58. številka. Ljubljana, v soboto 12. marca. XX. leto, 1887.
SLOMI MM
Ishaja •vsak dan «vež->r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avs tr i j s k o - o g e rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede« mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr..  za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pOBiljanja na dom računa se po
18 kr. za meec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za inje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za nz nan TI a plaCnje'se od Cetiristopne petit-vi-Bte po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., «'••• se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo.  DredniStvo in uprav niš v« je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Oledalifika stolna". Uprav niStv u naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V zrn i slu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
na dan 26. marca 1887
ob O. uri «voće*
v prostorih. „Narodne Tiskarne*'.
33n.e*vn.l red.:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1886.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Dopolnilna volitev jednega upravnega odbornika.
5. Posamezni nasveti.
OPOMBA. §16. Kdor v obenem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni j pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Iz državnega zbora.
Na Dunaji, 11. marca. Naučni minister je danes veliko pohlevniši vi deti in povprašuje sedaj tega, sedaj onega poslanca, bodi stranke katerekoli. Uzrok temu iščejo v včerajšnji budgetnega odseka seji, kjer mu je večina naravnost odrekla denarja za novega sekcijskega na čelnika. Iz tega utegne sklepati, da mu poslanci na desnici neso preveč udani.
Na dnevni red postavi predsednik velevažno poročilo nagodbenskega odbora o avstro ogerskej banki. Prvi govori poslanec Menger in se strinja z novo nagodbo zastran banke. Ni mu pa po godu, da ni prišel prej zakon o sladkorskem davku na vrsto, ker tako zavlačevanje utegne dotičnim gospodarjem, ki peso pridelujejo, in fabrikantom, ki iz nje sladkor narejajo, škode narediti kakih 25 mili jonov. Minister Dunajevski ga zavrača rekoč, pred-
LISTEK.
Odprto pismo Borisu Miranu.
PiSe Danilo. cAL^^ViTH/ Na zadnjem elite-večeru „slovenskega kluba" ste prečastiti — naravnost rečem — izvrstnik iu učitelj naš, govorili o „srci". Kaj ta beseda Vam pomeni, ste povedali že čestokrat. Lepa je ta slovenska beseda, a Še veliko lepša je, Če se vzame pomen, ki ga jej Vi pridevate. Vse, kar ste narodu našemu na slavo spisali, meri na to, da bi besedi „srce" priborili pravo vsebino in sloveče ime. Dejal bi, da je to Vašega življenja „magistrale". Žal le, da Vaš zvon poje samo za našo majhno domovino. Teh glasov je sedaj že treba vsej človeškej družbi. Saj socijalno vprašanje, katero jej v našej dobi razsaja po prsih, ni zgolj vprašanje želodca, temveč vprašanje — srca. Dandanašnje socijalne bolečine se ne dajo rešiti z ekonomskimi pomočki, nego je treba, da se v nezadovoljnej množici preporodi tisto, kar se imenuje srce, da se preporodi v duhu praktičnega krščanstva. Na to jedino pravo stališče ste zaceli vabiti in klicati Slovence vsem na čelu Vi. Če gremo za Vami, se tako še o pravem času naš
log o banki je bil dodelan in zato je prišel poprej na dnevni red, oni o sladkorskem davku pa pro-uzroča toliko težav, da ga ni bilo še možno sestaviti.
Slovenski poslanec g. Miha Vošnjak najprej kritikuje prav srečno nekoje izreke Meugerjeve in govori posebno o slovenskih posojilnicah. Ni zadovoljen z dotično po odboru nasvetovano resolucijo ter naznanja, da jej bode popravka dodati iiasveto-val. S tem, če bauka eskoniptujn posojilnične menice, tem ui veliko pomagano. Veliko več bi jim koristila, če bi vsakej posebe do določene b\ ote naklonila kredita. Naposled še poudarja, da hode glasoval za nasvet manjšino odborove, naj so na na šoj stranki bankovcev tudi nenemškim jezikom prostora privošči. To zahteva člen XIX. Ueč je sicer majhna, a ne po sebi, ampak na bankovcih, a načelo je veliko, in to se mora uravnavati. (Živahno: dobro, bravo, vvbornč, poslanci mu čestitajo,  zlasti češki.)
Za VoŠnjakom govori knez Lichtenstein jako zmerno in izjavi, da bode glasoval tudi za po polnjenje napisa na našej struni s pripisi v nenemških jezikih. Madjari se radi tega tako upirajo temu, ker se boje, da ne bi ogerski Slovani izvedeli, da njih je drugod še tudi nekaj. Naposled pojasnjuje ameriško bančno sistemo. ki bi po njegovem mnenji le deloma za naše razmere sodila. (Bravo, bravo.) Češki poslanec prednaša zanimivo, a predolgo zgodovino avstrijsko-ogerske banke. Pritoževal se je britko, da banka zmiraj prezira potrebe posojilnic; tudi graja, da se ni n Č ustreglo zahtevam treh čeških trgovinskih zbornic. Graja, da se monopol, bankovce izdajati, državi jemlje in izročuje privatnim ljudem. Hvali poštne hranilnice, podlago bodočej državnej banki. (Bravo, vvborni.)
Generalna debata se zatem sklene in govori poročevalec Bilinski.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. marca.
Več ogerskth državnih poslancev je časti-talo bolgarskemu regentstvu, da je zatilo ustajo, kaznovalo izdajalce domovine in tako obvarovalo nezavisnost bolgarskega naroda.   Res Čudno,  da se
narod izogne socijalnomu prekretu, ki je navaren celo starejšim in najraogočnišim narodom. Ob jed-nem bode s tem dano sijajno izpričanje, da se tudi z malo oblastnim jezikom, kakor je naš domači slovenski, da doseči kultura s svetovnim, obče človeškim obzorjem. S svojim slovstvom lahko zvršu-jemo svoj poklic za vsako dobo, Četudi le v ozkih mejah naše domovine, če bodo pisatelji pravo hoteli, nas prav vodili. Z mislimi, katere Vi razširjate v zadnjih letih posebno jasno, presegli smo že celo velike narode. Jaz vsaj menim tako. Oziram se v tej stvari večkrat po svetovnej literaturi, a tako so n. pr. v nemškej literaturi pisatelji socijalnega pomena „rari nantes in gurgite vasto". Žid vodi nemško pero, žid s svojim materijalizmom in cinizmom v svojim puhlim etektoljubjem. To je kuga, ki pustoši srce, zatira poštenje, širi črno nezadovoljstvo. Da se je pa naše slovstvo ohranilo še tako čisto in zdravo, da mu pisatelji dajejo praktično vsebino, plemenite namene, to je lahko rubrika v knjigi našega narodnega ponosa. Kakor bister potok z zdravo vodo se po tem našem slovstvu vije Vaše delovanje, katero ima v sebi toliko dobre socijalne hrane. Skrbimo za poštenje, plemenitost in zadovoljnost srca — to je zlata nit vsem  Vašim raztresenim
Madjari sedaj toliko brigajo za nezavisnost Bolgarske, ko je pa bolgarski narod vzdihoval pod turškim ižesom se pa zanje še zmenili neso, ampak so se simpatizovali z njihovimi zatiralci Turki.
%naiue države.
„Correspondence Hongroise", ki ima zveze z ogerskimi vladnimi krogi, objavila je pomenljiv članek o eventualni rusk.o-avNti*ijski vojni. Oger-ska, pravi omenjeni list, gotovo mej vsemi evropskimi državami najbolj potrebuje miru. Mir jej je potreben, da dalje razvija liberalne naprave, utrdi temelj ogerske države, ter uredi finance. Ko bi pa Avstro Ogerska tudi popolnem premagala Rusijo, bi jej to vender ne koristilo. Zategadelj si moramo prizadevati, da se orijentsko vprašanje reši z mirnimi sredstvi. Vojni z Rusijo se bomo lahko izognili, ako slednja ne namerava uničiti nezavisnosti balkanskih držav. Ako bi pa Rusija hotela razširiti svoje gospodstvo po vsem balkanskem poluotoku, potem nam ne bi ostajalo »truzega, nego varovati z orožjem interese, ki so v tesne j zvezi z našim narodnim obstankom. Pa tudi v tem slučaji se ne sinemo udajati nikakim iluzijam, kajti balkansko vprašanje se z jedno samo vojno no bode rešilo. Kakor si z jedno zmago Rusija še ni prisvojila Balkana, ravno tako bi zmaga avstro-ogt rske vojske še ne naredila konca ruskemo teženju, razširiti svoje gospodstvo po Balkanu. Nemogoče ni, Rusijo zmagati in jej napraviti mnogo škode na kopnem in na morji, toda nemogoče je uničiti 80 nrlijonov Rusov. Ako Rusija želi res prisvojiti si Balkan, tedaj jo moremo z orožjem samo zadržati, a nikakor 'je ne moremo prisiliti, da bi se odrekla svojim željam. Čez nekaj časa bi se znova začel boj. Zmagovita vojna z Rusijo bila bi le začetek celej vrsti vojn, ki bi se ponavljale v daljših ali krajših presledkih sto let ali pa še dalj. Zategadelj imamo dovolj povoda, izogibati se vojni. Upamo, da se bode s časom ruska gospoilstvaželjnost pomanjšala. Kadar postane Rusija velika ustavna država, tedaj se bomo pa lahko ž njo spor azumeli, da se reši vztočno vprašanje po načelih svobode in narodne nezavisnosti. Do tedaj bomo vsaj našli modus vivendi mej državama, ki imata vender le namen širiti civilizacijo, ne pa pobijati druga drugo. Vzgled nemško-francoske vojne naj nas opominja k zmernosti. Vsak nepristranski politik mora priznati, da Alzacija in Lo-rena nesta toliko vredni, kakeršne žrtve pa imajo sedaj Nemci, ker so si prisvojili ti dve deželi.
