ovire oziroma grbine (ležeče policaje), poleg tega pa so sklenili, da smerokaz za naselje Cirkovce ob glavni (šikolski) cesti premestijo na naslednji odcep Stražgonjca-Cirkovce, saj je tam cesta na železniškem prehodu zavarovana s polzapornicami. Povrhu vsega bodo na Agencijo za železniški promet naslovili prošnjo za zmanjšanje hitrosti vlakov na najnevarnejšem območju nezavarovanih železniških prehodov.
Ko je župan Jožef Murko seznanil svetnike z informacijo o izgradnji novega vrtca pri OŠ Kidričevo, je pojasnil, da naj bi po zagotovilih šolskega ministrstva podpisali pogodbo z izvajalcem del, gradbenim podjetje Vegrad iz Velenja, še v tem mesecu. Investicijska vrednost novega vrtca je skupaj z novo skupno jedilnico in kuhinjo ovrednotena na okoli 720 milijonov tolarjev oziroma okoli tri milijone evrov.
Ob koncu so soglašali s predlogom, da bodo v bodoče vse seje občinskega sveta snemali, občinski upravi pa naložili, da za to uredi vse pogoje. Kar precej pa je bilo tokrat raznih pobud in vprašanj svetnikov, ki so se morali zadovoljiti z županovo obljubo, da bodo odgovore nanje prejeli do prihodnje seje v pisni obliki.
M. Ozmec
Foto. M: Ozmec
Zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev so ob nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah pripravili protestni shod, ki se ga je udeležilo preko 200 krajanov.
Od tod in tam
Lenart • Vrteški eko-frajerji
Kot Eko-vrtec so se v Lenartu odločili za sodelovanje v projektu zbiranja kartonske embalaže za tekoča živila, t. i. tetra-pak embalaže. Ogledali so si gradivo o nastanku embalaže, se veliko pogovarjali, naredili plakate in začeli so prihajati prvi tetrapaki. Do danes so jih zbrali že čez 10.000 kosov. Da so tako uspešni, gre zahvala predvsem staršem in drugim, ki pomagajo pri zbiranju. Otroci so radi eko-frajerji in pomagajo po svojih močeh. Sodelujejo s podjetjema Letnik-Saubermacher in Tetra Pak, ki jim priskrbi kartonske škatle, v katere odlagajo zbrano embalažo. Najlepše je, da embalaže ne zbirajo v pričakovanju, da v zameno kaj dobijo, temveč da s tem pomagajo naravi in vzgajajo k pozitivnemu odnosu do nje.
Helena Klobasa, vzgojiteljica
Destrnik • Zlatoporočenca Dajčman
Foto: Zmago Šalamun
V soboto, 3. februarja, sta jubilej zlate poroke v krogu najdražjih slavila Franc in Ana Dajčman iz Jiršov-cev 55, ki sta se pri sv. Urbanu poročila 1. februarja 1957. Zlati ženin Franc Dajčman se je rodil 28. septembra 1933 v Jiršovcih. Zaposlen je bil v Kidričevem. Po treh letih dela je bila ljubezen do zemlje močnejša, zato je ostal doma in z ženo sta takrat prevzela kmetijo v Jiršovcih. Zlata nevesta Ana se je rodila prav tako v Jiršovcih 22. junija 1932. Bila je gospodinja in je skrbela za tri hčerke, ki so se jima s Francem rodile. Terezija in Marija sta se poročili in odšli, Elizabeta pa je ostala doma. Danes sta Franc in Ana najbolj srečna, ko se vsi zberejo na domačiji in se pogovarjajo. Ponosna pa sta tudi na šest vnukov in enega pravnuka. Zlatoporočencema iskrene čestitke!
Zmago Šalamun
Draženci • Z ježevko po Sloveniji
Ježevka je del obvezne opreme vsakega koranta, v Tede korant klubu, ki ima sedež v Dražencih, pa ima ježevka še poseben pomen - je simbol kluba in koran-ti iz Dražencev in Turnišč jo imajo za darilo na mnogih nastopih in gostovanjih. Nekaj dni pred svečnico smo člane kluba, teh je po novem 40, zmotili pri njihovem vsakoletnem obveznem delu. Predsednik korant kluba Drago Lesjak (na fotografiji) je ob našem obisku dejal, da so se člani kluba v januarju dobivali skoraj vsak večer. Na svečnico je bilo v klubu vse pripravljeno za nov Korantov skok, dan potem pa so se v velikem številu udeležili odprtja Korantovega muzeja v Vareji in prvega Korantovega teka brez meja. V času pustnih norčij se zelo veselijo skorajda vsakodnevnih nastopov domala po vsej Sloveniji, povabljeni so tudi v hrvaški Ivanec.
Foto: TM
Ptuj • Peti občni zbor Društva proti mučenju živali
Večina občin ignorira zakon o zaščiti živali
V prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so se 5. februarja na petem občnem zboru sestali člani Društva proti mučenju živali Ptuj, ki ima na Ptujskem okrog 160 članov, od ponedeljka dalje pa tudi novi sedež v Ulici Pohorskega bataljona 8. Občnega zbora se je udeležilo 37 članov, od gostov pa le Alenka Bezjak, predstavnica MO Ptuj.
Peti občni zbor je bil tudi volilni, razrešili so staro vodstvo in izvolili novega. Društvo proti mučenju živali Ptuj bo še naprej vodila Kristina Pšajd, podpredsednica je Darinka Per-nek, tajnik Mihec Emeršič, računovodkinja Leonida Ozimek.
Tudi v lanskem letu so delali dobro in pošteno, upoštevali pravila društva in zakon o zaščiti živali ter reševali življenja tistim živim bitjem, ki so jih nevestneži trpinčili ali poškodovali. Drugi dom so poiskali 74 muckam, nekaj čez 40 so jih odpeljali v zavetišče v Dram-lje. Pomagali pa so tudi več kot 30 kužkom. Pri iskanju novega doma jim je bil v veliko pomoč tudi Radio Ptuj.
Najhujši primer trpinčenja živali, s katerim so se srečali v letu 2006, je bil primer 11 glav goveje živine, ki so jo morali dobesedno odkopati iz gnoja. Pri tem je nerazumljivo, kako so ob takem primeru lahko odpovedale vse druge službe, od veterinarske naprej, da zadeve niso začeli reševati že takoj, ko je bilo opaziti, da gre za zanemarjanje oziroma trpinčenje živali. Prepričani so, da bi veterinarska služba ob cepljenju živali morala biti pozorna tudi na njihovo počutje oziroma okolje, v katerem se nahajajo.
Za veterinarske storitve za živali z območja mestne občine Ptuj so plačali 270 tisoč tolarjev, prejeli pa 120 tisoč, za kidričevske 120 tisoč to-
Foto: Črtomir Goznik
Kristina Pšajd ostaja predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj. Lani so pomagali več kot 110 zavrženim in trpinčenim živalim.
larjev, prejeli pa le 30 tisoč. 15 tisoč tolarjev pomoči so prejeli še iz občine Videm, deset tisoč pa iz občine Des-trnik. Ker niso zbrali dovolj denarja, so Veterinarski bolnišnici Ptuj še vedno dolžni 130 tisoč tolarjev.
S finančnimi težavami se društvo srečuje že od vsega začetka, donacij in prispevkov je premalo, da bi ob skromni članarini, ki po novem znaša 10 evrov, lahko v celoti pokrili vse, kar naredijo dobrega za trpinčene in poškodovane živali. Na kolegiju županov Spodnjega Podravja pred dvema letoma so jim župani obljubili finančno pomoč, saj jih zakon o zaščiti živali nalaga obveznost, da poskrbijo za zavržene živali, a je vse ostalo le pri
dobrem namenu. Na pisma, ki jih župani dobijo od društva najmanj dvakrat letno, večina sploh ne odgovarja. Do občinskih svetnikov pa njihove prošnje sploh ne pridejo, zato se bodo po novem ob vsakem primeru zavržene ali trpinčene živali najprej obrnili na župane, ki bodo morali ukrepati, kot jim to nalaga zakon. Za vsakih 800 psov bi tudi morali zagotoviti tri mesta v azilu. Kljub temu da so prejeli štiri predloge za lokacijo azila na Ptujskem, se je pokazalo, da gre za lokacije, ki so namenjene za druge dejavnosti. V izvršnem odboru pa so tudi ocenili, da bi bila naložba predraga, zato bodo počakali, da se uredijo razmere v azilu v Zrkovcih, s katerim
NOVO
NOVO
NOVO
NOVO
v poslovno-stanovanjskem centru Hajdina
Želite novo, svežo, sodobno pričesko?
Obiščite nas!
otvoritev: v soboto, 10.2., ob 10.00
še vedno dobro sodelujejo, kljub temu da nima uporabnega dovoljenja. Tudi zato je morala MO Ptuj za živali z njenega območja začasno poiskati rešitev v azilu v Dramljah, ki ga od lani sofinancira v znesku en milijon tolarjev letno. Ta znesek pa bi bil še višji, če se društvo ne bi tako trudilo; za azil se odločijo šele, ko so izčrpali vse druge možnosti. V drugih občinah na Ptujskem se za takšno rešitev v tem trenutku še niso odločili. Nekaj finančnih sredstev jim je lani uspelo zbrati tudi s pomočjo predstavitev društvene dejavnosti v posameznih šolah; predlog za predstavitev so poslali vsem šolam na Ptujskem, odzvale pa so se le osnovne šole Kidričevo, Podlehnik in Olge Meglič na Ptuju. Letos bodo te aktivnosti nadaljevali.
Člani Društva proti mučenju živali so na občnem zboru opozorili tudi na zaskrbljujoče pojave izginjanja in poškodovanja muc na območju občine Markovci, prav tako tudi na Mestnem Vrhu, kjer ne gre za prvi tak primer. Na udaru pa so tudi psi. Vsako leto na novo se na širšem ptujskem območju pojavljajo primeri zastrupljanja hišnih ljubljenčkov, ki so prav tako skrb vzbujajoči.
Delo petega občnega zbora so člani društva proti mučenju živali Ptuj končali z željo, da ne bi nobena žival trpela.
Od tod in tam
Ptuj • V Mercatorju razstava Marije Gregore
Foto: Črtomir Goznik
V Mercatorjevi galeriji na stopnišču blagovnice na Novem trgu bodo do konca februarja na ogled likovne stvaritve ljubiteljske slikarke Marije Gregorc iz Ptuja, članice likovne sekcije dr. Štefke Cobeljpri DPD Svoboda Ptuj. V blizu treh desetletjih aktivnega slikanja so nastala številna dela, ki jih je avtorica doslej predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Najpogosteje so njeni motivi tihožitja, pokrajine in stare hiše, tehnika pa olje in akvarel.
MG
Videm • V Drvarnici razstavlja Samo Vrabič
Videmski kulturniki so v sklop prireditev ob počastitvi letošnjega kulturnega praznika uvrstili tudi razstavo samoukega slikarja Sama Vrabiča iz Kidričevega. Uradno otvoritev razstave izbora njegovih del v prostorih Drvarnice je v ponedeljek zvečer dopolnil še nastop domače tamburaške skupine. Razstava Vrabičevih platen je sicer tretja po vrsti, ki so jo od jeseni pripravili v prostorih KD France Prešeren, Vrabičeva platna pa so v Vidmu predstavljena prvič. Slikar iz Kidričevega se z likovno dejavnostjo resneje ukvarja že dobrih petnajst let, prvič se je javnosti s samostojno razstavo predstavil leta 2001 na Ptuju, njegova tokratna razstava pa je osma po vrsti. Vrabičeva platna, med katerimi prevladujejo tihožitja v živahnih, toplih barvah ter za drobec tematike akta, bodo v Drvarnici na ogled do konca februarja, ko se s svojo ustvarjalnostjo predstavljajo vi-demske gospodinje.
SM
Ptuj • Zlatoporočenca Ozimek
Foto: Langerholc
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Kristina in Ivan Ozimek iz Ptuja, Anželova ulica 11. Obred zlate poroke je vodil Filip Maučič. Prvič sta se poročila 19. januarja leta 1957 na Hajdini. Zlati ženin je bil kot inženir varstva pri delu zaposlen v TGA Kidričevo, nevesta je celih 35 let delala kot zobotehnica v ZD Ptuj. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujeta dva vnuka in en pravnuk. Zakonca Ozimek pravita, da živita normalno življenje upokojencev, čuvatapravnukinjo, uživata v sprehodih s svojima psoma, Kristina tudi po najboljših močeh pomaga v Društvu proti mučenju živali Ptuj, kjer so tudi z njeno pomočjo prišli do lovilnih košar, ki jih potrebujejo vsakič, ko želijo pomagati zavrženim in trpinčenim živalim. Aktivna pa je tudi v organizaciji Rdečega križa. Zlatoporočencema Ozimek ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
Foto: SM
Ptuj • Začetek gradnje podravskega avtocestnega kraka
Prvi objekt - vrata v Evropo
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, kjer naj bi v letošnjem letu gostili še več takih dogodkov, sklenitev pogodb za izvajanje investicij na cestni infrastrukturi v tem delu Slovenije, je bilo 2. februarja svečano. Predstavnika izvajalcev del Ivan Zidar iz SCT Ljubljana in Dragiša Lazarevič iz Trabaga Slovenija ter Rajko Siročič, direktor Darsa so podpisali 6,1 milijona evrov vredno pogodbo za dela pri gradnji 560 metrov dolgega odseka med mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje in mejo z Republiko Hrvaško. Izgradnjo tega odseka je ptujski župan dr. Štefan Čelan opisal kot gradnjo vrat v Evropo. Vesel je, da so pogodbo o pričetku teh del podpisali na Ptuju, kjer bodo tudi v bodoče radi gostili takšne in podobne dogodke.
Celotna vrednost izgradnje tega odseka pa je 7,5 milijona evrov, ki vključuje tudi stroške dokumentacije, odkupe zemljišč in vse drugo, kar je potrebno za izvedbo tega dela. Kdaj bodo začeli z deli v petek v Mestni hiši na Ptuju niso povedali, ker jim še ni uspelo zagotoviti vseh zemljišč, potrebnih za izgradnjo. Še vedno namreč niso uspeli odkupiti enega od zemljišč neposredno ob meji, kjer je kmetija s staro stanovanjsko hišo. Z lastniki se pogovarjajo za odkup in preselitev. Dogovorili pa so rok za izvedbo del, šest mesecev po pričet-ku, kljub temu, da bo gradnja zelo zahtevna, je med drugim povedal Ivan Zidar. Računajo, da jim bo odkup uspel v enem mesecu. V bistvu 2. februarja sklenjena pogodba pomeni začetek gradnje podravskega avtocestnega kraka, gradnje avtoceste A4 Slivnica-Dra-ženci-Gruškovje. Po v petek sklenjeni pogodbi bodo
zgradili avtocesto s polnim prečnim profilom širine 27,5 metra, ki vsebuje dva vozna pasova, dva prehitevalna pasova, dva čakalna pasova, dva robna pasova, ločilni pas in dve bankini. Zgradili pa bodo tudi en nadvoz, dve deviaciji, dva oporna zidova, štiri pre-puste, betonske slope s sidranjem in kamnito oblogo na brežinah, izvedena bo tudi vodnogospodarska, hortikul-turna in krajinska ureditev ter komunalno-energetska infrastruktura. Zaradi ovinka bo največja dovoljena hitrost 80 km na uro. Avtocestni odsek med novim mejnim prehodom Gruškovje in mejo z Republiko Hrvaško se začne na južni strani mednarodnega mejnega prehoda Gru-škovje, kjer se cesta prične dvigati. V okopu nato trasa preide gozdne površine, nadaljuje prek Cimparske grape in naveže na odsek avtoceste na hrvaški strani.
Skladno z Resolucijo o
Foto: Črtomir Goznik
560 metrov dolg odsek med novim mednarodnim mejnim prehodom Gurškovje in mejo z Republiko Hrvaško bosta gradili podjetji SCT Ljubljana in Strabag Avstrija. Pogodbena vrednost del je 6,1 milijona evrov. Pogodbo za izvajanje del so v Mestni hiši na Ptuju 2. februarja podpisali (od leve), Ivan Zidar, direktor SCT, d. d., Ljubljana, Rajko Siročič, direktor Darsa in Dragiša Lazarevič, direktor Strabaga Slovenija.
nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji med leti 2007 in
2012, je Darsu uspelo, je med drugim v petek na Ptuju povedal Rajko Siročič, da so
terminske plane prilagodili tako, da bo gradnja odseka Slivnica-Draženci, končana
lahko že predvidoma leta 2009. Za dva od treh odsekov že zbirajo ponudbe, sredi februarja naj bi bil postopek končan, zatem pa bodo objavili tudi razpis za oddajo del še na tretjem odseku. Investicijska vrednost izgradnje odseka Slivnica-Draženci je 297 milijonov tolarjev, za odsek Draženci-Gruškovje pa investicijska vrednost še ni določena. V terminskih plani je ta odsek predviden za izgradnjo po letu 2013, v tem trenutku pa potekajo postopki za umestitev njegove trase v prostor. Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za ta del avtoceste naj bi predvidoma sprejeli v letu 2009. Sledila ji bo izdelava projektov, pridobitev zemljišč in izvedba postopka javnega naročanja za oddajo del. Dokončanje izgradnje odseka Draženci-Gruškovje bo odvisna tudi od razpoložljivih finančnih sredstev.
MG
Slovenske gorice • Ustanavljajo Razvojno agencijo
■fe ■■■ ■■ ■ ■ ■ ■ Povezujejo javni in zasebni interes
Enajst slovenskogoriških županov je prepričanih, da Slovenske gorice potrebujejo razvojno agencijo, saj ima to območje specifične probleme. Kar se tiče infrastrukture in tudi ostalih zadev, se bistveno razlikuje od Ptujsko-Dravskega polja ali območja Maribora. Županom se zdi zanimiv predlog zavoda RISO, da bi ustanovili agencijo v smislu javno-zasebnega partnerstva, saj bi na tak način povezali zasebni in javni interes.
O predlogu agencije smo se pogovarjali z Aleksandrom Dolencem iz RISO, Zavoda za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja. Dolenc je povedal, da je območje Slovenskih goric bilo manj uspešno pri črpanju evropskih sredstev in realizaciji projektov. Zato ne bi
bilo dobro, če bi to območje zamudilo zadnji vlak pri evropski finančni perspektivi 2007-2013. Na vprašanje, zakaj javno-zasebno partnerstvo, pa Aleksander Dolenc pravi, da se je v tujini model agencij ustanovljenih s strani občin izkazal za neuspešnega v smislu realizacije samih pro-
Sv. Jurij • Seja občinskega sveta
Nadomestne volitve župana
V četrtek, 1. februarja, so se svetniki občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah sestali na prvi izredni seji, ki jo je zaradi odstopa župana sklical in vodil podžupan Peter Škrlec.
Po potrditvi zapisnika so na osnovi odstopne izjave župana Miroslava Breznika, v kateri je navedel, da odstopa zaradi zdravstvenih težav, sprejeli ugotovitveni sklep o odstopu. Na tej osnovi so sprejeli sklep o pričetku postopku za nadomestne volitve za župana.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Podžupan Peter Škrlec je predlagal, da odlok sprejmejo po hitrem postopku, vendar so se svetniki potem odločili za dvofazni postopek. Svetniki pa so sprejeli tudi sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij med občinami Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij.
Zmago Šalamun
jektov, saj so se takšne agencije ukvarjale s storitveno dejavnostjo in same s seboj, zato nekih konkretnih rezultatov ni bilo.
Namen razvojne agencije Slovenske gorice je razvijati in pospeševati gospodarski razvoj z opredeljenimi področji, kot so: razvoj malega gospodarstva, turizma, podeželja, razvoja kadrov in urejanja urbanih središč, izboljšanje infrastrukture družbene, javne in socialne okolice.
Osnovni cilji agencije so postati ekonomsko razvojno jedro in podporna svetovalna ter izvedbena organizacija v geografskem območju Slovenskih goric javnemu, zasebnemu in društvenemu sektorju. Razvijati je treba mrežo informacij, znanja, sodelovanja s partnerji iz Slovenije in tujine, zmanjšati brezposelnost v regiji, pridobiti tuje partnerje za vstop v novo nastale ali obstoječe industrijske cone ter pridobiti
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Dolenc: "Doslej je bilo območje Slovenskih goric manj uspešno pri črpanju evropskih sredstev."
čimveč nepovratnega denarja na podlagi skrbno izdelanih projektov, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.
V predlogu razvojnih programov in črpanja EU sredstev zasledimo na področju turizma projekte Terme Benedikt, Terme Gaja-Jane-žovci, razvijanje romarskega turizma, pohodniških vinskih poti, konjeniških in kolesarskih poti, razvoj in povezovanje jezer ter razvoj naravnih parkov, turizem na podeželju, kmetiji ali dodatni dejavnosti, povezovanje z avstrijsko Štajersko, Mariborom in Ptujem ter iskanje skupnih produktov. Pomembno je tudi ohranjanje kulturne dediščine in sakralnih spomenikov. Na področju komunalne infrastrukture in okolja pa razvoj čistilnih naprav in razvoj obrtno poslovnih con. Na področju gospodarstva in podjetništva je možno pridobivanje tujih investitorjev, podjetnikov, povezovanje domačih in tujih podjetij, inovacijski center (avtomobilska industrija), svetovanje podjetjem in pri-
java na EU in domače razpise, pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, izvedba skupnih projektov z območno obrtno zbornico Lenart in Zavodom za zaposlovanje. Pri razvoju socialnega okolja je lahko razvoj Mladinsko-kulturnega centra, lokalnega TV programa, povečanje aktivnosti delovanja Ljudske univerze in pomoč pri izvedbi projektov na področju športnih dejavnosti. Pri razvoju podeželja pa bo razvojna agencija stremela k povečanju konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva, varovanju okolja in podeželske krajine, zagotavljanje kakovosti življenja na podeželju in raznolikosti kmetijstva na podeželju ter Leader program, ki bo eden od temeljev izvajanja programa za razvoj podeželja do leta 2013.
Pobudniki ustanovitve agencije pravijo, da bodo občine prvo leto finančno podprle delovanje Razvojne agencije Slovenskih goric, ki bi se naj po letu delovanja pričela financirati sama.
Zmago Šalamun
Markovci • Razgibana četrta seja sveta
Med prvimi sprejeli proračun
Svet občine Markovci je na četrti redni seji sklepal kar o 18 točkah dnevnega reda. V prvem delu so dokaj gladko, vsekakor pa med prvimi sprejeli občinska proračuna za leti 2007 in 2008; začuda so dosti več razprave namenili obravnavi predlogov za povišanje nekaterih cen; in ker se zavedajo, da jih bodo najbolj čutili občani, so nekatere celo zavrnili.
Na seji, ki so se je v četrtek, 1. februarja, udeležili vsi svetniki in svetnica, so na pobudo župana Franca Kekca po priporočilu računskega sodišča z dnevnega reda umaknili predlog odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Markovci. Na predlog svetnika Slavka Rožmarina pa so kljub županovemu nasprotovanju po krajši debati z večino glasov z dnevnega reda umaknili tudi predlog o povišanju cen vrtca Markovci za leto 2007.
Malce se je zapletlo že pri obravnavi zapisnikov tretje redne in prve dopisne seje sveta, saj je svetnik Stanislav Toplak v imenu svetniške skupine N.Si zahteval, da se svetnik Franc Obran izjasni, kaj je na prejšnji seji želel povedati, ko je ob obravnavi nejasnosti okrog financiranja gasilstva v občini svetniku Janezu Liponiku dejal: "Ne vleči me za jezik." Če za to ni upravičila, je zahteval, da se Liponiku opraviči, saj naj bi bil ta zaradi objave tega stavka v Štajerskem tedniku bojda v nemilosti kritičnih občanov in bi novinar, ki je o tem poročal, moral sedaj k temu dodati tudi pojasnilo, zakaj je ta stavek povedal. Svetnika Obrana je to začudilo, češ "zakaj bi se vendar opravičeval, saj ni-
sem storil nič žalega". Župan Franc Kekec je menil, da gre verjetno le za privatno zamero, svetnik Milan Gabrovec pa je odkrito vprašal, ali je to pripomba na zapisnik ali na članek v Štajerskem tedniku. Toplak je zadevo taktično umaknil in odvrnil, da je to le pripomba na izjavo Obrana, in ga pozval, naj vendar pove, kaj je mislil s tem, ko je dejal Liponiku "Ne vleči me za jezik". Taktičen je bil tudi Obran, saj je duhove pomiril s pojasnilom, da je pri tem mislil predvsem na to, češ "zakaj se Liponik obnaša, kot da bi se nečesa bal, saj imajo vse ostale občine svojo gasilsko zvezo, občina Markovci pa je nima, zato ne vem, zakaj je ne bi imeli tudi mi". S takim pojasnilom je hočeš nočeš moral biti zadovoljen tudi Toplak, češ: "Če je tako, potem pa je v redu, opravičila ne potrebujemo več."
Občina financira gasilska društva, ne zvez
V nadaljevanju so se lotili predloga odloka proračunov občine Markovci za leti 2007 in 2008, za katera je župan pojasnil, da sta bila že od decembra skupaj v javni razpravi, njuno vsebino so podrobneje
premlevali tudi na vaških odborih, večino sprejetih predlogov naj bi tudi upoštevali, sprejeti pa ju morajo ločeno za vsako leto posebej. Osrednja občinska investicija je po županovih besedah izgradnja kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine, ki naj bi bila končana v naslednjih osmih letih. Sprejeli so tudi nekaj amandmajev, sicer pa naj bi pri sestavi obeh proračunov upoštevali vse zakonske prepise in usmeritve državnih organov, zaradi tega je popravljen predlog proračuna nekoliko višji. V letu 2007 je po dopolnjenem predlogu predvidenih 3.518.789 evrov občinskih prihodkov ter 4.815.546 evrov odhodkov.
Svetnik Stanislav Toplak je menil, da je župan z občinsko upravo kar dobro upošteval to, kar je bilo povedano na posameznih vaških odborih, sicer pa v imenu svetniške skupine N.Si k predloženemu proračunu predlagal skupaj 15 amandmajev. Nekaj so jih umaknili že po pojasnitvi župana, nekaj pa tudi po razpravi, preostale amandmaje pa so z večino glasov svetnikov sprejeli.
Spremembo na področju financiranja gasilske dejavnosti oziroma gasilke zveze je predlagal tudi svetnik Janez Liponik ter pripomnil, da naj
Foto.M. Ozmec
Svetniki občine Markovci so med prvimi sprejeli občinski proračun za letošnje in prihodnje leto.
bi nekatere nejasnosti okrog financiranja gasilskih zvez dorekli najodgovornejši z Ministrstva za obrambo, Gasilske zveze Slovenije ter računskega sodišča, ki naj bi se sestali 7. februarja. Župan Franc Kekec je ob tem izrazil trdno prepričanje, da računsko sodišče ne bo odstopilo od tega, kar je že zapisalo, da občina ne more financirati dejavnosti gasilske zveze, saj ni njena ustanoviteljica, ampak je po zakonu dolžna financirati le dejavnost gasilskih društev na
Lenart • Gradili bodo dom ostarelih
V domu 192 postelj in 40 varovanih stanovanj
Lani je občina Lenart skupaj z Obrtno zadrugo Lipa Lenart ustanovila podjetje Dom starejših občanov Lenart, družba za institucionalno varstvo starejših občanov. Omenjeno podjetje je lani pridobilo tudi koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za 150 postelj. Lani pa je Krekova družba odkupila podjetje skupaj s pridobljeno koncesijo.
Dom se bo gradil pod okriljem Karitas in je že vse pripravljeno za njegovo gradnjo. Računajo, da bodo položili temeljni kamen zanj prihodnji mesec. Zgradili ga bodo na zemljišču za Zdravstvenim
domom, nasproti Centra za socialno delo.
Kot je povedal direktor projekta Zlatko Gričnik, projekt ni naravnan zgolj na institucionalno varstvo 150 ljudi. Dom bo imel kapaci-
Direktor projekta Dom starejših Lenart Zlatko Gričnik
teto192 postelj in 40 oskrbovanih stanovanj. Sobe so tako dimenzionirane, da so lahko eno- ali dvoposteljne. Računajo, da bo sto sob enoposteljnih in glede na potrebe bodo pač kapaciteto višali ali nižali. Dom bo imel tudi dnevni center za oskrbo starejših. Objekt bo imel klet, pritličje, dve nadstropji in mansardo. V pritličju bo osrednji del (od bifeja do jedilnice, fizioterapije, lastne ambulante, delovne terapije, dnevnega centra ter oddelka za dementne, ki bodo imeli prost izhod na ograjeno zelenico.
»Potrebe so, investitorja smo prepričali, da je pametno vlagati tudi v socialne projekte. Tako je tudi nadškofija Maribor videla, da je v tem projektu nekaj pozitivnega,
predvsem če se ne meri samo dobiček, temveč tudi vidik zadovoljnih ljudi. Naloga Karitas bo poleg osnovnih standardov in normativov, ki jih zahteva koncesijska pogodba med ministrstvom in domom, vsem nuditi enake možnosti, ne glede na to, kakšen je njihov socialni status ali kakšno podporo imajo pri svojcih. V domu bo zaposlenih 72 ljudi, ki jih bomo iskali predvsem v lokalnem okolju,« pravi direktor projekta Zlatko Gričnik.
Po koncesijski pogodbi je rok za pričetek delovanja določen 1. december 2007. Investitor računa, da mu bo uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo v februarju, da bi lahko v marcu gradnjo pričeli.
Zmago Šalamun
območju občine. Razpravo je s tem pomiril, to pa se je pokazalo tudi pri glasovanju, saj so predlagano vsebino proračuna s preostalimi predlaganimi amandmaji sprejeli soglasno.
V nadaljevanju je brez posebnih težav potekala tudi razprava o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2008, ki predvideva 4.327.121 evrov prihodkov in nekaj več odhodkov. Svetniki so soglašali tudi z vsemi 11 predlaganimi amandmaji svetniške skupine N.Si in z vsemi dopolnili soglasno potrdili tudi občinski proračun za leto 2008. Ob ugotovitvi, da so tako ena prvih občin, ki je dokončno sprejela predloga proračunov za letošnjo in prihodnje leto, se je župan Franc Kekec svetnikom zahvalil za tako razumevanje in dodal, da so s tem olajšali delo pri vodenju občine in pripomogli, da lahko takoj začnejo oziroma nadaljujejo financiranje letošnjih občinskih projektov.
Na pobudo predsednika odbora za gospodarsko infrastrukturo Zvonka Črešnika so predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest združili z drugo obravnavo ter ga v predloženi obliki brez pripomb v celoti sprejeli. Brez pripomb so soglašali s pristopom nove občine Cirkulane v skupno občinsko upravo, razprava pa se je pričela stopnjevati, ko so sklepali o nekaterih podražitvah.
Po krajši razpravi so sicer soglašali z 2,2-odstotnim povišanjem višine točke za izračun komunalne takse, ki po uskladitvi z rastjo inflacije znaša 0,989 evra. Zapletati se je začelo, ko so se lotili predloga o povišanju cen za najem mrliške vežice, saj so se dobre pol ure prepričevali, ali je predlaganih 20 evrov najemnine dnevno preveč ali premalo. Zadevo je prekinil komentar svetnika Franca Obrana: "Tu se kregamo za borih 20 evrov, pri obravnavi proračuna pa smo milijone kar tako delili;
predlagam, da o predlogu podražitve enostavno glasujemo, pa bomo videli, kje smo." In pri glasovanju se je izkazalo, da se velika večina svetnikov ne strinja s predlagano podražitvijo, čeprav naj bi tudi v tem primeru šlo le za uskladitev cene z rastjo inflacije.
V	duhu te točke so po dokaj konkretni razpravi soglasno zavrnili tudi predlog za povišanje višine letne najemnine za najem grobov, soglašali pa so s povišanjem plačil zastavonoši in govorniku, saj je bilo med drugim slišati, da tega ne bi počeli za noben denar. Strinjali so se tudi z 2,2 % povišanjem priključnine za vodovodno omrežje ter s povišanjem priključnine na KTV sistem Markovci. Nekaj več razprave so namenili tudi razpravi o nadaljnji namembnosti Zem-ljaričeve kmetije v Zabovcih, katere lastnik je postala občina in je po besedah Franca Obrana zelo slabo vzdrževana. Menil je, da bi jo lahko dali v najem etnografskemu društvu Zabovci, vsekakor pa bi bilo potrebno čimprej vsaj za silo popraviti streho. Soglašali so z županovim predlogom, da bi manjša dela uredili sodelavci režijskega obrata, mlajšemu stanovalcu, ki biva v tej domačiji, pa bi poskušali najti drugo stanovanje.
V	nadaljevanju so soglašali z izvzemom iz javnega dobra parcele v k. o. Markovci, ki je bila do sedaj namenjena izgradnji čistilne naprave, delno so ugodili tudi ugovoru Ane in Jožeta C. zoper sklep občinskega sveta, saj sta pojasnila, da jima je bila za zemljišča, na katerem je občina z njihovim privoljenjem zgradila asfaltni plato, ponujena višja cena, kot sta jo prejel v pogodbi. Soglašali so tudi z brezplačno služnostjo RTP Ptuj za potrebe zemeljskega kablovoda v obrtni coni Novi jork ter da se trasa kablovoda prestavi na stroške investitorja.
M. Ozmec
Foto: ZS
Cirkovce • Po posvetu o problematiki nezavarovanih prehodov
Satler obljubil zapornice do konca junija
Na posvetu o problematiki nezavarovanih železniških prehodov na območju občine Kidričevo, ki sta se ga v Kidričevem udeležila tudi direktor Direkcije za železniški promet Rajko Satler in poslanec Branko Marinič, so po dveh urah razprave sprejeli pet sklepov, ki naj bi v kratkem zagotovili varnost udeležencev v cestnem prometu.
Posveta, ki ga je zaradi pritiska javnosti, sklepov občinskega sveta in zahtev civilne iniciative nujno sklical župana Jože Murko, so se poleg direktorja agencije RS za železniški promet Rajka Satlerja in vodje oddelka za signalno varnost ter telekomunikacijske naprave Danila Veka udeležili še poslanec državnega zbora Branko Marinič, pomočnik komandirja na PP Ptuj Boris Ko-zenburger, člani komisije za reševanje problematike nezavarovanih železniških prehodov ter nekateri svetniki občine Kidričevo.
Poslanec Branko Marinič je pojasnil, da se je zaradi naraščanja števila smrtnih žrtev na tirih, predvsem pa po nedavnih dveh zaporednih žrtvah nezavarovanega železniškega prehoda v Cirkovcah o pereči problematiki resno pogovarjal z najodgovornejšimi na tem področju v državi, tako s prometnim ministrom Janezom Božičem, generalno direktorico Direktorata za železnice Jelko Šinkovec Funduk kot s predstavniki Državnega zbora in Agencije za železniški promet. Vse aktivnosti v zvezi z reševanjem te problematike je prevzela Šinkovčeva, sicer pa je Državni zbor sprejel novelo zakona o železniškem prometu, ki daje zagotovilo tudi
za ureditev železnice na tem območju. Ob prizadevanjih občine Kidričevo za rešitev pereče problematike je pohvalil sodelovanje župana Jožeta Murka, s katerim sta bila nenehno na zvezi in opravila številne razgovore pri najodgovornejših v državi.
Na najnevarnejši nezavarovani železniški prehod v državi in v zvezi s tem sprejetimi sklepi sveta občine Kidričevo ter civilne iniciative sta opozorila člana občinske komisije Andrej Napast in Bogdan Škafar ter poudarila, da se domačini ne bodo več pogajali, saj jim je dovolj 6-letnega zavlačevanja in vedno novih izgovorov, medtem ko število smrtnih žrtev na tem prehodu narašča. Na resnost problematike in nujnost čimprejšnje rešitve oziroma zagotovitve varnosti občanov sta opozorila tudi podžupan Jože Medved in svetnik Zoran Žunko. Na možnost čimprejšnje zagotovitve varnosti je opozoril pomočnik komandirja na PP Ptuj Boris Kozenburger, ob tem pa spomnil, da so se v podobni sestavi v tej sobi sestali že pred štirimi leti, da je bil tedaj v Cirkovcah obljubljen tudi podhod, pa do danes ni še nihče nič realiziral. Vsekakor pa velja ugotovitev, da gre za najnevarnejši železniški prehod v državi, opozoril pa
Foto: M. Ozmec
Pogovora v Kidričevem so se udeležili (z leve) Danilo Vek, direktor AZP Rajko Satler, župan Jožef Murko, Andrej Napast in poslanec Branko Marinič.
je tudi, da je civilna iniciativa za petek napovedala ponovni protestni shod.
