VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
g
LETNIK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 13. APRiL 1984
ŠTEV. 15 (2170)
Koroška Solidarnost pod pričakovanji
Delavska zbornica: Izgube socialistov in svobodnjakov, uspehi pri ljudski stranki
Če vzamemo voiitve v Delavsko zbornico za izraz splošnega političnega ozračja, moramo ugotoviti, da se volja volilcev obrača proti vladni koaliciji. Lahko bi seveda rekli tudi še drugače: volilci se odločajo proti dolga leta vladajočim strukturam. Na Koroškem so te tendence nekoliko manj izrazite. Ljudska stranka je tu pridobila manj kot drugje, z izjemo Predarlske, socialisti so zgubili manj kot v zveznem merilu. Koroška Solidarnost ni bila tako uspešna, kot so nekateri pričakovali.
Socialistična večina v ..delavskih parlamentih" se je skrčila za skoraj šest odstotkov na 58,4 "/o. Ljudska stranka je precej pridobila: priborila st je večino pri nameščencih, na Tirolskem pa še predsednika Delavske zbornice. Izjema je seveda Predarl-ska, kjer je ljudska stranka zgubila nad osem odstotkov glasov. Svobodnjaki so zgubili sedem od dosedanjih 20 mandatov in imajo 2,5 odstotka vseh glasov. Komunistični sindikalisti so podobno kot Gevverkschaftliche Einheit rahlo izboljšali svoj položaj.
Na Koroškem se je naše zanimanje tokrat osredotočalo na rezultate Koroške Solidarnosti. Z njo so se Slovenci na Koroškem prvič potegovali Za mandate v Delavski zbornici, kar
je brez dvoma nova kvaliteta. KS je dosegla ob svojem prvem nastopu le relativen uspeh (ali neuspeh). Z 804 glasovi, 449 pri delavcih in 355 pri nameščencih, je v deželnem merilu prišla na en odstotek vseh glasov, ostala pa je brez mandata. Seveda več povedo njeni deleži na dvojezičnem področju: v Celovcu je prišla na 1,3 odstotka, v okraju Celovec dežela na 3,2 odstotka, v okraju Velikovec pa celo na 5,8 odstotka. Rezultati v okrajih Šmohor (0,4 °/o) in Beljak dežela (1,0 °/o) opozarjajo seveda tudi na nesorazmernost težišč pri delu.
Uspeh (ali neuspeh) KS je seveda toliko relativna zadeva, kolikor je odvisna od pričakovanj. Kdor si je
Svečanost v Železni Kapli
Spominska svečanost minuto nedeijo na pokopaiišču v Žeiezni Kapli je veijaia počastitvi padiih borcev proti fašizmu in žrtev fašizma, bita pa je obenem tudi opozorito na nevarnosti neofašizma ter svariio in obsodba nacionatističnih napadov na enakopravno sožitje obeh narodov v dežeii. O prireditvi obširneje poročamo na 2. strani.
pričakoval bliskovit start KS, je seveda razočaran. Kdor je realno ocenil pogoje, je bil potrjen v prepričanju, da je mogoče drugačno delavsko zastopstvo zgraditi samo na drugačen način. Od velikega slamnatega ognja v volilnem boju je marsikje ostala le žerjavica.
Razmere so seveda nasprotovale uspehu KS. Zakaj naj bi se človek, ki je dolga leta videl svoje interese zastopane drugje, naenkrat odločal za novo in majhno volilno grupacijo, pa čeprav je zaposlen v mešanem podjetju? Samo zato, ker je tam Slovenec direktor? Razen tega, če smo odkriti, kandidati in aktivisti KS doslej niti niso imeli prave prilike, da bi v obratih pokazali, da znajo dobro zastopati interese zaposlenih.
In še nečesa ne gre pozabiti: voli-lec ima vedno prav. Vzroke za relativen neuspeh kaže raje iskati pri samem sebi.	p.
KS: „Delo gre naprej"
..Zaupajmo v lastno moč to geslo seveda velja tudi po volitvah v Delavsko zbornico", sta v skupni izjavi poudarila prva kandidata Koroške Solidarnosti Liza Hobel in Gregor Krištof.
..Sicer je res, da je volilni rezultat ostal pod pričakovanji, vendar ne gre spregledati upoštevanja vrednega rezultata recimo * o'v:\:u Velikovec.
Koroška Solidarnost se je s svojo kandidaturo upala na nov teren, in ta teren se je izkazal za težavnejšega, kot je marsikdo mislil. Ne moremo mimo dejstva, da slovensko delavstvo doslej sploh ni bilo prisotno na tem področju v organizirani obliki, in seveda ni mogoče desetletja starih tradicij in struktur spremeniti čez noč.
Problemi ki smo jih nakazali v volilnem boju, ostajajo naprej. Zato je samo logično, da okrepimo svoja prizadevanja in da še naprej konfronti-ramo etablirane strukture s problemi, ki so za nas življenjska vprašanja prebivalstva na tem področju. Našim volilcem in aktivistom se zahvaljujemo za izkazano podporo in jih pozivamo, da nas pri delu podprejo", zaključuje izjava.
..LJUBLJANSKI DNEVi" V CELOVCU:
Županja Tomlje pri Slovencih
Z ,,Ljubljanskimi dnevi" v Celovcu se predstavlja kulturno središče Slovenije tudi koroškim Slovencem v Avstriji, in s svojim kvalitetnim programom dokazuje, da se Slovencem tukaj ni treba sramovati glavnega mesta SR Slovenije", je med drugim povedala županja Lljubljane Tina Tomlje, ki se je v ponedeljek po obisku Gimnazije za Slovence v Mladinskem domu srečala s predstavniki obeh političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. Za takojšnjo odločitvijo za sodelovanje s Celovcem pa je bila tudi želja deloma paralizirati depozitne ovire, in seveda z bogatim kulturnim programom prispevati k temu, da se spoznata mesti in prebivalstvo, je poudarila Tomlje.
„Celovec je tudi glavno mesto koroških Slovencev" je v svojem orisu trenutnega narodno-političnega položaja dejal predsednik ZSO, Feliks Wieser, „ne smemo pozabiti, da je v Celovcu dnevno zaposlenih več kot deset tisoč ljudi iz južnega Koroškega" je poudaril Wieser. Zato je goste iz Ljubljane prosil tudi za podporo pr.i vseh narodnostnih tež-
njah, h katerim spada tudi zahteva po dvojezični šoli v Celovcu.
O načelno asimilacijski politiki Avstrije in o upravičenosti matice, da zavzame stališče k položaju koroških Slovencev pa je med drugim govoril predsednik NSKS, Matevž Grilc.
Svoje začudenje nad dejstvom, da slovenski kulturni organizaciji nista bili že pritegnjeni k pripravam za ,,Ljubljanske dneve", je ob tem srečanju ponovil tajnik SPZ, Janko Malle. Županja Tina Tomlje pa je dejala, da je s celovške strani bilo menda pozitivno sprejeta ugotovitev z njene strani, da naj se bi pozitivno reševali tudi interesi slovenske narodne skupnosti.
O
O trenutni narodnopolitični situaciji koroških Slovencev je minuli ponedeljek informiral na sedežu ZSO v Celovcu predsednik ZSO Feliks Wieser prvega svetnika ambasade SFRJ na Dunaju, Velimirja Slano in predsednika sveta za mednarodne odnose SZDL Slovenije, Bojana Lubeja.
ZA 65 LETNICO PLEBISCITA:
Vojaška prisega v Velikovcu „ob sodelovanju Slovencev"?
Prihodnje leto, za 65-letnico koroškega plebiscita, naj bi bila osrednja vojaška prisega v Velikovcu, in sicer „ob sodelovanju Slovencev". Tako vsaj je v pogovoru z novinarji zadnjo nedeljo napovedal obrambni minister Friedhelm Frischenschla-ger.
Sedanji obrambni minister je za take priložnosti že dvakrat ,,demonstrativno" izbral kraj prisege: lani v nekdanjem nacističnem taborišču Mauthausen in letos v delavskem
stanovanjskem naselju Karl-Marx-Hof na Dunaju, znanem iz februarskih bojev leta 1934.
Vsiljuje se vprašanje, kako si minister predstavlja svojo demonstrativno" odločitev za Velikovec? Uradno interpretacijo bi pričakovali že spričo dejstva, da je iz njegovega ministrstva slišati zelo nasprotna mnenja — po eni strani, da si o morebitni dvojezičnosti še niso na jasnem, medtem ko druga stran skuša prepričevati, da minister Slovencev sploh ni omenil.
PREBER!TE
na
strani
2	Ob obietnici izseijevartja
3	Občni zbor
SPD ,,Drabosnjak" naKostanjah
4	12.G!obaškiku)turni teden
5	Strokovna predavanja za naše kmete
7	Organizacija ameriških Stovencev praznuje 80-ietnico
8	Za dvojezičen radio
VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO:
Neuspeh - nevaren poraz?
bčorošbd so/?J%tmost jr pr? t'o//G'<tb v JeUtdo zbornico zbr%/% pri Je/cvcib 449 in pri nameščencih 333 ginsov, sbnpno tore; #04 g/%sove.
Trez poglobljene %n%/ize, bi p% ;o bo trebg brez Jfom% čim pre) n%reJiti, moramo tab reznit%t imenovati y/%b, bolje rečeno por%z. Tab reznitat pa ;e iz na-ro^ino-poiibčnega viJib% to/iho bo/j nemaren, ber ča$o-pLi širom Zvstrije poročajo, Ja je na Norošbem (e #00 s/ovenshib g/asov (g/ej npr. Die Tresse ČL 4. Č9#4).
Zveza s/ovenshib organizacij na Korošbem že JoZgo svari prej tabim razvojem, bajti naši natprofnibi sbn-šajo borošbi in avstrijsbi javnosti pribazati popolnoma napačno s/iho naroJnosfnib razmerij, češ na Aorošbem je (e toiibo 5/ovencev, boiibor g/asov zberejo razne sZovensbe /iste. To tenJenco je čntiti fnJZ v najnovejši pnbiibaeiji JežeZnega arbiva „Zar Lage Jer 37owenen in Karnten". Tabo se proti resničnim interesom ceiotne sZovensbe naroJne tbapnott/ v avstrijsbi javnovi veJno boij Ktrjnje popolnoma Jejormirana poJoba o številčni moči borošbib #/ovencev.
OJgovornost za tab nevaren in šboJijiv razvoj se-veJa ne norijo voiiici sZovensb/h Zist, temveč poleg naših natprotnibov, bi zionamerno povezujejo števiio glasov za samostojne ZZste s številčno močjo naroJne sbnp-nosti — bar nibabor ne oJgovarja ra/nosti — tttJi vo-Ji/ni prcJstavnibi Rorošbe enotne /iste na če/n s preJ-seJn/bom g. bčariom bmoiietom, bi v zaJnjib Jveb man-Jatnib Jobab Ježeincga zbora veJno znova „pozabija-jo" preJ borošbo in avstrijsbo javnostjo jasno pove-Jati, Ja samostojne /iste nagovorijo ie Je/ s/ovensbih vo/iicev, meJtcm bo te osta/i iz iJejno-poiitičnib, socialnih, zgoJovintbib, Zoba/nib in Jrngib raziogov oJ/očajo za posamezne avstrijsbe stranbe.
čLorošba soiiJarnost sicer ni Josegia svojega ci/ja, toJa njeni giavni argumenti — Jojezičnost v sinJibatib, posebna sbrb za razvoj obrobnih preJeZov na jnžnem Korošbem, regionaZno soJeZovanje v borist obmejnih brajev na obeh straneh meje — ostanejo abtnaZni. No-rošbe stranbe, preJvtem pa socialistična jrabcija v Je-Zavsbi zbornici, bi ima absoZntno večino, boJo moraZe o teh argumentih resno razmisliti.
Za nas pa se po zaJnjib vo/itvab postavZjajo na-sZeJnji zab/jKČbi.'
Tri občintbib vo/itvab bo ZSO v boJoče brez Jvo-ma posvečala še večjo pozornost samostojnim nastopom. V občinah, bjer so #Zovenci izvoljeni tnJi na stranbar-tbib Zistah, bo itbaZa z vsemi sbttpen jezib v zaJevah, bi se tičejo ceZotne sZovensbe naroJne sbttpnosti in s tem čZena 7 Jržavne pogoJbe. To je in ostaja osnovna naZoga Z30, bi jo jasno Jejinirajo tnJi praviZa naše organizacije.
Tri Ježe/nozbortbib vo/itvab Zetos septembra Koro-šba enotna /ista gotovo nima izg/eJov, Ja bi v JežeZ-nem zborn Jobi/a svojega zastopniba. Zato bi bi/o morja pametno, v trezni Jisbttsiji razmis/iti o morebitni pojpori Jrngim Jemobratičnim strnbtnram.
V zaJevah č/ena 7 pa vsebabor ostaja za Z#0 eJini partner N^N^ in ne babršnabo/i vo/i/na sbapina. Zato je treba mej Z$0 in N .S'L.S' brepiti enotno nastopanje ter napeti vse si/e in vsa sreJstva v boja za aresničitev bonbretnib potreb in zahtev sZovensbe naroJne sbnpno-sti. Nibabor pa ne smemo JopMStiti, Ja hi borošba in av-Vrijsba javnost našo naroJno sbapnost zreJttcira/a in obravnavala zgo/j bot vo/i/no grupacijo.
dipl. inž. Feliks Wicser
Pivovarna Stih
ne več „vas skrbi"?
Vprašanje pivovarne Štih (Sorgen-dorf) pri Pliberku se je menda znašlo v novi fazi. šele pred nedavnim je bilo slišati, da je usoda tega podjetja „dokončno zapečatena" — da bo pivovarna zanesljivo zaprta. Prejšnji teden pa je bila spet objavljena vest, ki upravičuje upanje, da podjetje le ne bo ukinjeno.
Minuli teden jte generalni direktor kreditne banke CA, bivši finančni minister Androsch, v Celovcu predstavil znanstveno študijo o Koroški in njenem gospodarstvu (podobne publikacije bo CA izdala tudi o ostalih avstrijskih deželah). CA pa je (tudi glavni delničar pivovarniške družbe, ki je lastnik pivovarne v Štihu. Tako je deželni glavar Wag-ner izkoristil navzočnost Androscha na Koroškem za razgovor o usodi Štiha. In rezultat posveta, pri katerem so sodelovali tudi vodilni predstavniki pivovarniške družbe, je baje ta, da pivovarna Štih ne bo zaprta.
Ker je bilo takih obljub kakor tudi nasprotnih napovedi slišati že celo vrsto, bodo šele dejanja potrdila upanje, da Sorgendorf res ne bo več „vas skrbi".
Dolgujemo hvaležnost tistim
ki so se borili in žrtvovali v boju proti fašizmu
Na tradicionalni spominski svečanosti v Železni Kapli se je tudi letos zbralo veliko število udeležencev. Ob spomeniku, ki je bil postavljen v čast in spomin vsem tistim, ki so se borili proti fašizmu in trpeli v času nacističnega nasilja, so bili številni domačini, med njimi svojci padlih borcev, pripornikov in izseljencev, pa tudi predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev iter združenj borcev iz obmejnih občin Slovenije. Prišli so na povabilo Zveze koroških partizanov, da se — kakor vsako leto — ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Le-narta poklonijo spominu junakov, ki so v času, ko je bil naš narod obsojen na smrt, darovali svoja mlada življenja v borbi proti fašizmu.
Podpredsednik ZKP, domačin Peter Kuhar je uvodoma spomnil na
preganjanje, ki so mu bili po prihodu nacizma izpostavljeni kapelški Slovenci. Poudaril pa je tudi, da so bili Kapelčani med prvimi, ki so se nasilju uprli. „Ko so hitlerjanci in domači nacisti začeli z izseljevanjem slovenskih družin, se je rod gozdnih delavcev, kajžilarjev, dekel in hlapcev uprl. Naša Zarja v Železni Kapli j;e pod vodstvom Tavčmanovega Francija (poznejšega narodnega heroja in prvega komandanta 1. koroškega bataljona — op. ured.) s pomočjo Osvobodilne fronte prva na Koroškem prižgala baklo upora, ki se je potem hitro širila po vsej južni Koroški. Temu razmahu osvobodilnega gibanja pa je bil zadan hud udarec, ko je nacistom uspelo, da so se s pomočjo belogardističnih plačancev vrinili v vrste OF. Zaprli so mnoge ljudi; Olipovo Micko, Jozeja
Weinzierla in Jurija Pasterka so aprila 1943 skupaj z drugimi antifašisti obsodili na smrt in jih na Dunaju obglavili."
Kljub temu pa se je upor širil naprej in partizanske čete so prerasle v bataljone. To je bil poleg kmečkih puntov edini množični oboroženi odpor v zgodovini koroških Slovencev, je naglasil Peter Kuhar. V tem boju smo doprinesli ogromne žrtve: padel je narodni heroj Franc Pasterk-Le-nart in z njim preko sto bojnih tovarišev; številne rojake so odgnali v taborišča Ravensbrtick, Auschwitz, Dachau in Mauthausen ter v pregnanstvo; pobili so Hojnikovo in Peršmanovo družino, opustošili in oropali so naše domove.
