Poštnin« plažama «• gotovini C&MA 5* DBV % URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XV V LJUBLJANI, dne 14. avgusta 1958 Številka 27 VSEBINA! 15*. Odlok o prometnem davku od hmelja. Odloki ljudskih odborov: 55. Odlok o dnevnicah In povračilu za ločeno življenje uslužbencev In delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto. 56. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto 1958. 158. Na podlagi XV. poglavja d.ružbenega plana LR Slovenije za leto 1958 tUradni list LRS. št. 3-7/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ODLOK o prometnem davku od hmelja I V Ljudski republiki Sloveniji se določi za leto 1938 prometni davek od hmelja v višini 150 din od 1 kg hmelja. Prometni davek vplačujejo individualni pridelovalci hmelja. III Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-2268/1-58 Ljubljana, dne 9.-avgusta 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Podpredsednik: Boris Kocijančič 1. r. Viktor Avbelj L r. Odloki ljudskih odborov 55. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, it. 19-89/52) ter 2. odstavka 8. člena in 5. odstavka 27. člena uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55, št. 26-325/56 in št. 49-603/57) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora dne 12. julija 1958 sprejel ODLOK o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto 1. člen Dnevnice za službena potovanja uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto znašajo: a) za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor b) za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce c) za druge uslužbence in delavce 2. člen Povračilo za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju znaša 3.000 do 8.000 din mesečno, v posebno opravičljivih primerih pa se lahko izjemno prizna največ do 10.000 din mesečno. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev okraja, občin in zavodov v okraju Novo mesto (Uradni list LRS, št. 41-179/56 in Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 18-385/56). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 01/6-4187/1-58 Novo mesto, dne 12. julija 1958. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 1.300 din 1.200 din 1.000 din 56. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnaih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, st. 52-644/57) je okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1956 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Celje za leto 1958 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Celje za leto 1958, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OKRAJA CELJE ZA LETO 1958 Prvi del 1. poglavje Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1957 I V letu 1957 je bilo v vseh gospodarskih panogah doseženo veliko povečanje proizvodnje. Obseg industrijske proizvodnje je bil za 17■% večji kot v letu 1956. V kmetijstvu se ocenjuje, da je proizvodnja za 12,6% višja, v drugih gospodarskih panogah pa se je prav tako znatno povečala. Povečani fizični obseg proizvodnje v letu 1957 je povzročil 12,9% večji na rodni dohodek. Da se je povečal obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1956, so omogočili predvsem zadovoljive splošne gospodarske razmere, primerna preskrba s pogonsko energijo, boljša preskrba s •surovinami in ugoden položaj na trgu. Tako na primer pri preskrbi pogonske energije rezultat ni bil samo absolutno povečanje energetskih virov v preteklih letih, temveč tudi uspešno uravnani viri termo- in hidroenergije. Ugoden položaj na tržišču pa je omogočil, da industrija v vsem letu m prišla v težave pri realizaciji proizvodov. Vse to dokazuje, da so bile v našem gospodarstvu uresničene takšne skladne razmere, ki v večji meri ustrezajo zahtevam blagovnega gospodarstva. V analizi gibanja v gospodarstvu v primerjavi s prejšnjimi leti je bilo ugotovljeno, da je na proizvodnjo in realizacijo celotnega plana odločilno vplivalo dinamično gibanje gospodarstva v prvem četrtletju. Zaposlenost se je.povečala v družbenem sektorju za približno 1856 oseb. Od tega odpade na industrijo približno 1315 oseb zaradi znatno povečanega fizičnega obsega proizvodnje. V letu 1957 se je znatno povečala produktivnost. Samo v industriji je zrasla produktivnost za 10 %. n 1. Industrija Industrijska proizvodnja je v letu 1957 za 17% večja, kot je bila v letu 1956. Družbeni plan za leto 1957 je računal z 9 % povečanjem, povečanje pa znaša 8% več. Obseg proizvodnje je presežen v vseh panogah industrije, razen pri predelavi in proizvodnji neko- vinskih rud in v papirni industriji. Na podlagi realizacije 1957 v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1956 je stanje (fizični obseg je izračunan po načelu podjetij) takole: Indeks 1952 1956 111 proizvodnja in razdelitev elektr. energije 2H 112 proizvodnja in predelava premoga 114 črna metalurgija 115 barvna metalurgija U? 116 proizvodnja in predelava nekovinskih rud 9? 117 kovinska industrija , H* 120 kemična industrija D5 121 industrija gradbenega materiala 1<>6 122 lesna industrija 10® 123 papirna industrija 106 124 tekstilna industrija H® 125 usnjarska industrija 1®^ 127 živilska industrija j 125 128 grafična industrija ' 123 Skupaj H? Na povečanje proizvodnje električne energije j« vplivala TE Šoštanj. Pri TE Velenje je proizvodnja potekala nemoteno. Proizvodnja in predelava premoga se je v primerjavi z letom 1956 povečala za 24 %. Rudnik Velenje jc v letu 1937 dvignil proizvodnjo za 28%. Glavni vzroki povečanja so tile: povečanje jamskega staleža od 1.363 na 1.467 delavcev, povečanje produktivnosti, stimulativno nagrajevanje po akordih, nagrajevanje tehničnega nadzornega osobja po premijskem pravilniku, redna dobava električne energije, redna dostava vagonov ter zmanjšanje izostankov z del«’ Pri drugih rudnikih v celjskem okraju je višja proizvodnja zaradi rednega nedeljske,pa obratovanja oziroma razširitev jame, kar je vplivalo na večjo jamsko storitev. V Železarni Štore so na povečanje proizvodnje, ki se je dvignila od leta 1956 proti letu 1957, vplivale tele okoliščine: v letu 1937 je elektroplavž normalno obratoval, ker je razpolagal skozi vse leto 1 zadostno količino električne energije, nadalje je 'r mairtinarni uspelo v letu 1957 doseči dosedaj največjo letno proizvodnjo jekla. Temu je pripomoglo uporabljanje plavžnega plina, ki je bil martinarmi na razpolago. Vzporedno z martinarno se je v letu 1957 tudi valjarna borila z izdelovanjem kvalitetnejših izdelkov. Pri proizvodnji sive litine je bilo v letu 1956 pomanjkanje naročil, pa se 'je v letu 1957 dobava povečala za 1.301 tono proti letu 1956. Samotama je bila kljub zastarelosti in ozkemu grlu pri pečeh maksimalno izrabljena. V barvni metalurgiji se je proizvodnja dvignila za 17%. Proizvodnja se je prilagodila potrebi trga, ki je zahteval v letu 1957 boljšo kvaliteto predvsem pri pločevini in finem cinku za industrijske potrebe. Izvozna politika si prizadeva, da bi povečala prodajo pločevine v tujino in zmanjšala prodajo nepredelanega cinka. Izvoz je glavni vzrok povečanja proizvodnje v letu 1957. Proizvodnja in predelava nekovinskih rud je v primerjavi z letom 1956 padla za 3 %. Padec je zabeležen predvsem v Keramični industriji, Liboje. ^ Steklarni Rog. Slatina se je proizvodnja zmanjšala 2a 5% proti letu 1956, vendar je to opravičljivo, ker je podjetje pričelo izdelovati finejše vrste izdelkov in vzporedno s tem zaostrilo kontrolo nad kvaliteto. Čeprav se izkazuje zaradi tega manjši fizični obseg, je na drugi struni zaradi boljše kvalitete finančni efekt boljši. Kovinska industrija se je v primerjavi z letom 1956 dvignila za 14%. Večja proizvodnja v omenjeni stroki se predvsem opaža v Tovar ni emajlirane posode Celje, ki je v glavnem povečala proizvodnjo zaradi zadostnih zalog v surovinah. Tudi povečana proizvodnja ni mogla zadostiti trga. Na višjo proizvodnjo v kovinski stroki je vplivala tudi boljša organizacija dela, večja izurjenost kadra, boljša izraba kapacitet. V kemični industriji se je proizvodnja povečala za 35% proti letu 1956. Povečana proizvodnja pri Tovarni organskih barvil Celje je rezultat povečanja v asortimentu izdelkov in velikega povpraševanja na tržišču. V preteklih letih je bil odjemalec samo tekstilna industrija, v letu 1957 pa sta usnjarska in papirna industrija pabavlja.Li izdelke te tovarne. Na ugodno prodajo je vplivala tudi boljša kvaliteta izdelkov, redna nabava surovin ter boljša izraba kapacitet. Na zvišanje proizvodnje v Etolu Celje so vplivala prejšnja naročila za esence in arome. Slaba sadna letina je povzročila zvišanje proizvodnje umetnih alkoholnih pijač. V splošnem pa se je v letu 1957 posrečilo nabaviti cenejše surovine iz inozemstva, kar je vsestransko vplivalo na višjo proizvodnjo. V drugih podjetjih kemične stroke je na proizvodnjo vpjival trg, boljša izraba strojnega parka iin organizacija dela. V industriji gradbenega materiala se je dvignil fizični obseg za 6%', ker so se povečali sušilni prostori. V lesni industriji je proizvodnja ista kot v preteklem letu. Proizvodnja v tek.sti.liii industriji se je dvignila za 10%. Vzroki povečanja so v pravočasni nabavi surovin in sredstev za proizvodnjo ter zboljšanje kvalitete izdelkov. Težave so bile z dobavo barv in kemikalij. Na dvig proizvodnje je vplivalo tudi veliko povpraševanje po bombažnih tkaninah na domačem kakor tudi na zunanjem trgu. Z ustanovitvijo novega obrata Tovarne perila Celje v Šoštanju se je znatno zvišala proizvodnja konfekcije. Usnjarska industrija je povečala proizvodnjo za 7 %. Tak obseg proizvodnje so omogočile zadostne količine domačih in uvoženih surovin. Povečala se je tudi proizvodnja umetnega usnja. Proizvodnja živilske industrije se je dvignila za 25%. Pivovarna Laško je z ustvarjenimi zalogami piva v nesezonskih, mesecih lahko zadostila tržnim potrebam. Mlinsko podjetje Celje je v letu 1957 imelo velike finančne težave glede na konkurenco vojvodinskih podjetij, kljub temu pa se je proizvodnja povečala. V živilski industriji je bila proizvodnja presežena za 25%. Pri grafični industriji se je proizvodnja dvignila za 23 %. Na povečanje fizičnega obsega proizvodnje v industriji je vplivalo poleg že omenjenih činiteljev tudi povečanje povprečnega števila zaposlenih za 7.04%. S takim povečanjem števila zaposlenih znašajo indeksi na osnovi 100 za leto 1956 v letu 1957: — število delovnih ur opravljenih po času 108,98 — število delovhih ur opravljenih po učinku 107,63 — število nadur 161,40 — skupno število vseh opravljenih ur 108,36 Od skupnega števila opravljenih ur je bilo 49,28% ur opravljenih po delovnem učinku. Od vseh opravljenih ur je bilo opravljeuih 3,71% ur izven rednega delovnega časa v nadurnem delu. Fond je bil izrabljen 8,75%. Zaradi bolezni, vojaških in državljanskih dolžnosti je bilo izgubljeno 7,42% od mogočega časovnega sklada ali povprečno 23 delovnih dni na enega zaposlenega. V primerjavi z letom 1956 je bil delovni čas za 1,13 % bolje izrabljen, po učinku pa je opravil povprečno zaposleni za 0,46% več dela. Povprečno preseganje norm je znašalo v letu 1956 108,3%, v letu 1957 pa 116,2% ali 7,9% več. Povečanje ravni v tarifnih postavkah in izplačilih proti, letu 1956 je bilo takole: 1956 1957 Indeks Povprečna tarifna postavka za eno delovno uro 49,65 din 53,54 din 107,33 Povprečno izplačilo za eno uro pri upoštevanju nadomestila za državne praznike in letni dopust 52,99 din 61,76 din 116,55 Indeks 106,70 117,25 Vsota plač izplačanih po tarifnem pravilniku brez sredstev za plače iz dobička se je proti letu 1956 povečala za 26,29 %. 