Direktor AŽP Rajko Satler je obžaloval, da se morajo sestajati zaradi tragičnih zadev, ter ugotovil, da po svoje ni čudno, saj je stanje železniške infrastrukture v poraznem stanju, da v zadnjih dveh letih v Sloveniji niso na novo zavarovali niti enega železniškega prehoda, obenem pa zagotovil pripravljenost in realno možnost za skorajšnjo reši-
tev problematike, ki jo zagotavlja nedavno sprejet zakon o poroštvu. Povedal je tudi, da je bil podvoz v Cirkovcah uvrščen v projekt modernizacije proge in bi gradnjo morali začeti že marca lani. Od takrat so bile vložene že štiri pritožbe nad izbiro izvajalcev in zadeva se je zavlekla, morda za dve ali tri leta, nato pa je poudaril: "Zaradi vse pogostejših žrtev v Cirkovcah in zahtev iz občine smo zadevo pospešili in upam, da bomo
v petek že pričeli pogajanja z izvajalci. Upam, da bomo do konca meseca izvajalca imeli, takoj zatem pa bomo pričeli gradnjo zapornic. Prepričan sem, da bomo končali v štirih mesecih, in če se ne bo nič zataknilo, lahko pričakujemo, da bodo konec junija zapornice že postavljene."
Kidričevski župan Jože Murko je bil sicer te izjave vesel, obenem pa opozoril, da je potrebno na omenjenem prehodu v Cirkovcah varnost
občanov in potnikov zagotoviti že sedaj, torej takoj. Po dobrih dveh urah tehtanja različnih možnosti in po tem, ko je direktor AŽP Rajko Satler ponovno zagotovil, da bodo zapornice postavljene v štirih mesecih po podpisu pogodbe pa so sklenili:
-	da se preuči možnost fizičnega varovanja železniškega prehoda pri RTP Cirkovce. V agenciji za železniški promet so zagotovili, da bodo to možnost preučili do ponedeljka, 12. februarja;
-da promet osebnih vozil preusmerijo na naslednje križišče, to je križišče Starošin-ce-Cirkovce, kjer je železniški prehod varovan s polzaporni-cami;
-	da bodo čimprej postavili še dodatno signalizacijo,
-	da se hitrost vlakov na tem odseku zniža na najnižjo možno hitrost;
-	da bodo na Policijsko postajo Ptuj podali vlogo za 24-urno policijsko fizično varovanje omenjenega železniškega prehoda v Cirkovcah.
Kljub temu pa so se v Civilni iniciativi za ureditev varnosti na nezavarovanih prehodih v občini Kidričevo odločili da bodo ta petek, 9. februarja, med 16. in 17. uro protestni shod ob najbolj nevarnem železniškem prehodu v Cirkovcah ponovili.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • Druga seja občinskega sveta
Hočejo vedeti, koliko jih bo stalo
Na drugi redni seji občinskega sveta Središče ob Dravi so svetniki potrdili osnutek statuta občinskega sveta ter potrdili sklep o imenovanju v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Do sem se je ponovil že viden scenarij iz preostalih dveh občin, s tem da Serjanci niso razglabljali o tem, komu bo svet za preventivo bolj služil. Z veliko skrbnostjo za jezik in natančnostjo do pravnih določil so se lotili tudi najmanjših sprememb statuta, pa če je šlo za piko ali vejico.
Potem pa je prišlo presenečenje. Svetniki namreč niso sprejeli dogovora o delitvi izdatkov v breme proračunov, ki so ga pred njimi že sprejeli svetniki ormoškega in tomaževskega sveta. Svetniki občine Središče ob Dravi so se z modelom delitve po načelu števila prebivalcev in po krajevni pristojnosti, glede na to, iz katere občine je občan, ki storitev potrebuje, oziroma na katerem območju je bila opravljena storitev, sicer strinjali. Vendar so bili mnenja, da bi predlog moral vsebovati priloge, sporen se jim je zdel predvsem del, ki govori o delitvi plačila obvez-
nosti za najete kredite za projekte skupnega pomena in druge obveznosti skupnega pomena, ki jih ni možno razdeliti po krajevni pristojnosti. Zanimala jih je višina teh kreditov in kaj se skriva pod frazo »obveznosti skupnega
pomena«. Želeli so dobiti tudi informacije o tem, kakšne velikosti bo njihov prispevek k funkcioniranju skupnih javnih zavodov. Poudarili so, da se jim delitev obveznosti po ključu števila prebivalcev zdi dobra, da se tudi ne namera-
vajo izmikati svojim obveznostim do skupnih zavodov, da bi pa pred sprejemom takšne pomembne odločitve želeli vedeti, za koliko denarja gre. Pripomnili so tudi, da je potrebno časovno omejiti tak način financiranja do 30. ju-
Občinske svetnike v Središču ob Dravi boli glava zaradi prostora. Uporabnega za delovanje občine je trenutno premalo, na spisku za vzdrževanje pa ima občina skoraj preveč objektov ...
nija. Do prihodnje seje želijo dobiti omenjene podatke in takrat bodo ponovno odločali o tej temi.
Občina Središče ob Dravi je ustanovila tudi komisijo za pridobitev občinskih simbolov, ki jo sestavljajo Bojan Oberčkal, Ivica Kanič, Samo Kočevar in Franc Krnjak. Glede na to, da občina svoj grb že ima, je z njim zadovoljna in si ne želijo velikih sprememb, komisija ne bo imela veliko dela, vendar so zaradi formalnosti in nuje, da se grb zavede pri heraldičnem društvu, prisiljeni natečaj izpeljati.
Nekaj krepkih so povedali tudi o svoji (ne)zadovoljno-sti s sedanjimi koncesionarji. Težave so bile pri prvem pluženju, ko so »pozabili« nekaj hiš, drugi zaplet pa je bil tudi z nedelujočo razsvetljavo, za katero se koncesionar lep čas ni zmenil. Zato sporočajo vsem krajanom, da vse okvare v javni razsvetljavi sporočajo občinski tajnici, ki jih bo posredovala naprej. Koncesio-
nar jih je dolžan odpraviti v 24 urah od trenutka, ko je o napaki obveščen. Sicer pa so se svetniki odločili, da bodo temeljito preučili vse koncesijske pogodbe in nameravajo od koncesionarjev zahtevati, da jih izvajajo, kot je zapisano. V nasprotnem primeru bodo pač poiskali nove.
Svetniki so se tudi letos odločili, da bo središka občina, kot doslej ormoška, pokrovitelj pustnega karnevala. Ker tovrstne finančne postavke ni, so turističnemu društvu nakazali avans 1.100 evrov. Podobno so godbi na pihala odobrili 983 evrov za ogrevanje, oba avansa pa bodo po sprejemu proračuna odšteli od rednih dotaciji društvoma.
Precej energije so svetniki namenili tudi iskanju rešitve prostorskih problemov v občinski stavbi, ki je sicer prostorna, vendar je dobršen del zaseden z muzejsko zbirko. Zato iščejo novo lokacijo za postavitev zbirke o zgodovini svojega kraja. Ena izmed možnosti je najem stare pošte, kar bi jih letno stalo okrog 1.670 evrov. Seveda bi bila to le začasna rešitev, zato so opozorili, da je problem treba rešiti v celoti in razmišljati o prihodnosti ter morda za muzej nameniti katerega od številnih prostorov, za katere je občina dolžna skrbeti.
vki
Foto: vki
Ormož • Kmetje ustanovili območni sindikat
Kmečke pravljice o sedmih debelih kravah ni!
Kriza v kmetijstvu, ki ji ni videti konca, je eden glavnih razlogov, da so se kmetje začeli povezovati v občinske podružnice kmetijskega sindikata Slovenije. Tako je letos že bila ustanovljena sindikalna podružnica za ptujsko območje, prvega februarja pa tudi za območje treh ormoških občin.
Na ustanovnem zboru v Osluševcih, kjer se je zbralo okrog 70 kmetov z Ormoškega, so najprej izvolil vodstvo; ormoško sindikalno podružnico bo tako v prvem mandatu vodil Jože Zadra-vec, podpredsednika pa sta Franc Štuhec in Mirko Kosi. Ustanovitvenega srečanja se je udeležil tudi predsednik kmečkega sindikata Slovenije Roman Žveglič, ki je najprej povedal, da se tovrstna območna združenja zdaj dogajajo povsod po državi, nato pojasnil tri bistvene zadeve oz. težave, s katerimi se kmetje srečujejo in jih bo treba čimprej rešiti: „Prva stvar je zamaknitev datuma izplačila dela subvencij do konca leta 2008. Kmetijske ministrice, ki je obljubljala izplačilo prej, ni več, Bajuk sicer obljublja, da bodo izplačila še letos, vendar pisnega zagotovila za to nimamo. Zato zahtevamo pisni popravek odločb z novim datumom izplačil, ki mora biti do 30. junija letos. Trenutno smo v pat poziciji, saj se o tem ne moremo z nikomer pogajati, nimamo sogovornika v vladi, dejstvo pa je, da so nekatere obljube že „padle" na preizkušnji. Tako lahko le upamo, da se jih bodo pristojni držali, vendar pa tega ni pričakovati, če jim ne bomo ves čas „dihali za ovratnik".Mislim pa tudi, da bomo morali poseči še po kakšnih drugih ukrepih."
Žveglič je nato kot drugo veliko težavo izpostavil nov način obračunavanja zdravstvenega prispevka za kmete, ki se uveljavlja z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju „Obveznost kmetov se s tem zakonom izjemno povišuje, saj je doslej približno preračunano zdravstveno zavarovanje kmeta stalo okrog osem tisočakov na mesec, po novem modelu pa bo ta obveznost znašala kar 98 evrov oziroma okrog 22 tisoč tolarjev. S tem se ne moremo strinjati, to je preveliko zvišanje, sploh v današnjem položaju kmetov! Zahteva sindikata je, da se obveznosti kmetom ne smejo povečevati, zato se bomo v teh dneh srečali z ministrom Bručanom."
Kot tretjo problematično stvar pa je Žveglič označil financiranje po Programu razvoja podeželja; že zdaj je namreč znano, da bo sredstev za (S)KOP programe precej manj, prav tako pa tudi za ukrep OMD. Po njegovem mnenju je za plačila iz ukrepa okoljskih programov (KOP) še nekako razumljivo, da bodo kmetje dobivali nekaj manj denarja, saj se bo z vstopom v ta ukrep povečalo število upravičencev in s tem hektarjev, nikakor pa to ne more veljati za področja z
omejenimi dejavniki (OMD), kjer je število hektarjev že določeno in ne more prihajati do nekih bistvenih povečevanj. „Očitno je že, da obljube kmetom, da z evropsko perspektivo 2007-2013 prihaja obdobje „sedmih debelih krav" ne vzdržijo; ena krava je že „crknila", druga pa „crkuje"," je svoj pogled na kmetijstvo v prihodnje orisal Žveglič.
Zbrani na ustanovitvenem zboru ormoške podružnice kmečkega sindikata so se nato posvetili razpravi o domači, lokalni problematiki, kjer je bilo največ kritike usmerjene na zaključek pridelave sladkorne pese, zato, da je pridelava tako neslavno končala, pa so prisotni okrivili tudi predsednika KGZS Petra Vriska. „ Res nimamo pravega sogovornika, celo Vrisk je glede problematike opuščanja pridelave sladkorne pese dal vedeti, da to ni njegova skrb, da je stvar pač zaključena. V drugih evropskih državah pa, z izjemo ene ali dveh, peso še kar lepo gojijo," je med drugim povedal kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič, sicer tudi eden izmed članov ustanovljene podružnice. Njegova kritika je bila sicer usmerjena na celotno delo kmetijskega ministrstva in agencije za trge, ki ju je označil kot delodajalca in banko za kmete: „Vendar pa se je zdaj treba vprašati, kakšnega delodajalca in banko pa kmetje imajo? Tako kot se obnašata do svojih „zapo-slenih", torej kmetov, se bo zgodilo, da jih čez desetletje ne bo več! In tu ne gre samo za vprašanje kmetijske pridelave, ampak tudi za ohranjanje podeželja. Ali bo potem čez deset let Komunala kosila vse travnike in 'kasirala' subvencije?! Tega si ne predstavljam ..."
Med večje lokalne težave so kmetje z ormoškega uvrstili še pojav BSE, kjer se je v postopku poskušalo delati marsikaj „čudnega", Zadra-vec pa je povedal, da priza-
Kmetje treh ormoških občin so minuli teden ustanovili podružnico kmečkega sindikata, ker želijo aktivneje vplivati na vse bolj mačehovsko kmetijsko politiko in biti hitreje seznanjeni z vsemi informacijami. Na sliki je prvi predsednik podružnice Franc Zadravec (v sredini), na njegovi desni podpredsednik Mirko Kosi, levo pa predsednik sindikat kmetov Slovenije Roman Žveglič.
deti kmet ni dobil izvidov iz angleškega laboratorija. Podobna zgodba je spremljala tudi vseslovensko afero klo-ramfenikol, kjer pa so nato kmetje s tožbo uspeli dokazati vsaj to, da niso krivci. Po besedah Zadravca pa je zelo problematičen tudi nerešen spor med rejskim organizacijama, ki se vleče že dve leti ter sporen dovoljen uvoz telet iz držav, ki niso v EU: „Ne vem, zakaj se to dovoljuje, saj naša država nastopa kot „smetiš-če", kamor se lahko marsikaj odlaga. To dokazuje primer uvoza telet iz Romunije, ki se je ustavil šele takrat, ko je bilo ugotovljeno, da so uvožena teleta okužena. Takšna politika se mora nehati!"
Besed in o takšnih podobnih težavah kmetov, tudi v zvezi s strategijo sklada kme-
Predsednik slovenskega kmečkega sindikata Roman Žveglič: »Trenutno nimamo pravega sogovornika na drugi strani, glede na to, kako se stvari odvijajo, pa bomo morali poseči še po kakšnih drugih ukrepih, ne le ustanavljanju podružničnih sindikatov!«
tijskih zemljišč in gozdov, ki ni pisana na roko kmetom, je bilo v nadaljevanju slišati še veliko, največ časa pa so zbrani spet namenili nerešenim težavam okoli financiranja oziroma izplačil subvencij za nazaj (in naprej).
Žveglič pa je na koncu kmete še enkrat opozoril: „Pravim vam, da država zelo dobro manipulira z nami in če ne bomo enotni, ne moremo doseči ničesar. Dokaz za moje besede je tudi način izplačila subvencij, ki se dogaja zdaj; najprej se izplačujejo manjši kmetje, ki jim pripadajo manjše vsote, v celokupni masi kmetov pa jih več kot 60 odstotkov. Zanje bo morda porabljenega polovica denarja za subvencije. Veliki kmetje, ki pa so v bistvu najbolj odvisni od teh sredstev, bodo prišli na vrsto na koncu ali pa morda določenih sredstev sploh ne bodo dobili. Razmišljanje državnih institucij je zelo prozorno: Pomiriti je treba večjo maso kmetov, da se ne bodo puntali zoper sistem in državne institucije. Velikih kmetov je malo in če brez denarja ostane eden ali dva na vasi, potem taki posamezniki nimajo moči in vpliva, četudi se pritožijo. Na ta način nas poskušajo obdržati „mir-ne", hkrati pa „prihranijo" precej denarja. Če ne bomo zdaj enotni in stopili skupaj, potem tudi v prihodnje ne bomo dosegli ničesar! Torej: ali jim bomo takšno ravnanje dopustili ali pa ne!"
SM
Prejeli smo
Janša - zadnje upanje ?! II
Ves ta čas ukinjanja proizvodnje pese in sladkorja v Sloveniji oz. v Ormožu, se nisem imel namena javno oglašati v izogib morebitnih polemik, vendar bi zaradi članka Janša - zadnje upanje želel skozi svojo prizmo pogledati na dogodke, povezane z ukinitvijo te proizvodnje.
Strinjam se z ugotovitvami v protestni noti, da ukinjamo dohodkovno zelo donosno kulturo in tehnično ter tehnološko sodobno tovarno. Vse vpletene strani, od vlade do pridelovalcev pese, bi morale pravočasno strniti interes ter prepričati lastnike, da nadaljujejo z proizvodnjo sladkorja v Ormožu. Ker pa se to ni zgodilo, predvsem pa ni bilo zagotovila za zadostno količino surovine s strani Združenja pridelovalcev pese, so se lastniki odločili tako kot so se. Zaradi tega, možnosti zmanjšanja proizvodnih kvot za sladkor ter prefinjeni politiki EU komisije, ki je v preoblikovanem tržnem redu za sladkor ponudila mamljive odškodnine za opustitev proizvodnje sladkorja in sladkorne pese, lastniki pa tudi nihče drug v Sloveniji ni pripravljen sprejeti rizika nadaljnje proizvodnje.
Sam sem bil podpisnik protestne note, ki je izzvenela kot klic vpijočega v puščavi, predvsem zaradi izgube tovarne, ki je dajala dober kruh mnogim, ki so bili vpeti v to proizvodnjo.
Prezrl pa sem oceno, podano v tej noti, da so lastniki in uprava družbe vodili nekorekten odnos do pridelovalcev pese, s katero pa se nikakor ne strinjam. Vsi dogovori oz. pogoji odkupa sladkorne pese, ki so bili pisno dogovorjeni med upravo in Združenjem pridelovalcev pese so bili več kot korektno izpolnjeni. Sami pogoji odkupa so bili evropsko primerljivi ter ugodni v razmerju med ceno sladkorja in ceno pese, kar dokazujejo tudi izjave združenja in posameznih pridelovalcev, ko govorijo o ekonomsko najdonosnejši poljščini v Sloveniji.
Zal se življenje»Ormoški cukerci« izteka. V času, ko bomo pogrešali to našo tovarno, bomo iskali krivce tudi iz bližnje preteklosti, ko so se nekateri odrekali lastništva TSO zaradi svojega blagostanja, vlada RS pa ni poskrbela za ublažitev učinkov Balkanske uredbe, ki je dovoljevala nelojalno konkurenco na trgu sladkorja v Sloveniji.
Pogrešali jo bomo, tako kot jaz pogrešam v naslovljenem članku ime tistega, kije pobiral podpise za protestno noto.
Z lepimi pozdravi!
Predsednik sveta delavcev Slavko Rajh
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Delili informacije pred informativnim dnem
Predstavitev možnosti izobraževanja in bivanja
Šolski center in Dijaški dom Ptuj sta v petek, 2. februarja, organizirala predstavitev možnosti izobraževanja in bivanja na Ptuju. V nakupovalnem središču Qulandia so dijaki in učitelji šol ter stanovalci in delavci doma od 12. do 20. ure delili brošure z informacijami.
Propagandni material so pripravili posebej za to priložnost, organizirali so oglede filmov, potekale pa so tudi konzultacije o posameznih šolah in dijaškem domu. Na ogled so postavili plakate, dijaki pa so delili propagandne mape z najnujnejšimi informacijami. »Za to predstavitev smo se odločili, ker smo želeli še enkrat pred informativnim dnem predstaviti možnosti izobraževanja in bivanja na Ptuju. Učenci pridejo na informativni dan ponavadi že odločeni, kam gredo in kje bodo bivali. Mi jim želimo odločitev olajšati,« je dejala Danica Starki, ravnateljica Dijaškega doma Ptuj. Pobudo za predstavitev, ki je letos potekala prvič, je dal direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Za sodelovanje sta se Kumer in Starklova dogovorila na septembrskem kolegiju ravnateljev. Sicer pa bi naj stalno sodelovanje potekalo v dveh smereh. Skupaj se bodo potrudili zvišati število vpisanih dijakov tako v ŠC kot v dijaški dom. Obe-
Foto: Dženana Bečirovič
Predstavila sta se Šolski center in Dijaški dom.
nem pa bi naj skupaj nastopali na področju mednarodnih projektov, ki jih izvajajo šole. Dijaški dom je svojo nalogo začel izpolnjevati že minulo
leto, saj so gostili dijake in učitelje iz tujine, ki so sodelovali na mednarodnih projektih v ŠC. Partnerstvo bo po mnenju Starklove pametna
Ivanjkovci • Brez pravljic ni pravega otroštva
Recept za pravljico
V torek, pred kulturnim praznikom, so v osnovni šoli Ivanjkovci pripravili javno prireditev Recept za pravljico, ki je v kulturni dom pritegnila veliko število domačinov, predvsem pa otrok. Ogledal si jo je tudi župan občine Ormož Alojz Sok s soprogo.
Ljubljana • Izbor Q-šole 2007
LU Ptuj med najboljšimi
Izbor Q-šole 2007 je potekal v okviru podjetja Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o., Ljubljana. Med 91 zavodi, kolikor jih je sodelovalo v izbiri, je bila Ljudska univerza Ptuj proglašena za drugi najboljši zavod.
Skozi prireditev nas je popeljala babica, ki je otrokom, zbranim okoli nje, s pomočjo palčka razkrila, kakšen je recept za pravljico. Potrebno je zares veliko sestavin, od ščepca nagajivosti, do vrčka igrivosti, lončka iskrivost, kančka humorja, pehar smeha, lonec domišljije, malce hudobije, junaštva in tono radovednosti. Gotovo je bilo
poteza tudi pri pridobivanju sredstev EU, saj se bosta zavoda na razpise prijavljala skupaj.
Dženana Bečirovic
še kaj, saj je za zares dobro pravljico potrebno zelo veliko sestavin. V mozaično sestavljeni prireditvi so jih učenci osnovne šole Ivanjkovci ponazorili skozi pesem, ples, igro in besedo. Predstavo si je zamislila učiteljica Andreja Žinko, ki je nastopala tudi v vlogi babice. Pri izvedbi projekta pa so ji pomagali tudi vsi drugi učitelji, saj je bilo potrebno pripraviti veliko različnih točk, v katerih so otroci na odru pričarali pravo paleto pravljičnih situacij, gledalci pa so lahko za nekaj trenutkov vstopili v čarobni svet pravljic.
Ob koncu prireditve je zbrane nagovorila tudi ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar.
vki
Svečana podelitev priznanj najboljšim je bila 2. februarja v Kongresnem centru hotela Mons v Ljubljani. "Ljudska univerza Ptuj je pridobila posebno priznanje v izboru za šolo z najsodobnejšim upravljanjem - Q-šolo. V priznanju se zrcalijo naše poslovanje, sodobnost poslovanja, dobri odnosi med zaposlenimi, naša prizadevanja za dodatno izobraževanje vseh zaposlenih in nenazadnje prijazen ter sodoben odnos do uporabnikov oziroma udeležencev naših storitev," je po prejemu priznanja povedala direktorica LU Ptuj mag. Klavdi-ja Markež. Udeležence izbora je posebna komisija ocenjevala po nominacijskem obrazcu, opravili so tudi praktično preverjanje, v katerem so želeli izvedeti, ali imajo zavodi v resnici vse to, kar bi morali imeti po njihovem mnenju. Pri LU Ptuj so preverili
internetne strani, elektronske obrazce, elektronske indekse, ki jih imajo njihovi študentje, pregledali knjigo pripomb in pritožb ter vse drugo, kar sodi v sodobno ponudbo tega ptujskega izobraževalnega zavoda.
Za naziv Q-šole 2007 se je potegovalo kar 91 šol, vrtcev, osnovnih in srednjih šol, šolskih centrov, glasbenih šol ter drugih ljudskih univerz. Ljudska univerza Ptuj je bila izbrana med najboljše tri, Q-šola za letošnje leto je Šolski center Novo mesto, takoj za njimi pa je Ljudska univerza Ptuj, ki je na to priznanje izredno ponosna, saj gre za priznanje za njeno delo. To jih zavezuje še k boljšemu delu, tekmovali bodo tudi prihodnja leta, morda pa bodo nekoč tudi Q-šola Slovenije, je še povedala direktorica mag. Klavdija Markež.
MG
Foto: vki
Za dobro pravljico je v kotel potrebno dodati tudi zvrhano mero radosti.
Tednikova knjigarnica
Prešerno po Prešernu
»Od Prešernovih časov do danes se Slovenci v marsičem bistveno niso dosti spremenili in poboljšali: Še dandanes svoje najboljše duševne veljake najrajši zasra-mujejo in do smrti mučijo in se jih prisiljeni rajši šele po smrti častno spomnijo(v svojo čast in slavo namreč), in če le gre, svoje posmrtne dolžnosti do njih zelo radi hitro spet pozabijo,« je zapisal Hinko Smrekar v članku Prava Prešernova podoba leta 1939 v časniku Jutro. Portretist, ilustrator, grafik, karikaturist, znameniti Smrekarje nato prešel v satiričen zapis: »Slikar Langus se je bil menda zakrokal, da ni ubogal Potočnika, ko ga je prosil, naj gre Prešerna vsaj na mrtvaškem odru portretirati. Tako je šele l. 1850 Kurz v Goldstein po svojem verjetno ne zadosti zanesljivem spominu zmečkal svojo podobo Prešerna.
Koliko preglavic! Koliko truda so si dali razni slikarji in kiparji vse do zadnjih dni pravo Prešernovo podobo najti!
Ujezil sem se in sklical nekaj znancev na špiritistično sejo z namenom, da prikličem Prešerna, naj se nam pokaže v pravi podobi in naj se izjavi o svojih doslej nastalih portretih.
Pot nam je tekel z lica, preden se nam je posrečilo, da smo ga zvabili na plan. Preden pa se je pojavil sam, smo zaslišali njegov glas: Saj tiga sem se vedno bal, miru mi narod ne bo dal! Nemirno spim in se vrtim, podob se svojih - hu - strašim! Ravnokar prebrano zanimivost lahko najdete, spoštovani bralci knjigarnice, v monografiji Pesnikova podoba: O portretih in karikaturah dr. Franceta Prešerna 1850-1952 avtorja Damirja Globočnika (Spremno besedilo dr. Cene Avguštin. Ljubljana: samozaložba, 2000. 223 strani).
Po podatkih vzajemnega knjižničarskega kataloga (NUK, COBISS) se z avtorstvom France Prešeren izpišejo 604 zadetki, torej je to število monografskih, knjižnih izdaj Prešernovih pesmi, tudi notno gradivo je številno zastopano. K temu številu sodijo tudi prevedene knjižne izdaje. Letos mineva petdeset let odo prvega prevoda Prešernovih pesmi v enega izmed indijskih jezikov (Kalkuta, 1957), Prešerna najdemo v kitajščini, japonščini, latinščini, esperantu ter v mnogih, a ne dovolj mnogih, drugih jezikih. Zanimiv je tempo izdaj Prešerna, odkar je Slovenija samostojna država: minulo leto je izšlo le 6 naslovov, leta 2005 enajst, 2004 osemnajst, 2001 dvajset, leta 2000 pa celo dvainpetde-set...
Letos pa so bile Prešernove poezije prevedene v rom-ščino. Za založbo Karantanija iz Ljubljane je pomembno prevajalsko delo opravil Rajko Šajnovič, knjiga pa je natisnjena paralelno v slovenskem in romskem jeziku. Vesalo pisindo Čudno dihuri
Du Ljubljana hilo dihuri, ka porače i podive lila,
pestar pa nadi najtinknede fige.
In še slovenski prevod:
Zabavljivi napisi
Čudni dihur
V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige. Veselje s poezijo vam želi
Liljana Klemenčič
Ptuj • Cikel koncertov v samostanu sv. Petra in Pavla
M	V i	Y
Baročni večer
Januarja letos smo s koncertom klavirskega tria Ars musica odprli cikel koncertov, posvečen ustanovitvi zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Tudi na drugem koncertu bomo lahko prisluhnili mladi poustvarjalki iz domačih logov.
Ob gostujočem violinistu bo zaigrala Ptujčanka Mojca Sok, ki je svojo glasbeno pot začela na šoli, kjer sedaj sama posreduje znanje - flavto se je začela učiti v razredu prof. Natalije Frajnkovič v ptujski glasbeni šoli. Po končani Glasbeni gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljevala na AG v Ljubljani pri prof. Fedji Ruplu in leta 2004 diplomirala. Leta 2001 je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v 3. a-kategoriji prejela srebrno plaketo in tretjo nagrado. Sedaj je študentka po-
diplomskega študija pri prof. Mateju Zupanu. V času šolanja je bila Zoisova štipendist-ka, udeleževala se je številnih seminarjev in poletnih šol pri priznanih profesorjih.
V prvi polovici nedeljskega koncerta se bo samostojno predstavila s Sonato v a-molu (WQ 132) Carla Phillippa Emanuela Bacha.
Naslednja glasbena poslastica bo Ciaccona Johanna Sebastiana Bacha, ki jo je pripravil gost Matic Anžej. Mladi violinist se je rodil leta 1982 v Kranju. Violino se je
Matic Anžej
začel učiti s sedmimi leti na Glasbeni šoli v Kranju v razredu prof. Branke Marčan in študij nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Volodji Balžalorskemu ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Primoža Novšaka, tu pa je zaključil tudi podiplomski študij. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejel vrsto nagrad in priznanj. Kot solist je igral z orkestri Srednje glasbene šole v Ljubljani, Mariborske filharmonije in Slovenske filharmonije. Svoje znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih, kot so: Gorjan Košuta, Leonid Soro-kov, Helfried Fister, Primož Novšak, Igor Ozim, Grigorij Žislin. Dvakrat, leta 1998 in 1999, je bil izbran k sodelovanju na Poletnih violinskih delavnicah v okviru Mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani, ki so jih vodili svetovno znani violinski mojstri: lord Yehudi Menuhin, Pierre Amoyal, Paul Berman in Boris Belkin. Igra v več komornih zasedbah (duo violina/čelo, godalni oktet Octissimo ...), s katerimi je imel vrsto uspeš-
Mojca Sok
nih samostojnih koncertov doma in v tujini. Leta 2003 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo koncerta za violino P. I. Čajkovskega z orkestrom Mariborske filharmonije. Avgusta 2006 se je predstavil na koncertih v Hall in Tirol, Beljaku, Toblachu, Ptuju in Osi-jeku v okviru projekta sodobne glasbe »Draudrava«. Igra v komornih orkestrih Carni-um in Solisti Piranesi, redno pa je zaposlen v orkestru Slovenske filharmonije. Od leta 2005 poučuje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V drugi polovici koncerta bosta glasbenika združila moči in talente ter pričarala baročno vzdušje s Sonatama francoskega skladatelja Josepha Bodina de Boismortierja ter Duetom za flavto in violino že omenjenega C. P. E. Bacha. Baročni večer lahko doživite 11. februarja ob 19.00 v refek-toriju Minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. Prisrčno vabljeni!
Veronika Emeršič
Ormož • Prvi samostojni koncert
Navdušujoč violinski večer
V četrtek, 1. februarja, so se publiki prvič na samostojnem koncertu predstavile članice Godalnega kvinteta glasbenega studia Klavdija. Mlade violinistke vodi Andreja Klinc. Skozi violinski večer je obiskovalce popeljala Milena Orešnik.
Kvintet je nastal iz zamisli, da je treba mladim tudi po zaključku formalne izobrazbe omogočiti muziciranje, razvijanje talenta in posredovanja glasbe drugim. Ideja se je porodila Klavdiji Zorjan Škorjanec, ki že tretje leto uspešno uvaja svojo vizijo glasbenega opismenjevanja in poučevanja mladih, ki temelji na Willems metodi. Potem ko so članice sedanjega kvinteta končale nižjo glasbeno šolo namreč niso imele več možnosti razvijati
svojega talenta, predvsem pa deliti veselja do muzicira-nja z drugimi. Tako žalostno, neizkoriščen, obleži v kotu marsikakšen instrument. Dekleta sedaj skupaj muzicirajo že drugo sezono in imajo za sabo že več nastopov. Mladost in talent jim omogočata, da na eni strani nastopajo ob zelo slovesnih trenutkih in proslavah, po drugi strani pa so med intenzivnimi vajami na Braču muzicirale tudi na ulici. Čas za vadbo najdejo ob sobotah, tesno pa sodelu-
jejo tudi z zborom Gimnazije Ormož. Druži jih predvsem želja in veselje do glasbenega ustvarjanja.
Kvintet vodi Andreja Klinc, absolventka pravne fakultete v Ljubljani in študentka so-lopetja. V glasbenem studiu Klavdija pa tudi poučuje igranje violino. Kvintet sestavljajo še Špela Orešnik, maturantka ljutomerske gimnazije, Tanja Sok, maturantka Gimnazije Ormož, Polona Švegl, dijakinja 3. letnika ljutomerske gimnazije. V kvintetu muzici-
Godalni kvintet je tokrat nastopil v okrnjeni zasedbi, kot violinski kvartet. Nastopile so mentorica Andreja Klinc, Polona Švegl, Tanja Sok in Špela Orešnik.
ra tudi Neža Orešnik, učenka OŠ Miklavž pri Ormožu, ki pa je bila ravno v času koncerta na pomembnem tekmovanju. Dekleta so končala nižjo glasbeno šolo iz violine na Glasbeni šoli Ormož, Špela pa tudi iz klavirja.
Za svoj prvi samostojni koncert so pripravili melodije iz železnega repertoarja za tovrstne zasedbe, drugi del koncerta pa je vseboval božične pesmi. V dveh skladbah, ko bi moral zaigrati tudi čelo, jih je na orglah spremljala Klavdija Zorjan Škorjanec. To je bila rešitev v stiski, saj bi čelista morda lahko pritegnili k sodelovanju, nimajo pa čela. V kulturi je namreč tako kot povsod drugod, da se žal marsikaj konča in začne z denarjem.
V Ormožu so tako nastali zametki orkestra, ki želi združiti vse, ki znajo in hočejo skupaj igrati. Kar se bodo pa naučili pa bodo delili s publiko. Članice godalnega kvinteta najraje igrajo melodije »za dušico«, v prihodnosti pa nameravajo naštudirati melodije iz mjuziklov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Odkrivanje tople vode
Tako kot vsak politični napad na katerokoli javno osebo je zagotovo tudi napad na guvernerja naše centralne banke politično obračunavanje.
Ne želim se poglabljati v medstrankarske manevre in razlagati vseh skritih scenarijev, ki se v Ljubljani tako kot v katerikoli drugi prestolnici po svetu vsak dan gradijo in rušijo v prid oblasti. Želim le poudariti našo simpatično značilno naivnost. Naivnost majhnega, ponosnega naroda, ki se vedno počuti kot center sveta. Predsednik vlade je prejel nagrado Bob leta za izjavo: »Ne moremo biti največji. Ne moremo biti najpomembnejši. Smo pa lahko najboljši.« Se strinjam. Škoda, da nas na nekaterih področjih čaka še dolga pot. In ena od teh poti je zagotovo ekonomija.
Tajni dokumenti, ki so dvignili toliko prahu, naj bi bili novembrska projekcija javnih financ, pripravljena na analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenija. Predvidevala naj bi kolaps javnih financ v naslednjih nekaj letih. Če se ne ukvarjamo z nerazumljivim dejstvom, da v življenju še nikoli nisem slišal za gospodarske projekcije, skrite pod oznako« strogo zaupno«, lahko rečemo, da je slovenska javnost odkrila toplo vodo!
Nikoli nisem imel v rokah analize centralne banke ali kateregakoli drugega slovenskega instituta, vendar je bila ta rubrika verjetno edina, ki si je meseca decembra upala javno izjaviti, da naše finance in gospodarstvo še niso bile pripravljene na sprejem evra. Ne glede na izjemno dobre rezultate zadnjih petnajst let nam je bil evro podarjen, ker so v Frankfurtu in Bruslju potrebovali dokaz, da evro ni neuspešna evropska zgodba in da še vedno privlači nove morebitne članice. Našega časopisa pa najverjetneje g. Jelinčič Plemeniti žal ne bere. Napasti samega guvernerja ni bilo potrebno.
Kadarkoli sem imel možnost poglabljati se v gospodarske analize, tako v akademskem svetu kot v političnem, jamčim, da se nisem nikoli srečeval z optimističnimi predstavami. Nikoli. Resne makroekonomske analize, če niso pripravljene za politično izkoriščanje volilnega telesa, ne prikazujejo prijaznih scenarijev.
Želim predstaviti en skrajni primer, ki pove vse.
Paul Krugman je eden najslavnejših svetovnih ekonomistov, najvplivnejši ameriški gospodarski analitik in kolumnist New York Timesa. Kot študent sem preživel dneve in dneve pri študiju njegovih knjig. Oboževal sem ga zaradi njegove značilne nadarjenosti pri poenostavljanju kompleksnih svetovnih sistemov. Revija The Economist ga je opisala kot »misleči Michael Moore«. Je profesor na univerzi Princeton, ima pa le eno šibko točko: že leta in leta ne zadene niti ene same analize. Teden za tednom predvideva gospodarske katastrofe, finančne krize, padec zaposlenosti, splošno zmanjševanje plač in neskončne recesije, ki pa se nikoli ne zgodijo. Postavljen pred dejstva pa prof. Krugman najde najbolj fantastične odgovore in dokaze, da je imel sicer prav, vendar...
