ijajerc" izhaja vsaki \daliran z dnevom Bednje nedelje. jnina velja za Av- l za celo leto ore, za Ogrsko F 50 vin. za celo ijo slane | leto 6 kron, za §ko pa S kron; } inozemstvo se fi naročnino z ozi- [ na visokost poSt- fchročmno je pla- I na^re; Posamezne f seDrodajajo po 10 v inišlvo in uprav- se nahajata v gledališko po- lev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/, strani K 40— za »/i strani K 20"— za >/„ strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za '/as strani K 250 za '/j* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerne zniža. V Ptuju v nedeljo dne 9. aprila 1916. XYILletnik. tančni podatki Hindenburgove zmage nad Rusi: od pol milijona na-i Rusov je padlo 140.000 mož. — Naši zmagoviti boji nad ijanom in Rusom. — Grozoviti bombni napadi nemških letalcev na ijo. — Naši letalci nad Valono in Ancono, nemški nad Salonikom. [— Holandska mobilizira. ^ Vpoklic letnika 1898. Pomlad. Držeč se tekočih letnih časov, pozdravljamo Teselim srcem došlo nam pomlad. i je minula in bolje rečeno : prestana. pelo se je že preje, da nam ista ne prinese iene odločitve, h govorov v reznih parlamen- i ia iz posvetovanj sovražnih držav nvidelo se dt pričnejo velike ofenzive še le v spomladi. 1 h v mrzlih zimskih mesecih doživeli smo ;aj večjih ali manjših bitk. Hitra in odločilna Istra izvršila so se za črnogoio in Italijo : ton in Dnrazzo... Tudi v Rusiji razvila se [gigantovska ofenziva ob besarabski meji proti kovini, katera se je konečno s popolnim po- in z izgnbo 130.000 človeških bitij raz- ob močnej skali naših hrabrih braniteljev. | V obče služila je zima za pripravljanje na mlad. Francozi pripravljali so se z p: mogočimi sredstvi na veliko ofenzivo, ki )Ia nalogo, prepoditi Nemce iz dežele in \ potisniti daleč čez meje mogočnega in slav- i Rheina. — In vse bi tudi dobro in gladko I če bi le Nemci ne bili tako »trdovratni" rodi! Mislili so na ugrozitev krasnih Diivnih načrtov, kovanih v Londonu, ki bi | imeli izvršiti zopet le s francosko krvjo. Ob ■i izboljšali so si svoje stališče, s katerim so pičili vse vire dolgega in mudnega dela. Baje ena in oslabljena Nemčija oživela je torej |eje, kakor so si sovražniki to mislili. V obče so Francozi hrabri vojaki, in kakor | vidi, že pričenjajo izpoznavati, da ne krvavijo | blagostan njih očetnjave, ampak za velikost [nzcvit podle Anglije ... Zastonj tiran, ge-Bazelaireni izdal svojim četam onega bzr.ega dnevnega povelja, v katerem je izjav-il, da bode obrnil strojne puške proti lastnim kom. — Uvideli so že, kakor je že pred časom nvidel slavni francoski politik, ko ! dejal na vprašanje, kedaj bodo izpraznili ^smei Francijo: „Ne mislim niti na Nemce, ne vem, kako se bodemo oprostili An- Tako so pred smrtjo zime že poskusili Francozi malo istega, kar so sami imeli v načrtu proti Nemcem. Italijani bili so pa v obče mirni, ker jim je njih barometer kazal vedno slabo vreme ... Poskusili so samo en presenetljiv napad po nemškej metodi, pri katerem so ostali s praznimi pestmi in izgubili razveo nekaj lastnih pozicij tudi še več tisoč mož. Pomlad! Vzvišeno delovanje na vseh bojiščih ... Bode li to pričetek odločilnih bitk ? Bode li to zadnji poskus sovražnika, izboljšati si svoje stališče ? Mi smo gotovi, da je na našej strani vse pripravljeno in da z mirnim zaupanjem lahko vbo-dočnost zremo. Pomlad ! Korakamo težkej nalogi in skrajnim odločitvam nasproti. Novo bitke, novo prelivanje krvi, tisoč in tisoč človeških žrtev bode meralo zopet krvaveti za zlobnost podle Anglije ... Tudi ta zima minula je, brez da bi se nas zamogio izstradati. Ali osrednji državi znali ste tudi v ekonomičnem oziru vzdržati jasno svoje stališče. Medtem ko se že pripravljajo velike odločitve na raznih bojiščih, razvijajo se na mirnem polju vsakovrstna koristna dela. Požrtvovalno prijeli so starčki, otroci in Žene za plug in orala, da žrtvujejo tudi oni svoje moči na oltarju domovine za oskrbo naših hrabrih braniteljev. Seje in sadi se povsod za prihodnjo žetev, gotovo mnogo bolj Bogato, odgovarjajočo tudi vočjej ši-rokosti ozemlja. Pomlad ! Vroče pripeka in blagoslavlja solnce s svojimi blagodejnimi žarki naša setva. Oh, da bi posijalo tudi v naša srca, da bi tam vsklilo upanje, da je ta pomlad zadDJa v tej groznej vojni. Upajmo torej, da se porodi iz odločitve prihodnjih bitk v obče zaželjeni mir, največji, najsvetlejši zaklad vsega človeštva. Al. Irgl. Naši letalci nad Valono. K.-B. Dunaj, 30. marca. Uradno se danes razglaša: Dne 29. marca dopoldne so štiri pomorski letalni stroji pod vodstvom linijskega lajtnanta K o n j o v i č Valono z bombami obmetali; zadeli so večkrat v baterijah in taborih, v nekem hangarju za letala, nekem skladišču in na francoski materinski ladji za letala „Fondre". Vkljub najljutejšemu obstreljevanju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljništvo. Pomorski lajtnant Konjovič znan je vsled junaške rešitve moštva nekega v morje padlega letala v očigled sovražnih bojnih parnikov. Napad nemških letalcev na Saloniki. K.B. Sofija, 30. marca (W.B.). Generalni štab poroča: Dne 37. marca je brodovje 15 nemških letal obmetalo z bombami pristanišča Salonika in francosko-angleško taborišče v bližini mesta. Vrglo se je 800 bomb, ki so n a -pravile veliko škodo. Letalci opazovali so razstrelbo v nekem neposredno ob kolodvoru ležečem taboru, ter neko drago razstrelbo na neki sovražni ladji. Sovražna letala poskusila so na-napad na nemško zračno brodovje. Njih poskus pa je ostal brezuspešen. Štiri od angleško-francoskih letal je bilo prisiljenih, spustiti se na zemljo. Ostali so morali nazaj poleteti. Zasebna poročila pišejo iz Atene: Vsled uradno poročanega nemškega zračnega bombar-damenta Salonika bil je en grški vojak ubit, trije pa ranjeni. Nadalje je bilo 15 prebivalcev ubitih ali pa ranjenih. V taborih Angležev in Francozov mora biti škoda znatna. Število ubitih Angleže vin Francozov znaša okoli 200. Razstrelilo se je 20 ton angleške raz- •trMohUl'oTa rrenčlo* is *elenj«,v» ■*(!***• wilmif« volani«« ■"■ *>*ft>°n ospeinih koreata. StriuoMU'oT« gnnSlM ti je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »U* aYUUUI A«M«M^JifcW TOi„d tega pnmano »ajboijSi ielodeo okr»p6ojo6S prebavni j strelne snovi BS e d i t" in mnogo lesenih barak je pričelo goreti. Uničenih je bilo 27 srbskih železniških vagonov z vojnim materijalom ; tadi je bila uničena zalogama-nicije v mestu. — Metoda zaveznikov, po-Btaviti glavne stane in opazovališča v sredini mesta, da bi bila vsled tega pred napadi sovražnih letal sigurna, se tnkaj (na Grškem !) ostro obsoja. Nekaj časopisov opozarja nato, d a bi bili NemciSaloniki, ako bi ne bil grški, že davno popolnoma razrušili, ker je od nasprotnikov utrjen. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dun a j, 31. marca. Uradno se danes Rusko in južno-vzho dno bojišče. Nič no sega. Italijansko bojišče. Vsled jako neu godnega vremena nastopil je bojevni odmor. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemci zavzeli vas Malaucourt. (Nemško uradno poročilo od petka). K.