2. Kmetijstvo - 'V letu 1957 je bila kmetijska proizvodnja glede na leto 1956 po posameznih panogah takale: 1957 1956 Poljedelstvo brez hmelja 116,3 I Imel j 116,3 Poljedelstvo skupaj 116,4 Sadjarstvo 50,3 Živinoreja 103,8 Kmetijstvo skupaj 112,8 Planirani fizični obseg kmetijske proizvodnje je bil presežen za 4,5%. Na povečanje kmetijske proiz-vodnje je v splošnem v majhni meri vplivalo vreme, ki je bilo sicčr ugodno za poljedelske kulture, medtem ko je pozeba v maju povzročila ogromno škodo v sadjarstvu in deloma v vinogradništvu. V glavnem je povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1957 rezultat prizadevanj za modernizacijo kmetijstva. Vrsta ukrepov, ki so bili storjeni za stimulacijo kmetijstva, večje investicije, krepitev zadružništva in uvajanje sodelovanja med zadrugo in individualnimi kmetovalci, modernizacija kmetijskih gospodarstev in večji krediti za nabavo reprodukcijskega materiala so faktorji, ki so največ pripomogli k povečanju proizvodnje v kmetijstvu. Izboljšana kmetijska služba je prav tako prispevala svoj delež k napredku kmetij- stva. Vsi agrotehnični ukrepi so prišli do popolnega učinka. Obdelovanje se je izboljšalo s povečanim številom traktorjev. Obenem pa so bila poljska delu pravočasno izvršena. Uporaba selekcionarnega semena se je povečala. Na razpolago je bila večja množina semena hibridne koruze, italijanske pšenice in semenskega krompirja. Naš obrat >Seme< je dal kmetovalcem v letu 1957 tole semensko žito: 1.171 q pšenice 513 q ječmena 50 q rži 1.543 q semenskega žita Izredno se je povečala v letu 1957 poraba sredstev za varstvo rastlin. Poraba umetnih gnojil se je proti letu 1956 več kot podvojila. Plan porabe umetnih gnojil, ki je znašal 12.0001, je bil presežen za 300 t. Za boj proti koloradskemu hrošču se je porabilo 280 q škropil in 520 q prašil. Hektarski pridelki so bili v letu 1957 znatno višji in so po kulturah tile: •, 'JI,' "• 1956 q na 1957 hektar Pšenica 13,8 15,5 Koruza 17,3 202 , Krompir 101,2 163,1 Krmska pesa 189,1 275,8 Crna detelja 48,5 48,2 Lucerna 51,0 51,8 Travniško seme 28,1 28,1 V glavnem so se povišali vsi hektarski pridelki, razen krme, kar je povzročil spomladanski mraz, ki je občutno zmanjšal pridelek pri prvi košnji detelje in travniškega sena. Zaradi izpadu pri pridelku krme tudi uspeh v živinoreji ni takšen, kot bi moral biti. Večjih sprememb kmetijskih površin v zadnjih letih ni bilo in jih tudli ni pričakovati. Struktura posameznih skupin posevkov je ustaljena, in sicer: 1955 1956 1957 v odstotkih Njive skupaj 100 100 100 od tega: žita 52,3 54,1 53,4 industrijske rastline 5,9 6,3 6,9 Vrtnine 19,4 19,6 19,9 Kr ms k e rastline 19,8 18,1 17,9 Nasadi neobdelani 2,6 1,9 1,9 Znatne spremembe so nastale pri površinah pšenice in koruze. Te spremembe so bile določene v planu 1957. Površina pšenice se je povečala n nakupujejo primerne. Kmetijske zadruge so uvidele, da je njihovo glavno oziroma edino področje pospeševanje kmetijske Proizvodnje. Stranski obrati, ki nimajo neposredne zveze z kmetijstvom, naj se izločijo, 25 kmetijskih Zadrug je v letu 1957 oddalo vse nekmetijske obrale. Skupno je zadružni sektor oddal: trgovinskih poslovalnic 35 gostiln 9 obrtnih delavnic 25 mesnic 8 pekarn 2 drugih obratov 7 2. Fizični obseg izvršenega vzdrževanja gozdov. Delovno področje 1954 1955 1936 1957 SA a) Obnova gozdov (pogozdovanje, podsaditve, spo-polnitve, setve, meliorac. itd.) v ha 486 558 466 517 2.027 b) Nega gozdov (žetve, čišč., rahljanja itd.) v ha 2572 1790 1903 2325 8.590 c) Urejanje gozdov v ha 5433 2339 3600 3382 14.754 č) Varstvo gozdov v OOOdin 5572 1263 261 797 5.893 d) Druga gojitvena dela v OOOdin 8 742 750 V primerjavi z veljavnimi predpisi je v razdobju 1954 do 1956 realiziran fizični obseg obnove gozdov z 88 %, nega gozdov s 75% in urejevan je gozdov s 44%. Leta 1954 je znašala površina gozdnih drevesnic 3.558 ha z letno kapaciteto 270.0&0 sadik. V letu 1955—1957 je površina drevesnic povečana na 4.447 ha, a kapaciteta na 532.000 sadik letno. Sektor splošnega ljudskega premoženja ima svoje drevesnice, iz katerih krijejo v glavnem potrebe sektorjev SLP. Vzdrževanje gozdnih komunikacij Strokovni kader se stalno izpopolnjuje, prav posebno smo v letu 1957 skrbeli za vzgojo tistega kadra, ® bo v bodoče vodil mehanizacijo v zadrugah. 3. Gozdarstvo: Površina gozdov v okraju Celje je tale: SLP sektor 31.121 ha Zasebni sektor 79.037 ha Skupaj 110.158 ha V letu 1957 je bila v okraju reorganizirana gobarska služba. S 1. oktobrom so bila odpravljena re-v'rna vodstva, hkrati pa organizirana javna gozdnr-^a služba pri občinskih ljudskih odborih. V letu 1957 so se enako kot v letu 1956 gozdne komunikacije v sektorju splošnega ljudskega premoženja vzdrževale iz amortizacije gozdnih gospodarstev. Bolj pereč problem je vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju. Teh poti je v okrajn ca 1774 km.'Prestrme so in brez utrjenega cestišča, zato jih vsako deževje, kopnenje in odmeka ponovno pokvarijo. Vzdrževanje teh poti je važen splošen problem. Nekdaj so ta pota vzdrževali posestniki sami. Z uvedbo gozdnega sklada pa je prešlo vzdrževanje im popravilo na okrajni gozdni sklad, ki ne more ugoditi vsem zahtevam zasebnih gozdnih posestnikov in KZ. ljetni limit perspektivnega plana za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju znaša 58.320 mili j. din ali 100%. Realizacija: v (milijon din) leta 1954 46,936 123% leta 1935 21,928 57% leta 1956 40,263 105% leta 1957 47,177 123% . Investicije v gozdarstvu Gostota gozdnega cestnega omrežja v sektorju SLP znaša 0,22'% km/100 ha, v zasebnem sektorju pa * 0,41 % km/100 ha. V normalno odraslih gozdovih z normalno zalogo pa bi morala biti gostota cestnega omrežja 3 km/100 ha. V prvem primeru je to 7%, v drugem primeru pa_ 13,3 % normalne gostote. Nizka gostota cestnega omrežja v obeh sektorjih se izraža predvsem v velikih gozdnih kompleksih, ki so praktično brez gozdnih cest, čeprav je v teh kompleksih največja lesna zaloga — Boč, Bohor, Pohorje itd. Poleg perečega problema gozdnih komunikacij na območju OLO Celje močno manjka gozdnih poslopij, tako logarnic, poslovnih in stanovanjskih prostorov. Fizični obseg investicij pri gozdnih komunikacijah in zgradbah je bil v letih 1954 do 1957 takle: Ime objekta 1954 1955 1956 1957 SA a) gozdna cesta v Raduhi km 5.5 5,5 b) gozdna cesta v Krašdci km 2,4 — — — 2,4 c) partizanska cesta km 0,9 0,8 0,8 1,8 4,3 ^ č) gozdna cesta Iveuoa-Rove km 1,8 — 0,7 1,5 4,0 d) gozdna cesta Zreče — Kumigunda km 3,95 — — — 3,95 e) gozdna cesta Štore — Svetima km 1,0 — 1,8 0,98 3,78 f) gozdna cesta Vitanje — Močenik km U — 2,7 — 3.9 g) gozdna cesta v Macelju km — — 0,9 1,9 2,8 h) gozdna cesta Žarnerg — Virštanj km 1,2 — — — 1.2 i) gozdna cesta Ljubno — Savina km 3,2 — — — 3.2 j) gozdna cesta Kozje — Bistrica km 1,0 — — — 1,0 k) gozdna cesta Ljubno — Šentprimož km 1,6 — — — 1,6 1) gozdna cesta Nova Štifta — Mačkim kot km 1,4 • — — — 1,4 m) gozdna cesta Bočna — Bočni graben km u — — — 1,1 n) gozdna cesta Kosmačeve rastke — Mrčiše km — — — 4,0 4,0 o) gozdna cesta Stara hiša — Vidovičeva' bajta km — — — 0.86 0,86 p) gozdna cesta Farbanica — Borovnjak km — — — 2.37 2,37 r) gozdna cesta Loče — Suhadol km — — — 0,65 0.65 s) gozdna cesta Mozirje — Šmihel km — — — 2,40 2,40 Skupaj 26,25 0,8 6,9 16,46 50,41 Ime objekta 1954 1955 1936 1957 SA a) logarnioa Trldčno m2 — dovrš. v letu 1957 103,0 103.0 b) logarnioa Rog. Slatina (od ploče) m! 150,0 — — — 150,0 c) logarnica Zreče m5 dovrš. v letu 1957 126,0 — — — 126,0 č) stan. poslop. GG Nazarje m5 dovrš. v letu 1956 350,0 — — — 350,0 d) upravni prost. OUG, Celje dovrš. v letu 1957 — — 405,0 — 405,0 e) gozdni obrat Nazarje m2 — — — 100 100,0 f) gozdna- stavba za taksacijo (od tretje faze) — — — 189,0 189,0 Skupaj 729,0 — . 405,0 289.0 1423,0 Zaradi limitiranih izdatkov OGS v letu 1955 je realizacija fizičnega obsega zelo nizka. Limitirani izdatki so zadostovali komaj za gojitev gozdov in vzdrževanje gozdnih komunikacij. Organizacijska služba v gozdarstvu V sektorju SLP so opravljala v letu 1957 vse gospodarstvo — obnovo, nego, urejanje, varstvo, izrabo S&radov, gradnje in vzdrževanje gozdnih komunikacij — gozdna gospodarstva v Celju, Nazarju in Brežicah. V zasebnem sektorju so sekali gozdni posestniki sami. Za gozdna gojitvena dela so v zasebnem sektorju skrbele v letu 1957 kmetijske zadruge pod strokovnim nadzorstvom gozdarskih poslovnih zvez v Celju in Mozirju. Stroški za to so se krili iz sredstev za redno vzdrževanje gozdov, zagotovljenih v okrajnem proračunu. Iz istih sredstev so se krili tudi stroški za redno vzdrževanje gozdnih komunikacij. Dela so opravljale z nekaj izjemami izključno kmetijske zadruge pod strokovnim nadzorstvom gozdarskih poslovnih zvez. Da bi se dvignil strokovni nivo gozdarskega kadra, je okrajna uprava za gozdarstvo ukrenila v letu 1957 tol e: a) vpeljala je strokovne izpite za logarsko osebje, b) poskrbela je za možnost strokovnega izpopolnjevanja z obiskovanjem strokovnih seminarjev in predavanj v Celju in specialnih tečajev na gozdarski fakulteti v Zagrebu. 