Svetovno gospodarstvo se še ni sesulo, ameriška inflacija je še vedno pod kontrolo, strukturalna kriza še ni na obzorju, vendar Paul Krugman še ni izgubil službe!
Do danes smo imeli zelo dobre guvernerje. Tako Arharju kot Gasparju se lahko iskreno zahvalimo za učinkovite odločitve in uspešno delo, zaradi katerega smo pridobili družbeno stabilnost in uživamo sadove globaliziranega gospodarstva. Sami sebi delamo veliko škodo, ko ne spoštujemo oziroma kritiziramo osebe, ki so posvetile svoj trud in delo za splošno blaginjo.
Slovenija v naslednjih letih ne bo doživela ekonomske apokalipse. Poskusimo se zavedati, da makroekonomske analize ne pripadajo področju točnih ved. Ponavadi se pripravljajo različna izhodišča, ki zajamejo področje znotraj dveh skrajnih primerov, tako imenovani »best case scenario« (scenarij za najboljši primer) in »worst case sce-nario« (scenarij za najslabši primer). Ena sama nepomembna analiza, čeprav tajna, ne more predstavljati resnega temelja za politično obračunavanje.
Laris Gaiser
Foto: T. Tasev
Foto: arhiv
Foto: vki
Ormož • Brez sodelovanja bo denar ostal v Bruslju
Prihodnost je v povezovanju
V petek so se v Ormožu sestali župani, predstavniki razvojnih agencij in drugi nosilci razvoja s področja Slovenskih goric, Prlekije in Haloz. Na posvetu, ki ga je organizirala ustanova dr. Antona Trstenjaka, so spregovorili o možnostih medregionalnega in socialnega sodelovanja in vlogi civilne iniciative.
Posveta se je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cot-man, ki je okolju, iz katerega izvira, prav tako ponudila vso podporo in zbrane povabila, da se prijavljajo na razpise, saj opažajo, da je odziv iz manjših občin slabši.
Fundacija dr. Antona Trstenjaka je orala ledino na področju ustanavljanja tovrstnih organizacij in po različnih zapletih, danes fundacija razpolaga z 500.000 evrov kapitala, ki ga oplaja in iz njega podeljuje štipendije podiplomskim študentom s področja Prlekije. V fond prispevajo posamezniki in podjetja, država le stimulira in daje olajšave za polnjenje fonda. Doslej je fundacija omogočila štipendiranje podiplomskega študija 150 študentom s področja občin, ki prispevajo svoj letni prispevek. Teh je bilo lani okrog l5. Težko je reči, ali gre pri teh občinah za območje Prlekije ali ne. Sicer pa v Trstenjakovi fundaciji Prlekije ne vidijo zgolj kot geografski pojem, ki sega od - do, ampak dojemajo Prlekijo v duhu dr. Antona Trstenjaka, ki je na vprašanje, od kod do kod sega Prlekija, menda odgovoril, da je Prlekija povsod tam, kjer je
največja koncentracija ljudi, ki se počutijo Prleki.
Pokrajina Velika Prlekija?
Zbrani so se strinjali, da je potrebno intelektualni potencial teh mladih izobražencev, ki jih na Prlekijo vežejo čustvene vezi, vzpodbuditi k sodelovanju pri različnih projektih. V preteklosti so se že družili v klubu Trstenjakovih štipendistov, vendar njihovih potencialov doslej okolja, iz katerih izvirajo, niso znala dobro izkoristiti.
Ormoški Župan Alojz Sok je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je občina Ormož povezana z velikim Prlekom, saj je bil dr. Trstenjak naš častni občan, jeseni pa se mu je Ormož oddolžil tudi s spomenikom v Aleji velikih. V razmišljanjih o prihodnosti se je dotaknil bodočih pokrajin in prisotne spomnil na idejo Velike Prle-kije, ki zajema prleške občine skupaj s Ptujem.
Posvet je vodil predsednik zbora donatorjev prof. dr. Ludvik Toplak, ki je spomnil na številne vrle Prleke, ki so krojili politiko daleč izven meja Prle-
Zbrane je pozdravil mag. Milan Lovrenčič, predsednik uprave ustanove dr. A. Trstenjaka. Posvet je vodil prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik zbora donatorjev, na sliki v družbi direktorja ustanove Dušana Gerloviča in ormoškega župana Alojza Soka.
Posveta se je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.
kije. V živahni razpravi so sodelujoči prišli do stališča, da jim bo le povezovanje omogočilo razvoj, saj se problemi, ceste in projekti ne končujejo na meji neke občine. Župani morajo določiti prioritete razvoja svojih okolij in jih med seboj uskladiti brez egoizma, kajti, če se ne bodo sposobni dogovoriti, bo denar pač ostal v Bruslju, se je plastično izrazil dr. Osterc. Veliko je tudi že narejenega. Dr. Slavko Gregurec, direktor Javne agencije Ormož, je zbrane seznanil z razvojnim programom Prlekije, ki so ga javne razvoje agencije in občine oblikovale lani. Zajele so projekte, ki povezujejo Prlekijo in so jim skupni. Skupna vrednost projektov je 512 milijonov evrov, od tega 110 milijonov evrov za projekte, ki se dotikajo tudi občine Ormož. Projekti zajemajo infrastrukturo, podjetništvo in razvoj turizma. Kajti, kot je bilo povedano, ni dovolj, da štipendiramo in izobrazimo kadre, ti pa nam potem odidejo v razvitejše kraje zato, ker v manjših okoljih nimajo možnosti zaposlitve. V Prlekiji je treba ustvariti pogoje, da se pritegne kapital.
Videm • Gledališčniki s črno komedijo
Tri sestre
Ljubiteljem gledališke igre so videmski člani gledališke skupine, ki deluje pod okriljem KD Franceta Prešerna, konec minulega tedna (pod vplivom polne lune) pripravili nekaj prijetnih, humorno obarvanih uric užitka.
Razvoj ne sme imeti političnih meja
Jože Kramer iz Cerkvenjaka je opozoril na problem manjših občin, ki pogosto nimajo denarja za lastno udeležbo pri projektih, zato gre marsikaj mimo njih in njihova možnost je le v povezovanju z drugimi. Malo pa je ošvrknil tudi razvojen agencije, ki so se doslej preveč ukvarjale s tekmovalnostjo med njimi samimi.
Marija Dugonjik Gjerkeš iz Ljutomera je poudarila, da razvoj ne sme imeti političnih meja, in se mora naslanjati predvsem na naravne danosti, kadre in infrastrukturo. Po njenem mnenju, bi morala sodelovati tudi država, če želi ohraniti te kraje poseljene in sicer z drugačno stimulacijo tistih, ki bi želeli vlagati v ta območja.
Poslej naj bi se znotraj ustanove dr. Trstenjaka srečevali pogosteje, prihodnjič že aprila v Lenartu, kamor jih je povabil župan Ivan Kramberger, ki pogreša enovit program razvoja za svet med avstrijsko in hrvaško mejo.
vki
Na domačem odru so se predstavili s črno komedijo Vinka Moedendorferja Tri sestre. Zgodba je sicer čisto življenjska, saj jo je najti v marsikaterem domu, govori pa o dolgoletnem zakonskem paru s tremi hčerami, ki se po prvih idealih skupnega življenja po desetletjih znajde pred ugotovitvijo, da med njima ni več nobenih čustev, ampak da pač ostajata skupaj zaradi „zakonskega" poslovnega dogovora. Tako se odločita, da je najbolje, če bi se ločila, prodala skupno imetje in živela vsak zase, novico o tem pa želita hčeram povedati na obletnici poroke. Toda stvari se ravno ne izidejo po njunem načrtu, za kar poskrbijo tri hčere ... V črni komediji iz družinskega življenja so zaigrali: Andrej Forstnerič, Biserka Selak, Manja Vinko, Barbara Cenčič Krajnc, Polona Huzjan, Bojan Trafela in Goran Pavlovič, šepetalno podporo je nudila Ančka Selan, za sceno sta poskrbela Metka Amon Bebler, za tehnično podporo Mirko Černila, za režijo pa Marija Černila.
SM
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Premalo poznana zgodovina
Ptujska meščanska šola
Medtem ko so se deklice kljub oviram kontinuirano izobraževale za »produktivne poklice«, je povojno pomanjkanje slovenskih strokovnih kadrov narekovalo tudi odprtje meščanske šole za dečke. Šola naj bi»opravljala kulturno poslanstvo za širše sloje«in učence izobraževala za »praktične pridobitne in gospodarske poklice« v trgovski stroki, obrti in kmetijstvu.
V pomladanskih in poletnih mesecih leta 1919 so si krajevne oblasti vztrajno prizadevale doseči ustanovitev novega šolskega zavoda. V mestnem sosvetu, ki ga je vodil odvetnik dr. Fran Jurtela, večkratni predsednik Narodne čitalnice na Ptuju, so imeli tedaj ptujski Nemci le še tri zastopnike. To je omogočilo, da so se v mestu odpirale možnosti razvoja slovenskega šolstva, ki naj bi zagotavljal, da se bodo na Ptuju »obrtništvo in drugi socialni sloji spet spontano spreobrnili k svojemu slovenskemu rodu«.
Foto: ZAP, Zbirka razglednic
Dekliška meščanska šola na Ptuju
Na pobudo gimnazijskega ravnatelja sosvetnika Franja Vajde in mestnega šolskega nadzornika Pavla Flereta je mestni sosvet višji šolski svet v Ljubljani zaprosil za ustanovitev deške meščanske šole na Ptuju. V utemeljitvi je opozoril na gospodarske dejavnosti v ptujskem političnem okraju (kmetijstvo, obrt, usnjarstvo, mlinarstvo, strokovna dela v železniških delavnicah) in na pomanjkanje strokovnih kadrov. Hkrati so sosvetniki izpostavili, da bi se z ustanovitvijo šole razbremenila ptujska gimnazija, saj se veliko učencev »po svršitvi nekaj razredov« želi posvetiti »praktičnim poklicem«. Za »primerno letno podporo« nastajajoči šoli se je mestni sosvet obrnil tudi na Okrajni zastop ptujski, ki ga je vodil nekdanji deželni poslanec in zagovornik majniške deklaracije ter vladni komisar Mihael Brenčič.
Prizadevanja so obrodila sadove v šolskem letu 1919-20, ko je ob podržavljeni Dekliški meščanski šoli zaživela še Deška meščanska šola. 17. julija 1919 je namreč višji šolski svet v Ljubljani privolil v odprtje šole pod pogojem, da prevzameta vzdrževanje zavoda in skrb za učila Mestna občina Ptuj in Okrajni zastop ptujski. Slednji seje z odobritvijo Deželne vlade za Slovenijo - Poverjeništva za notranje zadeve dne 26. avgusta 1919 obvezal prispevati za šolo dva tisoč kron letno. Konec leta 1920je šola prejela štiri tisoč kron subvencije in po sto kron štipendije za šest revnih učencev. Skrb za vzdrževanje zavoda (stavbe, oprema, razsvetljava) in potek šolskega dela je hkrati prevzel tudi mestni sosvet. Po dogovoru sta Okrajni zastop ptujski in Mestna občina Ptuj letno pokrivala po 48 % potreb šole, preostale 4 % sredstev pa je zagotavljala občina Breg. Zastopniki omenjenih upravnih organov so predstavljali upravnogo-spodarski odbor šole.
Priprave na začetek dela Deške meščanske šole so se organizacijsko sklenile septembra 1919. Z odlokom višjega šolskega sveta z dne 10. novembra 1919 je bil za upravitelja šole imenovan Dragotin Kveder, učitelj iz Sv. Jurija ob južni železnici (leta 1920 začasno vodil tudi Obrtno nadaljevalno šolo na Ptuju) in nastavljen učiteljFranjo Cilenšek iz Sv. Križa pri Ljutomeru (Križevci). Šoli sta bila v pomoč še katehet Janko Gašparič in profesor na gimnaziji dr. Karel Zelenik, kije prevzel pouk francoščine.
Po podobnem učnem programu kot na Dekliški meščanski šoli je za 27 vpisanih učencev (od teh trije nemške narodnosti) 22. septembra 1919 stekel pouk v slovenskem jeziku (nemščina neobvezni predmet). Ker šola ni imela lastne stavbe, se je pouk pričel v nekdanji nemški Deški osnovni šoli. Pomanjkanje učiteljev, prostorska stiska, težave z vzdrževanjem in vprašanje obstoja šole so še nekaj let ovirali delo zavoda.
Zaradi ponemčevalnega pritiska in premeščanja narodno zavednega učiteljstva je po vojni na Ptuju več let primanjkovalo slovenskih učiteljev. Okrajni zastop ptujski se je še leta 1925 zavzemal, da bi čim več učencev izptujske-ga političnega okraja odhajalo na mariborsko učiteljišče. Deška meščanska šola je s težavo zapolnjevala kadrovske vrzeli, zato so pomagali učitelji z drugih mestnih šol. Med prvimi, ki so orali ledino v razvijajoči se ustanovi, so bili učitelji: Blanka Belšak, Dragotin Hasl, Svojmir Jamšek, Radoslav Komac, Julka Koser, Ivan Nežič, Janko Pertot, Ve-koslav Strmšek, Franc Šegula, Dušan Šestan, Milan Vauda, Vrošerjeva in katehet dr. Žagar. Dr. Ljubica Šuligoj
Nadaljevanje prihodnjič
V prejšnjem nadaljevanju se je v sestavek pomotoma vrinil zadnji odstavek, ki tja ne sodi. Za napako se opravičujemo.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Mario Lucas Horvat:
»Nogomet v Argentini igrajo vsi!«
Stran 16
Rokomet
Ormožani razočarali, Krim premočan
Stran 16
Matjaž Pernat:
»Občutki ob zaključku so mešani.«
Stran 17
Judo
Med člani prevladoval Impol
Stran 17
Tenis
Ptujčani uspešni na DP mlajših kategorij
Stran 18
Motokros
Leteča Haložana na motorjih
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Primer Tisnikar
Disciplinski postopek zoper igralca Drave se ustavi!
Foto: Črtomir Goznik
Borut Tisnikar (Drava, desno) je s svojo izjavo sprožil precej disciplinskih postopkov, vendar zaenkrat kaže na ničelne ukrepe.
Več kot dva meseca je že preteklo od tekme Maribor - Drava v Ljudskem vrtu, ki si je nismo zapomnili samo po neodločenem izidu, ampak tudi po sojenju sodnika Babnika (predvsem o dosojeni sporni enajstmetrovki za Maribor) in izjavi igralca Drave Boruta Tis-nikarja. Le-ta je pred kamerami televizije povedal, da mu je sodnik dejal, da je za dosojeno enajstmetrovko kriva »politika vašega kluba.«
Po tem srečanju je zveza nogometnih sodnikov Slovenije podala prijavo disciplinskemu sodniku NZS zoper igralca Drave Boruta Tisnikarja. Disciplinski organ NZS je zadevo predal v odločanje disciplinskemu sodniku Združenja klubov 1. SNL. Le-ta je po izvedenem postopku in pregledu dokumentacije odločil, da se disciplinski postopek zoper Tisnikarja ustavi, saj po njihovem mnenju izjava ne pomeni nešportnega vedenja. Sklep je izdal disciplinski sodnik Združenja 1. SNL Simon Jeglič.
Na ta sklep se je (po pričakovanju) pritožila sodniška organizacija, katere podpisnik je Vlado Šajn, predsednik ZNSS. Le-ta predlaga odločanje o pri-
AtdcU%
s T s* 3
tožbi takoj in brez kakršnegakoli odlašanja.
Sklep o ustavitvi disciplinskega postopka zopet igralca Drave Boruta Tisnikarja so seveda prejeli tudi pri ptujskem prvoligašu, katerega predsednik Robert Furjan je zadevo komentiral takole: »To je edina logična odločitev, saj je Borut Tisnikar samo povedal resnico in ni pri tem nikogar žalil. Njegovo izjavo je slišalo še več njegovih soigralcev. V vsej zadevi pa nas moti nekaj drugega: v javnosti namreč ni nobenega podatka o tem, kdo bi naj sprožil disciplinski postopek proti sodniku Babniku. Je za to res pristojna sodniška organizacija, katere član je Babnik? To je podobno, kot da bi Boruta Tisnikarja obravnavali v našem klubu, kar je seveda nesprejemljivo.«
Ali bo zadeva dobila še kakšen epilog, pa bomo videli po obravnavani pritožbi in vseh nadaljnjih postopkih, ki jih bodo speljali odgovorni.
Jože Mohorič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Iz visin ptujskega gradu na tekmovalne stopničke
Letošnja predstavitev Continental moštva Perutnine Ptuj je minila s precej manj blišča kot lanska. Na ptujskem gradu v sredo ni bilo popularne skupine Atomik Harmonik, niti kakšnega drugega znanega pevca kova Jure Ivanušič. V skladu z racionalnim gospodarjenjem, ki bo zaščitna znamka letošnjega leta, je zapel ptujski komorni zbor, načrte in cilje pa je predstavilo vodstvo in kolesarji kluba.
V uvodnem nagovoru je predsednik kolesarskega kluba in uprave poslovnega sistema Perutnina Ptuj Roman Glaser izpostavil širino, ki jo dosegajo tako s tekmovalnimi dosežki kot rekreativnim Poli maraton. Z rekordno udeležbo šest tisočih kolesarjev v lanskem letu je maraton dobesedno potolkel vse ostale tovrstne prireditve v Sloveniji. »Ptuj tudi letos ostaja zibelka kolesarstva,« je še dejal, saj nadaljujejo s skrbno načrtovano vizijo vlaganja v šport, ki naj bi veljal za enega najbolj priljubljenih v Sloveniji, vsaj kar se tiče rekreacije. Tako se bo letos petič zapored 8. septembra zgodil Poli maraton, profesionalnega moštva pa ne bomo videvali na ptujski dirki, ampak drugje v Sloveniji in v tujini.
Srečko Glivar četrto leto ostaja na čelu članskega moštva kot vodja ekipe in načrtuje okrog 70 startov na dirkah po Avstriji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Belgiji, Švici, Poljski, Slovaški, Srbiji, Hrvaški, Črni gori in drugod. Tokrat so perutninarji spremenili taktiko in ne odhajajo na Kubo, kjer so v prete-

KOLE5RRSKI KLUB PERUTNINB PTU1 UCI CONTINENTAL TEñtl 2001
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarji in strokovno vodstvo KK Perutnine Ptuj za sezono 2007
klih dveh letih nastope na dvotedenski preizkušnji izkoristili za pridobivanje tekmovalne forme pred začetkom sezone v Evropi. Prvi nastopi jih tako čakajo na Jadranu, že ta konec tedna se bodo udeležili dirke za pokal Neretve. Temu sledijo klasični nastopi na Jadranski magistrali ter VN Poreča, ob koncu meseca pa se odpravljajo na štiridnevno dirko na Kala-brijo, na jugu Italije.
»Ptujsko« člansko moštvo
Letošnja postava je glede na lansko številčno precej okrnjena, saj je od šestnajstih kolesar-
Foto: Črtomir Goznik
Na svečani predstavitvi ekipe na ptujskem gradu so sodelovali tudi Milan Čuš, Tone Čeh (člana UO KK Perutnina Ptuj), Rene Glavnik (direktor KK Perutnina Ptuj) in dr. Roman Glaser (predsednik KK Perutnina Ptuj).
jev na Ptuju ostalo le devet. V tujino sta odšla najuspešnejša v lanskem letu Borut Božič in Jure Golčer, ekipa pa kvalitetno, kot pravijo v klubu, ne bo nič slabša. Člansko moštvo postaja vse bolj ptujsko. Od devetih kolesarjev jih je pet, ki so prve korake naredili na Ptuju. Mitja Mahorič, Matej Marin, Gregor Gazvoda, Aldo Ino Ile-šič ter Andrej Omulec so Ptuj-čani ali pa so doma iz bližnje okolice. Hrvaška kolesarja iz Varaždina, Kristjan Durasek ter Rado Rogina sta prav tako produkt ptujskega kluba, saj se v njem kalita že iz mlajših selekcij. »Naturalizirana« Ptujčana Matej Stare in Matija Kvasina pa tudi že kar lep čas vrtita pedala v rumeno rdečem dresu.
Največ pričakujejo od Mahoriča, Rogi-ne in Kvasine
In kakšni so cilji moštva v novi sezoni, ki je v lanski doseglo največ zmag od vseh, kar so kdajkoli tekmovali v rangu Continental. »Če gledam v prihajajočo sezono, bi težko kaj napovedoval. To je zelo nehvaležno, na kolesarje zna ustvarjati negativen pritisk. To pa ne pomeni, da nam je vseeno, kakšne rezultate bomo dosegali. Želimo videvati homogeno ekipo, kar nas je krasilo v preteklosti, in temu bodo sledili tudi rezultati. Le s takšnim pristo-
Continental ekipa 2007:
Gregor Gazvoda l. 1982, Aldo Ino Ilešič l. 1984, Matija Kvasina l. 1981, Matej Marin l. 1980, Mitja Mahorič l. 1976, Rado Rogina l. 1979, Kristjan Durasek l. 1986, Matej Stare l. 1978, Andrej Omulec l. 1982,
Športni direktor: Srečko Glivar, Mehanika: Boštjan Pihler in Miran Kelner, Maser: Dušan Kovačič
pom smo premagovali največja svetovna moštva in to bomo ohranili. Vsi, ki nas poznajo, vedo, da štejejo le zmage, kot vemo pa so vse zmage rezultat dela celotne ekipe,« je povedal direktor kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik. Glivar je bil malce bolj konkreten: »Letos bodo morali nekaj pokazati tudi kolesarji, ki so bili v preteklosti bolj pomočniki. Mislim, da je prostora dovolj za vse. Najboljše rezultate pričakujem od Mitje Mahoriča, Rada Rogine in Matija Kvasine, saj so ti že v preteklosti posegali zelo visoko. Tu so še ostali, med sprinterji zagotovo Aldo Ino Ilešič, Gregor Gazvoda je sposoben velikih rezultatov, tudi Kristjan Durasek je že dokazal, da se razvija v dobrega kolesarja, tako da mislim, da se nam ni potrebno bati, da ne bi posegali po najvišjih mestih.«
UG
Nogomet • Mario Lucas Horvat, NK Drava Ptuj
»
Nogomet v Argentini igrajo vsi!
«
Mario Lucas Horvat je kmalu po prihodu na Ptuj postal eden najbolj priljubljenih igralcev Drave. Ta status si je pridobil s svojimi odličnimi preigrava-nji ter seveda z značilnim nasmeškom, ki mu skoraj nikoli ne izgine z obraza. Pogovor z njim smo opravili le nekaj dni po prihodu iz Argentine, kjer je po več kot dveh letih in pol obiskal starše, brata in sestro.
Kdaj so vaši starši odšli v Argentino, zakaj?
L. Horvat: »V Argentino so moji stari starši odšli v času druge svetovne vojne. Sicer moje korenine izvirajo iz Črnomlja v Beli krajini.«
V katerem delu Argentine si živel, kakšno je življenje tam?
L. Horvat: »Živel sem v Buenos Airesu, vendar ne popolnoma v centru; z avtom sem potreboval do središča kakšnih 30 minut. Življenje je sedaj v Argentini kar težko, saj je ekonomska kriza velika. Na eni strani imajo nekateri ljudje veliko denarja, na drugi pa jih precej živi na socialnem robu ali pod njim, srednjega sloja pa praktično ni.
Naša družina je živela kar dobro, imeli smo slaščičarno, ki pa jo je sedaj oče oddal v najem. Imam še dva brata in sestro, jaz sem najmlajši v družini. Zanimivo je, da se nihče v družini pretirano ne zanima za nogomet: brata igrata v manjši rock skupini, sestra pa je far-macevtka.«
Je v tvoji bližini živelo še več slovenskih izseljencev?
L. Horvat: »Ja, veliko jih je in prihajajo iz celotne Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat: »Ko sem prišel v Slovenijo, nisem znal niti besedice slovensko.«
Tam imajo nekakšen slovenski dom, kjer se zbirajo. Starejši se pogovarjajo, mladi pa večinoma igrajo nogomet.«
Kako je bilo z učenjem slovenščine?
L. Horvat: »Ko sem prvič prišel v Slovenijo, nisem poznal nobene slovenske besede, razen »dober dan«, tako da sem se je moral učiti tukaj. Moja starša sicer govorita slovensko, vendar nas je nista naučila; tudi brata in sestra ne govorijo slovensko.«
Nogomet v Argentini je posebna zgodba. Kje si ti treniral?
L. Horvat: »Res je, nogomet igrajo vsi. Že triletne otroke vidiš na cesti, kako nabijajo žogo. Jaz sem približno do 15. leta ig-
ral mali nogomet, nato pa sem začel trenirati pri klubu Argentina Juniors. Iz tega sem potem odšel v River Plate, kjer sem igral za mladince. Tam imajo v vsaki selekciji (npr. letniki 85) več kot 35 igralcev, poleg tega pa še med letom prihajajo novi in novi na preizkušnjo. V člansko moštvo se je izredno težko prebiti, imeti moraš tudi veliko sreče.«
Kdo so tvoji vzorniki in za katero ekipo si navijal?
L. Horvat: »Mene je najbolj navduševal Argentinec Pablo Aimar, ki sedaj igra za špansko Valencio, poleg njega pa sem rad gledal Francoza Zidana.«
Kako si doživljal igre Argentine na SP v Nemčiji?
L. Horvat: »Bil sem celo v
Nemčiji, v živo sem si ogledal tekmo med Argentino in SiČG (6:0). To je bila najboljša tekma, bilo je fantastično.«
Kakšno je tvoje mnenje o Maradoni?
L. Horvat: »Maradona je za Argentince bog. Skoraj vsi, ki igrajo nogomet, ga slavijo kot kralja.«
Kdo ti je uredil prihod v Slovenijo?
L. Horvat: »V Argentini je ekipa, kjer igrajo samo Slovenci. Ta ekipa se vsaki dve leti odpravi v Slovenijo, kjer igra na kakšnem turnirju; letos bodo spet prišli. Leta 2002 sem imel 16 let in sem prišel prvič v Slovenijo. Trener te ekipe mi je takrat dal priložnost; zmagali smo na turnirju in bilo mi je
všeč. Ko smo čez dve leti spet prišli, sem ostal tukaj. Sicer v Sloveniji od našega sorodstva poznam samo sestrično mojega očeta, vendar sva se videla samo dvakrat in se redko sliši-va.«
Kako si se znašel pri Fac-torju, kakšni so bili začetki?
L. Horvat: »Na začetku je bilo težko, ker nisem razumel slovensko. Ko sem vprašal, kdo govori špansko, so me napotili v eno cerkev, kjer sem se več kot leto učil slovenščino. Obiskoval sem še tečaj, največ pa sem se zagotovo naučil v pogovoru, na ulici.«
Nato je sledil prestop v Dravo. Kdo je navezal stike?
L. Horvat: »V tisti ekipi, ki je prišla iz Argentine, je bil tudi moj kolega Javier Grbec, ki je šel na preizkušnjo v Dravo, sam pa sem odšel z njim. On ni mogel ostati, ker je njegov klub v Argentini zahteval preveč denarja, jaz pa sem se lahko dogovoril, ker nisem imel takšne pogodbe.«
Kako se ti zdi na Ptuju, kaj ti je najbolj všeč in kje se najraje zadržuješ?
L. Horvat: »Ptuj je super, ker je tako majhno mesto in tukaj živijo dobri ljudje. Jaz imam srečo, da imam okoli sebe vedno dobre ljudi. Največ se družim s temi soigralci, ki
Mario Lucas Horvat, NK Drava Ptuj
datum rojstva: 13. 10. 1985 prihod v klub: 2006 višina/teža: 179/75 prejšnji klubi: Argentina Junior, River Plate (mladina), Factor državljanstvo: SLO
tukaj poleg mene stanujejo v Mlekarni, sicer pa se z vsemi dobro razumem.«
Med letošnjimi novoletnimi prazniki si bil po dveh letih in pol letih spet doma v Argentini.
L. Horvat: »Tam sem preživel čudovit mesec, tudi božične in novoletne praznike; bilo je odlično. Najbolj zanimivo je bilo opazovati, kako so se nekateri prijatelji spremenili v teh dveh letih. Sicer pa si z našimi redno dopisujem preko interneta, enkrat na teden se slišimo tudi po telefonu.«
Kakšne so tvoje želje pred bližnji nadaljevanjem državnega prvenstva?
L. Horvat: »Posebnih želja nimam, samo da smo čim višje na lestvici. Zase vem, da moram še dosti trenirat in se dokazovat. Imamo sicer zelo mlado ekipo, ampak bomo pokazali, da znamo igrati.«
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Šentilj 8:0 (3:0)
Strelci: Firer 2, Veselič, Toplak, Dugolin, Vrenko, Bingo in Medved po enega.
Aluminij: Rozman, Topo-lovec, Kokot, Bingo, Krajcer, Težački, Dugolin, Pavlin, Medved, Firer in Veselič. Igrali so še: Sagadin, Dončec, Mlinarič, Vrenko, Osaj, Toplak, Fridauer.
Trener: Bojan Špehonja.
V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija iz Kidričevega odigrali še eno prijateljsko tekmo v nizu. Tokrat so gostili ekipo Šentilja in jo brez večjih težav premagali. Tokrat so bili napadalci Aluminija razpoloženi, saj so dosegli osem zadetkov.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A MIK liga, 1. A SRL (ž)
Ormožani razočarali, Krim premočan
Slovan - Jeruzalem 27:23 (14:10)
Slovan: Karpan (18 obramb), Ka-menica; Kovač 5, Nabernik 3, Krže 2, Povh, Skušek 2(1), Cvijič 3, Čemas 5(4), Gregore 2, Stanič, Žvižej 3 in
Lunder 2. Trener: Boris Denič.
Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb), Dogša (4 obrambe); Radujkovič 1, Ha-lilovič 4, Bezjak 6, Bogadi, Ivanuša 2, B. Čudič 2 (2), Turkovič, Sok, Klemen-čič 1 (1), Golčar 4, Pučnik 3 in Potoč-njak. Trener: Sašo Prapotnik.
Sedemmetrovke: Slovan 5/7; Je-
ruzalem 3/5.
Izključitve: Slovan 4; Jeruzalem 8 minut.
S porazom v Ljubljani na Kodeljevem so »jeruzalemčki« najverjetneje zapravili možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka. Slednja sicer še ni izgubljena, vendar po prikazanem proti Slovanu obeti niso najboljši. Resnici na ljubo, pogled na lestvico prej kaže na boj za obstanek v ligi, kot uvrstitev v ligo za prvaka.
Ormožani so stik s Slovanom
držali le do 16. minute in izida 6:6. V nadaljevanju je zmagovalca odločila visoka in trdna 6-0 obramba Slovana, ki je na čelu z vratarjem ter mladinskim re-prezentantom Karpanom (18 obramb) delovala brezhibno. Do polčasa so si borbeni Ljubljančani po zaslugi številnih napak gostov priigrali štiri zadetke prednosti (14:10).
Tudi v 2. polčasu so varovanci trenerja Saša Prapotni-ka zaigrali brez prave ideje v
napadu, obramba pa je bila enostavno premalo agresivna. Vseeno se je Jeruzalemu v 37. minuti uspelo približati le na gol zaostanka (14:15), nato pa se je zgodba Ormožanov na slovitem Kodeljevem končala. Gostitelji so nadaljevali v svojem ritmu in v 51. minuti ušli na prednost šestih golov 24:18. Vrnitve za blede Ormožane več ni bilo in Slovan je z novo zmago po točkah ujel Ormožane na lestvici. Tekma je bila odigrana tudi v spremstvu TV kamer, kar je (zgleda) imelo slab vpliv na ormoške rokometaše, ki so zaigrali tudi brez novinca Sobočana, pri katerem je prišlo do zapleta z igralsko izkaznico.
UK
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 35:21 (15:12)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Rajšič, Puš 2, Majcen, Prapotnik, Ciora 5, Ramšak, Levstik, Štambergr 1, Vola-revič 1, Brumen, Murko 1, Mihič 6, Strmšek 5 in Marinček (12 obramb). Trener Mišo Toplak.
Rokometašice Krim Mer-catorja so še v drugo v tem prvenstvu premagale ptujske rokometašice. Slednje so odigrale zelo dobro v prvem polčasu, ko domačinkam nikakor ni uspelo priti do izdatnejše prednosti; najvišja prednost je znašala štiri zadetke.
Žal pa se vse to ni ponovilo tudi v drugem polčasu. Ljubljančanke so se razigrale in ta del igre dobile z enajstimi zadetki prednosti (20:9). Poraz za Ptujčanke ni tragičen, saj je ekipa Krima res premočna in je razred zase v slovenskem ženskem rokometu. Sicer pa pomembnejša srečanja za Ptujčanke šele prihajajo in z zanimanjem bomo spremljali njihove igre.
Danilo Klajnšek
1. A MIK liga					
Izid vnaprej odigrane tekme 14. kroga: Slovan - Jeruzalem Ormož 27 :23 (14:10). Prevent - SVIŠ (petek), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Gorenje - Cimos Koper, Gold Club - Rudar EVJ (sobota).					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	13	12	0	1	24
2. CIMOS KOPER	13	11	1	1	23
3. GOLD CLUB	13	11	0	2	22
4. GORENJE	13	10	1	2	21
5. TRIMO TREBNJE	13	6	0	7	12
6. PREVENT	13	5	1	7	11
7. RUDAR EVJ TRBOVLJE	13	4	1	8	9
8. SVIŠ	13	4	1	8	9
9. JERUZALEM ORMOŽ	14	3	3	8	9
10. SLOVAN	14	4	1	9	9
11. RIBNICA RIKO HIŠE	13	2	1	10	5
1. A RRL - ženske					
Izid vnaprej odigrane tekme 14. kroga: Krim Mercator zor Ptuj 35:21 (15:12).				Mercator Ten-	
1. KRIM MERCATOR	13	13	0	0	26
2. CELJSKE MESNINE	11	11	0	1	22
3. MERCATOR TENZOR PTUJ	13	9	0	4	18
4. ŠKOFJA LOKA KSI	12	6	1	5	13
5. CELEIA ŽALEC	12	6	0	6	12
6. INA DOLGUN	12	5	3	4	11
7. KOČEVJE	12	5	1	6	11
8. EUROPRODUKT BREŽICE	12	4	0	8	8
9. OLIMPIJA PLK	11	3	0	8	6
10. ZAGORJE	11	2	0	9	4
11. IZOLA	12	0	1	11	1

-iHifcïi™1^
IfilHIHíim ftilllíiüJlllliíEí
npmttliliiiif " uriigüüiiiiii» iHiï'iiiiiïiia
lOfOTA
dl SÏIS3'?'3
iiiniir
Foto: Črtomir Goznik
Miša Marinček (Mercator Tenzor Ptuj) je na Ptuj prišla iz ekipe Krim Mercator.
Ines Černe Mlač, športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Nobeden poraz ni prijeten, kljub temu, da smo igrale z evropskim ženskim rokometnim gigantom. V prvem polčasu so naša dekleta dobro parirale gostiteljicam, v drugem polčasu pa smo naredili nekaj nepotrebnih napak, kar so krimovke izkoristile in dosegle visoko zmago.«
Plavanje • Slovo šampiona Matjaža Pernata
»
Občutki ob zaključku so mešani.«
Gr-acAmo pmfzoa^ac
GENERALNI SPONZOR PLAVALNIH REPREZi
Matjažu Pernatu (tretji z leve) so na DP v Mariboru pripravili lep zaključek aktivne plavalne kariere.
Plavanje je popularni šport, ki je tudi na največjih tekmovanjih (OI) med najbolj spremljanimi in gledanimi. Minuli teden je bilo v Mariboru državno prvenstvo Slovenije, to pa je bila tudi priložnost za slovo Matjaža Pernata od aktivnega vrhunskega plavanja. Mladenič iz Pleterja na Dravskem polju, tekmovalec PK Branik Maribor, je po petnajstih letih tekmovanj sporočil, da se umika.
»Plavati sem pričel pri sedmih letih, torej sem plaval 15 let. Moji trenerji so bili Robi Novak, Duška Godina in Maja Šarac. Tekme, ki se jih bom najbolj spominjal, so mladinsko evropsko prvenstvo v Linzu (5. mesto) in člansko EP v Madridu (13. mesto). To sta poleg številnih naslovov državnih prvakov in državnih rekordov moji najboljši rezultati. Drugi pomembni nastopi so bili še Univerzijada v Južni Koreji,
mladinsko prvenstvo na Malti, člansko prvenstvo v kratkih bazenih v Trstu in tudi moje zadnje člansko evropsko prvenstvo v Budimpešti (2:18;35, 29. mesto). Za konec kariere sem se odločil zato, ker v zadnjih dveh letih nisem izboljševal osebnih rekordov; s tem je bilo tudi povezano pomanjkanje motivacije in odločitev da nadaljujem šolanje.