-B. Berlin, 31. marca. (W.B.). b velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V mnogih oddelkih fronte oživelo se je vidno med jasnim dnevom obojestransko artiljerijsko delovanje. Zapadno M a a s e se je vas Malaucourtinna obeh straneh od nje ležeče francoske obrambene naprave v naskoku vzelo. Neranjenih je padlo v naše roke 6 oficirjev in 322 mož. Na vzhodnem bregu je položaj nespremenjen. Ob francoskih jarkih južno trdnjave Douaumont razvili so se kratki bližinski boji. — Angleži i z g u b i 1 i so t zračnih bojih v pokrajini od A r r a s a in B a-paumetri dvokrovnike; dva od njih letalcev sta mrtva. Lajtnant Immelmann je pri temu svoje trinsjsto sovražno letalo sestrelil. Vzhodno bojišče. Rusi omejili so se tudi včeraj na močno obstreljevanje naših postojank ob doslej napadenih frontah. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 1. aprila. Uradno se da- Rusko bojišče. Pri Oliki vzeli so avstro-ogrski oddelki neko sovražno prednjo postojanko, so razdrli ruske obrambe in se vrnili potem zopet v našo glavno postojanko nazaj. Južno-vzhodno od S i e m i k o w c e bil jo poskus sovražnika, potisniti svoje linije v frontnem oddelku od 1000 korakov na naskočno dištanco naprej, z artiljerijskim ognjem in enim protinapadom preprečen. Italijansko poj išče. Včeraj pričelo je delovanje na posameznih mestih fronte zopet na obeh straneh. Ob tolminskem mostičju, v Fellaoddelku in ob dolomitni fronti prišlo je do bolj ali manj živahnih topovskih bojev. Italijanski napadi na frontni kos med velikim in malim Palom in pri Schluder-b a c h u bili so zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Ničesar važnega. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Podrobnosti od velike zmage Hindenburga. 140.000 mož ruskih izgub. (Nemško uradno poročilo od sobote). K.-B. Berlin, 25. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri St. Eloi bili so angleški napadi z ročnimi granatami zavrnjeni. Živahni minski boji vršili so se med kanalom La B a s s e e in Neuville. Sever-no-zapadno od R o y e razvila je francoska arti-ljerija jako živahno delovanje. Mi smo vzeli so vražne postojanke ob A i s n e - fronti pod učinkujoči ogenj V Argonah in v pokrajini Maase vršili bo se ljuti artilerijski boji. — Naši bojni letalci sestrelili so 4 francoska letala. Francosko letišče R o s n a y (zapadno od R e i m s a) bilo je izdatno z bombami obmetano. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Iz tega je dozdevno, kakor d a b i s e b i 1 ruski naval za sedaj opešal, ki je bil s 30 divizijami, to je 500.000 mož, in za vzhodne razmere čudežno porabo municije v času od 1. do 28. marca proti razširjenim oddelkom armadne skupine generalfeldmaršala pl. Hindenburga naperjen. Naval ni imel, hvala hrabrosti in vztrajnosti naših čet, nobenih uspehov. Seveda je za vsacega poznavatelja razmer čudežno, da se je tako podjetje v času pričelo, v katerem je vsled kopnenja snega bilo vedno večjih težav. Določitev časa pripisovati torej ni toliko prosti volji ruskega vodstva nego prisilje-nosti po zavezniku, ki se mu slabo godi. Ako se sedanjo vstavljanje napadov od uradne ruske strani samo spremembi vremena pripisuje, je to pač le polovična resnica. Naj manje toliko kakor zmočena zemlja so izgube pri temu težkemu porazu udeležene. Ruske izgube se po previdni cenitvi računa na najmanje 140.000 mož. Pravilneje bi torej sovražno armadno vodstvo reklo, da je „velika" ruska ofenziva bila doslej ne samo v močvirju, marveč v močvirju in krvi zadušena. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Napad „Zeppelinova na London. i K.-B7 iBerTfn,~l. aprila (W.-B.) V noči od 31. marca na I. aprila je neko brodovje pomorskih zračnih ladij London in prostore angleškega južno-vzhodnega obrežja napadlo. City od Londona, med Londonom in mostom v Do-weru, londonski doki, severno-zapadni del od Londona s svojimi tabori čet, industrijske naprave pri Enfieldu in fabrike razstreliva pri Waltham Abbey, severno od Londona, bile so izdatno z bombami obmetane. Nadalje se je čez L o w e s t o f t, ko se je preje neko baterijo pri Stowmarket, severno-za-padno od Harwicha, uspešno napadlo, z velikim številom razstrelnih in požarnih bomb obmetalo; eno baterijo pri Cambridge se je prisililo, da obmolkne in se je tam razširjene fabrične naprave napadlo. Konečno se je pristaniške naprave in utrdbe ob Humberju z bombami odmetalo. Tam ae je prisililo tudi baterije, da obmolknejo. Napadi so imeli skozinskoz jako dob- ri uspeh, kar so naše zračne nim opazovanjem mnogoštevilnih poži| rušenj zamogle dognati. Vkljub izredno ljntemu obatreljeti vse zračne ladje raz ven „L. 15" „L. 15" bil je po lastnem poročilo je moral na Themsi na vodo spustiuj bojnih sil napravljene poizvedbe so i brezuspešne. Šef admiralnega štaba moii Laške bombe na Postojno.) (Avstrijsko uradno porot] nedelje.) K.-B. Dunaj, 2. aprila. — Uri ovnik Oberla; 4. ni topo ki je ju padle (basi in letii je i ' z h o i esprer. » w i č i ske stane. 1 io dob: ljub Rusko in južno-vzhoi j i š č e. Ničesar posebnega pomena. Italijansko bojišče. Poloj spremenjen. — Danes zjutraj vrgli i letalci bombe na P o s t o j n o 2 mo. ubita, več pa ranjenih. Namestnik generalštab pl. Hofer, Ljuti nemški boji na zapadu. — 731 vjetih. (Nemško uradno poročil nedelje.) K.-B. Berlin, 2. aprila. (W, velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri od Somme neki po kratki artiljerijsk pričeti sovražni napad v našem ognju] do razvitka. — Vsled obstreljevanja od n i v i 11 e vzhodno od Reimsa povar* Francozi med svojimi rojaki znatne it" ženske in 1 otrok so bili ubiti, 5 moi* velik: in 1 otrok pa težko ranjeni. — V ztH 30. marca zavzetimi postojankami bill coski jarki severno-vzhodno od Ha v razdalju okoli 1000 metrov od očiščeni. — Na vzhodnem bregu Maa naše čete dne 31. marca po skrbni' postavile v last sovražnih benih in stranskih naprav] zapadno in zapadno vasi Vanx. Ko: tem oddelku francoski ogenj danes pi k največji sili povišal, zgodil se je pl protinapad; izjalovil se je pof_ ognju naših strojnih pnšk in naše iH Raz ven svojih težkih krvavih |°*e ^ moral je sovražnik pri našemu napadat Be}30i marca na neranjenih vjetih llF°'""" in 720 mož v nemški roki pustiti ter'*ern.sks bil tudi 5 strojnih pušk. — Od obtfl prav živahno letalno delovanje vodij mnogoštevilnih, za nas srečnih zriirec>. aa, je v. Razven 4 onkraj f route sestreljenih ™ letal se je pri H o 11 e b e k e neki „Tubantia". Holandski. potniški parnik „Tubantia", največji parnik holandskega Lloyda, ki je obsegal 14.200 ton, se je ob ho-landskem obrežju valed neke eksplozije iz doslej neznanega vzroka potopil. Angleži so seveda takoj kričali, da je neki nemški podmorski čoln „Tabantio" potopil; s tem so hoteli doslej nevtralne države, zlasti Ho-landsko in 1* Ameriko, proti osrednim državam razburiti. Skoraj gotovo pa je, da se je „Tuban-tia" potopila vsled tega, ker je zadela ob neko angleško mino. Holandska vlada tudi še ni ničesar storila, da bi pokazala Nemčiji neprijazno lice. Nepristranske države poznajo daneB hinav- Der Hollandische Dampftr JubanHa" sko požrešnost Angležev prav gredo tem farizejem več na lim. Prinaš^ potopljenega veleparnika BTubantia". svo, jsko ozi ili nei Ti uniči )sti na ni trel ačun b u ravn mobili: Sevedi jelnih i lolitični šele n .B. s. je • h dogc Ital išče. liker. e z n arov in ivanju i v r ni zadet in i. Od jstale d č ilo radno; ilrovnik sestrelilo, katerega letalci so bili i. 0berl8Jtnant B e r t h o 1 d sestrelil je tu-Bvoje 4. sovražno letalo. Poleg tega so naši |oroi topovi zadeli polno neko sovražno le-|o, ki je južno-zapadno od L e n s a goreče na ■Ijo padlo. S četami močno zasedeni kraj Ombasle en Argonne zapadno od Ver-in letišče Fontaine vzhodno od Bel-se je izdatno z bombami obmetalo. Vzhodno bojišče. Položaj je v sploš-nespremenjen. Ob fronti vzhodno od B a-lowici bilo je bojevno delovanje živah-je nego doslej. Balkansko bojišče. Noben dogodek »Mbnega pcmena. Vrhovno srmadDO vodstvo. • d no | lož-ij je 80 80V} oža stal fml. 1 Franci il o od] (W,b.; Fay iski pripK njn ni od Be ftfetni napad ,Zeppelinov" na angleško vzhodno obrežje. K.