„Vseh teh velikih žrtev pa nismo doprinesli le zase, da bi danes lahko lepše živeli; tudi ne za zakon, ki naj bi nas ščitil, pa se niti ne izvaja. V veliki meri je doprinos v borbi proti fašizmu veljal Avstriji, kateri je bil prav na podlagi našega boja priznan status napadene države. Zato so koroški partizani, interniranci in aktivisti tudi dobili red zaslug za osvoboditev Avstrije in za zopetno vzpostavitev demokratične republike. Glavni sad tega našega boja pa je člen 7 avstrijske državne pogodbe, ki nam jamči obstoj in enakopravnost. Pravice, ki smo si jih težko priborili, so torej naše in samo naše — zato z vso odločnostjo odklanjamo, da bi stari nacisti, ki so Avstrijo že enkrat pripeljali na rob prepada, z nami delali volilni boj na Koroškem."
Ob koncu je podpredsednik ZKP zavrnil delovanje tistih krogov, ki hočejo Slovencem škodovati z izpolnjevanjem programa, ki so ga svo-ječasno izdelale nemška Sudmarka in sorodne organizacije. Pozval je na strnitev vseh demokratičnih sil, da odbijemo napade na naše pravice ter pravočasno zavremo porajanje novega fašizma v Avstriji. *
Na skupni boj proti fašizmu je v kratkih besedah spomnil tudi zastopnik borčevske organizacije iz Kranja Zmago Zupančič, ki je naglasil, da politika dobrega sosedstva vsebuje tudi obveznost pravičnega reševanja manjšinskih vprašanj. Svoj delež nedeljski svečanosti pa so prispevali tudi prosvetaši SPD „Zar-ja", ki so pod vodstvom pevovodje Joška Wrulicha z izbrano pesmijp in recitacijo popestrili tradicionalno spominsko prireditev. Venci, ki so jih ob spomeniku položili predstavniki Zveze koroških partizanov in borčevske organizacije iz Kranja, so bili zunanji izraz spoštovanja in hvaležnosti, ki jo dolgujemo vsem tistim, ki so se borili in žrtvovali v boju proti fašizmu — za svet svobode, miru in enakopravnega sožitja.
PREDSEDNIK ZSO V ŽELEZNI KAPLI:
Zakon
o narodnih skupinah
ne more biti nadomestilo za mednarodno pogodbo
„Ko se tukaj na pokopališču v Železni Kapli klanjamo spominu vseh tistih, ki so se borili in se žrtvovali v boju za svet miru, pravičnosti in enakopravnega sožitja, se moramo zavedati zgodovinskega dejstva, da brez aktivnega oboroženega boja proti fašizmu, v katerem smo sodelovali tudi koroški Slovenci in drugi avstrijski demokrati, ne bi bilo nove Avstrije, niti ne bi bilo 7. člena avstrijske državne pogodbe."
Tako je dejal na nedeljski spominski svečanosti v Železni Kapli predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser. Posebej se je spomnil žrtev, ki jih je nacistično nasilje terjalo v kapelški občini, omenil pa je tudi vse druge, ki so padli v borbi proti fašizmu ali trpeli v zaporih in taboriščih; poudaril je, da bo ZSO skupaj z včlanjenimi organizacijami še naprej skrbela, da bo spomin na te ljudi ostal živ.
V svojem govoru je predsednik ZSO zavzel stališče tudi k aktualnim narodnopolitičnim vprašanjem. Pri tem je odločno zavrnil trditve, da je člen 7 na Koroškem izpolnjen, kajti „zakon o narodnih skupinah v sedanji obliki ne more biti nadomestilo za mednarodno pravna določila, kot jih vsebuje avstrijska državna pogodba". Prav tako je tov. Wieser opozoril na nove napade na pravice koroških Slovencev in na nevarne pojave neonacizma v Avstriji. V zvezi z nedavnim procesom proti skupini desničarskih skrajnežev je omenil tozadevno dokumentacijo zahodnonem-ške televizije, ki je v povezavi z neonacistično sceno v Avstriji prikazala tudi predsednika koroške FPO Haiderja ter koroški Heimatdienst — „to-rej začenjata ta dva povzročati republiki Avstriji in deželi Koroški veliko politično in moralno škodo", je dejal govornik.
Predsednik ZSO pa je omenil tudi nevarne pojave, ki jih je v zadnjem času zaslediti znotraj naše narodne skupnosti: po eni strani poskuse izločevanja posameznikov iz narodnih organizacij zaradi političnega prepričanja in s tem monopolizacije v narodnem gibanju; po drugi strani pa boj za pozicije znotraj manjšine, pri čemer bi nekateri radi zmanjšali pomen in vlogo obeh osrednjih organizacij. „ZSO se kot nadstrankarska zbirna narodnopolitična organizacija, ki združuje v svojih vrstah ljudi različnih svetovnih nazorov, zavzema za pluralistično diskusijo znotraj narodne skupnosti. Kadar pa gre za vprašanja člena 7, moramo nastopati vsi enotno. V ospredju morajo biti celoviti narodnopolitični interesi in ne idejno ali strankarskopolitični vidiki. V teh vprašanjih je potreben enoten nastop vseh koroških Slovencev in demokratov za enakopravno uveljavljanje v družbi, v kateri živimo."
OB OBLETNICI IZSELJEVANJA:
Nočemo segregacije
v šolstvu južne Koroške
V teh dneh se spet spominjamo usodnih dni v aprilu 1942, ko so nacistični oblastniki s prvim valom množične izselitve koroških Slovencev začeli uresničevati stare načrte koroških nemških nacionalistov o „dokončni rešitvi" tako imenovanega koroškega vprašanja, to je iztrebljenja slovenskega življa na Koroškem.
Tedanjih dogodkov se posebno živo spominjamo neposredno prizadeti bivši slovenski pregnanci, ki so nas oropali človekovega dostojanstva in vsega imetja ter nas kot zločince pregnali z rodne zemlje v tujino, kjer so nas zaprli v taborišča. Vsa leta pregnanstva so našim otrokom odvzeli tudi vsakršno možnost šolanja in izobraževanja.
Danes, ko se spominjamo tega zločina, zagrešenega nad našim narodom, moramo z veliko skrbjo ugotoviti, da so spet na delu sile, ki bi hotele našim otrokom okrniti možnost šolske vzgoje v materinem jeziku. Tozadevne zahteve po ločitvi šol pa so še posebno škandalozne in obsodbe vredne zaradi tega, ker ni mogoče prezreti osupljive sorodnosti med današnjimi argumenti ter smernicami, s katerimi so svoječasno nacisti izvajali svoje rasistične zakone:
$ Leta 1937 so nacisti predpisali za židovske otroke ločene šole ali razrede; ugotovili so, da morajo židovske otroke vzgajati židovski učitelji, ker Židje ne morejo biti učitelji ali vzgojitelji nemške mladine.
# Leta 1984 zahteva Koroški Heimatdienst ločene šole ali razrede za nemške in slovenske otroke; poudarja, da morajo nemške otroke vzgajati nemški učitelji in slovenske otroke slovenski učitelji.
Ko z ogorčenjem opozarjamo na to značilno podobnost zahtev in argumentov, najostreje obsojamo prizadevanja za segregacijo v šolstvu južne Koroške. Kajti ločitev šol ne bi pomenila le kršenja uzakonjenega načela skupne vzgoje, marveč bi nevarno ogrozila tudi sožitje med obema narodoma in s tem mir v deželi.
Zato bivši slovenski pregnanci, ki smo že enkrat bili žrtev genocidne politike, osnovane na nacionalistično-rasističnih zablodah, v skrbi za mirno bodočnost svoje domovine rotimo odgovorne dejavnike v deželi in državi, da se zoperstavijo netilcem narodnostne mržnje ter v sodelovanju s prizadetimi poskrbijo za pogoje, ki bodo zagotavljali prijateljsko in enakopravno sožitje na Koroškem. Najboljša pot k temu pa je brez dvoma skupna vzgoja mladine v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Celovec, v aprilu 1984
Zveza slovenskih izseljencev
PREDSEDSTVO SZDL SLOVENiJE:
Urejanje položaja manjšin
„bogastvo za sosedske države"
Na sšji, ki je veljala oceni odnosov med Slovenijo in sosednjima državami, je predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije prejšnji teden posvetilo veliko pozornost zlasti tudi položaju slovenskih manjšin v zamejstvu. Poudarjeno je bilo, da pomenita krepitev dobrososedskih odnosov in urejanje položaja manjšin bogastvo za sosedske države in pomemben prispevek k razpletanju zaostrenih mednarodnih razmer nasploh.
V temeljiti razpravi so ugotovili, da je trenutni položaj slovenske manjšine v Avstriji in Italiji bolj resen, kot se zdi. Pri tem so zlasti opozorili na neuresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe in na zavlačevanje postopka za celovito zakonsko zaščito Slovencev v
Italiji. Glede položaja Slovencev v Porabju je bilo opozorjeno predvsem na prizadevanja za uvedbo dvojezičnosti v vzgojo in izobraževanje. Pa tudi o uresničevanju politike do italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji je bilo govora ter so naglasiti, da to vpliva na razvoj sosedskih odnosov in na položaj slovenske manjšine v zamejstvu.
..Socialistična zveza naj bi se še naprej prizadevala za utrjevanje položaja in vloge italijanske in madžarske narodnosti," je rečeno v zaključkih seje, „njun urejen položaj bo namreč dober argument v dialogu s tendencami, češ da je naša skrb za potožaj naših ljudi v zamejstvu vmešavanje v notranje zadeve Italije in Avstrije."
Po volitvah V delavsko zbornico	Izid volitev po okrajih
Md; trctjZ t?o/;7z;Z z<z/ct /?o /amM/ftm/? Jr-ždtmoz/?ort^Z/? fo/Ztvrz/r socZd/Zstom oz. tocZM-rfZČHO-rvoMdHjrzjM t?DJ; m pr/netc/ novega vzpona. V Jržrttmem ??mrZ/;< to tocZa/ZsiZč?;; yZr;JZM/ZrtZ pr; /ctošrzjZ/? vo/ZtvrzZ? v Jf/%trtM zMrmco zgaM; pofprccHo pet Jo šest odrtot-Mv gMot? sorazmerno štft?;7o mzmddtov. 7JM je eJZztZ zmagova/ec na te/? t?o/Ztt?<zZ? za deDft&Z par/amenr /ra^c;;a /jadrne sfran^e, Z?/ je v /?Zrtt?M /MM vse Zzg;;/?e soc/a/rstov zMc/r-ž;7a na svoj Mmo.
Za rocZd/Zrfe so te ZzgMe /?o/eče tem/?o/j, Mr potrjujejo Jejstvo, M ga SPd Jos/ej n; /jote/a vzet; na znanje; XVas;en; vo/;7c; :oc;J/Zrtot? — ZrtdHrfr/jrM Je/avc; — se ne zaJovo/jijo več s tem, Ja /?; se vo/;tev vzJrža/;, temveč fo/Zjo faM/mcMourzno „črno stranjo", v tem pr;mer% torej zastopstvo MščzmrMZr r;z;JZM/Zttot? OztztP. Protest Je/avstva se torej ne tzraža več samo v vo/;7n; aj?st;nenc;, temveč veJno Z?o/j v zavestnem oJ^/anjanjn v/aJn;7? a^repov.
Da je v/aJna /?o/Zt;M čustveno pr;speva/a Z: porazM sof;a/;st;čn;7? s;Hd;M/;rtof, sama pr;-zna. 7%M je preJseJn;^ v/aJe ;n sof;a/:st;čne stranke .Smovzatz Jeja/, Ja v/aJna M%/Zc;jd Jo-s/ej se n; Jovo/j jasno ;n ^?re/?r;č/j;t?o to/mač;/a javnost; svoj;7? a^repov v pr;J gos/?o Jr;rt^eg^ razma/ra, Tv Ja je že Jovo/j r<zzv;Jrrz. .Soe;a/;-st;čn; pro/mgzmJZstZ so se s;cer že precej tra-JZ/Z, Ja /n ta razmah to/mdč;7; ;tvitr;j$Mm;; prečnva/stva s pomočjo Mmp/Zc/rzm/Zt stat;st;^, M Zrnje Jo^azajejo nov; gotpod^rrM po/et. VenJar se ta po/et Mžr /e v Manca/? razn;/? poJjetZj, ne pa v Jenarn/caZ? Je/avcev ;n nameščencev Zn se manj v po/ožaja, v MMsnem je
s/ej M prej prZZJZžno sto tZsoč /?rezpose/nZZ? v zlfttrZjZ, M jZZ? ne zanZma to/ZM /?;7anca graJ-/?ene ZnJastrZje, marveč v prvZ vrst; /astnZ po-/ožaj.
Zmagova/ec /etgšnjZZ? vo/Ztev v Je/avsM zZ?orn;co je torej jraMZjrz Msčans&Z/? sZnJZM/Z-stov. Po pa n/ samo poraz socZa/Jemo&rats^e stranke Zn njene sZnJZ/ea/ne organZzacZje, marveč je to taJ; poraz o/?e/? /ec/čr:rsZ:ZZ? jraMZj, Zn sta spet enkrat nastopa/; /očeno. „Pev;cartZJ /?/oM /č/PZj Zn „SZnJZM/na enotnost" /neve-zanZ /evZčarjZ) nZsta JostZ Z?aj projZtZra/Z o J Zz-ga/? socZa/Zstov, Mr pomenZ, Ja se Je/avstvo ne nag;/?a fo/ZM v smer resnZčnZZ? Jraž/?en;7? a/ternatZv, marveč JostZ Z?o/j v smer protesta prot; toc;%/JemoM%frM /?o/Zt;M. Pa protest pa se ne Zzraža JražZ?enopo/Zt;cno, temveč na ma-/omesčans&Z ravnZ — prav na tZstZ ravnZ, Zn jo je Jeset/etja socZa/JemoMatsM po/ZtZM prZM-zova/a Mt eJZno zve/Zčavno Zn M jo trenatno propagZra bzMZmeHovdm' „neoJv;snZ" t;M, čZ-gar tarča je socZa/n; mZnZster Da//Znger Zn sp/o/? vsa/t, Z?: zagovarja Jf-arnZ Je/ovn; teJen, Zn pa ga je OZZZ? zavestno Zz^/jačZ/a /z svojega vo-/;7nega programa.
Deset/etja trajajoča Jepo/ZtZzacZja avstrZjsM-ga Je/avstva s stran/ socZa/JemoZrratsM stranke se torej trenatno naj/?o/j masčaje prav tej strani/, M v čas;/? gospoJarsM M/ze požene Je/avstvo v vrste sovražn/Mv Je/avsMga raz-reJa. Nova po/ZtZzacZja Je/avstva /?o zato prva Jo/žnost vse/? sZnJZM/n/Z? Zn Zzvens/nJ/ZMn/Z? sMpZn, Zn' jZm gre za zaZ?ran;tev premZM na Jesno Zn za Mra^ naprej na /evo.
frater.
V nasiednji razpredeinict podajamo pregled volilnih rezultatov v posameznih koroških okrajih in na koncu še v deželnem merilu. Da bo možna primerjava, navajamo poleg letošnjih rezultatov tudi podatke za leto 1979, in sicer za posamezne volilne skupine tako absolutno število glasov kakor v odstotkih njihov delež na skupnem številu glasov (primerjava pri KS in VGd ni možna, ker pri zadnjih volitvah ti dve skupini nista kandidirali).