4. Gradbeništvo Vrednost gradbenih del se je v letu 1957 povečala za 37%, zaradi povečane zidave stanovanj in sušilnic za hmelj. Glavni vzrok je v tem, da je bila ponudba gradbenih del večja kakor v letu 1956. Tudi cene gradbenih storitev so bile v preteklem letu večje, ker so gradbena podjetja v letu 1956 v močni konkurenci znižala cene storitvam, v letu 1937 pa niso mogla Prevzeti vseh projektiranih objektov. Poleg teh investicijskih sredstev je povečanje pospešila tudi ugodnejša gradbena sezona in večja pripravljenost investitorjev. To je omogočilo, da se je gradbeništvo za-celo razvijati že v začetku leta. Pomanjkanje opečnih izdelkov in nekaterih vrst materiala ter nezadostne obrtniške kapacitete so pri zidava stanovanj zavirale še večji obseg gradbenih del. Investicije v gradbeništvu so se povečale, kar je izboljšalo opremljenost gradbenih podjetij za večja gradbena dela. Vendar je mehanizacija za zidavo stanovanj še vedno nezadostna. Število nezaposlenih v letu 1937 se je dvignilo za 6%. 5. Promet Obseg prometa v letu 1937 se je povečal zaradi v«čje proizvodnje in večjih investicij. Povečanje celotnega prometa so omogočile nove kapacitete in njihova boljša izraba. Avtobusno podjetje je v letu 1937 imelo 33 vozil s 1.037 sedeži. 'V primerjavi z letom 1956 se je število avtobusov povečalo za 4, to je za okoli 6%, število sedežev pa za 12 % sedanjih kapacitet. V primerjavi z letom 1956 kaže obseg storitev avtobusnega in cestnega prometa tole sliko: ””5 1956 1957 Indeks 1957 19*56 Število prevoženih potnikov 1,588.875 1,723.554 111 P revoženih km 1,056.836 1,355.426 128 Potniških km 22,869.268 28,883.726 126 Ton km 2,245.233 3,967.399 177 Prevozništvo Celje je zaradi nabave novih vozil Preseglo plan za 35%. Poleg nabave novega voznega Parka je na obseg proizvodnje v tem podjetju vpli-valo tudi vedno večje uveljavljanje prevoza na dolge Proge. Podjetje za vzdrževanje proge, Celje, katerega Področje je vzdrževanje tirnih naprav in obnavljanje dotrajalih železniških objektov, je v letu 1957 Pokazalo manjši obseg proizvodnje kot v letu 1956, h ruto produkt pa je ostal na isti višini. Vzrok temu jo splošno povečanje cen pri materialu. 6. Trgovina in gostinstvo 1. Promet trgovine v letu 1937 znaša 30.501,022.000 postopoma opustila lesno proizvodnjo in prešla izključno na kemično industrijo ter bo proizvodnja leta 1958 neprimerno višja. Predvideni fizični obseg indiustrije gradbenega materiala bo za 8 % višji kot v letu 1957. Podjetja te stroko računajo v letu 1958 z rekonstrukcijami umetnih sušilnic. S tem v zvezi bodo vpeljala več izmen in Povečala proizvodnjo. Ta podjetja nameravajo v letu popolnoma izkoristiti svoje kapacitete zaradi velikega povpraševanja po gradbenem materialu na trgu. 'V lesni industriji bo proizvodnja za 9 ■% večja. Na to povečanje bo vplivala proizvodnja, ki bo znašala Pri Savinji Celje v letu 1958 700 m9, pri LIP Šentjur Pa 1000 m9. Lesno industrijsko podjetje Savinja Celje računa v letu 1958 z reorganizacijo pohištvenega obrata, ki je bil dosedaj nameščen v zastarelih in neprimernih prostorih. Zato je od tovarne sadnih sokov odkupila zgradbe za nov pohištveni obrat, kjer bo mogoče organizirati delovni proces po tekočem traku. Rekonstrukcije namerava izvesti tudi Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice, in sicer hoče dograditi Rov strugarski oddelek. LIP Mestinje bo zgradil v letu 1^58 predelovalni obrat, da bo mogoče preiti od se-danjega obrtniškega dela na industrijsko proiz-^ođn jo. Tekstilna industrija bo v letu 1958 dvignila pro-’zvodnjo za 10 %. To povečanje se nanaša predvsem na Tovarno nogavic Polzela, ki je povečala strojni imrk 7. modernimi visoko kapacitetuimi stroji. Tek-^tllna tovarna Šempeter bo z izboljšanjem tehnološkega postopka pri beljenju dosegla večje uspehe. 1 roizvodnja drugih tovarn tekstilne industrije bo le delno presegla proizvodnjo iz leta 1957, ker imajo te-*av6 z nabavo preje in s strojnim parkom, za kar bodo vsekakor potrebne rekonstrukcije. Usnjarska industrija bo v letu 1958 povečala proizvodnjo za 2%. Konus Slov. Konjice bo v letu 1958 spremenil asortiment izdelkov. Plan usujarne je narejen v okviru razpoložljivih surovin, plan umetnega usnja pa je glede na kapacitete postavljen maksimalno. Živilska industrija bo dvignila proizvodnjo v letu 1958 za 10%. Pivovarna Laško bi proizvodnjo lahko zelo povečala, če bi bilo mogoče rešiti vprašanje oddelka za polnitev steklenic. Povečanje proizvodnje v grafični industriji bo verjetno znašalo v letu 1958 2%. Tovarna Aero bo v letu 1958 dosegla svojo proizvodnjo s temile ukrepi: zamenjala bo stare strojne kapacitete z novimi, mehanizirala ročna dela ter zmanjšala splošne stroške pogonske in upravne režije in vpeljala nekatere nove izdelke. Celjska tiskarna bo v proizvodnji ostala na isti višini kot v letu 1957. V industriji računamo s povečanjem povprečnega števila zaposlenih za 4 %>. Gibanje strukture delovnih ur glede na število zaposlenih je po lotih takole: Indeks 1957 1958 1956 1957 — delovnih ur opravljenih po času 108,98 104,37 — delovnih ur opravljenih po učinku 107,63 109,38 — skupno število vseh ur brez nadur 108,36 106,66 — nadure 161,40 85,0 Struktura delovnih ur, opravljenih po učinku, se mora spremeniti tako, da bo znašala 51% vseh oprav. Ijenih ur, v letu 1957 je pa znašala 49,28%. Nadure pa bodo znašale največ 2,98 % vseh opravljenih delovnih ur. V letu 1957 pa so znašale 3,71%. Gospodarske organizacije bodo morale vpeljati sodobne metode v izobraževanju odraslih, jih dobro organizirati, jih dosledno uporabljati za to, da bodo lahko izvedli: — skrajšanje časa za učenje in priučevanje novih članov kolektiva, — zmanjšanje izvržka in okvar v proizvodnji, — zboljšanje kvalitete izdelkov, — zboljšanje metode dela, — zmanjšanje nadurnega dela, — zmanjšanje števila nesreč pri delu, — zmanjšanje izostankov od dela in fluktuacije, — zboljšanje odnosov med člani kolektiva. Gospodairske organizacije bodo morale izboljšati svoje sisteme pri normiranju in evidentiranju doseženih delovnih učinkov. To bodo dosegle s tem, da bodo bolje proučevale delo na posameznih delovnih mestih. Na podlagi temeljitih analiz posameznih delovnih mest, ki bodo opravljene v skladu i analitično oceno delovnih mest, morajo gospodarske organizacije določiti norme za vsa dela v serijski proizvodnji. Prav tako morajo predpisati, kako se bodo določile izvedene norme na podlagi reprezentančnih izdelkov za tista dela, ki se opravljajo na maloserijski proizvodnji. Po možnosti je treba uvesti norme tudi za dela v posamični proizvodnji in dela v režiji, ki se pogosto ponavljajo. Pričakuje se, da bo znašala izraba časovnega fonda v letu 1956 90 %, v letu 1957 pa je znašala 87,75 %. Skladno s tem se morajo zmanjšati izgube delovnega časa zaradi bolezni, vojaških ter državljanskih dolžnosti v letu 1958 na 15 delovnih'dni(letno povprečno na enega zaposlenega, medtem ko je v letu 1957 znašala ta izguba 25 delovnih dni. Delovni čas bodo morale gospodarske organizacije 'bolje izkoristiti, tako da bo odpadlo v letu 1958 v primeri z letom 1957 na enega zaposlenega: Indeks 1958 1957 — delovnih ur, opravljenih po času 98,24 — delovnih ur, opravljenih po učinku 105,17 — skupaj opravljenih delovnih ur 101,65 Zaradi povprečnega dela in usposabljanja kadra po sodobnih metodah za izobraževanje odraslih pričakujemo enako prekoračenje norm kot v letu 1957, t. j. 16,2%. Da bomo izvršili naštete naloge, bodo morale vpeljati vse gospodarske organizacije primerno evidenco in jo uporabljati za odstranjevanje' neskladnosti, ki bi se pokazale med letom. Svet za delo bo v letu 1958 spremljal po svojih upravnih organih izvršitev svojih nalog po gospodarskih organizacijah in po po.trebi konkretnih ukrepov v okviru predpisov in nalog, predpisanih s tem planom. V letu 1958 se pričakuje ureditev tarifnih odnosov v gospodarskih organizacijah s pomočjo analitične ocene delovnih mest, kar bo omogočilo pravičnejši način razdelitve sredstev za osebne dohodke po težavnosti dela. Za vsa dela, ki bodo opravljena po učinku, naj se vpelje plačevanje po akordu s tem, da sta podlaga za postavko tarifna postavka za-delovno mesto in predpisani učinek. Glede na možnost, da gospodarske organizacije iz sredstev svojih skladov lahko ustvarjajo skupne sklade, je treba odločiti del omenjenih sredstev za ustanovitev skupnega sklada, ki bi se uporabil pretežno za rekonstrukcijo v tistih gospodarskih organizacijah. ki so pomembne za gospodarstvo okraja in celotnega državnega gospodarstva. 5. poglavje Kmetijstvo Vrednost, kmetijske proizvodnje naj bi se v letu 1958 povečala za 7,7 %. Po posameznih panogah računamo v skladu s postavkami okrajnega perspektivnega plana za razvoj kmetijstva v letih 1957—1961 in pa doseženo proizvodnjo 1957 s temle povečanjem: (prikazano v milijonih din): 1957 1958 Indeks 1958 1957 Poljedelstvo 5,235 5.476 104,6 Sadjarstvo 82 23Jt 282,2 Vinogradništvo . 334 580 113,8 Živinoreja 2,934 3,158 107,6 Skupno 8,585 9,246 107,7 Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja se bo v letu 1958 povečala za 4,6 %, pri tem pa se struktura površin ne bo bistveno spremenila. Računamo sicer z manjšim povečanjem njiv — za 300 ha, kar je uspeh regulacije Ložnice. Večje izpremembe pa bodo pri strukturi posevkov, kar nam pokaže tabela (prikazano v ha): 1937 1958 Indeks 1958 1957 Žita 17.365 16.900 97,3 Industr. rastline 2j259 2.935 120,9 Vrtnine 6.484 6.373 98,3 Krmsko rastline 5.836 5.986 102,6 Nasadi 619 669 108,1 Skupno njive 32.563 32.863 S 100,9 Pri žitih se bodo zmanjšale površine koruze, ovsa, rži, soržice, pire in prosa, vendar pa se pridelek ne bo zmanjšal. Površine, posejane s pšenico, bodo ostale enake, pod ječmenom pa se bodo povečale predvsem v živinorejski h okoliših. Pridelki pšenice in ječmena bodo znatno višji, ker se bodo povečali hektarski pridelki za približno 10% nasproti letu 1957, ko je bila žitna letina odlična. Tako povečanje hektarskih pridelkov se bo dalo doseči z uvajanjem tehle agrotehničnih im organizacijskih ukrepov: 1. povečana in smotrnejša uporaba umetnih gnojil; 2. setev kvalitetnega semena dobrih sort. V ta namen je že organizirana semenska služba, ki omogoča redno zamenjavo semen.