-B. Berlin, 2. aprila (W.-B): V noči 1. na 2. aprila vršil se je zopetni n a -id pomorskih zračnihladijnaan-š k o vzhodno obrežje. Velike tovarne, fabrike železnine in indu-ibnega Silfake naprave ob jnžnem bregu reke Tees, "ie pristaniške naprave pri Middlesbo-[i g h in Sunderland bile so poldrugo o z razstrelnimi in požarnimi bombami £etane. Mcčne eksplozije, razrušenja in požari so dobri učinek napada jasno izpoznati. Vkljub živahnemu obstreljevanju nismo imeli izgub, ne poškodb. Šef admiralnega štaba mornarice. Holandska mobilizira. Zadnje dni presenetila je javnost nakrat miva vest, da je odredila holandska vlada oovzročili ^e °dredbe, ki so prav podobne mobiliza-Razburjenost na Holandskem je postala bife velikanska, kajti izgledalo je, kakor da bi ta kraljevina neposredno pred vojno. Pa E v inozemstvu je postalo razburjenje veliko. a n c o n 8i M ae Qubovi rc8'° P°'?gh' '" položaj je e preceniti, čeprav še ni posebno jasen. Prvo raSanje je: proti komu in zakaj se "pil jI» n d s k a v vojaškem ozira pri-o(jri avlja? Najprve seje mislilo, da se gre za-potopljenja holandskega parnika „Tubantia" holandska vlada je sama izjavila, da to ni Vsled tega se splošno sodi, da ost nizo-ikib vojaških odredb ni obrnjena proti Nem-marveč da mora imeti vse druge vzroke. ndska bila je doslej pošteno nevtralna to tudi v bodoče ostati. Seveda pa vidi seboj usodo Grčije, ki je danes pod an-francoskim jarmom. Na tako stopinjo se eroBka v nobenem ozirn in na noben način ae izgub mož, 4 zvezi z bili so i d sovrai laa se rbni ih r a v sevtg1 :. Ko se es proti e pričak] popolno], EtŠe artilj vih i .pada d: h 11 ofi ti ter je _ obeh st Pn8tl sPravitl in zato hoče svojo nevtralnost, vodilo je ' *reoa *UQ' z orožjem braniti. Govori se h zračnih ,te^> ^a Je ^* holandska nevtralnost v ne- enih sovrt B0Bt' °^ 8tram četverozveze. Angleži so baje neki and ^'"> 8V0Je ^e*e Pns*'t' marširati skozi ho- _ dsko ozemlje, ker bi na ta način lahko ob- nili nemško armado, jo obkolili in na ta "jj in uničili. Da je Angleška pri svoji brezob- HJBti napram malim državam vsega zmožna, ni treba posebej povdarjati. Ali napravila račun brez Holandske, ki se tema nepošte- in ravnanju noče pokoriti. Zato je Nizozem- mobilizirala Seveda tudi za to mnenje še ni nobenih »jelnih dokazov. Potrpeti moramo torej, da politično obzorje na severu popolnoma zjasni. jti šele potem bode mogoče položaj oceniti. vsak način pa gledamo lahko z mirno vestjo iočnost! Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. •K.-B. Dunaj, 3. aprila. Iz vojnega tis- stana se poroča: Rusko bojišče. Sovražna artiljerija je včeraj skoraj na vseh delih severno ne konte povišano delovanje. Dragače no-dogodkov. Italijansko in južno-vzhodno išče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hufer, fml. — 3 — Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 3. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno M a a s e bo vse postojanke sovražnika severno potoka Forges med Aucourtom in Bethincoartom v naši roki. Južno in južno-zapadno trdnjave Douaumont stojijo naše čete v bojn za francoske jarke in postojanke. Vzhodno bojišče. V fronti se ni ničesar zgodilo. Nemški letalci so na kolodvore Pogorjelcy in Horodciaja ob progi v Minsk, nadalje na čete v Ostrowskem bombe metali; istotako je ena naših zračnih ladij metala bombe na železniške naprave v Minska. Balkansko bojišče. Nič novega. * * * Armadne in pomorske zračne ladje so danes ponoči doke v Londonu in drage vojaško važne točke angleškega vzhodnega obrežja ter Diinkirchen napadle. Vrhovno armadno vodstvo. Tretji napad »ZeppelinoV na angleško obrežje. K.-B. Berlin, 3. aprila. Wolffov urad poroča: Tretjič je napadlo neko brodovje pomorskih zračnih ladij v noči od 2. do 3. aprila angleško vzhodno obrežje, tokrat njegov severni del. EdinburginLeith z napravami dokov obFirth of Forth u. Newcastle in važne pomorske naprave ter velike peči in fabrike ob reki T y n bili so z jako dobrim uspehom z mnogoštevilnimi razstrelnimi in požarnimi bombami obmetani. Ogromne požare in ljute eksplozije z razširjenimi razrašenji se je opazovalo. Neko baterijo pri Newcastle se je prisililo, da obmolkne. Vkljub ljatemu obstreljevanja so se vse zračne ladje nepoškodovane vrnile in izkrcale. Šef admiralnega štaba mornarice. Četrti napad „Zeppelinov" na angleško obrežje. K.-B. Berlin, 4. aprila (W.-B.) Uradno se poroča: V noči od 3. na 4. aprila se je pri nekem napada pomorskih zračnih ladij na angleško j u ž-no-vzhodno obrežje trdnjavske naprave pri Greaths Yarmouth z razstrelnimi bombami obmetalo. Zračne ladje so se vkljub sovražnemu obstreljevanja nepoškodovane vrnile. Šei admiralnega štaba mornarice. Naši letalci nad Ancono. K.-B. Dunaj, 4. aprila. Uradno se raz- natanko Prinašamo i .tia\ Na posete italijanskih letalcev v Ljubljani, Postojni in Trsta odgovorilo je dne 3. aprila popoldne neko brodovje desetih pomorskih letalvAnconi, kjer je to brodovje kolodvor, gazometer, pristaniške naprave in vojašnični okraj mesta z uničujočim učinkom bombardiralo ter v e č p o-žarov povzročilo. Protinapadi dveh sovražnih odpornih letal bili so z ognjem iz strojnih pušk lahko zavrnjeni. V ljutem ognja treh odpornih baterij bilo je eno naših letal s šrapnelom dvakrat zadeto in prisiljeno, da se spusti pred pristanom v morje. Neko drugo letalo, peljano od letalnega mojstra M o 1 n a r, poletelo je poleg Vojni možnarji. Vojnooskrbovalni urad izdal je oficijelne možnarje iz 5 železa in porcelana (Steingut), ki se jih zamenja za mesinga-' ste možnarje. Ti možnarji imajo prav lepo obliko, razne napise in tvorijo lep spomin na veliko vojno. — Prinašamo sliko teh možnarjev. njega doli, prevzelo oba letalca, izpopolnilo uničenje zadetega letala; zamoglo se pa vsled poškodovanja ni več iz morja dvigniti. En sovražni torpedni čoln in dve ladji peljali so se i» pristana, da bi vzeli poškodovana letala ; ali nekateri naših letal so jih z ognjem strojnih pašk in bombami k nazadovanja prisilili. Potem se je posrečilo dvema letalama, peljanima od pomorskega kadeta V a m o s in pomorskega linijskega lajtnanta S t e n t a, vzeti k sebi vse štiri letalce in sežgati poškodovano letalo. Ta rešitev se je izvršila v ognja strojnih pušk in metanja bomb italijanskih pomorskih letal, ki so komaj 100 metrov čezenj krožila. Izgubljena sta bila torej dva letala, vsa druga pa in vsi letalci so se nepoškodovani vrnili. Mornariško poveljništvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 4. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko in j nžno-vzhodn o bojišče. Nobenih bistvenih dogodkov. Italijansko bojišče. Na posameznih delih fronte je bilo delovanje artiljerije na obeh straneh živahno. Zlasti v oddelka doberdob-s k e planote, pri M a 1 b o r g h e t u, na C o 1 d i Lana invJudikarijah. Naše čete zasedle so obmejno visočino med L o b b i a Alta in Monte Fumo. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 4. aprila. (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno od St. E1 o i so se Angleži po močni topovski pripravi v last njim dne 28. marca odvzete razstrelne odprtine postavili. — V pokrajini trdnjave D o a a u-m o nt so naše čete dne 2. aprila jnžno-zapadno in južno trdnjave ter v gozdu C a i 11 e 11 e močne francoske obrambeue naprave v trdovratnem bojn zavzele in v zavzeti postojanki vse do zadnje noči nadaljevane protinapade sovražnika zavrnile. S povečanimi silami in z izredno velikimi žrtvami naskočili so Francozi vedno zopet brezuspešno v gozda C a i 11 e 11 e izgubljene svoje obrambene naprave. Pri našemu napadu dne 2. aprila smo napravili neranjenih vjetih 19 oficirjev in 745 mož ter smo zaplenili 8 strojnih pušk. Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Sovražna artiljerija kazala je le severno od W i t b y ter med jezeroma N a r o c z in W i š n i e w živahno delovanje. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 5. aprila. Uradno se danes razglaša: Položaj je na vseh treh bojiščih nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H o f e r, fml. Meseca marca so izgubili Nemci 14 letal, Francozi in Angleži pa 44. (Nemško uradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 5. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Die Morserumrauschakhon des Kriegsflirsorgeairtes. Zapadno bojišče. Artiljerijski boji v Argonab in v pokrajini Maase trajajo v nespremenjeni Ijutosti naprej. Položaj je nespremenjen. Na levo od Maase zabranili smo Francozom zopetno pridobitev mlina severno-vzhodno odAaconrta. V pokrajini od trdnjave Douanmont so se tudi danes pred našimi črtami južno vzhodno trdnjave in pred našo postojanko v severnem deln gozda C a i 1-1 e 11 e opetovani napadi sovražnika krvavo izjalovili. Ob lotrinški in elzaški fronti izvršile so naše čete več srečnih patrulj-akih podjetij. Uspeh zračnih bojev na z a p a-dni fronti v mesecn m aren: Nemške izgube: V zračnem boju 7 letal; vsled streljanja od zemlje 3 letala; pogrešana 4 letala; skupno 14 letal Francoske in angleške izgube: V zračnem boju 38 letal; s streljanjem od zemlje 4 letala; vsled neprostovoljnega izkrcanja pred našimi črtami 2 letala. Skupno torej 44 letal. 27 teh letal padlo je v naše roke. Padec ostalih 17 je bil natančno opazovan. Vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. V fiontnem oddelku med jezeroma Naroczin Wisnjiew pomnožila je roška artiljerija svoj ogenj. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Čez 3000 mož se je potopilo. K.B. Frankfurt, 30. marca. Glasom poročila frankfurter Zeituug" se čuje od zanesljive strani iz Pariza, da se v francoskem mornariškem ministerstvu zdaj očitno prizna, da se je nahajalo na krovu dne 26. februarja v Srednjem morju potopljene francoske pomožne križarke „Provence" 4000 mož posadke. 296 mož se je spravilo na Malto, okoli 400 pa v Miloš. Ostali, torej največji del posadke, so utonili. Portugalska se vojuje sama proti sebi. Laški „Corriere della Sera" poroča z dne 30. marca : Na Portugalskem so izbruhnili resni nemiri, ki bo, nasproti vsem tajitvam če-tverozveze, stalno povečujejo. Rojalisti in delavstvo so se izjavili proti vladi. V Lissabonu so se zgradile barikade. Vojaštvo noče na vstaše streljati. Draginja na Portugalskem raste v nezmernest. Trgovina je popolnoma vstavljena. (Tako poroča poleg drugih tudi omenjeni italijanski list. Gotovo je torej, da si je portugalska vlada s svojo sužnostjo in odvisnostjo od perfidae Anglije skuhala prokleto slano juho! Op. uredn.) v več kot [stotisoč zahvalnih pisem in od mnogih zdravnikov priporočenim bolečine odpravljajocirn, ozivljajočim ^rastlinskim esenemm Iluidom z zn. odpravi VaSe bolečine. 12 steklenic franko 6 kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elaa-trg 5t. 241 (Hrvatsko). Vzame se to sredstvo zlasti pri revmatičnih bolečinah in onih vsled prehlajenja, kajti ono dobro stori. Telesrbska propaganda. Sarajevo, 29. marca. V Banjaluki vršila se je veleizdajniška razprava, ki je pričela dne 3. novembra 1915 in končala dne 16. marca 1916. Razprava je trajala torej 4'/« meseca. Sodba se bo objavila. Obsežno, sodnemu dvom v Banjaluki podano mnenje vojaškega izvedenca oberstlajtnanta S e r t i č a obsega m. dr. tudi sledeče zanimive točke: Mnogokrat imenovani srbski stotnik T o-d o r o v i č kot izvršilni član „N a r o d n e Obrane" ni omejil svojo vojaško vohunsko službo samo na Bosno in Hercegovino. Z ozirom na stroge določbe pravil tega revolucijskega društva, ki je smelo celo izreči smrtno kazen, bila je izvršitev revolucijskega delovanja Todo-roviča s pomočjo BNarodne Obrane" že naprej zasigurjena. Sedanja vojna prišla je za Srbijo nekaj prekmalu. Mnogi vjeti srbski oficirji, m. nj. neki rezervni stotnik, ki je bil v svojem civilnem poklicu odvetnik v Šabacu, so javno izjavili, da je bila na Srbskem že davno sklenjena stvar, povzročiti z monarhijo vojno, pa ne še zdaj, ker potrebne predpriprave še niso bile dogotovljene. Izvedenec je nadaljeval, da si je pridobil polno prepričanje, da je obstojala v Bosni in Hercegovini splošna, daleč razširjena vzorno organizirana srbska špijonaža, da je bila ta od članov ^Narodne obrane" ter od vseh srbskih društev in uredb v Bosni in Hercegovini podpirana, ter da so vse osebe, ki so bile napisane v aktu Todorovič, posredno aH neposredno delovanje tega vohunskega oficirja podpirale in v prid kraljevine Srbije vohunstvo izvrševale. Posledice tega so se pojavile v sedanji vojni proti Srbiji v nepretrganem občevanju zaupnikov Todoro-viča s srbsko armado potom različnih si-g n a 1 o v in morda tudi potom osebnih razmer (do evakuiranja obmejnega prebivalstva); nadalje v podpiranju srbske armade od strani bosanskih Srbov, ko je srbska armada leta 1914. mimogredoč vdeljužno-vzhodne Bosne vsilila; konočno pa v dejstvu, da je del tega prebivalstva s prepode-nim sovražnikom to deželo zapustil in je marsikdo od njih se celo v vrstah sovražnika proti naši armadi boril. Ogromna je bila tedaj škoda, ki so jo prizadeli srbska špijonaža in njeni zaupniki naši armadi. Dokazano izdajstvo naših vojaških namenov in operacij, postojank naše artiljerije in drugih čet povzročilo ni samo večje in občutnejše žrtve na ljudeh in vojnem materijalu, marveč je otežilo tudi v veliki meri vso operativno delovanje. Po razglasu tega spričevala vojaškega izvedenca se je prečitalo akte vojaškega komanda v Sarajevi iz 1. 