Da se ustanek v Ru£čuku in v Silistriji ni po-siečil, je tudi temu pripisovati, da je runi unska vlada bila opozorila bolguralto, da bivši bolgarski častniki si prizadevajo, da bi napravili ustajo kje ob Dunavu.
spisom, to je Vaš etični pomen za nas, to po Vašem poklic ne le slovenstva, nego vesoljnega slo« vanstva, katero bi tako lahko dalo novo moč, novo zmagovito dobo propadajočej civilizaciji. Kdor še kaj druzega išče v Vašem delovanji, bode seveda tudi našel. Ali kdor išče ideje, najde idejo za pravo uljudbo iti srečo posameznikovo in narodovo, idejo, vredno, da se rodoljub zanjo naudušuje, idejo, ki slovensko slovstvo kaže kot organ dobi« človeške usode! Kolikor ste za to idejo storili — in storili ste skoro v vsakem manjšem ali večjem delu —, toliko večja je slava Vaša in naša!
Ali kam sem zašel ? ilotel sem le nekoliko h> pregovoriti k Vašemu zadnjemu predavanju. Že začetek je bil prav blagodejen. Kar ste govorili o „frazi", je bilo podobno solnčneuiu žarku, ki pro-dere meglo. Res je, malokateri danes ta dan ne živi in ne trpi pod njo, pa bodi le „megličica". Po čem jo poznamo, to spako, nam neste povedali. Tudi ni treba bilo, saj jo res vsakdo pozna, vsakdo skoro tudi časti. Prava boginja našega stoletja, deseta modrica je „fraza", ste dejali, njen oltar pa, bi jaz na kratko dodal, sta tako zvana dnevna literatura z dnevno politiko. Kakor čreda na pašo, se usuje meščanstvo v kavarno in „muliu tam ća
Iz Berolina prihaja vest. da se bode sklicala «•% r«»|i«il4H koiifcrnica za rešitev bolgarskega vprašanja. To je najbrž le želja Bismarckova, ki bi zopet rad posredoval, će bode le moč v škodo slo-vanstva. Nam se ne zdi verojetno, da bi se sklicala konferenca, kajti večkrat se je žc to nameravalo, a Rusija je temu odločno oporekala.
Sedaj sicer še Ituniju ne namerava zasesti ]iolj4ai*ij«s ampak hoće počakati, da večina evropskih velevlastij pride do spoznanja, da se dingače ne da narediti red na Balkanu, in se dobro za vojno pripravi, ko bi potem še kaka velevlast ugovarjala, da se jej ne bode bati poraza Sedaj ho skoro vsi ruski listi proti okupaciji, če tudi priznavajo, da se čas približuje, ko bode morala Rusija kaj oaločnega storiti. „Graždanin", katerega urednik knez Meščer ski ima zveze z dvorom, piše, da RuBija ne bode ganila niti jednega prsta, ko bi si tudi Avstrija pri-Bvojila Bolgarijo. Ko bi se bil prevrat v Bolgariji posrečil, bila bi nekda Rusija v Sofijo odposlala generala Kaulbarsa. Sicer se pa bliža konec vladi sedanjih Sofijskih mogotcev. Nevolja mej narodom je že Bilno velika. Z nasilnimi sredstvi se utegnejo še nekaj časa obdržati na krmilu. V Plovdivu, Ba-zardčiku in Kaskeciji je dalo regentstvo nabiti plakate, da bode vsakdo ustreljen, naj bode oborožen ali ne, ako bi narod nagovarjal k ustaji To ven der dovolj jasno kaže, da večina naroda ni na strani Stambulovcev. „Novosti" mislijo, da je nnjveč zavisno od Francije, da se ugodno reši bolgarska kriza. Ako bode Francija odločno podpirala rusko politiko, se bodo nazadnje udale tudi druge vlade.
Po listih se je Širila vest, da je turški sultan čestital bolgarskemu regentstvu in da Porta odobrava usinrtenje upornikov. Ta vest je pa izmišljena, kajti samo veliki vezir je bolgarskej vladi izrekel svojo zadovoljnost, da se jej je posrečilo zatreti ustanek. Usmrtenja upornikov pa v Carigradu ne odobiavajo, dobro vedoč, da utegne ta korak bolgarsko vlade imeti nevarne posledice.
Srh**ki oficijozni listi odobravajo, da je bolgarska vlada ukazala usmrtiti  upornike. Rističev organ „Ustavnost" pa želi,  da bi Rusi kmalu za-seli Bolgarsko in naredili red   Organ opozicije odločno zahteva, da bi Srbija začela- Rusiji prijaznejšo politiko.   Bolgarsko vprašanje  sedaj  zopet obrača nase pozornost, ko je Bismarckova zmaga pri volitvah odstranila vojno  nevarnost na zapadu. Srbija mora tudi pripomoči,  da se kmalu reši bolgarsko vprašanje, kajti sedanje nenormalne razmere v Bol garij i škodujejo srbskim koristim. Nova prijateljska zveza z Bolgarijo Srbiji  nič ne koristi, ker je sedanja nepopularna bolgarska vlada preslaba, da bi mogla ustreči srbskim zahtevam. Vprašanja, katera so vzbudila srbsko-boluaisko vojno, Še neso rešena. Srbiji sicer ni treba začenjati vojne, a mora v zvezi z Rusijo, ki želi miru na Balkanu in razvoj slovanskih držav, energično delati na to, da se reši bol garsko vprašanje.   Vsekako mora Srbija vzajemno poBtopati z Rusijo, osvoboditeljico balkanskih držav, kalna ima pravico braniti slovanske narode pred vsakim tujim uplivom. Le s tako vnanjo politiko si bode Srbija pridobila veljavo na slovanskem jugu.
V riiNkem vojnem niinisterstvu se hitro na daljujejo vojne priprave. Železnice dobile so povelje, da naj pripravijo vozove za prevoz vojakov. Mesta ob meji se hitro zalagajo z živežem in smodnikom. Vse kaže, da bode Rusija poskusila z orožjem pridobiti si prejšnji upliv na Balkanu, ako se tako stvari v kratkem zanjo ugodnejše ne zasučejo. Vest, da je bil general Roop iz Odese poklican v Peter-burg, ker mu mislijo izročiti poveljstvo vojske, ki bode zasela Bolgarijo, se oporeka. Povabljen je bil, kakor več druzih gub'rnatorjev, da se je udeležil posvetovanja o raznih davčnih in monopolnih načrtih.
Turška vlada je prepovedala izvažanje konj v Srbijo. Poslednji čas so Srbi v TutČiji pokupili
mnogo konj za vojsko. Ker je pa nevarnost, da se zaradi bolgarskih zadev Turčija sama zamota v vojno ter bi potem sama potrebovala konj, je vlada prepovedala izvažanje.
l->aiii*OMk» vlada si jako prizadeva zago toviti si naklonjenost Rusije. Diplomatičnemu agentu v Sotiji je naročila, da naj podpira ruske želje Zategadelj je francoski zastopnik priporočal Sofijskej vladi, da naj nikar strogo ne postopa z uporniki, ker dogodki v Ruščuku in Silistriji neso druzega, kakor domači razpori mej dvema strankama.
Oblastva so v Nemčiji prišla na sled ob-širnej socijalistiškej zvezi, katera ima svoje člane v Berolinu, Poznanji, na Saksonskem, v Južnej Nemčiji, Rusiji in Švici. Več osob so že zaprli in dobili mnogo papirjev, iz katerih se razvidi, kak namen, da ima ta zveza.
Dopisi.
Iz Trata 11. marca. [Izv. dop.] Pravijo, da se Slovenci hitro in lahko učimo tujim jezikom in celo tujim šegam in navadam. Mogoče, da je to res, a kakor fakta dokazujejo, učimo se bolj lahko in z večjo slastjo tujim razvadam in slabostim, in tujstvo nema na nas nobenega dobrega upliva! In vender bi se mi Tržaški Slovenci prav lahko mnogo lepega naučili od nasprotnikov naših, Italijanov. Le poglejmo od bližje njih delovanje in videli bodemo, kaj se pravi imeti svoj princip ter v s t r a j n o in energično delati, da se doseže svrha! Tako vidimo, da že dolgo vrsto let pošilja tržaški deželni zbor na ininisterstvo peticijo, naj se osnuje italijanska univerza ali pa vsaj juridična fakulteta. Nič jih ne moti, da jim leto za letom ministerstvo odbija prošnjo, oni jo prav tako vstrajno leto za letom pošiljajo zopet na Dunaj, meneč, da bodo naposled vender-le dosegli svoj namen. In vse kaže, da bodo imeli Italijani v Trstu prej svojo univerzo nego mi osnovno šolo. Letos tržaški deželni zbor s to prošnjo ni osamljen, podpira ga jednako se glaseča prošnja isterskega deželnega zbora in mnoge prošnje mestnih poglavarstev isterskih in južnotirol-skih. Tako delajo vsi Italijani tega cesarstva zložno in vstrajno za jedno svrho in naposled bodo morali doseči bvoj namen!