Občutki ob zaključku so mešani. Po eni strani sem vesel, da sem zaključil kar uspešno kariero (z enim samim neizpolnjenim ciljem - olimpijske igre), po drugi strani pa bom pogrešal plavanje, saj je bilo to 15 let del mene. Ostajam pa se v stiku s plavanjem, saj sedaj prenašam svoje znanje na mlajše generacije,« je povedal Matjaž Pernat; njegova paradna disciplina je bila 200 metrov prsno. Slovesa nikoli niso bila vesela, saj se v zelo kratkem času pred
vrhunskim tekmovalcem odvrtijo posamezni dogodki iz časa tekmovanj.
Levji delež pri vzgoji vrhunskega plavalca so prispevali tudi starši, in njim gre velika zahvala; ponosni so lahko na svojega sina. Pa ne samo oni, ampak tudi drugi v občini Kidričevo, ki so imeli vedno mešane občutke glede podpore vrhunskemu športniku. To sedaj sploh ni več pomembno, saj ljudje v svojem vrtičku najtežje prepoznajo pravega šampiona, ki pa je vedno povedal in se pohvalil, da prihaja iz občine Kidričevo. Imeli smo velikega šampiona, ki je dal prepoznavni tok plavanju na področju Dravsko-Ptujskega polja. Vsi bodoči plavalci, ki bodo vadili pod trenersko taktirko Matjaža Pernata, bodo imeli dobrega vzornika.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 6. krog First lige
Majda do zmage s serijo 100!
Šesti krog mednarodne First lige, ki je potekal 3. februarja v Gornji Radgoni, je največ uspeha prinesel Ptujčanki Majdi Raušl, ki je dosegla odličnih 574 krogov in slavila svojo prvo letošnjo zmago v tem tekmovanju. Še bolj pa izstopa podatek, da je tekmo zaključila z redko videno stotico (96,96,89,96,97,100). Ko smo jo povprašali, kaj je potrebno storiti za popolno serijo, nam je odgovorila, da si je stotico
želela predvsem zaradi tega, ker se ji je v 3. seriji zalomil en strel (7), ki ji je nato pokvaril celotno serijo in da bi dosegla ponovno neko povprečje, je bilo treba zaključiti s stotico. In želja je postala resničnost. Kot zanimivost naj zapišemo še, da je serijo 100 v letošnjem letu uspelo doseči še Ptujčanu Matiji Potočniku v 5. krogu-(560 krogov) in Vanji Siladi v svojem domačem Čakovcu v 3. krogu(570 krogov). Drugo
Foto: Simeon Gönc
Majda Raušl, SK Ptuj
mesto je s 571 krogi zasedel vodilni Aleksander Ciglarič, 3. mesto pa je tokrat pripadlo juršinskemu strelcu Simonu Simoniču s 570 krogi. V ekipnem delu so slavili strelci ŠSK Coal Petišovci s 1689 krogi, pred Ptujčani s 1676 krogi in juršinsko ekipo z enakim rezultatom, vendar s slabšo zadnjo serijo(283:281).
Rezultati
Skupni seštevek ekip:
1.	ŠSK Coal I 86 točk
2.	SD Juršinci 84 točk
3.	SK Ptuj I 81 točk
4.	SD Alzas 70, 5. TUS Fehring 62, 6. PLE Zalaegerszeg B 61, 7. ŠSK Coal II 47, 8. PLE Zalaegerszeg A 44, 9. SK Ptuj II 40, 10. SD Jože Kerenčič 28 ...
Skupni seštevek posameznikov:
1.	Aleksander Ciglarič 3436 kr.
2.	Simon Simonič 3425 krogov
3.	Majda Raušl 3404 krogov
4.	Ludvik Pšajd 3381, 5. Ferenc Nemeth 3378, 10. Matija Potočnik 3328, 11. Robert Šimenko 3324, 17. Mirko Moleh 3262, 20. Stanislav Cafuta 3151, 21. Bojan Mir 3100, 24. Rok Pučko 3768, 30. Peter Kau-čič 2662.
Simeon Gonc
Judo • DP za člane in članice
Med članicami prevladoval Sankaku, pri članih Impol
3. 2. 2007, Koper. Športno društvo 15. maj Marezige je v soboto pod pokroviteljstvom Mestne občine Koper priredilo državno prvenstvo v judu za člane in članice. Skupno je največ, kar 9, naslovov prvaka odšlo v Judo klub Sankaku iz Celja, ki je prevladoval v ženski konkurenci, saj so celjske judo-istke zmagale v vseh sedmih kategorijah, dva naslova pa so Celjani dodali v moškem delu. Pri članih se je s tremi naslovi okitil JK Impol, dva naslova pa sta šla še v Olimpijo.
Ptujčanom v moški konkurenci nastopili zelo oslabljeni, brez poškodovanih Jožeta Šimenka, Uroša Tajhmana in Ervina Vinka, Klemen Ferjan pa se vrne v Slovenijo šele v drugi polovici februarja, saj je na pripravah v Kanadi, tako da so ostali brez kolajne. Nastopala sta le Jan Belšak v najlažji kategoriji do 60 kg in Rok Tajhman v kategoriji do 73 kg. Jan je osvojil 5. mesto, Rok pa se je pomeril z novim in presenetljivim prvakom Fafljo iz Olimpije, ki ga je do sedaj vedno premagal, tokrat pa klonil z yukom 0:5. V ženskem delu sta nastopale Lea Murko in Urška Urek ter obe stale na zmagoval-
Primož Ferjan (JK Impol) je bil najboljši v kategoriji do 100 kg.
nem odru. Lea je osvojila srebrno kolajno, Urška pa bronasto.
Z dvema zmagama je na oder stopil tudi Damjan Fras iz JK Gorišnice, ki je bil bronast, v najtežji kategoriji nad 100 kg.
Bistričan Primož Ferjan je v svoji kategoriji (-100 kg) stopil na blazine trikrat. V prvi borbi je bil močnejši od Denisa Štiha in slavil z 7:0. Sledila je druga borba in hkrati polfinalna. Tudi tu ni bilo večjih presenečenj. Primož je brez težav z ip-
Rezultati: članice: - 48kg: 1. Tamara Pungaršek - JK Sankaku; - 52 kg: 1. Petra Nareks - JK Sankaku; - 57 kg: 1. Vesna Bukič - JK Sankaku;
-	63 kg: 1. Urška Žolnir - JK Sankaku; - 70 kg: 1. Maja Uršič - JK Sankaku;
-	78 kg: 1. Regina Jerneje - JK Sankaku, 2. Lea Murko - JK Drava Ptuj; + 78 kg: 1. Lueija Polavder - JK Sankaku, 3. Urška Urek - JK Drava Ptuj.
Člani: - 60 kg: 1. Matjaž Trbove - JK Sankaku, 5. Jan Belšak - JK Drava Ptuj; - 66 kg: 1. Rok Drakšič - JK Sankaku, 7. Kristjan Crnič - JK Impol; - 73 kg: 1. Mark Faflja - JK Olimpija, 7. Dani Rus - JK Impol; - 81 kg: 1. Marko Petrič - JK Olimpija, 2. Boris Greif - JK Impol; - 90 kg: 1. Grega Greif - JK Impol, 2. Denis Imamovič - JK Impol; - 100 kg: 1. Pimož Ferjan
-	JK Impol, 3. Denis Rus - JK Impol; + 100 kg: 1. Matjaž Ceraj - JK Impol, 3. Damjan Fras - JK Gorišnica.
ponom (10:0) premagal Roka Pesjaka. Finale, ki se je začelo pozno popoldne, ni prineslo sprememb. Primož se je znova pomeril s starim znancem Darkom Petelinškom. Pomerila sta se že večkrat, v lanskem finalu državnega prvenstva in na ekipni slovenski judo ligi, kjer je slavil Primož; tako je bilo tudi tokrat. V finalnem boju je Primož z atraktivnim metom o-goshi (bočni met) ugnal Pet-elinška in tako znova stopil na najvišjo stopničko. S tem je postal članski državni prvak Slovenije že tretjič zapored (2005, 2006 in 2007).
Judo reprezentanca Slovenije bo ta konec tedna porabila za priprave na prihajajoče turnirje svetovnega pokala, že tretji konec tedna meseca februarja pa čaka fante v svetovnem pokalu nastop v Budimpešti, dekleta pa v Leondingu.
Sebi Kolednik
Košarka • OMREŽJE.NET & PARKL
Novinci namučili Dornavčane
Dobri dečki tokrat niso imeli težkega dela s tiskarji, ki nikakor ne najdejo svoje igre, saj so svojo edino zmago do sedaj zabeležili v prvem krogu. Pod-prvak iz Starš je odigral »bledo« predstavo z zadnje uvrščeno ekipo picopekov, ki so prikazali borbeno igro. Din don Neman je izgubil tekmo z neposrednim tekmecem iz Rač za četrto mesto in prav lahko se zgodi, da bo ta poraz usoden pri končni razvrstitvi.
V drugi ligi nič novega. Ki-dričani še naprej premagujejo svoje nasprotnike in zbirajo točke. Tokrat je bila nova žrtev ekipa Destrnika. Dornavčani so
gostovali pri novincu iz Starš in so se morali pošteno potruditi za nov par točk, ki jih ohranja tik pod vrhom. Zmaga je bila vse prej kot lahka, saj so morali odigrati kar dva podaljška. Veterani izgubljajo priključek z vrhom iz kroga v krog, tokrat jih je premagala ekipa Ptujske gore, ki bo poskušala vse, da v predzadnjem krogu z ekipo Dornave reši dilemo okrog drugega mesta. Vse zanimivosti in še več lahko preberete na spletni strani www.parkl.si.
1. liga:
Rezultati 9. kroga: Good guys - TIskarna Ekart 76:49 (22:8, 19:18,
KK Dornava
19:12, 16:11), KK Starše - Pieerija Špajza 90:87 (37:19, 14:24, 20:22, 19:22), KPŠ Slam - KK Pragersko veterani 72:97 (10:20, 21:29, 23:18, 18:29), Din don Neman - KK Rače 68 :74 (15:19, 8:16, 19:21, 26:18).
1.	KK STARŠE	9 8	1	+121	17
2.	GOOD GUYS	9 7	2	+116	16
3.	PRAGERSKO VETER. 9 7	2	+98	16
4.	KK RAČE	9 5	4	+8	14
5.	DIN DON NEMAN	9 4	5	-70	13
6.	KPŠ SLAM	9 3	6	-66	12
7.	TISKARNA EKART	9 1	8	-85	10
8.	PICERIJA ŠPAJZA	9 1	8	-122	10
2. liga
Rezultati 9. kroga: KK Starše mladi - KMO Dornava 99:108 * (28:22, 8:21, 26:25, 25:19; 10:10, 2:11)* podaljšek, ŠD Destrnik - ŠD Kidričevo 70:82 (19:21, 8:18, 25:14, 18 :29), ŠD Podlože - KK Nova vas MB 46:60 (10:16, 17:7, 11:20, 8:17), ŠD Ptujska gora - Veterani 47:42 (13:9, 13:17, 10:11, 11:5).
1.	ŠD KIDRIČEVO	9	9	0 +263	18
2.	KMO DORNAVA	9	7	2	+98	16
3.	ŠD PTUJSKA GORA	9	6	3	+29	15
4.	VETERANI	9	5	4	+49	14
5.	ŠD PODLOŽE	9	4	5	-75	13
6.	KK NOVA VAS MB	9	2	7	-36	11
7.	ŠD DESTRNIK	9	2	7	-88	11
8.	KK STARŠE MLADI	9	1	8 -240	10
Lestvica najboljših strelcev: 1.
Peter Pesek (KK Starše) 204, 2. Mitja Blažič (KK Nova vas) 193, 3. Denis Raušl (ŠD Kidričevo) 193 košev.
Radko Hojak
Foto: SK
Foto: DK
Foto: RH
Teniške novičke
Ptujčani uspešni na DP mlajših kategorij
DP U-12 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je konec januarja potekalo državno prvenstvo za deklice in dečke do 12. leta starosti. Med tistimi, ki so imeli največ uspeha, so bili tudi mladi Ptujčani.
Med dečki B je Mitja Čuš premagal vse svoje nasprotnike in suvereno zmagal, kljub temu, da ni bil med nosilci turnirja. Na svoji zmagovalni poti je premagal 3., 7. in 8. nosilca. V konkurenci fantov A je nastopal Luka Merc, ki ga je v drugem krogu izločil 3. nosilec Mariborčan Marko Rak. Še bolje se je Luka odrezal v konkurenci parov, kjer je skupaj z Ljubljančanom Vidom Fugino prispel do polfinala.
Velik uspeh je pri deklicah A dosegla dvojica Neja Krajnc Domiter/Nina Potočnik, ki je v četrtfinalu presenetljivo izločila favorizirano dvojico Marc/Čuk (2. nosilki). Uspešni sta bili tudi v polfinalu, v finalu pa sta izgubili z dve leti starejšima tekmovalkama iz Slovenj
Vid Fugina (TC Ljubljana), Nina Potočnik, Neja Krajnc Domiter in Luka Merc (vsi TK Ptuj) so na DP U-12 v Mariboru dosegli odlične rezultate predvsem v igri dvojic.
Gradca. Neja in Nina bosta v tej starostni kategoriji lahko skupaj nastopali še dve leti, kar jima daje lepe obete za dobre rezultate tudi v prihodnje. Med posameznicami se je Nina uvr-
Športnik Ormoža 2006
V znamenju strelcev
Na TV Ormož je potekal izbor športnice in športnika leta 2006 v občini Ormož. Gledalci TV Ormož so lahko izbirali med naslednjimi kandidatkami: Bernarda Ivančič (Atletski klub Ormož), Sonja Vuletič (Klub borilnih veščin Ormož), Vesna Mele (Strelsko društvo Tovarna Sladkorja Ormož). Kandidati za športnika leta 2006 pa so bili: David Gori-čan (Klub malega nogometa Tomaž), Tadej Horvat (Strelsko društvo Tovarna Sladkorja Ormož), Marko Bezjak (Rokometni klub Jeruzalem Ormož). Med prispelimi dopisnicami je športnica leta 2006 v občini Ormož postala Vesna Mele, ki je slavila z 62 % glasov: "Priznanja sem izjemno vesela, saj naš šport ni tako atraktiven kot recimo rokomet ali nogomet. Zahvalila bi se vsem, ki so oddali zame glasove," je dejala Meletova, ki že v nedeljo odhaja na enotedenski trening z malokalibr-sko puško v avstrijski Salzburg. Žal v občini Ormož še ni urejenega malokalibrskega strelišča, kjer bi strelci lahko normalno trenirali. Tako ormoškim strelcem ne preostane nič drugega kot da odhajajo na treninge izven meja občine Ormoža. Počasi pa se bo začelo dogajati, glede na slabe pogoje treninga, da bodo ormoški odlični strelci začeli zapuščati svoje klube in se bodo podali tja, kjer bodo imeli boljše pogoje. Odlični ormoški strelki je sledila Vule-tičova z 22 in Ivančičeva s16 glasov. Med športniki je slavil slovenski strelski reprezentant Tadej Horvat, ki je zbral kar 77 glasov in premagal Goričana s 14 in Bezjaka z 9 glasov:"Priz-nanje je velika potrditev mojega dela ter rezultatov. Veseli me, da ljudje spremljajo strelstvo in moje rezultate. Jaz se bom v prihodnosti potrudil ponoviti rezultate iz leta 2006. Še vedno pa moj glavni cilj v prihodnosti ostaja uvrsti-
Foto: UK
Najboljša športnika v občini Ormož v preteklem letu: Vesna Mele in Tadej Horvat.
tev na olimpijske igre," je povedal zmeraj mirni in tihi Tadej Horvat. V zadnjih letih so rezultati ormoških strelcev izjemni. Še boljši pa bi bili, če bi tekmovalci imeli boljše pogoje za treninge. Strelišče v Domu društev je v obupnem stanju in skrajni čas bi bil, da ormoški strelci dobijo nov dom ali pa da se prenovi in uredi sedanje strelišče:"Strelišče v Domu društev je zastarelo in vlaga ter voda na veliko načenjata stavbo. Omet kar odpada in pogoji so res slabi. Glede na pogoje treningov so naši rezultati vrhunski. Upamo, da se bo v prihodnosti kaj spremenilo, saj več kot leto ali dve v tem prostoru ne bomo mogli zdržati. Govorilo se je nekaj o novih lokacijah strelišča, ki bi naj bilo na novem nogometnem stadionu. Imamo ponudbo tudi IGD-ja za strelišče pri Sparu, toda zaenkrat konkretni odgovori še niso znani," je o težavah ormoških strelcev spregovoril Boris Her-gula sicer član TS Ormož, ekipe, ki si je v prihodnosti zadala cilj uvrstitev v 1. ligo v streljanju z zračno puško. Omeniti je potrebno, da bo 10. marca v Ormožu na Hardeku potekalo regijsko prvenstvo.
Uroš Krstič
stila v četrfinale, Neja pa v 2. krog; prvo je ustavila 1., drugo pa 5. nosilka.
Rezultati: fantje B: polfinale: Mitja Čuš (TK Ptuj) - Miha Povše (Krško) 6:4, 6:3, Žan Žabkat (Krško) - Tine Veren (Radenci) 6:2, 6:3. Finale: Čuš
-	Žabkar 6:1, 7:6.
Fantje A: dvojice: polfinale: Aljaž Radinski/Marko Rak (ŽTK MB) - Mark Čuk/Valentin Horvat (AS Litija) 6:2, 7:6, Vid Fugina/Luka Merc (TC Ljub-ljana/TK Ptuj) - Domen Gostinčar/ Matic Špes (ŽTK MB) 4:6, 5:7. Finale: Domen Gostinčar/Matic Špes - Aljaž Radinski/Marko Rak 6:4, 6:3.
Deklice A: dvojice: polfinale: Ula Pogorevčnik/Jasmina Štor (Slovenj Gradec) - Julija Jauk/Natalija Šipek (Mima) 4:6, 6:1, 7:5, Neja Krajnc Domiter/Nina Potočnik (TK Ptuj) - Simona Rejc/Ester Rupnik (Idrija) 6:3, 6:2. Finale: Ula Pogorevčnik/Jasmina Štor
-	Neja Krajnc Domiter/Nina Potočnik 6:2, 6:1.
DP U-14 v Rogaški Slatini
V sredini januarja je TK Rogaška organiziral DP U-14; barve TK Ptuj je zastopala Nuša
Lisjak. Le-ta je med posameznicami zmagala v prvem krogu, v drugem pa jo je premagala najboljša slovenska igralka v tej starostni kategoriji Nastja Ko-lar (AS Litija), ki je na celotnem turnirju izgubila le 11 iger.
Nuša je skupaj s Sončko Jaz-binšek (Triglav Kranj) nastopala tudi med dvojicama, kjer sta se uspeli uvrstili v polfinale. Tam sta nudili dober odpor poznejšima zmagovalkama Nini Nagode in Hani Umek (Idrija/ Krško) in sta izgubili z rezultatom 4:6, 6:7(3).
Nuša se bo z dobrimi letošnjimi rezultati precej povzpela tudi na lestvici TZS U-14, kjer trenutno zaseda 28. mesto.
DP U-18 v Ljubljani
TK Šport plus je organiziral letošnje zimsko DP za igralce U-18. Izmed igralcev TK Ptuj se ga je udeležil Martin Kraljič, ki se je med posamezniki uvrstil v 2. krog, tam pa ga je premagal kasnejši državni prvak Mike Urbanija.
Martin je skupaj s Tomis-lavom Ternarjem (TK Branik MB) nastopal tudi med dvojicami. Uvrstila sta se v polfinale, kjer sta ju premagala Ljubljančana Rok Popov Ledinski in Tom Kočevar Desm (kasnejša zmagovalca turnirja).
Poškodba Blaža Role
Na DP U-18 bi moral nastopiti še en član TK Ptuj Blaž Rola, ki pa se je medtem nesrečno poškodoval (ima zlomljen prst na roki), tako da je moral udeležbo odpovedati. Izpustiti je moral tudi največji ITF turnir v Sloveniji in sicer v Radencih. Glede na dobro igro na podobnem turnirju v Avstriji je to zanj vsekakor velika zamujena priložnost za dober rezultat.
Jože Mohorič
Namizni tenis • PGD Ključarovci
Zmagal Aleš Jurčec
Prostovoljno gasilsko društvo Ključarovci je bilo prireditelj turnirja v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo 33 tekmovalcev: »Z udeležbo in kvaliteto na letošnjem turnirju smo zelo zadovoljni. Za razliko od lanske prireditve je bil vidno opazen dvig kvalitete igralcev in v bodoče upamo še na močnejši turnir. Turnir se je igral na dveh mizah, vse skupaj pa je bilo odigrano 68 tekem. V bodoče bomo bogatejši še za nov prostor in naslednja prireditev bo že potekala na treh mizah. Veseli nas tudi prisotnost šte-
vilnih mladih igralcev namiznega tenisa in lep obisk gledalcev. Poleg vsega pa je še vedno glavno druženje,« je dejal eden izmed organizatorjev turnirja Zvonko Gašparič. Na turnirju je slavil vsestranski športnik Aleš Jurčec, ki je suvereno opravil s konkurenco. V finalu je z 2:0 v nizih premagal Saša Ma-jeriča, ki je v polfinalu izločil lanskoletnega zmagovalca Zvonka Gašpariča. Slednji je v tekmi za tretje mesto z 2:0 premagal mladega obetavnega domačina Sebastjana Krabonjo.
Uroš Krstič
Najboljši štirje (od leve): Sašo Majerič, Aleš Jurčec, Zvonko Ga-šparič in Sebastjan Krabonja
Boks
Dejan Zavec v soboto, 17. 2., v ring s Francozom Guissetom
Prejšnji teden smo poročali o zadnjih pripravah na naslednji dvoboj Dejana Zavca, ki bo 17. 2. v nemškem Magdebur-gu. Kot možnega nasprotnika našega šampiona smo takrat omenjali boksarja iz Dominikanske republike, vendar je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe. Dejan bo boksal proti 27-letnemu Francozu Ni-colasu Guissetu (21 borb, 13 zmag, 7 porazov, 1 neodločeno). To bo boj za naslov prvaka EU - Evropske unije. Borba bo predvidoma trajala 12 rund,
zagotovljen pa je tudi neposredni TV prenos na nemškem športnem kanalu DSF.
Kot zanimivost lahko omenimo, da gre za zelo vztrajnega borca, saj doslej še nobenega dvoboja ni izgubil z K. O., ampak vedno šele po odločitvah sodnikov, oz.po točkah. Zadnji dvoboj je Guisset imel preteklo soboto (!), 3. 2., in sicer je premagal svojega rojaka Fabricea Colombela.
JM
Športni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKE TEKME
Sobota - Ptuj: ob 11.00: Drava - Zagorje; Kidričevo ob 15.00 Gerečja vas Unukšped - Železničar.
Nedelja - Kidričevo: Aluminij - Malečnik; Ptuj (igrišče z umetno travo) ob 15.00: Stojnci - Zavrč.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 14. kroga - petek: Prevent - Sviš; sobota: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Gorenje - Cimos Koper, Gold club - Rudar EVJ Trbovlje. V tem krogu je prosta ekipa Riko hiše. Srečanje Slovan - Jeruzalem Ormož je že bilo odigrano (27:23).
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske
Pari 14. kroga: Celeia Žalec - Inna Dolgun, Europrodukt Brežice - Zagorje, Olipija PLK - Izola, Škofja Loka KSI - Celjske mesnine. Srečanje Krim Mercator - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je bilo že odigrano (35:21).
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 12. kroga: Gorišnica - Termo (ŠD Gorišnica sobota ob 19.30), Intra Gorica Leasing - Pekarna Grosuplje, Dol TKI Hrastnik, Klima Petek Maribor - Radeče MIK Celje, Istrabenz plini Izola - Krško, Dobova - Sevnica.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - vzhod
Pari 14. kroga: Drava Ptuj - Arcont Radgona (sobota ob 17.00 v ŠD Center), Grča - Aleš Praznik, Črnomelj - Šmartno 99.
ODBOKA
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 18. kroga: Benedikt - Jesenice Bled, Luka Koper - Sloving Vital, Šentvid - Broline Kamnik, Galeb Grup Hitachi - HIT Nova Gorica.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 15. kroga: MTD ŽIK Ptuj - Mislinja (sobota ob 17.30 gimnazijska telovadnica), Formis Bell - Magro Grosuplje, Comet Zreče - Partizan Škofja Loka, Nova KBM Branik II - Ecom Tabor, Aliansa Šempeter - Prevalje.
KOŠARKA
3.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - vzhod
Pari 15. kroga: Paloma Sladki Vrh - Ptuj, Casino Maribor - Maribor, Dravograd - Poljčane, Koroška - Pragersko, Lenart - Primafoto Slovenj Gradec.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA - moški
11. krog: Ilirija - Ptuj.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - moški
13. KROG: Drava - Litija (sobota ob 17.30 v Deta Centru)
2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ženske
10. krog: Komcel - Drava.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006-2007
Pari 7. koga - 2. liga: ob 9.00 TK Skorba - TC Kidričevo, TC Luka - Arte, d. o. o.; ob 12.00: Trgovine Jager - TK Neptun (vse tekme v soboto v ŠC Goya).
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Motokros
^ i Pikado liga Štajerski tednik
Leteča Haložana na motorjih
V Majšperku se ljudje zvečine ukvarjajo z rekreacijo, v zadnjih letih pa se po zaslugi bratov Petra in Kristjana Tadič premika tudi v smeri vrhunskega športa. Mlada fanta so kaj kmalu navdušili motorji, tako da sta se odločila za motokros. To pa je izredno atraktivnen šport, ki zbira na dirkališčih veliko število gledalcev.
Pot do uspeha pa ni lahka, potrebno je veliko treninga, tako brez kakor tudi z motorji. Haloze pa so po svoji konfiguraciji odličen »poligon« za trening. Vendar je za uspeh in preboj v slovensko elito potrebno veliko več. Tako so ustanovili športno društvo MTD Racing Team, ki se posveča vsemu, kar je povezano z motokrosom in s skrbjo za Petra ter Kristjana. Sem vsekakor sodijo tudi nastopi v tujini. Za ta preboj pa je potrebno vaditi tudi na drugih terenih izven Slovenije. Peter in Kristjan sta se udeležila tudi lanskega evropskega prvenstva. To pa je bil odličen test za mlada voznika, ki sta bila uvrščena v prvi polovici tekmovalcev, nabrala pa sta veliko novih izkušenj.
Tisti, ki spremljajo motokros, vedo, da ta šport ni sestavljen samo iz dirkanja na poligonu, ampak je v ozadju potrebno postoriti marsikaj: prične se s pripravo motorjev, vadbo, nadaljuje z organizacijo prevozov na tekmovanja. Vse to pa je povezano z velikimi stroški, ki pa
se lažje pozabijo, če pridejo z tekmovanji še rezultati. Peter in Kristjan Tadič sta svojo veliko ljubezen do tega športa že nadgradila z uspehi, zastavljata pa si že nove cilje. Naredila bosta vse, da bosta s celotno ekipo, ki stoji za njima, v Maj-šperk prinesla še kakšen naslov državnega prvaka, njihove želje pa so tudi lovorike iz tujine, kjer uspešno predstavljata Majšperk. V minulem letu so to opazili tudi v občini Majšperk, kjer sta dobila priznanje za svoje uspehe.
V sezoni 2007 bosta brata Tadič vozila v kategoriji do 125 ccm. Za Petra bo to prehod v višji razred. Pred novo sezono, kjer jih čaka veliko tekmovanj pa sta oba optimistično razpoložena.
Peter Tadič je rojen 19. 3. 1992 in je že z osmimi leti prvič uradno nastopil v tekmah za državno prvenstvo. V kategoriji do 65 ccm je osvojil v skupnem seštevku 4. mesto, kar je bilo za novinca v tekmovanju veliki uspeh. Naslednje leto je Peter že prvič postal državni prvak. Leta 2002 in 2004 je v tej kategoriji zasedel tretji mesti ter se poslovil od tekmovanja v podmladku, saj je leta 2004 prestopil v člansko konkurenco in v svoji prvi sezoni v kategoriji do 85 ccm zasedel tretje mesto. Dobra pripravljenost motorja, njegova odlična forma in predvsem motiv po velikih dosežkih sta Petra v lan-
Osmi na Madžarskem
Ptuj, 25. januar - Minuli vikend se je ptujska nogometna selekcija U-11 NŠ Poli Drava Ptuj udeležila dvodnevnega mednarodnega turnirja za selekcije U-12 na Madžarskem. Med 24 sodelujočimi ekipami so bili tudi FK Austria Magna, Rapid Wien, GAK, SK Sturm Graz, NK Varteks, NK Maribor, NK Dubrava Zagreb, Hajduk Split, NK Mura, Ferencvaros, UTE, Vasas ...
Varovanci trenerja Francija Fridla (Urban Gorinčan, Tomi Hojnik, Robert Koletnik, Dominik Korpič, Alen Krajnc, Sebastijan Krajnc, Žan Krajnc, Aljoša Mar, Žan Megla, Marko Pajnkiher, Thomas Pihler in Marko Novak) so zasedli končno 8. mesto; dosegli so eno zmago, po dvakrat pa so remizirali in izgubili.
V Benediktu tretji, v Celju peti
Ptuj, 25. januar - Dvoranski nogometni turnir za osem vabljenih ekip selekcije U-13 je v organizaciji nogometne šole NK Maribor minulo soboto potekal tudi v Športni dvorani v Benediktu pri Lenartu.
Ptujčani so pod vodstvom trenerja Gregorja Beraniča v svoji skupini zasedli 2. mesto. Benedikt so nadigrali s 5:1, z Muro so izgubili s 3:2 in z 2:1 premagali NK Maribor I. V tekmi za 3. mesto je bila ptujska ekipa močnejša še od druge mariborske ekipe, ki jo je ugnala s 3:2. Na turnirju so po kazenskih strelih slavili Muraši, ki so premagali hrvaško nogometno šolo Varteks.
Igralska zasedba ptujske nogometne šole Poli Drava Ptuj: Florijan Fras,
Peter in Kristijan Tadič na treningu
skem letu pripeljala do naslova državnega prvaka v članski konkurenci. Seveda pa bo Peter tudi v prihodnje posegal po visokih mestih, tudi najvišjih, saj je enostavno rojen za šam-piona. V letu 2006 je bil državni prvak v kategoriji 80 ccm in drugi v pokalnem tekmovanju pokal Akrapovič.
Kristijan Tadič je rojen 20. 8. 1988, z devetimi leti je prvič nastopil v tekmovanju za državno prvenstvo Slovenije v kategoriji do 65 ccm. V tem letu je osvojil skupno sedmo mesto. Naslednje leto je ta mladi motokrosist v isti kategoriji napredoval in v skupnem seštevku na koncu sezone zasedel četrto mesto. Naslednji dve leti je Kristjan presedlal na nekoliko močnejši motor, v kategorijo do 85 ccm. Leto 1999 je še zadnjič nastopil v podmladku, kjer je osvojil peto mesto.
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Luka Zemljarič, Tomaž Zorec, Nino Pukšič, Rok Kajzer, Simon Slanič, Blaž Oroz, Smiljan Kos, Aleks Petrovič in Tomaž Bezjak.
Minulo nedeljo so se ptujski nogometni nadebudneži selekcije U-9 pod vodstvom trenerja Roberta Hojnika udeležili turnirja v novi športni dvorani Zlatorog v Celju. Med povabljenimi ekipami so bile še NK Domžale, NK Maribor, NK Gorica, NK Triglav Kranj in NK Nafta, ki so jih razdelili v dve skupini, kjer so se pomerile vsaka z vsako. Dravaši so remizirali z Domžalami in s 3:1 izgubili z velenjskim Rudarjem ter s 3:0 premagali celjski G. P. Šampion. S tretjim mestom v svoji skupini so zasedli končno 5. mesto na turnirju.
V selekciji U-9 tekmujejo: Domen Bauman, Jan Belšak, Sašo Brec, Žan Črnivec, Nino Damiš, Bruno Gale, Rožle Grager, Matevž Kukovec, Tilen
Na prehodu v novo tisočletje pa je Kristjan prestopil v člansko konkurenco. Tako je leta 2000 v kategoriji do 85 ccm zasedel odlično četrto mesto, leto kasneje (2001) je bil peti, leta 2002 pa ponovno četrti. Ko tekmovalec prestopa v višji razred, je to vsekakor za njega nova prelomnica in tako je bilo tudi leta 2003, ko je Kristjan presedlal v razred do 125 ccm. V tem letu je v dirki državnega prvenstva Slovenije na koncu zasedel šesto mesto, leto kasneje pa je bil v isti kategoriji sedmi. Potem je sledilo nekaj poškodb, ki pa jih je Kristijan uspešno prestal ter v letu 2006 pokazal, da se vrača v staro formo, predvsem pa je želja po uspehu tista, ki ga žene naprej, v nove izzive, v nove uspešne in zmagovite vožnje.
Danilo Klajnšek
Kolar Lacko, Denis Majerič, Luka Petek, Žan Potočnik, Luka Šalamun, Alen Toplak in Matic Vrbnjak.
Selekciji U-10 in U-9 v finalu v Slovenski
Bistrici
Ptuj, 29. januar - Na nogometnem turnirju v Slovenski Bistrici, ki ga je organizirala NŠ Mladen Dabanovič, je sodelovalo 12 ekip, razdeljenih v dve skupini. Ptujčani so se turnirja udeležili z dvema selekcijama, U-10 pod vodstvom trenerja Alena Ivartni-ka in U-9 pod vodstvom trenerja Alena Hojnika.
Prva selekcija NŠ Poli Drava1 je v prvem nogometnem obračunu s 5:1 ugnala Železničar 1, nato so mladi nogometaši z 8:1 nadigrali Limbuš Pekre 1 ter s 5:0 premagali Bistrico 2 ter tako zasedli vodilno mesto v svoji skupini.
Mlajša selekcija NŠ Poli Drava 2 je najprej premagala Bistrico 1 s 3:0, remizirala z Železničarjem 3 (0:0) ter premagala Železničar 2 s 3:1. Po izenačenem rezultatu z nogometno šolo Turnišče (0:0) so osvojili 2. mesto v svoji skupini.
V polfinalu je bila starejša selekcija ptujske nogometne šole s 5:0 močnejša od Bistrice 1, prav tako pa je
Žabica trdno v vodstvu
1. razred	II. razred
Žabice in Ringovci še naprej trdno držijo vodilni poziciji, tretje mesto pa se nasmiha Baru Winston, saj njihovi najbližji zasledovalci (Bar Žaga) v tem krogu niso uspeli premagati Bara Opel.
Vodstvo lige že sedaj obvešča vse ekipe, da bodo po končanem prvenstvu odigrane dodatne kvalifikacije za obstanek med prvoligaši. Med seboj se bosta pomerili predzadnja ekipa 1. lige proti drugouvr-ščeni ekipi 2. lige. Istočasno bo organiziran tudi zaključek ob koncu letošnjega ligaškega tekmovanja. Vodje ekip naj sporočijo prisotnost na zaključku ter podelitvi Gorazdu Kuko-vici (040 202 271) ali Denisu Krajncu (051 320 282). Program zaključka bomo dostavili v naslednjem tednu.
Rezultati 7. krog: Bar Žaga 2 - Bar Capri prestavljeno, Bar Grajena - Bar Esa 6:10 (17:24), Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 - Bar Ring 2 6:10 (19:21).
1.	BAR ESA	7	5	2	0	67:45	17
2.	BAR RING 2	7	3	3	1	58:54	12
3.	BAR GRAJENA	7	2	3	2	57:55	9
4.	BAR CAPRI	6	2	2	2	48:48	8
5.	ZELENI GAJ 2	7	2	1	4	56:56	7
6.	BAR ŽAGA 2	6	0	1	5	34:62	1
Pari 8. kroga (9. 2. ob 19. uri):
Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 - Bar Žaga 2, Bar Esa - Bar Ring 2, Bar Capri - Bar Grajena.
V tem krogu je najpomembnejšo zmago dosegla ekipa Bara Esa, ki si je praktično že zagotovila napredovanje v 1. ligo. V Zelenem Gaju je Bar Ring tesno zmagal in bo po vsej verjetnosti odigral na zaključku lige kvalifikacije s predzadnjim iz 1. razreda. Bar Capri ter Bar Žaga 2 bosta še v tem tednu odigrala zaostalo tekmo.