1908 in 1909. Iz njih se izve m. dr., da se je ob D r i n i in v k 1 o š t r u T r o n o z a, ki je 15 kilometrov od Zvornika oddaljen,nahajala skrita zaloga orožja. Neki Luka Celovic je bil lastnik čolna, katerega vesla so bila votla; v teh veslih je zamogel pri vsaki vožnji dve puški seboj vzeti. V nekem dopisu iz Belgrada od septembra 1908 se je na nujno potrebo sloge pri „bratih" v srbski Bosni opozarjalo; zato je želeti, da se vzdrži edina srbska lista v Bosni, .Narod" in ,S r p s k o Riječ". V ta namen seje izdajateljem teh listov, Uroau Krni j in dru, Vasiljevičn, ter srbski organizaciji v Sarajevi po 1000 dinarjev (940 K) nakazalo. Iz nekega nadaljnega akta, od novembra 1908 zopet izvira, da se je komiteju „Srpske R i j e Č i" v Sarajevi 2000 dinarjev, Urošu Krulj za .Narod" 1000 in Simu B e g o v i č istotako 1000 dinarjev nakazalo. Iz zapisnika 35. seje .Slovenskega Juga" v Belgradu je razvidno, da se je na predlog Ljube Davidovič „S r p s k i Rije či" 2000, ,Musavatu" 1000 in „Srbo-branu" vZagrebu 2000 dinarjev nakazalo. Denar se je potom srbskega konzulata v Budimpešti na imenovane adresate odposlalo! (»Grazer Tagblatt"). Izpred sodišča. Kako zaslužijo agenti pri kupčiji z usnjem. Gradec, 29, marca. Pred kratkim smo prinesli poročilo izpred graškega sodišča, v katerem se je o temu govorilo, da je usnjarski agent Hermann M i r r i n g prostovoljno in odkrito priznal, da zasluži s svojo provizijsko kupčijo pri prodaji usnja izredno velike svote. Pred začetkom vojne ni imel nobenega premoženja. Zamoglo se mu je pa dokazati, d a lifa kupčijo med vojno 120.000 kifin da ste, dobil. Obtoženec pravi, da sliši odin o v v 30.000 kron njegovi ženi; 80.000 krajmora san si je na provizijah, ostalo pa iz lastii.iabrikanti Včeraj imel se je M i r r i n g pred grd m o r a p no sodnijo zagorarjati zaradi navijanja« e n e za ring je priznal, da si je pridobil z isbrikanti ui nega stanja visoke svoje dobičke. Sofcm i 1 i j o i obsodil na 24.000 kron d en arn»rnjavo, ks — Kakor se spominjamo, je Mirriofjnnogo ve svoji razpravi dejal, da so postali drosumalo zviši posredovanjem kupčij z usnjem v vojrin kaznuj' milijonarji. Upati je, de bede držsvs&aterimi i ništvo tudi te »druge ljudi" za užesarvih mi! pred sodnijo postavilo ... Lepa deklina. W e 1 s, 30. marca. Pred okroi imela se je zagovarjati 18-letna kini Marija Buchegger. Vslišala je prošnje dveh ruskih vjetnikov. Si imel za Ruse slabe posledice, kaj zdravnik je pri njima hudo bolezen žena dekla je poleg tega svoji goi kron ukradla. Bila je obsojena mesecev ječe. svoja v 1 nabrati, c : a ni imajo rebne" rojo lasi Btne b Vojni liferanti. 15 litung" th a 1u , 3 c h en '. velike m: Temešvar, marca. Temašvaraiiredila, di je v jeseni 1915 tamošnjega veletržcuaedaj ne K1 e i n in bančnega prokurista Lndovih okrajno i f e 1 d zaradi zlorabe pri vojnih doba«" kupljenju krivim spoznala in obsodila] 5 meBecev ječe, Steinfelda pa na 8 če. Obtoženca sta dobavala vojaški odeje, rjube in blago, seveda v i in na oderuški, način. Kazenski zvišal je kazen Kleinn na eno Hfeu tri mesece ječe, Steinfeldu leti ječe. Poleg tega je bil vsak i kron denarne globe obsojen. Sram jih bodi! Unterdrauburg, 2. aprila.1 nega glavarstva Wolfsberg bile so zai voljenega občevanja z ruskimi vjetnikij g u n d, vžitkarica v Unterdrauburg žena Rozalija F r a n z, katerih vojni, na 8 in 3 dni zapora, na E n z i v Gaisbergu pa na 20 uj 5-letna Žel vec pri od vlal Poz .Po štir ljam v pri j al esela 1 ebel, c ildkonr udi mi domo Ma i rs t m 3. adi ji kim i Bazno. Na znanje 1 Vkljub temu, da pirja in drugih potrebščin izredno BStajerc" naročnine zviš smo bili prisiljeni, zvišati pri mali ceno lista od 8 na 10 vinarjev.' mo torej cenjene prijatelje, da stane; številka ,Štajerca" zdaj 10 vinarjev. Rojstni letnik 1898. Politične j dale so razglas vpoklica za letnik 18| razglasa je razvidno, da se morajo podvrženi mladeniči rojstnega najkasneje do 7. aprila 1913 pn činskem uradu zglasiti. Prebiranje sai izvršilo v času od 14. aprila maja. Generalfeldmaršal von Hindenbi nuje danes (dne 7. aprila) 50 letnici avg !adet, i iata. K iluga pi obvezov službovanja kot vojak. Zgodovina zapi dolgo ti njegovo ime z zlatimi črkami v svoji'Cestitan kajti Hindenburg, ta krasni nemški nfl Zai je zadel s prvimi velikimi zmagami t i tndi po tovni vojni ruskega sovraga v Brce! temu, c Vojna poroka. V Trbo v ljahi nudilo, je 27. p. m. vojna poroka gdč. Fride Li Svojo j hčerke hrastniškega rudniškega diri s nekal gosp. Ladislavom W e n d t, redniškiu jo je p: jem ter c. in kr. oberlajtnantom v. v. krompir bila za nevesto njen oče g. direktor Li zadušila za ženina pa trgovec g. Won k. 0 imela š mlademu paru prav prisrčno! Pa 600 novih miljortarjev na Dunaju.! tenbofe „Montag8-Journal" piše :„ ... V (i za par branši ni neznano, da ste imeli firmi i je kdo 1154 5 D h iko cen, rabo! »ik gl i p" nem no pi prijel in Schnabel v kožah naravnost monopol, da ste, kakor se govori, mnogo miljo-ov v zaslužek spravili. Vedeti se lora samo, koliko milijonov so posamezni fabrikanti usnja zaslužili. Kako pa to pride, d a mora prebivalstvo takoogromne •cene za čevlje plačati, medtem ko fa-biikanti usnja in trgovine s kožami nezmerne milijone zaslužijo ? Kakšna žena z zelenjavo, kakšna mlekarica itd., ki same danes mnogo več doma porabijo, se, ako zahtevajo le malo zvišanje cene, zaradi navijanja cen obtoži in kaznuje. „Veliki liferanti" pa — med katerimi se nahaja na Dunaja samem 600 n o-vih milijonarjev — zamogli so vendar gwja v 18 mesecih zbrana bogastva le s tem nabrati, da so postali krivi najogromnej-šega navijanja cen. K tema pride še, d» imajo ti liferanti svoje sinove kot „neobhodno potrebne" doma, medtem ko žrtvojejo dragi btojo last in svojo kri za domouno... * Pametne besede in — upati je, da jih bode tcdi oblast primerno vpoštevala ! 15 vagonov kave zaplenjenih. „Prager .Zeitung" poroča : Neki stražnik v K a r o 1 i n e n-thalu je opazil, da dovaža špedicijska firma Schenker & Com p. v neko zalogo vedno velike množine kave. Policijska direkcija je odredila, da se to kavo v teži 150.000 k i 1 za Di sedaj ne sme naprej odpeljati, marveč da mora okrajno glavarstto šele dognati, v kakšni namen je bila kava tam shranjena. — Bržkone se gre zopet za nesramno špekulacijo ! Kje je mast? Predpretekli pondeljek je intends policija v okrožju mesta E s s e g napravila pre-bem it ukavo pri mesarjih in zelharjih zaradi masti in snat k špeha. Pri teren je našla deloma tudi v kleteh leto skrito, 5.260 kil masti in 32.200 kil špeha. a na Vse blago je bilo zaplenjeno in bode mestna na 3J _ občina o njem razpolagala. Kako delajo ruski vjetniki. Listi poročajo: Iz S u 11 a ae piše, da so te dni v veliko raz- korjenost prišli tamošnji ruaki vjetniki. Moralo — se jim je namreč, ker ni bilo sladkorja dobiti, ■ d'J kavo enkrat brez dodadka sladkorja podeliti. Vsled tega so postali razburjeni in so izlili tri "■' knjuM kotlje vroče kave. Rekli so, da raje nobene ,' rj kave ne pijejo, nego tako brez sladkorja dekla] kron I e pos. obl. ae je v zaporu mesta Celovec Bo-letna dekla Jožefa P1 a i e r. Železniška nesreča. Neki čmovojniški de-ivec prišel je na glavnem kolodvora v B e 1 j a k u pod vlak, ki mu je odtrgal desno nogo. Pozdravi iz bojišča. Piše se nam iz bojišča: ,Po štirimesečni težavni službi na bojišču pošiljam v imenu cele kompanije na vse znance in prijatelje v domovini prav srčne pozdrave. Vesela Aleluja! — Ferdinand O s c h 1 a g, feld-webel, c. kt. prostovoljni strelci baon IV, II. feldkompanija, skupina II, vojna pošta 614." — Tndi mi pošiljamo vrlim prostovoljnim strelcem iz domovine najprisrčnejše pozdrave ! Mariborski junak. Lajtnant v r. Eduard Giratmayr bil jez vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo odlikovan. Vladi junsk, sin znanega meščana, bil je med nekim naskokom tirolskih cesarskih lovcev dne 28. avgusta 1914 pri Sokaln od 8 krogelj zadet, pok-g njega pa se je razpočila neka granata. Kakor vsled čudeža ni bil mrtev. Njegov inburg lf~ »'"ga prinesel ga je pet nr