- V letu 1957 je bilo uvoženega 17.000 kg dobrega semena, italijanskih sort pšenice; 5. razkuženje vsaj 75% semenskega žita; 4. uporaba herbicidov za zatiranje plevela vsaj na 2.000 ha žit; 5. vse večja mehanizacija, predvsem sejalnic in žetvenih strojev — kombajnov; 6. dosledmjo upoštevanje rajonizacije žitne proizvodnje, kakršno določa petletni perspektivni plan kmetijstva; 7. sodelovanje zasebnih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami na okrog 1.500 ha površin pod žiti. Površine hmelja se bodo povečale od 2.024 na 2.500 ha, produkcija hmelja pa bo znašala 2.7001. Za dosego tega pridelka je potrebno posebno v Savinjski dolini izpopolniti mehanizacijo. V ta namen bo nabavljenih 215 traktorjev s priključki, predvsem lažjega tipa. S takšno mehanizacijo bo mogoče že na kompleksno mehanizirati vse poljedelstjp. Ker je proizvodnja hmelja na hmeljskih drogovih dražja in manj kvalitetna in ker hmeljevk primanjkuje, bomo postavili žično oporo na 450ha, posajenih s hmeljem. Proučiti je treba zamenjavo lesenih opornih stebrov pri žičpicah s stebri iz prednapetega betona. Da bi se dosegla kvaliteta hmelja, se bo z novimi sušilnicami izboljšanega in cenejšega tipa povečala sušilna ploskev za 1.500 m*. Razširili bomo pridelovanje jarega lami kot druge najvažnejše industrijske in tržne rastline od sedanjih 75 ha na 240 ha v letu 1958. Proizvodni stroški pri lanu so razmeroma nizki, odkupna cena in prodaja ‘zagotovljena — zato se bo v prihodnjih letih ta rastlina še razširjala predvsem v nehmeljarskili pre- delih okraja, in to izključno v kooperacijskih odnosih. Glede na izredno dobro letino krompirja v letu 1937 računamo, da bo proizvodnja te kulture v letu 1958 ostala na isti višini. Da nam bo to ob nekoliko zmanjšani površini krompirja uspelo, so potrebni til® ukrepi,: a) posaditi je treba čimveč semena dobrih sort, ki ga ima na razpolago okrajna semenska služba iz domače proizvodnje, deloma pa še uvoziti boljše sorte, b) uporabljati večje količine umetnih gnojil, c) poostriti boj proti koloradskemu hrošču, ki se je v letu 1957 zelo razširil, č) vsaj 50% krompirišč poškropiti tudi proti krompirjevi plesni, d) v ta namen organizirati pri inštitutu za hmeljarstvo prognostično službo, kakršna je urejena že pri hmeljarstvu, e) upoštevati je treba rajonizaoijo krompirja. Sortni semenski krompir se bo gojil le v 8 KZ Zg. Savinjske doline in to v kooperaciji na 80 ha površine, kar bo popolnoma zadostovalo za zamenjavo v prihodnjem letu. Preiti pa je na bolj zgodnje jedilne sorte. Odkupna mreža bo iz te semenske proizvodnje lahko zajela okrog 80 vagonov čisto sortnega jedilnega krompirja. V letu 1958 je treba pripraviti načrte za varno vskladiščenje pridelanega semenskega krompirja. Koruzo naj bi sadili le v vzhodnem delu okraja, kjer naj bo osnovna močna krma za pitanje vseh vrst živali. To bomo lahko dosegli le ob čvrsti rajonizaciji kmetijskih kultur. Že v letn 1958 bomo uvozili večjo količino odličnega semena hibridne koruze, ki bo oh upoštevanju sodobne agrotehnike dajala vsaj za 50% višji hektarski pridelek kot domače neizbrane sorte. Za zagotovitev osnovne krmske baze je treba povečati predvsem hektarski pridelek travnikov od 28 q na 33 q. To bomo dosegli : a) z. izdatnejšim gnojenjem vseh travišč, predvsem z umetnimi gnojili, b) z večjo uporabo apna, ki ga je treba v ta namen zagotoviti, c) z bolj zgodnjo košnjo, č) s sodobnejšim sušenjem na sušilih, za kar je treba prirejati praktične tečaje in d) z osuševanjem in melioracijami zamočvirjenih travišč. V letu 1958 bomo začeli z melioracijami okrog 800 ha v glavnem moknih in preplavljenih travišč. Vendar se bo ta pridelek poznal na hektarskem pridelku mrve večinoma šele v letu 1959. Zaradi povečanja krmske osnove je treba pospeševati tudi planinske pašnike. Razmejitev in merjenje med gozdom in pašnikom je bila v letu 1957 v glavnem dovršena. Ker pa je donosnost teh pašnikov še nizka, je potrebna materialna pomoč iz družbenih sredstev. Začeti je treba z izdelavo ureditvenih načrtov za skupne planinske pašnike ter te pašne skupnosti organizacijsko učvrstili na podlagi kooperacije. Da hi zagotovili predvidene pridelke v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, bo v letu 1958 porabljenih 14.000 t umetnih gnojiil, v letu 195 skupaj v tem jamski in cel. Brežice 2.000 5.950 7.950 500 Celje 18.200 19.500 37.700 7.800 Nazarje 25.000 13.150 18.150 9.100 Skupaj: 4*5.200 38.600 83:800 17.400 V teh količinah je upoštevana blagovna in neblagovna proizvodnja. Gozdna gospodarstva naj se prizadevajo, da se bo neblagovna proizvodnja postopoma zmanjševala v korist blagovne. Gozdna gospodarstva lahko les za neblagovno proizvodnjo odda- jajo samo v izdelanem stanju pri panju, na gozdnih poteh, na pomožnih in glavnih skladiščih. 'V zasebnih, zadružnih in drugih gozdovih SLP (za blagovno proizvodnjo) Obč. LO (m3) o s ‘S > S V Cu S3 J s a ° 22 k .2..S Mozirje 53.507 1.300 54.870 22.070 Šoštanj 6.760 1.200 7.960 3.000 Vransko 2220 1.880 4.100 690 Žalec 6.120 3.270 9.590 2.600 Celje 1.170 1.350 2.250 410 Laško 1.650 4.300 6.150 720 Sentj ur 2.230 4,400 6.650 1.020 Šmarje 40 1.650 1.690 20 Rog. Slatina 20 1.450 1.470 10 Kozje 110 3.050 3.160 60 Vojnik 3.030 1.550 4.600 1250 Slov. Konjice 16.060 2.400 18.460 8.150 Skupaj: 23.000 28.000 121.000 40.000 Od količin jamskega in celuloznega lesa odpade na območje KGPZ Mozirje 22.070 m3, na GLPZ Celje pa 17.930 m3. območje V zasebnih, zadružnih in drugih, gozdovih SLP (za podeželsko porabo) Obč. LO (m3) iglavci listavci skupaj Mozirje 7.450 4.200 11.650 Šoštanj 3.750 2.600 6.350 V ra n s ko 1.750 2.400 4.150 Žalec 7.500 9.300 16.800 Celje 1.050 2.700 3.750 Laško 2.200 6.800 9.000 Šentjur 3.050 8.300 11.350 Šmarje 1,100 5.400 6.500 Rog. Slatina 500 3.800 4.300 Kozje 350 3.900 4250 'Vojnik 1.900 2.500 4.400 Slov. Konjice 4.000 3.500 7.500 Skupaj 34.600 55.400 90.000 Računamo torej, da bo iz posekanega lesa iz gozdov vseh sektorjev lastništva mogoče izdelati 294.800 neto m3 gozdnih sortimentov. Od te količine pa bo odpadlo okoli 37.400 m3 na jamski in celulozni les. Zgoraj navedene količine jamskega lesa im celuloznega lesa so minimalne in se lahko prekoračijo. Da bi zagotovili določeni obseg sečnje, določa družbeni plan maksimalne količine lesa, ki se smejo posekati v gozdovih, v katerih gospodarijo gozdna gospodarstva. Prav tako določa okrajni družbeni plan maksimalne količine lesa. ločene po občinah, ki se smejo posekati za blagovno in podeželsko porabo v zasebnih. zadružnih in drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja. V letu 1938 se bodo sredstva, ki so namenjena za reprodukcijo, vlagala za gojitev, varstvo im urejanje gozdov ter za vzdrževanje gozdnih komunikacij in za znanstveno raziskovanje. Določeno je, da se bo skupno porabilo 229,122.000 dinarjev. Gozdna gospodarstva bodo od teh sredstev porabila 77,103.000 din, za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja se bo porabilo 5,530.000 din, gozdarske poslovne zveze pa bodo imele na razpolago 146,467.000 din, od katerih je 31,560.000 din za vzdrževanje in popravila večjih gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju. 'V letu 1938 se bo porabilo 61,817.000 din za investicije v gozdarstvu. Družbeni plan LRS računa, da je treba v letu 1938 uporabiti najmanj 50% razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada za graditev gozdnih cest. Zla ta namen je določil 32,625.000 din ali 53 % vseh v letu 1958 razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada. Za graditev gozdnih komunikacij v gozdovili splošnega ljudskega premoženja se bo porabilo 12.700.000 din, v gozdovih zasebnega sektorja pa 19.925.000 din. V tem letu bomo začeli graditi gozdni cesti na Boču in na Raduhi (sektor Kosmačeve rastke — Se-delca) v SLP sektorju. V zasebnem sektorju se bo nadaljevala graditev Partizanske ceste iu ceste Mozirje — Šmihel. Določa se naslednja poraba sredstev za reprodukcijo gozdov: a) Sektor SLP — gozdna gospodarstva: Vrsta delavnosti GG Nazarje GG Brežice GG Celje skupaj v 000 din Gojitev gozdov 3.176 30.884 24.800 58.869 Varstvo gozdov 359 856 300 1.493 Urejanje gozdov 1.800 250 2.500 4.550 Zemljarina 1.000 2.500 1.500 5.000 Stroški geodetske odmere višinskih kmetij — 500 5.900 6.400 Znanstvena raziskovanja 300 500 — 800 Skupaj 6.615 35.490 35.000 77.105 b) Drugi SLP za reprodukcijo 5,550.000 din c) Gozdarski poslovni zvezi: Vrsta delavnosti 1 DLPZ Celje v 000 din KGPZ Mozirje v 000 din Skupaj [ v 000 din Gojitev gozdov 16.121 12.062 28.183 Varstvo gozdov 100 200 300 Urejanje gozdov 3.000 14.661 17.661 Od kazovanje 12.417 7.062 19.479 Znanstvena raziskovanja 1.536 — 1.536 Vzdrževanje gozdnih komunikacij 47.049 32.259 79.308 Skupaj 80.223 66.244 146.467 Vzdrževanje in popravilo večjih gozdnih komu-uikacij v zasebnem sektorju v znesku 31,560.000 din izvršijo gozdarske poslovne zveze im ustrezni režijski odbori. 