Zajedno z deželnimi zbori delajo tudi italijanski državni poslanci in politična njih društva, ni čuda torej, da tudi mnogo dosežejo. Kako vse drugačno je delovanje naših prvoboriteljev in naših političnih društev! Tu še ni nikjer jedinstvenoga programa, če je, je le na papirji, ni zloge, ni odločnosti in tiste vstrajnosti. Mi trpimo, da se preko naših interpelacij prehaja na dnevni red, da se stavijo naše prošnje ad acta ter da se nas k večjemu tolaži, da sedaj še ni mogoče nas uslišati, da bode pa že boljše!
Da pa ne bodemo presplošni, vzemimo si konkreten slučaj, na katerem dokažemo lahko vse tu očitane slabosti.
Kdo živih se ne spomina glasovite prošnje za jedno slovensko ljudsko šolo v Trstu, katero je naše „politično" društvo „Ediuost" izročilo našemu mestnemu zboru ?! Po vseh listih zagnali so tedaj naši prvaki krik, da so nabrali preko tisoč križev in podpisov. To je bilo pa tudi prvo in glavno delo, nabrali so podpise, potem so gosp. počivali in prošnja se je ta čas dolgo, dolgo medila v nekej miznici. Ko je bila na-
posled prošnja umejena in gospodje odpočiti, izročili so jo mestnemu zboru; ta je šel preko nje na dnevni red in stvar je zaspala! Italijani so se nam takrat se ve da neusmiljeno posmehovali in rogali — in ni ga lističa v Trstu, da bi ne bil tisti čas poskusil svojega skrhanega dovtipa ob Slovencih in vjih prošnji, ki je bila, kakor so ti listi poročali, zaradi premnogih križev in hiroglifov podobna „po-kopališču".
In glejte, celo to „pokopališče" je mestni zbor, (naše politično društvo „Edinost" bodi za to zahval i eno) tako globoko pokopal, da živ krst in tudi pohvaljeno društvo ne ve, kje mu počivajo umrjoči ostanki, da bi na dotični fascikelj moglo narisati vsaj še jeden križec ! Kakor vse kaže je našej slavne j „Edinosti" magistrat prva in zadnja instanca ves drug svet jej je pa menda s plankami zabit. To je bila blamaža, da malo takih. A kaj, da bi se bilo samo društvo blamovalo, pa pod firmo „političnega društva „Edinosti" osmešili so naši prvaki vse Tržaške Slovence ter zmanjšali naš že tako majhen ugled pri nasprotnikih naših. Kaj je bilo tega treba?! Bi H ne bilo bolje, da ste nam prihranili tisto blamažo sebi pa trud in napor, ki ste ga imeli z nabiranjem podpisov in pisanjem prošnje?! Če ste se pa tega lotili, bila je vaša sveta dolžnost stvar dognati do konca, ne pa ustaviti se po prvem koraku!
Poglejte malo, kako delajo Italijani, od njih se učite odločnosti, doslednosti in vstrajnosti v boji za svoj narod in dosegli bo-dete na tak način stvar i j, ki se vam zde sedaj nedosegljive!
Iz neiieljsltili krogov na Slovenskem 11. marca. (Šolski nadzorniki.) V zadnjem zasedanji deželnega zbora hrvatskega vsprejel se je vladni predlog, ki je za učiteljstvo velike važnosti, namreč: Na Hrvatskem in Slavonskem naj se ustanovijo 4 mesta k. deželnih šolskih nadzornikov, in sicer naj bi se odločili 2 mesti za srednje in 2 za ljudske šole.
Deželni šolski nadzornik za srednje šole imel bi 2400 gld. letne plače in 350 gld. stanarine, a ona dva za ljudske šole vsak po 1600 gld. plače in 300 gld. stanarine.
Dijete za prvega znašale bi 6 gld., a za druzega 4 gld. na dan poleg postavne potnine.
Kot deželni šolski nadzorniki za ljudske šole smejo se imenovati samo učitelji ljudskih Šol, kateri so si za ljudsko šolstvo posebnih zaslug stekli ali pridobili in kateri imajo za to posebno znanstveno in pedagogično-di-daktično strokovnjaštvo.
Vladni predlog močno poudarja, da se je deželna vlada prepričala, da ravno ljudski učitelji imajo eminentno sposobnost voditi in kontrolirati praktično delavnost (delovanje) njih tovarišev.
Jednako poročilo smo čitali tudi v nemškem pedagogičnim listu „Pedagogium", a tej notici dodal je še urednik dr. Dittes: „Hiemit gibt Croatien anderen Landern ein ruhmliches Vorbild. Diese Bestimmung entspricht ebensovvohl dea Interessen der Schule, wie der Gerech-tigkeit gegen den Lehrerstand."_
Dalje v prilogi. *^HI
sopise — brez glave kakor čreda travo. Ali pa tudi | — po Vašem — kakor „žemlje in regle" od pe-karja dobivamo zjutraj, opoludne in zvečer iz časnikov, knjig in govorov misli in sodbe pečene za potrebo svojo v hišo, da vemo, kaj je dobro, kaj slabo; kedaj upimo slavo, kedaj bodimo jezni in razkačeni. Druge plačujemo, da mislijo za nas, seveda ne veliko. Nas pa s frazo pitajo. Že sedaj jih je malo, ki bi si upali po svojej glavi misliti in soditi. Res je tudi, da se bode skoro velika množica odvadila misliti, če se bode človeštvo vedno Še dalje tako razvijalo. Tu bi hotel jaz vmes poseči, da bode potem več in tem glasneje govorila, kakor se že sedaj godi, o stvareh, ki kot prazne „fraze" kraljujejo v ponosnej glavi. Proti „frazi" ste nam imenovali čudovito zdravilno rastlino — poštenje. Ali dovolite mi vprašanje, je li pričakovati, da se bodo v poštenjake spremenili tisti, ki jih „fraza" redi V Menim zato, da si mora množica pomagati sama. Ničnost in slepoto „fraze" mora občinstvo spoznavati, a v to mora misliti, samostalno misliti.
Jedna najnesrečniših „fraz" Vam jo to, da se vedno kri* i — „v znanji je moč." Malo smo osupnili, I o smo Culi ta strel v .sveti ta aksijom. Toda
po starej spretnosti ste se dobro opravičili. „ Vernuuft wird unsinn", najlepša resnica prestane biti resnica, ako se poudarja jednostransko in rabi neumestno. Pogubna je ta fraza, ker je dandanes postavljeno nanjo celo poslopje javnega uka, javne odgoje. Vse za glavo! — slove dandanes gaslo. Vi pa pravite: ne glava sama, ne srce samo; glava in srce v pravem ravnotežji, to še le je človek po božji podobi in po volji božji. Opisavali ste nam sedanjo učečo se mladino, kakšna je po duhu in namenu te „fraze".   Govorili ste od srca z resnim, globokim glasom — srečna mladež, ki ima tacega  učitelja ! Naš mladi narastaj je od dne do dne bolj nekako truden, nič se mu prav ne ljubi, nekako težko misli, oko se mu bolj in bolj kali, živci so mu nekako bolestno razdraženi, lice njegovo ne kaže pravega zdravja, glava mu često tudi tam odreče, kjer bi najbolj pokazala svoje moč in silo .... to se glasi, kakor šumenje pred potresom!   Verjamemo Vam, da smo že tako globoko !   Pritrjujemo Vam, da to vse za to, ker se skrbi samo za glavo, a srce se zanemarja.   A niti za glavo se ne doseže namen ker se dušna hrana mladini ne podaja prava, ne o pravem času.   ne v pravej meri.   A kam pridemo po tem V   Glava je samopašna, od kod nam pride sočutje,^ usmiljenje,
bratoljubje in brez tega, kaj bode človeštvo? Nasproti temu ste naglašali, da je nam treba zdravega rodu na duši in na telesu, da je nam — ne samo Slovencem, nego družbi človeškej sploh, — treba mož in mater, a v ta namen, je treba preosnove v javnej odgoji, s katero se bode gojilo, blažilo in povzdigovalo Brce.
Prejasno ste označili protisemitsko gibanje, da je to boj srca proti glavi, boj poštenja proti „frazi". Orožje nam bodi srce, ste rekli. Vender to ni boj le za idejalne smotre, nego tudi za materijalne. Kristus je bil dovolj plemenit, a bil je vender križan. Naša plemenitost nas ne bo odrešila židovskega pritiska, a semitstvo po Vašem nema srca, zato pa proti nam ne postane plemenito, krščansko. Srce more samo toliko biti orožje proti semitstvu, kolikor se je možno moralno braniti, a semitstvo bode še le tedaj ugonobljeno, kadar se mu iz rok izvije materijalno gospodarstvo, za ta boj je srce veliko prenežna stvar.
Veliko, veliko lepega ste nam povedali, govoreči o teh stvareh. Slednjič pa ste vender tudi razodeli, kaj je „besedovanju" Vašemu pravi namen. Tako gorko, kakor le kdo more, ste nas upozorili knjige, ki Vas ima sedaj v svojej oblasti. Kakor
Priloga »Slovenskemu Naroda*4 it 58. 12. marca 1887.
Vzgled Hrvatske naj bi uplival tudi na naše kroge, kajti sedanje imenovanje Šolskih nadzornikov ima premnogo nedostatkov. Mej sedanjimi nadzorniki imamo tudi takih, ki so glede ljudske šole praticnosti popolni novinci, vrhu tega je pa živa potreba, da se pravičnost nasproti učiteljem bolj v poštev jemlje in sploh, da se ta zadeva skoro na bolje obrne. —c.—
Domače stvari.
