The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj, •priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 152. CHICAGO, ILL., TOREK, 8. AVGUSTA _ TUESDAY, AUGUST 8, 1933. letnik (vol.) XLII USTANOVIL SE NOV VLADNI URAD, KATEREGA NALOGA BO, DA PREPREČUJE IN PORAVNAVA SPORE MED DELAVCI IN DELODAJALCI. — VLADNA KONTROLA BO OSTALA NAD INDUSTRIJO, DOKLER SE INDUSTRIJALCI NE BODO NAUČILI PRAVIČNOSTI, PRAVI ROOSEVELT. Hyde Park, N. Y. _ Na svojem letovišču v tukajšnjem taestu je predsednik Roosevelt Preteklo soboto razpravljal o industrijskem preobnavljanju dežele, ki je točasno v teku. Mudil Se je v prvi vrsti pri novoustanovljenem uradu za posredovale pri sporih med delodajalci 111 delavci, ki ga je označil kot "odličen tribunal". Ta novi urad bo poravnal vse spore, ki bodo nastali pod novim ^dustrijskim zakonom, in bo obsojal, dokler ne bodo posamezne industrijske panoge ustanovite vsaka svoj tozadevni posredovalni urad in dokler se ti ne k°do izkazali, da uspešno delujejo- Ne samo v poravnavo sporov, Marveč tudi v njih preprečitev služil ta urad, katerega tvori Sedem odličnih osebnosti, in si-tri iz delavskih vrst, tri pa v>'st industrijalcev. Predsed- KATASTROFALNA ŽELEZNIŠKA NESREČA 15! »i k "J*ada je senator Wagner iz e\v Yoi-ka, ki je znan kot bori-Mi za delavske pravice. Glede sedanjega industrijskega programa vlade se je predsednik izrazil, da nikakor ne namerava, obdržati stalno vladno kontrolo nad industrijo. Prej ali s'ej bo dobila industrija zopet Proste roke, kakor jih je imela Prej. Na noben način pa se to ne zgodilo, dokler se industrijal-ci ne bodo zavedali, da dnevi in razmere, ki so vladale pred 4. Marcem, so minule za vedno, čredno se bo odtegnila vladna kontrola nad industrijo, se bo-morali industrijalci naučiti demokracije; priti mora v nje sPoznanje, da njih podjetja ne obstoje samo zato, da oni sami vtečejo iz njih dobiček, marveč morajo ta podjetja služiti v Prvi vrsti v splošni blagor. Do-'er se industrijalci ne bodo te-8a zavedali, bo morala ostati njimi vladna kontrola, ki bo s silo učila pravičnosti. Omenil je predsednik tudi, da ^katera podjetja pričakujejo, da se bo pri industrijskem pra- Vl'niku napravila pri njih izje-da se jim ne bo treba po 'Viem ravnati. Tri tekstilne delnice so napravile nanj toza-eVno prošnjo, katero pa je edsetlnik gladko odbil. gUsovanje za stavko med železničarji . Montreal, Que. — Med želez-^'škimi družbami in zastopniki ^ezniških organizacij se je da-časa vodilo pogajanje glede ?adaljnjega 10 odstotnega zni-h,n,1.a plač> ki ga zahtevajo ženice, a so mu unije odločno ^sprotne. Pogajanja niso prišla do sporazuma in tako so se'avski voditelji proglasili gla-0Vanje, naj li železničarji prič- kat° 8 StaVko ali ne" Cas' tekom Vr5er.ega se mora glasovanje iz- 0,Slti» bo trajal štiri tedne in j^og 24,000 uslužbencev bo te- Ai^1 ^asa obdalo svoj glas. «bi se 10 odstotno znižanje kan bi na ta način dobili a, med katero je dobil udarec -ipo glavi, dekle pa ga je zabodlo i j v trebuh. Zločinci so skušali nato l .zbežati, stari mož pa je kljub i rani stekel za njimi na cesto. 1 j Tam so ga ponovno pobili na tla, - in eden roparjev je oddal nanj - štiri strele, nakar so oddrveli z i avtomobilom. Dekle se opisuje, 31da je stara okrog 23 let, plavo-> lasa, in se je, kakor se poroča, e j udeležila že več podobnih roparskih pohodov. KRIŽEM SVETA IZGREDI NA KUBI — Berlin, Nemčija. — Hit ler odpravlja še zadnje pošto janke prejšnjega režima. S po sebnim dekretom odslavlja in pošilja v pokoj nemške diplomate v inozemstvu, med katerimi je več znanih in cdličriih mož. — St. Louis, Mo. — Neki 29 letni H. French je bil zasačen r od oblasti, da je prodajai via 1 dne embleme plavega orla, in i izdano je bilo proti njemu z a- t porno povelje. Enako povelje £ je bilo izdano tudi proti ti.,t-'m j trgovcem, ki so ta emblem od i njega kupili. > — Šangaj, Kitajska, — Med ] tem, ko je kitajska narodmi t vlada razmotrivala v Nankin- i gu, kako bi preprečila nadaljnje napade morskih roparjev, so ti napadli neko ladjo in jo oplenili, tri potnike pa odpelja li s seboj. Na ladjo so prišli preoblečeni kot potniki. SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Naše uredništvo so obiskali zadnje dni: g. John Germ, podpredsednik K.S.K.J., ki-se je mudil te dni na poletnem zbo-ravnaju Jednote. Iz Clevelan da, Ohio, so nas posetili Mr. in Mrs. Poznich, in Mr. in Mrs. Radel, z hčerko, tudi iz Cleve-landa. Vsem hvala za prijatelj ski obisk. -o- PLINSKE BOMBE PREGNALE BORZIJANCE New York, N. Y. •— Poslovanje na tukajšnji borzi je bilo pretekli petek okrog poldne nenadoma popolnoma ukinjeno za tisti dan, ko so vsi borzijanci, kakor hitro je kateri mogel, zapustili poslopje in zbežali na prosto. Po prostorih se je namreč pričel razširjati neznosen duh plinskih bomb, ki so obstanek v poslopju napravile nemogoč. Policija je nato z maskami preiskala prostore in našla odprte plinske bombe v ventilatorjih, skozi katere prihaja svež zrak v prostore. Bile so torej bombe postavljene na takih krajih, kjer je bilo sigurno, da bo-, do dosegle svoj učinek. Kot o-■ sumljene tega čina so bile are-, tirane štiri osebe. -o—— jlRITE "AMER. SLOVENCA"! Mase ljudstva zahtevajo od- " stop predsednika Machado. 0 —o— j' Havana, Kuba. — Viharna 11 noč je vladala v tukajšnjem me- ^ stu med soboto in nedeljo. Iz- r' bruhnila je namreč prava vojna ^ med civilisti in policijo. Mase ^ ljudstva so se valile po mestu, ^ napadale gledališča in kavarne ter razbijale cestne svetilke. Iz-gredniki so glasno kričali: "Doli z Machado!" Koliko človeških življenj so izgredi zahtevali, se n v nedeljo še ni moglo dognati, s Med ubitimi pa je eden najzve- 1< stejših pristašev Machadija, se- 1 nator Celso C. del Rio. I -o--l ROJAK DOSEGEL i DOKTORAT r Washington, D. C. — Na tu- * kajšnji katoliški univerzi je v ^ soboto, 29. julija, s sijajnim u- f spehom prestal svoj izpit za dok- ' torja filozofije slovenski duhov- ' nik, Rev. John Šolar. Odlični ro- ' jak je izvršil ljudsko šolo v sta- 1 rem kraju, višjo šolo in kolegij 1 na St. Bede's College v Peru, 111., : ter St. Paul Seminary, St. Paul, ] Minn., na kar je leta 1930 sto-j* pil na tukajšnjo katoliško uni-verzo. — Iskrene čestitke. ----o__ POMOŽNI RELIEF OPROŠČEN DAVKA Chicago, 111. — Illinoiški dr-j žavni reliefni urad objavlja, da tista pšenica in pšenična moka,1 , ki se porabi za pomoč brezpo-' selnim ne bo podvržena novemu j federalnemu davku