CELOVEC MESTO
	1984		1979	
	absol.	V "/e	absol.	v "/n
KS	270	1.3		
SP	13.248	61.9	12.481	65,3
VP	6.303	29.4	- 5.484	28,7
FP	1.046	4,9	966	5,1
KP	153	0.7	191	1,0
VGO	383	1.8			
volilna udeležba		61,6		57,1
CELOVEC DEŽELA				
KS	105	3,2			
SP	2.020	61,6	2.300	70,8
VP	865	26,3	746	23,0
FP	189	5,7	129	4,0
KP	75	2.3	75	2,3
VGO	23	0.7	—	
volilna udeležba		68,9		67,1
BELJAK MESTO				
KS	54	0.6			
SP	6.365	66,4	6.434	73,6
VP	2.258	23.6	1.676	19,2
FP	627	6,5	515	5,9
KP	128	1.3	120	1,4
VGO	150	1,6	—	
volilna udeležba		59,6		58,5
BELJAK DEŽELA
1984	1979
	absol.	v "/e	absol.	v "/o
KS	56	1.0		
SP	3.339	64,0	3.149	' 70,9
VP	1.180	22,6	383	18,9
FP	452	8.7	348	7,8
KP	131	2,5	104	2,3
VGO	57	1.1	—	
volilna udeležba		67.2		66,7
ŠMOHOR				
KS	4	0.4			
SP	1.085	47.5	881	48,7
VP	929	40,7	730	40,4
FP	242	10.6	187	10,3
KP	6	0.3	11	0,6
VGO	15	0,7	—	
volilna udeležba		75,6		63,3
VELIKOVEC				
KS	272	5.8				
SP	2.828	60,1	2.445	63,7
VP	1.367	29.1	1.203	31,3
FP	182	3.9	132	3,4
KP	22	0.5	60	1,6
VGO	30	0,6	—	
volilna udeležba		71.7		67,8
KOROŠKA				
KS	804	1,0	—	—
SP	50.750	63,5	48.908	68,2
VP	21.202	26,5	17.436	24,3
FP	5.200	6.5	4.332	6.0
KP	1.039	1.3	1.040	1.5
VGO	908	1.1			
volilna udeležba		66,4		63,9
Okraj4ave za volilne skupine pomenijo: KS - KoroSka Solidarnost, SP - frakcija socialističnih sindikalistov, VP OVP jevska zveza delavcev In nameščencev, FP-svobodnjaška lista, KP sindikalni levi blok (KPA), VGO lista zelenih
13. april 1984
VESTTHK
Štev. 15(2170)-H
Uspešen začetek Ljubljanskih dnevov v Celovcu
Z izvedbo oratorija ..Mesija" Friedricha Handla so se v nedeljo zvečer v Celovcu pričeli Ljubljanski dnevi, ki bodo trajali do 10. maja letos. Začetek je bil nadvse uspešen, saj je velika dvorana Doma glasbe bila povsem zasedena, vzdušje svečano. To je bilo zaznavno tudi iz ust celovškega župana Leopolda Guggenbergerja, ki je v imenu gostitelja, mesta Celovec pozdravil številne goste. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Tina Tomlje pa je Ljubljanske dneve v Celovcu odprla. Slednja je med drugim izrazila tudi prepričanje, da bo sodelovanje med glavnima mestoma dežele Koroške in Slovenije prispevalo k uresničevanju politike, kakor jo je označil kancler Sinovac ob svojem obisku v Beogradu glede na obstanek in očuvanje narodne identitete slovenske in hrvaške manjšine. „Ko Ljubljančani prijateljujejo z deželnim glavnim mestom Celovcem nas pri tem spremlja tudi zanimanje in skrb za kulturno in vsakršno udejstvovanje ter razvoj v Koroški deželi živečih Slovencev" je dejala pred-
sednica Tomlje in izrazila željo da se bodo prireditve iztekle v skupno zadovoljstvo vseh.
To zadovoljstvo je kvalitetna izvedba Handlovega oratorija v skupni produkciji ljubljanske Filharmonije in celovških Madrigalistov vsekakor izpolnila. Isto velja za odlično predstavo ansambla MGL, ki je v ponedeljek v celovškem gledališču uprizorilo Brešano-vo komedijo „Vrag na filozofski fakulteti". Zal pa obisk predstave ni bil zadovoljiv, k sreči so čast Ce-lovčanov rešili dijaki slovenske gimnazije ter drugi slovenski rojaki. V Mestni hiši so odprli likovno razstavo, ki nosi naslov „M!adi slovenski umetniki". V torek je bila v gledališču predstava Ljubljanskega lutkovnega gledališča, ki je v Celovcu gostovalo s parodijo ..Kozlovska sodba v Višnji gori". V Celovcu so se srečali tudi urbanisti, ki so razpravljali o mestu Ljubljana danes in v prihodnosti. V Volkskinu so vrteli štiri slovenske filme; na razstavi „Dopust pa se je v četrtek predstavilo mesto Ljubljana. Bilo je še več drugih prireditev in strokovnih razgovorov o katerih bomo podrobneje poročali prihodnjič.
Občni zbor SPD „Drabosnjak" -pregled pestre dejavnosti
Isto podporo tudi za oblrsko pisateljsko srečanje!
Iz drugih časopisov povzemamo, da se bo v času od 2. do 27. maja 1984 v Celovcu spet odvijal Literarni festival", katerega se bo po informaciji glavnega organizatorja Del Veder-njaka udeležilo okoli 50 pesnikov. Prizorišče srečanja bo spet celovška mestna hiša, ki jo bodo v tem času preimenovali v „Dorf der Poeten" (Vas pesnikov). Vedernjak se je kot literarni organizator uveljavil s prireditvami „Karntner Fruhling — Koroška pomlad". Tedaj še kot neke vrste opozicijska oz. alternativna prireditev k literarnemu tekmovanju za Bachmannovo nagrado. Vedernjak je v te prireditve vključeval tudi slovenske koroške pesnike in pisatelje. S svojimi prireditvami je za uradno koroško kulturno javnost bil neprijeten, vendar mu je naposled le uspelo priti do priznanja — in potrebnih sredstev.
Teh Vedernjak ne bo dobil malo, kar 480.000 šilingov bo imel na razpolago in s tem postal enakopraven s pisateljskim srečanjem v Fresachu in Tednom srečanja v Celovcu. Vedernjak napoveduje prihod znanih
avstrijskih prisateljev in tudi iz drugih predelov nemškega kulturnega prostora. Na tozadevni tiskovni konferenci (kamor slovenskega koroškega tiska očitno ni vabil) je menda povedal, da bo na srečanju slovenska poezija zastopana povsem enakopravno.
To je razveseljivo, zadeva pa postane trpka, če ob tem pomislimo, da za srečanje pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem skoraj ni denarja, čeprav bi po kvaliteti in mednarodni udeležbi že zdavnaj moralo biti ..institucionalizirano", in dobiti isto podporo kot jo dobijo organizatorji drugih tovrstnih prireditev. Ob takih številkah (480.000 — šil.) pač moramo pomisliti na mačehovski način obravnavanja kulturne dejavnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zato bodo organizatorji prihodnjega obirskega pisateljskega srečanja morali bolj odločno zahtevati isto finančno podporo kot jo dobijo drugi. Na osnovi čl. 7 državne pogodbe bi manjšina morala biti deležna še posebne pozornosti. Žal je stvarnost drugačna.
^ Med slovenskimi prosvetnimi društvi, ki te dni opravljajo svoje redne občne zbore, je tudi Siovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" na Ko-stanjah. Predsednik Janez Lesjak je odbornike in člane vabil na svoj dom y Razgledni promenadi v Vrbi, kjer j'm je preteklo nedeljo podal obračun o delovanju SPD „Drabosnjak". Kot znano, je društveni odbor bil izvoljen 20. septembra 1981, kar pomeni, da je njegova poslovna doba trajala tri leta.
Čeprav ima SPD „Drabosnjak", ki deluje na severno zahodni jezikovni jneji, pri svojem delu velike težave, Je predsednikovo poročilo bilo razveseljivo. Janez Lesjak je zbor lahko seznanil o razmeroma močni aktivnosti društva. Po 50 letih so na Kostanjab spet uprizorili Drabosnjakov Pasijon. Ob pomoči sosednjih društev in obeh osrednjih kulturnih central je to povsem uspelo. Leta 1982 so Kostanjča-ni priredili tri predstave Pasijona, ki niso privabile le številne domačine, ampak tudi mnogo ljudi iz drugih delov Koroške, iz matične Slovenije *n tz Kanalske doline. Uspeh uprizoritve je bil tudi povod, da so Drabosnjakov Pasijon leta 1983 obnovili in z njtm še enkrat nastopili. Odlomke Je posnela tudi ljubljanska televizija 'n slovenski oddelek koroškega radia.
Izvedba Drabosnjakovega Pasijona Pa je bila povezana tudi s pripravo primernega odra. Tako so se začetni prizori odigravali na provizorično preurejenem farovškem skednju, ki ga Je društvo pred leti kupilo. Tudi za prizore na prostem je bilo treba storiti vse potrebno. Iz tega pa sledi, da so odborniki, člani in prijatelji društva poleg priprav za igro imeli mno-80 dela. Potrebnih je bilo mnogo delovnih ur, ki so jih vsi opravili brezplačno. S tem pa smo že pri dri
r-------- r----"gem
načrtu, ki ga je SPD „Drabosnjak" Pričelo uresničevati v zadnji poslovni dobi. Iz delovnega poročila predsednika Lesjaka je bilo razvidno, da je
društvo tudi sicer pridno delovalo. Vsako leto je izvedlo še svojo tradicionalno prireditev za turiste, svoj društveni izlet, ki ga je lani priredilo v Ziljsko dolino, kjer so si med drugim ogledali ziljsko štehvanje.
Spodbudno je bilo tudi delo z mladino. Pod geslom „Otrok ustvarja" so kostanjški otroci sodelovali na raznih prireditvah, med drugim tudi na prireditvi SPZ „Pokaži kaj znaš". V zadnji poslovni dobi je društvo obhajalo 80-letnico obstoja. Tedaj se je javnosti predstavila tudi društvena dramska skupina, ki si je nadela ime „Drabosnjakovi komedijanti". SPD „Drabosnjak", ki šteje 37 članov, je torej dobro poslovalo; poleg navedenih prireditev je odbor imel 12 sej.
Občni zbor je Janezu Lesjaku ponovno zaupal mesto predsednika, za podpredsednika je bit izvoljen Herman Mačnik st.^ za tajnika Herman Mačnik ml., za namestnika Kristijan Zeichen, za blagajnika Hanzi Dra-gaschnig, v nadaljnji odbor pa so bili izvoljeni še Joachim Lesjak, Fredi Dragaschnig in Erika Lukan.
Prihodnji načrt SPD „Drabosnjak"
na Kostanjah je, da dokončno uredi farovški skedenj. Kot znano, bo objekt nosil ime ^Drabosnjakov dom". Za preurejanje je doslej bilo potrebnih 500 delovnih ur, mnogo pa jih bo še potrebnih. Predsednik Lesjak je zbor seznanil, da bo v poletnih mesecih prišla brigada mednarodne službe prostovoljcev, ki bo pomagala pri delu, hkrati pa se bo lahko seznanila z življenjem in težavami s katerimi se bori slovenska narodna skupnost na Koroškem. Društvo „Drabosnjak" se bori tudi za sredstva iz javnih virov pri čemer je razveseljivo, da bo občina Vrba prispevala 100.000 šilin-gov.
Tajnik SPZ dr. Janko Malte je v imenu svoje organizacije društvu „Drabosnjak" obljubil, da bo njegova organizacija pomagala priti do nadaljnjih javnih sredstev, zlasti dežele in zveze, sama pa bo razumljivo pomagala kar je v njenih močeh, posebno pri opremi doma „Drabos-njak". Končno je treba še zapisati, da se je občnega zbora udeležil tudi zastopnik KKZ, katero je predstavljal Herbert Seher.
Sodelovanje z Narodnim muzejem
Te dni se je na Koroškem mudil novi direktor Narodnega muzeja v Ljubljani Boris Gombač. Ob tej priložnosti je obiskal Zvezo slovenskih organizacij, kjer ga je sprejel dr. Marjan Šturm. S predstavniki ZSO ter nekaterih vključenih organizacij in uredništva SV se je tov. Gombač pogovarjal o možnostih sodelovanja te kulturne ustanove s slovenskimi organizacijami na Koroškem.
Ob pregledu možnosti, ki bi za sodelovanje prišle v poštev, je bilo danih tudi več pobud, kako bi taki kontakti bili v prid za obe strani. Ob tem je bilo ugotovljeno, da se Slovenci vse premalo zavedamo ogromne vrednosti in pomena, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, in kako velik je delež Slovencev v zgodovini Evrope. Zato so se do-
Zbornik KSŠŠD -
zrcalo dejavnosti naše študirajoče mladine
„K!ub slovenskih študentov in študentk na Dunaju praznuje v semestru 1983-84 svoj šestdesetletni obstoj. Gotovo vzrok, da smo se usedli skupaj in narediti ta zbornik. Članke so pisali izjemoma bivši oz. sedanji klubaši. Pri izbiri sodelujočih oseb smo se ozirali, da njihov prispevek pomaga izboljšati situacijo naše slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Potrudili pa smo se tudi za politično in idejno širino."
Tako je uredniški odbor, ki so
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAUL1TSCHGASSE 5-7
vabi na
razstavo slikarskih dei akademskega siikarja
Franca Pavlovca
(1897-1959)
Razstava je odprta do 13. apriia, od ponedeijka do petka od 13. do 16.30 ure.
Prisrčno vabijeni!
ga sestavljali Richard Grilc, Mario Koncilija, Tomo Weiss in Flori Wie-ser, zapisat v svojem uvodu zbornika, ki ga je Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju izdal ob 60-letnici svojega obstoja. Iz nadaljnjih prispevkov je razvidno, da so uredniki uresničili svoj zastavljeni cilj. To pride do izraza tudi v prispevkih predsednikov obeh političnih organizacij koroških Slovencev ZSO in NSKS dipl. inž. Feliksa VVieserja in dr. Matevža Grilca, ki klubu čestita za jubilej in ob tem naglašata pomen delovanja kluba in njegov vpliv na narodno politični razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tudi v nadaljnjih prispevkih gre za razprave, stališča in misli oseb raznih idejnih nazorov, vendar so vsi bili ali pa so aktivni člani Kluba. Mario Koncilija bralcu daje nazoren zgodovinski pregled KSŠŠD. Nadvse dragocen je pogovor z ustanovnim članom Kluba prof. Joškom Flutterjem, ki obuja spomine na delovanje kluba v prvih letih po njegovi ustanovitvi. Sedanji predsednik KSSSD Flori VVieser pod naslovom ..Naloga", delovanje, problemi KSššD, v zrcalu narodne situacije" razpravlja o aktualnih vprašanjih Kluba. Kristijan Ogris spet piše o internih problemih -vzroku za stagnacijo v manjšinski politiki, medtem ko Janko Zerzer
govorili, da bodo slovenske organizacije, zlasti SPZ v bodoče organizirale obiske razstav Narodnega muzeja, obstajajo pa tudi možnosti, da bi Narodni muzej skupno z našimi organizacijami prirejal ustrezne razstave tudi tu na Koroškem.
Poleg tega je bila tudi sprožena misel, da bi Narodni muzej stopil v stik tudi s koroškim Deželnim muzejem, celovško univerzo in drugimi tovrstnimi ustanovami v Avstriji. Nenazadnje je bilo tudi ugotovljeno, da bi Slovenci morali storiti več za to, da bi svoje zgodovinske dragocenosti predstavili širšemu svetu, zlasti nemškemu kulturnemu prostoru.
razmišlja o integraciji ali getu oz. o koroških Slovencih in avstrijski družbi. Z isto tematiko se ukvarja tudi Jože Messner, Jani Oswa!d pa se sprašuje „Zakaj le zakaj ni patentnih receptov?" Ludvik Druml spet zakaj kulturni boj na hrbtih krajevnih društev? Reginald Vospernik utemeljuje pomen manjšinskega šolstva za kulturno rast koroških Slovencev, Feliks Bister razmišlja o tem ali je narodna solidarnost samo še fraza ali niti to več? Nekaj misli o KSŠŠD še dodaja Richard Grilc, kot dodatek pa uredniki v zborniku objavljajo vrsto slik, ki dokumentirajo delovanje kluba, predtem pa še pesmi Maje Fladerlap, Janka Ferka in Janija Oswa!da.
Omembe vredni so tudi povzetki člankov v nemščini, kar tudi bratcem večinskega naroda daje možnost vpogleda v zgodovino KSššD ter v razprave, ki so jih za zbornik napisali bivši in sedanji člani Kluba. K temu pridejo še kratki biografski podatki o avtorjih, kar bralcu daje informacijo o njegovem delu oz. aktivnosti v okviru slovenske narodne skupnosti.
Zbornik KSššD obsega skupno 85 strani, za njegovo vsebino odgovarja Tomo VVeiss, ki je oblikoval tudi naslovno stran, za lektorat pa prof. Janko Messner in Tatjana Feinig.
RAZPIS
Krščanske kulturne zveze za natečaj
neobjavljene koroške narodne pesmi s sodobno, v najširšem pomenu družbeno angažirano vsebino. Melodija zaželena, pa ni pogoj. Pesem naj bi bila ritmična.
Krščanska kulturna zveza se obveže, da bo po potrebi poskrbela za harmonizacijo oz. instrumentalizacijo, da bodo nagrajene pesmi objavljene v tisku, ter, da bodo prišle v naslednjem letu na spored osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze „ KOROŠKA POJE".
Rokopis je treba poslati v dveh čitljivih izvodih na naslov Krščanske kulturne zveze (Viktringer Ring 26, Celovec) do 15. septembra t. I. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bo v spremnem pismu, opremljenim z istim geslom.
Za kritično presojo in izbiro poslanih rokopisov smo določili poseben odbor, katerega odločitev bo dokončna. Poslana besedila ostanejo pri Krščanski kulturni zvezi, ki jih sme tudi objaviti.
Na razpolago so sledeče nagrade:
1.	nagrada 1500 šil.
2.	nagrada 1000 šil.
3.	nagrada 500 šil.
12. Giobaški kulturni teden zaključen
S pevskim koncertom moškega pevskega zbora „S!ava Klavora" iz Maribora se je v Giobasnici konča! 12. kulturni teden, ki ga vsako leto prireja tamošnje Slovensko kulturno društvo skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom ..Edinost" v štebnu.
Organizatorjem letošnjega 12. Globaškega kulturnega tedna je uspelo sestaviti bogat in pester spored, ki je obsegal dramatiko, pevsko kulturo, folkloro in razna strokovna predavanja. Obiskovalci so imeli na izbiro širok spekter prireditev, ki je nudil za vsakega nekaj. To posebej velja za razna predavanja, ki so obsegala aktualno šolsko vprašanje, strokovna področja, kot je medicina, nove določbe o cestnem prometu, ali kako se naučimo novo pesmico. Poleg poljudno-znanstvenih predavanj so Globašani in rojaki iz bližnje in daljnje okolice imeli tudi dovolj priložnosti za obisk raznih prireditev kulturno-družabnega značaja.