1. liga: rezultati 14. kroga (3. 2.): Bar Justa - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 9:7 (22:19), Bar Amur - Bar Winston 6:10 (17:21), Bar Žabica - Bar Sharky 12:4 (25:13), Bar Ring - Bar Dolence 16:0 (32:0), Bar Opel - Bar Žaga 8:8 (19:19).
1. BAR ŽABICA	14	14	0	0	187:37	42
2. BAR RING	14	12	1	1	151:73	37
3. BAR WINSTON	14	8	3	3	129:95	27
4. BAR JUSTA	14	7	1	6	118:106	22
5. BAR ŽAGA	14	6	4	4	112:112	22
6. BAR AMUR	14	4	3	7	109:115	15
7. BAR SHARKY	14	3	5	6	107:117	14
8. OKREP. ZELENI GAJ	14	3	1	10	80:144	10
9. BAR OPEL	14	2	3	9	83:141	9
10. BAR DOLENCE	14	0	1	13	44:180	1
Pari 15. kroga (10. 2. 2007 ob 19. uri): Okrepčevalnica Zeleni Gaj
-	Bar Amur, Bar Winston -Bar Žabica, Bar Žaga - Bar Justa, Bar Sharky
-	Bar Ring, Bar Dolence - Bar Opel.
Pikado • PK Bull Shoot
Gladka zmaga v gosteh
Ptujčani so odigrali v torek, 6. 2. 2007, v Noršincih prvenstveno tekmo z ekipo Pinoccio ter zmagali z rezultatom 4:13. S to zmago so si zagotovili najmanj četrto mesto. Ker je PK Strela iz Velenja zmagala v prejšnjem krogu z ekipo Stadion iz Radelj ob Dravi, imajo Ptujčani celo možnost za nastop na finalnem turnirju za prvaka. Pogoj je, da zmagajo v Radljah najmanj 5:12, saj so s to
ekipo na domačih tleh izgubili s 6:11. PK Strela je v tem kolu gladko izgubila proti ekipi Top Gun, ki zaseda prvo mesto na lestvici in je glavni favorit za prvaka.
Naslednji rang turnir za izbor reprezentance bo 10. 2. 2007 v Okrepčevalnici Panter - Črnc pri Brežicah s pričet-kom ob 16. uri v dvojicah, posamezno pa nekje ob 19 uri.
JM
NŠ Poli Drava Ptuj 2 z 2:1 premagala Železničar 1.
Finalni obračun je tako pripadal obema ekipama ptujske nogometne šole, v njem pa se je bolje odrezala starejša selekcija, ki je s 6:0 premagala selekcijo U-9.
Selekcija U-14 četrta v Celju V dvorani Golovec v Celju se je minuli vikend prav tako odvijal nogometni turnir za selekcije U-14. Sodelovalo je šest ekip nogometnih šol Poli Drava Ptuj, Maribor, Triglav Kranj in G. P. Šampion, Ptujčani pa so pod vod-
Mladi ptujski nogometaši selekcije U-11 so na turnirju na Madžarskem zasedli 8. mesto.
Fotografija s turnirja v Slovenski Bistrici
stvom Mirana Ljubca osvojili končno 4. mesto.
Dravaši tretji v Mariboru
Ptuj, 5. februar 2007- Minuli konec tedna so se ptujski nogometaši selekcije U-10 NŠ Poli Drava Ptuj pod vodstvom trenerja Alena Ivartnika udeležili turnirja z mednarodno udeležbo v mariborski Športni dvorani Ljudski vrt - Lukna.
Pomerilo se je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Ptujčani so v svoji skupini premagali vse tri nasprotnike: najprej hrvaško ekipo Naftaš Ivanič (2:1), nato Mariborčane (4:0), na koncu pa še ekipo Miklavža (6:0).
V polfinalu so izgubili s prvo ekipo Maribora (4:2), v obračunu za 3. mesto pa so Dravaši ponovno premagali Naftaša Ivaniča (3:2). Zmagala je ekipa NK Trnje.
Selekcija U-9 pa se je pod vodstvom trenerja Roberta Hojnika minuli vikend odpravila na Hrvaško, kjer so v Nedeljancu odigrali prijateljske tekme z nogometno šolo Fotex. Ptujčani so zabeležili dve zmagi (4:1, 3:0), neodločen rezultat (1:1) in poraz (0:1).
BS
Foto: BS
Foto: BS
Kog • Legenda štajerskega vinogradništva Stanko Čurin
Vizionar nemirnega duha
Stanko Čurin sogovornika vedno znova prevzame. Četudi ste bili v njegovi družbi že velikokrat, bo vedno znova na dan potegnil zgodbo, ki je še ne poznate ali vino ob katerem boste onemeli in preprosto uživali. Stanko Čurin je bil s svojimi idejami na področju vinogradništva daleč pred svojim časom in je Kogu in Sloveniji izboril mesto na vinskem zemljevidu sveta. Zato je le pika na i nedavno priznanje, ki ga je prejel iz rok predsednika RS Janeza Drnovška. Na slovesnosti na Brdu pri Kranju je prejel red za zasluge v vinogradništvu in vinarstvu ter pri uveljavljanju Republike Slovenije in slovenskih vin doma in v svetu.
Foto: vki
Stanko Čurin je lani od predsednika Janeza Drnovška prejel red za zasluge v vinogradništvu in vinarstvu ter pri uveljavljanju Republike Slovenije in slovenskih vin doma in v svetu.
»Za priznanje sem izvedel novembra, za rojstni dan. Predlagalo me je pet profesorjev, ki jih jaz vseh niti ne poznam, sami eminentni ljudje. Seveda je to priznanje čast za občino Ormož, za naše okolje. Za mene prav tako, a nekoliko manj. V življenju sem prejel nič koliko priznanj, ki sem jih z muko spravil skupaj. Za celi vagon jih je, a če v katalog zapišejo prvak prvakov, je to nekaj posebnega. Višek je bilo gotovo lansko priznanje v Londonu. Najprej gre za oceno kvalitete, potem pa še ocena cene, ker z neprimerno ceno v Londonu nimaš kaj iskati. Hčera Jelka in zet Slavko sta šla po priznanje. Vsa svetovna vinska smetana je bila zbrana, pa odnese prvo priznanje mala Slovenija ...«
Priznanja gor ali dol, Stanko Čurin se najbolje počuti v svojem vinogradu.
»Ne spomnim se, da bi bilo kdaj tako leto kot letos. Vegetacija je že v popolnem teku, vse lahko pomre. Če pride zima, bo hudo, vse bo vzela. Tudi letošnja letina je nespodbudna, zelo slabo se je obrnilo, potem ko je jeseni kar dobro kazalo. Čudim se tistim, ki pravijo, da v kleti boljše kaže, pa so trgali takrat, ko smo mi še škropili. Veste, sladkor ni vse, je le en majhen delček zasnove vina, kislina ima prav tako svoje mesto. S sladkorjem si je lahko pomagati, z drugimi komponentami pa ne gre. Septembra je imelo grozdje lep sladkor, ampak zrelosti pa nobene. Grozd enostavno ni imel okusa. Če srne niso hotele zobati, pove to vse. Najboljše so odnesla vina, katerih trgatve so bile konec novembra in v prvi polovici decembra.
Vse te vremenske spremembe ne prinašajo nič dobrega.«
Človek je vzdržljivejši od železa
Bi šli še enkrat po isti poti kot ste?
»Ne vem, če bi še enkrat. Veste, to je bila trda pot, a človek je res trši od železa. Vsako jabolko, hruško, slivo sem pobral in predelal, vseh novitet sem se lotil. Začel sem brez vsega, imel sem le roke in korajžo iti trgat veliko kasneje, kot vsi ostali. Vso znanje in izkušnje sem si moral nabrati sam. Bil sem prvi v bivši
Jugoslaviji, ki je uvozil novi traktor. Predsednik občine mi je rekel, če bi pripeljal mercedesa, ti ne bi rekel nič, ampak da si traktor, pa boš videl, kak ti bo šlo. Na začetku sem bil zaposlen v Perutnini, nato v Drogi, nakupoval pa sem tudi mošt za Slovenske Gorice Ptuj. Takrat smo zares delali cele noči in ne kot danes. Današnji način življenja nikamor ne vodi. Narod je sprijen in razvajen. Razvaditi jih je lahko, hudič pa skup spraviti in ukrotiti ...«
Ves čas ste pred svojim časom, vizionar, ki gre za svojo idejo, zato včasih nerazumljen. Dogodki pa vam potem vseeno dajo prav.
»Marsikaj se je godilo. Leta 1988 so me povabili na ustanovitev Ljudske stranke. Pa sem jih vprašal, kako ste ravno mene našli, na tem skrajnem koncu Slovenije? Pa so me. Še bolj revolucionarno je bilo, ko sem leta 1985 podpisal ustavno tožbo proti državi. Tistim, ki nismo bili kooperanti, namreč niso hoteli izplačati elementarne nesreče. Veste kaj je bilo to, leta 1985 tožiti državo? Denarja nisem dobil, pa bi ga, če se ne bi Jugoslavija razsipala. Takrat mi je pomrznilo 11 hektarjev goric. Bil sem pred bankrotom. Vsi so dobili ogromna sredstva, nekateri so izsekali gorice, ki sploh niso zmrznile. Prvi od privatnikov sem stekleničil svoje vino. Na to država ni gledala z odobravanjem.
Ustvarjal sem posebna sadna vina iz malin, ribeza, vi-šenj. To je bila velika atrakcija in vsi so se pridružili. Bil sem prvi zasebnik, ki je odnesel vino na ljubljansko ocenjeva-
nje in dobil medaljo. Nekoč sem nesel sedem vzorcev, pa so bili štirje zlati in trije veliki zlati. In to je šlo velikim in močnim v nos. To so bili časi, ko so zaradi tega vse enologe sklicali na politični raport zvprašanjem, zakaj oni ne znajo tega napraviti. Takrat so bile upoštevane le velike kleti.
Od leta 1971 sem bil vsako leto na sejmih in sem se predstavljal. Brez izjeme so bili vsi jugoslovanski velikaši vsako večer pri meni na zaključku, ker so rekli, da lepo spijo po mojem vinu. Treba je imeti pristop do ljudi. Nekdanji predsednik Milan Kučan je bil moja stranka in ko je s tistim legendarnim »kufrom« odšel iz Beograda, sem ga počakal doma in mu s karto-
nom vina čestital. Ko je prišel po osamosvojitveni vojni na Kog, je povedal, da so ga moja vina bodrila, da je imel toliko energije za vse, kar je delal.«
Pri nas še vedno
pridelujemo
fretaško
Potem ko ste obvladali običajne in pozne trgatve do potankosti, ste šli še dlje, do izborov ledenega in suhega jagodnega izbora?
»V Sloveniji ne delamo v pravi smeri. Ne moremo trgati septembra. Za uspeh je potrebno znanje, imeti moraš nekaj, s čim se predstavljaš.
Res pa je tudi, da ni lahko, ko novembra začne snežiti,
pa neha sredi decembra, ti pa imaš zunaj 11 hektarjev grozdja. Zdaj pa bodi junak. To zahteva živce in nenehno kontrolo. Tudi zato ima naše vino takšno ceno, kot jo ima. Ko drugi trgajo, pri nas še špricamo, to ni brez stroškov.«
Članstvo v Evropski uniji je naša sedanjost, kako ocenjujete vinsko reformo?
»EU je nam je na široko odprla vrata in dosegli bomo, koliko bomo sposobni. Na tem kontinentu ni boljših vin od naših. Če ne bi pridelovali tako »fretaško«, če bi imeli več idej, če bi od stroke več dobili, nam ne bi bilo para. Stroki sem povedal marsikatero pikro in sem se ji zameril. Ne morem iz svoje kože. Letnik 2005 - grozdje so pustili za ledeno trgatev viseti mesec dni dalj, kot je bila absolutna potreba. Samo za to, ker so imeli na odgovornih mestih ljudi brez znanja, ki so si predstavljali, da bo prišla zima, ko bo ponoči in opoldne -15. Ko sonce posije, temperatura naraste, vendar opoldne nizke temperature ne potrebujemo več. Poklical sem na ministrstvo in potem se je le premaknilo, drugače bi ministrstvo najbrž čakalo na mesec marec.
V preteklosti smo sadili gorice tja, kjer raste šar, saj iz tega ne more nič biti. Gorica bo z reformo prišla spet na tista mesta, kamor sodi. V Halozah ne bo nihče pričakoval, da bi sadili kaj drugega kot trto, ker tam drugo ne more biti. Marsikje po tujini sem
videl vinograde na ravnici in revne kleti. V veliko primerih smo Slovenci bolj papeški od papeža. Pa pogosto je to tudi prav, ker le s kvaliteto lahko dokazujemo, da kaj znamo. Skupaj bi se morali spraviti! Stroka se mora zresniti, ker dela take kikse, da si jaz ob njih mislim, da sem več kot doktor. Vinogradniki se pogovarjajo o obremenitvah na trs, pošteno pa tega še nihče ne izvaja. Največje zlo pa je, da so začeli strojno trgati. V Sloveniji je toliko nezaposlenih, da bi lahko pobirali jagodo za jagodo.«
Kje vidite možnosti za slovensko vinogradništvo?
»V Sloveniji imamo izjemne danosti v vinogradništvu. Država bi se morala zavedati lepote dežele in kvalitete vin. Primorci imajo v smislu trženja nekoliko boljše pogoje, Italija je blizu, Italijani cenijo naše vino in ga potrošijo. Primorski vinogradniki so iznajdljivi in sorazmerno dobro organizirani.
Ormoška klet je zgrajena na kmečkih žuljih. Če bi bil jaz direktor ormoške kmetijske zadruge, bi bil tak bogataš, da bi me iskali bolj kot ministra. Ne izkoristijo možnosti, ki so. Od naših ubogih kooperantov bi lahko kupili jagode. Vsak dan drugačno sorto. Po 1000 tolarjev bi lahko bil kilogram in kmet bi z nekaj kilami zaslužil več, kot s celo prikolico sedaj. To bi bili vagoni izjemnega vina, ki bi bila v Ameriki hit. Prodali bi jih za zlato. Pred leti mi je francoski veletrgovec rekel, da tega, kar je poizkusil v naši hiši, ni še nikjer. Ko sem mu povedal, kaj za to dobim, se je pošteno nasmejal. Prihodnost je le v posebnostih, Evropa in svet se utapljata v vinu, ki ga prideluje večina.«
Ste tudi edini slovenski vinogradnik, ki prodaja svoja vina v Francijo, kam še?
»S temi visokimi priznanji, ki smo jih dosegli, so nas zapisali v knjigo 500 vinarjev sveta. Sedaj ni kontinenta, kjer ne bi bilo kaj našega. Smo edini, ki izvažamo v Francijo, pa tudi Anglijo in na Japonsko. Naša vina je papež Janez Pavel II. naročal za svoje jubileje. Na koncilu je 200 zbranih teologov iz vsega sveta pilo naše vino, sveti oče nam je lastnoročno napisal zahvalo. Naša vina so našla pot na angleški in japonski dvor.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (VIII. del)
Noč čarovnic v oazi
Medtem ko so se v ptujski Evropi na slovito noč čarovnic dogajale prav čudne reči, je naša popotniška ekspedicija odkrivala čare maroške čarovniške noči in to v čisto drugačnem okolju - v pravi, pravcati oazi sredi polpeščene puščave. Ogled menda ni bil ravno načrtovan, kar se je kasneje tudi izkazalo, je pa bil zato toliko bolj poln adrenalina.
Po planu - oazo smo namreč dosegli v času čudovitega sončnega zahoda - naj bi se le malo ustavili, naredili nekaj res lepih posnetkov in morda še kakšno nujno opravilo na kraju, kamor gre še cesar peš, potem pa krenili dalje, toda volja večine, da si pravo oazo malo bolje ogledamo, je pripeljala do odločitve, da gremo skozi njo. Pa smo šli, najprej čisto okej, lepo en za drugim, po romantičnih alejah palm, potem smo zašli na njive, pa kar preko njih (domačini so na sicer malo čudno pogledali), mi pa kar jadrno naprej, saj je po informacijah nekje na koncu oaze obstajalo obzidje nekdanje velike trdnjave, ki se ga je splačalo videti. In smo korakali, s padajočim mrakom vedno bolj spotikajoče, potem pa nenadoma - stop! Pred nami je bila skoraj nepremostljiva ovira - prava pravcata reka (za naše razmere bi rekli potoček, ampak mi smo bili vendar v Afriki!). Po hudo pametnem posvetu, kako zdaj rešiti problem, ali se raje obrniti nazaj, nas je večina rekla, da gremo naprej, pa četudi po vodi. In smo zaštropotali, eni kar naravnost, saj se bodo cokli že posušili, drugi, ki so poskušali ohraniti suhe noge, pa so na koncu pristali na drugi strani mokri ne le do gležnjev, ampak do riti. Veselja nam pa ni zmanj-
kalo, čeprav se ni videlo več niti ped pred nosom. Pa smo govorili kot bi nas navil, že zato, da smo sledili glasovom, saj je bila tema kot v rogu. Potem se je malo razjasnilo, zato, ker smo izpod palmovega gozda prilezli na planjavo, pod čisto zvezdnato nebo. Malo naprej so se pred nami res zarisale visoke ruševine trdnjave, toda do tja je bilo treba še po nekem nadvse čudnem, kamenjastem in luknjastem terenu, da smo se potikali kot pijanci. Še dobro, da ni nihče takoj ugotovil in povedal, kje smo, sicer bi se znalo zgoditi tudi histerično vpitje. Verjeli ali ne, v temini noči smo namreč gladko prečkali in to dobesedno prečkali - pokopališče!! Ugotovitev, kje hodimo, je prišla za nami, ko smo preskočili še zadnje kamnite spomenike mrtvecem ... Da je bilo potem najprej nekaj jadrno hitre hoje in še hitrejšega vzpona na ostanke trdnjave, ni potrebno poudarjati, prvi bolj sproščen smeh pa se je slišal šele, ko smo na vsak način poskušali ujeti luno v teleobjektive. In nekako se nikomur ni posebej mudilo nazaj ... pa smo vseeno morali po isti poti, čez pokopališče, skozi palmov gozd, čez njive do vhoda v oazo, kjer so nas pričakali domačini s čajem in obveznim vabilom, da naj vendar vsaj pogledamo, kaj prodajajo,
saj ni potrebno kupiti ...
Čisto drugačno od pristne oaze (pristna je sicer šele, ko zakoračiš v notranjost in nikakor ne tisti prvi del, ki je prirejen za kratke turistične postanke) je maroško obmorsko letovišče Essaui-ra. Po dnevih prebivanja med turistično zelo malo obljudenimi kraji je bilo to mesto po eni strani pravi balzam za dušo. Na stojnicah so ponujali skoraj čisto evropske prigrizke, nekaj podobnega kot hamburgerje, recimo, v trgovinicah so bile cene artiklov večinoma napisane in nihče od trgovcev se ti ni že ob prvem pogledu prisesal na vrat kot pijavka. Oh, pozabljeni užitki nemotenega „pasenja radovednosti", kako prijetno jih je bilo spet obujati. In čeprav mi ni padlo niti na konec zadnje možganske celice, da bi se spuščala v kakšen nakup, sem se prepustila brezbrižnemu pohajkovanju po verigi trgovin. Druga značilnost Essauire so jate kričečih galebov, ki so nas pozdravile na samem prihodu in bolj kot smo koračili proti pristanišču, več jih je bilo. Zakaj, nam je postalo jasno takoj, ko smo ob pomoli videli gruče klečečih in čepečih ribičev, ki so kar na kamenju čistili ribjo drobovino, nekaj metrov stran pa na stojnicah prodajali vse, kar premorejo morske globine.
Dokler se nad maroško oazo ni spustila »trda« noč, smo lahko še kaj videli in določali, kje bomo hodili. Kasneje, v trdi temi, pa smo se znašli sredi domačega pokopališča ...
Pogled na pristaniški zaliv, na butajoči Atlantik in razpenjene valove ob nedaleč stoječih čereh pa je bil kljub vsemu nepozaben.
Odhod nazaj domov je bil zgodba zase. Z veliko mero optimizma je možno reči, da tega kot mi pač ne more doživeti vsak! Potem ko smo se polni vtisov vkrcali na letalo, se je slednje po prvih metrih polzenja po asfaltni letališki stezi nenadoma ustavilo. Po slabih treh urah sedenja v trupu so nas zapeljali nazaj na letališče, povedali, da je nekaj hudo narobe (menda naj bi izteklo vso hidravlično olje), nakar smo še dobro uro čakali kot piščanci v letališki avli, potem so na obvestili, da bodo letalo popravili naslednji dan (Inšalah!) in da imamo urejeno prenočišče v bližnjem hotelu, pa so nas odpeljali tja. Več novic ni bilo, hotel pa je bil res ekskluziven. Edina težava je bila v tem, da je bil že zaprt, saj je bil naslednji dan maroški državni praznik,
zato smo zvečer dobili nekaj instant-nega za pojest, še huje pa je izgledal zajtrk, saj so bili kifeljčki bolj podobni plastičnim igračkam kot hrani. Pa smo nekako preživeli, potem jurišali nazaj na letališče, poskušali zamenjati let s katero drugo družbo, a nam ni uspelo in pozno popoldne, brez hrane in prave pijače, smo se morali vkrcati v ta isti, zdaj menda popravljen avion. Občutki niso bili ravno najboljši, ampak kaj bi zdaj o tem. V zraku smo izvedeli, da tudi obroka ne bo, toda po prvem globokem razočaranju smo se tolažili z dejstvom, da bomo naslednji dan le doma. Še prej pa je bilo potrebno ujeti medcelinski let iz Milana v Benetke. Takšnega sprinta, kot je bil naš, italijanski letališki delavci gotovo še niso videli. Mi smo letalo sicer ujeli, naša prtljaga pa ne. Prišla pa je, na vso srečo, nekaj dni kasneje ...
SM (konec)
Cirkulane • Turistična kmetija Kozarčan
„Mednarodni sejmi so zelo pomembni!"
Haloze so, kot se že dolgo govori, piše in „projektira", idealno okolje za razvoj kmečkega turizma. V realnosti pa ima teorija bolj malo učinkov - razen tam, kjer posamezniki sami ne delajo aktivno na lastni promociji in dejavnosti.
Med temi, ki verjamejo v (lepšo) prihodnost turizma na kmetijah, je tudi Franc Roškar, lastnik turistične kmetije Kozarčan v Cirkulanah. Zadnje dni januarja se je v okviru predstavitve turistične ponudbe Slovenije, ki jo je pripravila STO, udeležil mednarodnega sejma v Gradcu: „Takšne sejme pozdravljam in menim, da so zelo pomembni, zlasti za nas, ki še vedno nekako orjemo ledino na področju kmečkega turizma. Osebno sem imel svoj nastop en dan v okviru tridnevnega sejma, pod okriljem Združenja slovenskih turističnih kmetij pa sem predstavljal celovito ponudbo naše kmetije Kozarčan. Moram reči, da sem bil nad odzivom obiskovalcev navdušen, nasploh pa je bil sejem obiskan
zelo dobro!" Franc Roškar, kot pravi, je svojo ponudbo zastavil na domačih specialitetah, ki jih ni malo: „Gostje so degustirali praktično vse, kar jim pri nas ponujamo: domače salame in za-seko, obložene kruhke, renski in laški rizling, sauvignon in doma pridelane žgane pijače, ki so proizvod naše kmetije in so tudi zaščitene: to so domača viljamovka, brinjevka, marelično in breskovo žganje ter dva likerja; gre za orehovec z imenom Veverčjak in višnjev liker Kača, ki se je zelo priljubil predvsem ženskim degustatorkam."
Roškarjevim sicer predstavitev na graškem sejmu ni edina tovrstna, saj svojo kmetijo promovirajo tudi na drugih mednarodnih in slovenskih turističnih sejmih. „Naša kmetija Ko-
i
.J
([fXH^Ctlbs ./> /	JOllftO.
I_ , iiW'i '..rthui
r c. rf
■ JOT USCHIS
J. j Slowenien
Franc Roškar, lastnik turistične kmetije Kozarčan, je svojo ponudbo predstavil tudi na graškem turističnem sejmu (na sliki v sredini).
zarčan je pravzaprav začela „delovati" leta 1999 s ponudbo prenočišč, pred dvema letoma pa smo temu dodali še dejavnost izletniškega turizma, kar pomeni, da lahko gostje poleg nočitev koristijo tudi gostinske naše usluge. Prav tako so v naši ponudbi pogostitve za zaključene družbe."
Ne glede na širitev ponudbe kmetije Kozarčan, pa Roškar razvoj panoge turističnih kmetij, vsaj za področje Haloz, ne ocenjuje ravno pozitivno: „Težav je več; prva je ta, da nas je pravih ponudnikov turizma na podeželju zelo malo; pravzaprav samo dva resna na našem koncu, ostali so pa bolj "slučajni". Tako za celo območje nimamo neke celovite, pestre ponudbe za goste, manjka konkurenčnost, kar je posledica povedanega. Tudi promocija našega področja zelo šepa; tako pač vsak poskuša maksimalno narediti reklamo sam, vendar je jasno, da potem učinki niso takšni, kot bi lahko bili. Ne rečem, da domači ponudniki nismo poznani v ožji okolici, vendar pa mesta, kot so Ptuj, Ormož, Maribor ipd.,ne morejo zagotavljati dovolj velikega števila turistov in obiskovalcev, da bi mi lahko živeli od naše ponudbe. V tem okolju pač živijo ljudje, ki so jim Haloze domače, ki imajo tukaj svoje vikende, svoje sorodnike, možnost nočitev in izletov kadarkoli, ne da bi zato najemali naše usluge. To je pač dejstvo. Zato se moramo oziroma bi se morali bolj orientirati na tuje goste, na tiste, ki so jim Haloze ekstravaganca, nekaj, česar nimajo v svoji okolici."
Prihodnost, zlasti stacionarnega in izletniškega turizma, je tako po mišljenju in praksi Roškarja iskati na bolj oddaljenih trgih, pri čemer ni mišljeno nujno samo tujina; Haloze so lahko
zanimive tudi za nekajdnevni obisk, recimo, Primorcev: „Na naši kmetiji se za nočitve odločajo skorajda izključno tujci; največ je Francozov, nekaj tudi Nemcev. Razlog je tako lepa narava kot nizke cene v primerjavi s hoteli. Opažam tudi, da se naši gostje stacionirajo pri nas, nato pa dneve izkoriščajo za izlete v bližnjo in daljno okolico; ne samo po Halozah, gredo tudi v Zagreb in še marsikam. Izjeme so skupine Izraelcev, ki jih zdaj gostimo že dve leti zapored. Ti ljudje najbolj uživajo v zeleni barvi, ki jih obkroža, in čas tukaj preživijo največ tako, da poležavajo v senci ob ribniku. Prav neverjetni so, vendar je to razumljivo, saj tega tam, kjer živijo, ne poznajo, nimajo!"
Premiki torej so, če je človek do-
volj vztrajen in iznajdljiv, za kar pa je potrebno imeti čas, voljo, delavnost, načrte in cilje: „Zaenkrat naša kmetija lahko preživi samo mene, žena je še vedno v službi, saj oba ne bi mogla preživeti, kljub temu da se s turistično ponudbo, ki jo sicer širimo, ukvarjamo že osmo leto. Nad razvojem naše kmetije sem zadovoljen, vendar mi je tudi jasno, da posamezniki lahko naredimo malo, smo omejeni in da je pravi razcvet kmečke turistične ponudbe odvisen predvsem od tega, koliko in kako se bomo znali povezati in nastopati s celovitejšo ponudbo, ki bo zajemala celotno območje naših zapostavljenih Haloz," je še povedal Roškar.
SM
Franc Roškar: „Ponudba pravega kmečkega turizma v Halozah je uborna - prihodnost vidim v večji promociji, zlasti v tujini!"
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Dober dan in lep pozdrav ljubitelji dobre in okusne hrane. Te dni si še zmeraj radi pripravljamo jedi iz kislega zelja, morda nas lahko ščiti pred prehladom. Sicer pa kislo zelje ponuja številne možnosti za pripravo zanimivih jedi.
Danes največ kislega zelja kar kupimo, kljub vsemu, da bi si lahko pripravili manjšo količino zelja kar doma, brez nekih večjih naporov in zahtev. Večina se nas še spomni, kako so na vasi ljudje skoraj tekmovali, kdo pripravi boljše kisano zelje doma, ocenitev se je nanašala na odstotek kisline oziroma kislost, primerno čvrstost naribanega zelja in barvo zelja, pri kateri pa svojo vlogo že odigra sorta zelja, ki smo jo ribali, čeprav vemo, da je za kisanje najprimernejše zimsko belo zelje. Danes se doma s tem ukvarjajo le redki, čeprav so postopek mnogi obvladovali tudi tako dobro, da bi to zelje lahko tudi prodajali.
Vsestransko uporabno in proti mrazu odporno zelje spada med najstarejšo zelenjavo. Zelje je sestavina različnih jedi v številnih deželah, slovijo nemško kislo zelje, Irci pripravljajo kislo zelje z mletim mesom, v Franciji pripravljajo jušni lonec in na druge načine pripravljene evropske zelnate juhe iz kislega zelja. Zelje spada v družino kapusnic, nekatere vrste imajo liste le v šopih, pri drugih so strnjeni v goste čvrste glave, ki
so najpogosteje okrogle, lahko pa so še koničaste, ovalne in ploščate. Tudi barva zelja sega od belo rumene barve do rumene barve. Pri svežem zelju pri rezanju pri nekaterih vrstah zelja močno zadiši po gorčič-nem olju, ki se med kuhanjem in drugo toplotno obdelavo izgubi. Vonj lahko blažimo tudi tako, da dodamo kos kruha, oreh ali peteršiljevo vejico, kasneje dodatek odstranimo.
Iz kislega zelja pa si lahko pripravimo številne jedi, nekaj jih je v zimskem času, ki je letos vse prej kot zimski, te so segedin golaž, kislo zelje, ričet s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bučnim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s pre-kajenimi rebrcami in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s čebulo, korenčkom, krompirjem, slanino, svinjino, divjačino, govedino, česnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi iz kislega zelja.
V kolikor ričet ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješpren in fižol preberemo, operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos pre-kajene svinjine, lovor in počasi kuhamo. Ko se fižol in ješpren
do polovice zmehčata, dodamo rdeče prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, ko čebula porumeni, dodamo strt česen in ko česen zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete paprike. Prežganje takoj zalijemo s hladno vodo in ga sipamo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina in gomo-ljasta zelena. Iz ričeta vzamemo prekajeno meso, ga ohladimo in narežemo na male kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, v ričet sipamo narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro pre-vremo in ponudimo. Pri ričetu, ki je pripravljen s kislim zeljem običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine, tako da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko čebula rahlo porumeni, dodamo strt česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo količino na male kocke narezane slanine. Meso temeljito pre-pražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik, papriko in zalijemo
s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi dušimo.
Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehča meso in tudi zelje. Tik preden ponudimo dodamo kislo smetano. Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo % litra vode in mu pri-lijemo zeljnico oziroma vodo, v katerem je kislo zelje, tako da dobimo približno 1 liter tekočine. 20 do 30 dekagramov, kislega zelja narežemo na male koščke in ga sipamo v vrelo tekočino. V kolikor je zelje zelo kislo, ga pred uporabo opere-mo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepra-žimo in dodamo malo žličko mlete rdeče paprike. Prežganje sipamo v juho. Juha naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na male kocke prekajeno klobaso in sipamo v juho. Preden jo ponudimo, lahko juho izboljšamo še z zdrobovimi ali kruhovimi cmoki. Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vi sprašujete. PIP svetuje.
ro
03
Z? o ro c
iS
SE m
Pridobitev pravice do letnega dopusta in regresa
©pip
Lep pozdrav! Z delodajalcem imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sem jo sklenila leta 2004. V začetku leta 2006 sem začela koristiti porodniški dopust, ki ga bom zaključila v mesecu februarju 2007. Zanima me, ali mi za leto 2006 pripada dopust in s tem tudi regres?
Pridobitev pravice do letnega dopusta ureja Zakon o delovnih razmerjih v 161. členu. Delavec tako pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja v posameznem koledarskem obdobju. Iz vašega vprašanja je moč razumeti, da ste bili v delovnem razmerju celotno leto 2006, kar pomeni, da ste v tem letu bili nepretrgoma zaposleni več kot šest mesecev in s tem pridobili pravico do celotnega dopusta. Pri tem je pomembno zakonsko določilo, da oseba pridobi pravico do letnega dopusta že s trajanjem delovnega razmerja in ne morebiti z dejstvom, da tudi dejansko opravlja delo, kar pomeni, da pripada pravica do letnega dopusta tudi osebam, ki so z dela odsotne zaradi porodniškega dopusta ali bolniškega staleža.
Sama pridobitev pravice do letnega dopusta pa v vašem primeru ne pomeni, da boste celotni letni dopust lahko tudi izrabili. Zakon o delovnih razmerjih namreč v 163. členu določa, da je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta (v vašem primeru do konca leta 2006) izrabiti najmanj dva tedna (10 delovnih dni) letnega dopusta, preostalega pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Glede na to, da ste pričeli koristiti porodniški dopust v začetku leta, po vsej verjetnosti niste izrabili dva tedna letnega dopusta, zato vam le-ta zapade. Za ta neizkoriščen letni dopust vam tudi ne more pripadati odškodnina, saj bi vam odškodnina pripadala le v primeru, ko dopusta ne bi izkoristili iz razlogov, ki so na strani delodajalca. Kar pa se tiče preostalega dela dopusta, pa ga lahko ob dogovoru z delodajalcem izkoristite do 30. junija 2007.
Regres za letni dopust je pravica iz delovnega razmerja, ki je vezana na pridobitev pravice do letnega dopusta. Dejstvo je, da ste vi pridobili pravico do celotnega letnega dopusta, zato vam pripada tudi pravica do celotnega regresa. Pri tem naj izpostavim, da je regres odvisen od tega, ali delavcu pripada pravica do celotnega letnega dopusta ali do sorazmernega dela, in ne od tega, v kolikšnem delu je delavec dejansko izrabil letni dopust.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
V vrtu
Vonj po pomladi še ni odslovil zime
Ptičje žvrgolenje, brstenje in prebujanje narave iz zimskega sna že nekaj časa prinaša vonj po pomladi. Kljub toplemu vremenu, daljšanju dneva in premagovanju sonca nad oblačnim, je zima šele pred kratkim prestopila v drugi polčas, ko vrtno naravo lahko do njenega slovesa še preseneti. V februarju so često občutnejša nihanja med nočno in dnevno temperaturo, ko v kratkem času iz prijetno toplega padajo precej izpod zmrzišča, ko mnogo občutljivejših vrtnih rastlin pomrzne.
Vrtna narava in ugodno vreme resda že vabita k pomladanskim opravilom, med katerimi pa naj imajo prednost le tista, ki naj bodo opravljena v času njenega zimskega mirovanja.
V SADNEM VRTU je sredi svečana, za večino sadnih vrst najprimernejši čas za začetek zimske rezi, zaključena pa bi naj bila pred začetkom brstenja, preden se pretočijo rastlinski sokovi iz korenin v rastne dele drevesne krošnje. V času globokega zimskega mirovanja je morala biti opravljena zimska rez lupinastega sadnega drevja orehov in leske, ker se oreh kasneje pri pozni rezi močno solzi, leska pa zgodaj zacveti, v letošnji zimi je odcvetela že sredi meseca januarja. Leska je bogato cvetela, čebelarji pa poročajo, da so čebele nabrale že precej cvetnega prahu. V tem času, proti valentinovemu, nadaljujemo z rezjo peškarjev: jablan, hrušk in kutin, ko naj bodo drevesa šibkejše rasti obrezane pred br-stenjem še v času mirovanja, nujno rastoče sorte pa brez škode obrežemo nekoliko pozneje, ker s pozno rezjo oviramo rast. Koščičarji: češnje, slive in češplje bolje prenašajo rez tik pred brstenjem, breskve, nektarine in marelice pa režemo v vegetaciji, ko prično cveteti, ker se jim tedaj hitreje celijo rane. Grmovnicam in jagodičevju opravimo predpomladan-sko rez le na tistih delih grma, ki je skozi zimo poškodovan in da opravimo, kar smo spregledali pri letni rezi, po obiranju. Rez sadnega drevesa je namenjena vzgoji in oblikovanju drevesne krošnje predvsem pa vzpostavitvi ravnovesja med rastjo in rodnostjo. Čas za odločitev rezi sadnega drevja je odvisen od vremena in njegovega vpliva na sadno rastlino, njene starosti, prehranjenosti, zrelosti lesa, bioloških in dednih lastnosti posamezne sadne vrste ter njeno občutljivost oziroma odpornost na pozebo.