na ta pro-' dukt. Trgovci torej, ki nabavljajo moko za dobrodelne namene, naj ne vključujejo tega davka v1 svoj račun, marveč naj se glede t njega povrnitve obrnejo na davčni urad. -o- t POSKUSNEGA SAMOMORIL-' CA REŠILI SMRTI Nice, Francija. — 52 letni a-j i meriški pisatelj N. Bogga si je j pretekli petek nameraval vzeti - življenje na ta način, da je s po-. mola skočil v morje. Dva navzo-. ča moža pa sta takoj skočila za - njim in mu rešila življenje. Prepeljan je bil v bolnico, kjer izjavljajo, da je njegovo stanje , nevarno. Vsled obupa prostovoljno v smrt Ljubljana. — Tudi v toplih poletnih dnevih se v nekatera srca naseljuje obup. Tako je bilo pred kratkim ha Posavju kjer sfeje kopala manjša družba, med katero je bila tudi 22-letna. Karolina Ilovtarjeva, kuharica pri neki družini v Ljubljani. Ko je šla z znanko v vodo, ji je potožila, kako ji je h,udo in da se bo končala ter da bi najraje za vedno ostala v vodi. Ona druga se za njene besede ni zmenila, ker je mislila, da se Karolina samo šali. Mirno so odšli (vsi skupaj zvečer domov. Ko je Karolina napravila zvečer vse svoje delo, je postavila na sredo svoje sobice posodo v katero je nasula oglja in oglje zažgala. Trdno je zaprla okna, zaklenila vrata in se vlegla na posteljo ter pričakovala smrti. Domači so jo res našli drugi dan malo pred 7 uro zjutraj, mrtvo na postelji. Nesrečnica je bila doma iz Planinske vasi v okolici Šmarja pri Jelšah. ---o- Umreti je hotela Isti popoldan, kakor Karolina Rovtarjeva je hotela z vso silo s tega sveta tudi neka 41-letna Marija C., omožena delavka z Viča. — Po cesti v Mestnem logu za Vičem je šel Franc Balonik iz Štepanje vasi in ves prestrašen zagledal na nekem drevesu viseti žensko, katero je spoznal za omenjene Marijo C., ki se je obesila na svojo naglavno ruto. Brž jo jc snel z drevesa in čeravno je bila že nezavestna, je kmalu zo pet prišla k sebi. Ženska je nato odšla proti Viču, kjer jo j( nedolgo potem našel stražnik zopet visečo na nekem drevsu Hitro jo je rešil, in jo ji [odpeljal na dom k možu J erne ju in 14-letnemjtr sinu Jožetu. i' -0- . , Prva žrtev Save pri Kresnica! Po dolgi hladni in deževn pomladi, je venldar v polovic julija nastopilo toplo poletje j da se ljudje lahko kopi je j t Med številnimi kopalci, sta bil I tudi krojaški pomočnik Bei , nard Povirk iz Kresnic in njt i gov mojster Ivan Tomaži^. Ne kaj časa sta se hladila, nato j Povirk, ki je bil dober plavat skočil v Savo in pričel plavat I Ko je mojster videl, da se Pc virk bliža močnemu in nevai nemu vrtincu, je klical Povirki naj se vrne. Še predno je p plavača dohitel njegov glas, j , vrtinec Bernarda že potegn j vase in ni se več pokazal n | površju. Šele čez uro so ga m šli pri Šloserju v Ribčah, mr vega. --o--- Delavci v nevarnosti t: Iz Kočevja poročajo, da i • je v prvi polovici julija zop< - razširila govorica, da bo 6C ; tekstilnih delavcev prišlo zop ob zaslužek. Med delavstvo vlada radi tega razburjenje, ker vidijo da je vzrok ustavitve dela le v špekulativnem pritisku nekih inozemskih denarnih zavodov, ki bi se radi polastili cvetočega podjetja tekstilnih tovornic, katero hočejo prisiliti, da bi ustavila obratovanje. -o- Vrhnika Posestniku Ivanu Grudnu v Podgori 47, je zgorel skedenj. Goreti je začelo neke noči, ko je vse bilo v najtršem spanju. Ogenj je podtaknila zlobna roka. -o- Zlata maša V nedeljo 16. julija je v cerkvi karmeličank v Vodmatu pri Ljubljani imel zlato mašo ljubljanski stolni kanonik Josip Šiška. — Letos, marca meseca je pa omenjeni praznoval 70-letnico rojstva. Rojen je bil iz Hrastja pri Ljubljani iz ugle dne Tinčkove hiše. -o- I Tifus v Cerkljah Z dnem 19. julija poročajo iz Ljubljane, da je v Cerkljah pri Kranju na Gorenjskem izbruhnil tifus (legar.) V par dneh so ugotovili devet obolenj. Do epidemije je prišlo radi ne-dostatka zdrave pitne vode. Oblasti os odredile potrebno ceplenje, da se bolezen ne razširi. Okužba je nastala ker je ljudstvo uporabljajo vodo iz potoka Reka, ki je okužen. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Flora Maurer, posestnica. — V celjski bolnici je umrl Josip Gori-čar, posestnik iz Kokarjev pri Gornjem gradu star 79 let. — V Kamnik^ je umrl Rihard Karba, lekarnar in bivši kamniški župan star 57 let. — V Slovenjgradcu je umrl Martin Runovec, učitelj v pokoju. -o-- Nevihta i lluda nevihta je nedavno \ divjala nad Ljutomerom, ki je zalotila nekega kolesarja, ki se je voizil po cesti. Tik pred ciljem je udarila strela vanj in ga ubila. -o- Žalosten dogodek Iz Središča ob Dravi poroča-: jo, da je bil v Šalovcih v Zor-, ijanovi šumi nedavno ustreljen , j v hrbet neki L. iz Vodranskega ■ ^rha. Šel je z žagico v gozd, da si odžaga grabi j išče. Ko je ,|zaslišal za seboj klic; Stoj, je i zbežal, ker je mislil, da je last-; |nik zemljišča, Zorjan. Bil je 1 pa lovski čuvaj, ki je nameril i in ustrelil v kmetiča. Na srečo - je prišla pomoč, drugače bi - bil kmetič izkrvavel. » -o- Kap Kap je zadela 48 letno Mari-e jo Plazar iz Hrušč pri Št. Jan-t ž,u na Dolenjskem, ki zapušča 0 9 nepreskrbljenih otrok. ti -o- n | ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Ho posredovanje pri pi-Temi bodočnost Evrope VOJNA NEVARNOST Nad Evropo visi neizogibna vojna nevarnost, pravi ameriški delegat. _ Vse države se pripravljajo za spopad. -0- New York, N.Y. — Ameriški delegat na londonski konferenci, M. Morgenthau, ki se je povrnil na ladji Berengaria preteklo soboto, ima skrajno slaba poročila o bodočih izgledih Evrope in je po njegovem mnenju izbruh vojne katastrofe tamkaj neizogiben. Ravno ta vojna naravnost, ki visi nad Evropo, je bila kriva, ' da mednarodna ekonomska konferenca ni dosegla uspeha, ka-koršnega se je pričakovalo od nje. Evropski sosedje se nam- ' reč boje drug drugega in vsled tega nezaupanja niso pripravljeni za nikake žrtve. Ne samo on, marveč tudi več drugih opazo- I valcev je prišlo do enakega pre- 1 pričanja, namreč, da v Evropi ni 1 niti sledu o kaki resnični želji ] po miru. Res je sicer, da ljud- 1 stvo samo si želi mir in hrepeni po njem, toda odločujoči vo- : ditelji pa nasprotno ne mislijo na drugo kakor na priprave za vojno. Omenjeni delegat se sicer ni izrazil, kdaj misli, da se bo ta vojna pričela in med katerimi narodi bo izbruhnila, toda med dolgim razgovorom je večkrat omenil to vojno in sicer na tak način, da se je sploh ne more preprečiti. Omenil je eno znamenj, ki pričajo o tej napetosti. Vse države se skušajo čim