7. poglavje Gradbeništvo Obseg gradbenih storitev se bo v letu 1958 povečal za 2,4 %. Pri tem se poudarja, da čista gradbena kapaciteta podjetij zadostuje za zvišanje obsega tudi do 50%, medtem ko obrtniške gradbene stroke to onemogočajo. Osnovni problem je v tem, da se uredijo in okrepe tiste obrtniške stroke, ki sedaj popolnoma zavirajo delo in draže gradbene storitve. To so predvsem: slikarsko-pleskarska stroka, parketarska, mizarska stroka, inštalacije elektrike in centralne kurjave ter teracerska stroka. Da bi popravili to stanje, je treba nujno povečati obrtne obrate in ustanavljati močne nove obrate za stroke, ki jih je premalo. Ugotavlja se, da je precejšnje število kvalificiranih obrtnikov, potrebnih v gradbeništvu, zaposlenih izven svojih strok. S primernim nagrajevanjem bi se določen del takih kvalificiranih moči vrnil v svoj poklic in s tem pripomogel k delni rešitvi tega perečega vprašanja. Poleg že navedenih težav v gradbeništvu je resna ovira pri gradnji »n draži objekte pomanjkanje gradbenih materialov, predvsem opeke in betonskega železa manjših profilov. Potrebe po opeki, ki bodo leta 1958 znašale 22 milijonov enot, bi se lahko krile s produkcijo opekarn v okraju, ker bodo v letu 1958 opekarne izdelale 29,000.000 opek. V letu 1957 je bilo izdelanih 25,569.000 enot. Od te količine je bilo dobavljenih gradbeni operativi 12,765.000 enot, okrajnim gradbenim podjetjem pa samo 4,600.000 enot. Zavoljo tega so podjetja našega okraja nabavljala opeko iz oddaljenih področij, kar je močno podražilo gradbene storitve in obremenilo transportna sredstva. Da bi se taki škodljivi pojavi odpravili, je svet za komunalo pri okrajnem ljudskem odboru sklenil priporočiti opekarnam, da s svojimi izdelki zalagajo v prvi vrsti domača gradbena podjetja. Da bi se rešilo vprašanje gradbenega materiala, se lahko en del potreb po opeki nadomesti z izdelki iz žlindre. Ta produkcija se uvaja in naj bo vpeljana pri gradbenih podjetjih: Gradis, Beton, Graditelj m Savinjgrad. V letu 1958 bo za celjska gradbišča pričela obratovati v polnem obsegu gramoznica v Levcu. Delati je treba za tipizacijo gradbenih elementov in obrtniških Izdelkov, vpeljati smotrnejše projektiranje, kii mora upoštevati uporabo vseh možnih tipiziranih elementov, saj to znatno pocenjuje gradbena dela. Svet za komunalo bo predpisal za območje okraja začasne standarde za posamezne elemente. Komisiji za potrditev investicijskih programov in glavnih projektov se naroča, naj pri potrjevanju programov upošteva smernice iz prejšnjega odstavka. | Delovna sila se bo v letu 1958 povečala za 1,2%. Za dvig produktivnosti je treba izboljšati organizacijo gradbenih podjetij, izpopolniti mehanizacijo, pri tem uporabiti vse možnosti za najetje kreditov, kri bodo za te namene na razpolago. Produktivnst se bo v gradbeništvu močno povečala le tedaj, če se bodo objekti, ki se nameravajo graditi na določenem zazidalnem okolišu, oddajali na licitacijah le enemu podjetju, ,ker se tako delovna sila in mehanizacija bolj sistematično izrabita. Pri taki graditvi se zmanjšajo tudi stroški za pripravljalna dela, Svet za komunalo bo vplival na investitorje, da se tako oddajanje gradbenim podjetjem v letu 1958 v polni meri uveljavi. Prizadevati si moramo, da se gradbeni objekti gradijo le tam, kjer so komunalne naprave že urejene, le v izjemnih primerih se gradnja dovoli na področjih, ki niso komunalno urejena. 8. poglavje Promet Za leto 1958 pričakujemo, da se bo vrednost del v prometnih podjetjih okraja povečala za 6 odstotkov. Fizični obseg prometnih storitev se po letih giblje takole: Indeksi 1957 1958 1956 1957 Cestni promet 130,8 104,1 Blagovni promet 177 106 Potniški promet 126 104 Računamo, da se bo v letu 1958 število zaposlenih pri podjetjih cestnega prometa v primerjavi z letom 1957 povečalo za 4,6%. Povečani obseg cestnega prometa je odvisen od nabave novih prevoznih sredstev. Resno težavo pomenijo v javnem cestnem prometu izrabljena vozila in bi jih morali v najkrajšem času zamenjati z novimi in bolj ekonomičnimi vozili. Avtobusni promet namerava nabaviti nove avtobuse, nekatere pa bo treba izločiti iz prometa. Tudi podjetje »Prevozništvo« bo nabavilo v letu 1958 nova vozila. V letu 1958 bo dograjena nova železniška zveza med Kumrovcem in Stranjami, tako da bodo dobili obsoteljski kraji novo železniško zvezo proti Zagrebu in Celju. Vpeljane bodo nove avtobusne proge: Celje—Piran, Celje—Logarska dolina, Celje—Gornji grad ter proge, ki bodo povezovale središča občin z njihovim zaledjem. To naj bi bila občinska prevozna podjeija. 9. poglavje Trgovina Povečanje proizvodnje in kupne moči prebivalstva bo v letu 1958 omogočilo naraščanje blagovnega prometa. Promet trgovine na drobno in trgovine na debelo se bo v letu 1958 povečal najmanj za 7%. Splošno stanje trgovinskega omrežja ne ustreže povečani proizvodnji in blagovnemu prometu sploh. Ne samo da je trgovinskih' organizacij na splošno premalo, temveč tudi sedanje trgovine so po svoji, tehnični opremi na nizkem nivoju in zahtevajo rekonstrukcijo. Primanjkuje tudi skladišč za grosistično trgovino, zato bo nujno potrebno v letu 1958 zagotoviti izdatna sredstva za rekonstrukcijo in razširitev trgovinskega omrežja. Potrebno investiranje v letu 1958 je določeno po občinah v temle obsegu: Celje 466,3 milijona Kozje 3.5 milijona Laško 4,5 milijona Mozirje Rog. Slatina Slov. Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšah Šoštanj Vojnik •Vransko Žalec Skupaj 18,4 milijona 13,3 milijona 14,2 milijona 6,(j milijona 3,0 milijona 44,8 milijona 3,6 milijona 3,0 milijona 198,1 milijona 779,3. milijona V navedenem znesku (predstavljajo glavtte investicije trgovska podjetja Kovinotehna, Celje, Hmezad, Žalec, Koloniale živila, Celje, Potrošnik, Celje in Žitar, Celje, nanje odpade nekaj nad polovico vsote, ostali del pa je namenjen za investicije novih lokalov v Velenju, Celju, Mozirju in Slov. Konjicah, za tehnično opremo in inventar ter za prevozna sredstva. V tem znesku pa niso vštete komunalne investicije za tržnice, ki se bodo najbrž ustanovile v Laškem, Štorah, Velenju in Žalcu. Sredstva za investicije se bodo črpala v letu 1958 iz lastnih sredstev podjetij, iz družbenih investicijskih skladov ljudskih odborov ter iz zveznih sredstev, namenjenih za trgovino. Okrajni ljudski odbor bo zagotovil iz investicijskega sklada najmanj 20 milijonov din, ki bo v prvi vrsti namenjen za financiranje soudeležbe pri najemanju kreditov ter kot dopolnilo občinskih skladov. Računamo, da bo v letu 1958 zgrajenih 217 novih poslovnih lokalov, od tega 9 v Celju, 1 v Mozirju, 1 v Rogaški Slatini, 1 v Šentjurju, 8 v Šoštanju in 5 v Žalcu. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij omogoča združevanje določenih skladov gospodarskih organizacij, zato bo nujno potrebno v interesu celotnega razvoja blagovnega prometa, da se bodo pri občinah ali pri okraju nalagala tovrstna sredstva v skupne sklade, iz katerih bo mogoče kreditirati investicije v trgovini. Iz naslova amortizacije bi bilo tam, kjer je vprašanje blagovnega prometa pereče, mogoče mobilizirati pomembna sredstva, ki bi omogočila rekonstrukcijo trgovine. S takim medsebojnim financiranjem hi se lahko koristno angažirala sicer mrtva sredstva posameznih podjetij. Prizadevanja v letu 1958 naj se usmerijo na pravilno delovanje in organizacijo trga, predvsem trga s kmetijskimi pridelki. KZ in poslovne zveze pa bodo zadostile svojim nalogam, če bodo zagotovile potrebne količine kmetijskih pridelkov potrošniškim središčem. Nejasnosti v zvezi z organizacijo poslovnih zvez je treba v letu 1958 popolnoma razčistiti v okviru zakonitih predpisov in prilagoditi njihovo organizacijo pospeševanju kmetijske proizvodnje. Poslovne zveze naj postanejo organizator trgovine z reprodukcijskim materialom za kmetijske zadruge. Trgovine te vrste, je treba ustanavljati samo v večjih proizvodnih področjih, kolikor bi takšna oskrba ne mogla potekati iz določenega središča. V letu 1958 je treba zaključiti reorganizacijo porabe v trgovini, ki je bila doslej v sklopu kmetijskih zadrug in jo izločiti iz njih. V tej zvezi pa je treba tudi pospešiti specializacijo trgovine, predvsem v večjih naseljih. Da bi se zagotovila stabilizacija tržišča in odstranile motnje v blagovnem prometu, je treba ukreniti predvsem tole:. 1. Sveti za tržišče oziroma za gospodarstvo naj sodelujejo pr-i komunalni izgraditvi s tem, da ugotovijo potrebe po graditvi'novih lokalov. 2. Omejiti je število grosističnih podjetij iste - stroke s tem, da jih združujemo. Ta problem bosta to leto rešila svet za blagovni promet in trgovinska zbornica. 3. Pri trgovskih podjetjih na drobno moramo uveljaviti predvsem politiko ustanavljanja večjih organizacij ski h enot, ki bodo potrošniku lahko zagotovile kulturno postrežbo in široko izbiro blaga ter učinkovito kontrolo. Pri vseh bodočih nalogah naše trgovine pa bi morali sodelovati potrošniški sveti, katerih vloga doslej ni prišla (To izraza. Občinski ljudski odbori naj storijo vse, da se bodo potrošniški sveti v letu 1958 organizacijsko in vsebinsko utrdili. V skladu s povečanim prometom in številom trgovin bo treba na novo vzgojiti 116 strokovnih delavcev. Zagotovljeni dotok iz rednega šolanja je 75, drugi pa se bodo usposobili v strokovnih seminarjih. Število vključenih vajencev bo v letu 1958 znašalo 252. Usposabljanje trgovskega naraščaja bo z lastnim šolskim poslopjem potekalo bistveno bolje kot doslej. Poleg osnovne naloge, da so zagotovijo v trgovini za široko porabo in reprodukcijo potrebne količine in izbira blaga, pa je v interesu izravnavanja naše plačilne bilance treba stopnjevati izvoz aktivnih produktov z našega področja. S področja našega okraja bo mogoče v letu 1958 izvoziti številne kmetijske in industrijske proizvode, na pVvem mestu hmelj, živino, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, lesne izdelke, usnje, emajlirano posodo, cink in cinkove produkte ter tekstilno blago. 10. poglavje Gostinstvo in turizem •V letu 1958 računamo z nadaljnjim povečanjem gostinskih storitev za približno 5%. To povečanje temelji predvsem na povečanih dohodkih prebivalstva in na razvoju domačega in inozemskega turizma. V republiškem merilu naj bi se promet gostinstva povečal za 9 % proti letu 1957. V našem okraju se je promet gostinstva v letu 1957 povečal za 34% proti letu 1956. Na tako povečanje je vplivala izredno dobra turistična sezona v letu 1957, ki je po vrednosti prometa presegala vse dosedanje po osvoboditvi. Veliko povečanje prometa so povzročile tudi večje gospodarske razstave v letu 1957, ki pa v letošnjem letu niso določene. Tako računamo v našem okraju leta 1958 le s 5% večjim prometom kakor leta 1957. Obseg gostinske mreže je v glavnem zadovoljiv. Povečati pa je treba nočitvene kapacitete in urediti obrate družbene prehrane. Omogočiti je treba primerno hrano delavcem in uslužbencem v menzah (Celje, Velenje in druga industrijska središča) in delati na to, da posamezna gostinska podjetja, prav tako zasebniki, uredijo svoje prostore, da bodo lahko pripravljali hrano. V izrazito turističnih krajih je treba razširiti gostinsko mrežo (Celje, Laško, Logarska dolina), ob glavni cesti Maribor—Ljubljana naj bi bili sodobno urejeni ekspresni bifeji, ki bi ustrezali nivoju inozemskega turizma. Gostinske obrate moramo postopoma sodobno urediti. Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet se bo reševalo z usposobitvijo objektov, ki so se že uporabljali za gostinstvo, pa se sedaj uporabljajo v druge namene. To so smernice za razvoj gostinstva, ki jih naj zajema tudi perspektivni plan. Gostinstvo mora posvetiti vso skrb tej smeri razvoja. Raven gostinskih storitev je treba zvišati s sistematično vzgojo gostin- skega kadra. Gostinska zbornica naj posveča temu vprašanju še večjo skrb. Za vzgojo kadrov je treba zagotoviti potrebna denarna sredstva in začeti v večji meri s štipendiranjem mladega gostinskega kadra. * Treba je skrbeti v večju meri kot do sedaj za kulturno postrežbo, ker le na ta način bomo dosegli večji obisk domačih in inozemskih gostov. S tem pa naj bi povečani promet omogočil večji dohodek in na ta načim tudi večjo stimulacijo delovnemu kolektivu. Omogočiti jo treba gostinskim podjetjem sredstva, da bodo lahko poslovala kulturneje ter imela možnosti za nabavo potrebne opreme za ureditev lokalov. V ta namen nameravamo dati iz okrajnega investicijskega sklada 18 milij.'din za vso udeležbo pri natečajih ter kot dopolnilo občinskim investicijskim skladom, ki so namenjeni gostinstvu. S sredstvi okrajnega .nvetioijskega sklada bo okrajni ljudski odbor v glavnem sodeloval v krajih, ki so turistično ali industrijsko pomembni. Občinski ljudski odbor naj pri odmeri lokalnega prometnega davka stimulirajo gostinska podjetja, ki pretežno služijo družbeni prehrani. Obseg družbenih obveznosti nuj bo ekonomski ukrep, ki bo vse gostinske obrate silil k temu, da si zagotovijo potrebno opremo, ki jim bo ogomogočila pripravo hrane. Tako se bo struktura gostinskih storitev spremenila na škodo alkoholnih pijač in drobno družbeno koristnih storitev (hrana, nočitve, brezalkoholne pijače). Gostinska podjetja morajo skrbeti za čimboljšo izrabo kapacitet tudi s pravilno politiko cen v času izven sezone in (predvsem sezonska podjetja) delati na to, da s primernimi ukrepi (reklama, kulturne in zabavne prireditve) podaljšajo turistično sezono. Naravne lepote in priznana zdravilišča omogočajo v našem okraju uspešen razvoj domačega in inozemskega turizma. Ustvariti pa mu je treba materialno podlago za povečanje dotoka turistov. Te potrebe morajo upoštevati tudi vse gospodarske panoge, ki posredno sodelujejo v turizmu. Glavni pobudniki za razvoj turizma pa naj bodo občine. Turizem je postal življenjska potreba v naši družbi in lahko prinaša velike gospodarske koristi. Pri nas gospodarske panoge niso izrabile možnosti za črpanje dohodkov iz turizma. S povečano materialno podlago, z boljšo propagando in s pravilnejšim razmerjem do turistov se bo lahko povečalo število gostov in število nočitev. Naš okraj je po številu gostov, nočitev in po doseženem finančnem rezultatu med najmočnejšimi turističnimi področji v Sloveniji. V letu 1937 je bilo 56.300 gostov, od tega 33.700 domačih in 2.600 inozemskih. Število n očijev je znašalo 460'.000. od tega 446.000 domačih in 14.000 nočitev inozemskih gostov. V letu 1958 pričakujemo nadaljnje povečanje turističnega prometa. Računamo, da se bo število nočitev povečalo proti letu 1957 za 10% — nočitve domačih gostov in 30'% — nočitve inozemskih gostov. Sistematično je treba sproščati nočitvene kapacitete in jih ponovno vključiti v turizem. Povečati je treba kapacitete tudi z oddajanjem zasebnih sob, kar naj organizirajo turistična društva ob podpori občin. V sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori naj se Pri Celjski turistični podzvezi ustanovi sklad za pospeševanje turizma, v katerega se bodo stekali prispevki iz turistične takse. Vsi občinski odbori naj sprejmejo odlok o turistični taksi ter v njem določijo, da se ta taksa uporabi izključno za turizem. Na podlagi smernic okrajnega ljudskega odbora naj občinski družbeni plani konkretno rešujejo pro- bleme gostinstva in turizma s sodelovanjem gostinske zbornice in turistične podzveze. 11. poglavje Obrt V" letu 1958 računamo s povečanjem obrtniških del za 12%. Napredek obrtništva je vsekakor pomemben, vendar 'še vedno ne zadostuje. V letu 1958 je treba posvetiti vprašanju obrti več pozornosti. To nalogo lahko uspešno opravijo le občine, ker najbolj poznajo stanje in potrebe v obrti na svojih področjih. Rekonstruirati in bolje opremiti je treba že obstoječe obrate. Storitvena obrt je pod vsakim povprečjem (1 delovna sila na 93 prebivalcev) in nesorazmerno porazdeljena na posameznih področjih. V lanskem planu je bilo to vprašanje poudarjeno, vendar do danes praktično ni bilo nič izvršenega. Pri stanovanjskih skupnostih naj se ustanovijo nove servisne delavnice za vzdrževanje in popravila stanovanj. Nujno potrebni so gospodinjski servisi, predvsem y gosteje naseljenih središčih, kjer je precej žensk zaposlenih v proizvodnji. Ker je nujno, da občine ta plan izpolnijo, naj se investicijska sredstva, ki se stekajo iz obrti, uporabijo za obrt. Več pozornosti je treba posvetiti dotoku mladine v obrt. V okraju je tudi precej obrtniškega kadra v drugih poklicih. Tudi to delovno silo bo treba pritegniti v stroko. Občine bodo morale najti v letu 1958 možnost za razvoj obrti na svojih področjih, predvsem tam, kjer zaradi šibke obrtniške mreže ni konkurence ali pa sploh ni legalnih obrtnikov. Zaradi povečane gradbene delavnosti, ki bo v letu 1958 še večja, se upravičeno pričakuje povečanje storitfev in povečanje dohodkov pri obrtih gradbene stroke in panog, ki so povezane z gradnjo. Podjetja teh panog bo treba nujno razširiti in ponekod ustanoviti tudi nova. V letu 1958 se nuj plače zaposlenih v obrti odmerjajo po doseženi storilnosti. Zato je treba v proizvodni obrti delo normirati, v storitveni obrti pa je treba Vpeljati realen način nagrajevanja. Samo po teh ukrepih se lahko pričakujejo uspešnejša delavnost, cenejše' storitve in kvalitetnejše delo v obrti. Obseg kapacitet v obrti splošno družbenega sektorja se bo povečal za obrtne obrate, ki so jih kmetijske zadruge Izločile zaradi nekmetijskega pomena. V letu 1957 so kmetijske zadruge oddale 25 obrtnih obratov. Naloga občin je pomagati tem obratom, jih po potrebi razširiti in rekonstruirati, da bo njihovo nadaljnje delo uspešno. Da se obrtniška mreža in učinek dela v obrti poveča, morajo občine oziroma komisije za napredek obrti vse ukreniti za realizacijo smernic v planu. Za izvedbo teh nalog so v celoti odgovorni občin-skii ljudski odbori. Prav gotovo pa je naloga sveta za industrijo in obrt, da skupaj z okrajno obrtno zbornico pomaga občinam uveljaviti navedena načela. Za obrt je v okrajnem investicijskem skladu namenjenih 20 milijonov din in bo na ta nnčin omogočeno okrajnemu svetu za industrijo in obrt, da tudi materialno sodelujejo z investicijskimi krediti, kjer je vprašanje obrti najbolj pereče. Sredstva okrajnega investicijskega sklada naj se pretežno uporabijo za storitveno obrt v tistih krajih, kjer je vprašanje te obrti kritično, to je y gosto naseljenih področjih. Tako reševanje obrtnega vprašanja bo omogočilo dvig življenjskega standarda. 12. poglavje Komunala Da bi se pospešila komunalna izgraditev, ki mora vsekakor doseči takšno višino, da bo zadostila potrebam prebivalstva, vsaj v mestih in v industrijskih središčih, se postavlja ljudskim odborom važna naloga za pravilno usmerjanje teh panog. Računamo, da bo novo komunalno podjetje za razdelitev in prodajo električne energije Elektro Celje investiralo del amortizacije za rekonstrukcije nizko iin visokonapetostnega omrežja in razdelilnih naprav, predvsem v Colju kakor tudi v nekaterih krajih, kjer so dosedanji elektrovodi popolnoma dotrajali. Od 120 milijonov dinarjev, ki so na razpolago, je treba približno eno tretjino rezervirati nove gradnje v tistih industrijski h in turističnih krajih, kjer je električno omrežje pomanjkljivo ali pa ga sploh ni. Pri zidavi novih stanovanj morajo stroške za električno priključitev plačati investitorji sami. Glede na skromna sredstva, ki so na razpolago za celotno službo pri občinskih ljudskih odborih, je nujno, da, občine organizirajo'vzdrževalna dela te službe tako, da bodo uporabniki prispevali predvsem s fizičnim delom, prevozi in gradbenim materialom. V večjih središčih, to je v Celju, Žalcu, Velenju in Rog. Slatini, se bodo v letu 1958 nadaljevala dela za razširitev in oskrbo s pitno vodo ter izpopolnjevala kanalizacijska mreža. Večjo skrb pa bodo morali občinski ljudski odbori posvetiti predvsem drugi komunalni panogi, to je zunanji podobi naselij. To delo ni vezano ha večja sredstva, je pa važno zaradi pospeševanja turizma. V letu 1958 se bo pričel reševati problem mlekarne v Celju. Za stanovanjske namene določa družbeni plan 858,7 milijonov din. Občinski ljudski odbori naj skrbe, da bodo ti skladi smotrno uporabljeni. Računati je treba, da se v tem letu zgradi maksimalno število stanovanj. Občine naj za to stanovanjsko zidavo namenijo tudi proračunska sredstva predvsem tam, kjer je zaradi velike koncentracije delavstva to nujno pot robno. Vodna gospodarstva bodo sama ali po drugih izvajalcih opravila v letu 1958 tale investicijska dela: — v porečju Savinje se bo za regulacijo in za me. lioracijska dela porabilo ok. 300 milijonov din. in to za glavna delovna mesta v Celju, Ložnici, Bolski in Paki; — v porečju Drave na sektorju konjiške občine, kolikor spada to v področje Dravinje, se bo investiralo iz sredstev vodne skupnosti >Drava« ok. 22 milijonov din; iz teh sredstev se l>odo izvršila melioracij, ska dela ter regulacija Dravinje v Zrečah in hudourniškega potoka, ki teče skozi Slovenske Konjice; — za manjša melioracijska dela na Sotli je v proračunu okrajnega ljudskega odbora določena dotacija 10 milijonov din. 13. poglavje Družbeni standard in osebna poraba a) Šolstvo Z reformo naše šole moramo ustvariti take razmere, da bo vsa naša mladina, tako v manjših kakor v večjih krajih, deležna iste splošne izobrazbe, ker so zavedamo, da bomo kvaliteto dela na vseh področjih