V ta sklop sodijo že omenjeni koncert znanega pevskega zbora iz Maribora. Prireditelja pa sta v 12. Globaški kulturni teden vključila še druge kulturne skupine iz matične Slovenije, s katerimi gojita tesne prijateljske stike; prišle pa so tudi skupine sosednjih društev iz Podjune. Tako je v nedeljo 1.
Pred kratkim je v Pliberku pri svojih hčerkah praznovala svojo 80-letnico Matilda Schlieser, pd. Dob-nikova mati iz Smarjate. Kljub težkemu delu na kmetiji je dosegla lepo starost, in želimo ji še mnogo zdravih let. Jubilantka se je rodila pri kmetu Oberu, tik ob državni meji in se primožila k Dobniku v Šmarjeto. Z odločitvijo, da vzame za svojega življenjskega tovariša Dobnikovega Franca je vedela, da bo morala biti velika in stalna opora Dobnikovi domačiji. Z velikim prizadevanjem je Dobnikovi materi le uspelo, da sta z možem držala korak s časom in dobro gospodarila. Seveda v teh osemdesetih letih pač niso bili samo dobri „cajti", kakor temu še sedaj nekateri pravijo, temveč tudi „cajti" polnih skrbi in dela, če si hotel, da ostaneš na svoji grudi sam gospodar. Pridnost in iznajdljivost sta bili njeni lastnosti, s katerima je bila obdarjena. Korajžna Dob-nikova mati se ni ustrašila še tako trdega dela, kaj šele potov, ki jih je morala napraviti v teku njenega gospodarjena pri raznih uradih in oblasteh. S svojo korajžo in železno voljo je opravila več kot marsikateri moški. Kdor pozna Dobnikovo domačijo bo vedel, da je življenje tam trdo in da to življenje zmorejo le ljudje, ki so še bolj trdi, kot more
aprila 1984 v Globasnici bilo pravo folklorno srečanje, ki je pri občinstvu naletelo na dober odmev. Obiskovalci so ob tej priložnosti lahko občudovali slovenske narodne in plese drugih narodov, ki so jih izvajali folklorna skupina „Va-lentin Kokalj" z Visokega pri Kranju, folklorna skupina „Vinko Kor-že" iz Cirkovce, folklorna skupina SKD Globasnica in otroška folklorna skupina SPD „Trta" iz Žitare vasi. Globašani pa so imeli v gosteh tudi dramsko skupino SPD „Bilka" iz Bilčovsa, ki je nastopila z veseloigro ..Poslednji mož", z Visokega sta prišla igralca, ki sta nastopila z enodejanko „Jaz sem Herman".
S strani prirediteljev sta pri 12. Globaškem kulturnem tednu sodelovala pevska zbora „Franc Leder Lisičjak" iz Globasnice in „Peca" iz Štebna. Kot znano oba zbora vodi marljivi Janez Petjak. Prireditelja sta tudi pri predavateljih vabila strokovnjake iz Koroške in Slovenije in sicer dr. Marijo Makarovič, dv. sv. dr. Valentina Inzka,
biti narava. Z možem sta dobro gospodarila, tako da kruha ni nikoli primanjkovalo, kar v tistih dobrih „cajtih" ni bilo vedno tako. Pa tudi potem, ko se je množila družina, je Dobnikova mama znala vzorno skrbeti, da pri hiši ni bilo pomanjkanja. Svoj naraščaj sta vzgojila v pridne delavne in zavedne člane naše narodne skupnosti. Danes, ko Dobnikova mati uživa zasluženi pokoj, se lahko s ponosom ozira na prehojeno življenjsko pot, ki je bila trda, vendar tudi sončna.
Dobnikovi materi ob njenem jubileju želimo, da bi še dolgo uživala sadove njenega dela v krogu svojih in da bi bila zdrava in srečna. Kličemo ji na mnoga leta!
Slovensika prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za
KOROŠKO OHCET
ki bo v soboto 30. 6. 1984 v Dravogradu. Pari, ki se želijo poročiti in niso starejši od 30 let, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 - 32 5 94 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tudi podrobne informacije.
majorja Adolfa Reiterja, dr. Emila Smolnika in prof. Janeza Bitenca.
Prireditve 12. Globaškega kulturnega tedna so bile dobro obiskane, najbolj seveda tiste kulturno družabnega značaja, pa tudi predavanja je obiskalo lepo število ljudi. Tako sta prireditelja te vsakoletne kulturne prireditve lahko zadovoljna z uspehom in z optimizmom lahko gresta v priprave naslednjega — 13. Globaškega kulturnega tedna.
Djekše
Prosvetno društvo Velikovec ima med drugim tudi častno in pa težko nalogo, da s svojo dejavnostjo pokriva tudi kraje severno od Drave tja gor do Djekš na Svinski planini. V nedeljo 1. aprila je PD Velikovec, ki letos praznuje 10-letnico svojega obstoja, vabilo na Djekše in sicer v ljudsko šolo, ki jo je brez nadaljnjega dal na razpolago dješki župan Johan Travnik; brez nadaljnjega zato, ker to ni tako samoumevno, kajti slovenske prosvetne organizacije v velikov-ški dvorani „Burg" nimajo pravice nastopanja.
V okviru koncerta na Djekšah je pel suški oktet, ki ga vodi Berti Logar, za instrumentalno glasbo pa je skrbel ansambel „Korenika", pod vodstvom Alberta Krajgerja.
Zbrano publiko je pozdravil predsednik PD Velikovec Janez Kuchling in ob tej priložnosti izrekel zahvalo županu, da je dal na razpolago prostor v šoli in s tem pokazal, da je večji demokrat, kot pa so velikovški občinski možje, ki Slovencem branijo nastopanje v dvorani grada Burg.
O tem koncertu je treba naglasiti, da ga je obiskala velika množica ljudi in da je med izvajalci programa in publiko bil hitro vzpostavljen kontakt. Koncert je začel ansambel „Korenika", ki ga poznamo kot nekdanji ansambel „Hanzija Artača", ki večinoma poje priljubljene pesmi, ki jih je zložila Milka Hartman, uglasbil pa Hanzi Artač. Nato pa so razveseljevali publiko člani suškega okteta, ki so znani po tem, da znajo s svojimi pesmimi privlačiti publiko, med katero je bila še prav posebno številno zastopana mladina.
In ker so na Djekšah končno dobili odgovarjajoče mesto za kulturno dejavnost, bi bilo vsekakor pametno posvetiti Djekšam na skrajni severni jezikovni meji več pozornosti. Prepričani smo, da so prebivalci Djekš zainteresirani tudi na igrah in drugovrstnih prireditvah, še boljše pa bi bilo, če bi se sami enkrat predstavili s kako domačo stvarjo.
Pliberk
Ljubljana - Koroški večer
Prejšnji petek je imel Klub koroških Slovencev v Ljubljani svoj tradicionalni koroški večer, združen z rednim občnim zborom. Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in v Mariboru že 65 let združujeta koroške Slovence, ki so teta 1920 (po plebiscitu) morali zapustiti svojo domovino v Avstriji, njihove potomce in prijatelje koroških Slovencev.
Predsednik KKS akademik dr. Bogo Grafenauer je imel obširno poročilo o stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Poudaril je, da je zanimanje za problematiko koroških Slovencev še posebno naraslo z dogodki okoli zloglasnega koroškega „tafelšturma", o katerem je poleg nemškega tiska poročal tudi evropski tisk. Tajnik KKS Stane Uršič pa je podal tajniško poročilo, v katerem se je med drugim zavzemal za oblike pomoči slovenskim prosvetnim društvom na Koroškem.
Prireditve Kluba koroških Slovencev v Ljubljani so se udeležili in pozdravili tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Koroški predstavniki so ob tej priložnosti zagotovili, da kljub težavam, s katerimi so soočeni, ni vzroka za pesimizem in da bodo že nekako preživeli vse težave, ki se jim stavijo na pot. Feliks VVieser je ob tej priložnosti KKS izrekel zahvalo za njegovo plodno delo v korist slo-
Za ovčjerejce
Kmetijska zbornica za Koroško vabi na strokovno predavanje o ovčjereji, ki bo v soboto 14. aprila ob 9.30 uri v gostilni Kramer v zgor-njekoroškem kraju Malta.
Generalna tema tega ovčjerejske-ga strokovnega zasedanja bo plemenska reja in sploh reja ovc, borba proti parazitom, ki ogrožajo zdravje ovc in pa ukrepi za pravilno oskrbo ovce.
Te ovčjerejske strokovne prireditve se bo udeležilo več predavateljev in pa prezident zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo.
Kot zadnja točka programa je praktičen prikaz nege in oskrbe na živi ovci (nega parkljev, način oskrbe z medikamenti...)
V zvezi s tem predavanjem naj še povemo, da se je ovčjereja na Koroškem zelo razgibala in pomnožila — od leta 1982 na 1983 kar za 1600 ovc. Smisel ovčjereje za prihodnost pa ni v večanju števila ovc, temveč s tem stanjem, ki ga imamo rentabilneje gospodariti.
venski narodni skupnosti na Koroškem z željo, da bi bili medsebojni stiki tudi v bodoče tako iskreni in prisrčni.
Naj še zapišemo, da se je občni zbor zavzemal za čimprejšnjo odpravo depozita, ki škoduje medsebojnemu sodelovanju in da je koroškima veteranoma — Marici Špicar in dr. Antonu Svetini podelil diplomi častnega člana. Oba sta kljub starosti še vedno aktivna člana. Po uradnem delu je bila prijetna družabnost. Čestitamo!
Becinski boni
S 1. aprilom so v Jugoslaviji in Italiji pocenili bencinske bone. Jugoslovanski bencinski boni, tudi imenovani turistični boni, se prodajajo v višini po 1000 din. En bon preračunan v avstrijsko valuto znaša 135.30 šilingov. Zanj dobite na jugoslovanskih črpalkah 14,08 litra super bencina ali 14.70 litrov navadnega bencina, ali 20 litrov dizla.
Turistične bone dobite na jugoslovanski strani mejnih prehodov ter v avstrijskih avtomobilskih klubih, menjalnicah in bankah.
Pravni nasveti
Vedno spet potrebujejo posamezniki in društva pravne nasvete, zato se je Zveza slovenskih organizacij odločila, da napolni to vrzel z uvedbo rednih pravnih nasvetov, ki jih bo dajal ob spodaj navedenih terminih dr. FRANCI SERAJNIK:
v CELOVCU (v prostorih ZSO, Gasometergasse 10) v petek 27. aprila 1984 med 9. in 13. uro
v PLIBERKU (v prostorih Po-soj linice)
v soboto 21. aprila 1984 med 9. in 12. uro
v ŠENTJAKOBU V ROŽU (v prostorih Posojilnice) v petek 27. aprila 1984 med 17. in 20. uro
Namiznoteniški turnir
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Škocijan vabi na namiznoteniški turnir, ki bo na velikonočni ponedeljek, 23. aprila 1984 ob 14.00 uri v kulturnem domu v šentprimožu.
PRtREDtTVE
PLIBERK
Dramska predstava „POT DO ZLOČINA
v nedeljo 15. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku.
Gostuje igral, skupina SPD ,,Radiše" Prireditelj: SPD ,,Edinost" v Pliberku
ŠENTJAKOB V R.
..FIGULE FAGULE
Leopold Suhodolčan v nedeljo 29. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu.
Prireditelj: SPD „Rož" v Šentjakobu
ŠMARJETA NAD PLIBERKOM
Odrska prireditev
. STARA GARDA
v petek 13. 4. 1984 ob 20. uri v ljudski šoli v Šmarjeti nad Pliberkom. Nastopa: „Oder 73" igralske skupine SPD ..Edinost" Pliberk Prireditelj: SPD ..Edinost" Pliberk
KAPLA OB DRAVI
POHOD V EMAVS
na velikonočni ponedeljek 23. 4. 1984 Zbirališče: ob 15. uri pri gostilni Si-rnandl v Strugi (Strau) alti pri gradu, ki je približno 200 m od glavne ceste, ki pelje v Svetno vas Prireditelj: Katoliška mladina
CELOVEC
Iniciativa za javno dvojezično šolo v Celovcu vabi na
SREČANJE
v torek 17. aprila 1984 ob 19. uri v slovenskem Mladinskem domu, Mik-schallee 4
Aktivisti in sodelavci udeležite se tega srečanja v čim večjem številu!
2ELEZNA KAPLA
TAMBURAŠKI VEČER
s tamburaškim zborom ..Bisernica" iz Reteč pri Škofji Loki, domačim tamburaškim zborom ..Zarja" in dekliškim sekstetom iz Bukovice v soboto 14. 4. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Prisrčno vabljeni!
ŠENTILJ
$ v soboto 14. aprila 1984 ob 20. uri v dvorani pod cerkvijo
KONCERT
Nastopata: ansambel ,,Korenika" in suški oktet
$ v ponedeljek 23. aprila 1984 ob 20. uri v dvorani pod cerkvijo igra
..POSLEDNJI MOŽ
Gostuje igralska skupina SPD „Bil-ka" iz Bilčovsa
Prireditelj: Katoliška prosveta Šentilj
Veseloigra
„NAŠI LJUBI OTROCI
# v soboto 28. 4. 1984 ob 20. uri v kulturni dvorani na Ziljki Bitrioi Prireditelj: SPD „Zila" na Ziljski Bistrici
$ v nedeljo 29. 4. ob 10. uri pri Kovaču na Obirkem
Prireditelj: SPD „Obir" na Obir-skem
Gostuje igralska skupina SPD ,,Do-brač" na Brnci
ŠENTJANŽ
VIGREDNI MLADINSKI KONCERT
v nedeljo 15. 4. 1984 ob 15 uri pri Tišlarju v Šentjanžu Spored: otroški zbor SPD ..Bilka" iz Bilčovsa, otroške skupine SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, ..Skriti zaklad" iz Sveč in tamburaška skupina Šentjanž Prirediteij: SPD Šentjanž
CELOVEC
Razstava slik Lize Lik je odprta še do 27. aprila 1984 v Mohorjevi knjigarni (od ponedeljka do petka, od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30 ure; ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure
GLOBASNICA
Igra ..NASA KRI"
(F. S. Finžgar)
v nedeljo 15. 4. 1984 ob 14. uri pri Šoštarju v Globasnici Nastopajo igralci SKD v Globasnici v režiji Petra Stickra Prireditelj: SKD v Globasnici
PLIBERK
JUBILEJNI KONCERT MePZ ..PODJUNA PLIBERK OB 10 LETNICI OBSTOJA
v soboto 28. 4. 1984 ob 20. uri v gostilni Schwarzl v Pliberku Nastopajo: mladinski zbor ,,Mlada Podjuna", vodi Mira Zdovc — MoPZ ..Edinost", vodi Joško Kert — MoPZ ..Kralj Matjaž" iz Libuč, vodi Hanzi Košutnik — moški oktet s Suhe, vodi Bertej Logar — MePZ ..Podjuna-Pliberk", vodi Toni Ivartnik
VELIKOVEC
PRAZNOVANJE 10 LETNICE OB NOVITVE PROSVETNEGA DRUŠTVA
v nedeljo 29. 4. 1984 ob 14.30 uri v Trgovski zbornici v Velikovcu Nastopajo: moški oktet s Suhe, trio ..Korotan" SPD ..Danica" iz Šentvida, dekliški zbor PD v Velikovcu Slavnostni govornik: podpredsednik KKZ Lovro Kašelj
Prireditelj: Prosvetno društvo Velikovec
Slovensko prosvetno društvo „Zve-zda" iz Hodiš vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v petek 13. 4. 1984 ob 19.30 uri pri Habnarju na Plešerki (dom sindikatov).
Odbor
Muta taborniški tek
Taborniki Mute, ki se zbirajo v ..odredu bistrega potoka" vabijo na XXII. tradicionalni taborniški tek 21. in 22. aprila 1984 na Gradišču nad Muto.
Med 10.30 in 12. uro bodo v nedeljo 22. 4. v 10 skupinah štartali udeleženci na progah med 300 in 8.500 m. Tradicionalni taborniški tek je posvečen dnevu tabornikov, 22. apriiu, dnevu OF slovenskega ljudstva in prazniku dela.
Prijave sprejemajo (z ietnico rojstva) do 20. aprila 1984 na naslov: Odred Bistrega potoka, Taborniški tek, YU-62366 Muta ob Dravi. * *
TINJE
*	v nedeljo 15. 4. 1984 KONCERT S KITARO — Joaquin Guillermo Riano Bsltran
W v sredo 18. 4. 1984 od 13. do 17.
ure — PEČENJE KRUHA DANES Voditeljica: Irene Kramer, Celovec
#	od ponedeljka 16. 4. ob 15. uri do torka 17. 4. 18. ure — seminar: ..ISKANJE ABSOLUTNEGA V
SLOVENSKI LITERATURI" Voditelj in mentor srečanja: Vinko Ošlak
Maturantje in študirajoča mladina prisrčno vabljeni!