najbolj založiti z živežem, kajti vedo, da ga v slučaju vojne ne bodo mogle dobiti iz inozemstva. Tako so se mnoge države pričele bavi-ti s pridelovanjem pšenice, in sicer kljub temu, da ni njih zemlja niti najmanje primerna za ta pridelek. Vidi se iz tega njih obupni poizkus, da bodo imele zalogo doma, ko bodo med vojno zaprte meje inozemstva. Isti dan se je povrnil v Ameriko tudi načelnik ameriške delegacije na konferenci v Londonu, državni tajnik Hull. Ta pa se je izrazil, da bi pomenilo nerazrešljivo svetovno zmedo, in sicer v gospodarskem in vojaškem smislu, ako se ukinjena konfe-j renca v doglednem času zopet ne nadaljuje. -o- PRODAJNI DAVEK ZOPET POD PREIZKUSOM > Springfield, 111. — Kakor - prejšnji prodajni davek 3 od-) stotkov, tako se namerava tudi - sedanji prodajni davek dveh od- - stotkov proglasiti nezakonitim i in preprečiti njega pobiranje od - stranih države. Advokat zveze i illinoiških trgovcev je vložil - tožbo proti njemu in skuša do-i. seči sodno prepoved proti nje-e ga kolektanju, ki se ima izvršiti i 15. avgusta. Skozi dve uri se je pretekli petek vršila debata o i- tem pred sodiščem, nakar se je obravnava odložila do sobote. IAMERIKANSKI SUOVENEC Strah pred žento. — Jakob Skrimnik je po nesreči padel v vodo. Ker ni znal plavati, so ga koj zagrnili valovi. Še z zadnjo silo je dvignil glavo< iz vode in zaklical nekemu znancu na obrežju: "Reci moji ženi, da me ne bo h kosilu, da se ne bo po nepotrebnem razburjala..." Za ideali Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN IN ZLATI LEV DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00............Din 130 Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 pošljitc....$10.85 Za $10.00............Din 470 Za $15.00 pošljitc....$l6.00 Za $10.80 ............Din 500 Za $20.00 pošljite—.$2!-»0 Za $20.00............Din 960 'U $25.00 pošljitc....$26.»^ Za $21.00............Din 1000 Za $40.00 pošljite—$41.25 Za $50.00............Diu 2440 Za $50.00 pcšljite....$51.5° Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: ® 1931, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved. -■ ' 1 " " ■■ ■ Tarzan je zdaj planil v'hodnik, da ujame Ca-dja. Komaj dobro pa priteče v temni hodnik je že planila sJsuijina op&rskih d«Kov®jkoiv nanj. Tarzan ec ic cii čar, spretno otepal, toda premoč v številu ga js končno podrla na tla. Tamkaj so f?a oparski borilci hitro trdno povezali in odnesli v notranjost daritvene dvorane, da ga takoj darujejo gorečemu bogu solncu. Cadj ac je že veselil. Tarzan je bil za neka i časa zgubil zavest, ke: borilci v temnam hodniku so ga bili prehudo obdelali z batmi in kamenji. Ko so ga bili prinesli v daritveno dvorano in položili na daritve-ni altar je prišel h zavesti in. je opazil, da je poleg njega stal veliki duhovnik Cadj s svojim pošastnim obrazom. Ravno je dvigal dolgo bodalo, da ga zabodc in daruje gorečemu bogu Oparcev. . . Tarzan misleč, da si preje pribori prostost, da bo mogel zasledovati velikega duhovnika Cadja, je zdaj pograbil enega izmed pobitih na tleh za nete in začel z njim mlatiti po drugih. Oparski borilci so frčali in padali okrog Tarzana, kakoi snop je. Cadj pa je med tem časom bežal v notranjost, da se tamkaj skrije in v kakem temnem kotu počaka Tarzana in ga napade iz zasede. Ko je Tarzan preskočil zid je borilcu naglo izpulil iz rok težki bat in začel z njim biti na levo ih desno. Ko je skočil proti hodniku je videl, da je veliki dahovnik Cadi planil proti hodniku in da beži. Tarzan je zdaj planil proti njemu, da ga vjame in z njim obračuna. Toda o-parski borilci so bili še vedno na okrog in jo n»oral preje obračunati z njimi. John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, PMffi - AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 8. avgusta 1933. trm m najstarejsi siovensKi ^ f list v Ameriki. p Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja tn tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 K ' - Naročnina: Za celo leto _______________________________$5.00 Za pol leta_____________2.50 Za četrt leta----,--------------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta----3.00 Za četrt leta__________1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ................................$5.00 For half a year __________________'. 2.50 For three months _______________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________$6.00 For half a year______3.00 For three months ________________ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlam na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ Moderna doba priznava le tostransko življenje in zamore s zato iskati idealov — vzorov življenja le v mejah tega življenja. Tudi moderni človek ni brez idealizma, a le prekmalu spoznava, da je vse, kar obožuje in za Čemer stremi, le prevara in ta prevara ^ mu greni življenje, v njegovem srcu nastane razprtje, njegove du- i še se loti gnus in obup. Pravili so mladeniču, da je ideal življenja slava. Kako so | ga varali! Zvezdoslovje uči o neizmernosti vesoljstva. V tem -vesoljstvu je naše osolnčje le majhno ozvezdje in v tem ozvezdju ( je naša zemlja le majhna zvezda in na tej zvezdici mrgole milijoni 1 neznanih bitij. Kaj je pri tem on? Sin majhnega naroda. ■ Krog tega naroda se prostirajo drugi dalje in ttalje v tuje zemlje. ^ Kako daleč pač bo segala njegova slava, če si jo tudi pribori? In ; ko bi segla do kraja zemlje, kaj je zemlja! A potem, ali ne bo prišel čas, ko bo tudi njegova slava minula? Slava je mnogokrat kakor senca življenja, z življenjem izgine. In če bi mu obetali, da bo živelo njegovo ime do konca sveta in časa, gotovo bi zamrlo na mrzlih ustnih zadnjega človeka. Kaj je slava? Nič, dim! In zato ne more biti ideal, vreden vsega hrepenenja človeške duše! Pravili so mladeniču, da je ideal življenja ljubezen. A zopet, kolikokrat je ljubezen samo "lepa prevara"! In naj se smehlja človeku najlepša in najslajša ljubezen, kako naj bo človek resnično srečen, če se zmisli, kako kmalu bo minil "ljubezni maj". Veliki Anglež Shakespeare pravi o njej, da je podobna senci, bežna kot zvok in kratka kot sen, kot blisk, ki sine z neba v noč. Še preden se je človek zaveš, že jo pogoltne tema. In tudi sicer, koliko je žalosti v človeškem življenju, ki jo povzroča ljubezen! Pravili so mladeniču, da je ideal življenja delo. Gotovo je nesebično delo za druge nekaj lepega, a kaj je blaginja človeštva brez vere v posmrtnost? Čemu vse