našega gospodarstva — od industrije, obrti pa do 'kmetijstva lahko dvignili le z ljudmi, kli bodo imeli širšo splošno in politično vzgojo. Tudi v našem okraju smo glede na to že storili prvi korak in izvršili vse organizacijske priprave, tako da bo potem, ko bo sprejet zakon o šolski reformi, izvedba laže potekala. Odpravili smo na podeželju vse nižje gimnazije in jih združili z osnovnimi šolami v osemletke, v katerih v nižjih razredih poteka pouk po novem učnem načrtu. S prihodnjim šolskim letom pa bomo to izvedli tudi v Celju samem. Kvalitetno delo v naših šolah je seveda v veliki meri odvisno od strokovne usposobl jenosti kadra. Ko na eni strani ugotavljamo občutno pomanjkanje učnega osebja, kii je prav zaradi tega ponekod preobremenjeno, pa moramo na drugi strani priznati, da kljub tem težavam na naših šolah poteka delo normalno jn da so doseženi učni uspehi prav zadovoljivi. Naši prosvetni delavci se v polni meri zavedajo svojih velikih nalog, jih opravljajo vestno in skrbno. Važen element za dvig našega šolstva je seveda tudi materialno stanje šol. Ugotoviti moramo, da se v našem okraju tudi v tem stanje od leta do leta zbolj-šnje. Precej sredstev je bilo že porabljenih za izpopolnitev šolskih kabinetov in knjižnic, mnogo šolskih poslopij je bilo adaptiramih. zgrajenih tudi nekaj novih šol, in sicer v Jurkloštru, Velenju, Polulah, nekaj pa jih še zidajo. Dejstvo pa je, da bodo morale občine prav tem materialnim vprašanjem posvečati vso skrb. Tudi kadrovskemu vprašanju bomo morali posvetiti več pažnje, kajti pomanjkanje učiteljstva je tudi v našem okraju še občutno, saj primanjkuje še vedno okoli 120 učnih moči. Zato bodo morale občine določiti še večje postavke za štipendiranje učnega kasira za naše obvezne šole. 'V letu 1958 bomo nadaljevali z zidavo šole v Celju, v Dobrni in pripravili načrte za nove šole v krajih, kjer prebivalstvo Bolj raste, to je predvsem v industrijskih središčih, tako da se bo v bodočnosti pouk razvijal normalno v siveli izmenah, šolska poslopja je treba primerno vzdrževati in razširiti učne prostore s potrebnimi adaptacijami. Nasialje je treba v občinskih proračunih zagotoviti potrebna sredstva za nabavo najnujnejšega inventarja za šole in nabavo vsaj učnih pripomočkov. Glede na vedno večje potrebe po strokovnem kastni v našem gs>spsx]arstvu bi bilo treba povečati kapaciteto industrijskih šol ter iz sklada za kaslre dograditi inslustrijsko rusiarsko šolo v Velenju, Rogaški Slatini in internat pri mctahrršk,! industrijski šolii v Štorah. Poli tika štipendiranja naj se usmerja na najbolj kritične stroke. b) Prs»sveta in kultura Celjskemu gledališču je treba zagotoviti vsaj minimalna sredstva za nemoteno delo. Pričeti je treba s postopno adaptncijo celjskega muzeja, začeti je treba z ustanavljanjem centralnih občinskih knjižnic in čimbolj podpreti slolovanje Svobod in prosvetnih društev. i c) Telesna vzgoja Za uspešnejši pouk telesne vzgoje je treba čimbolj pospeševati ureditev primernih igrišč in telovadišč pri šolah. Knsler naj se nasialje usposablja na raznih tečajih. Okrajnemu odboru TD Partizan in rainim športnim organizacijam je s pnimernimi dotacijami treba omogočiti nadaljnji razvoj. Občinski ljudski odbori naj prevzemajo skrb za vzdrževanje telovadnic tiu raznih športnih objektov. č) Zdravstvo V letošnjem letu je treba vsekakor posvetiti več Pažnje razvoju preventivne službe. Kljub skrbi za izboljšanje te službe že v preteklem času si moramo v tem letu prizadevati, da se to stanje še izpopolni. V letu 1958 bo množična akcija iiuorografiranja, to je množičnega rentgenskega slikanja prebivalstva v našem okraju. 3 to preventivno akcijo bodo v drugi Polovici tega leta rentgensko slikali in zdravniško pregledali vse prebivalstvo tako zavarovance kot ne-zavarovance. V letu 1957—1958 je tudi zelo pomembna akcija proti poliomielitisu, ki je v teku in se bo še nadaljevala, izvedeno bo splošno cepljenje proti kozam, besežiranje in fluorografiranje zobovja. Delavnost vseh zdravstvenih zavodov je bila v letu '957 zelo močna. Najbolj obiskan je bil zdravstveni dom v Celju, kjer je bilo izvršenih skoraj 30% vseh Pregledov v okraju. Ordinacijski prostori tega zdravstvenega doma pa so zelo majhni in neprimerni. Zato se nadaljujejo začeta dela novega zdravstvenega doma v Celju, ki bo najverjetneje začel poslovati v tem letu. Sredstva za to bo zagotovila Zavodu za socialno zavarovanje in OLO občina. V letu 1957 je bilo za zdravstveno zavarovanje po-fabljanih ok. 940 milij. V letu 1958 pa pričakujemo še večje stroške za zdravstveno varstvo, posebno večje stroške ambulantnega in bolniškega zdravljenja, in to zaradi povečanih plač zdravstvenega osebja in večjega števila kvalificiranih zdravstvenih delavcev. Za zdravstveno zavarovanje določa okrajni zavod v letu 1958 preko milijardo izdatkov. V letu 1958 bomo pripravljali splošno zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva v celjskem okraju. Zdravstveno je treba zavarovati še okoli 83.000 Prebivalcev. Način zavarovanja je treba proučiti tako, da se v letu 1958 razčistijo pogoji tega zavarovanja. Zato naj odgovorni sveti pripravijo material in ga predložijo v diskusijo ljudskemu odboru. d) Osebna poraba ' Povečanje osebne porabe iz osebnih dohodkov Prebivalstva temelji na predvidenem gospodarskem razvoju kakor tudi na izboljšanju življenjskih razmer delovnih ljudi, kar pa je vezano na pričakovane rezultate v napredku gospodarstva in posebno na po-večanje produktivnosti dela. D; na tej i>odIagi bo po-večanje gospodarske aktivnosti in zlasti proizvodnje °mogočilo povečanje zaposlenosti in povečanje osebnih dohodkov. Na tej podlagi računamo povečanje narodnega dohodka, v primerjavi z letom 1957, za družbeni gospodarski sektor za 10.9 %. Računamo z možnostjo za nadaljnje povečanje °sebne porabe v planu za leto 1958, in sicer zaradi najmanj 6 do 7 % povečanega plačilnega sklada v socialističnem sektorju gospodarstva ter zaradi ok. 10% Povečanja plač pri državnih organih in javnih usluž-nencih ter pokojninah. Povečanje osebne porabe je treba pričakovati tudi zaradi poživitve drugih področij, predvsem turzma. gostinstva in obrti. Večja produktivnost dela bo ustvarila tudi razmere, primerne *a povečanje splošne porabe na področju šolstva, socialnega zavarovanja, zdravstva, kulture in prosvete ter stunovunjsko-komunalne delavnosti. V okviru predvidenega razvoja osebne porabe in izboljšan ja • življenjskih razmer delovnih ljudi bodo morali ljudski odbori in organi družbenega samoupravljanju prevzeti vužue naloge. Ljudski odbori bodo morali v splošni |x>l:itiki za izboljšanje življenjskega standardu pravilno ujm rahljati razpoložljiva sredstva za osebno porabo in družbeni standard. Posebno pozornost bodo morali posvetiti tistim gospodarskim panogam, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva, kot je razvoj trgovine, obrti in raznih storitvenih strok, posebno v mestu Celju in v industrijskih središčih našega okraja. V mestu Celju in v industrijskih središčih bodo morale stanovanjske skupnosti in hišni sveti prav tako delati za boljši življenjski standard prebivalstva. V ta namen bodo usmerili svoje napore zlasti v ustanavljanje raznih servisov, s katerimi! se lahko racionalno izvršujejo razna dela, ki jih sedaj opravlja vsako gospodinjstvo zase. 14. poglavje Izvoz V letošnjem letu se mora izvoz prilagoditi splošnim smernicam zveznega družbenega plana, da se zmanjša primanjkljaj v plačilni bilanci. Vendar je pri povečanem izvozu treba gledati na to, da ne bo prizadeto notranje tržišče. Gospodarske organizacije mp-rajo varčno uporabljati uvoženi material, s tem da ga racionalneje izrabijo in, kjer je to mogoče, nadomestijo z domačim. Računamo s povečanjem izvoza, predvsem premoga, izdelkov kovinske široke, votlega stekla, končnih izdelkov lesne in usnjarske industrije. Od kmetijskih pridelkov se bo količinsko povečal izvoz hmelja, jagodja, sadju, bekonov, pitane živine in jajc. Povečani izvoz je potrebno zagotoviti s primernimi ukrepi že ob začetku leta. 15. poglavje . Investicijska sredstva in skladi 1. Računamo, da se bo v letu 1958 v investicijske sklade ljudskih odborov, po odbitku sredstev za LRS, nateklo 534,940 milijonov din. Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada okrajnega ljudskega odbora Celje pa IkkJo po odvodu dela za proračun znašala 157,584 milijonov din. Ta sredstva so v glavnem namenjena za soudeležbo pri najetju posojil gospodarskih organizacij tistih panog, ki direktno vplivajo na življenjski standard prebivalstva, zn dopolnilna sredstva skladov občinskih ljudskih odlvorov, za investicije v kmetijstvu nerazvitih področij, za negospodarske investicije i.n komunalno delavnost ter za soude-ležlm pri posojilih tistih industrijskih podjetij, ki so za gospodarstvo okraja najbolj pomembne. Računamo, da se bodo sredstva razporedila takole: trgovina gostii,nstvo in turizem obrt kmetijstvo industrija negospodarske investicije in komunala 20 milijonov din 18 milijonov din 29 milijonov din ■ 27.5 milijonov din 39 milijonov din 42 milijonov din 2. V okraju bo v letu 1958 mogoče uporabiti sredstva stanovanjskega sklada za zidanje hiš v višini 858,738 milijonov din. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da upoštevajo določbe zveznega družbenega plana, po katerih je nidgoče najeti posojilo iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš, za razširitev dn novo zidavo osemletnih šol. 3. V sklad za urejanje voda se določa dotacija iz proračuna v višini 10 milijonov din za vodno skupnost Sotla. 4. V sklad za kadre se bo v letu 1958 verjetno nateklo 108,605 milijonov din. ‘V tem letu pa bo mogoče uporabiti le 44,467 milijonov din. Sredstva pa so predvsem namenjena za graditev, dograditev industrijskih, vajenskih šol lin internatov kakor tudi za dvig strokovnega kadra. 5. Sklad za pospeševanje kmetijstva se bo lahko uporabil v višini 14,884 milijonov din in je namenjen za pospeševanje kmetijstva, za zatiranje kužnih bolezni in za investicije pospeševalnega pomena. 6. Okrajni cestni sklad bo v letu 1958 razpolagal z 42,996 milijonov din. Sredstva sklada se bodo upora, bila za vzdrževanje cest in popravila mostov. 