S prebujanjem sadnega drevja iz zimskega sna se prično prebujati tudi sadni škodljivci in bolezni. Ob njihovem prebujanju postajajo občutljivejši, zato v tem času do brstenja opravimo zimsko škropljenje. Kjer v minulem letu ni bilo večjih okužb in poškodb po sadnih škodljivcih in boleznih, proti zimski zalegi ni potrebno uporabljati najučinkovitejših pripravkov, marveč se poslužimo takšnih, ki imajo široko področje delovanja, da so za okolje brez stranskih učinkov ter so se v praksi izkazala po uporabnosti. Med takšna škropiva je priporočljivo uporabiti žvepleno-apneno brozgo, ki ne pušča nobenih stranskih učinkov v tej fazi, ko se škodljivci prebujajo pa zanesljivo uničuje vrste zimske zalege sadnih kaparjev in uši, učinkovita pa je tudi proti sadnemu škrlupu in plesnim. Žvepleno-apnena brozga pa ima poseben vpliv na uravnavanje biološkega ravnotežja. Žvepleno-apnena brozga je najstarejše znano škropivo kot kemični pripravek, ki se izdeluje tovarniško, lahko pa si ga pripravimo sami s kuhanjem apna in žveplenega prahu po določenem postopku za dosego ustrezne gostote. Uporablja se v 20 do 25 % koncentraciji, zaradi česar so jo iz uporabe izrinila močno koncentrirana sredstva in jo je mogoče nabaviti le v redkih trgovinah.
V	OKRASNEM VRTU pred brstenjem in začetkom vegetacije, pregledamo stanje prezimelosti v jeseni posajenih sadik okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic. V brezsnežni in sušni zimi se nasuta zemlja h koreninam sadik ni dovolj zlegla, kar sedaj še popravimo, da se bo rastlina bolje vkoreninila. Zimzeleni listavci in iglavci, na propustnih tleh že čutijo sušo, zato jih po potrebi zalijemo.
V	ZELENJAVNEM vRTU je že čas za prva opravila pri pripravi gredic, kjer je potrebno še pred setvijo opraviti apne-nje in gnojenje.
Miran Glušič, ing. agr.
BíAúkkr, % februarja - 1Í februarja
9-petek <8?	10-sobota	11-nedelja	12-ponedeljek
13-torek é—	14-sreda #	15-četrtek *	
Čarobni utrinki prihodnosti v letu 2007
Devica (23. 08. - 22. 09.)
www.poravnava.si
|por^7nava
080 13 14
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred nekaj meseci sem bil udeležn v prometni nezgodi kot sopotnik. Nezgodo je povzročil voznik avtomobila, v katerem sem bil sam, bil pa je pod vplivom alkohola. Ali sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe? Kakšni so pri vas stroški? Tine, Jesenice
Odgovor
Kot sopotnik ste upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti. Glede na dejstvo, da je bil voznik pod vplivom alkohola, pa bo zavarovalnica, kjer je bil avtomobil zavarovan, regresno terjala vinjenega voznika. To pomeni, da bo moral vinjeni voznik povrniti znesek odškodnino, ki vam jo bo izplačala zavarovalnica. Stroški so pri nas fiksno določeni v pogodbi, ki jo z nami sklenete, znašajo pa 10% od temelja odškodnine, plačajo pa se šele ob izplačilu odškodnine. Do konca postopka z nami nimate nobenih strškov, saj je tudi svetovanje brezplačno. V primeru, da ne pride do izplačila odškodnine, pa z nami nimate nobenih stroškov.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Vodnikova 2
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
0801314
Najbolj se obrestuje naložba v znanje
Dva dečka sta v gozdu uzrla medveda, kako dirja proti njima. Dečka sta se pognala v dir. Nenadoma pa se je eden od dečkov ustavil, potegnil iz nahrbtnika športne copate in si jih kar se da hitro zavezal. »Le kaj počneš?!« je zakričal njegov prijatelj, »tudi v teh športnih copatih ne boš hitrejši od medveda!« »Saj to niti ni potrebno !« je zaklical drugi deček in oddrvel naprej v svojih športnih copatih, »zadostovalo bo, da sem hitrejši od tebe!«
To zgodbo lahko uporabimo tudi kot prispodobo tekme med »bogatimi« in »revnimi«, ki postaja v vse hitreje razvijajoči se informacijski dobi zmeraj bolj pomembna. Napadalnega medveda zamenjajte z vse hujšo konkurenco, dečka pa z delavci v informacijski dobi. Športni copati so tisto, čemur pravim »rahla prednost branja«, namreč na videz sicer majhna, a odločilna prednost, ki pomeni razliko med preživetjem in nesrečo.
Deček s športnimi copati - torej bralec - v informacijski dobi ne bo le preživel, marveč se bo v njej razcvetel. Ustrezno se je namreč pripravil na izzive. Bralec bo tisti, ki bo obogatel. Deček brez športnih copatov pa bo žrtev naporov. Nebralec bo postal siromak. Razlike med premožnimi in siromašnimi so resnične in vsak dan večje. Pred dvajsetimi leti je direktor na teden zaslužil toliko kot delavec v vsem letu. Oglejte si rezultate raziskave davčnega urada EU. Povprečni letni dohodek: nedokončana srednja šola - 11.000 evrov, srednja šola - 17.000 evrov, višja šola - 32.000 evrov, visoka šola - 41.000 evrov, pravniki in zdravniki - 66.000 evrov. Kaj nam pove ta razpredelnica? Številke nam povedo, da se vlaganje v izobrazbo bogato obrestuje in to je nesporno. Še bolj pa je zanimivo tisto, česar nam razpredelnica ne pove. Vsakdo, ki dokonča višjo šolo, pa ne dobi samodejno 32.000 evrov na leto. Poznam veliko izobraženih ljudi, ki ima le minimalno plačo, poznam pa tudi take, ki so jih iz šole izključili, pa dandanes zaslužijo precej več kot povprečen diplomiranec. Zakaj nekaterim ljudem uspeva bolje kot večini, drugim pa slabše od povprečja? Sam menim, da bodo nebralce skorajda vedno prekosili delavci, ki izkoriščajo prednost branja. Prav zato ljudem govorim, da največjo prednost v novi ekonomiji se vedno prinaša stara tehnologija - branje! S tem pa ne mislim zgolj na prednost boljšega zaslužka, marveč tudi na bogatejše medčloveške odnose, srečo, izpolnitev, zadovoljstvo ... Očitno se najbolj obrestuje naložba v znanje, saj je tisočkrat pomembnejša, kot v preteklosti. Tisti, ki berejo, vidijo dvakrat dlje. Branje tudi dandanes ostaja najboljši način, da zajahate greben vala informacijske dobe, namesto, da bi se utopili v njenih vrtincih.
Mitja Petrič
Ob vodnjaku želja
Splošne smernice za leto 2007: Nesporno je, da boste želeli skozi delo in delavne obveznosti dokazati, da zmorete in da ste sposobni. Resnica bo tudi ta, da se v veliki meri obremenjujete in da določenih stvari ne morete ali nočete sprejeti takšnih kot so. Vsekakor prihaja tudi čas resnosti, intenzivnosti in na svoj način žetve. V prvi polovici leta 2007 v veliki meri delate na lastni samozavestni in spoznanju, kako pomembno, da imate radi sebe in svoje delo. Narava bo za vas zelo bistvena in veliko novosti vas bo čakalo na jesen. Tedaj se nekoliko bolj zaprete vase in se tako ali drugače krčevito oklepate tistega, kar vam je poznano. Toda življenje je tudi učenje in spremembe so od časa do časa nujne. Doma napredujete in čas je, da si uredite neko varnost. Primerno leto za prenovo stanovanja!
Ljubezen: Ljubezen je nekaj prijetnega in tega se zavedate, čeprav se včasih težko sprostite v intimnih trenutkih. Februar vam bo v tem pogledu zelo naklonjen in končno si boste upali priznati, kaj ste. Vse samske Device imajo nadpovprečno veliko možnosti, da se zaljubijo. Kupido bo tako ali dru-
Ob četrtkih se ob 19. uri dobivamo v Društvu Feniks, da zaplešemo svoje življenje v obliki kot je zdaj in tukaj. Vsak je povabljen, da prebudi svoje telo, ga začuti in popelje v ples, kjer ni vnaprej določenih korakov in ni napačnih gibov. Gre za gibanje, ko je naša zavest prisotna, čuječa in občutljiva. Vodi nas lasten vdih in izdih, ki sprosti vse napetosti, ki so se nabrale v telesu. Priporočljivo je udobno oblačilo in po plesu piti veliko vode, saj so mogoče transformacije v obliki čiščenj na fizičnem nivoju.
Za ta ples ni potrebno nobeno plesno predznanje, ni pomembna starost, ne spol, ne kilogrami. Pomembna je strast in hrepenenje po čutenju, po sprejemanju svojega lastnega telesa. Si zaželeti zavrteti se v vsej svoji svobodi
gače prisoten skozi vse leto. Na pomlad, ko se bo narava razcvetela v vsej svoji lepoti, boste prav takšni tudi vi in se dobro prilagodili utripu narave. Čas bo tudi, da se na pravilen način znate postaviti zase in tudi v primeru kakšnega nesoglasja. Ravno ta so sestavni del življenja. Poletje bo precej prijetno, odpravite se lahko na neko skupno pot in pričakujte počitnice, ki so prijetne in sanjske. Ne bodite pretirano obremenjeni s tem, kar vam bo ponujeno in rajši življenje zajemajte z veliko žlico. Jesenski dnevi bodo v smislu prijateljstva, pogovora in tudi kakšen prepirček bo kot začimba, to se bo nadaljevalo še na zimo. Vsekakor tedaj pokažete več odločno-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
in lepoti.
To je ples, kjer občutimo hvaležnost, kjer se zavemo, zakaj in po čem hrepenimo. Povrne nas v vse tisto, kar leži znotraj nas in kar nam "mestno" življenje včasih potihne. Odpre nas. Popelje v milino, v divjino, v hlad in ljubezen, v dih svobode in nas vodi v povezanost. Ta ples nam odpira prostor, kjer umivamo svoje duše in polnimo svoje rezervoarje. Pogosto smo presenečeni nad gibi in obrati, ki prihajajo iz telesa, saj smo mislili, da jih ne zmoremo. A jih. Telo, ki je osvobojeno omejitev in prepričanj, je zmožno koreografij, ki osupnejo. Najbolj vznemirljivo je, ker ne plešemo, da bi nas videli drugi, temveč da polno navdušimo same sebe.
Vsi nekje znotraj sebe hrepenimo, da najdemo svoje
sti in če si priznate ali ne potrebujete oporo.
Služba: Znani ste po tem, kako pridni in marljivi ste. Potrebujete nekaj več prožnosti, čeprav bo tako dela kot delavnih obveznosti veliko in se bodo stvari samo še stopnjevale. Vsekakor prihaja tudi čas, ko si boste morali pošteno zavihati rokave in se lotiti nekih delavnih obveznosti. Februarja naredite sintezo in ugotovite, kako naprej in kje so vaše meje. Spremljala vas bo neka notranja trdnost. Na pomlad boste zelo dinamični, kreativni in izzivi se bodo stopnjevali. Skozi sodelovanje z ljudmi rastete in se razvijate. Poletje bo finančno nekoliko bolj naporno in tako bo potrebno, da na pravilen način znate svetovati drugim. Odpravite se lahko še na neko izobraževanje in ste lahko resnično zelo aktivni. Jesenki meseci bodo primerni čas, da se dokažete in da se počutite sprejeti. Zima bo mirna in senzitivna.
Prijateljstvo: Znano je, da smo ljudje v svojem bistvu sociološka bitja in da zaradi tega dobro, da spremljate prijateljstva. Zanimivo pa je, da v tem letu okrepite vse stara prijateljstva in da bo življenje samo poskrbelo, da ljudje, ki vas obremenjujejo gredo od vas.
Šola, študij: Vaš zaščitni znak je in ostaja marljivost, čeprav je resnica tudi ta, da lahko dosežete veliko in da boste v tem pogledu zavzeli zelo jasna in odločna stališča. Tisti, ki hodite v osnovno šolo boste morali biti nekoliko dosledni in se ne smete
gibe, vdihnemo in izdihnemo v potrditev »Takšen sem.« in zamejimo svoj energetski prostor.
Veliko je primernih načinov, kako razgibati telo, nekateri so telesu in psihi bolj prijazni, drugi manj. Z nekaterimi vnašamo v svoje življenje harmonijo, urejenost in subtilnost, z drugimi razdraženost in grobost. Z nekaterimi dajemo telo v vzorce, z drugimi jih vzorcev osvobajamo. Mnogi že imamo prebujeno močno željo in potrebo, da svojemu telesu dajemo, kar potrebuje. Da mu dajemo telesno gibanje, kjer prisluhnemo svojemu telesu po svojem lastnem specifičnem gibanju, ki postane ples. Te plesne izkušnje zavedanja prenašamo v svoje vsakdanje življenje, se hranimo s to od-krivajočo lastno energijo, si
spuščati v prevelike obveznosti. Zelo dobro je, da lahko naredite le toliko kot zmorete in ste sposobnosti narediti. Srednješolce čaka srednje dobro obdobje, seveda je zelo spodbudno narediti sintezo in določiti neke prioritete. Tudi, če čutite, da vam študij ne ustreza, je dobro stvari premisliti in narediti neko posebno analizo, kajti tako lahko dobite dodatne možnosti vpogleda v dano situacijo. Imate pa nadpovprečne možnosti, da naredite brez popravnega izpita. Študente čaka prijetno leto, čeprav odgovornosti ni videti konca. Za vse, ki so kakorkoli s šolo
drznemo biti bolj opazni in kreativni. Nehamo skrivati svoje notranje potenciale. Upamo si živeti pokončno tudi v svojih sencah in vprašanjih in nalagamo vase neizčrpno vztrajnost.
Ti, ki se skupaj srečujemo na svojih plesnih popotovanjih, se večkrat nasmejemo, ko slišimo en drugega, kako si več ne znamo predstavljati življenje, brez da plešemo. Našli smo tisto, kar nas zapolnjuje, kar nas osvobaja, kar pomeni da smo opravili veliko misijo, zaključili nek del svojega življenja, ko smo samo utrujeno in željno iskali. Zdaj sledimo. Samemu sebi. V svoje korenine in izvorno znanje. Ne, da je to edina oblika, kot sem že zgoraj omenila oblik, načinov je ogromno, še posebej v današnjem času, ko res lahko prebiramo med bogato ponudbo. Treba je le iskati, dokler ne najdemo načina, kjer lahko vstopamo v globljo povezavo s svojim telesom, se spoznavamo, utrjujemo ter najpomembneje pričnemo živeti bolj sproščeno in zavestno bivanje.
Vsi to potrebujemo, najti in vzeti si trenutek zase, za svojo nego. Pa čeprav le za kratek
Rok Snežič, Nenad Dukič,
univ. dipl. prav.	mag., MBA
udeleženi, pa priporočam, da najdejo smisel in motivacijo v tem, da bodo nekoč opravljali želeni poklic. Stran je treba dati tudi strah in osebno tesnobo - tako bo svet lepši in prijetnejši.
Zdravje, prosti čas: To področje je za vase zelo pomembno in ste pri vsem tudi vestni. Pomagajo vam razni pripravki iz domače lekarne in tudi iz zakladnice naših babic. Odpravite se v hribe, prakticirajte jogo in telovadite - to bo tudi balzam za duše. In ne pozabite pisati notranjih občutkov!
Tadej Šink, horarni astrolog
hip ustaviti vsakdanje obveznosti in se dodobra raztegniti, nasmejati, sprostiti.
Vljudno vabljeni med nas v vaš ples. Oziroma veliko sreče, da najdete prostor, ki čaka, da stopite nanj in se po-kažete.
Konec meseca februarja pripravljamo dvodnevno intenzivno delavnico, kjer bomo lahko še bolj stopili v proces lastne kreacije, pridobili veliko informacij in plesnih izkušenj. Ker bo delo zelo usmerjeno, da bi posameznik dobil čim več zase, so zaželjene predhodne prijave pri Mileni Jakopinec, Duštvo Feniks, na št. 051 413 354, fenikss@siol.net., ali na št. 031 336 616, Suzana, suzana-petek@gmail.com, Društvo Tara. Plese pripravlja Društvo Feniks v sodelovanju z Društvom Tara.
Vsak četrtek ob 19 uri v prostorih Društva Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj.
Bodite pozorni na nas, to leto bomo veliko plesali in vas vztrajno vabili zraven.
In morda se srečamo že ta četrtek!
Suzana Petek,
Društvo Tara v sodelovanju z Društvom Feniks
Svetovanje za vas, za vse nas
Ples, ki osvobaja
Ples, ko telo zakriči ja! Življenju! »Plešem, torej sem.« »Plešem, ker slavim. Ker čutim. Ker ljubim.« »Plešem to, kar sem. To, kar čutim.«
Info - Glasbene novice
Pustne zabave se bodo v teh dneh začele in iz vseh vokalov bo slišati glasbo. Ste se kdaj vprašali, kakšna glasba vam ugaja kdaj? To bi naj bilo odvisno od našega razpoloženja in ker smo v norčavem pustnem času, potem vam verjetno v tem času ugajajo vesele in ritmično pestre pesmi.
Založnikom hiše RCA se vsakič znova smeji, ko izda kakšno ploščo CHRISTINA AGUILERA. Velik uspeh je doživela tudi njena lanska dvojna velika plošča Back To Basics, s katere smo že uživali ob uspešnicah Ain't No Other Man in Hurt. Tretja nova uspešnica v nizu bo zabavna in starinska r&b in swing pesem CANDYMAN (****), pod katero se je kot producent podpisal DJ Premiere.
Po podobni poti, kot je šla Christina Aguilera stopa JOSS STONE, katere pravo ime je Joscelyn Eve Stoker. 19-letnica je šokirala s svojo glasbeno zrelostjo, potem ko je posnela dva izvrstna projekta The Soul Sessions in Mind, Body & Soul. Mladenka je v letu 2006 debitirala tudi na filmskih platnih v filmu Eragon in je snemala tudi svoj tretji album. Tega najavlja vroč komad TELL ME 'BOUT iT (***), ki ob r&b vibracijah vsebuje tudi kakšni minimalni element ragga glasbe.
CORRINE BAILEY RAE navdušuje že dobro leto, potem ko je med nas prišel njen odličen prvenec z njenim imenom in nam je zapela z njega naslednje hite Like A Star, Put Your Records On in Trouble Sleeping. Pevka je dobila tri nominacije za najvišjo glasbeno nagrado grammy in ta prireditev bo 11. februarja v Los Angelesu. Gospodična Rae je zapela malo temačnejšo soul in r&b pesem I'D LIKE TO (***), v kateri je glavna past nastavljena v ljubezenskem življenjskem besedilu.
Ameriška najstnica KATHERINE McPHEE je lanskoletna zmagovalka ameriškega glasbenega šova American Idol. Pevka poje kot angel in to je dokazala tudi s priredbama Somewhere Over The rainbow in Can't Help Falling In Love With You (duet z Andrejem Bocel-lijem). Njena prva avtorska pesem se imenuje OVER IT (***) in če sem čisto odkrit sem nad njo malo razočaran, saj ta preveč sledi modernim pop in r&b glasbenim smernicam.
Uganete, kdo se je skrival Parish Lesane Crooks? To je pokojni ameriški raper 2 PAC, ki si je tudi spremenil uradno ime v Tupac Amaru Shakur. Po njegovi smrti 13. septembra 1996 so producentiposkrbeli za kup po-sthumnih izdaj zelo popularnega raperja. Najnovejša inovacija produkcijkih tipov je tako ritmično obdelana r&b in rap tema pAC'S LIFE (**) in v njej rapa mladi TI ter poje priznana r&b pevka Ashanti.
Cat STEVENS je nedvomno glasbena legenda, ki se je zapisala v glasbeno zgodovino s skladbami, kot so Morning Has Broken, Wild World in Father And Son. Glasbenik je leta 1977prevzel muslimansko vero in se preimenoval v YUSUFA. Lani je po predolgem času posnel izvenserijski album An Other Cup. Z njega nam je že ponudil skladbo Heaven, kiji sledi adultpop-rock skladba MIDDAY (***) in jo iz produkcijskega kota podpisuje znani Rick Nowles.
Ameriška pevka JEWEL je v nekem baru odkril Flea iz skupine Red Hot Chili Peppers. Zlato leto za pevko je bilo 1995, ko je izdala prvenec Pieces Of You in z njega snela tri mega hite Who Will Save Your Soul, You Were Meant For Me in Foolish Games. Od tega uspeha je kariera dobre glasbenice zelo nihala, a njen naslednji vrhunec je za pričakovat v akustični folk-rock klasični baladi QUEST FOR LOVE (****) in ta je nosilna pesem filma Arthur And The Invisibles.
Legendarna CARLY SIMON je glasbeno pot začela skupaj s sestro Lucy v skupini The Simon Sisters. Kot solistka se je prvič predstavila leta 1971 s skladbo That's The Way I've Always Heard It Should Be, medtem ko je njen največji hit naslovljen z Nobody Does It Better. Gospa v zrelih letih izkazuje svoje glasbeno mojstrstvo v elegantni in preprosti klavirski pop-rock baladi YOU CANCLO-SE YOUR EYES (****), ki s svojimi vokali dajeta dodatno kvaliteto ali dimenzijo Ben in Sally Taylor.
David Breznik
Glasbeni kotiček
EMA 07
Pa jo imamo! Zmagovalno pesem Eme 07 namreč in ta je drugačna pesem Cvet z juga. Članica ljubljanske opere Alenka Gotar je s svojimi izjemnimi vokalnimi sposobnostmi očarala Slovenijo. Izbirali smo med štirindvajse-timi pesmimi in šele, ko poslušalec zapre oči in odmisli scenski nastop, dobi pravo sliko o pesmih, ki smo jih dobili na poslušanje. In čisto odkrito povedano smo dobilo premalo kvalitetne glasbe, hvala bogu nekaj korektnih besedil in stilske glasbene pestrosti. Na največji slovenski festival se žal več ne prijavljajo naši najbolj znani izvajalci, avtorji in aranžerji, a zmaga Alenke Gotar je zaslužena in sigurno presenečenje. Njen spoj opernega petja in popa je po mojem mnenju malo zastarel za evropsko občinstvo,
vendar je energija, ki jo prinaša pesem, dobra in pozitivna. Druga super finalistka Eva Černe je ponudila instant popevko Čudeži smehljaja, ki je gledano na glasbeno strukturo še bolj odmaknjena od trendovske pop glasbe v svetu, a je medijski pomp ali blišč oddaje Spet doma ponovno deloval. Najboljša stran te pesmi je besedilo v stilu:"Verjami v čudeže smehljaja, vsako jutro sonce vzhaja, zate se začenja nov dan.'' Izmed vseh pesmi so mene očarale tri, izmed katerih dve sploh nista prišli v finale. Eva
Filmski kotiček
Krvavi diamant
Vsebina: Mirno in oddaljeno vasico ob morju nekje v Sierra Leoneju (Afrika) brutalno napadejo revolucionarji, ki dovolj močne mlade moške »osvobodijo« državne tiranije in jih naženejo delat v lastne rudnike diamantov. Eden izmed ujetnikov (Solomon) najde največji diamant nasploh, a mu ga uspe skriti zadnji trenutek, preden taborišče do tal poravna državna vojska. Kljub temu preživi dovolj negativcev, ki vedo za diamant, zato se lov za njim začne. Solomon je edini, ki ve, kje se diamant nahaja, a mu je zanj vseeno - njegovo vrednost hoče vnočiti za svo-
Blood Diamond
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Djimon Hounsou, Jennifer Connelly
Režija: Edward Zwick Scenarij: Charles Leavitt Žanr: triler drama Dolžina: 138 minut Leto: 2006 Država: ZDA
Kdo je režiser filma Krvavi diamant?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Bernarda Kukovec, Prvenci 18,2281 Markovci Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede, 14. februarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
in njena kitarista iz skupine Črnobelo so me navdušili z akustiko v preprosti, a spevni skladbi Ljubim se. Naslednja, ki je imela skladbo, kot se šika, je naša Ptujčanka Bojana Glatz. Igra črno belih tipk klavirja v baladi Vse se isto zdi ima čarovni napoj in dodatno moč v naslednji vrsti-ci:"Le en trenutek dovolj je, da vse se spremeni, včasih neznanec je več kot prijatelji vsi." Melodika Zlatih muzi-kantov je presega festivalske šablone, saj sta pesmi Pepel-ka dali pravo podobo igranje na tamburico in harmoniko. Pravljičen je tudi tekst in del refrena je:"Daj pepelka pleši z menoj za oba, le kitara nemo igra, pravljica oživi in z njo ti pepelka si.'' Po mojem''best of'' paketu sledijo pesmi, ki so bile na kakršnikoli način posebne in so zaznamovale Emo 07. Don Corleone je zapel v "korleonščini" ali polomljeni italijanščini, vendar pesem Bella Mia ima prijetno melodijo in v ozadju avtomatsko začnete peti ali mrmljati:" Nanana nana nanana nana!"
Cool energijo ima punk-rock komad Kdo hoče plesati z menoj zasedbe Zablujena generacija, a komad je butast, saj se refren ponovi avtomatsko prevečkrat. Nevsakdanjo pesem Zadel si me v živo je zapela Steffy, a nevsakdanjost ne pripisujem pevki, ampak pestri spremljavi trubačev iz skupine Donald Trumpet. Reagge glasba se redko pojavi na naši Emi in bivši pevec skupine Game Over Denis je zapel igrivo pop-reagge obarvano pesem Nor sem nate. Več sem pričakoval od Alye, Nude, Pande, Roka Kosmača in Sebastiana, a uveljavljena imena naše scene so ponudile preveč predvidljive pesmi in so bili daleč od tega, da bi navdušili. Navdušila je Alenka Gotar, ki bo nesla na Finsko Cvet z juga in samo upamo lahko, da bo odlična pevka 10. maja podarila Evropi dovolj cvetja, da se bo Slovenija uvrstila v finalni večer 52. izbora za pesem evrovizije, ki bo 12. maja.
David Breznik
jo razkropljeno družino ...
Film Krvavi diamant ni ne predelava, niti nadaljevanje, niti posnet po knjižni predlogi, ni naphan z računalniškimi efekti in ni namenjen najstniški publiki. Zdi se, kot da gre za enega zadnjih filmov izumirajoče vrste: original v vseh pogledih. No, skoraj vseh.
Reklama za film deluje na slovensko publiko precej mlačno. Daje občutek, da gre za vsebino, ki nam je tako oddaljena, da z nami nima nikakršne veze - in to bo kar držalo. Ker reklama deluje, kot da gre za film, ki je torej namenjen vzbujanju slabe vesti zaradi našega potrošniškega načina življenja, se ga bo večina publike verjetno na prvi ogled ognila v širokem loku - blagajniški izkupiček v ZDA, kjer je film pridelal ze-vasto veliko finančno luknjo to tezo potrjuje.
A navkljub vsem slabim predispozicijam filma, bi ga bilo škoda zamuditi. Režiser Edward Zwick, ki se vedno loti formulaičnih a razmišlju-jočih filmov, tu in tam sicer resda hudo zgreši (Poslednji samuraj), a je tokrat zadel v polno. Film Krvavi diamant je posnet zelo dinamično in je izjemno brutalen ter ne-milosten film, ki bo gledalca s svojimi mojstrskimi prizori življenja v Afriki in državljanske vojne enostavno zdrobil. Presenetljivo, glede na to, da v filmu vidimo vsega skupaj dve ali tri kaplje krvi (dobesedno).
Karakterizacija likov je sicer precej enodimenzional-
skončnem ponavljanju besede »fuck« temveč s kajenjem neskončne verige cigaret. K temu seveda dodajte njegove obvezne običajne poskuse pretirane igre, ki še vedno ostanejo točno to: poskusi. Toda v zadnji tretjini filma se zgodi čudež - Leonardo neha biti Leonardo in dejansko postane lik, ki ga igra. Morda pa iz njega spet kdaj nastane dober igralec, takšen kot je bil v svojih pred-najstniških letih.
Tako edini minus filma ostane njegova zadnja minuta, kjer mu spodrsne na celi črti in prav ta zadnja minuta šlampasto pokaže, da je v bistvu šlo le za zelo dobro maskiran kup klišejev. Brez te zadnje minute bi Krvavi diamant lahko postal eden izmed letošnjih oskarjevskih favoritov, tako pa bo verjetno smetano spet pobral film Usodna nesreča, ki ima letos naslov Babilon.
Matej Frece
na, a so junaki zahvaljujoč odličnim igram vseh treh glavnih igralcev pridobili dovolj globine, da jih jemljemo resno in na koncu celo sočustvujemo z njimi. Leonardo DiCaprio sicer ne more iz svoje kože in kot v vsakem filmu tudi tokrat igra badass Leonarda DiCapria, le da tokrat svoj oster zvezdniški mačizem ne gradi na ne-
CID vabi!
Prireditve: Sreda, 14. februarja, ob 14. uri: zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta. Osnovnošolci iz celotne Upravne enote Ptuj bodo razpravljali na temo Naše mnenje o devetletki. Zasedanje skupaj pripravljata DPM Ptuj in CID Ptuj.
Petek, 16. februarja, ob 20. uri: odprtje razstave likovne kolonije »Bejži čopič - kurent gre«. Kolonijo in razstavo organizira LEO klub Ptuj. Ponedeljek, 19. februarja, od 16.30 do 18.30 v karnevalski dvorani: otroška maškarada z Romano Kranjčan. V sodelovanju z organizatorji Kurentovanja jo skupaj pripravljajo CID Ptuj, DPM Ptuj in ŠD Juhuhu. Za male maškare ni vstopnine, odrasli pa plačajo 3 evre. Najboljše družinske in skupinske maske bodo nagrajene!
Tečaj risanja: Si želiš pridobiti ali izpopolniti veščino risanja zaradi nadaljnjega šolanja ali pa ustvarjalno preživeti nekaj prostega časa? Vabimo te v tečaj risanja, ki ga bo vodil akademski slikar Tomaž Plavec. Tečaj bo potekal enkrat tedensko, začel se bo v marcu. Obsegal bo 6 srečanj po 2 uri. Prijave sprejemamo v CID Ptuj do 1. marca. Za več informacij pokliči v CID Ptuj. Natečaj poezije in kratke proze: Literarna skupina CID prireja za vse srednješolske literarne kreativce natečaj poezije in kratke proze. Najboljšim trem obljubljajo predstavitev na literarnem večeru in super mini nagrade. Rok prijave: 1. marec 2007. Prispevke pošljite na naslov: CID Ptuj - za literarno skupino, Osojnikova 9, Ptuj ali literarna_cid@yahoo.com. K sodelovanju vabijo vse, ki jih zanima literarno ustvarjanje. Pomoč pri učenju: Čas je za popravljanje ocen pri slovenščini. Neznanje slovnice ne sme biti več problem! Brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice za srednješolce poteka ob sredah popoldan, treba pa se je prej prijaviti pri prostovoljki Vojki Havlas, uni. dipl. prof. slov. jez. in knjiž. Dosegljiva je na: 040 417 476 ali vojka.havlas@gmail.com Prostovoljno delo: K sodelovanju vabimo mlade za pomoč pri izvedbi počitniških ustvarjalnih delavnic za osnovnošolce. Vsi zainteresirani, pokličite!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
NEMŠKI KIPAR (VEIT)
Štajerski TEDNIK
POLZAJEDAV-SKA RASTLINA
UKRAJINSKA BIATLONKA (OLENA)
MALTNA STENSKA OBLOGA
NAVOJNA OKNICA, REBRAČA
RASTLINOJEDA ŽIVAL
LASTNOST NADNARAVNEGA
NAJMANJŠA BALKANSKA DRŽAVA
GLOBOK TOLMUN
LOJZE OGRIC
NAŠ MANJŠINSKI POLITIK (VALENTIN)
DRUGA NAJVEČJA ALŽIRSKA LUKA
DEL JADRNICE
LUTKAR TRNKA
BALTSKA DRŽAVA
ANTON JANEŽIČ
POJAV OB NEVIHTI
SREČKO FRIDL
AMERIŠKI POTEPUH
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
AM. PISATELJICA (NIKKI)
SILVA NOVLJAN
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA WEST
KALCINOVA ŽVEČLJIVA TABLETA
GR. TEKAR (PERIKLIS)
HRVAŠKI KOŠARKAR (PETAR)
ITALIJANSKA BIATLONKA (ALESSANDRA)
SLAVKO AVSENIK
FRANCOSKA POP PEVKA (PATRICIA)
MINERALNA VODA
TRENER KOSTELIC
POLOTOK V VZHODNI AZIJI
ŠPANSKI PISATELJ (MATEO)
MANEKEN
VESOLJSKA PSIČKA
RAZKOŠNA HIŠA
NEM. FILOZOF (GEORG)
AM. INTERNET. PONUDNIK
ZNAČILNA OBLIKA
GRŠKI BOG GOZDOV
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Pragersko, samaritan, Američani, rena, Eli, nož, Tiba, Asref, Nal, Rilke, anilid, Terencij, ris, aršin, oves, osama, tinaksit, Sann, RK, eos, Saša, NU, Al, idiličnost, črnik, Mirko Zeta, Sergejeva, ata, kapar, Slankamen. Ugankarski slovarček: ARANA = ameriška pisateljica ZF in pesnica (Nikki); ARRIGONI = italijanska biatlonka (Alessandra, 1977-); ETELA = madžarsko žensko ime, Marjeta; FORATOM = evropski atomski forum; KOLPOSKOP = nožnična preiskovalna naprava; OSTEO = kalcinova žvečljiva tableta; SINANTIJA = deformacija, ki nastane zaradi stranskega zraščanja cvetov ali rastlin; TRAMP = ameriški potepuh.
Zanimivosti
Na Kitajskem moškemu uspešno rekonstruirali penis
Peking (STA/AFP) - Plastični kirurgi na jugu Kitajske so 35-letnemu moškemu uspešno rekonstruirali penis. Ko je bil ta moški še deček, mu je namreč pes odgriznil penis in moda. Zdravniki so za rekonstrukcijo uporabili del kože in mišic z njegovih prsi ter kost iz kolka, so poročali kitajski mediji. Kot je še povedal zdravnik, moški zdaj lahko seksa, v njem pa lahko tudi uživa, vendar manj kot drugi, saj še vedno nima mod.
Kylie Minogue in Olivier Martinez sta se razšla
London (STA/AP) - Avstralska pop diva Kylie Minogue ter francoski pevec in igralec Olivier Martinez sta se razšla. Kot sta sporočila, sta se razšla sporazumno in bosta ostala prijatelja, zanikala pa sta poročanje tabloidov o domnevni nezvestobi 41-letnega Martineza. 38-letna pevka je nedavno končala turnejo, potem ko nekaj časa ni bila dejavna zaradi zdravljenja raka na dojki, ki soji ga odkrili sredi leta 2005. Novembra lani je sicer dejala, da ji je bil Martinez v veliko oporo med boleznijo.
17-mesečni otrok s 1,65 promila alkohola
Bratislava (STA/dpa) - Slovaška policija je v mestu Levice v krvi 17-mesečnega otroka odkrila 1,65promila alkohola. Otrokova 23-letna mati, ki je bila tudi pod vplivom alkohola, je
spala poleg otroka, ko so sosedje poklicali policijo in socialno službo. Po poročanju tamkajšnjih medijev je sosede več mesecev skrbelo, da otrokova mati in njen partner zanemarjata otroka. Po navedbah policije je bil otrok pod-hranjen in zanemarjen, vidne pa so bile tudi posledice fizične zlorabe.
Sodišče zaprlo spletno stran z zasebnimi posnetki Paris Hilton
Los Angeles (STA/dpa) - Dedinja ameriške verige hotelov Paris Hilton je dosegla začasno zmago v sodnem sporu glede objave njenih osebnih posnetkov in predmetov na spletu. Kot je poročal spletni portal Tmz.com, je sodišče začasno zaprlo spletno stran ParisExposed.com, na kateri so prodajali dnevnike, videoposnetke in fotografije Paris in njene sestre Nicky Hilton. Hiltonova trdi, da so njene osebne stvari prodali v skladišču, kjer jih je shranila pred dvema letoma po vlomu v njeno hišo. Na javni dražbi sta obtoženca predmete kupila za 2275 dolarjev in jih prodala poslovnežu Bardii Persi za 10 milijonov dolarjev, ki je nato objavil na omenjeni spletni strani.