delo, čemu ves trud, če po vsem napredku čaka neizbežna propast v nič? Cemu podaljševati človeštvu življenje in trpljenje, če bo po tisoč letih človek moral prav tako beden umirati, ne vede zakaj je živel? In če bi se tudi ta blaginja človeštva zdela vredna dela in truda, ali bo mogel tak ideal njemu samemu umiriti srce? Živeti za druge, ali je samo to zadostna vsebina življenja, ko pa njegovo srce hrepeni po še višjim in lepšim? Ne, prevara je, če se govori fantu o idealih življenja in se mu kot take slika slavno ime, ljubezen in nesebično delo. Odtrgano od večnosti mu življenje ne more dati tega, kar so mu obetali, in kar mu da, in to, po čemer je koprnela njegova duša. Človeški duh stremi po neskončnosti in večnosti, za to moremo resnične ideale človeške duše iskati samo v neskončnosti in večnosti. Človek je podoben umetniku, ki zre v svoji duši umetniški ideal in bi ga rad izrazil v umotvoru. Zamislil je slavni italijanski kipar Michelangelo v svojem duhu sliko pod križem na Golga-ti. Zrl jo je Mater božjo z mrtvim sinom v naročju. Ideal mu je s koprnjem polnil srce in dvigal dušo. Kako je začel klesati, klesati marmor! Leteli so na vse strani drobci, padali odlomki in iz mrtve, brez oblične snovi so se začeli počasi kazati obrisi, KAKO JE V BRIDGEPORTU c Bridgeport, O. c Vsako številko A. S. skrbno j pregledujem, da bi zapazila c kje kak dopis iz naše naselbi- g ne, pa vse zastonj. Ne vem kako je to. da se nihče ne oglasi. Kaj bi bilo temtu' vzrok? Vro- c čina že, pa depresija menda * tudi nekoliko. Ker ni več take- " ga življenja, kakor je bilo svoje čase, pa tudi ni več takega zanimanja. Upamo pa, da se bo zaobrnilo, saj je vsake reči 1 enkrat konec, pa bo tudi tega vednega upanja na boljše čase. * Predsednik Roosevelt nas to- " laži, da so začeli ljudje že v boljši luči gledat na današnji 1 svet. Da res, imamo moža, ki 1 nima na jeziku samo obljube, J ampak pokaže tudi dejanja in to je, kar ljudstvo potrebuje.;* Zato upamo, da bo depresija ! enkrat ozdravljena. Tako hitro 1 pa seveda ni mogoče, ker vsaka reč ko je enkrat iz tira. vzame časa, predno se spet spravi v prejšnjo lego in stališče. Od tukaj je šlo precej mla-deničev delat v "kempo", med njimi tudi Slovenec John L|U' zar. Kakor piše domov, mu menda ni sile, ker pravi, da lepo ravnajo z njimi in tudi z delom jih preveč ne obkladajo. Za svetovno razstavo se tudi tukaj zanimamo, čeravno smo nekako 600 milj oddaljeni od Chicage. Kljub temu se eden ali drugi odtrga od vsakdanjih skrbi in od doma, in jo potegne ter gre ogledovat svetovna ču-! da v Chicago. Tako so se kar z avtomobilom podali na pot in j » sicer so šli za dan 4. julija Mr. j t John in Edward Kroker in Mrs. , Ahthony Hočevar ter Miss . Mary Brecel in Miss Johanna ; Gregorčič. Ogledovali so vsa-i kovrstne stvari in čuda in ka-} kor so poiviedali je veliko zanimivega za videti. Samo čas je . prekratek. —» Tudi v Lemontu so bili, kar se jim je še posebne dopadlo, ker je tam tako lep 3 prostor. Samo da bi res očetje . frančiškani zamogli postaviti . tako potrebni samostan. Mrs. Frances Gričer se je morala podati na operacijo, ka- - tero je srečno prestala in se i dobro zdravi. Tudi njenega soproga, Mr. John-a Gričerja je pred petimi meseci napadla i nevarna bolezen, zadela ga je - kap in ga položila na postelj. - Sedaj je že toliko okreval da J zopet hodi. Obema želimo sko-i, rajšnjega zdravja. - Na Boyd-:i sville, kjer je slovenska nasel-i,,bina, ki je eno uro oddaljena vedno določneje, vedno jasneje. Že je zrl pred seboj podobo, a kaj .je bilo še treba dela in truda, da je zrl v podobi smrt in življenje, in kaj, da so oživele tiste božanske poteze, da je iz marmorja zasijal — ideal. Tudi človek naj bi bil tak umetnik in naj bi klesal in klesal. Kar je robatega, mora odbiti, kar neuglaje-nega, ugladiti, kar nepopolnega, izpopolniti. In bil bi bližje — idealu, Bogu. d Bridgeporta, so dobili po-,t ravljeno tlakovano cesto, kar J k ela naselbino veliko lepšo in d irikupljivo. Potrebni so bili te n este in so na njo že dolgo ča- P a čakali. Jn Na društvenem polju je se- ^ laj pri nas bolj tiho. Temu je ^ nenda vzrok depresija. — Dru- ^ tvo sv. Ane štev. 123 KSKJ jc g a mesec obhajalo srebrni ju i' tilej svoje ustanovitve. Da smo', e malo na dostojen način spo- . n in j ale tega pomenljivega dne, . e društvo ob tej priliki imelo I. i ilovesno peto sv. mašo v čast sv. | Vni in pa veselice. Ako bi bili >oljši časi bi praznovali ta po-nenljivi dan na drugačen na- ^ :in, tako smo se pa morali zadovoljiti s tem, kar smo imeli, j Vsekakor se je bralo veselje z )brazov vseh udeležencev, zla-iti ponosne in vesele smo bile ilanice, kajti z veselim ponosom j ahko gledamo 'v preteklost, na j zasluge, katere si je društvo v ;eku petindvajsetih let prido-ailo. Naša dobra mati KSKJ je potom našega društva izplačila že 6 umrlim članicam posmrt-nino. Koliko je pa bilo operacijske in bolniške podpore v tem času. Društvenih ustanoviteljic je v teku 25 let umrlo pet, druge pa hvala Bogu še živijo in kot zveste Članice pridno delujejo za društvo. Bog jim daj dočakati še petdesetletnico. — Društvo namerava prirediti piknik in sicer v nedeljo 1*3. augusta na Mrs. G una prostorih. So prav pripravni prostori za piknike, posebno sedaj, ko pelje tja lepa cesta. Vabimo" vse rojake in rojakinje, od blizu in daleč, da pridejo na piknik in se z nami poveselijo v prosti naravi pod senco košatih dreves, da se za nekaj časa odtegnemo moreči vročini in si ugasimo, žejo s prijetnim ječ-menovcem, ki vse boljše diši tam zunaj kakor doma. Pripeljite s seboj cele svoje diaižine. Za otroke je vstopnina prosta, odrastli pa plačajo malenkost 15c. Igrala bo izvrstna godba, — Turek orkester. Prepričani bodite, da boste z vsem prav dobro postrežem, za kar bo skr bel odbor. Želim, da bi se še kdo oglasil s kakim dopisom od tukaj, ker potom dopisov postane list vse bolj zanimiv za naselbino. Mary Hoge --o- RAZNO IZ EVELETHA Eveleth, Minn. Rada bi nekoliko prostora v Amerikanskem Slovencu, kate-Irega tako rada prebiram, zlasti razne dopise m pa lepe povesti I in si tako kratim čas. Iz dopisov i izvem marsikaj, zlasti kako se s imajo slovenski rojaki po dru- n gih naselbinah. Tudi jaz bi ra- i da napisala veliko novic iz na- fc še naselbine, a jih ne vem veliko, ker se le bolj doma držim, s radi rahlega zdravja. Poročam g naj pa, kako so me prijateljice p iznenadile dne 27. juilja zve- n čer, za mojo 25-letnico