Strokovna predavanja za naše kmete
Ljubljanski dnevi v Celovcu
& v ponedeljek 16 .aprila 1984 ob 19.30 uri v Domu glasbe
koncert APZ Tone Tomšič
ti) v četrtek 26. aprila 1984 — Razstava risb dijakov iz Ljubljane in Celovca, pod naslovom „Naše mesto". Razstava bo v foyerju glavne šole v Vetrinju do 10. maja (od ponedeljka do sobote med šolskim poukom).
v četrtek 26. aprila 1984 Mladinsko športno srečanje obeh metropol
# v petek 27. aprila 1984 ob 19.30 uri v ORF gledališču —
Koncert ljubljanskega studia trobil
Dvoletna šola za socialno službo
V koperaciji z domačo zadrugo v Škofičah je Slovenska kmečka zveza 16. marca v gostilni Ander-wald (pd. Vožl) na Suhi pri Sko-ličah priredila strokovno predavanje s tematiko: ..Zaščitna sredstva za žito in koruzo — gnojenje". Predaval je inž. Aleksander Kassl. V obširni razlagi je kmetom predočil uporabo zaščitnih sredstev proti plevelu in uporabo gnojil. Ponekod precej nesmiselno, preveč gnojijo, podobno pa je tudi pri uporabi zaščitnih sredstev. Treba je vedeti, da s preveliko količino zaščitnih sredstev lahko uničimo celotno notranjo strukturo zemlje. Da pravilno gnojimo zemijo, je potrebno, da najprej napravimo preiskavo zemlje, na podlagi katere lahko ugotovimo, kakšne snovi v zemlji primanjkujejo in kaj je treba dejansko zemlji dodati. Ob upoštevanju vsega tega bo tudi investicija umetnih gnojil ekonomska.
# 22. marca je bilo v Šentjakobu v Rožu podobno predavanje v organizaciji zadruge in Slovenskega prosvetnega društva „Rož" v Šentjakobu. Tudi na tem preda-
Čeprav se že v polni meri prebuja narava — kažejo se že prve cvetice, ki dajejo upanje na novo živijenje — se je pred nedavnim v 83. ietu starosti iztekio živijenje Petrovemu Nacu pd. Mačku. Žalostno so zvonovi naznanjali njegov odhod in da je Petrova domačija zgubila najstarejšega člana svoje družine. Pokojni Ignac Ma-<^ek je bil zadnji od Petrovih, ki so se rodili na vrhu Komlja pri Štibarju, kjer je danes živinorejska zadruga. Kakor ves nekdanji Štibarjev rod, tako sta narava in življenje opilila od yseh strani tudi pokojnega Naca, ki je bil vse svoje življenje značajen, zaveden in odločen borec za pravice našega ljudstva. Pokojni Nac se je vse svoje življenje prebijal na domu kot kmečki delavec in to z velikim veseljem. Skromen, dobrovoljen in Zvest domači grudi je z veseljem prenašal vse tegobe tega sveta. V idilični Petrovi bajti sta si z ženo ustvarila ognjišče in uživala harmonično družinsko srečo. Lepa lega tega domovanja s prelepim pogledom na privlačno Podjuno ga je spodbujala, da ni dolžan samo opravljati delo na polju m v gozdu, marveč prispevati tudi svoj delež, da obstane naš rod na tej Zemlji. Že kot mlad fant se je z vso mladostno vnemo vključil v prosvetno delo pliberškega prosvetnega društva, se tam izobraževal ob branju igranju iger . . . Vse te pridobljene dobrine pa je tudi znal prenesti
vanju so z zanimanjem sledili izvajanju predavatelja in stavljali vprašanja, ki so se nanašala na važna področja, kot na gnojenje, zaščitne snovi itd.
@ V sodelovanju s Kat. domom prosvete Scdalitas v Tinjah je SKZ 29. marca pripravila predavanje v Tinjah, z naslovom: ..Prašičereja nudi možnosti dodatnih zaslužkov". Predavatelj dipl. inž. Matevž Krasnik je zelo izčrpno obrazložil, kako v prašičereji lahko dosežemo uspehe. Naglasil je, da samo, če ekonomsko načrtujemo, je investicija tudi rentabilna. Čeprav je bilo bolj malo interesentov na predavanju, so pa )e-ti bolj intenzivno in zavzeto posegali v diskusijo in tako mnogo koristnega odnesli s tega predavanja.
BOROVLJE
Praktični zdravnik dr. Franc Wutti v času od 16. do 20. aprila 1984 ne ordinira
na druge, kar je prepričljiv dokaz plemenite narave. Pokojnik se je odlikoval tudi kot odličen pevec. Vedno je bilo prijetno slišati njegov glas, bodisi v zboru ali pa doma, ko sta še z Anejem zapela pesmi, ki jih danes le redkokdaj slišimo. Zato je pristopil tudi k moškemu pevskemu zboru prosvetnega društva Pliberk, ki ga vodi Folti Hartman z namenom, da s petjem pomaga širiti obzorje tistim, ki z odprtimi usti in srcem požirajo kulturno hrano. Pel pa ni samo v prosvetnem zboru, marveč smo ga preko 60 let srečavali tudi v cerkvenem zboru. Ob številnih žegnanjih, pogrebih, prireditvah in nastopih Naca nikoli ni manjkalo, kar je pričalo o veliki predanosti in veselju do zborovskega petja.
Pokojni je tudi sedaj, ko je užival svoj zasluženi pokoj, rad pel, zato se ne čudimo, da se je ob njegovi zadnji poti na libuško pokopališče zbralo veliko žalujočih pevcev, prijateljev in znanilcev, ki so mu izkazali zadnjo čast in zahvalo za vse kar je storil v korist naše narodne skupnosti. Moški pevski zbor je v slovo Nacu zapel pesmi, ki jih je pokojni sam neštetokrat prepeval. Pogrebni obred je opravil mestni župnik Alojz Kulmež in z v srce segajočimi besedami orisal pokojnikovo življenjsko pot.
Žalujočim svojcem velja odkrito sožalje.
:Eej
@ V četrtek, 5. aprila pa je bil v Domu Sodaiitas v Tinjah zanimiv posvet z naslovom: ..Pospeševanje ukrepov za izboljšanje kmetijstva in gozdarstva". Organizatorja sta bila SKZ in Dom Sodaiitas v Tinjah. Predaval je višji kmetijski svetnik dipl. inž. VValter Raffalt, ki je zastopal ravnatelja Kmetijske zbornice dr. Grobiacherja.
Obrazložil je, kakšnih možnosti oziroma ugodnosti se iahko kmetje poslužujejo, da lažje shajajo na svojih kmetijah. Pri tem je navedel razne pospeševalne akcije, kot so le-te za gorske kmete (Bergbauern-forderung), za kmete na obmejnih področjih (Grenziandforderung). Nadalje je bilo govora o pomoči v obiiki obrestnih posojil, o kon-solidacijskih posojilih (če se kmet brez lastne krivde zadolži), o agrar-noinvesticijskih kreditih (AIK-Kre-dite) o agrarnih kreditih za rabljene traktorje itd.
Vsako leto se izplačujejo doklade gorskim kmetom (Bergbauern-zuschuB) za takoimenovano II. in lil. cono. Referent je obširno seznanil kmete, tako da so dobiii dober vpogled v vsa važna vprašanja, ki so za kmeta še prav posebno pa za gorskega kmeta veiikega in koristnega pomena.
Jože Mečina, tajnik SKZ
Bilčovs
T%J: f ^reteEfeiM letu je oEc:M% E:7cow JoEro go$poJ%r:E: :M z%E(;%-č:'E% z JoEroimerjem v	217.000
LVrMgof. Glavni E:7cowE: ^roEIeiM je projeEt crsErEe z voJo, Načetega realizacija Eo znašala 6,3 milijona šilingov. Za reifni jmoračan v (et% 19#4 je jmedvideniA 10,173.000 šiiingov, za izrecni pa 2,336.000. Občina načrtuje v letošnjem ieta gi*%JMjo večje stavbe (fpgrE za voziia in razno orodje), nadalje ureditev zdravniške toke v novi ijadtki šoii, popravo cett, poti itd. V merecM avgatta ko kiago-tiovitev kar dvek vozi/ požarne kramke, ki ttaneta tkoro 2 milijona šilingov. Na seji je okčinski oJEorMiE Nika Einspieler prediagai, da ki ok-čina zvišala podporo Giaskeni šoii, kar se je tadi zgodilo in sicer od 2000 na 4000 šiiingov.
BILČOVS
Predavanje z diskusijo: KMETIJSKA MOTORNA VOZILA V JAVNEM CESTNEM PROMETU
v petek 13. aprila 1984 ob 20. uri v gostilni Knabrle v Velinji vasi. Predava major Adolf Reiter. Prireditelja: Posojilnica Bilčovs in zadruga Kotmara vas.
Koroška karitativna ustanova Ca-ritas vodi v Celovcu dvoletno šolo za socialno službo (Zweijahrige Schule fiir Sozialdienste), nekdaj poznana pod imenom „Predšo!a za družino in poklic".
Naloge te šole je ustvariti solidno bazo za splošno izobrazbo ter posredovati znanje v gospodinstvu in osnovno znanje o socialnih vprašanjih. Ta šola obhajia letos 30-let-nico svojega obstoja in se je v tem času zelo dobro obnesla.
O tej šoli še nismo mnogo slišali, zato vam jo hočemo na kratko predstaviti, kiaj vse konkretno se učijo v tej šoli. Kot v vsaki šoli prevladujejo v začetku teoretični predmeti, podobno kot na vseh srednjih šolah in služijo poglobitvi in širitvi splošnega znanja. Veliko težo pa se polaga tudi na praktični del izobrazbe, kot je to kuhanje, serviranje in oskrba gospodinjstva, šivanje, roko-delčenje in stenotipija.
Posebnost tega šolskega tipa je, da teorijo v času šolanja pretvarjajo v prakso, v posebnih gospodinjstvih, ki so dijakinjam na razpolago štirikrat na teden. V teh gospodinjstvih imajo popolno oskrbo, hrano in spanje. Vodijo jih izkušene gospodinje, ki jih učijo voditi gospodinjstvo, oskrbovati in vzgajati otroke, negovati bolne in stare itd.
Z zaključkom šole za socialno službo imajo dijaki dobre pogoje za izbiro primernih poklicev iz socialnega področja. Naj navedemo samo nekaj takšnih poklicev: nega dojenčkov, bolniška sestra, socialna delavka, zdravniška pomočnica ... Pogoj za sprejem v to šolo je uspešno zaključena 8. šolska stopnja. Koroška karitativna ustanova Caritas ima na razpolago tudi internat, v katerega sprejemajo dekleta, ki se učijo raz-
Zveza koroških partizanov vabi ob dnevu zmage nad fašizmom na
PEVSKO SREČANJE
v nedeljo 13. maja v Delavski zbornici v Celovcu
Sodelovali bodo PARTIZANSKI PEVSKI ZBORI iz Ljubljane, Trsta in Celovca pod geslom IZ UPORA IN ZMAGE ZA MIR — ENAKOPRAVNOST
nih poklicev (tu gre za tista dekleta, ki na svojih učnih mestih nimajo možnosti bivanj a).
Podrobna informacije za vse interesente daje šolska direkcija (Tar-viser Strahe 30-111, 9020 Celovec; tel.: (0 42 22) 56 7 29 vsak popoldan med 14. in 18. uro. Trenutno so še možne prijave.
Z jadrnico preko Atlantika
UcpeMc; M:$o M?wo oJEČM: goi*M:E:, Edi* JoE%ZKjejo IreviM: d(p;'i?AtičiM %ypeE: JoveM$E:E ^4%M:Mcev v c:E in iMjiE goi*%E, Edi* fe i*dzwnciMO, Mj' ;e i(ovcMi;d gordtd Ježe/d,* Midr-več so t%J: oJ/icM: MdutiEi, čfprdf imdjo Sdmo neEdj EJoiMetrov morsEe oENe.
^(oTCMsEciMM JdlNdJcM /MITtK ČJer-E% je Mpelo z ;'dJ:*Mi'co JoiiMČe izJe-Ezve j^rejdJrdt: zlt/dMtsEi ocedM. To je vscEdEoi* j%M%<;Eo Jej%Mje. Z jdJr-Mico E: Mund Mit: setčeiM iMctroti (Erez iMotorfd) je -p 29 tEieE ^rejaJrN feč Eot 4000 iMorsEiE iM:7j Jo/go pof :'z Cdc/izd v ^dMiji Jo Erdjd PoiMt Peter Md otoE% Vdrd(%%%e v NdEE Zi!-ti/iE. To Jojgo voŽMjo je ojirdHI sd-iMO z MdjMdjMejso MdtiigdcijsEo ojire-
IMO.
Ndp s/oveMsEi MdroJ Jej^M^Eo sEr-E: Zd rdZMe $eMZ%c:je :M to Md rdz-M:E poJi*ocj:E ter tdEo Mtird MgJeJ 5/oTieMcev oziroiMd /ugos/dvije v svetu.
DELO tN SKGZ NA OB!SKU NA KOROŠKEM
„Delo" na obisku — V sredo in v četrtek je obiskala predstavnike koroških Slovencev in Slovenske ter mešane gospodarske ustanove na južnem Koroškem delegacija ljubljanskega dnevnika „Delo", ki jo je vodil predsednik skupščine „Dela", Jak Koprivc. Razgovori so tekli tudi o sodelovanju Slovenskega vestnika in Dela.
„SKGZ" na Koroškem — Danes
se mudi na enodnevnem obisku pri koroških Slovencih delegacija Slovenske kulturno-gospodarske Zveze iz Trsta, ki jo vodi predsednik komisije za zunanje stike pri izvršnem odboru SKGZ Suadam Kapič.
Grablje pri Pliberku
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
/cziEofM: pogovor: v PdJ:'% Celovec
8
O oziralnih odvisnikih, pravilnih in nepravilnih, smo nekaj malega že slišali. Spomnimo se pomagala, ki smo ga tedaj navedli. Najprej zgled napačne rabe:
'Na jasi se je nenadoma prikazal srnjak, ki ga je ustrelil moj prijatelj ' Se še spomnite, kje tiči napaka? - Ali moremo reči: prikazal se je tisti srnjak, ki ga je ustrelil moj prijatelj? — Menda res ne gre, kajti če ga je ustrelil moj prijatelj, se ni mogel več pokazati nikomur, ubogi gozdni lepotec ...
Kako naj tedaj to reč prav povemo?
Tako, da napravimo dva priredna stavka, drugega za drugim, ločena z vejico ali s piko, to je vseeno: Na jasi se je nenadoma prikazal srnjak. Moj prijatelj ga je ustrelil.
Seveda pa bi bil pravilen tak oziralni odvisnik: Na jasi se je nenadoma prikazal srnjak, ki sem ga že nekaj dni brez uspeha zalezoval. Preizkusimo naš 'ki' pa bomo videli, ali se sme pohvaliti, da je na pravem mestu. Postavimo pred odnosnico zaimek 'tisti': na jasi se je prikazal TISTI srnjak, ki sem ga že nekaj dni zalezoval
brez uspeha. Takoj vidimo, da je KI na pravem mestu, saj daje zveza TISTI, KI zadovoljiv smisei. V takem primeru je podredje zdravo, če ne, potem ni v redu. Še en zgled za napačno rabo zaimka 'ki':
'Zunaj vasi me je ustavil policaj, ki me je vprašal, zakaj sem se zapeljal z avtom čez nepretrgano črto.'
Ali lahko v tem stavku uporabim naše preskusno sredstvo? Ustavil me je TISTI policaj, ki me je vprašal, zakaj da sem se zapeljat... Vsakdo takoj vidi, da je ta zveza nesmiselna. Kaj drugega bi bilo, ko bi se podredje glasilo: Zunaj vasi me je ustavil ISTi policaj, ki me je že prej ta dan vprašal, zakaj da sem se zapeljal.. . Tu bi bil odvisni stavek poiicaju nekako za znamko: aha, tisti, ki! V našem primeru pa ne gre za to, KATER) policaj tam zunaj vasi ustavlja voznike, marveč KAJ od njih hoče! Oziralni odvisnik tu ne pojasnjuje osebka, odnosnice POLICAJ, ampak izraža nadaljnjo, novo, neznano mise), zanjo pa je potreben nov enakovreden stavek, se pravi nadreden stavek. Tega lepo povežemo z veznikom IN ali v tem primer TER:
Zunaj vasi me je ustavil policaj i n me vprašal, zakaj da ga takole lomim.
In zdaj zgled iz zadnjih Naših razgledov:
".. 'Obirsko srečanje' naj ne bi bilo nekak šablonski ostanek ali improvizacija, kar se je po treh srečanjih že pokazalo ..."
Tudi tu gre za oziralni odvisnik, ki ga uvaja pač zaimek KAR, ker gre za stvar, razloženo v celem nadrejenem stavku, ne za eno samo odnosnico.