7. V letu 1958 bo okrajni gozdni sklad razpolagal samo s sredstvi, ki so bila v letu 1957 blokirana in bodo leta 1958 sproščena. Po odvodu 10 % v letu 1957 blokiranih in v letu 1958 sproščenih sredstev OGS v okrajni proračun v ' znesku 6,868.000 din, bo OGS razpolagal z 61,817.000 din. Sredstva OGS v letu 1958 se bodo uporabljala na podlagi posebnega predračuna OGS za leto 1958. S sredstvi tega sklada se bosta začeli graditi gozdni cesti na Boču in Raduhi (sektor Kosmačeve rastke— Sedelce) v sektorju SLP. V zasebnem sektorju se bo nadaljevala graditev Partizanske ceste in ceste Mozirje—Šmihel. Del sredstev je namenjen za velika popravila gozdnih komunikacij, za nove graditve, dovršitev in velika popravila gozdarskih stavb in za vzgojo kadrov. , 8. V gasilskem skladu je določenih 7,958 milijonov din, ki se bodo v celoti porabila za nabavo opreme gasilskih enot. I 16. poglavje Formiranje kvote administrativnih proračunov in predvidena skupna proračunska sredstva za 1. 1958 Računamo, da se bodo v okraju Celje v letu 1958 stekla tale proračunska sredstva, ki pripadajo proračunom občin in okraja: v 00© dnn 1. Dohodnina dz kmetijstva 238.620 2. Druga dohodnina 83.400 3. Prorač. prisp. iz oseb. dohodka 785.540 4. Obvezna 4% doklada na krneč, dohodnino 41.180 5. Prometni davek od davč. vrednotnic 6.000 6. Državne takse 75.000 7. Prometni davek od zasebnikov 166.000 8. Prometni davek od vina in žganja 18.000 9. Zemljarina 16.000 10. Dohodnina uradov — ustanov 4.000 It. Drugi nepredvideni dohodki 16.000 )2. Prorač. prispevek od pavšalistov 20.000 13. Obč. doklade na krneč, dohodnino nad 4% (v povprečju okraja 15,3%) 199.150 14. Doklade na drugo dohodnino 17.000 15. Občinske takse 16.000 16. Občinski prometni davek 78.30!) 17. Prometni davek od prodaje na drobno 203.100 18. Dopolnilna dohodnina od lesa 113.417 19. Obč. doklada na prorač. prispevek iz oseb. dohodka v povprečju okraja 8% 89.130 20. 20 % del skladov skupne porabe 56.000 21. Prisp. gozd. uprave za fin. gozd. službe 17.897 Skupaj 2,259.734 Tu sredstva naj bi se uporabila: a) za kritje administrativnega dela proračunov občin 1,392.900 — 68% b) za kritje administrativnega dela proračuna GLO 673.850 — 32'% Skupaj 2,066.750 — 100 % Ostauek od predvidenih skupnih sredstev, ki zna- ša 192.984.000 din, naj bi občinski ljudski odbori uporabili predvsem za investicije dn v korist družbenega štanda rda. Občinski ljudski odbori, ki bodo v letu 1958 ustvarili višja proračunska sredstva, kot so določena v dokumentaciji tega družbenega plana, si s tem ustvarijo možnost večjega investiranja v družbeni standard oziroma v negospodarske investicije. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da se pri sestavi administrativnega dela svojega proračuna omejijo na kvote administrativnih proračunov, ki so razvidne iz dokumentacije tega družbenega plana in da jo po možnosti zmanjšajo, da se na ta način izloči vsebinsko naraščanje administrativnih delov v proračunih in omogoči, da se usmerijo čim večja dosegljiva sredstva v družbeni standard. Pri formiranju predvidene kvote za administrativni del proračuna je vzeta za podlago proračunska poraba administrativnega dela proračunov iz leta 1957, povečana ža zakonita proračunska povečanja, ki nastopajo v letu 1958, predvsem pri osebnih izdatkih. C e t-ir t i del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE 17. poglavje Amortizacija I Polni amortizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jih določijo zvezni predpisi, se zmanjša za 80% pri gradbenih objektih, ki jih kmetijske organizacije dn splošne kmetijske zadruge ne morejo uporabljati (stroji, hlevi in drugo). 18. poglavje Sredstva za prodačun H ^ Razdelitev prometnega davka 1. Po XVI. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1958 pripada okraju prometni davek od vina in žganja, razen prometnega davka v gostinstvu ia trgovini na drobno. Ta prometni davek se v celoti odstopa občinskim proračunom. 2. Na prometnem davku od zasebnikov, vplačanem na področju posamezne občine, so posamezni občinsk ljudski odbori udeleženi takole: Delež občine Celje 50% Mozirje 50% Slovetiske Konjice 50% Šmarje pri Jelšah 75% Šoštanj 50% Vransko 50% Okrajni ljudski odbor ni udeležen na prometnem davku, ki ga plačajo zasebniki v drugih občinah. MI Dohodni na ' 1. Na dohodnini od kmetijstva, ki ostane po vpla- Čilu prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov in po odbitku deleža LRS, je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež okraja Celje 50 % Laško 50% Mozirje 50% Rogaška Slatina • 50% Šoštanj 50% Vransko 50% Žalec 50 % Slovenske Konjice 50% Šentjur 20 % 2. Na doh-odninii od samostojnih poklicev in pre- moženja je okrajni ljudski odbor po posameznih ob-, činskih ljudskih odborih udeležen takole: Delež okraja Celje 50 % Mozirje 50% Slovenske Konjice 50% IV Razdelitev proračuns kega prispevka iz osebnega dohodka 1. Pri prispevku k proračunom iz osebnega dohodka, H ostane po odbitku zveznega deleža in deleža LRJS, je okrajni ljudski ocfbor udeležen takole: Delež okraja Celje 56 % Laško 43% Mozirje 84% Rogaška Slatina 18 % Slovenske Konjice 64 % Šoštanj 47% Vransko 52% Žalec 46% 2. Pri prispevku k proračunom iz osebnega dohodka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku, okrajni ljudski odbor ni udeležen. > Ves preostali del proračunskih dohodkov, kj po zveznem in republiškem planu pripadajo okraju Ce- lje, se odstopa občinskim ljudskim odborom za kritje proračunov. V iZemljarina Pri zemljanki! gospodarskih organizacij, razen splošnih kmetijskih za-drug in kmetijskih organizacij, okraj ni udeležen. Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa v dobro njihovih skladov osnovnih oziroma obratnih sredstev 15% skupne zemlja-rine, ki jo obračunavajo in plačujejo po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Od skupnega zneska zemljarine gre 20 % v občinski investicijski sklad, 15% pa v okrajni investicijski sklad — za financiranje investicij, namenjenih za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ostanek zemljarine se razporedi po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Ta ostanek razporedijo občine. 19. poglavje Investicijski sklad okraja VI 1. Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS steka v okrajni investicijski sklad 40% razen prispevka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku in ga občine razporedijo. 2. Okrajni ljudski odbor lahko najame iz tega sklada v letu 1958 posojilo za financiranje negospodarskih investicij do 50 milijonov din. 20. poglavje VII Gozdarstvo Določitev količin stoječega lesa za posek v letu 1958 1. Za posek v letu 1958 se določajo v gozdovih SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva za posek, tele maksimalne količine stoječega lesa (v bruto m3, t. j. etatna lesna gmota nad 7 cm premera): Gozd. gospodarstvo Iglavci Listavci Skupaj Brežice 2.300 6.600 8.900 Celje 21.000 21.750 32.750 Nazarje 28.700 14.650 43.350 Skupaj 52.000 43.0-00 95.000 Gozdna gospodarstva lahko maks malno oddajo na blagovno proizvodnjo tele količine lesa neto m3: Gozd. gospodarstvo Iglavci Listavci Skupaj Brežice 250 300 550 Celje ' 800 2.300 3.100 Nazarje 650 2.400 3.030 Skupaj 1.700 5.000 6.700 2. Za posek v letu 1958 se določijo za blagovno proizvodnjo (za prodajo) v zasebnih, zadružnih in drugih gozdovih SLP tele maksimalne količine' stoječega lesa v bruto m3 (t. j. etatna lesna gmota na 7 cm premera): I Občina Iglavci Listavci Skupaj Mozirje 61.600 1.440 63.040 Šoštanj 7.800 1.350 9.030 Vransko 22250 2.100 4.650 Žalec 7.f00 3.640 10.740 Celje 1.350 1.500 2.850 Laško 1.900 5.000 6.900 Šentjur 2.600 4.880 7.480 Šmarje 46 1.840 1.886 Rogaška Slatina 23 1.610 1.633 Kozje 131 3.400 3.531 Vojnik 3.500 1.720 5.220 Slovenske Konjice 18.400 2.640 21.040 Skupaj 107.000 31.100 138.100 3. Za posek v letu 1958 za podeželsko porabo se določijo tele maksimalne količine stoječega lesa, v drugih gozdovih SLP, v zasebnih in zadružnih gozdovih v bruto m8 (t. j. etatna lesna gmota nad 7 cm premera): Občina Iglavci Listavci Skupaj Mozirje 8.580 4.670 13.250 Šoštanj 4.320 2.900 7.220 Vransko 2.000 2.670 4.670 Žalec 8.630 10.260 18.890 Celje 1.200 3.000 4200 Laško 2.530 7.550 10.080 Šentjur - 3.500 9.200 12.700 Šmarje 1.260 6.000 7.260 Rogaška Slatina 580 4.220 4.800 Kozje 400 4.350 4.750 Vojnik 2.200 2.780 4.980 Slovenske Konjice 4.600 3.900 8.500 Skupaj 39.800 61.500 101.300 GG Breržice GG Celje GG Nazarje Drugi SLP 14.700.000 din 84.500.000 din 70,000.000 din ll,100j000 din Skupaj 180,300.000 din CLP po m8 iglavcev in listavcev bo določila uprava za gozdarstvo. 2. Delež okrajnega gozdnega sklada od ustvarjene cene lesa na panju v gozdovih splošnega premoženja znaša: a) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Brežice 25% b) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Celje 28% c) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Nazarje 20 % č) za vse druge gozdove sektorja SLP 20 % 3. Od zbranih prispevkov od sečnje lesa v zasebnih gozdovih znaša delež okrajnega gozdnega skla- 'da 27 %. 4. Od sredstev, namenjenih za reprodukcijo v zasebnih gozdovih, se zagotovi GLPZ Celje 55% KGPZ Mozirje 45 % 21. poglavje 2. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Celje bo po potrebi tolmačil družbeni plan. i 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1958. Objavi se' v >Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku« okraja Celje. St 01/3-1658/1-58 Celje, dne 27. februarja 1958. Razdelitev bruto dohodka gozdarstva 1. Za gozdove SLP se določi tale cena lesa (v bo- Predsednik OLO: dote skrajšano CLP) pri sečnji lesa 1958: Riko Jerman 1. r. izdaja Časopisni zavod •Uradni Ust LRS« - Direktor m odgovorni urednik; Jože Jura« - riška tiskarna »Toneta TomSlfia«, val v Ljubljani — NaroCnina: letno 900 din — Posamezna Številka do t strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani J din ve« - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne Številke - Uredništvo m uprava: Ljubljana, ErJavCeva tSa. postni oredal >30 — Telefon direktor tn knjigovodstvo: ŽO-701. uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni rafun: 600-704/2-399