poroke. n Nikakor vam ne morem pove- i: dati, kako sem bila omenjeni n večer presenečena, ko sem na- s enkrat zagledala toliko prija- d teljic zbranih in še zlasti zato, b Iker nisem ničesar pričakovala, v |da se me bo kdo spominjal za li ^mojo srebrno poroko. — Drage p prijateljice, nikakor ne morem t najti besed, kako bi se vam za t vse to, kar ste mi napravile in j kar tse mi darovale, dostojno 1 zahvalila. Drugega ne morem, c kakor da izrečem; "Najpri- 1 srčnej ša zahvala za vse in r I vsem." Po imenu vas ne bom1 imenovala, vas je bilo preveč c in bi morebiti katero nehote \ j izpustila, kar bi pa ne bilo prav 1 iin bi lahko bila ta ali ona po- a 'tem užaljena. Pa tudi listu bi j vzelo preveč prostora. Zato 5 upam, drage prijateljice, da mi i boste to oprostile in rade volje 1 sprejele to mojo skromno za- ^ hvalo. Vse to so pa skupaj 1 spravile Mrs. Zakrajšek, Mrs. Janežič in Mrs. Skriner, katerim se za to-še posebej zahvalim za njih trud, skrb in de-lo. Sprejmite vse še enkrat prisrčno zahvalo od mene in cele ■ moje družine, in bodite vse pri-srčno pozdravljene. Bog pla- ' čaj. Mrs. Terezija Okoren toIn ono PREVEČ KAVE Največji argentinski dnevnik "Nacion" toži, da so pridelovalci in prodajalci kave najbolj od vseh prizadeti po krizi. Na no-' benem drugem področju ni slič-| ne brezposelnosti, ker ni nikjer 1 tako nadkrilila ponudba povpraševanje. Sedanje zaloge neprodane kave in sicer samih boljših, za izvoz namenjenih vrst, bi lahko krile ves svetovni konzum za 15 mesecev, četudi ne bi obrodili v vsem tem času nasadi \ nobenega novega zrna. Vse de-1 žele na svetu, pridelovalci in u-] vozniki skupaj, porabijo samo 1 do dva milijona kave na me-" sec. Med tem ne more prodati • Brazilija sama 24 milijonov ' vreč, ki so zatrpale vsa njena t skladišča. , --o- i ODKOD MILO? >• Že stari Egipčani so uporab-ljali lesni pepel in pepeliko kot umivalno sredstvo, toda milo v - našem pomenu besede omenja , kot germanski izum šele Plini j. t To germansko milo pa je bilo i, spočetka seveda sredstvo za bar-. vanje las in ne umivalno sredstvo. Po germanskih vojnah je po-i. stala germanska plavolasost v v Rimu velika moda in v imenu te s- j mode so uvažali v Rim neko mali so v obliki kroglic, ki so jo po Plinijevih podatkih v Germaniji izdelovali iz loja in pepela. V o-stalem so poznali tam dve vrsti mila, trdo in tekoče, in uporabljali so ga v navedeni namen bolj moški nego ženske. Galen)us, veliki zdravnik iz 1. stoletja po Kr., omenja prvi germansko milo kot umivalni g pripomoček. V Nemčiji so tudi naj prvo začeli izdelovati boljše ^ milo z dodatkom žganega apna in Karel Veliki je odredil, da morajo na njegovih posestvih r saditi neke italijanske zeli in drevesa, ki s svojim sokom iz- ^ boljšujejo milo. V Nemčiji je po vsem videzu tudi obrtno izdelovanje mila najprej spodrinilo produkcijo v gospodinjstvu, in 5 to je tem bolj čudno, ker je iz- s delovanje mila po vseh pravilih v prešlo pozneje popolnoma v italijanske in francoske roke, do-čim so ga v Nemčiji dolga sto- č letja pripravljale samo gospodinje za domačo rabo. 1 Sredi 17. stoletja so prvič iz- I delali natronovo milo iz kalijevega luga, drevesnega olja in j c kuhinjske soli. Najbolj se je ba-J vila s proučevanjem maščob in'j procesa zamiljenja francoska znanost. Trudu francoskih >ke- £ mikov pa se je v prvi vrsti zahvaliti, da se je industrija mila v zadnjih desetletjih tako silo vi- i to razmahnila. 1 -o--1 KAZEN ZA KRŠITELJE Chicago, 111. — Za tiste, ki so na cesti zasačeni, da nimajo na avtomobilih letošnje licenčne , številke, ne pomagajo nobeni iz- ^ govori. Na sodnijo jih je bilo v sredo poklicanih 415, od katerih se jih je odzvalo 100, kateri so vsi bili kaznovani po $5 globe, proti drugim pa se je izdalo zaporno povelje. --o- NAJBOLJŠI ZDRAVNIKI Neki slavni zdravnik je ležal . bolan v postelji in obdajala ga [ je cela vrsta njegovih mlajših . tovarišev. Jokali so. Ko je bolnik to videl, jih je • začel tolažiti: "Ne jokajte, gospoda, zakaj . jaz moram umreti. Moja smrt . ne bo za svet tako velika nesre-i ča, kakor menite vi, ker zapu-!1 ščam za seboj tri dobre zdrav-- nike." i Vsak od njih je mislil, da so . to oni sami, pa so zaradi tega . vsi zahtevali od bolnika, naj ) jim pove, kdo so ti slavni zdrav-. niki. i "To so: voda, delo in zmer-j nost", jim je odgovoril bolnik. Lahko si je pač misliti, kako, so bili vsi začudeni in razočarani, ko so dobili ta nepričako-i vani odgovor. -o- t SMRTNA KAZEN ZA VINJE-v NE VOZAČE V RUSIJI a Moskovsko sodišče je nedav-j. no obsodilo' na smrt dva žele-o zničarja, ki sta sodelovala pri plenitvi vagonov. Dva šoferja, L ki sta v pijanosti zavozila v skupino delavcev na cesti, pri čemur je bilo več ljudi usmrče-v nih, sta bila takisto obsojena e na smrt z ustrelitvijo. i- .-o- o ifRITE "AMER. SLOVENCA"! Pri ušesnem zdravniku. —- Zdravnik: "Tako, tako, vaš sluh se je toliko izboljšal, da vas lahko odpustim." Gluhovec: "Kaj?" Zdravnik (kriči): "Da, go-čujete!" Gluhovec (nastavlja uho): "Da, sedaj zopet boljše čujem. Koliko stane zdravljenje?" Zdravnik (kriči): "Dve sto dolarjev." Gluhovec: "Tri sto dolarjev?" Zdravnik (kriči) : "Da, Gospod Gluholvec..." »i: $ Postrežljiva žena. — A': "Ti ne veš, kako dobro in postrež-Ijivo ženo ima sosed! Še čevlje mu sezuva." B: "To je že res, a samo takrat, kadar hoče iti v gostilno!" * * sit Navihanec. — Zakaj pa huj-skate stavkujoče naj mečejo v okna kamenje ? — Ker sem odpuščen steklar- * * * Premalo denarja. — Sam ne vem kaj bi kjupil ženi za god- — Vprašaj jo, pa boš vedel- — To pa ne gre, toliko denarja nimam. * * * • Pozna jo — Psiček gospe Johnsonove je bil povožen. Ta vest jo bo gotovo zelo potrla- — Seveda. Strašno novico ji bo trebit sporočiti previdno. ! — Da. Telefoniram ji, da f bil povoženi recimo--nje® mož. ♦ * * Čudni pazniki — Iz kaznilnice pobegne jetnik. Kako je to mogoče? — se čudi ravnatelji — kaj niste stražili vseh iZ' hodov — Izhode smo stražili, — pravijo pazniki, — toda jetnik je lahko pobegnil skozi vhod. * * * Sumljiva bolezen — Bolnik: Gospod doktor, zadnje čase ču--tim v nogah neko čudno trganje. Zdravnik: Kaj pa ste po po~ klicu ? — Blagajnik. * * * Vročina — Uh, kako strašn" vročino imama! — No, danes še gre, toda snoči je bilo hudo, ko smo imd1 95 stopinj iv senci. * * * V znamenju krize — Si bil ž" kdaj v konkurzu? — Ne. — Od česa pa potem takeft1 živiš? (63) Torek, 8. avgusta 1933. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 TEDENSKI KOLEDAR 1-1 Pondeljek — Sv. Evzebij. 15 Torek — Veliki Šmaren. 16 Sreda — Sv. Joakim. 17 Četrtek — Sv. Rok. 18 Petek — Sv. Helena, cesarica. 19 Sobota — Sv. Ludvig, škof. 20 Nedelja — Sv. Bernard, opat. Rev. J. C. Smoley: DESETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Zelo krasno označuje vir vere, s tem pa tudi vir brezverstva sv. Pavel v listu k Efežanom. "Pripogibam svoja kolena pred Bogom Očetom našega Jezusa Kristusa, po kojem se imenuje vas rod v nebesih in na zemlji, da bi vam dal po sv. Duhu moč za notranjega človeka, tako da bi Kristus v vaših srcih prebival, da bo vaše srce ukoreninjeno in utemeljeno v ljubezni." S teh besed spoznavamo, da mora imeti človek, če hoče verovati, srce, ki ima korenine, ki temelji v ljubezni, v veliki ljubezni do Boga in v pravi ljubezni do bližnjega. Ljubezen do Boga nas bo veliko bolj vodila, veliko preje pripeljala k veri, kakor pa razumno spoznavanje Boga in verskih resnic. Veste sami, da jih ■le mnogo teh, ki so proučavali vero, ki so proučavali drugi vede, ki so se morda celo pripravljali za duhovski stan, končno pročili v Popolne brezverce. Kolikor več so spoznavali vero, toliko bolj So se v svojem duhu prevzdigovali, precenjevali so svoj razum. Kakor nekoč padli angeli, kakor naši prastarši, tako si tut' i ti domišljujejo in uče, da se jim z Bogom in vero dela grozna krivica. Vera, tako vpijejo, omejuje razvoj zmožnosti, razumnosti, vera se po njihovih besedah postavlja, upira razumu, napredku, Vedi. Recite tem ljudem, da so ravno največji učenjaki bili verni ^ožje, ki šo bili ponosni na svojo vero in jo visoko cenili, imenujte ■Hm Newton, Keppler-ja, Volto, Pasteur-ja in druge. Takoj bodo koncu in pričeli vpiti: To so bili mračnjaki, nazadnjaki! jzemimo ameriške župnijske šole. Koliko se ruje proti njim, in f® beremo potem razne konteste med raznimi javnimi in našimi atoliškimi šolami, bomo vedno in vedno videli, da navadno dobe Prva priznanja ravno učenci, gojenci katoliških šol in zavodov. Jer srce nima svojih korenin v ljubezni do Boga, ga bo takoj pre-^ napuh, ošabnost, dvigalo se bo proti Bogu, on misli, da bo k ^Jernu razvoju razuma in razumevanja dospel svojim potom do r kakor so se goljufali prevzetni angeli, ko so po Lucifer ju : Non serviam, ne bom služil! Brezverstva posledica je bila n° propad omike, in tem nam zadosti priča zgodovina. v j., Pomanjkanje ljubezni do Boga se pa ne javlja in kaže samo tud'UlUnu °šabnežev, ki so se dvigali proti Bogu in veri, kaže se ko ■ ^ Voljo' ki se Je uPrla, ki se noče pokoriti nravnemu redu, karip) ga ^ postavil Bo®' kakor «« vera. Človek pač ravna in • a P° sv°.ilh strasteh in slabostih svojega telesa. In ravno to Je Vzrok, da se človek vzgoji in propade brezverstvu. Gener«! Hugh Johnson, znani industrijski zvezni administrator, (na desni,) in v ozadji' za njim tajnik za notranje zadeve Ickes, se podata na pot v Ancostia, Md. na posvetovanju h predsedniku Rccsevelt-J, ko se je nahajal na svoji jahti na week-end oddihu. NEWBURGSKI POPOTNIK Prav tako je nenadoma umrla žena Alojzija našemu rojaku Ignacu Vidmar-ju v sredo 26. julija. Poslušali so Rooseveltov govor v sobi, zadeta od srčne kapi, je zdihnila vpričo moža in dveh hčerk. Iz Pittsburga so pripeljali v soboto 28. julija truplo pokojnega Johna Kastelic-a, ki se je ponesrečil v vodi in se utopil. Njegova rojstna vas je Višnja gora na Dolenjskem. Po želji njegovih treh bratov v Clevelandu počiva njegovo truplo na Calvary pokopališču. "Na petek sem prišel v Ameriko", je pripovedni naš sosed John Turk na 80. c. "Na petek sem začel delati, na petek sem zadnjikrat bil v tovarni na delu, na petek bom umrl," je mirno napovedoval svoj konec življenja, čeprav je 9 nedoletnih otrok klicalo in molilo: "Ata ne sme umreti," čeprav se je njegovi ženi Mariji krčilo srce ob teh besedah. Nihče ne bi verjel, da se bo to žalostno prorokovanje u-resničilo tako hitro. Pa smrt ne izbira in se ne ozira ne na solze, ne na zapuščene, negodne otro-čiče, vsakemu človeku je usojeno enkrat umreti. "Pozdravite še enkrat vse znance in prijatelje," je naročal, ko ga je težka bolezen položila na postelj. "Sam ne morem več in ne bom več dolgo." Spomnil se je še enkrat rodne vasice in je nadaljeval, čeprav težko : "Spomnim naj se še enkrat na svojo rodno vas Rat je, fara Hinje, kjer so me krstili na sv. Jožefa dan 1889. Star sem torej 44 let. Čeprav od leta 1905. nisem videl več domače hiše, mi je še sedaj, zlasti v zadnjih urah življenja, vedno pred očmi rojstna vas. Živo so mi še v spominu besede mojega očeta ob slovesu" —; solze so zalile v bolezni izmučeni obraz — "če na vse pozabiš, tudi name, Boga ne pozabi!" Tako se hvaležno spominjam svojega dobrega očeta in njegovih zlatih naukov, saj so za me in za vse naše do zadnjega molili. Zato vas prosim, sam več ne morem, izročite moj zadnji pozdrav vsem Hinjčanom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Skrbite, kolikor mogoče, da moja družina ne bo pozabila Boga!" . . . Kar nekam tesno mi je postalo pri srcu, njegova zadnja prošnja je bila: "Molite za me!" Čudovito v zadnjih težkih u-rah, je poklical vsakega posebej izmed devetero otrok in naročal, da naj ubogajo mamo. . . V bolnici je vedno pel, a naj-rajše "Oznanil je angel" — Sin John mi je povedal, da še celo na operacijski mizi, ko so mu dajali kri, je pojemače pel: Ko zadnja ura bila, Marija prid' po nas! Potem se je onesvestil; ko sem ga obiskal zadnji četrtek, se je za trenutek prebudil iz omedlevice in pojemajoče dih-nil: Z Bogom. . . Drugo jutro med osmo in deveto uro ga je na res petek 28. julija smrt rešila tri tedenske težke bolezni. Njegov pogreb v pondeljek 31. julija je pričal, kako drže Iiinjačani skupaj. Polna cerkev je bila ta dan prijateljev, pri slovesni pogrebni maši in tako so spolnih njegovo željo: Molite za me! Ob tej množici pa sem razumel, zakaj je veljal zadnji pozdrav Hinjčanom, katerim ga je izročil po želji pokojnega duhovnik pred krsto. "Ni čuda, da se je ta ali oni Suhohinajčan obrisai okrog oči" so pripomnili Kužnikov stric. Naj počivajo v miru vsi ti naši dragi! V nedeljo ste proslavljali "Baragov dan" v Lemontu in molili za njegovo svetniško proglaše-nje. Tudi mi smo! V Ljubljani so obhajali demantno našo -nadškofa dr. Jegliča, kot so poročali listi. Tudi v Clevelandu so Slovenci obhajali mašniški jubilej. V Coliiznvoodu v fari Marije Vaebovzete, so slovesno pa a;;novaii 40 letnico