— (O Franu Ondfičku) piše „ Pester Loyd*: Mladi češki godec Fran Ondfiček je v mali redutni dvorani koncertoval. On zavzema že svetovno ime, in se imenuje po vsej pravici vrednega naslednika imenitnega rojaka Laubeja. Slednjega ne doseže morda v velikosti glasu, a v vseh drugih točkah umetnijo mu je gotovo jednak. Čistost intonacije, dovršena tehnika iu čudovito lahkotna zvezana igra so lastnosti, katerim se je pri Fran On-dfičku čuditi. Če mogoče še večji uspeh kot s Eis-inoll-koucertom — dosegel pa je Ondfiček z „motto prepetuo" od Serasata, katero točko je bliskoma" sv i ral in jo moral tudi ponavljati. Vse težave in težkoče so temu umetniku lahke in vse, kar svira je prelepo, Ondfiček izvablja svojimi dragocenimi goslimi najmilejše, najčistejše glase. „Motto perpetuo" sviral bode gosp. Fr. Ondfiček v Ljubljani pri koncertu dne 15. t. m.
— (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu Goriškega odbora 2034 gld 3 Vi kr.
— (Iz mestnega zbora Ljubljanskog a.) Včerajšnja seja mestnega zbora, pri kateri je bilo navzočnih 22 odbornikov, bila je jako kratka, ker so se rešile le zadnjič ostale točke dnevnega reda.
— Dr. Tavčar poroča v imenu pravnega in personalnega odseka o MUhlsteinovem volilu in o dotičnom dopisu deželne vlade. Ustanovnik napravil je neko ustanovo 80 gld. za doktoranda juris, ali medicine. Vsota narastla je že na 300 gld. Ustanova se ni mogla oddati, ker je jedini sorodnik Še le v 7. razredu gimnazije, in se ne ve, kaki stroki se bode posvetil. Drugi kandidat, ki bi imel pravico do ustanove, je kandidat modroslovja, kot tak pa nema pravice do ustanove. Poročevalec torej na-svetuje, naj ostane Miihlsteinova ustanova, kakor je bila doslej, a naj se magistratu naroči, da jo v navadnih rokih razpiše Predlog se vsprejme brez razgovora. — Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o brezuspešni dražbi mestne parcele v katastra I n i občini Gradišče. Računilo se je, da se dobi vsaj po 2 gld. za štirjaški meter, ponudili so se pa le neznatni zneski po 40 in 44 kr. za štir-jaški meter. Zato predlaga poročevalec, naj se stvar pusti, kakor je bila in se parcela ne proda. — Profesor Toma Zupan, poroča v imenu šolskega odseka o c. kr. velike realke in z njo zvezane mode-lirske šole računu za 1. 1886 in nasvetuje, da se račun odobri, ako tudi deželni odbor kranjski pri trdi, da plača polovico troškov. Predlog obvelja in seja se sklene.
— (Odbor za osuševanje barja) imel je danes dopoludne ob 10. uri sejo. Navzočnih je bilo 12 odbornikov in kot zastopnik deželnega zbora
ste nam nekdaj dopovedovali, kako si mislite dobro pi?avo, kako bodita v njej združena idejalizem in naturalizem, kar ste na to stran mislili, čutili, želeli in učili svoje rojake z nedostatno besedo, to je
— kakor ste dejali — blaženi spisatelj knjige pokazal sijajno v dejanji vsemu svetu. Celo željo ste izrekli, da bi jo bil rajši spisal Slovan, ali Ivan Turgenjev ponosnega ali pa Boris Miran skromnega imena. Knjiga je na videz namenjena otrokom, s še večim pridom jo bodo brali roditelji, učitelji, vsi odrasli ljudje, tudi ljudje v zaporu Ne dvojim, da je knjiga vredna takšne hvale. Vzemimo jo torej in borimo in mož naj se najde, ki jo priredi v korist našega naroda! Knjiga je prišla lansko leto že na svetlo v 33-ih izdajah, spisal jo je Edmondo de A m i c is in naslov jej je sama in jedina beseda: „Cuore" (Srce).
Kar sloveči italijanski pisatelj v svojej knjigi divno razpleta, za kar se Vi vso dobo svojega življenja borite z nepresežnim peresom, to je tedaj tudi izrekel po svoje, kratko in krepko naš Levstik, saj ste dali, da smo konečno čuli tudi njega:
„Edo le potrebno je,
Skrbi zA-Be, ljubi brata,
Dvigni ga, odpri mu vrata,
In sodnik naj bo src rt!"
Kako jasno, kako pomenljivo so nam te be
g. Dežman. Sklenilo se je, da naj se enketa skliče dne 20. aprila t. I. in se deželna vlada naprosi, naj potrebno ukrene, da se udeleži enkete melioracijski inžener Ed. Markus. K enketi se povabi tudi inžener pl. J. Podhagskv, ki je oba načrta izdelal. Deželni odbor se naprosi, da dovoli g. deželnemu inžener j n I. V. Hraskemu šest dnij dopusta, da si ogleda z načelnikom odborovim gosp. Fran Trtnikom Ljubljansko barje. Posamični odborniki nasvetujejo, da se iztrebijo zanemarjeni glavni jarki v Brezovškem in vrhniškem okraji, kar se dovoli. Načelniku pa se naroči, da si ogleda dotične jarke in potem, ako previdi, da je trebljenje nujno potrebno, takoj izvršiti da dotična dela. Potem se seja sklene.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne 10. t. m. pri drugi obravnavi bila je zatožena hu dodelstva tatvine 19 letna, brdka natakarica Jovana Sedelčič,  že  dvakrat zaradi tatvine kaznovana. Dne 10. oktobra 1. I. ukrala  je v gostilni Jo vune Winkelhofer v Stobu, kjer je služila za natakarico iz zaprtega ko/čega  380 gld.  in potem odšla v Ljubljano. V preiskavi je dolgo časa tajila tatvino, naposled pa se udala,  da je z nožem  kovčeg od • prla in vzela 180 gld. Tatvino ostalih dveh stotakov pa odločno taji. V isti dan, ko se je tatvina zvršila, bil je navzoč zatožene ljubček, Janez Jager, s katerim je potem v Ljubljani  imela vesele dni. Na kupila je zase mnogo obleke, ljubčeku pa črne hlače. Ko jo je policija prijela, našli so pri njej še kakih 15 gld., veliko pa nakupljenoga blaga    Ko jo je predsednik sodišču vprašal, ali ne ugovarja, da se denar in blago vrne g. Winkelhoferjevi, je pač temu pritrdila, a izrecno zahtevala, da se črne hlače izločijo, ker jih je s svojim denarjem ljubčeku kupila, kar je vzbudilo splošno veselost. Porotniki so vprašanje  krivde jednoglasno  pritrdili in sodišče obsodilo jo je na 5 let težke ječe, poostrene s postom. — Pri prvi včerajšnji obravnavi zatožen je bil hudodelstva ponarejenega kovanega denarja Ant. Ferfila, fakin iz Trsta.   Pred par leti  prišel je v dotiko s posestnikom Sli varjeni v Senožečah. Slednji ga je baje vprašal, pozna li koga, ki  bi znal denar delati.   V Trstu  razgovarjal Be je potem s potepinom Fr. VVaitzom. Ta, po rokodelstvu kovač, tožil mu je, da že mnogo časa nema dela. Pogovarjala sta se, kje bi se dobila pomoč in Ferfila je rekel, da ga seznani s Slivarjem, ki bi utegnil po magati. Ferfila predstavil je VVaitza Slivarju, ki mu je dal 7 gld., da preskrbi potrebno orodje, s ka terim bi se koval denar.   Odšli so s strojem vsi trije v Senožeče in so v Slivarjevi hiši  iz cina in antimona  napravili  180  prav dobrih goldinarjev. Toliko jim ima namreč sodnija v rokah   \Vaitz in Slivar bila sta že pred dvema letoma obsojena, ker sta izdajala ponarejene goldinarje in stojita danes kot kaznjenca pred sodiščem.   Oba  trdita, da je Ferfila tudi soudeležen hudodelstva, ker ja je on pravo za pravo zapeljal.   Ferfila pa samo to priznava, da je tolarčke s peskom likal. Obsojen je bil na 5 let težke ječe, poostrene s postom. — Včeraj popoludne bil je v tajni obravnavi obsojen France Kern, posestnik v Gorjah, zaradi spolskega posilstva na dve leti težke ječe,  poostrene s postom.
sede donele po tem, kar smo čuli od Vas! Res je, umeti je treba pisatelja, pesnika. Potem se bi lahko reklo, da tudi Vaše zadnje, tako lepo, tako gorko predavanje izvira le »iz ljubezni ene", od koder je izišlo vse drugo Vaše obilno delo. Pa še smo, ki Vas ne umejemo: znali boste, da je Vaši lepa dolžnost — govoriti na dalje!