Nekdanje mafijske nepremičnine socialna stanovanja
Rim (STA/dpa) - Skupno 57 nepremičnin, ki so bile nekoč v lasti italijanske mafije in so jih zasegli lani v okviru akcije proti organiziranemu kriminalu, je prešlo v last mesta Rim. Apartmaje in vile naj bi kmalu spremenili v socialna stanovanja in ustanove za otroke.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kak, da bi mačok miško vlova se je začeja mesec februar, ki mu provimo tudi svečan, Najbrž zato, ker bi v totem cajti trebale doj s strešnih kapov ledene sveče visti in bi moga biti svet boj čisti. Letos pa je tak kak pro-vi stori pregovor »Če svečana narova ozeleni, te se rada letina posiši... Če je svečnica zelena, bo vejka noč snežena. Provijo tudi, da sveti valentin prinese ključe od kornein...
Tokšne so pač store resnice, ko na podeželji kolemo prasi-ce. Tudi mija zMico še redima eno čunko, ki se bo v začetki merca preselila v tunko, da-ruvala svojo živleje in trpleje. Če si v preteklih letih kumi reka, da je svija, bla to žaljivka za razprovo na sodišči in žalost na domočem dvorišči. Gnešji den pa je vse drgačik, še posebno te kdaj se jihova koža doj sleči, se peč in močka s cvirki mastita gospodor in gospodija pa nekam žalostna zgledita. Poslovila se pač dru-
žinski član s štirimi nogami, kije v svinjska nebesa poslan. Naša štalinka bo zaj za en cajt prozna, žalost grozna in se boma mogoče z Mico še za enega gujdeka odločla, da bo v hiši drgoč svinjsko vesele in se nede jelo samo kislo zelje. Vete, tudi menije dohtargliht tak kak avsenikovemi Koširi že pred leti reka: »Lujzek pusti vino, pust prašiča ins i rajši vzemi kokšnega dekliča.,,!«
Pa naj bo zadosti kolin, mujcekov in pujcekov, rečmo še kaj o politiki, pohvolah in kritiki: Janšova pozicija je zmlela guvernera Gasparija, ki pač neje jihove sorte ftič in je trdo drža v roki bančni bič in je to pač provi hujdič.,
Gleda me kunec totega pi-saja, kulinaričnega in političnega risaja. Pred nami je kurentovoje, ko vsoki po svoje skoče, z zvunci zvuni, z je-žovko grozi, deklinam robčke pobira in se iz zime vpomlod ozira.
Te pa srečno, bodite lepo podalvjeni pa ne obglavljeni. Veselo na delo v mesti in na deželi in se vsi fkuper fajn meli .
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 10. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
NEDELJA, 11. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30,
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PONEDELJEK, 12. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 13. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 14. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na
današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Puše-njak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
ČETRTEK, 15. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
PETEK, 16. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na lastni koži boste preizkusili pečat preteklosti. Prejeli boste neko pismo ali Informacije, ki bo dajala občutek negotovosti, ampak na koncu se bo vse odvilo v vašo korist. Teden, ki je pred vami bo zaznamovan po tem, da se boste učili. Varujte pa se trme in svojeglavosti!
BIK
Iskra sreča se bo skrivala v tem, da sami pri sebi ugotovite, kaj vas motivira. Človeška narava je večplastna, resnica je, da je pomembno tako materialno kot tudi duhovno življenje. Ravno slednje bo v osredju. Naredite si dneve prijetne in izrazite se tudi v pisani besedi.
DVOJČKA
Zaznamovala vas bo neka želja po drugačnem razmišljanju In tako boste poizkusili slediti svojim sanjam. Notranji nemir bo nekaj, kar vas bo spremljalo iz dneva v dan. Nekaj zdrave previdnosti in premišljenosti ne bo odveč v službi. Sreča vas bo spremljala v partnerstvu.
RAK
Prišel bo tudi dan, ko se boste odločili, kako in kaj velja narediti z lastno avtoriteto. Seveda je na drugi strani resnica ta, da ste izredno občutljivi in moč najdite v sebi. Ko boste sposobni reči bobu bob in se postaviti zase, bodo dnevi sončni. Preteklost je sestavni del življenja!
LEV
Privlačile vas bodo lastne skrivnosti in ni izključeno, da se ne boste lotili kakšnega Intenzivnega čiščenja. Tiste reči, ki v vas tako ali drugače borijo duhove, bo sedaj čas, da jih ozavestite in tako najdite pot do rešitve. Dobro od rok vam bodo šla tudi filozofska vprašanja!
DEVICA
Vrnilo se bo nekaj iz preteklosti in čas je, da omenjeno vzamete kot blagoslov. Ljudje bodo prihajali in odhajali. Veliko bolj pomembno pa je, da tudi sami uvidite, kako daleč segajo razsežnosti življenja. Notranja modrost vam bo v pomoč in partnerjevo sodelovanje v veselje.
TEHTNICA
Skozi delo in delavne obveznosti pridobivate na samozavesti. Spoznali boste pravi obraz sreče in bili zelo kreativni. Skozi umetniški talent izrazite osebno noto. Pomembno vlogo bo igralo tudi dejstvo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Zdravilo za dušo bo tudi glasba.
ŠKORPIJON
Dobro bi bilo, da bi znali ločevati zrno od plev. In v tem tednu se tega učite, čeprav se stvari odvijajo v drugi smeri, kot bi pričakovali. Lepoto življenja lahko vidite vsepovsod in je čas, da si zaupate. Največji izziv bodo predstavljali otroci in negovati bo potrebno otroka v sebi.
STRELEC
Intenziven in spodbuden čas je pred vami. Narava se bo počasi pričela prebujati In tako se bo v vas zbudila speča in dinamična energija. Bodite prožni in vedite, da prihaja tudi čas, ki bo zaznamovan, kot vaših pet minut. Nekaj nejasnosti se obeta doma, ampak v življenju vse mine.
KOZOROG
Sreča bo na vaši strani in z zdravim razumom boste dose-gll več. V komunikaciji In Intelektualnih zadevah boste morali biti odkriti, tako da se vam bo izplačalo igrati z odkritimi kartami. Iz preteklosti se bo vrnila neka oseba, ki vam bo vrnila spomine na davno preživete dni.
VODNAR
mwm Spremljala vas bo obremenitev Wmr ¡n tal® vam ne bo preostalo drugega, kot da naredite sintezo in s tem ugotovite, kaj vas pravzaprav veseli in kaj ne. Seveda je možno, da bo ravno to za vas muka, ampak iz tega se največ naučite. Finančno bodite bolj pazljivi in varčni.
RIBI
Energijo za nadaljnje delo boste črpali iz narave. Tudi sami boste ugotovili, da je v modrosti, da je življenje igra, veliko resnice. Obetajo se prijetni trenutki, harmonični dnevi in romantika. Vsekakor boste z zaupanjem zrli naprej in si upali priznati, da ste zaljubljeni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
MORSKI
AFERA, SPOR
RENIJ
Dornava • Verona je praznovala 103. rojstni dan
Dornavčanka, ki podira rekorde
Tako kot izgleda danes in če bo zdravje še zdržalo, kar si Verona Petek najbolj želi, potem se bo čila ženica učakala še precej rojstnih dni, in ni dvoma, da se bo vpisala med najstarejše živeče Zemljane.
Gotovo pa je Verono že šteti v vrh najdalj živečih Slovenk in Slovencev. Po številu let jo namreč trenutno „prekaša" Primorka Katarina Marinič, ki je lansko jesen praznovala 107. rojstni dan.
Častitljive starosti pa do-rnavski korenini ni moč pripisati; dolgo življenje, prepleteno z radostnimi in bolečimi trenutki, se je res zarisalo s tisoč drobnimi gubicami na obrazu, toda njene živahne oči s smejočim in bistrim pogledom ter neokrnjenimi spomini, ki oživijo skozi njeno besedovanje, nedvomno dokazujejo, da je Verona v duši še vedno živahen deklič z razumnim, prav nič zamegljenim, pač pa z optimističnim pogledom na svet. „Glavno je, da je zdravje, drugo bo že. Če bi me moje noge bolj ubogale, bi bilo lažje, zdaj pa vem in vidim, koliko skrbi povzročam svojim dragim. Kar naprej se mi trudijo pomagati, ponoči in podnevi skrbijo zame. Sem jim tako hvaležna, da ne znam povedati, samo težko mi je pri duši, ko jim nalagam take velike obveznosti;" iz duše pove Verona, medtem ko v družbi zbranih najbližjih praznuje stotret-ji rojstni dan. Pa ji domači, predvsem vnukinja Neža z možem Francem, s katerima Verona preživlja jesen svojega življenja, takoj užaljeno skočita v besedo: „Mati, tako pa ne, se nismo tako zmenili! Nobene skrbi ni z vami, to si samo nekaj izmišljate!" Pa je res bolj tako, kot pravita Neža
in Franc, saj Verono ne muči pravzaprav nobena huda starostna bolezen; njen spomin je odličen, na svet okrog sebe gleda realno, le stare kosti ji ne dajo, da bi se gibala kot nekoč, celo še tja v pozna leta: Ja, veste, nekoč smo celi dan trdo delali na njivi, pa ni bilo nič težko zvečer še zaplesati," zna povedati Verona. Zdaj to več ne gre, je pa to po njenih besedah del recepta za dolgo življenje: „Trdo delati, jesti in piti," pravi Verona, nato pa po kratkem razmisleku in z veliko dozo zdravega humorja, ki ji razširi ustnice v nasmeh, še doda: „Pa ne umreti, ha, ha!" Ob taki pikri je človeku kristalno jasno, da je Verona pravi človeški biser, ki ji vsa leta in težavno življenje niso oškrbili iskrivega duha; zna se veseliti vsakega novega dne, naučila se je sprejemati
Osrednja zvezda letošnjega otroškega pustovanja s Pikapolonico na Ptuju bo za-
gotovo Spidi rompompom z mladimi glasbenimi ustvarjalci; S Spidijem bodo zape-
tki
Cili stotriletnici delajo težave le stare kosti in noge, ki je ne nosijo več tako kot bi rada, njen pogled na življenje pa je prav tako bister kot nekoč.
in ceniti vse, kar ji prinašajo trenutki, dnevi, leta, obdobja: „Veste, kako lepo začnem vsak dan? K meni pride moja mala prapravnukica in mi reče: mati, dobro jutro, dober dan je že. Vstati boste morali, vas moram zdaj umiti, pogla-diti pa še malo našminkati, da boste lepi!'"
Zadnja leta Verona večinoma preživlja v okolju domače hiše, njeni najbližji in vsi tisti, ki jo poznajo - v Dornavi ni človeka, ki Verone ne bi poznal - pa vedo povedati, da je ženica še dobro desetletje nazaj z ubranim in močnim glasom znala gladko preglasiti pevce v domači cerkvi, da je še v pozni starosti (za povprečnega človeka) redno romala po slovenskih romarskih točkah. Tisti malo starejši Dornavčani pa je ne bodo pozabili kot odlične kuharice, ki
Najstarejši občanki Veroni Petek je za njen 103. rojstni dan v spremstvu svetnikov Janeza Horvata in Miroslava Slodnjaka čestital tudi dornavski župan Rajko Janžekovič, ki ga na Verono vežejo tudi čisto osebni spomini iz otroštva: „Res sem ponosen, da imamo tako občanko!"
Ptuj • V nedeljo otroško pustno rajanje
Spidijev rompompom z mladimi glasbenimi gosti
V okviru prireditev ob 47. ptujskem kurentovanju bo v karnevalski dvorani na Vi-čavi to nedeljo, 11. februarja, od 15. do 17. ure veliko otroško pustno rajanje, na katerem bodo organizatorji poskrbeli za pestro, razigrano in norčavo dogajanje za male in velike otroke.
se je sukala na praktično vseh „gostuvajih", pa tudi na drugih prireditvah in reklo se je, da če kuha Verona, potem bo dobro jesti.
Ob izjemnem življenjskem jubileju je svoji najstarejši občanki čestital tudi župan Raj-ko Janžekovič, ki ji je skupaj s svetnikoma Janezom Horvatom in Miroslavom Slodnja-kom zaželel še obilo zdravja in let, potem pa povedal: „Na našo Verono smo lahko vsi zelo ponosni, saj take občanke zlepa ni najti. Pa še z moje rojstne vasi prihaja; to kaže, da smo tu rojeni kleni ljudje. Verona pa je sploh nekaj posebnega. Jaz se je spomnim še iz časov svojega zgodnjega otroštva, ko sem kot kratko-
hlačnik šel zraven moje tete in nje na romanje. Že takrat, to je bilo kakih dvajset let nazaj, je bila stara teta, držala me je za roke, da se nisem izgubil, pa jo poglejte danes! Še vedno je ista!"
Toliko spominov, kot jih nosi Veronina bogata življenjska knjiga, je nemogoče zapisati, v prijetni družbi, ki jo obkroža na slavnostni dan, je slišati ogromno anekdot, pa še vedno so odprte nove prazne strani prihodnosti, za katere Verona pravi, da če Bog da, bodo, če ne pa ne. A jo Franc takoj jezno popravi: „Veste kaj, mati, midva imava pogodbo za stanovanje sklenjeno za 105 let, tako, da zdaj nimate še kaj niti razmišljati o
odpovedi, potem pa je že pripravljen spet nov aneks. Pogodbe pa se je treba držati!"
Smeh se razlije čez pisano družbo in čez Veronin obraz: „Pa naj bo tako!"
Iskrene čestitke vrli ženici Veroni Petek veljajo tudi s strani našega uredništva z željo, da se spet srečamo prihodnje leto, na svečnico, ko bo praznovala 104 leta!
In če se ne motimo, lahko Verono Petek proglasimo za najstarejšo Podravčanko, če ne kar za najstarejšo Štajer-ko! In to takšno, da ji ni para - ne po letih, ne po zdravem življenjskem nazoru in ne po optimizmu ter volji do življenja!
SM
Ptuj • Zanimivost iz ZDA
Foto. M. Ozmec
Spidi se že pridno pripravlja in veseli nedeljskega otroškega pustnega rajanja na Ptuju.
li in zaplesali mladi prvaki plesne šole Samba, najmlajša slovenska raperka 4-letna Taja, in zmagovalci priljubljene televizijske oddaje Mini super zvezda: Sandra, Maša, Sara in Tejka. Za najmlajše bodo rokohitrci in rokodelci oblikovali balone na vse mogoče načine, žonglirali in še kaj. Spidi, ki sicer na veliko ustvarja, trenutno je sredi dela njegov novi projekt za najmlajše pod naslovom Moj sombrero ima tri luknje, se srečanja z najmlajšimi na otroškem pustnem rajanju na Ptuju že močno veseli, saj je prepričan, da bo zares luštno in veselo, tako kot se spodobi za pustno veselico.
-OM
Princ karnevala na znamki
Pri Klinčevih v Spuhlji, kjer imajo te dni polne roke dela z izdelavo in popravljanjem oprav pustnih oziroma etnografskih likov, so bili pred dnevi nemalo presenečeni, ko jim je poštar dostavil paket, na katerem sta se nad žigom iz Amerike bohotili dve veliki znamki s fotografijo lanskega princa ptujskega karnevala ha-uptmana Klinca Spuhljanskega.
In kako je do tega prišlo? Gospodar Marko Klinc se je takoj spomnil, da so lani
v pustnem času na svojem domu v Spuhlji gostili Američana Marka Golda in njegovo
Foto: M: Ozmec
Znamki princa ptujskega karnevala Klinca Hauptmana Spuhljanskega na paketu, ki so ga prejeli iz Amerike. Pod znamkama je lepo viden žig, ki priča o tem, da je bil poslan iz ZDA 6. decembra lani.
življenjsko sopotnico Ellen Kennedy. Oba sta bila nad strah zbujajočimi koranti in drugimi pustnimi liki zelo navdušena, v čast pa jima je bilo, da jih je gostila družina, katere glava je sam princ ptujskega karnevala haupt-man Spuhljanski. Ker sta oba veliko fotografirala in snemala, se jima je verjetno zdelo primerno, da sta naročila izdelavo znamk z njegovim motivom, kajti v Ameriki si lahko za denar privoščiš tudi to posebnost. Seveda sta nekaj teh nevsakdanjih znamk poslala tudi svojim gostiteljem v Spuhljo.
-OM
Foto: SM
Foto: SM
•^^www.kurentovanje.net
<u r e n t o va n j e ^
Petek, 9. februar
na Ptuju 10.-20.februar 2007
Mestna hiša Ptuj, 12.00
Otvoritev likovne razstave „Mate kaj za pusta hrusta" Razstavljajo osnovne šole. Vrtec Ptuj in društva. Nastop učencev glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, 18.00
Otvoritev fotografske razstave: „Zven maske, fotografske mojstrovine
Boja na Adamiča (organizatorja: Pokrajinski muzej Ptuj in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj)
Super Li: 23.00-ZabavasTurboAngels
Sobota, 10. februar
Vinarski trg - dvorišče Ptujske kleti, od 9.00 do 11.00
»Obarjada 2007« - dobrodelna akcija Lions kluba Ptuj. Mestni trg, 11.00
Otvoritvena slovesnost 47. Kurentovanja na Ptuju
9. srečanje tradicionalnih slovenskih pustnih likov in mask, na katerem bo župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan, predal oblast princu karnevala, Slavku plemenitemu Kacherlu, deželnemu proviantnemu mojstru.
Pot povorke: pešmost. Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Miklošičeva ulica. Mestni trg, Slomškova ulica. Slovenski trg, Prešernova ulica. Muzejski trg z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 16.00
Zabava z glasbeno skupino Ptujski kvintet Karnevalska dvorana, od 20.00 do 04.00
VEČER BLIŠČA IN NOSTALGIJE Štajerski frajtonarji
Domen Kumer
Aki Rahimovski z bandom (ex Parni valjak)
Animacijski program: Pepca in Luka, nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov, obiskal pa nas bo tudi princ karnevala, Slavko plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster.
Kidričevo, 19.00
11. Dobrodelni pustni ples Rotary kluba Ptuj, bogat srečelov, zabava z ansamblom Ptujskih 5.
Nedelja, 11. februar
Mestni trg, od 17.30 do 18.30
Nastop etnografskih skupin, kurentov - korantov in karnevalskih skupin. Karnevalska dvorana, od 15.00 do 17.00
Otroško pustno rajanje s Pikapolonico
(soorganizator: otroške prodajalne Pikapolonica - vse za otroka).
»Spidi rompompom« z gosti.
Člani društva Novi rokodelci bodo za najmlajše oblikovali balone in žonglirali.
Karnevalska dvorana, od 17.00 do 22.00
»Kurentovo nedeljsko popoldne za vse generacije« z nastopom
etnografskih skupin, kurentov- korantov in karnevalskih skupin.
PartyKids
Štajerski frajtonarji
Claudia
Glasbena skupina Orange
Ponedeljek, 12. februar
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Kulturno-zabavni program
Nastop učencev OŠ Breg, folklorna skupina Rožmarin Dolena, plesni center Mambo, godba Pepi Krulet iz Cirkovc, folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce, čarovniška predstava Sama Sebastiana »Take pustne«, nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov ter karnevalskih skupin.
Karnevalska dvorana, od 17.00 do 19.00
Poli žur za vse mlade športnike (predstavitev in pustno rajanje nogometne šole Poli Drava Ptuj z glasbeno skupino YO - ZO, DJ in ostalimi animatorji, nagradne igre in še in še ...)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00
ŠTAJERSKASEVESELI Štajerski frajtonarji Zoran Predin in Žive legende Mambo Kings
Animacijski program: obisk znanih športnikov, DJ.
Torek, 13. februar
Karnevalska dvorana, od 10.00 do 12.00
Pustna zabava za otroke
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 15.00
Pustno popoldne za vse generacije z DJ-em
konzorcij
\ * * .
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Kulturno-zabavni program
Nastop otrok iz Vrtca Ptuj, folklorna skupina društva Sožitje, mladinski orkester glasbene šole Karol Pahor Ptuj, plesna skupina gimnazije Tarnowskie Gory iz Poljske, obisk pustne godbe iz Lastova, društvo Povod
-	žonglerski show in delavnice, nastop etnografskih skupin in kurentov
-	korantov ter karnevalskih skupin.
Karnevalska dvorana, od 17.30 do 19.00
Delavnica salse s plesno skupino Go Salsa iz Londona in Sabor Cubano.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00
LATINOVEČER
Nastop etnografskih in karnevalskih skupin ter kurentov - korantov
Caiman Verde
Kingstoni
Animacijski program in podelitev nagrad naj plesalcem večera.
Sreda, 14. februar
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Kulturno-zabavni program
Nastop učencev OŠ Olge Meglic, otroška folklorna skupina DPD Svoboda Ptuj, folklorna skupina Bolnišnica Ptuj, Ljudski godci KD Mala vas, ulična gledališka predstava »Lili gre v cirkus« v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc, nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov ter karnevalskih skupin.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00
VEČER LJUBEZNI
Nastop etnografskih in karnevalskih skupin ter kurentov - korantov Miran Rudan
Animacijski program.
Četrtek, 15. februar
Ptujski grad, 12.00
Otvoritev prenovljene zbirke pustnih mask
(organizator: Pokrajinski muzej Ptuj).
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Kulturno-zabavni program
Nastop učencev OŠ Ljudski vrt in podružnice Grajena, Stari prijatelji iz Kicarja, folklorna skupina Destrnik, ulična gledališka predstava »Miška Minka in zabava v maskah« v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc, nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov ter karnevalskih skupin, trubači - Duvački orkestar Bakija.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00
BALKANSKO CIGANSKI SHOW Drugo dugme Mile Kitic
Trubači - Duvački orkestar Bakija
Animacijski program in izbor najboljše skupinske ciganske maske. Super Li: After Party z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi.
Petek, 16. februar
Karnevalska dvorana, od 15.30 do 17.30
Delovno srečanje in razgovor s predsedniki turističnih društev o ustanovitvi Pokrajinske turistične zveze Spodnjega Podravja (organizator: Turistično društvo Ptuj).
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Kulturno-zabavni program
Nastop učencev OŠ Mladika in glasbene šole Karol Pahor Ptuj, glasbena skupina Pigtown Fling, folklorna skupina Lancova vas, pihalni orkester Podlehnik, folklorna skupina KD Ruda Sever Gorišnica, predstava za otroke in odrasle »Cirkus Bambinus« v izvedbi teatra Cizamo, nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov ter karnevalskih skupin.
CID Ptuj, 19.00
Likovna akademija »Bejži čopič, kurent gre«
(organizator: Leo klub Ptuj).
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 04.00
IZPEKLA DO RAJA Karma
Jan Plestenjak Modna revija
Super Li: After Party z Atomik Harmonik
Sobota, 17. februar
Mestni trg, 11.00
2. tradicionalna mednarodna otroška povorka v spremstvu kurentov - korantov
Pot povorke: Minoritski trg, Krempljeva ulica. Mestni trg, Miklošičeva ulica, Slomškova ulica. Slovenski trg, Prešernova ulica, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
MESTNA OBČINA PTUJ
'M-Ai^Mi
PTUJ
SAW HOTELS & RESORTS
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 14.00
Otroško rajanje v karnevalski dvorani z DJ-em
Salon umetnosti, Prešernova 1, od 14.00 do 17.00
Otroška delavnica izdelovanja pustnih mask (organizator: Pokrajinski muzej Ptuj).
Športna dvorana Mladika, 20.00
Kurentanc 2007 (organizator: Klub ptujskih študentov) Dan D
Posodi mi jurja
Karnevalska dvorana, 19.00 - 04.00
(22.30 vstop udeležencev, ki se ne bodo udeležili večerje)
SOBOTNA VROČICA
Štajerski frajtonarji
Natalija Verboten z bendom
Boštjan Konečnik
Maja Šuput z bendom
Trubači - Duvački orkestar Bakija
Animacijski program: Luka in Pepca, nastop etnografskih skupin in kurentov- korantov, bogate nagrade najlepšim skupinskim maskam, obisk slovenskih mišic, vroče presenečenje in še in še ...
Super Li: After PartyzYuhubando
Nedelja, 18. februar
Salon umetnosti, Prešernova 1, od 10.00 do 13.00
Otroška delavnica izdelovanja pustnih mask
(organizator: Pokrajinski muzej Ptuj).
Mestni trg, 14.00
47. mednarodna karnevalska povorka in izbor najlepših karnevalskih mask
Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica. Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg. Dravska ulica, Cafova ulica (mimo OŠ Olga Meglic), Prešernova ulica. Muzejski trg, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 15.00 do 22.00
KARNEVALSKA NEDELJA Ansambel bratov Gašperič
Animacijski program in podelitev nagrad najlepšim maskam: Luka in Pepca ter trubači, ki se na Kurentovanju predstavijo zadnjič; obisk princa karnevala, Slavka plemenitega Kacherla, deželnega proviantnega mojstra.
Ponedeljek, 19. februar
Mestni trg, od 10.00 do 11.30
Karnevalska povorka ptujskih vrtcev
Pot povorke: Raičeva ulica (vrtec Med vrti 2), Slomškova ulica, Miklošičeva ulica. Mestni trg (se obrnejo), spet Miklošičeva, Slomškova ulica. Slovenski trg, Prešernova ulica. Muzejski trg, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 11.30 do 13.00
Pustno rajanje otrok iz Vrtca Ptuj.
Mestni trg in ulice, od 17.30 do 18.30
Nastop etnografskih skupin in karnevalskih skupin ter kurentov -korantov.
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30
Otroška maškarada z Romano Kranjčan
(soorganizatorji: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Športna šola Juhuhu in Društvo prijateljev mladine)
Karnevalska dvorana, od 20.30 do 01.00
VEČER DALMATINSKE NOSTALGIJE Big Band Ptuj Oliver Dragojevič
Animacijski program.
Torek, 20. februar
Grajena, 9.00
Osnovnošolska pustna povorka
(organizator: OŠ Ljudski Vrt in podružnica Grajena)
Super Li: Non Stop Party
Karnevalska dvorana, od 10.00 do 18.00
Osnovnošolsko rajanje s skupino Yo - ZO in DJ Zvonkom. Mestni trg, 17.00
Pokop pusta in predaja oblasti nazaj županu Mestne občine Ptuj, dr. Štefanu Čelanu, predstavitev etnografskih in karnevalskih skupin ter kurentov - korantov, animacijski program Luke in Pepce. Pusta bomo pospremili na njegovi zadnji poti iz Mestnega trga do karnevalske dvorane, kjer bo sledila sedmina.
Pot povorke: Mestni trg, Miklošičeva ulica, Slomškova ulica, Prešernova ulica. Muzejski trg, zaključekv karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 18.00 do 01.00
PUSTNI POKOPINATOMSKI FINALE Štajerski frajtonarji
Atomik Harmonik
Animacijski program z bogatimi nagradami najlepšim posameznim maskam in maskam v paru.
Vstopnice za rajanje v Karnevalski dvorani si lahko zagotovite: vTIC Ptuj, Termah Ptuj, nekdanji ptujski vojašnici ali na blagajni ob vhodu v Karnevalsko dvorano na dan prireditve.
Cena vstopnice za Karnevalsko dvorano je enotna - 7 evrov, maske in otroci 5 evrov, razen v soboto, 17. februarja, ko vstopnica znaša 22 evrov (doplačilo za pustno večerjo). Vstopnica za vse otroške maškarade -otroci vstop prost, odrasli 3 evre.
Pustnina na 47. mednarodni karnevalski povorki - 2 evra.
Dodatne informacije glede vstopnic:
TIC Ptuj, +386 2 779 60 11 ali info@ptuj-tourism.si
Iščete svoj stil	^
Mateja v črno-belem kontrastu sedemdesetih let
Mateja Horvat je 22-letna študentka farmacije iz Juršincev. Prosti čas preživlja s prijatelji, v veliko veselje pa ji je tudi vezenje. Izziv za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil je sprejela, čeprav ne ve, kdo je "zakuhal" njeno prijavo.
Že po tradiciji se večina udeleženk akcije še nikoli pred tem ni obiskala kozmetičnega salona. Zato v vseh takih primerih kozmetičarka Neda Tokalič posebno pozornost nameni pogovoru o negi kože v salonu in nasvetom za nego doma. Mateja ima mešani tip kože, priporočila ji je globinsko čiščenje, ob njenem prvem obisku ji je kožo površinsko očistila, s piligom odstranila odmrle celice, postopek nege pa zaključila z masažo.
V Frizerskem salonu Stanka je za Matejino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Skrajšala ji je predolge lase. Izbrala je kombinacijo paža in postopnega striženja ter graduacijo zgornjih in stranskih delov. Pobarvala jih je s temnorjavim prelivom, oprala in posušila ter stilizi-rala.
Vizažistka Minka Feguš je kožo prekrila s kremnim pudrom, oči pa poudarila v modrosivih odtenkih za malo drugačen izgled, kot ga je bila
Foto: Črtomir Goznik
«msiSSi
Foto: Črtomir Goznik
Mateja prej ...
, in pozneje
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo Fiiizetiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v februarju š
doslej vajena Mateja. Zgornji del vek je s čopičem prekrila v sivomodrem odtenku in ga nekoliko zabrisala. Spodnji del je obrobila s temno modrim črtalom, poudarila je trepalnice in v kožni barvi še ustnice.
"Mateja bo kot bodoča far-macevtka večino svojega časa preživela v snežno beli barvi, zato sem se za njeno preobrazbo povrnila v obdobje op-arta, v zdaj že daljna sedemdeseta leta, ki pa se jih Mateja glede na svojo mladost sploh ne spomni. Takrat je vladal zakon čistih geometrijskih likov v prav tako čistih barvnih kontrastih in zelo enostavnih krojev. Zelo značilne za tisti čas so bile kratke obleke. Naj-
bolj prepoznavna je seveda črno-bela kombinacija. Tudi v trgovini Naf Naf že imajo na svojih policah kar nekaj oblačil, ki nas popeljejo nazaj v sedemdeseta, prevladuje črno-beli kontrast. Izbrala sem lahko obleko, v bistvu tuniko v črno-beli kombinaciji, črne kratke hlače in ker še ni dovolj toplo tudi svetlo sive »legice«. Preko njih je Mateja oblekla črne kratke hlače, preko teh pa je lahkotno padla obleka tunika, prerezana pod prsmi, ki poudari ženski del v zgornjem delu, zatem prosto pade preko bokov. Za kratke hlače sem se odločila zato, ker je obleka res zelo kratka in bi verjetno tako Matejo kot marsikatero drugo zelo težko
Foto: Črtomir Goznik
Mateja je zažarela v stilu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Oblačila so iz prodajalne Naf Naf, čevlji in torbica pa iz prodajalne Alpina.
Markovci • 6. ocenjevanje pustnih krofov
Naj krof Marije Rizman
Društvo podeželskih žena občine Markovci, ki ga vodi predsednica Slavica Vincek, je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj letos že šestič organiziralo ocenjevanje pustnih krofov.
Tokrat je krofe za ocenjevanje pripravilo 12 gospodinj: Jožica Starčič, Lidija Bezjak, Lučka Toplak, Ivanka Bezjak, Slavica Vincek, Marija Rizman, Liljana Bračič, Danica Tement, Marija Kekec, Brigita Poljanec, Neža Majcen in Vlasta Golob. Štiričlanska komisija s predsednico Marijo Horvat, učiteljico praktičnega pouka slaščičarstva na Živilski šoli v Mariboru, je krofe ocenjevala po več kriterijih. Ocenjevanje je bilo javno, kar pomeni, da so lahko prisostvovale tudi gospodinje in prisluhnile ocenam in kritikam strokovne komisije. „Kriteriji ocenjevanja so bili na enakem
Marija Rizman
nivoju kot na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Ocenjevale smo zunanji videz, videz sredice ter vonj in okus izdelka. Pri zunanjem videzu je pomembna oblika - ali je enakomerno okrogla in ali je izdelek lepo vzhajan. Seveda pa je pomembna tudi izpečenost. Tako smo med drugim bile pozorne, ali je izdelek enakomerno ocvrt, da je enaka barva skorje obeh polovic in da je vmes značilen svetlejši obroč enakomerne širine, širok od 1,5 do 2 centimetra. Pri videzu sredice je pomembno, da je barva zlatorumena in enakomerna, da je fino luknjičava, elastična in rahla. Vonj izdelka mora biti prijeten in tipičen glede na sestavine, okus pa aromatičen, enakomeren po sestavinah ter brez okusa po maščobi," je pojasnila Horvatova.
Med 12 ocenjevanimi vzorci je komisija glede na naštete kriterije ocenila, da je naziv za naj krof osvojila Marija Rizman iz Nove vasi pri Markovcih. Glede svoje recepture za krofe je bila Rizmanova nekoliko skrivnostna, saj pravi, da sestavine izmeri kar tako „na oko" in da ne uporablja posebnega recepta. Zagotovo je pa to recept dolgoletnih gospodinjskih izkušenj. Sicer pa velja omeniti, da Rizmanova
ob kuharskih sposobnostih obvlada tudi različna ročna dela. Zdaj, v pustnem času, izdeluje rože iz papirja, zelo veliko se ukvarja z vezenjem, vse leto pa je aktivna tudi v Društvu podeželskih žena občine Markovci.
Mojca Zemljarič
prepričala, da je ta obleka v bistvu le daljša majica, noge pa so ovite v »legice«, ki v tem primeru nadomestijo hlače. Verjetno pa bi tudi pogledi radovednežev ali nevednežev na cesti bili zelo opazni. K izbranim oblačilom si nikakor ne smemo obuti klasičnih »špičakov«, temveč čevlje z okroglim sprednjim delom. Tudi tokrat sem na polici trgovine Alpina našla črne čevlje, ki so s svojimi detajli klicali nazaj v sedemdeseta, pa tudi torbico sem poiskala v Alpini. Tokrat je to vse, saj nakita ne potrebujemo glede na tuniko, ki je visoko zapeta s pulijem in posuta z geometrijskimi liki kontrastne bele barve na črni podlagi. Mateji svetujem, da kljub resnemu
študiju lahko včasih tudi sama zaide v kakšno bolj živahno stilsko področje, saj jo bo kot že rečeno vse življenje spremljala snežno bela barva, " je izčrpno pokomentirala Matejino stilsko preobrazbo stilistka akcije Išče svoj stil Sanja Veličkovič.
Tudi Mateja bo kot vsi naši udeleženci akcije Iščete svoj stil en mesec brezplačno obiskovala izbrani program vadbe v Športnem studiu Olim-pic. V programu bo poudarek na oblikovanju telesa in izboljšanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Krvodajalci
16. november - Olga Plohl, Rucmanci 48; Jurij Borko, Gode-ninci 1; Marko Novak, Jastrebci 35; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Vinko Si-monič, Dornava 3; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Andrej Omulec, Galušak 8, Sv. Jurij ob Ščavnici; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Franc Cigula, Dornava 141; Albina Zajšek, Seliškarjeva 16, Ptuj; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Jurij Cvitanič, Gorišnica 62; Srečko Roškar, Biš 63; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Štefan Rot-vein, Tržec 10/c; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Jožef Šprah, Po-brežje 27; Martin Cafuta, Gorca 69; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Boštjan Novak, Volkmer-jeva c. 21, Ptuj; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Milan Želez-nik, Kočice 67; Igor Turnšek, Gerečja vas 40/c; Milan Plohl, Rucmanci 48; Stane Kelc, Paradiž 90; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31.
20. november - Kristijan Dog-ša, Pavlovci 6/b; Borut Kristo-vič, Markovci 8; Borut Prapot-nik, Ptujska 2/a, Ormož; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Boris Pajnkiher, Bolečka vas 5/c, Ptujska Gora; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Marjana Peteršič, Dornava 76/a; Suzana Cmrekar, Zoisova pot 15, Ptuj; Otilija Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Emil Kvar, Dolga ulica 28, Miklavž pri Ormožu; Jože Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/; Matej Vidovič, Dornava 12; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Robert Ciglar, Osluševci 14; Gregorna-da Mlinarič, Flegeričeva 2, Ptuj; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Anton Brenholc, Rjavci 21; Manuela Zadravec, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj.
MUPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Letnik
Oprema
Cena
SIT
2003 1996 1996
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT DOBLO JTD ELX RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT PANDA 4X4 RENAULT CLIO 1,2 VW POLO CLASSIC FORD TRANSIT 300S FIAT PUNTO SX CHRYSLER VOYAGER FIAT DOBLO CARGO JTD ŠKODA OCTAVIA RENAULT KANGOO 1,9 PEUGEOT BOXTER KOMBI SEAT CORDOBA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
SREBRNA
MODRA
RDEČA
BELA
BELA
SREBRNA
1820.000 000 64 90.000 312.000 2.190.000 989.713 690.163 2.492.256 1.620.000
Avle
O/HckLavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA t	SIT	BARVA
BMW 318 D LIMUZINA	2004	15.840,00	3.795.897 ČRNA	
CHEVROLET KALOS 1,4 SX	2005	6.200,00	1.487.768 KOV. RDEČA	
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2001	10.950,00	2.624.058	SREBRNA
CITROEN XSARA PICASO 1,8 I 16V	2000	6.400,00	1.533.696	KOV. SIVO-VIOLA
FIAT MAREA 1,8 I 16V	1998	3.950,00	946.578	KOV. SIVO-VIOLA
FIAT STILO 1,9 JTD	2001	6.660,00	1.596.002	SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 I	1999	4.990,00	1.195.803	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	9.980,00	2.391.607	KOV. MODRA
MERCEDES C 200 CDI AVANTGARDE KAR.	2003	16.650,00	3.990.006	SREBRNA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2004	9.500,00	2.276.580	BELA
PEUGEOT 206 1,4 I	2003	5.840,00	1.399.497	SREBRNA
PEUGEOT 407 1,8 I 16V	2004	14.800,00	3.546.672	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2004	10.100,00	2.420.364 KOV. RDEČA	
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	1997	6.500,00	1.557.660	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KS KARAVAN	2003	11.880,00	2.846.923	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Foto: MZ
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
BETONSKI ZIDAKI širine 30, 25, 20 in 12 v februarski prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementni-narstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 80 25 303.
OBNAVLJATE, GRADITE, RENO-VIRATE? Kvalitetno in ugodno izvajamo vsa suhomontažna dela, polagamo laminate ter dobavljamo in montiramo najcenejše PVC pohištvo. Se priporočamo! N. Ž. N., Posredništvo in storitve, Tomaž Pečnik, s. p., Prešernova ul. 11, 2250 Ptuj, telefon 041 935 460.
JASNOVIDKA MARUČA na Ptuju dne 9. in 10. februarja (Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15; Ljubljana) tel. 031 663 500 ali 01 524 86 27.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idaret prodajamo Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM tribrazdni plug IMT 12 ccol, star 5 let. Tel. 031 207 156.
KUPIM kosilnico BCS 127 v okvari za rezervne dele, travniške brane in tračni obračalnik SIP 220. Tel. 041 261 676.
KUPIM kmetijski traktor in vitlo. Tel. 041 558 979 ali 02 751 43 21.
Prodam prašiče od 100 do 180 kg, domače reje. Tel. 031 498 098
PRODAM bukova in brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM svinjo težko okrog 150 kg, domače reje. Telefon 041 556 465.
PRODAM strojček Gorenje Muta s kosilnico ter mulčarjem. Telefon 041 232 765.
PO KONKURENČNIH CENAH odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o., Zagrebška cesta 74, Ptuj, telefon 041 22 00 18.
PRODAM bukova drva, cena 200 evrov, z dostavo 230 evrov. Telefon 041 531 250.
NEPREMIČNINE
STAREJŠO hišo, elektrika, voda, telefon, zemljišče 5722 m2 cena 7,5 evra/m2, Njiverce - Kidričevo prodam. Tel. 031 495 799 ali 02 796 31 21
DOM STANOVANJE
Dvoinpolsobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 041 768 414.
DVEMA študentkama ali študentoma ugodno nudim ogrevani dve sobi, ena z balkonom, po želji toplo hrana, avtobusna postaja pred hišo - Ljubljana polje. Tel. 01 549 34 83.
ODDAM enoinpolsobno stanovanje v najem, opremljeno brez hladilnika in pralnega stroja. Telefon 041 428 673, 041 478 476.
DELO
IŠČEMO delavca za delo v orodjarski delavnici - obdelovalec kovin (3-letni program ali program (3+2) ali strojni tehnik 4-letni program). Nudimo tudi možnost prve zaposlitve. Orodjarstvo Janez Vičar, s. p., Strejaci 8, 2252 Dornava, tel. 02 754 00 24. E-mail:info@orodjar-stvovicar.com.
IŠČEMO ŽENSKO za pomoč na našem domu. Nudimo stanovanje, hrano in nagrado. Tel. 031 373 314.
KROVSTVO-KLEPASTVO Janez Lah, s. p, Mezgovci ob Pesnici 70 c zaposli delavca za krovska in kleparska dela, zaželjene so izkušnje. Tel.: 041 375 838.
ZARADI širitve podjetja iščemo izkušene prodajalce. Nudimo redno zaposlitev, možnost napredovanja in dobrega zaslužka. Pogoj: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in lasten prevoz. Tel. 02 771 01 86, GSM: 041 631 578. MBM Internacional, d. o. o., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj.
ZAPOSLIMO voznika C-kategori-je v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delovne izkušnje niso potrebne. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Dušan Emeršič, s. p., Formin 15/a, Gorišnica.
MOTORNA VOZILA
PRODAM VW Golf 3, 1300, letnik 93, bencinar z vlečno kljuko in 4 gume s platišči, zelo dobro ohranjene. Telefon 031 487 986.
RAZNO
KUPIM traktor IMT, Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
BRAZPLAČNO oddam v obdelavo vinograd s 400 trsi v okolici Leskov-ca. Tel. 031 824 674.
PRODAM diatonično harmoniko znamke cafuta duri BSA, staro eno leto. Informacije na telefon 751 45 51 ali 031 804 845.
IŠČEM dobrega poznavalca E-stav. Tel. 051 320 257.
PRODAM diatonično harmoniko PSA triredno in diatonično Headi starejšo zelo ugodno. Telefon 041 733 973.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
E
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE,
J.U^M'MM.TWTH
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ČESTITKA
Primožu
ob opravljeni diplomi.
Vsi iz mK;)
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[PI^OgWöMJMÄ
©raua m wogait m PW© DBO äiuüi i?oa®[?[][y@w
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevl|anje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
QllrtililiMJiMiWIIliB
(02/22 80110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	EUR CENA SIT		BARVA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2002	14.772,00	3.540.000	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	14.563,00	3.490.000	KOV. SREBRNA
LANCI ZETA 2,0 T	1996	3.750,00	898.650	KOV. BORDO RDEČA
MERCEDES RAZRED A 170 CDI	2003	11.225,00	2.690.000	KOV. S. ZELENA
MERCEDES RAZREDE300 TD	1998	8.304,00	1.990.000	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	12.059,00	2.890.000	RDEČA
PEUGEOT 206 1,4 XT	2000	5.340,00	1.279.678	KOV. BORDO RDEČA
RENAULT CLIO 1,2 16V	2005	9.200,00	2.204.688	KOV. MODRA
RENAULT CLIO 1,2	2002	5.390,00	1.291.660	RDEČA
RENAULT KANGOO 1,6	2002	6.634,00	1.590.000	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0 I 4X4	2003	8.700,00	2.084.868	S. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 110 KM	1997/1998	5.383,00	1.290.000	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 1,3 M-JET	2005	7.890,00	1.890.760	KOV. S. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2002	9.590,00	2.298.148	T. MODRA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		(€) Cena (SIT)		
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E	1998	3.880,00	929.803	RUMENA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	1.630,00	438.541	KOV. VIŠNJA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2000	3.840,00	920.218	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TIPTRONIC	2001	11.680,00	2.798.995	KOV ZELENA
DAEWOO KALOS 1,4 SX	2003	5.800,00	1.389.912	KOV MODRA
BMW 320 I	2000	9.980,00	2.391.607	KOV. ZELENA
BMW Z3 2,2 CABRIO	2001	13.900,00	3.330.996	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 55 S	1998	2.050,00	491.262	BELA
OPEL AGILA 1,2 16V COMFORT	2001	4.980,00	1.193.407	BELA
FORD D ESCORT 1,3	1995	1.480,00	354.667	BELA
DAEWOO MATIZ 800	1998	2.080,00	498.451	KOV. MODRA
MICROCAR MC2 CHAMPION	NOVO	13.530,00	3.242.329	KOV.MODRA
VOLKSWAGEN POLO CLASSIC 1,4	2000	4.500,00	1.078.380	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 1,8 16V	2000	7.010,00	1.679.876	KOV. ZELENA
PEUGEOT2061,1	2003	5.680,00	1.361.155	KOV RDEČA
PEUGEOT 206 1,41	2002	5.300,00	1.270.092	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 60	1997	2.290,00	548.776	RDEČA
SEAT LEON 1,416V	2001	7.490,00	1.794.904	KOV. VIŠNJA
VOLKSWAGEN POL01,61 CLASSIC	1996	2.550,00	611.082	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01,4 RT	2000	3.920,00	939.389	BELA
FIAT PUNTO 55 S	1998	2.200,00	527.208	KOV. ZELENA
PEUGEOT 406 1,8 ST	1996	3.050,00	730.902	ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 TDI KARAVAN	2001	7.470,00	1.790.111	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1,416V	2005	6.790,00	1.627.156	KOV. SREBRNA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
Prireditvenik
Petek, 9. februar
10.00 Dornava, v vaško-kulturni dvorani, tečaj peke različnih vrst peciva, tečaj
bo vodila ga. Marija Roškar 10.10 Ptuj, prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt, otvoritev razstave »Pust in maske na Ptuju«
11.10 Ptuj, OŠ Olge Meglič pritrdili bodo največje pustne like v karnevalskem mestu
12.00 Ptuj, razstavni prostor Mestne hiše, otvoritev razstave Mate kaj za pusta
hrusta in press centra za Kurentovanje 2007 17.30 Maribor, SNG, pogovor o predstavi Kopenhagen, pogovor vodi Teodor Lorenčič, MalOd
18.00 Ptuj, v Salonu umetnosti, Prešernova 1, odprtje razstave Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, razstava je delo avtorjev dr. Aleša Gačnika in Stanke Gačnik 18.00 Frankovci, v vaškem domu »Zbor veteranov« 18.00 Ormož, v starem delu hotela, predstavitev 3. številke Zgodovinskih zapisov
18.30 Tomaž pri Ormožu, Dom krajanov, 1. občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Ptuj, Grajska kavarna na gradu, Grajske vinske zgodbe, tokrat se boste družili ob predstavitvi vinarjev Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice
19.00 Maribor, SNG, premiera, Po sledeh jutra, KomOd, za izven 19.30 Kidričevo, restavracija Pan, koncert Pihalnega orkestra 19.30 Maribor, SNG, Avtobus, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven 20.00 Maribor, MMC Kibla, Ulica Kneza Koclja 9, odprtje video razstave po
izbiru finske kustosinje, video in filmske umetnice Sanne Maarit 22.00 Ptuj, Cantante cafe, ciganska in etno glasba »Langa« 23.00 Ptuj, Super Li, Turbo Angels
-	Ptuj, CID, Tečaj risanja, tečaj bo vodil akademski slikar Tomaž Plavec, telefon 780 55 40
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava »Mladi in EU«
Sobota, 10. februar
7.00 Ormož, pohod na Uršljo goro, pohod traja 8 ur, organizira PD Maks
Meško Ormož, telefon 041 698 741 8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica centra za starejše občane, muzejska delavnica,
izdelovali boste okrasne blazine v obliki srčka 9.00 do 11.00 Ptuj, dvorišče Ptujske kleti, Obarjada, organizator Lions klub Ptuj
11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava, Kam je šlo toplo vreme
11.00 Ptuj, Mestne ulice in trgi, Otvoritvena slovesnost 47. kurentovanja na Ptuju
12.00 do 16.00 Ptuj, karnevalska dvorana, zabava po otvoritveni povorki z
glasbeno skupino Ptujski kvintet 17.00 Ptuj, športni zavod, Dravska ulica 18, informativno predavanje na temo
Izcelitve in pomoč po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga 18.00 Spodnji Velovlek, gasilski dom, 59. občinski zbor PGD Spodnji Velovlek 18.00 Podgorci, kulturna dvorana, predstavitev zgoščenke ljudskih godcev KD
Alojz Žuran Podgorci 18.00 Cirkovce, v dvorani, komedija, Minister v škripcih, predstava KPD Hajdina 19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, revija izbranih malih pevskih
skupin Slovenije 2007 19.00 Kidričevo, restavracija Pan, 11. dobrodelni ples v maskah, organizira Tota-ry club Ptuj
19.00 Ormož, dom kulture, Črna komedija, gostuje dramska skupina KD Dra-ženci
19.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, Državna revija malih pevskih
skupin Slovenije 19.00 Jeruzalem, Vinski hram, Valentinov ples 19.00 Maribor, SNG, balet, Lakme, VelDvo, za izven 19.30 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Sirup Sreče 20.00 Ormož, Hotel, Valentinov ples
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, večer blišča in nostalgije, Skuter, Domen Kumer ...
-	Ptuj, Qulandia, razstava Blaževih kurentov in drugih pustnih likov
Nedelja, 11. februar
10.00 do 12.00 Ptuj, Qulandia, prikaz izdelave Blaževih kurentov 15.00 do 17.00 Ptuj, karnevalska dvorana, otroško pustno rajanje s Pikapolonico
17.00 Maribor, Narodni dom, komedija Kolumbovo jajce, VelDvo, red Popoldanski 2 in izven
17.00 Ptuj, karnevalska dvorana, kurentovo nedeljsko popoldne za vse generacije
17.00 Majšperk, dvorana TVI Albin Promotion, premiera gledališke predstave, Maister in Marjeta ali Memoari občinske tajnice, predstava DPD Svoboda Majšperk
17.00 Maribor, SNG, balet, Lakme, VelDvo, za izven 17.30 Ptuj, Mestni trg, nastop etnografskih skupin
16.00 Pobrežje, vaški dom, črna komedija Tri sestre, v izvedi KD France Prešeren Videm
19.00 Ptuj, v samostanu Svetega Petra in Pavla, Baročni večer 20.00 Maribor, Narodni dom, komedija Kolumbovo jajce, VelDvo, red Modri in izven
Ponedeljek, 12. februar
10.00 Pleterje, Kmetijstvo Polanec, predavanje o »Pionerru« 17.00 do 19.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Poli žur z YO-ZO, DJ 17.00 do 19.00 Ptuj, Mestni trg, Kulturno-zabavni program 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica gimnazije, badminton 20.00 Maribor, Narodni dom, komedija Bil je Škrjanec, VelDvo, red Komedija in izven
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Štajerska se veseli, Štajerski frajtonarji, Zoran Predin .
TV Ptuj
Sobota, ob 21. in nedelja ob 10. uri: Ptuj kot partnersko mesto pri projektu »Evropska prestolnica kulture«. Pokrajina Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju. Podpis pogodbe o začetku gradnje podravskega avtocestnega kraka. Dober uvod v 47. ptujsko kurentovanje je. Največje število kurentov v zgodovini tradicionalnega kurentovega skoka. Običaji ob Svečnici še vedno žive v nekaterih krajih Haloz. Posebnež maček Cici. Slepi in slabovidni kegljači se pripravljajo na svetovno prvenstvo. Veliki koncert skupine Terafolk in Anje Bukovec. Kurenti s ptujskega polja. Poljudna oddaja »Moč polnega zdravja«. Z glasbo v sobotni večer.
Kino Ptuj
9., 10. in 11. februar, ob 18.00 Kaj je moški brez brkov? Ob 20.00 Kratki stiki.
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
Dr. Franc Planinsek o plastični kirurgiji:
KOŽO PO HUJŠANJU
JE MOGOČE »PREKROJITJ«
Nusa in Frenk Derenda:
ŠE PO 20 LETIH SE IMAVA RADA
Ko bom vitka, bo vse bolje! - Ali res?
SMQMCU
MLADARINA
VAJE ZA BO IN ZADNJICO
CO	
C	
>o	
"c	
CO	
(D	
	
<D ■ ^^^^^^	
	
CD	
I	

II
ARN US
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vež vrst
Ivan Arnuš ».P.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tnajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Sreča je na moji strani,
zdaj je Aveo MOJ!
MOJ Aveo s 5 vrati in
vso navedeno opremo
Klimatska naprava • CD radio Zavorni sistem ABS • Električni paket 2 varnostni blazini • Daljinsko zaklepanje
ze za
3.490 €¡
Avtohiša HVALEČ
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 13 80
Chevrolet. Pius veliko več.
avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net
Slike so simbolne. Povprečna poraba goriva: 5,4 - 9,6 1/100 km. Povprečna količina emisij COz: 160 - 173 g/km. Za dodatne informacije se obrnite na Avtohiio Hvaleč.
Naročnik oglasa: Avtohiša Hvaleč, Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj. * Ponudba in cena vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H5MA55C, za omejeno količino vozil ali do 28. 2. 2007.
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26, 2250 Ptuj ^UVHZVnZj 1 tel./faks: 788 55 70, GSM: 040 141 262 1				
TIP VOZILA LETNIK		EUR CENA SIT		BARVA
RENAULT KANGOO 1,4	2001	5.200,00	1.246.128	KOV. SIVA
AUDI A6 2,5 TDI AVANT AVT.	2000	9.900,00	2.372.436	KOV. SREBRNA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	1996	6.634,95	1.590.000	RDEČA
MERCEDES BENZ E220 CDI AVT.	2002	20.822,90	4.990.000	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT	1998	10.807,88	2.590.000	KOV. SREBRNA
MERCEDES BENZ C200 CDI	1998/99	7.924,39	1.899.000	BELA
MERCEDES BENZ ML400 CDI	2004	32.507,09	7.790.000	ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI	2003	12.477,05	2.990.000	ČRNA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	6.634,95	1.590.000	BELA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI	2001/02	8.304,12	1.990.000	MODRA
OPEL CORSA 1,2 16V	2000	3.254,88	780.000	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDCI	2003	9.138,71	2.190.000	SREBRNA
PORSCHE 924	1988	2.499,58	599.000	KOV. ČRNA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na doml NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
V VABI NA V
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Lejla Kusanovič, dr.dent.med v Zdravstvenem domu Ptuj
VALENTINOVO VEČERJO
Z VRHUNSKIMI VINI IZ GALERIJE VIN HALO
Sobota 10.02.2007 ob 19.00 uri
Rezervacije: T: 02 795 20 10
5i ffifeKgatoff ©©□oOoc3 PQoqO
Ormoška cesta 30, Ptuj
PETEK, 9., SOBOTA, 10. in NEDELJA, 11. februar 2007
DNEVI KOLIN
z ugodno ponudbo in slastnimi degustacijami:
krvavic, pečenic, kislega zelja in domačega kruha!
SOBOTA, 10. februar 2007, ob 10.00 uri
VALENTINOVI SRČKI
ustvarjalna delavnica
Simpatične valentinove srčke bomo izdelovali iz obarvanega slanega testa. Nanje bomo pritrdili ljubezenske verze.
PONEDELJEK, 12., TOREK, 13. in SREDA 14. februar 2007, ves dan
ZALJUBLJENI DO UŠES
Vabimo vas, da nas obiščite in prepustite svoj nasmeh fotografu. Z zaljubljeno fotografijo lahko osvojite izlet za dve osebi v Pariz, ki ga podeljuje Kompas, d.d., digitalni fotoaparat Canon A430 s tiskalnikom Canon CP720, ki ga podeljuje Canon Adria, d.o.o. ali paket M mobil s telefonom Samsung SGH-X160, zato nikar ne zamudite te edinstvene priložnosti ter pripeljite na slikanje svojo boljšo polovico, da skupaj postaneta najboljši pari Več informacij o promocijski nagradni igri pa si lahko prebere te na spletnem
portalu www.mmobil.si
HhatKasmtnajboljši sosed
JUHUHU, KURENTOVANJE
v	"
JE ZE TU!
Pa smo le dočakali najvznemirljivejši trenutek, ko bo ptujski mestni utrip ponovno bil v ritmu kurentovanja. Tradicionalni korantov skok ob svečnici je simbolično napovedal pričetek letošnjega 47. kurentovanja, ki že trka na vrata.
Jutri se obeta prav poseben, celo prazničen dan za vse Ptujčane, saj se bo pričela najstarejša in po obsegu najmnožičnejša slovenska tradicionalna pustno-karnevalska prireditev. Ulice najstarejšega slovenskega mesta bodo jutri zopet oživele z nastopi številnih umetnikov, glasbenikov, plesnih in folklornih skupin, uličnih gledališčnikov, zabavljačev, spet pa je prišel tudi posvečeni čas obiskov kurentov ter tradicionalnih pustnih in karnevalskih skupin iz vse Slovenije pa tudi Evrope. Že jutri ob 9. uri se bodo na Vinarskem trgu priznani ptujski in mariborski podjetniki, gospodarstveniki in mestni svetniki pomerili v kuhanju najokusnejše obare na tradicionalni dobrodelni akciji imenovani Obarjada. Njihovo kuho bo ocenjevala stroga tričlanska komisija, potem pa se bodo udeleženci Obarjade ob 11. uri složno podali na Mestni trg in ocenili letošnjega princa karnevala Slavka plemenitega Kacherla, deželnega proviantnega mojstra, ki bo ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu v 11 dneh trajanja ptujskega kurentovanja prevzel mestno oblast in si prizadeval krotiti invazijo pustnih šem, ki bodo na Ptuj romale iz vse Slovenije.
Jutri bo princu karnevala pomagal vzdrževati mestni red Milan Gabrovec, vodja letošnje po-vorke, ki na 9. srečanju tradicionalnih pustnih likov in mask napoveduje nastop kar 38. pustnih skupin iz vse Slovenije, ki skupaj štejejo preko 1500 tradicionalnih pustovalcev. Potlej se bo moral plemeniti pri vzdrževanju reda in miru med kurentovanjem znajti sam, kar pa mu zagotovo ne bo težko, saj je zaposlen pri slovenski policiji in bodo strastne maškare v varnih rokah.
Po otvoritveni slovesnosti na Mestnem trgu se bo dogajanje ob 12. uri preselilo v Karnevalsko dvorano, kjer se bodo tradicionalne slovenske
pustne maske zavrtele ob vižah Ptujskega kvinteta in ob 20. uri na Večeru blišča in nostalgije pričakale ostale udeležence, da se skupaj po-veselijo ob glasbi Štajerskih frajtonarjev, skupine Skuter, Domna Kumra in legende hrvaške zabavne glasbe - Akija Rahimovskega, pevca nekdanje skupine Parni valjak. Rotary klub Ptuj pa vse ljudi dobre volje in dobrega srca vabi jutri ob 19. uri v Kidričevo na 11. dobrodelni pustni ples z ansamblom Ptujskih 5.
Organizatorji letošnjega 47. kurentovanja na Ptuju - Perutnina Ptuj, Mestna občina Ptuj in Terme Ptuj - so tudi vse ostale dni trajanja prireditve pripravili bogat kulturno-zabavni in animacijski program z nastopom številnih etnografskih in karnevalskih skupin ter kurentov, umetnikov, domačih kulturnih, pevskih in folklornih društev, plesnih skupin in uličnih gledališčnikov, razstav in ustvarjalnih delavnic ter starih ptujskih mojstrov, ki že desetletja negujejo tradicionalno obrt izdelovanja kurentovih mask. Ljubiteljem umetnosti se obetajo bogate razstave, kreativne delavnice izdelovanja pustnih mask in ogledi muzejskih zbirk, zvečer pa se bo karnevalska dvorana tresla v norčavi zabavi pustnih mask ob zvokih uspešnic najpopularnejših domačih - Jan Plestenjak, Zoran Predin in Žive legende, Čuki, Atomik Harmonik, Natalija Verboten, Boštjan Konečnik, Ansambel bratov Gašperič, Big Band Ptuj, Mambo Kings, Kingstoni, YO - ZO, Miran Rudan, Claudia, Orange - in tujih (Oliver Dragojevič, Severina, Maja Šuput, Caiman Verde, Mile Kitic, Duvački orkestar Bakija, Karma, Drugo dugme) priznanih glasbenih skupin.
Skratka pridružite se nam že jutri in preverite, da je na Ptuju najboljši pust!
Emina Mešič, Di@log company
Republika Slovenija Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02, 11/03 Skl. US: U-I-417/02-7, 73/03 Odl.US: U-I-346/02-13) naslednji
Razglas
Za nadomestne volitve za enega člana v občinski svet Občine Dornava v volilni enoti 5, ki bodo v nedeljo, 25. marca 2007, so razgrnjeni volilni imeniki za volišče št. 4, Gasilski dom Žamenci, za volivce naselja:
Brezovci, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnem uradu Dornava in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6, od 12. 02. 2007 do 09. 03. 2007.
Vse državljane, ki imajo stalno prebivališče na območju navedenega volišča in bodo na dan glasovanja, 25. 03. 2007, dopolnili 18 let in jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost, pozivamo, da pregledajo splošne volilne imenike.
Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju navedenega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v času uradnih ur Upravne enote, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je 09. 03. 2007.
Mag. Metod Grah načelnik
KREDITI
- mobilno bančništvo -
: 051 804 324
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
Spomini so kot iskre, ki v pepelu tlijo, a ko jih razgrneš, zopet zažarijo.
V SPOMIN Zlatica Majerič
MOŠKANJCI 31
+ 10. 2. 1997
Žalujoči: vsi, ki te imamo radi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si ostal.
V SPOMIN
NAŠEMU PRIJATELJU
Tomažu Vukoviču
Tvoji prijatelji z ovinka
Po isti poti,
koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj -
med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti
in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
IN MEMORIAM
Jutri mineva drugo leto, odkar te ni
Peter Kysela
10. februar 2005 - 10. februar 2007
Zelo te pogrešamo!
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
V življenju le delo in skrbi si poznala, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni ne skrbi in ne bolečin, a za tabo v naših srcih je boleč spomin.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče
Marte Gašparič
IZ GORNJIH KLJUČAROVCEV 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izražena sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikoma g. Ambrožu in g. Mešku za ganljive besede, pogrebnemu podjetju Aura in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala tudi družinama Megla iz Cvetkovcev in Strjancev ter družinama Sok in Sladnjak iz Podgorcev za vso pomoč. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Nisem umrla zato, da ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da sem nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
Marije Unuk
S POLJSKE CESTE 31, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Muretinci, govorniku za poslovilne besede, osebju gostišča pri ribniku Podlehnik, DU Hajdina, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči sin Drago z družino
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
9. februarja 2007 mineva leto žalosti, odkar si nas za vedno zapustil
Konrad Rižner
IZ SPUHLJE 22
Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala bolečina.
SPOMIN
Elizabeta Gašparič
30. 7. 1936 - 25. 7. 1981 IZ POLENŠAKA 15
Jožef Gašparič
11. 1. 1936 - 7. 2. 2004 IZ POLENŠAKA 15
nazadnje stanujoč Zechnerjeva ul. 20
Hvala vsem, ki se ju spominjate in na grobu prižgete svečo ali položite cvet.
Vsi vajini
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Ane Pintarič
AŠKERČEVA ULICA 4, PTUJ *17. 07. 1927 + 27. 01. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za sveče, darovano cvetje in za svete maše.
Hvala g. Mlakarju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Prisrčna hvala tudi govorniku g. Šeguli za lepe besede slovesa in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: mož Anton, hčerke Kristina, Anica in Marija z družinami
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AEROBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme osem brezi obiskov Centra aerobike
ime in priimek
Bronja Habjanič
Cunkovci 11, 2272 Gorišnica
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Zgodnja Hajdina • Po tragični najdbi trupla v prtljažniku
Tomaževa starša sta zgrožena
Kot smo poročali, so v nedeljo, 4. februarja, v popoldanskem času v manjšem gozdičku na prostoru med športnim parkom Draženci in glavno cesto Hajdina-Macelj našli rdeč osebni avtomobil, v katerem naj bi eden od mimoidočih skozi zadnje odprtine, kjer so bili včasih zvočniki, opazil okrvavljeno človeško truplo.
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Franc Virtič je bil v izjavi za javnost zelo skop: "V nedeljo okoli 14. ure so bili policisti obveščeni o najdbi osebnega avtomobila v nekdanji gramoznici ob športnem parku na območju Dražen-cev. Ob pregledu vozila so policisti v avtomobilu našli truplo mlajšega moškega, ki ni imel pri sebi nobenih dokumentov, glede na okoliščine in ker so bili na truplu najdeni znaki nasilja, je bila odrejena sodna obdukcija, saj je zelo verjetno, da je bil umorjen. Ugotovili so, da gre za 23-letnega fanta, doma iz okolice Ptuja, ki je bil od petka, 2. februarja, prijavljen kot pogrešana oseba."
Še isti dan, v ponedeljek dopoldne, je oče pogrešanega 23-letnega Tomaža Vukoviča z Zgornje Hajdine 149, za katerim je bila objavljena poizvedba tudi na spletnih straneh 24 ur.com, potrdil, da gre za njegovega 23-letnega sina.
Ko smo v sredo dopoldne stopili pred vrata lepo urejene družinske hiše na Zgodnji Haj-dini 194, je v notranjost skozi stekla vhodnih vrat nemo brlel plamen bele sveče, postavljene ob sliko 23-letnega Tomaža, čigar truplo so v nedeljo našli v prtljažniku njegovega avtomobila v manjšem gozdiču v bližini športnega parka v Dražen-cih. Cez nekaj trenutkov nam je odprl vidno užaloščen Vlatko
Foto: M: Ozmec
Lepo urejena družinska hiša Vukovičevih na Zgornji Hajdini je te dni zavita v žalost.
Vukovič, sicer inštruktor strojevodij na Slovenskih železnicah, ki je svojo mladost preživel v Žetalah sredi Haloz. Težko ga je bilo nagovoriti k pogovoru o tako tragičnih okoliščinah krute smrti sina Tomaža, pa vendar.
Kdaj ste nazadnje videli sina Tomaža?
"V petek, 1. februarja, okoli poldneva je bilo, ko je odšel zadnjič od doma. Sedel je v svoj rdeči suzuki swift in se odpeljal nekam ven. Zvečer bi se sicer moral vrniti domov, saj sva z ženo Kristino vedela, da je imel v službi ob 22. uri nočno izmeno."
Kje pa je bil zaposlen?
"V obratu anodne mase v bližnjem Talumu, ravno pred kratkim se nama je pohvalil,
ko je domov ponosno prinesel pisno potrdilo o opravljenem izpitu za žerjavovodja. Rad je imel to službo, zgodilo se je že, da je včasih, kadar je imel nočno izmeno, odšel popoldne ven in potem naravnost v službo, zato v petek zvečer še nisva bila zaskrbljena. Ker pa ga v soboto zjutraj ni bilo domov in ker sva po telefonu preverila, da ga tudi v službi ni bilo, čeprav v osmih mesecih, odkar je bil tam zaposlen, ni niti enkrat manjkal, pa naju je začelo resno skrbeti: kje je, se mu je kaj zgodilo? Zato sva odšla na policijsko postajo na Ptuju in prijavila njegovo izginotje."
Kdaj ste potem izvedeli, da so ga našli?
"Po priporočilu enega od
Foto: M: Ozmec
V hodniku domače hiše je fotografija kruto umorjenega Tomaža, ob kateri nemo brli bela sveča.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva oblačno s padavinami; te bodo čez dan oslabele in ponekod prehodno ponehale. Po nižinah bo deževalo. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V soboto bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo med 400 in 700 metrov nadmorske višine. Na Primorskem bo pihala bo šibka do zmerna burja. V nedeljo zjutraj in dopoldne bodo padavine povsod ponehale, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Čez dan se bo v zahodnih krajih delno razjasnilo. Burja bo oslabela.
policistov smo še v petek popoldne poslali prošnjo oziroma poizvedbo za pogrešanim Tomažem, njegovim opisom in fotografijo tudi na spletno stran 24ur.com. Potem smo preživljali težke ure negotovosti. V nedeljo, 4. februarja, proti večeru, okoli 18. ure, pa so poklicali s Policijske postaje Ptuj in nas obvestili, da so našli osebo, ki naj bi ustrezala opisu pogrešanega Tomaža. Po opisu enega od policistov o vrsti in barvi oblačil ter znamki in barvi avtomobila, v katerem so ga našli, sem bil sicer takoj prepričan, da gre za našega Tomaža. Kljub temu sem v ponedeljek zjutraj moral opraviti do sedaj najtežjo nalogo v svojem življenju ... na patološkem oddelku mariborske bolnišnice sem moral prepoznati svojega sina ... Sicer je bil do ramen pokrit, a v obraz sem ga takoj prepoznal ... Stisnil sem ga k sebi. Grozno ..."
So vam morda že kaj povedali, zaradi česa je umrl, kako?
"Ne vsega. Nekaj so nama sicer povedali, vendar podatke še vedno zbirajo, zato v interesu preiskave o tem ne želim govoriti. Sva pa oba z ženo ogorčena nad nekaterimi gnusnimi komentarji pod poizvedbo za Tomažem na spletni strani, posebej moteče in nesramno pa je pisanje nekaterih časopisov - rumenega tiska. Ne morem verjeti, da lahko pišejo o nekih nepotrjenih dejstvih in domnevah. Zgrožena sva. To je nezaslišano, brezsrčno in nedopustno ... "
Ker je bila bolečina trpečega očeta preveč očitna, smo se raje poslovili. Ob pogledu na Tomaževo fotografijo na hodniku, ob kateri je nemo brlela bela sveča, je potrti oče vprašujoče zmigal z glavo ter dodal, da se bodo od sina poslovili v soboto, 10. februarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Ob slovesu pa je izrekel besede, ki človeku še dolgo ostanejo: "Vem, da mi sina ne bodo vrnili, nihče ga ne more vrniti, vendar nikomur ne želim, da bi se mu zgodilo to, kar se je pripetilo mojemu sinu ... in nam!"
M. Ozmec
UZANCA!
d.o.o. !
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, i
tel.: 02 749 20 30 - ■
Originalni nadomestni deli znamke i
BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila ! (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630-trgovina Tel.: 02 78 79 610 - centrala Faks: 02 78 79 615
info @ tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje • Barve in laki
•	Ležaji • Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
•	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
•	Izdelava orodij in priprav
•	Izdelava zobnikov in reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Od tod in tam
Križevci • Premiera gledališčnikov
Foto: NS
S komedijo "Pustite me krasti" avtorja Daria Foja in režiserja Srečka Centriha se bo gledališka skupina KD Križevci pri Ljutomeru to soboto ob 19.30 premierno predstavila v tamkajšnjem kulturnem domu. Kot že nekajkrat poprej se tudi tokrat pričakuje, da bo izvrstna igralska zasedba (Dušan Bratuša, Manica Sušec, Aleš Granfola, Sabina Slavič, Rajko Veršič in Vera Sla-vič) do solz nasmejala križevsko občinstvo.
N.Š.
Sveti Tomaž • Aktivnosti krajevne organizacije Rdečega križa
Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Sveti Tomaž je v petek, 2. februarja, v sodelovanju z OZRK Ormož organizirala letno srečanje za svoje člane. Ob tej priložnosti je Maja Frangež, dr. med. in inštruktorica evropskega sveta za reanimacijo, predavala o nenadnem srčnem zastoju ter pomembnosti hitre in pravilne prve pomoči. Predsednik ormoške sekcije društva koronarnih bolnikov Zvonko Bešvir je predstavil aktivnosti društva ter prisotne povabil k včlanitvi. Mira Frangež, vodja zdravstvenovzgojnih aktivnosti v omenjeni sekciji, je spregovorila o pomenu redne telesne vadbe za zdravje ljudi. Predsednik KORK Sveti Tomaž Alojz Meško in sekretarka OZ RK Ormož Boža Antolič sta ob tej priložnosti podelila priznanja krvodajalcem za večkrat darovano kri, vsem zainteresiranim pa so izmerili vrednost sladkorja v krvi in krvni tlak.
Maja Botolin Vaupotič
München • Slovenci proslavili kulturni praznik
V soboto, 3. februarja, je Slovenska katoliška župnija v Münchnu pripravila praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Zbrane obiskovalce, med njimi tudi generalnega konzula Alfreda Kiler-ja, sta pozdravila župnik g. Becan in g. Grojzdek, ki je pripravil zbirko misli o kulturi. Ogledali so si mo-nokomedijo "Evangelij po Cusinu". Avtor, dramaturg, scenograf, režiser in igralec v eni osebi Gregor Cusin (zaposlen v MGL, ponaša se z več nagradami; med njimi tudi Najboljša monodrama Ptuj 2003 za Hagado) je za "Evangelij" potreboval leto dni. Osnova predstave so zgodbe iz Svetega pisma, ki jih je igralec na duhovit način povezal z današnjim časom, hkrati pa je hudomušno razmišljal o posvetnem življenju. Nasmehnili smo se že pri prvem stavku: "Angel me je odložil na Zemlji in mi dejal, da naj shujšam..." Cusin pa s svojim tekstom publike ni samo zabaval, temveč jo je napeljal tudi k razmišljanju o človeških vrednotah, ki pa se v današnjem sistemu in hitrem tempu življenja izgubljajo. Po koncu predstave so se obiskovalci zadržali pri pogostitvi in klepetu, pa tudi slovenska pesem ni manjkala.
Jasmina Preac Leber
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
Štllki 26a I Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
ABA
PTUJ
m r ; sni i.D.