mašništva Rov. Hribar-ja. Lepo je uspela t.a ..iuvesnosi zjutraj v .cerkvi, kot zvečer na banketu. V tem je dokaz, da slovenski narod spoštuje svoje duhovnike, ko je vsa fara pela in hvalila Boga z pre-častitim jubilantom: Tebe Boga hvalimo za neizmerne dobrote, ki si mi jih dal v 40 letnem delovanju v vinogradu Gospodovem. Cerkveno slovesnost je počastil sam prevzvišeni g. škof •ifVlvom l'»t! Iri in \r i cL'l'uii i l-i knt-n dah čestital jubilantu k tako vi-1 šoki obletnici, kot faranom, ki ( so tako lepo proslavili ta jubilej! Da smo bili Newburčani na-1 vzoči, se razume. Ko še ni bik) fare pri sv. Lovrencu, je bil za cel slovenski Cleveland župnik Rev. Father Hribar. In zato smo šli in hvalili Boga za ta dan. V tej proslavi sem spoznal trditev dr. Karlina, da ima slovensko ljudstvo podedovano spoštovanje do božjih namestnikov. Menda ni nikjer na svetu življenje kakega naroda tako tesno združeno z življenjem in delovanjem duhovnikovim, kakor pri slovenskem narodu. Slovenski duhovniki so izšli iz srede svojega ljudstva in se popolnoma žrtvujejo zanj. Dolga desetletja so bili slovenski duhovniki narodu ne le voditelji k večni sreči, ampak tovariši takrat, ko se je treba boriti za tuzemske dobrine na kulturnem, socialnem, gospodarskem ali političnem po-pričju. Slovenski narod ima duhovnike za svojo lastnino. Vsaka slovenska nova maša je velik praznik ne le za novomašnikovo družino, ampak za celo župnijo in še dalje. Saj pravi pregovor, da je treba za novo mašo iti devet fara daleč; čeprav se izrabi tri fare podplatov. Vsi imajo novo-mašnika za svojega. Kako živi ljubezen faranov do svojega župnika, ko obhaja srebrni, biserni, jubilej mašništva. Vsa fara se zbere okrog njega, vse tekmuje 'v ljubezni in hvaležnosti. Ali se spomnim na čase, kako smo sprejemali škofa, ki je prišel birmovat v faro; kako je vse tekmovalo, dekleta, fantje, možje, konjeniki, kolesarji, otroci, z eno besedo vsa fara. "Zakaj pa se mi Slovenci tako radi in tako slovesno udeležujemo nove maše?" se vprašaje dr. no brez duhovna umirajo. — Ali sta ti dve reči v kaki zvezi med seboj, ali nista, jaz si ne upam izgovoriti — to Bog ve. Amen... Danes 2. avgusta je sreda. Med našimi "visokošolci" je ve-I liko veselje. Niso ravno veliki, ampak hodili so več tednov vi Western Reserve poslopje, kjei^ jih je učil Rev. Slaje slovenščine. Kot poročajo se udeleži te za-ključitve pouka, katerega je obiskalo kakih 30 fantov in deklet iz treh fara slovenskih: Sv. Vida, sv. Lovrenca in Marije na Holmes ave., jugoslovanski konzul v Clevelandu dr. Cerrezin poleg drugih odličnih zastopnikov. Naši graduanti so: Mr. Ke-nik, Mr. Kordan, oba na Union; ave., Mr. Petrič iz 82. c., Mr. Sever iz 76. c. Graduantinje: Miss Ajdišek iz 82., Miss Kodek iz 76., Miss Hočevar iz 82., Miss Lekan in Miss Lindič, obe iz 81. in Miss Mauer iz 82. c. Da se slovesno pripeljejo — deklici v narodnih nošah — so prevzeli skrb zato Mr. in Mrs. 'Ferfolia, naš slov. pogrebnik, Mrs. Mary Mauer, tajnica dr. "Slovenija" in Mr. Kužnik — slovenska trgovina na 81. c. Upajmo, da bo seme slovenske besede, ki jo je kljub vsej vročini sejal Rev. Father Slaje naši mladini, vzklilo v bogato žetev v čast in ponos nam Slovencem ! -o- SIROM JUGOSLAVIJE Iz boljše družbe Poročajo, da je neka bogati, gospa, Milica Koivačevičeva v Beogradu bila obsojena na tr? mesece zapora in na plačilo |2000 Din, ker je neverjetno Karlin, v svoii kniiiri "V Kelmo- 1 --i • i '-i • • ■ ■ >, m ivmu« muci]a SV0]0 služkinjo Terexa- rajn 1903. Takih slavnosti, pi- • • - -,-Uwiii še na strani 13., ob novi maši drugi narodi nimajo, in če jih imajo, se jih ne ve vesele tako posebno spoštovanje, katero je splošno, kakor pri nas. Brezdvomno je temu vzrok do današnjih dni vsaj priprosto ljudstvo ohranilo svojim duhovnikom. Izmed raznih učenih stanov, je prav edini duhovnih v vedni dotiki z narodom, dočim so drugi stanovi le ob posebnih prilikah. Še eno drugo misel bi rad pripomnil. Duhovski stan je našim gospodarjem edini stan, do katerega pripravijo svoje o-troke brez posebnih, domače posestvo morečih stroškov. Vsi drugi stanovi zahtevajo več žrtev, za vsak drugi poklic je treba staršem več šteti nego za duhovski stan. A tudi to je znano našemu ljudstvu, da sme pričakovati zlasti od duhovnika največ. Kdor si izvoli drug poklic, si prej ali poslej ustanovi domače ognjišče, lastno družino, in vsled tega se domačim odtuji. Duhovnik pa ostane v tesnejši zvezi z domačimi ljudmi, saj službuje v domovini; z odprtim srcem, z odprtimi rokami rad otira po svoji moči solze žalosti svojih dragih, ker duhovnik ni ljudstvu le duhovni oče, k njemu se zateka vsakdo po nasvet, po tolažbo, za prijateljsko besedo. . . Te misli so me navdajale, ko so farani Marije Vnebovzete pokazali v lepi proslavi spoštovanje in vdanost do svojega .duhovnega očeta! — Pravijo, je zapisal dr. Opeka na koncu svoje knjige "Za resnico" — da se rado dogaja, da taki, ki v življenju duhovne zaničujejo, nazadnje nepričakova- SREČEN PAR Na sliki na levi vidimo SI letnega farmarja Calvina Brani iz Brunswick, O., in dekle, ki je poleg njega, ni njegova prav-nukinja, marveč njegova zakonska žena. N jeno dekliško ime je bilo Irma Farkas in' je stara 22 let. jo, jo silila k najbolj umaza nemu delu, jo pustila stradati in jo imela skoro polnago, čeprav je Terezija od dela in mučenja že popolnoma izčrpana. Terezija je morala koneč-no v bolnico, kjer je slednjič podlegla. -o- Česa se vsega ne zmislijo K neki gospodinji v Zagrebu je prišla usmiljena sestra, ki je prosila za siromašne otroke., kar seveda ni nič nenavadnega. Nekaj drugega je pa bilo. ko je ista gospodinja pozneje na ulici videla, ko je ta "usmiljena sestra" malo previsoko vzdignila krilo in so se pokazale izpod krila moške hlače. Policija je bila takoj na nogah, ki je šla za nenavadnim sleparjem. -o- Znamenit grad Eden najznamenitejših gradov v Beli Krajini je bil grad Pobrežje ob Kolpi. Kljuboval je vsem tui*škim napadom. Bi] |je po svojem obsega največji v Beli Krajini, a ko so se vzdignili tlačeni kmetje Bele Krajine, so zapele sekire tudi po grajskih vratih. Ljudstvo si je pa ohranilo razne zanimive pripovedke o tem gradu. -o- Vrhniške novice K vrhniškemu vodovodu bodo priklopili še Primčev studenec, s tem bodo zadostili ljudstvu, ki porabi dan na dan večje minožine vode. — Pollakovo tovarno za usnje bodo najbrže kmalu predali, nakar upajo da bo zopet začela obratovati, tako se bo vrhniška