Jaz pa sem danes pri konci. Le opravičiti se še hočem, zakaj pismo svoje udano do Vas pošiljam nezapečateno. To je tako. Potožili ste zadnjič javno, da Vas rojaki ne umejemo, kakor bi Vam bilo drago, pa ste ob jednem opomnili, da prosite tistega, ki bi iz družbe pošiljal Vaše besede v svet, naj ne govori o njih s stališča preozkega ali celo nasprotnega. Neste še dobro izpregovorili te misli, kakor bi trenil, se je obrnilo kardelo oči name, ki sem sedel na zadnjem konci mize. V teh očeh je bilo nekoliko nagajivega očitanja! Samemu sem tedaj dolžan, pokazati, da sem neustrašen, če tudi sem uverjen, da opomnja Vaša nikakor ni mogla veljati meni. Pisal sem pa, ne da bi koga zanimal za Vas
— saj tega nočete in ne potrebujete — nego, da bi se skromna rekla za stvar, ki je Vam in meni na srci.   Če tega neseni pogodil, bodite prihodnjič
— v vsej udanosti rečeno — bolj previdni!
Na Dunaj i, 7. marca 1886.
— (V Rudolfovem) je jutri v Čitalnični dvorani gledališka predstava. Igrale se bodo igre : „Ulaznica v prvem nadstropji", „Po pogrebu" in nBerite Novice". Mej igrami čveteroročno sviranje dveh gospodičin. Cisti dohodki so namenjeni za dopolnitev gledališkega odra.
— (Vdiletantiškem gledališči v Sevnici) predstavlja se jutri „Požigalčeva hči", igra v petih dejanjih, ki jo je češki spisal J. K. T vi, poslovenil pa Josip Stare. P. n. diletantom mu remo le čestitati, da so spravili to igro na Sev-niški oder.
— (Povabilo h koncertu,) katerega priredijo BreŠki pevci z dobrovoljnim sodelovanjem Krškega godbenega kluba v soboto 19. marca 1887 v hotelu Klembas v Brežicah. Program: V.Parma: „Hej Krcani!" koračnica. 1. A. Schuller: „Sirena", ouvertura. 2. C. \Veidt: „FrUhlingslied", moški zbor. 3. C. Millticker: „Carlotta-valček iz operete »Ga-sperone". 4. A. Nedved: „Pozdrav", možki zbor in bariton solo. 5. J. pl. Zaje: ,V boj!" koračnica iz opere „Zrynski". 6. D. Fajgelj: „Pobratimija", možki zbor. 7. J. Strauss: „Fledermaus"-potpuri. 8. V. Parma: „Spomin na Kranj", četvorka. 9. Th. Koschat: „Der traurige Jodlerburscht", moški zbor. 10. J. Strauss: „Giardinetto"-polka (frangaise). Za četek točno ob 8. uri zvečer. TJstopnina 50 kr. za osobo. Čisti dohodek namenjen je revnim v Brežicah.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Bukurešt 12. marca. Izvest jo Hava-sovo iz Ruščuka: Vojno sodišče obsodilo pomorskega kapitana Kisimova na jedno leto na trdnjavo, dva civilista, zatožena soudeležbe pri ustanku, pa na smrt. 300 mladih vojakov po-miloščenih, 125 starih vojakov obsojenih v ječo od 1 do treh let. Slednji prosili za po miloščenje.
Berolin 12. marca. „Norddeutsche AUge-meine" poudarja, da je centrum, glasujoč pod wclfskim vodstvom proti septennatu, za vojno deloval, do čim papež miru želi.
Berolin 11. marca. „Norddeutsche AUge-meine" javlja: Ruski car podelil povodom svojega rojstvenega dne državnemu tajniku grofu Bismarcku red belega orla. — To odlikovanje zmatra se za važno znamenje miru.
Pariz 11. marca. V Nizzi bil popoludne ob 2. uri 50 minut zopet potres. V mestu velik strah. V mestih Cannes, Ventiniiglia in Diano Marino bili tudi potresi.
Rim 11. marca. V mestu Porto Mau-ricio bil močen potres, a ni škode napravil. Istodobno čutili so v Ventimigli močan, valovit sunek. Prebivalstvo bežalo iz hiš v barake.
Monte Carlo 11. marca. Ob 3. uri popoludne bil jedno sekundo trajajoč potres.
| Hittner-jVv conlferni »prit] je obrnil na«e konkurenco, kor se pogostem povprašuje po njem. Sedaj je le k:ikih 1O0 raznih ponarejenih izdelkov in talsifikatov pod raznimi imeni, kot coniferni cvet, »prit smrekovih igel, izvleček smrekovih igel itd. Da občinstvo ne bode prevar-juno, zahteva naj odločno „Bittner-jev coniferni sprit". — Kje se dobiva, pove denašnji inserat.
Javna zahvala.
Veleeenjfciia goapiea Terezija Lisec, tukajšnja c. kr. poštar ca, prinesln je podpisanemu 40 gld. 22 kr., katere je z goBpico A Mavfievo nabrala pri tukajšnjih občanih v namen, da su porabijo v podporo Borovniški šolski mladini.
Jako prijet'i o dolžnost izpolnujera, da ae v svojem in v imenu revne Šolsko mladine v prvej vrsti zahvaljujem zgoraj omenjenima gospicama, kakor tudi vsem dotičnim p. u., ki ao tuli dobrosrčno k tej izvanr* dno lepej podpori kaj pripomogli.   Bog povrni stotero!
V Borovnici, dne 11.marca 1887.
1Tx*u.ii L3u.pl€>>*, nad učitelj.
Poslano
gospodu Fr. Dežmanu, knjigovezcu.
Ko je Kolumb druščini, katera jo bila okrog njega zbrana, p .kavni, kako so jajce na oBt postavi, /.akričtli so najodenkrat vsi: „A to znanao mi tudil"
„Matica Slovenska" obstoji že nad 21. leto Dosedaj Še nobenemu knjigovezcu na um ni prišlo, da bi preskrbel Matičnim knjigam lepo \ nanjo obleko, kakor jo jaz letos nameravam, ter s tem tudi našo obrt povzdignil. Da bi bil vedel, da dobim takoj uelednaccga konkurenta, gotovo bi bil to opustil, dobro vedoč, da v preveliki konkurenci nima nikdo dobička in bo tudi delo potom sploh slabo izvrši Ceno 40 kr sem tako nizko nastavil, da trezno misleč vender kaj lepega iu dobrega ceneje zahtevati ne moro. Podpisujete se, da t>te Matični knjigovezec, to jo toliko, kakor ko bi so katera tiskarna sklicevala, da je Matična tiskarna. Matica nima svoje knjigoveznice, toliko vsaj je meni znano. — Brez zamere 1
JT. Bonač%
(16f>) knjigovezec
Poslano.
P. n. bi. gg. udom „Matice Slovenske"!
Z ozirom na Poslano v 56. žt. „Slovenskega Naroda" naznanjam, da vežem v svoje j delavnici knjige „Matice Slovenske" okusno, v trdo in fino angleško platno po tako nizkej ceni, da pač ceneje nikomur ni mogoče, in sicer stoje platnice z vezanjem vred za jedno knjigo :to kr., za vse tri knjige jednega leta samo OO kr.
Vsa dela izvrševal bodem izključljivo v svojej delavnici in prosim častite ude, da me z naročili kmalu in obilo počaste. Pooblastila za nebroširane pole ni potreba pošiljati, ker knjige „Matice Slovenske" broširam jaz jedino le v svojej knjigovez niči in jih tudi razpošiljam, tako da udje, kateri naroče vezane knjige, dobe iste ravno v onem času in l isto pošiljatvijo, ko vsi drugi udje broširane. Posebno plačevanje poštnine torej odpade. Naročnino za vezanje naj se direktno name pošilja, kar je ravno tako gotovo, ko naročitev pri Matičnem upravništvu.
V nadeji mnogih naročil, priporočam se z odličnim spoštovanjem (157—2)
JFiraiijo Dcžman,
icn.jig-ovez.ee „^Csttice Slo-v-ean-slce",
Ljubljana, Sv. Petra cesta hiš. št. 6. Tujci:
11. marca.
Pri Slonu: Paaini % Dunaja. — Bahlauf iz Gradca. — Schlessinger iz Roke. — pl. Heller z Dunaja — Haber-nig iz Celovca. — Speiser z Dunaja.
PriMnllelt Lodenthal Weiss z Dunaja — Strodt iz Budimpešte. — Segre, Qninger iz Trsta — Dr Lcit-meier iz Gradca
Meteorologičiio poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
A	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-77 mm. 734-55 mn. 734-55 mm.	08° C 60'C 4-4 C	brezv. si. svz. si. vzh.	megla obl. obl.	12 4( inim. dežja.
Srednja temperatura 3-7', za 0S)° nad nonnalom.
ZD~u.2asi3sl2:a, "borza
dne 12. marca t. 1.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 79-20
Srebrna renta.....„ 7995
Zlata renta......„ 10925
6°/, marcAa renta .... „ 9590 Akcije narodne banke   .   .     „  £50'—
Kreditne akcije.....„2 -3-30
London........„ 127-95
Srebro........„--
Napol.........„ 10-11
G kr. cekini....... 6-03
Nemške marke ..... , 02-75 4% državne srečke iz I. 1854 25'> gld. Drtavtte srečke 'iz 1. 1864 100 „
Ogerska /.lati' renta 4n/0......
Ogerska papirna renta p%.....
579 Štajerske zemljifić. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4yi,/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabet ine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Budolfove srečke.....10 „
Akcije aflglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-druBt. velj. 170 gld. a. v.
- gkl
125 164 96 87 105 115 12 ti
99 174
19 107 215
danes
79- 90
80- 50 110-90
i'6-45 850-— 285-80 127-80
„ 1009 n 602 , 0205 gld. 50 kr.
85 10
50
60
25 50
Zahvala.