Ponovimo stavek še enkrat in dobro prisluhnimo, kje in zakaj ga je poročevalec polomil: Obirsko srečanje naj ne bi bilo nekak šablonski ostanek ali improvizacija, kar se je po treh srečanjih že pokozalo ... KAJ se je pokazalo? Ali to, da je v dosedanjih treh srečanjih v resnici bil tak šablonski ostanek ali improvizacija? Ali pa to, da v nobenem teh treh srečanj ni bilo nikakršnega šablonskega ostanka ali improvizacije? Čemu potem govori o takem OSTANKU? Brez utemeljitve ali bojazni gotovo ne. Torej so se gotovo v teh dosedanjih srečanjih prikazovale nekakšne šablone in improvizacije. To nam potrjuje tudi njegov naslednji stavek: Ob vsakem srečanju izboljšujemo organizacijo in vsebino s pozitivnimi kolektivnimi diskusijskimi prispevki. Tako vidimo, da bi bil moral stvar povedati bolj izčrpno in jasno, nikakor pa ne z oziralnim zaimkom KAR, saj mu ta potolče ravno to, kar bi rad povedat: da so dosedanja tri srečanja po-kazaia, kako inovacijsko, pestro se tam srečujejo pisatelji in kako tam debatirajo sistematično, domiselno in premišljeno, skratka vsakomur koristno. No, da bi le! In da bi taka srečanja služila izboljšanju naše hlamu-drave pisateljske siovenščine!
O muli, ki se je vina napila
„Ta je pa bosa!" boste dejati. „Muta vendar ne gre v gostitno!"
Pa vendar je res. To se je zgodiio v tistih časih, kajpak, ko so v naših gozdovih pokate partizanske puške. V naši četi smo imeti muto, ki ji je bito ime Pika. Pa zakaj Pika? Pika zaradi tega, ker jo je včasih trma obsedta in če je tedaj na vsem tepem obstata, kadar se nam je najbotj mudito, smo rekti: „Muta je spet napravita piko!"
Drugače pa je bda Ptka iepa živat, krasotica med mutami, zmerna in pohtevna in nosita
denj, ker je zaradi njene trme vsa četa obstata na žgočem soncu.
Mihec je venomer razmištjat, kako bi jo odvadit te nečedne tastnosti. In kar naprej ji je grozit: .Pika, Pika, tudi moje potrpežtjivosti bo enkrat konec. Tedaj bo pa gorje!" Pika ga je samo po strani pogtedata m zadovotjno smukata tistje z teskovega grma.
Nekoč pa se je zgodito, da se je pika napita. Da, nasrkata se ga je prav pošteno! Četa je namreč že nekaj dni taborita v neki hribovski vasi. Tisto teto je bito mnogo sadja in kmet-
je na hrbtu četo goro reči: kote!, vreče s hra- ^ ^	^ kuhati ^je. ^ekje ^
no, pa tudi marsikak nahrbtnik, če je bit to variš omagat na strmi poti. Kadar pa se je zaradi trme ustavita, se je ustavita zares in je stala, dokter se ji sami spet ni ztjubito naprej. Gonjač ati mutovodec Mihec je imet zaradi tega mnogo sitnosti in marsikatera trda je pad-ta pa njenem hrbtu. Seveda, ne preveč, ker je bit Mihec dobrega srca in se mu je Pika vseeno smitita, čeprav je bita muhasta.
„Živat nima pameti kot mi, kaj hočemo!" jo je zagovarjat, kadar so tovariši hrutiti na-
Naš zanimivi svet
#	Eskimske žene uporabljajo širok plašč, imenovan „amaut", s katerim ogrnejo sebe in otroka, ki ga nosijo vedno s seboj.
#	V antičnih kronikah so našli seznam zmag grškega boksarja Theagenesa, ki je veljal za zmagovalca v težki kategoriji v letih 484 do 468 pred našim štetjem. Zabeležena sta 2102 dvoboja, v katerih je ubil 1803 nasprotnike (boksali so se brez rokavic) in ostal nepremagan.
#	Pruski kralj Friderik Viljem I. (18. stoletje) ni bil le zelo varčen, ampak je imel tudi dobro razvit trgovski čut. Umetniki so zanj izdelovali slike, ki jih je potem Friderik malenkostno predelal in prikazoval obiskovalcem kot svoje. Želel je, naj gostje slike ocenijo in če so iz vljudnosti navedli visoke cene, jih je potem diplomatsko prisilil, da so jih po takih cenah kupili.
#	Ambra, ki jo zaradi prijetnega in trajnega vonja zelo cenijo v porfumeriji, je bolezenski izloček kita glavača in plava po morski površini, zlasti v Indijskem oceanu. Vredna je dvakrat toliko kot enaka teža zlata.
#	Benetke stoje na 118 otokih, ki jih povezuje 78 mostov, v Amsterdamu je otokov 96 in mostov 290, Grand v Belgiji pa ima 26 otokov in 207 mostov.
#	Sokratova žena Ksantipa velja po krivici za prepirljivo, tiransko zakonsko ženo. Sokrat (470—399 pred našim štetjem) je bil tako popolnoma predan svoji filozofiji, da se sploh ni brigal za ženo in otroke, zato ni čudno, da je Ksantipa, ki je nosila na svojih ramah skrb za vso družino, včasih izgubila potrpljenje in moža nekoliko bolj hrupno spomnila na njegove dolžnosti.
#	Znamenitega angleškega pomorščaka sira Walterja Raleigha, ki je proti koncu 16. stoletja osvojil za Anglijo prve kolonije, so leta 1618 obglavili, ker se je na eni svojih ekspedicij spopadel s Spanci, čeprav je obljubil kralju, da se bo bojem izogibal.
#	Ko so leta 1793 polnili prvi balon z vodikom, so zlili 240 litrov žveplene kisline na 350 kg železnih ostružkov. Zaradi kemične reakcije je nastal vodik, ker pa se je pri tem razvijala precejšnja vročina, so morali balon ves čas polivati z vodo.
#	Leta 1772 je odplul znameniti angleški pomorščak James Cook na ekspedicijo, ki naj bi odkrila Antarktiko, katere obstoj so že tedaj slutili. Prišel je na jug do 71. stopinje zemeljske širine, a kopnine ni našel — ko bi bil plul po tej zemeljski širini naprej, bi bil Antarktiko odkril, ker sega večina kontinenta okoli južnega tečaja do 65. stopinje zemeljske širine.
imett totiko, da jim je zmanjkalo posode in gospodinja v zadnji hiši ga je bita spravita v vedro pod pojato in šta po hišah prosit stektenice. Pa ti je Pika, ki se je pasta okoti bajt, zatezta prav tjakaj, ovohata je pijačo, srknita iz če-brička, še enkrat in še enkrat pa spet enkrat — dokter ni bit čebriček prazen. Partizani so tedaj pravkar stati okoti kotta, ker je bito ko-sito skuhano, ko so zagtedati takšen prizor: Muha je pribeztjata po vasi, kakor da je bita ponorela. Za hip se je ustavita, poskočita zdaj na tevo zdaj na desno, zarezgetata kakor pijanec, ki poskuša vriskati in spet zdirjata naravnost med presenečene partizane, prevrnita kotet in nekaj tovarišev, postavita se je na gtavo in jo ucvrta nato po hribu navzdot kakor kraška burja.
„Jojmene, jojmene, primite jo, božjast jo je popadta!" je kričat Mihec in se je zapodit tudi sam po hribu navzdot, da bi jo dohitet. Partizani pa so strmeti v to vihro pektensko, metati so potena za podivjano pošastjo, ker so biti ob menažo in nič kaj prijetnega ne bi doživeta, če bi se zdajci vrnita mednje. Spodaj ob gozdičku pa se je, nesrečnica, zvrnita na t!a, prevrgta se je na hrbet, bincnita z nogami nekajkrat na vse strani, toda vstati ni mogta več. Obtežata je na strani, žmrkata z očmi, kakor da se ji vrti v gtavi in ko jo je Mihec ves obupan ogtedovat kakor deveto čudo, se mu je zdeto, da se mu četo posmehuje.
„Pika, Pikica, mar mi boš poginita?"
Oh, ati je bit nesrečen! Obupno je tomit roke nad to nesrečo, gtadit jo je po gtavi in jo poskušat spraviti na noge. Kdo bo sedaj prenašat kotet in vreče in nahrbtnike? On sam, Mihec...?
„Pika, Pikica draga, vstani vendar! Ati smo partizani, ati nismo? Nikoti več te ne bom na-mtatit, prisegam ti, Pikica!" ji je obtjubova! in se je že ob sami misti, da bo morat sam vta-čiti kotet, poti), da je bit ves moker.
Tedaj pa se mu je zazdeto, da diši hudir-jevo močno tod okoti po žganju in ko ji je gtavo privzdignit, mu je iz njenega gobca kar puhnit duh po tropincu. Sprva je kar obstat,
potem pa je sedet kraj mute na tta, prijet se
je za trebuh in se je pričet na ves gtas smejati.
„Tak nasrkata si se ga, prijatetjica! Mar te ni sram, ti mrha pijana! Pa kar pri betem dnevu! ..
No, in čez kako uro je bita Pika spet na
Pustite me
Pustite me,
da moje srce toži med mestnimi zidovi, med še starimi piotovi, v revščini ijubezni, med mrtvimi domovi . . .
Pustite me,
da sanjam o žitnih poijih, o škrjancu nad travnikom cvetočim, o pesmi smrek šumečih, o kristatih sonca v vodi, o z!ati, ztati svobodi . . .
Pustite me,
da sanjam o težkih dneh, da partizanska kri, ki je povsod raziita, kjer je zemtja naša srčno draga, pognata bo cvetove rdeče za vsakega
in ijubi) vsak jih s srcem bo poštenim zvesto, goreče . . .
nogah. Matce je škitita, kakor da bi jo v spanju mora ttačita, ko pa se je pri potoku vode napita, jo je spet prijeto, da bi poskočita. Toda Mihec jo je trdno držat za povodec. V vasi jo je hotet zapreti v htev kakor po navadi, pa ga je Pika s tako sito vtekta za seboj, da se je kar prašito za njima. Kam pa . . .? Naravnost pod pojato k čebričku . . .
Zadaj za hišo pa kričanje in jojmene! Kmetica je zmerjata partizane, da so ji spiti naskrivaj čebriček žganja. Partizani pa da ne, hudi-mana, da ne in ne in da se naj pri priči v zemtjo pogreznejo, če tajijo.
Komandant je bit strov, toda pravičen. Če so biti fantje žejni, naj bi si ga kupiti, ampak takote po tatinsko pa ne!
..Tovariši, ki so ga izpiti, naj se takoj javijo!" je ukazat.
..Tovariš komandant, tute je grešnik!" je zavpit Mihec, ki je ta hip prignat muto predenj.
In ko je nato Mihec pripovedovat, kaj se je bito zgodito, so vsi prasniti v smeh, četo kmetica se je natezta smeha in je partizanom darovala celo vedro dobrega mošta.
Toda povesti še ni konec! Ko so nastednje-ga dne odhajati partizani iz vasi, so jim kmetje napotniti vse čutare s pijačo, da se bodo na pohodu krepčati, in veseta pesem se je razte-
gata še dateč nazaj iz hribov. Sredi strme poti pa, ko so že tep čas hoditi, se je, spak mutasti, spet kar na vsem tepem ustavit. Vsa četa je že izginita za ovinkom, Mihec pa, ves nesrečen, se je zaman ukvarjal s trmasto Piko.
„Čakaj, mrcina, danes te pa bom!" je dejal srdito in je že potegnit pipec iz žepa, da bi odrezat vejo. Tedaj pa se je domistit, da je jezen m da ne bi bito napak napraviti požirek iz čutare. Stat je pred muto in je odprt čutaro ter nagnit ...
In še preden je utegnit napraviti pošten požirek, se je muta premaknita in iztegnita jezik.
„Oha, takšna je ta stvar!" si je mistit Mihec. „ Poskusimo!"
Šet je naprej z odprto čutaro — muta pa za njim. In ko se je čez čas spet vsted trme ustavita, je Mihec odprt čutaro, Pika pa, kakor ozdravtjena, je brez vsakega priganjanja krevsata pohlevno za njim. Nikoti več ni odrezal patice. Sam se je odreket vsem požirkom, samo da je ime) vedno dišečo pijačo pri rokah. In uboga muta se je vsakokrat data spetjati kakor muha na med. Mihec pa je zastovet za najbotjšega mutovodca dateč naokrog. Tako
je muta zaradi pijače izgubita svojo trmo.
Tone Sc/iš^ar
Danes vam bom povedal drobno zanimivost iz življenja Etiopejcev.
V Etiopiji so prav tako kot pri nas ob cestah in poteh krčme in gostišča. Le da so nekatere čisto drugačne kot pri nas. Med dve akaciji razpne možakar kos starega šotora, naredi nekako streho, da ne pada dež po njem in njegovih gostih in - glej, že je tu kavarna ali krčma. In v te borne kavarne ob reki Avaš pripeljejo koka-kolo. V njej prodajajo tudi pivo, mangov sok in druge pijače.
Kako si pomaga lastnik take kavarne? Denarja nima, da bi kupil hladilnik, in če bi ime) denar, da bi kupil hladilnik, ni električnega toka. Hladilnik pa ne bi mogel delovati brez elektrike. Zato pa si je domiselni Etiopejec naredil najbolj preprost hladilnik na svetu. Res je, da je hladilnik zelo preprost, toda hladilnik je pa le.
Ob krčmi je skopal v zemljo kvadratasto jamo. Potem jo je
obložil z odpadki desk. Te je oblekel v stare vreče in prostor prekril. Potem je z žebljem preluknjal velik vrč in zdaj steče krčmar vsake pol ure k reki Avaš, zajame z vrčem vodo in jo hitro obesi nad hladilnik. Vo-
„E, sila me je naučila. Moram zaslužiti malo denarja, da si bom kupil moke."
V tej deželi torej mnogi ljudje sanjajo o moki, o najbolj navadni hrani. Njihove želje so zelo daleč od avtomobilov, televi-
Krčma ob reki Avaš
da neprenehoma curlja skozi vrečevino, moči steklenice ko-ka-kole, piva, mangovega soka in drugo. Stene hladilnika so vedno mokre in hladijo pijačo. Včasih se zgodi, da krčmar zajame v vodi tudi majčkenega krokodilčka in tako se znajde v krčmarjevem hladilniku tudi krokodilček.
„Kdo vas je naučil delati tak hladilnik?" sem vprašal krčmarja.
zorjev, centralnega gretja. Ne vedo, kaj pomeni iti na morje, na dopust. Važno je, da si zaslužijo malo najbolj navadne hrane in da preživijo.
Prišli so neki tujci in posedli po posekanem deblu baobab drevesa. Krčmar je stekel k njim, jim pokazal svoj hladilnik in jim ponujal ohlajeno pijačo. Prišel je tudi krčmarjev sin, ki je pomagal očetu. To je bil deček kakih desetih let. Oče mu je
ukazal, naj brž teče k reki in prinese vedro vode. Deček je prinesel vodo, tujci so pa začudeni gledali, kako deluje ta hladilnik. Ogledali so si tudi dečka, toda krčmarjeve pijače niso hoteli piti. Deček jih je vabit, klical, jim kazat ohlajene steklenice, prosil, naj jih otipajo, toda tujci tega niso hoteli storiti.
Na koncu je eden izmed njih vzel iz žepa denarnico in dat dečku petak. To je očetu in sinu že kar nekaj pomenilo.
Hladilnik je pa kar naprej delal. kap-kap-kap ...
Sonce je pripekalo na ogromne baobabove liste, na lijane in na bodeče akacije.
Na drugi strani reke je dremal ogromen krokodil. Sonce mu je sijalo navpično na hrbet.
V tej vročini sta si mali etiopski deček in njegov oče krčmar zaželela, da bi skočila v reko Avaš med nilske konje. Toda tega nista smela storiti, kajti v trenutku bi ju zagrabil krokodil.
Brez svoje močne SNPJ
bi bili ameriški Slovenci izgubljeni
V	teh dneh slavi visok delovni jubilej največja bratska organizacija med ameriškimi Slovenci — Slovenska narodna podporna jed-nota. Ustanovljena je bila na izseljenskem zborovanju od 6. do 9. aprila 1904 v Chicagu, glavni pobudniki za ustanovitev največje izseljenske podporne organizacije Pa so bili člani chicaškega Slavija, ki je bilo ustanovljeno leto prej — 1903. živa zgodovina SNPJ je izseljenec povratnik 95-letni Frank Milavec.
Pravila za novo organizacijo so pred 80 leti sestavili po vzoru raznih naprednih delavskih organizacij drugih priseljencev, samo ime Pa so si ..sposodili" od podobne češke organizacije, od tod „jed-nota".
V	začetku je imela nova organizacija 246 članov v devetih društvih, z leti je njen ugled vse bolj naraščal, hkrati s tem pa tudi šte-yi!o članov. Že konec leta 1905 je bilo v SNPJ 34 društev z več kot 1500 člani, organizacija pa je bila še vedno v nenehnem vzponu: ustanavljali so mladinske oddelke, Pridružili so se ameriškemu združenju tovrstnih organizacij, ustanovili so svoje glasilo — dnevnik Prosveto in lastno tiskarno, pridružile so se ji še druge podobne organizacije ameriških Slovencev. Največ članov je imela organizacija v petdesetih letih, ko jih je bilo nad
70.000,	danes pa jih ima okrog
55.000.	Njeno premoženje je ocenjeno na več kot 30 milijonov dolarjev, vrednost zavarovalnin pa Pad 70 milijonov dolarjev.