daleč k prostoru za cnico am obvezovanje. Vsled težkih svojih ran moral je zapisala |_ dolgo trpeti. Zdaj je zopet popolnoma okreval. svojo i vojsko Zadušila. V Eixendorfu je v jeseni li v tej tadi posestvo Ane T r a m p i č zgorelo. Vkljub 3 i umu, da se ji je v Ottomanacbu stanovanje po- a h vrS [nudilo, ostala je raje v razvalinah svoje hiše. de Leil Svojo prejšnjo kuhinjo popravila si je za silo direkto z nekaterimi deskami. V tem prostora našlo se škim ii jo je pred kratkim mrtvo ležati poleg segnitega v. r. Pril krompirja in repe. V dimu ognjišča se je bila or Lffij tsaduSila. Od zavarovalnice dobljeni denar je k. Ceili imela še pri sebi. Par volov 12.000 kron. Na sejma v Scbiit-naju. Dni tenhofen na Češkem zahteval je neki prodajalec V (uro, I *a par volov 12.000 kron. Ni se izvedelo, ali irmi Ali je kdo to ceno za vole plačal. Pač pa se je proti prodajalca kazensko naznanilo zaradi navijanja cen napravilo. Junaške smrti padel je hauptman v rezervi črnov. inf. regimenta št. 23 Alfons Posko-schill iz Ptuja (dne 2. novembra 1915) Prepovedane steklenične etikete. „Wiener Zeitnng" razglaša, da je okrožna sodnija v Kntteuberga prepovedala razširjenje ste-kleničnih vignet, ki kažejo grb Češke, Moravske in Šlezije kot grb češke krone v plavo-belo-rdeči izvršitvi. Kako delajo prekupčevalci z mesom. List „N. W. Tagblatt" objavil je sledeči inserat: „600 kil govejega mesa, sotjenega, za vživanje ne več primernega, se poceni proda. Pr. ponudbe pod „X. H. 1459" na ekspedicijo lista." Tako zapirajo brezsramni špekulanti meso, dokler se ne pokvari in postane nevžitno. Raje naj meso segnije, nego da bi ga dobilo revno ljudstvo po pošteni ceni! Požar. V Uberfelduna Koroškem je pogorelo pred kratkim poslopje posestnika Wal d-h a u s e r. Tudi vso pohištvo je zgorelo. Poslopje je bilo prav nizko zavarovano. Zaprti vojni liferanti. Pred par meseci bil je liferant Leopold Merkesv GroBwardei-n u odgnan v preiskovalni zapor; iz istega vzroka se je več tamošnjih trgovcev zaprlo. Zdaj se je izvršila v tej stvari še cela vrsta novih aretacij. Velikovec. čez ves okraj Velikovec proglasil se je 6 mesečni pasji kontoma c, ker se je v raznih krajih spodnje Koroške dognalo steklost pri pseh in mačkah. Nekaj ljudi, tako v Bleiburgn, bilo je od teh živali vgriznjenih in so se morali na Danaj v bolnico spraviti. Nasilnost. 50 letna Neža W. iz Ober-mvihlbacha na Koroškem bila je pred kratkim, ko se je vračala doma, od nekega fanta napadena in posiljena. Bila je tadi precej ranjena in so jo spravili v bolnišnico v Celovec. Zaprli so vArriachu delavca Gottfrieda T1 a č e r zaradi raznih vlomov. Proti ženskemu iiipu. Kdor se dandanes ozira po naših mestih, pa tadi po deželi, ta se mora res čuditi, koliko dragocenih cunj si obe-| šajo ženske na svoja trupla, kako vedno bolj prismojena je „moda" in koliko ljudskega premoženja se na ta način, deloma v prid naših sovražnikov, zapravlja. „Az Est" poroča zdaj, da se bode v kratkem v Budimpešti sestavil odbor 50 gospej iz velikega plemstva, ki se bodejo na premožne ogrske ženske obrnile, da naj te napravijo vladajočemu luksusu konec. S tem lnksasom se itak ne prevelike zaloge blaga znatno zmanjšujejo; poleg tega se pa tudi z nakupom luksus- blaga v sovražnem inozemstva proti plačilu v zlata naše sovražnike podpira. Hočejo tndi skupno z Avstrijo uresničiti neko centralo, ki bode že pomladno modo od Pariza in amerikanske mode osvobodila. Odpraviti se boče žido, žamet in čipke, ker se ravno to blago iz inozemstva dobavlja. Smo radovedni, kaj bodejo omenjene dame dosegle. Mnogo uspeha ne pričakujemo od te akcije, kajti ženska natara je že taka, da hrepeni po lišpu, kakor vrag po grešni duši. Pokvarjeno ženstvo. Dne 28. marca ponoči je napravila policija v Budimpešti po go stilniški uri v raznih hotelih pregledovanje. Pri temu se je prijelo 110 žensk-potepuhinj ter se jih je sodniji oddalo. Taka pregledovanja bi bila tadi dragod potrebna! Žalostni slučaj. Posestnika Štefana Metli-čar v Sv. Kungoti pri Ptuju vzela je smrt stariše. Žalostni slučaj je hotel, da sta oče Juri in mati Elizabeta Metličar istega dne umrla; ob istem časa sta ležala na mrtvaškem odra in ob istem časa so ja tudi izročili materi zemlji. Naj počivata v miru! Zaostalim pa naše prisrčno eožalje. Povišana množina sladkorja. Vsled splošno izraženih želj namerava štajerska namestnija sedaj veljavno sladkorno porabno množino ene kile za eno osebo in štiri tedne povišati že za prihodnjo porabno dobo (od 16. aprila 1916 naprej) za mestno in,.industrijsko prebivalstvo na IV. kile. V Mariboru je občinski svet sklenil, imenovati dosedanjo »Biirgergasse" odslej „E r z-herzog-Eugen-StraBe", to pa ua čast poveljnika proti Italijanom se borecih naših ar- mad. Nadvojvoda E v g e n je odposlance mesta v bivališča poveljništva sprejel in je israzil svoje veselje glede znane požrtvovalnosti mariborskega prebivalstva. Nadvojvoda Evgen daroval je tadi veliko svoto v splošno koristne mariborske namene. Laški konzul v Milwaukee v zrak spuščen. Celovške »Freie Stimmen" objavile so pismo nekega Korošca iz Milwaukee (Amerika), v katerem se je m. dr. sporočilo, da je bil tam v tednu pred 14. februarjem 1916 italijanski konzul s svojo hišo vred z bombami v zrak razstreljen. Najprve se je seveda mislilo, da so to „nemški špijooi" storili. Ali preiskava je dognala, da so bili storilci lastni italijanski vojaki, katerim je umorjeni konzul mnogo obljubil, pa nič dal. Vjeti tatovi. V Celovcu zaprla je policija nekega Sebastijaua W o 1 g e m u t, ki je pri celovških trgovcih in pri zasebnih osebah v Gra-fensteina skupno z nekim Jožefom B i e d e r-m a n n mnogo bakra, drazega blaga, pa tadi deuarja pokradel. — Pri Gradca pa so zaprli delavca Alojza Mikala, ki je v Celovcu na Ruskem vjetima komijema Wobner in Buizzav doma puščene kovčege vlomil in blaga za 200 kron pokradel. Pazite na deco! V Hinter*koflaacha na Koroškem prišla je 12-letna sirota Tekla G o a s u 11 z desno roko v mašino za rezanje krme. Zmučkalo ji je več prstov. Nesrečnega otroka so odpeljali v bolnišnico v Celovec. Pozdrav koroških junakov. Vrli naš somišljenik čmovojniški oberlajtnant g. Jožef Kras-s n i g g, lastnik „Stefanhofa" v S i n č i v a s i v Rožni dolini, poslal je pismo, v katerem se zahvaljuje za od občine. Maria Rain poslana darila na njegovo kompanijo. Nadalje piše: »V oktobru 1914 odšli smo iz domoviue; ponižni in brez razburjenja, kakor se gre za pridnega črnovojnika, odkorakali smo iz Celovca, da držimo zvesto obmejno stražo. Od 18. maja sem stoji 2. kompanija vedno sovražniku nasproti v strelskem jarka in je dobila že nekaj odlikovanj. Ravno danes (21. marca) dobil sem zopet za tri hrabre vojake odlikovanja: gefreiter Matija Sanpper iz Malnice in infaaterist Georg Schattauer iz Dellacha srebrno hrabrostno medajlo 2. razreda, infanterist Jožef U n t e r a-s i n g g e r iz Sv. Jakoba pa bronasto hrabrostno medaljo. K tema pa še fine cigarete! Iskrena zahvala vsem iz Maria Raina za ljubavna darila in iskreno zveste domovinske pozdrave! čast našim hrabrim poslancem, ki nas tudi na bojišča ne pozabijo". — Tadi nas od »Štajerca" veseli prav posebno, da je odlični naš somišljenik in zvesti branitelj koroške grude g. K r a s-s n i g g s hrabro svojo kompanijo še čil in zdrav. Upamo, da bode zamogel zopet kot zmagovalec