Za mnogo udeležbo pogreba, djirovateljem krasnih vencev in sploh za obilo dokaze milega sočutja o prerani britki izgubi našega iskreno ljubljenega
SbS^Si 3Sei !Es4 i^i^^i <^Sa^
izreka tem putom vsem dotičnim najtoplejši) zahvalo
rodbina
(164)
Ivan Svetkova.
Vabilo na naročbo in prošnja.
»♦^AffO«lo>iuji i>etl*ija:<>$i-ij«!s", ki se tiska v „Učiteb>kem Tovarišu", izide v posebni knjižici, ki bode stala 70 kr. Dovoljujem Bi vabiti, da bi si jo naročili gospodje učitelji in šolski prijatelji. Pri tej pri iki prosim, da bi mi oni gospodje, ki so dobili od mene kako knjigo na ogled, vrniti jo blagovolili na moje stroške, ako jo obdržati ne nameravajo.
V Krškem, 10. marca 1887.
Ivan Lapajne.
Semena -mi
velikanske  pese, detelje, raznih trav in sočivja
,     au|b»l)»(' vrste prodaja sveža (141-2)
PETER LASSNLK v LJUBLJANI.
Poslano.
P, u. blag.      udom ..Matice Slovenske"!
„.Matica Slovenska* izda vsako leto navadno po troje knjig. Te knjige so broširane. Ali keliko je vsaka knjiga već vredna, ako jo lično in trdno vezana, to vsak prizna. Posamezna vezana knjiga, ako je kolikaj lično vezami, .stoji HUSOgO vee, kakor če se jih veže več na jedenkrat. Na tej podlagi sklenil sein, knjige .Maflet Slo\enske", in sicor na vadni format, kakor jih slednja izdaje, vezati okusno, v trdo in fino :«ii Ješko platno po tako nizkej ceni. kakor Je mogoče. Piatniee I vezanjem vred st.ile bi za knjigo -IO kr. Ta vez stala bi trikrat menj, nego bi se posamezna knjiga vsaj primerno dala vezati. Da ml bode pa mogoče platnice in ve/, po tej, gotovo nizkej ceni izdelovati, je to, da bodem vsa dela izključljivo v svojej knjigoveznici izdelal, in pa, da trie p. n. blag. gg. udje „Matice Slovenske" počaste z obilimi naročili. Vez in platnice stale bi za vse tri knjige, ki jib iz <a „Matica Slovenska", huiiio 1 gld. SO kr.
Prosim pa častite ude, da me z naročili kmalu po-častč ter s tem pooblaste, da dobim pravo število nebro-širanih pol Matičnih knjig in morem tako o pravem času platnice prirejati ter knjige brez zadržka izdelati.
Naročnina za vezanje naj mc direktno name pošilja, da upravništvo „.Matice .Slovenske" ne hode uadlegovauo. — Poštnina znaša do 10 milj daljave 21 kr. in čez 10 milj 36 kr. do pet kilo teže, torej se tudi lehko trijo naročniki skupno naroče.
V nadeji mnogih naročil, priporočam se z odličnim spoštovanjem
IVAN BONAČ,
kujigovezec,
(155  2) LJubljana, Poljanska cesta it. 10.
SpOOO.OOO
hruševilt, češnjevih in jabolčnih divjakov, akacijne, belo-trnove in ribezove 1 do 3 letno sadike prodaja Ivan Kratoeliwil, Vorder Lhota pri Podebradu na Češkem (161)
Prememba vinotoča.
S tem naznanjam, da se letos ne bode točilo vino pri Kodeljevem gradu, kakor vlani, po 25 kr. liter, temveč se začne 18. marca točiti vino po 27 kr. liter na mojem lastnem vrtu pri Klav-niškej cesti.
Za mnogobrojni obisk se priporoča (156-2) Predovie. •
na pet vrst in s petimi molglasi, doneča, kakor do sedaj še nobene ni bilo, proda se po prav primerno nizki ceni. — Več o tem pove v. \ od i *c k v i.Ju Uljani. l'oljaii-Hka cesta št. 25. (126—3)
Išče se popolnem zmožnega
pomočnika (k oni i s)
za trgovino z mešanim blagom na deželi.
Ponudbe z dokazi večletnega samostalnoga službovanja in B naznanilom referenc po upravništvu „Slovenskoga Naroda". (142 3)
v vodjih in manjših količinah se kupujejo pri
»Bavarskem dvoru" v Ljubljani.
(159—1)
l\Tci>i*ciiiočljivc
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobč so vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnioe, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (554—33)
i,
Fran Baitz, urar t
na Uiuiskej cesti št. 3,
te priporoča za popravo vsakovrstnih novih in starih ur n* stojalih, igrajočih na piske ali na kak drug način. Popravlja pa tudi godbeue iustruuieute, izdeluje ročne arlstone in harmonike, ki imajo od 3 do 6 vrst, pliisharnionlke z večjimi spremeni. S sedmimi spremeni narejena po najnovejši ni . meriškem načini velja 170 gld. Sedaj ima narejeno in ha prodaj jedno harmoniko s 3 vrstami, v moli jako močno d močo; jedno kro-matiš s 3 premeni, 4 dvojno pojč, doneče kakor orgiji-, ter ima vso tone; jeden basvioionccllo s 4 Btiunnmi in vijaki, ki ima jako prijeten ton, in jedno prav dobro vi-Joliuoj jedno pltisliarutoiiiko z dvojnimi privitimi jezički iz inedeninske pločevine, jako lepo donečo in s sledečimi spremeni: # baurdon, •— uorauglais, •— ex-preasion, • tliisto, •—- forte, © claiinete, ki zado-stoje za manjše cerkve, ter lajno (Werkol), ki se lahko nosi in goni z vitlo, s spremenom cileiBt-kopel a flaute. Igra tri prav lepo norme, polke, mazurke in čavdaš (160—1)
t U motno (41—151 J
♦
Bohe $a ZiS>?»ovja
ustav Ij a  po  uaj novoj šem  a m e r i k a n s k e m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plomboi anja in vse zolme operacije
♦ zobozdravnik A. Paichel,
poleg Ilradocltuga mostu, I. nadstropje.
Gospod GABRIJEL PICCOLI
v IJiit>lJani.
Moj sin l)olehal je dve leti vslod bolečin v Želodci, na slabem prebavljeni i. vetrovih in zelo močnem krči.
Zaradi neprestane uerednosti v prebavi in roji shujša' je neznano in postal ves zbegan.
Ni Vas treba zagotavljati, da sera vsa sredstva, ki nam jih medicinska naša veda zadaje, poskusil, in da tudi raznovrstnih rudninskih voda nesem p<»/...I»iI; ali Žal, da učinek vseh posknlenj niti olajšujoč ni bil.
Naposled pride mi na misel Vaša toliko čislana ze-lodčevu ejnenca in pribežim še v njeno zavetje, nadejaj« so le še od nje rešitve. — In nesem se varal! — Izšlo jo tako nepričakovano dobro, da je moj sin, dasi jo komaj 6 nafte te esence použil, čutil se takoj vsega spremenjenega in popustilo ga je vse preje neznosno trpljenje; — zagotavljam Vas, ta ozdravitev dozdovala se mi je kakor kak čudež. —
Ne morem biti toli nehvaležen, da ne bi po tuko očividno sijajnem uspehu vsakteremu, ki trpi na slabem probavljenji, hemerojidih in sličnih boleznih, \aSo želodčevo esenco urav gorko ue priporočal
Pooblaščujem Vas tudi, da to sprič.ilo moje hvaležnosti razglasite in to kot zahvalo velozasluženemu možu, ki je iznašel tako izvrstno sredstvo in lok, kojega ni mogoče dovelj prehvaliti.
Vas udiino pozdravlja
Dr. Leon ]Levi,
dosluž. zdravnik.
V Trstu, 14. februvarja 1887. (112—i)
"\i
pripravna za prodajalnico, t^ostilnico in obrtnijo, proda so iz proste roke in po nizki ceni na Dunajski cesti v lira *it i i blizu Lukavice. Hiša je v dve nadstropji in z opeko krita ter ima 7 sob, kuhinjo in klet za vino; zraven e dvojni hlev, 4 štanti kozolca, njiva, gozd in dva vrta za cvetlice in salato. — Cena bo izvo pri
(12)—3) «4. Ferlic-i v I4iit»»ji SI. 22.. ,
Spedicijski bureau za ees. kr. avstrijske državno železnice
Nasproti   JOSIP   STRASSER Nasproti kolodvora.   v impmku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode.
Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni hileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—6) Jfotterdama  )       vozijo vsako nedeljo
»Air
Iz iu
Amsterdama
prekrasni parniki od ees, kr, avstrijske vlade
koncesijonovane nizozmslo-aierišie pariiške družbe v Novi Yori.