Težak začetek
..Takrat, ko smo mi prihajali v Ameriko, je bilo tam dela dovolj, ^endar pa je bilo trdo in slabo plačano. Po 12 ur smo delali v rudniku in smo dobili po 14 centov na uro. Za življenje je še bilo, hudo Pa je bilo, če si zbolel ali se ponesrečil. Zaradi tega so se naši ljudje tako radi včlanjali v bratske podporne organizacije, ki so ti prisko-'ie rta pomoč v težavah," pripoveduje Frank Milavec. Iz Knežaka ss je izselil v Ameriko kot osemnajstleten fant leta 1906, že leta
07 pa g@ je v Koloradu, kjer je ' e njegova prva postaja, včlanil ^ društvo Orel št. 21. SNPJ. Jed-noti je ostal ves čas zvest, tudi v -starem kraju", kamor se je vrnil Po 71 letih življenja v Združenih državah Amerike.
Ob prihodu v Ameriko Frank Mi-svec kot večina drugih priseljencev ni znal jezika, zato se je v glavnem druži) z rojaki. V veliko oporo mu je bilo tudi članstvo v SNPJ.
..Rase) sem ob SNPJ"
..Slovenska narodna podporna isdnota in zlasti pozneje tudi njen nevnik Prosveta," pripoveduje F. "sveč, „me je izobraževala, brez nje bi bil popolnoma izgubljen. Ko smo Slovenci prišli v Ameriko, nismo pomenili nič, izgubljali smo se v množicah priseljencev z vseh oncev sveta. Jednota pa nam je 3 rosveto zbujala zavest, da tudi m' gradimo Ameriko, da prispevajo svoj delež pri njenem nezadrž-
VESTNIK
Udajatot) in založnik: Zveza slovenskih PJSanizacij na Koroškem,
?uzu Celovec, Gasometergasse 10.
?020 Celovec, St.-Ruprechter-st aBe 19/tv, tel. (0 42 22) 54 0 42,
teleks 422084 sndk a
Celovec, Gasometerg. 10, 'el. (0 42 22) 52 5 50.
Založniška in tiskarska družba
j Drava, Celovec - Borovlje.
nem razvoju, da nismo samo gnoj, ki ga potrebuje ta dežela. Zase lahko rečem, da sem ob Prosveti rasel; danes si ne morem predstavljati, kakšno bi bilo moje življenje, ko se ne bi včlanil v to slovensko napredno, bratsko, delavsko organizacijo. To je del mojega življenja. Zato sem še posebno vesel, da me je sedanji predsednik SNPJ Ed-ward Hribar prosil, naj za jubilejno številko Prosvete, ki zdaj izhaja le še kot tednik, napišem nekaj svojih spominov na delovanje SNPJ v nekdanjih časih. To bo zgodovina Jednote, kot sem jo sam doživljal in občutil..."
Trdna vez med rojaki
Nekdaj je bila organizacija, kakršna je SNPJ, tudi tista trdna vez, ki je povezovala rojake. To je bila obenem krvna vez ljudi z enakimi običaji, jezikom, tradicijami. Zato je skoraj samo po sebi razumljivo, da je SNPJ ves čas svojega obstoja posvečala veliko pozornost tudi negovanju narodnih običajev, kulture idr., pomagala pri zidavi narodnih domov, da bi omogočala ta način dela, hkrati pa se je zavzemala za ideale, ki so si jih zastavili že ustanovitelji — socialno enakost, svobodo mišljenja, prizadevanje za boljši svet delavstva, za miroljubno reševanje svetovnih problemov.
Ob izbruhu druge svetovne vojne oziroma ob okupaciji Jugoslavije so bili člani SNPJ med pobudniki za ustanovitev Slovensko-ameri-škega narodnega sveta (SANS), ki je ogromno prispeval za mednarodno priznanje narodnoosvobodilnega gibanja v stari domovini, obveščal ameriško in svetovno javnost o tem, kdo se v Jugoslaviji v resnici bori proti okupatorju, že sredi vojne vihre pa je začel akcije za zbiranje pomoči trpečemu ljudstvu v „starem kraju" in po vojni za obnovo porušene domovine. Zneski, ki so jih prispevali člani SNPJ in ki so bili nakazani iz skupne blagajne za pomoč domovini, gredo v desettisoče dolarjev. Vsekakor moramo omeniti, da ta pomoč tudi v novejšem času ni povsem usahnila, saj je SNPJ prispevala precejšen znesek za obnovo v potresu prizadetega Posočja in pred dobrima dvema letoma tudi za žrtve letalske nesreče na Korziki.
/ože frclfrfn (po čianku v De!u)


Menjava denarja
Stanje v četrtek 12. aprila 1984
Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 iir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
1150 šil. 14.50 šil. 1.090 šil. 1.180 šil. 694.00 šil. 710.30 šil.
23 MEDMARODM! SEJEM KMETIJSTVA !M GOZDARSTVA
KRAM J, M.-33.*. S*
O razstava gozdarske in kmetijske mehanizacije # razstava in ponudba sira in prehrambenih izdelkov O razstava in ponudba opreme za kmečki turizem O ugoden nakup blaga široke potrošnje
posebna ponudba:
pohištvo
obutev # tekstil
(D usnjena konfekcija suha roba
(R gradbeni material ^ lovska oprema
vstopnina: 20 Asch
O Na sejmu vam nudimo M usiuge banke,
M menjatnice in špedicije ^ Restavracija z morskimi M ribami in speciaiitetami, # grii), gorenjska in srbska $ narodna jedita
6/
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
jugosiavija — slovenijo — savski log telefoni:
tajništvo, tehn. služba 21-575, 21-580 brzojav:sejem kranj te!ex: 54457 YU GS KR p. p. 12?
R A D ! C) — T E L E V ! Z ! J A i ! !.
		A V S T R i J A 1
t		PETEK, 15. 4.: 9.00 Poročita — 9.05Zapredšotskeotroke
— 9.30 Ruščina — 10.00 šolska IV — 10.15 Varstvo ptic v Avstriji —
10.50	Glasbeni skedenj — 12.10 Florijan, prijateij živali — 12.15 Inozemski report —
15.00	Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Don Kihot —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija — danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 Stari —
21.20	To so bili časi — 22.15 šport — 25.00 Poročila.
SOBOTA, 14. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.55 Otrok z zelenimi očmi —
12.10	Nočni studio — 15.15 Poročila — 14.25 Romanca v molu — 14.00 Iz parlamenta —
17.00	Poročila — 17.05 Kdo rokodelči z nami? — 17.50 Skrivnostna globina — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Fleinz Conrads — 19.00 Avstrija — danes —
19.50	čas v sliki in šport — 20.15 Stavimo, da . . . — 22.05 šport — 25.05 Evine hčerke
—	25.55 Poročila.
NEDELTA, 15. 4.: 11.00 šport — 12.00 Ura tiska — 15.00 Vedno ta televizija ... —
15.50	Poročila — 15.00 Whitewater Sam —
14.50	Očetje klamote — 14.45 Tao Tao —
17.10	Gibanje je vse — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Avstrijska ljudska glasba — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki In šport — 20.15 čarobna gora — 22.05 šalom — 22.10 Nočni studio — 25.15 čas za liriko — 25.20 Poročila.
PONEDEUEK, 14. 4.: 9 00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 TV kuhinja —
10.00	šola danes — 10.50 Whitewater Sam
—	12.00 Iz parlamenta — 15.00 Poročila —
15.00	Herkulovo maščevanje — 14.50 Mah-dijevi sabljači — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Pasje zgodbe —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Fauna Iberica — 18.50 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.50 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport — 21.08 „Novi podnajemnik" — 21.15 Smiley-evl ljudje — 22.10 Oko v vesolje — 23.10Poročila.
TOREK, 17. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Spet v Tibetu —
10.15	Zlati časi — 11.05 Secret squlrret —
11.20	Ponedeljski šport — 12.10 Slike iz Avstrije — 12.55 šiling — 15.00 Poročila — 15.00 Največja Herkulovo zmaga — 14.25 V Seng-seng pogorju — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00Peanutj — 18.50 Mi — 19 00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 Reportaža — 21.15 Vincent, Francois, Paul in drugi
—	25.10 Poročila.
SREDA, 18. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi pošaliti se je treba — 9.50 Spet v Tibetu
10.15	Veliki artisti — 11.45 Eskimov prvi lov — 12.15 Reportaža — 15.05 Poročila —
15.00	Herkul, kartaški junak — 14.15 Enkrat Izrael in nazaj — 17.00 Poročila — 17.05 Habakukov cirkus lutk — 17.55 čebelica Maja
—	18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00
Avstrija danes — 19.50 čas v sliki ___ 20.15
čarobna gora — 22.05 šport — 25.40 Poročila.
ČETRTEK, 19. 4.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Spet v Tibetu —
10.15	čutim sonce na mojem obrazu ____ 10.45
šport — 12.15 Klub seniorjev — 15.00 Poročila — 15.00 Optimisti — 14.45 Tjulenj —
17.00	Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.50 Levo od Pingvinov — 17.55 Otro-
kom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi —
18.50	Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 3. S. Bachovo brezuspešno potovanje v slavo — 22.00 Ljubljana — Celovec — 22.45 Poročila.
A V S T R ! J A 2
PETEK, H. 4.: 17.30 Vedno ta tetevizija — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma — 19.15 Vrtovi sveta — japonska vrtna umetnost — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Dioxin — Motekuta se maščuje — 21.00 Avstrija, hiša zaktadov — 21.15 čas v stiki — Potitika v petek — 22.15 Dan sove — 0.00 Poročita.
SOBOTA, 14. 4.: 15.00 Potitika v petek —
15.45	Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 15.00 Dva krat sedem — 15.15 Živ pesek v puščavi Namib — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregted — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ter — 19.30 Manon — 22.30 Poročita — 22.40 Zahodno od St. Louisa — 0.00 Vrtovi sveta
—	japonska vrtna umetnost — 0.05 Poročita.
NEDEL3A, 15. 4.: 9.00 Kako sigurna je prihodnost naše pretektosti — O aeto da pri-mavera — 11.00 ORF stereo koncert — 15.30 Svetovno prvenstvo v Moto-crossu - 500 cm^
—	17.00 Spoznate metodijo? — 17.45 Rock-tine — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Buona sera, ttatia! — 21.45 Poročita in šport — 22.10 Dinastija — Den-verski ktan — 22.55 Benny Hit! — 23.20 Sto mojstrovin — 23.30 Poročita.
PONEDEUEK, 16. 4.: 17.30 Kreta — izvor Evrope — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Hei-di — 18.55 Fraggte-jevi — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Ztati časi — 21.08 „Novi podnajemnik" — 21.15 čas v stiki — 21.45 šiting — 22.10Travnik — 23.55 Poročita.
TOREK, 17. 4.: 17.30 Orientacija — 18.00 Stike iz Avstrije —	18.30 Heidi	—	18.55
Fraggte-jevi —	19.30	Čas	v	stiki	—	20.15
Dattas — 21.00 Cafe Ptem Ptem — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kiub 2 in poročita.
SREDA, 18. 4.: 17.30 Deieta in tjudje —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Heidi — 18.55 Fraggiejevi —	19.30	čas	v	stiki	—	20.15
Simpt-Revue —	21.15	čas	v	stiki	—	21.45
Kutturni žurna! — 22.30 Miti bodočnosti — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 19. 4.: 16.55 18 ur pred usmrtitvijo — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Heidi —
18.55	Fraggtejevi — 19.30 Čas v stiki — 20.15 TVkriianka — 21.15časvstiki — 21.45 Ktub2.
LJUBLJANA
PETEK, 1!. 4.: 8.50 TV v šoli — 17.20 Poročilo — 17.25 Narodna glasba: šentjernejskl oktet — 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Turizem — možnost in priložnost — 10.00 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka —
21.45	Dnevnik — 22.00 Fant z zelenimi lasmi, ameriškifilm.
SOBOTA, 14. 4.: 8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.25 Ciciban, dober dan: Letališče — 8.40 Meseček, otroška serija — 9.10 Glasba za kitaro — 9.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Pohorje — 10.10 Diamanti na nebu, angleška
dokumentarna serija — 11.00 Včeraj, za jutri: Prešernijada, dokumentarna serija — 11.35 Ljudje in zemlja — 12.35 Poročila —
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Najvišja karta, italijanski film — 22.05 Zrcalo tedna — 22.25 Dober večer, zabavno glasbena oddaja — 23.10 Poročila.
NEDELTA, 15. 4.: 9.20 Poročila — 9.25 živ žav, otroška matineja — 10.15 Modro poletje, španska otroška nanizanka — 10.45 življenje Berlioza, francoska nadaljevanka
—	11.40 425, oddaja za stik z gledalci —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila —
15.40	Poročila — 15.45 Mostovi — 14.15 športna poročila — 16.00 Doma pred temo, ameriški film — 18.40 Gimnastika — Ljubljana 84, reportaža — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nekaj vmesnega, nadaljevanka — 20.50 športni pregled — 21.20 Portret Bratka Krefta — 21.45 Poročila.
PONEDEUEK, 14. 4.: 8 50 TV v šoli — 13.00 London: Pesem Evrovizije — 14.50 Poročila
—	14.55 Tole, Tole, otroška serija — 17.25 Vojaški poklici — 18.25 Podravski obzornik
—	18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV inradionocoj —19.24 Zrno dozrna —19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 šepavi Alojz, švicarska TV drama — 21.05 Spoznano, neznano — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 17. 4.: 8.50 TV v šoli — 14.25 šolska TV— 17.25 Poročila— 17.30 Slovenske ljudske pravljice — 17.50 MPF Celje 83: Mladinski pevski zborj — 18.25 Gorenjski
obzornik — 18.40 Mali svet. Kako nastane slikanica — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka — 21.00 Mednarodna obzorja — 22.00 Dnevnik — 22.15 Iz koncert-
SREDA, 18. 4.: 8.50 TV v šoli — 17.50 Poročila — 17.55 Pedenjžep — 18.25 Zasavski obzornik — 18 40 Mozaik kratkega filma: Zabrisan spomin, francoski film — 19.20 Cik cok — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Film tedna: Senca zemlje, tunizijski film — 21.30 Dnevnik — 21.40 Omizje.
ČETRTEK, 19. 4.: 8 50 TV v šoli — 14 45 Šolska TV — 17.45 Poročila — 17.50 Igrajmo se gledališče — 18.25 Dolenjski obzornik —
18.40	Obramba in samozaščita — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Tednik — 20.55 Borgijci, angleška nadaljevanka — 21.50 Dnevnik — 21.55 Celovec - Ljubljana.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 15. 4.: 14.10 Obzornik — Domača imena — Veseto naokrog
SOBOTA, 14. 4.: 9.00 Voščita.
NEDEUA, IS. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščita.
PONEDEUEK, 16. 4.: 14.10 Obzornik — Postnepesmi.
TOREK, 17. 4.: 9.30 Pisan svet — 14.10 Obzornik — Jazz za vas
SREDA, 18. 4.: 14.10 Obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše tetnike.
ČETRTEK, 19. 4.: 14.10 Obzornik — L. Mav: ..Pasijon po Mateju" (izvajajo soiisti in zbor obirsko-žetinjskega pevskega društva pod vodstvom Tomaža Hotmarja).
DtSKUSiJA NA GRAŠKt UNtVERZ!:
Obsoditi so potitiko ločevanja otrok
..Namesto integracije uganjate z vašimi predlogi za spremembo šolskih zakonov izolacijsko politiko," to je bil eden od očitkov, ki si jih je moral pustiti dopasti svobodnjak Mario Ferrari-Brunnenfeld zadnji teden v podijski diskusiji na Graški univerzi. Na diskusijo je vabil Klub slovenskih študentov v Gradcu skupaj z visokošolsko zvezo, sodelovali pa so še ravnatelja Regi-nald Vospernik in Franci Kukoviča, dr. Valentin Inzko in Teodor Do-mej, diskusijo pa je zelo pregledno vodil dr. Erik Prunč.
Presenetljivo veliko je bilo zanimanje med študenti in univerzitetnimi učitelji. Okoli 200 poslušalcev se je zbralo v predavalnici B in se močno vkijučevalo v diskusijo, večina teh je bila proti ločevanju šolarjev.
Ravnatelj Reginald Vospernik je kot predsednik FUEV-a iz mednarodnega zornega kota odklanjal lo-
čevanje šolarjev ter poudaril, da je pri manjšinskem šolstvu vedno treba upoštevati konkretne razmere kot so se razvila v teku zgodovine. Dr. Valentin Inzko je govoril o vlogi cerkve v prizadevanju za sožitje in prdestavil stališče koordinacijskega odbora krške škofije proti nem-škonacionalni politiki apartheida. Konkretne posledice ločevanja šolarjev pa je ravnatelj Kukoviča razložil na posledicah, ki bi jih utrpela neposredna okolica Zitare vasi. Sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta Teodor Domej pa je razložil zgodovino germanizacijskega in asimilacijskega pritiska na manjšino. Nehote pa je Ferrari-Brunnenfeld sam potrdil učinke germa-nizacijske politike, ko je v začudenje vseh povedal, da je v mladosti sam znal „windisch", kot tudi 90% vseh otrok blizu Škofjega dvora, ki so se nemščine naučili šele v ljudski šoli, kjer slovenščina ni imela prostora.