videti ljubljeno svojo koroško domovino! Mariborčan v zraku nad Anglijo. Pred kratkim za hauptmana imenovani letalni oficir Maks M a c h e r, sin steklarskega mojstra Macherja v Mariboru, poslal je te dni svojemu očetu dopisnico, v kateri piše: »Doživel sem vojno-lepo predpastno nedeljo. Bil sem nad Angleško, vkljub viharju in snegu. Angleži naših nemških jasno opazovanih .bombnih uspehov" v pravem zmisla besede ne bodo mogli prikriti ... S tem kra-marskim ljudstvom se ne sme imeti nobenega usmiljenja, še manj, ker stoji »King Stephen"-svinjarija v našem spominu. Naši ubogi tovariši od „L. 11)" pri angleški parniški posadki tadi niso našli usmiljenja in so bili žalostno uničeni. Pred kratkim šele smo dobili iz Švedskega pošto posadke „L. 19" z ginljivimi besedami slovesa". čast vrlemu junaku iz Maribora! V Ameriki smrtno ponesrečil je 22-letni Johan Toporišič iz Brežic. Lokomotiva nekega vlaka ga je vrgla tako močno v stran, da je mrtev obležal. »Rdeči križ na Štajerskem". Društvo »Rdečega križa" za Štajersko podalo je pred kratkim poročilo o svojem delovanju od začetka vojne sem. Delo je v vojni seveda v naravnost velikanski meri naraslo. Vsa dela pa so se izvršila kot častna služba brez vsacega plačila. Pri začetnem stanju vojnega zaklada od 262.473 K 45 h znašali so dohodki do konca februarja 1916 6,803.547 K 85 h. Izdatki so znašali v istem čaBa za obrat sanitetnih zavodov in prostovoljne sanitetne oddelke 6,049.928 K 66 b, za lokalne kolone za transport bolnikov 89 363 K 49 h, za saniterno-bigijenični pomožni oddelek 24 306 K 9 h, za nabavo perila 61.520 K, za bolniški vlak i a posebne vagone 10.518 K 95 h, za ckrepčeva-nje 27.893 K 19 h, za izboljšanja v vojaških bolnišnicah 81.875 K 73 h in za droee izdatke 29.500 K 79 h. sknpno torej 6,374.960 K 88 h. Ker bo ti izdatki tudi zanaprej potrebni, potrebuje „Rdeči križ" seveda tudi v bodoče denarnih sredstev. Društva „Rdečega križa" gre pač za njegovo človekoljubno delovanje vna ruala domovine in je na-ravnoBt patrijotična dolžnost, to društvo naj-krepkeje podpirati. „Sokoli' na Nižje Avstrijskem so prosili za prepustitev telovadnih dvoran v dunajskih mestnih šolsh. Ta prošnja je bila samoumevno o d-klonjena. Vojno-poštni paketi. Poroča se nam: Nedopustna je za sedi«j pošiljatev vojno-poštnih zasebnih paketov k sledečimi vojno-poštnimi uradi: 9, 16, 25, 31, 34. 45, 46, 49, 58, 59, 67, 77, 80, 90, 95, 96, 97, 99, 103, 107, 108, 130, 140, 143, 151, 154, 155, 158, 160, 168, 170, 187, 190, 201, 210, 211, 227, 228, 229, 230, 232, 233, 234, 260, 261, 264, 265, 266, 272, 273, 30p, 307, 308, 315, 316, 317, 319, 331, 336, 337, 338, 339, 341, 342, 343, 344, 345, 504 in 506. Ječmenova moka. Štajersko namestništvo razglaša: Ministerstvo za notranje zadeve je od redilo tudi porabo od vojno-prometnega zavoda za žito zbranega ječmena za povečanje množia moke. Torej se sme v bodoče tndi ječmenovo moko za izdelovanje kruha porabiti. Cena za veliko oddajo zavoda za novo ječmenovo moko je (od mlinske postaje) določena z 42 K za metereki cent, torej je ednaka oni pšenične krušne in koruzne moke. V splošnem se sodi, da ne bode prišlo mnogo ječmenove moke v promet. 70 letni prostovoljec. Bivši posestnik in poznejši vžitkar Franc J a n i c h v St. Georgen a. L., 70-letni mož, se je oglasil kot vojni prostovoljec. Skoraj pred pol stoletjem bil je podčastnik in kadet. Njegova prošnja je bila sprejeta. Pred par dnevi šel je 70-letni prostovoljec pod orožje. Umrl je bivši italijanski poslanik na dunajskem dvoru vojvoda iz A v a r n e. Zatajeno Žito. Iz B u d i m p e š t e se poroča: Iskanje po zatajenih zalogah žita se t zmislu stroge odredbe nadaljuje in sicer prav uspešno. Tako se je zdaj v komitatu B a c s v mnogoštevilnih vaseh velike množine žita našlo. Za Avstrijo je to posebno zanimivo, ker daje ogrska vlada na ta način najdene množine žita avstrijski vladi na razpolago. Pogorelo je v občini Lind bei Scheif-ling gospodarsko poslopje posestnika Trep-pitsch. S težavo so živino rešili, med njo tndi neko svinjo s 17 mladimi. Pomagali so tudi vojaki 17. regimenta, ki se tam zdravijo. Krma in kmetijsko orodje je zgorelo. Gasilci so vsled pomanjkanja vode prav težko delali. Škoda je deloma z zavarovanjem krita. Slepar z žajfO. Zaprli so na Dunaju vele-trgovoa Karla S. Trebitsčha pod somom goljufije, ker je po visokih cenah žajfo prodajal, ki ni imela navedene vrednosti. Živinski in svinjski sejmi v Ptuju so zopet odprti in se vršijo po navadnem redu. Bolni napljnčih } Š anatom Aflenx Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Dunaj, 6. aprila. Na dober-dobski planoti se je vzhodno Sel- 6 — za zadnjič od sovražnika zavzeti jarek popolnoma očistil. Italijanski protinapadi so se izjalovili. V Ladru in v Judikarijah imela je sovražna artiljerija živahni ogenj. Napadi slabejših italijanskih sil bili so zavrnjeni. * * * Nemško poročilo. Berlin, 6. aprila. Z a p a d n o bojišče. Zapadno Maase bil je dan prav živahen vsled pripravljalnega ognja, ki smo ga obrnili proti pokrajini Hau court. Popoldne je bilo tudi delovanje naše infanterije živahno. Naskočila je vas Haucourt in neko močno zgrajeno francosko postojanko vzhodno tega kraja. Baz ven prav znatnih krvavih izgub izgubil je sovražnik na neranjenih vjetih 11 oficirjev in 531 mož. Nemški letalci zopet nad Anglijo. K.-B. Berlin, 6. aprila. Pomorske letalne ladje so v noči od 5. na 6. t. m. veliko železarno v Whitsy uničili; preje že so neko baterijo severno od Hulla z raz-strelnimi bombami obmetali in iz boja spravili. Nadalje se je fabrične naprave v Leeds in okolici ter nekaj kolodvorov industrijskih prog napadlo, pri čemur se je opazilo prav dobri učinek. Letalne ladje so bile ljuto obstreljevane. Vrnile so se vse nepoškodovane. Vojna in mir. V nemški državni zbornici je imel državni kancelar pi. Bethmann Hollweg krasni govor o vojnem položaju in mirovnem vprašanju, katerega bodemo v prihodnji številki celega objavili. Za danes naj omenimo sledeče velezani-mive točke iz tega zgodovinskega govora, ki se tičejo vprašanja mirovnih pogojev in kakor jih nam posreduje c. k. kor. urad: Recimo, da bi jaz predlagal angleškemu ministru A s q u i t h u, da naj se z menoj k eni mizi vsede, da bi pregledala mirovne možnosti, in gospod Asquith bi pričel s svojim ko-nečnim popolnim uničenjem vojaške sile Prusije: pogovor bi končal predno bi bil pričel. (Veselost). Na take mirovne pogoje nam preostaja le en odgovor, in ta odgovor podeli naš meč. (živahno odobravanje). Ako hočejo naši nasprotniki, da gre moritev ljudi in razrušenje Evrope vt dno naprej: krivda je njihova! Mi postavimo svojega moža in naša roka bode.prizadjala vedno krep-keje udarce. (Živahna pohvala). Ne, gospodje, drugič več ne sme Rusija svoje armade ob nezavarovani meji vzhodne in zapadne Prusije marširati pustiti (viharno odobravanje), drugič ne sme s francoskim denarjem deželo Visle kot vpadne duri v nezavarovano Nemčijo vstvariti (živahno odobravanje). Istotako pa ne bode nikdo veroval, da bodemo na zapadu dežele pustili, na katerih je tekla kri ljudstva, brez da bi imeli popolno varnost za našo bodočnost. Vstvarili si bodemo vse garancjje zato, da ne postane Belgija francosko angleška vazalna država opolno ikrajin ilnom£ on v Štev. 805 (živahno odobravanje). Tudi tukaj, gospodji n.860/u nobeneg