Iz Inšprttka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
I     Dunajski, originalni, pristni I
TRPOTČETI
I izvleček  N (pocli*oiB»iovuol<i«lim)
I apnom-železom, I
I kal ori izdeluje samo lekar Victor pl. Trnkoczy. I I lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113. I
I Izvrstno, že 20 let preskušeno in neprekos-
I ljivo zdravilo.   Pri začenjajoči se »ušici (tuber- I
I kulozi), jelilii, slabosti plue. bljuvanju krvi I
I pomaga JBf* izvlečkov o apno "Vsi s tem, da I
I gnojno dele ozdravi (zaapneni). — Proti poiuanj- I
I kanju  krvi, bledici,  slabosti,  »krolelj- I
I tiiiti pomaga veleuplivno sW kri tlelujoče že* I
I leaso. "%*B — HaselJ, hripavost,« katnr, za- I
i nIIsecu je. težko sapo olajla, ozdravi in odpravi I
I BW trpotcev isvleeek. "W Iz teh treh zdra- I
I vilnib  sestavin jo najgotovejšo  zdravilo za vse I
I prsne in
I  plučne "bolezni. I
I Pozor! I
Znameniti zdravilni uspehi originalnega izdelka duse-■r n> se z dvojnim upli-\ a n j «-iu trpotce vega iKvleeka v zvezi z apnom-železout, kar potrjujejo mnogi ozdraveli B zahvalnimi pismi — katera so v originalu
razložena na ogled. Posebno se opozarja, da je treba paziti, da se moj izdelek uo zamenja s kakim drugim, ki se blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahtovu naj se pri kupovanji „Trpotecv izvleček z u pno ui-*.c lesom Iz FmnziNkuNolekurne na Dunaji" (Hundsthurmstrasse 11B). Daje pristen, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotčeva rastlina in sv. l raiu-iši-U ). Originalna cena gld. I.in. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincijo, je; l-*rait/.i»ku»-.V pol ltekc. H i«-n. IIiiikIsI Inii-iiislrass«- \r. 113, (kamor naj se pošiljajo pismene naročbo).
Zalog;a pri gosp. lokarju U. pl. Trnkoozy-Ju
v LJubljani in v lekarnah vseh  večjih provin-cija'nih mest. ' (»54—2r>)
3U
Dobro ohranjen, stoječ
]pstrDn.i staroj
m petimi «lo -*«'-.iiini konjaklmi silami
proda se po ceni. (i4«-3)
Kaj več pove: Fran *fally. strojari j.i v i j ul»l Jani.
KK*XKX«KK&SS*KKK*KK
[]6 JOTO*
proti neznatni plači
vsprejema (15 4-2)
Fran Drenik,
glavni zastopnik ,F0NCIERE'
Kongresni trg št. 14—1'.
tt*XXX*KKXKKXK*tt**
IpsL ekarjaPlCCOllja.
^ _-J>!** j* r_ v. J_,j u b 1 j a a i.
I
resila lm' .1« 08 hepopfsljtviti muk, koje som trpel -.sled lelodceVe obolelosti veliko let; vsa umetnost In veda zdruvništva obupala je. nad menoj in gotovo bil bi že danes pokopan, ko bi ne nafte! rešilne roke v tem neprecenljivem sredstvu, ki me je reSi o po* glibno bolezni. H. Hermanu.
delovodja v Tržaškem arzena lu, I/.dolovatelj pošilja jo v zahojćkih po 12»tekle-iiic za 1 gl i. 38 kr. po postnem povzetji. 1'o.štnino trpe p. t. nnroenik'.
V steklenicah k 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „prl angeljl", Dunajska oeeta.
V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rlzzioli ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trstu, Istri ln Dalmaoijl. ,5-10)
s MTriumf
s trijerjem popolnem očiščen dobi se pri (137-5)
Gabrijela Jelovšku na Vrhniki
KMI kil« |to lO alti. -asj
Dober postransk zaslužek.
Agente- za zavarovanje za življenje in proti otcnjii za mesta, trgo in večje župnijske kraje vsprejme dobra in jaU > i»ri 1 ju ena avstrijska drniba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod ,,k. M. 1S67*' poslati temu listu.        (70—12)
V < al n metu v Severnej Ameriki
dne 2.p).jnnija 1886.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar pole«? rotovža v Ljuhljani.
Naznanjam Vam, da sem prejel Vaio pošiljatev doma eih /dravil, kakeršne Vi napravi jaie, v svojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas tedaj so jedonkrat, po pošti poslati sailednj ili l*vi tno iiplivajočih domaCili zdravil ter Vam hkratu po.-djeiu 0 dolarjev (nad 20 gld. av *ftlj.} za poplačilo trosko v. Vzlic precejšnjih vožnib trolkov bo ne ustrašim naročiti Vaš-li jako razširjenih domačih zdravil iz Cul ume t a, Mic-hlu""« v .Severne] Ameriki, ker jih in nji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo.
Ostanem Vuni udani
Josip SelJ-TieHer, v Cnlunietu, Michigan, Sev. Amerika.
5 dvHnajstoric Marijn.eeljsklk knplfle »a želodec, proti želodčovini boleznini itd., 1 steklenica 20 kr.
6 zavitkov kri elatilnlh krogljic, 1 škatljica 21 kr.
1 dvannjstnrica evel.ii zoper trganje po dr. lI»lU--i, proti prutinu, revmati/tnu itd, 1 steklenica 60 kr.
I rivamvjstorica soku kranjskih planinskih zeliše s podtosforno-kisliru apnom in železom pomešanega, proti plućnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica fil» kr. F. n.
Jedtutkili zahvaluili pisem in naročil za domača zdravila lekarne THNKOOZY, zraven rotovia v L j ubijani, došlo je poslednji iz vseh dr/.a v kontinentu, na stotine is? kronovin Avatro-Ogersko in sicer od zdravnikov, lekarjev. xitliioz«li-aviiik»v. duhovnikov itd. itd. 1792—21)
V zalogi klobukov
AIf@I KRE.T 01.
na Kongresnem  tr:rn.  na vo^lu Gledaliških nlic.
se dobč najfinejši in najnovejši
3MT- fcLolD-Lifei
za gospode in dečke, kakor sadi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in pa ni/kili etaah,     199— 8j
jCACAOi
ČOKOLADA
1ICT0R
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvoj Dunajskoj razstavi kuhinjsko umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, st i pristni samo, če imata uaio uradno registrovano varstven-.
znamko in firmo. (8f>6—7tt;
ll»Ol»ivit HCi pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de litrates, V Ljiitiljniii pri k- l*eirii L.hnmiiI1c-ii. Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. npr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnicit
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
^ snk o j   naročbi  pridene     o  cenili. ^38s^€lj
Adlergasse št. 42,
(284—24)
pošilja proti poštnemu povzetju, dokler s« ne izpruziie zalogu. slouVee hlatjo mnogo eeneje, kakor *laue iz<lelov»iije.
množina suknenih ostankov! lf    l-l-—            3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, 1 U6IIKSL    za celo moško obleko. I                                                             1 ostanek «ld. S.75.			Popotne plahte iz teškega, ernegii  ali ruja-vega pliša, jnko velike, (poprej po gld. 8) sedaj Mamo Kld. 4.	Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gld. ■-	Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, j pasaste v vseli barvah), 1 kompletne velikosti, 1 1 kom. 1M> kr. |
1 ostanek posobne preproge S      10—12 motrov dolg, 1 vseh barv, jako trajen, 1              gld. 8.50.	Prt iz jute, najnovejši nzorec, kompletne   velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr.	Domate platno 1 vatel široko, 1  cel kos  29 vatlov, »Id. 4.20.	Ženske srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, e kom. Kld. 3.25.	■ioii.js ke žebrake, temne ln »Ive, z barvaHtimi krajci, li>0 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kosu. »Id. 1.50.	Prti v  vseh barvah, 3 kom.  6U veliki gld. 1, 3    „   «/4    „   gld. 2.1
E Kuhinjske I iz sivega platna, kom-I        pletno dolge. 1     tt komadov 70 kr.	Prticlii beli, platneni,4/, v kvadratih, e kom. «ld. 1.20. Eavini prtički platneni, v vseh barvah. S kom. 8S kr.	Delavske srajce iz dobrega oksforda, kom -pletno dolge. a komadi gld. 2).	Gospodinjski ptedp as&iki iz močnega modrega pbttns, tiskani   po najnov. uzorcib. H kom. ald. 1.50.	Žepni robci obrobljeni, z  barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospode  «ld. 1 1    „      „ gospe     kr. HO 1    „      n otroke    kr. OO	Zastori s ČipIs:£i:nCLl, 1 meter široki, v   veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr.
Garniture iz ripsa 1 v najkrasnejših  barvah, 2 1 posteljni   odeji  in na-1 naianl prt, okolu in okolu I          z vrvico in cofi. I    Garnitura gld. 4.SO.	Platnene otirače, "bele,   55 r-a.ea.e65.xnl 3crst1cl. 0 kom. Kld. 1.2».	Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi hlanšeti. 1 komad  7<* kr.	Garnituri iz jute, 1 pri i■■ 3 poMtel.jiii odeji, lopo narejena, kompletnu vo-likosti, gld. S.SO.	Zastor iz j ute, 2 dela, po 3'/* metra dolga, z draperijo in resanoi, lepo narejen, Sld. 2.»0.	Predposteljne preproge iz jute, l'/a lu^tra dolgu,   okolu in okoln % resami, jio najnovejših uzorcih. l i>ar gld. I.:»0.