SJ sprašuje:
Je KHD del FP?
Predsednik koroške FPO Jorg Haider, je te dni demonstrativno podpisal ljudski referendum KHD-ja, ki zahteva ločevanje šolarjev po narodnosti. S tem podpisom je še enkrat potrdil duhovno sorodnost teh dveh desnih organizacij, ki vedno spet iniciirata pritisk na slovensko narodnostno skupnost.
„A!i KHD sedaj lahko pojmujemo kot del FPO", se zato sprašuje tudi novi predsednik Socialistične mladine v SPO Gerhard Mock in dodaja, da so dosedaj KHD bolj šteli v OVP-jevski tabor, a da je po tem Haiderjevem podpisu referenduma na mestu bolj ugotovitev, da je KHD bil degradiran za pomagača FPO-jevske politike.
Selani premagali Železno Kaplo 3-0
Srečni Sejani! Sinča vas je oddata proti Labodu važno točko (2:2), Sejani sami pa so premagati v dobri igri pred 500 gledalci Železno Kaplo 3:0. Sedaj so spet na prvem mestu. Po 16 tekmah imajo sedaj 22 točk in boljše razmerje golov kot Sinča vas, ki ima tudi 22 točk, vendar po 17 igrah. Kapelčani so z 20 točkami po 16 igrah na tretjem mestu.
Ker je Maria Rojach v zadnji igri premagala Železno Kaplo, so Selani že pred igro računali vsaj z eno točko. Seveda so tudi Kapelčani mislili na dober rezultat. Zato ne preseneča, da je prišlo nad 500 gledalcev.
Moštvo iz Sel je nastopilo v najmočnejši formaciji s tremi legionarji. Tudi Tone Hrovatič, ki je lani začasno zapustil moštvo, je že drugič bil zraven in spet bil eden najboljših, če ne najboljši. Gostje so začetka napadli z dvema napadalcema. Že čez četrt ure jim je uspel zelo važen gol, ki je dvignil moralo. V 15. minuti je Tone Hrovatič iz prostega strela spravil žogo direktno v mrežo. To je iniciativnost Selanov še dvignilo. Iz prostega strela par minut na-vrh pa je padel že drugi odločilni gol. Tone Hrovatič je spet izvajal prosti strel, vratar je kratko odbil, Norbert Hribernik pa je bil v bližini in dal drugi gol.
Ob začetku drugega polčasa so domačini imeli svoj najboljši čas. Igrali so zelo napadalno in Nanti Olip je enkrat rešil le na liniji. Če bi Kapel-čanom v tem trenutku uspel gol, se bi igra verjetno drugače obrnila. S srečo pa so Selani ta pritisk prestali, in si izborili spet lepe možnosti za zadetek.
Zaradi skoraj pretrde in borbene igre je sodnik posvaril ob začetku drugega polčasa tudi oba kapitana, da bo pri naslednjih prekrških trdo ukrepal. Ob naslednjem prekršku je zato sodnik sankcioniral Oražeta (Sete) in Blajsa (Železna Kapla), oba sta morala zapustiti igrišče. Ko je četrt ure pred koncem Goleč še tretjič bil uspešen za Selane, so Kapelčani bolj ali manj resignirali. Ostalo je pri tej jasni zmagi gostov.
Naslednja igra Selanov proti Šmarjeti odpade, na selskem igrišču je še vedno kakih 30 cm snega.
1. razred D:
1. Sele-Fara	16	7	8	1	28:14	22
2. Sinča vas	17	8	6	3	30:19	22
3. Železna Kapla	16	8	4	4	38:28	20
4. Klopinjsko jez.	17	5 10 2			25:21	20
5. St. Stefan	17	8	3	6	26:32	19
6. Grebinj	17	5	8	4	25:19	18
7. Grabštanj	17	7	3	7	41:35	17
8. Zčtara vas	16	5	6	5	26:26	16
9. Frantschach	16	6	3	7	18:22	15
10. Šmarjeta v R.	16	5	4	7	27:29	14
11. Ruda	17	5	4	8	17:24	14
12. Maria Rojach	17	5	3	9	24:38	13
13. Tinje	17	3	6	8	24:31	12
14. Labod	16	3	4	9	14:22	10
Vzhodna liga:
Šmihe) spet poražen
Tokrat so morali Šmihelčani na težak teren v Šentandraž v Labod-ski dolini. Po trdi tekmi so bili poraženi tesno z 1:0. To je bil drugi poraz po vrsti. Moštvo iz Šmihela je tako obstalo pri 16 točkah in je po 17 igrah sedaj na 7. mestu lestvice.
V naslednji tekmi bodo Šmihelčani doma sprejeli moštvo iz Št. Leonharda, ki jih je jeseni porazilo z 1:0.
Koroška liga počiva
Samo 6 od 14 moštev koroške lige je tekmovalo zadnjo soboto in nedeljo. Vse ostale tekme so zaradi neuporabljivosti igrišč moraii odpovedati. Tudi tekma SAK - Irschen je odpadla.
Koroška liga je od vremenskih neprilik in dolge zime najbolj prizadet nogometni razred. Še prav posebno, ker se mora zaradi kvalifikacijskih tekem za vstop v višjo ligo, že zgodaj končati. Tako bo verjetno potrebno, da bodo nekatere tekme tudi ob delavnikih, saj npr. vodeče moštvo iz Trga (Feld-
Slovenski športni klub „Obir" je dosegel svoj cilj. Šahisti kluba so v vzhodni skupini 3. razreda v okviru koroškega prvenstva osvojili z remijem v zadnjem kolu prvo mesto in bodo igrali prihodnjo sezono razred višje. Obirčani so iz devetih tekem iztržili skupno 47 točk, kar je zadostovalo za končno zmago v tej skupini. Najboljši igralec je bil Justin Pc-lanšek, ki ni zgubil niti ene partije. Pohvaliti pa je treba tudi vse ostale igralce, ki so prispevali k doslej največjem uspehu šahovske sekcije, ki je bila ustanovljena leta 1981.
Šahisti Slovenske športne zveze iz Celovca pa so v soboto kljub porazu proti Weitensfe!du uspešno branili peto mesto v srednji skupini 3. razreda. Moštvo je zadnjo tekmo v okviru prvenstva zgubilo 1,5 proti 4,5. To pa je zadostovalo za že omenjeno dobro uvrstitev. SŠZ je v osmih tekmah dosegla 32 točk, najboljša igralca pa sta bila Gorazd Zivkovič (6,5
kirchen) in Brnca (3.) že tri tekme nista igrali. Tudi SAK, Borovlje, Šmohor, Irschen, Lienz in VSV zaostajajo za dve igri.
Vsi rezultati treh tekem 18. kola pa so bili neodločeni: Pliberk — Lienz 0:0, PSV/ASK - SCA St. Veit 1:1, Radenthein - Brucki 1:1.
točk) in Ivan Lukan (5,5 točk). Šahisti SŠZ pa bi letos z lahkoto osvojili še boljše mesto. Toda slaba disciplina nekaterih igralcev, ki niso prihajati na tekme in tako nasprotniku ..podarili" točke, je to preprečilo. Zgodilo se je to v pretekli sejoni kar sedem krat . . . Prvak v srednji skupini je postal WSG Wietersdorf II, drugo mesto pa je zasedlo moštvo Sveče III.
Še aprila, najkasneje v začetku meseca maja, pa bo prišlo do slovenskega derbija med šahisti „Obirja" in SŠZ iz Celovca. Termin in kraj bo pravočasno sporočen.
NOGOMET v nedeljo 15. aprila 1981 SAK - RADENTHEIN	ob 16.00 uri
SAK pod 23 - Radenthein pod 23 Igrišče: Koschat	ob 14.00 uri
ŠMIHEL - ST. LEONHARD Šmihel pod 23 -	ob 16.00 uri
St. Leonhard pod 23 ob 14.00 uri
Tomasi zmaga), Erat 3.
V italijanskem Passo Rolle je bila zadnjo soboto zaključna tekma evropskega pokala v smučarskih skokih. 50 skakalcev iz 8 držav je nastopilo, med drugim tudi Avstrijci Feider, Vettori in Resch ter Zahom-čan Pavel Erat. Italijan Lido Tomasi si je osvojil zmago na tej finalni tekmi, pred zahodnim Nemcem Bauerjem in Eratom, ki je bil tudi najboljši Avstrijec. Zmagovalec evropskega pokata, Brejčev, je bil na 10. mestu.
Rezultati: 1. Tomasi (Ita) 218,7 (64-65), 2. Bauer (ZRN) 211,1 (63-63,5), 3. Erat (A) 202,5 (61,5-61), 4. Collin (Fra) 198,9 (60,5-60), 5. Resch (A) 191,1 (60-57), 8. Globočnik (Jug) 182,0 (57-58).
Končna razvrstitev za evropski pokal: 1. Brejčev (Bolg) 147, 2. Jo-hansen (Nor) 97, 3. Colin (Fra) 84, 4. Tomasi (Ita) 75, 5. Svagerko (CSSR) 63, 6. Resch (Avstrija) 61.
Triation v Škocijanu
Predsednik ASKd Škocijan Han-nes Sorger, župan Holzer z zastopniki frakcij ter dipl. inž. Franci Koncilija so pretekli torek predstavili v Škocijanu koroškim novinarjem najbolj špektakularno športno panogo Evrope, ki jo bodo priredili 1. julija v Škocijanu. Vsak tekmovalec mora najprej preplavati Klopinjsko jezero (2,1 km), s kolesom prevoziti 104,5 km, za zaključek pa še teči 20,1 km. Prireditev so predstavili že prej v Ljubljani, ker si pričakujejo velik obisk ter sodelovanje športnikov iz Slovenije. Na Koroškem je bil k predstavitvi izrecno vabljen tudi frakcijski vodja Gospodarske liste Franci Koncilija, ki je s svojim nastopom na tiskovni konferenci na nazoren način dokumentiral, da gre za skupno prireditev v korist vseh občanov Škocijana.
B. S.
Koroško prvenstvo v šahu:
SSK „OBIR" prvak, SŠZ peti
Za dvojezičen radio
Na Dobraču bo v najkrajšem začel oddajati nov oddajnik ORF. Na Koroškem bomo torej dobili neke vrste četrti radijski program. Še aprila hočejo po besedah koroškega intendanta Felsbacha odločiti, kakšna naj bi bila programska struktura tega novega oddajnika, ki bo po časopisnih poročilih tako močan, da bo pokril celotno Koroško.
Ta načrt je sicer v prvi vrsti reakcija na privatne oddajnike, ki iz Kanalske doline delajo konkurenco ORF-u, odpira pa hkrati nove možnosti še na drugem področju:	dosedanji
regionalni program bi s to spremembo lahko postal dvojezičen val s celodnevnim programom.
Slovenske organizacije se že precej časa trudijo za izboljšanje in razširitev radijskih oddaj. V tej zvezi je bilo že nekaj razgovorov tako na uradu zvez-
nega kanclerja kot tudi neposredno z odgovornimi v ORF, vendar ti razgovori niso rodili nobenih sadov.
Zato pa bi ob startu novega oddajnika upravičeno pričakovali, da se slovenski del enakopravno upošteva. Razširitev koroškega programa za 100 odstotkov se mora poznati tudi pri slovenskih oddajah. Ne samo, da bodo te oddaje dobile boljši oddajni čas, temveč tudi, da se bodo kvantitativno in kvalitativno razširile. Delež slovenskih oddaj v koroškem radiu naj bi se bistveno razširil, bodisi na novem valu bodisi na starem ali na obeh. Vsekakor pa se kot najbližja rešitev ponuja prestrukturiranje sedanjega lokalnega vala v celodneven dvojezičen program. Tako bi O Re-gional lahko dejansko postal O 2.
P-
Pogoji Hrvatov za vstop v sosvet
Zvezni kancler Fred Sinowatz je prejšnji teden sprejet na lastno iniciativo predstavnike Hrvatskega kulturnega društva in predstavnike Konference županov hrvatskih in dvojezičnih občin na dvourni razgovor, da se bi z njimi pomenil o vstopu v sosvet za hrvatsko narodno skupnost. Delegacijo Hrvatskega kulturnega društva je vodil dr. Ivo Mtiller. Pogovore so na obeh straneh ocenili kot zelo konstruktivne, dogovorili pa so se naslednje: če bo zvezna vlada upoštevala vse zahteve, ki so jih gradiščanski Hrvati pismeno predložili že leta 1980 (v teh pismenih zahtevah je poleg zahteve po izpolnitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe tudi zahteva po ustanovitvi posebnega oddelka za manjšine pri uradu
zveznega kanclerja) potem bodo Hrvati v začetku leta 1985 stopili v manjšinski sosvet. Pogoji za vstop so tudi materialne narave:	plača za
urednika glasila „Hrvatske novine" in za sekretarja Hrvatskega kulturnega društva. Kancler Sinowatz je za tisk že potrdil, da bi bil pripravljen izpolniti te nogoje.
' O
V torek 10. aprila so se na Dunaju srečali predstavniki Hrvatskega kulturnega društva, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ter predsednik koordinacijskega odbora avstrijskih manjšin dr. Franci Ztvitter na posvetu o trenutnem položaju manjšin v Avstriji.
20 let Društva pravnikov v gospodarstvu v Ljubljani
Društvo pravnikov v gospodarstvu v Ljubljani je v petek, dne 30. marca 1984 s slovesno sejo skupščine proslavilo 20-letnico svojega obstoja. Predsednik Rado Bohinc je v svojem slavnostnem govoru prikazal uspešno delo društva v dvajsetih letih svojega obstoja in s ponosom lahko ugotovil, da je bilo društvo ves čas in je tudi danes še animator in motor na področju gospodarskega prava v teoriji in praksi. Organiziralo in združilo je pravnike, ki delajo v gospodarskih organizacijah, in z rednimi strokovnimi predavanji in seminarji skrbelo za njihovo strokovno usposobitev. S pomočjo društva v Ljubljani so nastala podobna društva v drugih mestih in središčih Slovenije, ki so se vsa združila v Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije.
Trenutno ima samo društvo v Ljubljani okoli 400 članov in ima redne stike z drugimi društvi pravnikov v Sloveniji, v drugih republikah in posebno tesne zlasti z Društvom pravnikov v gospodarstvu na Reki,
pa tudi z društvom ..Pravnik" v Trstu, ki bo kmalu slavilo svojo stoletnico obstoja, in z Društvom koso se
zato poleg ogromnega števila članov udeležili tudi predstavniki prijateljskih društev pravnikov in mu čestitali k lepem jubileju ter mu želeli uspešno delo še za nadaljnja desetletja.
Dr. Zvvitter informiral pravnike o šoislvu
Predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov, dr. Franci Zwit-ter je ob tej priložnosti seznanil zbor ljubljanskih pravnikov tudi s trenutnim naklepom nemških nacionalistov proti koedukaciji k dvojezičnemu pouku prijavljenih in neprijavljenih otrok, kar konec koncev pomeni poskus prenosa „Apartheid-politike" v središče Evrope in s tem ogrožanje miru v tem tako sensibiliziranem prostoru. Spontano je zbor sklenil resolucijo v pomoč in podporo koroškim Slovencem proti tej nakani.
roških slovenskih pravnikov. Slavnostni seji in skupščini
Danes zakijuček
S četrtim blokom prireditev bodo danes zvečer zaključili 4. dijaške kulturne dneve pod naslovom ,,Kontaktna leča 84".
Ob 16. uri bo bral Michael Falsch-lehner iz svojih del; ob 16.30 uri bo „Verein f ir Incompetenz" predvajal filme, ki se kritično bavijo s filmi, saj je koit pravijo „kino najbolj totalitarna oblika umetnosti"; ob 17. uri bo Velikovčan Erhard Zach pev kritične pesmi; ob 18. uri bo Heinz Weixelbaum bral svoje prispevke. Zadnjo programsko točko pa bo oblikoval ,,K&K Experimentalthea-ter": s 70-imtinuitnim multi-media-po-tovanjem bodo prikazali življenje ženske. Naslov: Frau ohne Eigen-schaften (Zena brez lastnosti).
Lonci-žiice-kuhainice-krožniki-pri-
bor-predpasniki
Kuharski tečaj
V pisanih predpasnikih in z žlicami v rokah smo se zadnje sobote srečavali ob štedilnikih gospodinjske šole v šentpetru pri Šentjakobu. Pretežno smo bile zastopane ženske razen enega moškega, ki je kazal spretnost in zanimanje za kuhanje. Fugger (šer-biclnova) Anica znana kuharska umetnica nas je učila, kako se pripravijo in skuhajo razne juhe, okusne mesne jedi s prilogami in slastne slaščice. Marsikatera od nas je pridobila poleg kuharske spretnosti tudi nekaj gramov.
Zadnjo soboto marca pa smo z Anico pripravili zaključni bife. Na pojedino smo povabili znance, ki so se z velikim apetitom poslužili (tudi za oko) okusnih jedi.
Prav lepa hvala naši Anici.
T.