a statu s quo ante!" 1 Monopol za nakup klalne živine, Graška „Tage»post" piše: Kakor izvršila sebode za Štajersko sprememba klalne živine, katero bo prebivalstvo pozdq Nastopanje tržcev. zlasti iz Ogrske, kjer i veda živinske cene znatno višje nego pri| vstvarilo je take razmere, da se je čutilo enkrat prisiljeno k odločilnemu koraka. % tega meseca se bode namreč v Gradca n podružnice dunajske vnovčevalne centrale vino, ki bode skupno z vojaško aprovi komisijo v bodoče nakup klalne živine jerskem preskrbela. Namen te uredbe je, zamore brez oškodovanja živinoreje na poe« mesta toliko klalne živine oddati, koli neobhodno potrebno. Upa se, da bodo kaj nazaj šle. S to spremembo v nakupa se bode prosto kupčijo, ki poganji] začetka vojne sem najčudovitejše cvetk pravilo. Gotovo se je ljudem pošteni Žek privoščil. Ali ne more se več gledati se opazi, da se z oderuško k u i prebivalstvo najtežje oško Naravnost nezaslišano je, ako se n. pf. is je neki tržeč ns Štajerskem enega vola za kron kupil in ga potem na Dunaju za prodal Taki slučaji so se žal prav mn zgodili. Za uresničenje novega nakupnega za klalno živino v Gradca sestavil se bo bor, ki mu bodejo pripadali člani name« dežele, mestne občine, kmetijskih družb, voji itd. Nakupovanje klalne živine preskrbeli nakupovale!, ki bodejo imeli uradno izki: Kakor se nam poroča, se je ta odredba k Kranjskem in Koroškem obnesla. Upati jej bode imela uspeha tudi na Štajerskem. (0 bodemo ob pravem času natančneje in obšinl govorili. Velika razstrelba na Angleškem. K.-B. London, 4. aprila. Tiskovni ^ poroča: Manicijski minister naznanja, daf preteklem tednu v neki fabriki smodniki: K e n t u slučajno izbruhnil veliki ogenj, ff se je več velikih razstrelb. Število žrtev j okroglo 200 oseb. Plesnjeva mrva rabinerja. Kraljeva kurija v PeSti opraviti je ii te dni z ničnostno pritožbo od sodnije v \ marktu na enoleto obsojenega rabioerji tona G1 u c k, ki je graški firmi W. Netim oddal dva vagona plesnjeve mrve, katero voj erar ni hotel prevzeti. Obtožitelj zahteval je ojstreno kazen, ker spada vojni rabinerkf jaštvu. Branitelj pa je dejal, da Gliick kotf biner še ni bil zaprisežen. Nadsodnija poti je prvo sodbo. Sleparski vojni liferanti. Grosswardein, 3. aprila. Sodi dvor je danes po večdnevni razpravi proti nemu liferantu Anastaziju P o p o v i d iu rišem sodbo proglasil. Pcpovič in njegovi krivci so bili obtoženi, da so za armado p ne vole s soljo krmili in na ta način težo povečali. Vojaštvo je valed tega izgubi teži 2247 kil. Popovič je bil obsojen na 4 1 ječe in 4000 kron globe, ostali sok pa na ječo od 3 let do 3 mesecev ter ntj merne denarne kazni. Bolečine v mnskeljih odpraviti je za žvahno pulzirajcftj lahka naloga. Ako pa so te bolečine nastale vsled pre haja se malo ali sploh nič krvi v teh delih trupla. Pom&gnl pa hitro, ako obdrgnemo boleča mesta trupla s Kellerjevira i blagodejnim, bolečine odpravljajočim rastlinskim csenčuioi fin z zn. „ Elsa"-fluid. Napravi tam blagostanje, kjer smo imeli bolečine. V mnogo čez 100.000 zahvalnih pismih se pripono] steklenic pošlje frank o za samo 6 kron lekarnar E. V. FellerJJ biča, Elsa-trg it 241 (Hrvatsko). Ako želite dobre nro za bojišče ali dom, potem te na znano ursko f. Maks Bobnel, Dunaj IV., Margaretenstr. Vsak čitatelj našega lista dobi od zgorajšne urske t. na veliki glavni katalog s 3000 podobami o vseh vrstah ur in blaga zastonj in poštnine prosto. Ako Vam je Vaše zdravje drago, potem čilajte Lysoform-inzerat in zahtevajte zinimivo knjigo „Kaj je zastonj in franko od kemika C. Hubmann, Dunaj XX., P' gasse i. Ke*e: se sptt /olfsbi plačo, l — 7 — emo, kapa ivilo. o sesaš,! ndar ;kom ličilo a ii-ij«k»| Stala se teziia or j»| s ne-ivW| * od od-\: sln-ii ko 5 i jo uj e. e, da 120» 30 K okrat! nestai i od-tnije,| aštv* odejo :nico. še na e, daj utvari rnejoj Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se razpiše z začetkom šolskega leta 1916 17 več deželnih prostih mest Prosilci za taka prosta mesta morajo biti na Štajersko pristojni m najmanje 16 let stari. Oni morajo sioje nekolekovane, na štajerski deželni odbor v Gradcu nastavljene prošnje, katerim je dodati krstni in domovinski list, spričevalo o cepljenih kozah in o zdravju, nra«nostno in odpustno spričevalo, do najkasneje 15. julija t. 1. osebno ravnateljstvu deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru predložiti. Taki, ki dobijo deželna prosta mesta, se morajo s pravoveljavnim reverzom zavezah, da bodejo po ab-solvitanju vinogradniške šole in eventualno tudi vojaške službe skozi tri leta na Štajerskem kmetijske službe iz-Trševali ali pa za vsako v tem času izven dežele prebito leto svoto 200 K za deželni sklad na ravnateljstvo vinogradniške šole plačali. Plačilni gojenci, t. j. šolarji, ki hočejo podučne in Sfljenske troške v znesku letnih 448 K sami nositi, prosilci ta okrajne štipendije in taki drugih korporacij ali mest, kakor tudi praktikanti morajo istotako za sprejem v zavod s predložitvijo omenjenih papirjev v omenjenem roku prositi in se pri ravnateljstvu zavoda osebno pred-stavti, kjer se jim bode vse nadaljno pojasnilo. Plačilni gojenci ne potrebujejo ubožnega spričevala. Gradec, 31. marca 1916. 163 Od štajerskega deželnega odbora. Proda se lep mali vinograd popolnoma brez bremen in dolgov v ormožki pokrajini z vili podobno gosposko bišo in popolnoma novo viničarijo v jako lepi legi za 11.000 kron v gotovini. Natančneje pove iz prijaznostii Šparkasa mesta Brežice ob Savi. 133 Za en hlev nrarU z okroglo 40 molznimi kravami sprejmejo so je t 2-* Maiske moči, tudi ženske, pri takojšnje- mr. sstopn proti dobri plači. Vprašanja na gospo Marie Lininger, Maribor, Volksgartenstrasse 20. L.l 1 fršilo znaša imela. Nen-| i An-nann ■jaški e polt voJ it ra-trdila, nijskij voj- to va-'i ro nj lo e ' srivc t oJo ja. luido li pr. Dia. I r. Stu- (vb) obrnite 27/61. j ahteTO i anaSoji. pjena" traicb- - nia-ialiai v*.*«*«*".*™*: Yam plačam, ako moje iitrebilo korenin ------- HIQ~1JQ1LQ1I1 vice, trdo kožo ne odpravi bra bolečin t S dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom md K I'—. 3 posodice K 260, 6 posodic K 4'60. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. 94 Kmmy. Kaschan (Kama) 1. postni prodal 12/326, OgriKo. Wolfsberg. Dobita polno oskrbo in delu primerno plafo, pod gotovimi razmerami tudi obleko. 14.7 Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah („Štajerc"-Schweden.) Učenca sprejme Matijas Ho- ČtlS/", šfoseraki moj-I ster na Ragoznici pri Ptuju. U9 Fotografije (Portrat) kot znamke 1IU (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani ioto-Kafiji po ceni Otto Neamaii, •»£. Karolinental, štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. Mizarski učenec se takoj sprejme; taki ki so se že učili, imajo prednost. Kari Rei-singer, mizarski mojster v Ptuju. iu Kdo ima za prodati cepljene trte laški rizling, beli bur-gnnder, in muškat-gutedel na Monticola ali Goethe 9. Naznanila na Kari Kasper, trgovec, Ptuj. 155 ~£eš~ pravega kostanja in hrasta v pleh (Scheit) do 1 m 20 cm dolgih franko vagona se knpi. Ponndbe na Alex. Rosenberg, Gradec, Eliaabethiner yasse 6. m hripavosti, katarn.za-slin Piijn. krčnemu 11 oslovskemu kasljn,za-to so dobrodožle vsakemu vojaku, not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni ii dobrooku