Posteljne odeje I       iz rudečega kretena, 1  elegantno prešite, ■       kompletno velikosti. I         1 kom. gld. :t.	Polplatueni žepni robci za moške in /,enwke. veličastno narejeni. 1 dvanajst, gld. l.SO.	j^.n.rjleč;lri popotni plaidi, iz čiste volne, 8'6 m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za po|totni plaid 75 kr.	Frottier-jnko elegantne, z jako ru-il. rimi krujci in resumi. « k«»iu. gld. 1.50.	Sternbergsko blago i& posteljna obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto,   gar. pristne barvo. 1 kos (30 vatlov) »Id. «.	Oxfordf 30 vatlov, Kl<l. 1
Damast-orall 1 za posteljne prevleke, 1     1 vatel Širok, izvrstna 1 I kos (30 vatlov) gld 5.54».	■•■•usni rolM'i iz sivega platna, z rttdečimi krajci. 0 kom. 60 kr. Robci za čistenje stekla iz belega platua, z rudedimi krajci.   0 kom. gld. I.	Sifon, jnko dobre bazo, izvrsten za moško, žensko in otročjo perilo.  90 ctin. širok. 1 kos (ilO vatlov) Rld. 5.	Namiziftj 1 prt in 6 prli«i-cv iz platnenega damastii. <-n ml i urii gld 2 :;«>.	Platnena rjuha (brez si-o-a), 2 m. dolga, l1/« m široka, iz najboljšega platna. 1 kos Kld. I.IO.	^'ttrejene moške hlače i i/, dobrega dieviotu, jako j     pripravno narejene. 1 pa i Kld 1/15.
1 Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.			Korespondenca v v^eh avstrijskih jezikih.		
D2C
Da omogočiti) vsakemu omisliti si, kar jc v vsakej sobi naj-prakticneje in najlepše, nastavil sem svojim d Ivanom za malo časa nizko oeno
Moji divani preoblečeni so z modernim, troedslai ;om, ki ne izgubi t>ar\ • Za dobro delo se Jamči Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanje izde-Inji m jih tudi brez istega. Resnim hip cm na deželi po lijem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le za malo Časa, torej prosim, se pravočasno sati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo so jamči.
Zemljišče,
obsegajoče 18 oral zemlje, s hišo in hlevom, v Tolmačevem, in jedna parcela na Ljubljanskem barji pro<lu «e iz proste roke. Kupnina se sme tudi plačati v dveh ali treh obrokih. — Kaj več pove lastnica Cecilija kueler v Tolmačevem -l. I O. 115—2)
tapeeirar v l.jukl|anl, Kljuoarske ulice št. 3
Vsa v mojo stroko spadajoča dela,  n. pr. salonske g:* t-> i ture, žimnice, posteljne uloge t. t. d., izdelujejo se po ceni, brzo in solidno.   Poprave v mestu in na deželi /.čin.mi in izvršujem v občno zadovoljnost.      (54—13)
5: Jemena.
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste trave, Kašeljski kaps, Ribniški krompir in fižol i. t. d.
priporoča po najnižji eenl 1158—1)
iVAN PERDAN v Ljubljani.
Priporočan,ju vredno
za zasobnike in gostilničarje na deželi!
Pivo v steklenicah,
eksportno pivo, ki se ne pokvari, lz pivo« varne bratov Koslerjev,
v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Zalogo ima (132—2)
iffner'6
MM-SPRTE
ne smel bi manjkati  v  nobene} bolni* *ke| in otroejej sobi; on je desln-fekclj«ko sredstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in prinaša v sobo ozonizovan kislec in je posebno priporočati pri otročjih boleznih*, za v so-jjj< bah olročnle in pri epidemijah. — J|!j; Ker ima IJittnerjev coniferni sprit v sebi ' '  kot zdravilno znane balzamično-smolnate in eterično-oljnate snovi, priporoča se pri plučnili in vratnih bolesnih, kakor tudi  pri bolesnik   živčne sisteme. — Rabljen kot nstna voda je Bittner-\ jev eoniferai sprit poskušeno gotovo varovalno s.edstvo proti angini, difteritidi, akutnemu in kroničnemu vratnemu kataru in smrdečej sapi iz int. (822—5)
Cena steklenici conifernega sprita 80 kr., 6 steklenic velja
4 gld.   Patentovani razprfiilni aparat 1 gld. 80 kr. Blttner-Jevo  eonlferno  milo je  izvrstno nevtralno toiletno milo, da se dobi in ohrani nežna mehka koža, radi svoje razkuževalne lastnosti posebno priporočati kot otročjo milo. — Cena kosu 35 kr., ii kosom 1 gld. Hlttner-Jev coniferni sprit se dobiva samo pri
JUL. BITTNER-ji, lekarji v Reichenan, Sp. A.
in v spodaj navedene.) zalogi.
sbbbbV*- Priotnn comn z varstveno znamko 1 Pa II lolDII oalllU tentovani razpršilo! apa
rat i ni h (ihto tnmo:   Bittner, Relchenau, N.-Oe.' Zaloga sa Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji.
Prodajalnici v najem.
V Novem mestu oddasli M v najem dve pro-ilajalulel. jedna na glavnem trgu, jedna nasproti c. kr. okrožni sodniji.
Natančneje pod naslovom: Hišni gospodar atev. 46, Novo mesto, poste restante. (149—3)
Dobro ohranjena
se po ceni protlado pri (147—3)
Rudolfu Kirbisch-i, Kongresni ti g št. 8.
»•••«
Marijaceljske kapljice
za, želodec,
katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten usp< b pri vseh boleznih v želoden in so neprckosljivo Bredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, u rak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 stekJenica volja 20 kr., 1 tu-cat 'i gld., 5 tucatov samo 8 gld.
gmr Nvarllo! -^feg
vVpo/arjarao, da se te Istinite Marijareljske kapljice dobi vajo samo v lekarni Trnkoczv zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. 1.685—23) Prodaja
„LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH t STliCK zo
Razpošilja se vsak dan po pošti.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
BRATA EBERL
prodajata najboljše in najoenejle
featfv©r  lak:© iaa
lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (»t—ftej
, LJUBLJANA, gospoda J. Vllhar-ju hi*, štev. 4. LJUBLJANA.,
FRAN JOSIPova GREN-CICA.
„prijeten in priročen lek za sčišeenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne pronzroča nobenih težav.*'
Prof. pl. BAMBERGER, Dunaj.
■ ......
„)e uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „ FRAN-.) OSI PO VA GRENČ1CA".
Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Zaloge povsod.
(101—3)
C
Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
za žage, tesarije, stavbene uoizurije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; Mtroje, ki se gonijo specijalno z roko ali nogo t ploščato in krožne žage ilJand- und Kreissage>.), st oje za žlebanje in dolbenjo (Friiss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot speci jaliteto (722—12;
G. Tdnnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se še pripoi oča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovino.
m
'■I,n n,i |irnilajalnini:
Tižažkacesta 10
poleg c. kr. glavno tobačno tovarno.
«*» Odlikovana
umetna in trgovinska vrtnarija
v I . j ti 1» I j a n i.
Poddružnica:
Selenbiirsta ulico 6
viri-.i-vis o. kr, poit. in telegraf, uradu.
Na prodaj je 20.000 ipargeljnovlh sadik, prav močnih, in sicer Krfurtske velikanske in Corovers colosal vrste, 1000 po 11 gld., 100 po 1 #ld. 10 kr. — Dobivajo so tu vsakovrstna dobra, pristna in kalilua semena, poljska in vrtna, ravno tako ob času tudi sadike rož in raznih družin rastlin.
Šopki in venci
s trakovi in broz njih, z in brea napisu, izdelujejo se po najnovejši tasoni in ceneje, kakor kjer si bodi. — Trakov za vence je jako veliko in
lepih V zalogi.
Vsa v o stroko spadajoča dela se naglo, ceno in lično izdelujeio.
Za mnogobrojna naroČila priporoča ae
(152—1)
ALOJZIJ KORZIKA.
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vso mrcese, da od njih no ostane niti sledu.
Popolnem uniči Ntenlee in 1»<>llie.
Temeljito prežene »urite ln njili zulego Iz kuhinj.
Prežene takoj mole.
Hitro miN osvobodi sitnih muli.
Varuje domače živali in rantline mrčenov in zaradi njili nastalih boleznlj.
Popolnem prežene uši na glavi itd.
j|sF~ Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodaja* ni
prava Zacberlova specijaliteta. (584—5)
Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: J. ZACHEKL, Dnuaj, 1., (»oldschuiledgnsge 2.
LJubijana: .Mih. Kastner. n Jan. Lukmann.
„ 0. Karinger.
„ Peter L-^ssnik.
„ Viktor Scbiffor.
„ Jos. Trdina.
„ Gust. Treo,
II. L. Wenzl „ Jan. Ed. Wutscbe-rjevi
nasledniki. „ Schuasni« & Weber.
„ Jos. Poženu.
Zagreb:      8. Alexander. „ L. Belus.
„ Jos. Czermak, lekar.
„ 11. Joskievvicz.
„ Kaiser & Lux.
„ A. E. K«tkic.
„ D. Mondecar.
n G. Poppovits.
„ .T. Pospischi.
„ Fran Šess.
„ F. Schvvarz.
O. "VViller.
Oelje:
Celoveo:
Radoljica
J. Kupferschniidt. Ferd. Pelle. Traun & Stieger. Alojzij Walland. Fran Zangger. Hočevar & Zupan. Bratje Koch. Ign. Tschauner. Hathever & Felfemig. Karol Zier. Valentin Trost. Ed. Posselt. •Sigmund Hiisslcr.
F. Terdina. Simon Jaritz.
B. G. liossbacher.
G. Burkstaller. Alojzij FucIib. W. Thurmwald. Emil Spitra. Ilen. Kern.
A. J. Egger, lokar. A. Koblek, lekar.
Kostanjevica: Alojzij Gatsch.
^eBSBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBS^^
IZ'latelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'