industrija zopet poživila. — Gasilskemu društvu na Vrhniki je grozil boben. Vse gasilsko orodje je že bilo zarobljeno. Ko bi se imela vršiti dražba, ja pa občina priskočila na pomoč. -o--- Velika telovadna dvorana Kakor poročajo, bodo v Zagrebu zgradili veiiko telovadno dvorano in sicer na Ciglurni. Dvorani bo največja v Jugoslaviji in bo sliužiJa v prvi vrsti vsem srednjim šolam v Zagrebu, za telovadni poduk. Stroške so preračunali na skoro poldrugi milijon dinarjev. -o- Nesreča Ko je seljak Jakob Mrež iz sela Vinovo pri Drbišu šel po cesti, mu je padel iz žepa samokres ki se je ob tej priliki tudi sprožil in Mreža zadel v trebuh, da je podlegel. -o- Utopljenca so našli V nekem vodnjaku v vasi Videm pri Št. Janžu na Dolenjskem so opazili v nekem vodnjaku človeka srednje postave, ki je najbrže po nesreči zašel ponoči v vodnjak in utonil. Bil je brez dokumentov. Počivati hočejo Ljubljanski trgovski sotrud-niki in pomočniki zahtevajo, da bi imeli tri ure odpoldanskega odpočitka vsaki dau, to je, da bi bili vsi trgovski obrati zaprti vsaki dan od 12. opoldne pa do 3. popoldne. V ta namen si poslali prošnjo trgovskemu združenju. Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerika®' deem Slovencu"! PRIPOROČA SE slovenskemu občinstvu, kateri pridejo na svetovno razstavo, kakor tudi drugim. Imam na razpolago čiste spalne sobe, zraven tudi restavracijo z domačo kuhinjo, kakor tudi gostilno z dobrim svežim pivom. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na: ANTON GOLENKO 2226 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Ako pridete iz drugesa mesta se poslužite telefona Canal 8045 in Vas pridemo iskati na postajo. Pozor potniki in posetniki svetovne razstave in drugi rojaki v Chicagi in okolici! Sporočam, da imam na raznolago vsak čas čiste hotelske sobe s kopalnicami in vsemi udobnostmi po zmerni ceni. Domača kuhinja preskrbuje goste z okusnimi jedili. RUDOLF ŠROiF HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU. 2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512. Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od slc-Sečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Društvo 'SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno tlne 19. aprila 1914. Stcje nad 200 članov v obeh odijelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovcnce in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcsecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND. O. Leto 1933. Predsednik: Anton Skull, 1099 E. 71st St. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h Str. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Pernic in Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(icc) od lt. do 55. leta. Zavarujete so lahko za 20-lelini **v»r»-valnino ali pa do smrtno zavarovalnin« i« sicer za $85«. $500. $10110, $15»» in $30M posmrtnine. V društvo se sprejemaj« tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 lu Sli.(10 tedenske bolniške podpore, i slučaju bolezni, bolnik naj se naznani mi tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Tvoj nedeljski tovariš. NA KONFERENCO H PREDSEDNIKU rekli oče Češekov, vzeli ključe od 'mašine", da naprežejo, nekoliko si hočejo popraviti ovratnik na srajci. . . pa omahnejo na stol.. Človek obrača, Bog obrne! Ne verno ne ure, ne dneva. V zadnjem hipu, je prihitel duhovnik, ki mu zašepeta ime Jezus na uho, še en zadnji pogled in med sv. maziljenjem je odbilo za vedno srce Jožefu Cešek-u. Še le 49 let je dopolnil, ko je zagledal luč sveta v Za-vratcu fara Studenec na Dolenjskem. In tako so znani in sorodniki, ki niso še zvedeli o tej nesreči, in so prišli na "good time" mladi nevesti z darili, le pokropili mrtvega očeta in molili za pokoj njegove duše. V torek, na sv. Jakoba dan, smo ga spremili na Kalvarijsko pokopališče. . . „ Se životarim po Newburgu, ^Prav je tako neznosna vroči-' cja nisi ne v senci, ne pod demlJ° Vai'en Pred njo. Dežja ni, j*1 se malo ohladilo. Sicer naš ima rad revmatizma, desni nogi "vremenokaz", na-jOveduje, da bo kmalu deževalo p da bo vreme se spremenilo. yH se res pooblači, a dež pada le . Jezero. Koledarski preroki nam „ Povedujejo hudo zimo, saj etuiejo: Sveti Aleš soparen in suh, Opravi za zimo si dober kožuh. pravijo, da ga ni bilo v I da lfag0' "popotnika" namreč, v bi kaj novic natrosil po Va-J 'istu. Malo oddiha je tudi VeJe^a; drugič, da odkrito po-Je vzrok tudi ta: Vsled vro-10 e se mi je vse črnilo posuši-' a sem moral iti na posodo J ^ zdihoval, ko nič ne y Zato sem se vsedel, da ^ Pišem. eWburški poročevalec je o-v zadnjem poročilu, kako Ža|(, po naši naselbini. Na vatj-St ^oram te vesti le nadalje- ! ^ešek~u na 80. c. so se kar 80| mQgoče pripravljali na več 0 22 Julija, da bi družabni knr r v počast nevesti Roz.aliji 8pe] n^j1)0lj prijetno in lepo u-tij0 'n ® Več let se je zanimal za Očcto rti(:;"ev Miha; pa sta se z ii;,j ,mv leskovim zmenila, da W J] Se v cei'kvi razloži gospod Uv? VSem ljudem fare sv. t>kliteilCa- Na ta namen sta bila Mihad',la l,re.išnjo nedeljo ženin ^ ei Mirtič z Rozalijo Češek j*ot nevesto. tn 2f! se kak narod v odločilnem tre- -Profesorska — .... jazbec spa-notkff, ko" bi šlo za biti ali ne- da k živalim, ki prihajajo iz biti držal mednarodnih predpi- brlogov samo ponoči na dnevno sov in da bi se dala s samimi svetlobo, predpisi preprečiti nečloveška * * * bojna sredstva. Plinske maske Pri založniku — Vaša raz-bodo malo pomagale, ker pro- prava ni slaba, toda pisati bi dirajo današnji plini tudi skozi morali tako. da bi razumel tu-maske. Lord Halsbury, vodja di bedak, oddelka za razstreliva v angle- — Kaj vam pa ni jasno gc škem vojnem ministrstvu, raz- spod? pravlj a o prednostih "difnyl-zyanarsina", štirideset ton te snovi bo moglo zastrupiti in usmrtiti osem milijonov ljudi, to je celokupno londonsko prebivalstvo. Ameriški general Squier pa se navdušuje za ne nevarni plin, ki pogrezne svoje žrtve le v štiriindvajseturno spanje, nato pa jih izpusti iz svoje oblasti in se zopet zavedo. Le žal, da je tako malo nade, da bi se vojujoče armade odločile za uporabo tega blago delujočega plina. -o- Najzanimivejše vesti «o . Amer. Slovencu: čitnjt* i Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK Povest z gorenjskih planin "Hudirji!" se jekleno utrga materi iz ust. Plane pokoncu. "Tilen, v gmajno! Matevža že skrijemo!" Tilen plane v hosto za hišo. Terpina hoče v kočo za Meto. "Ostani tu!" ga ustavi Meta in skoči sama v duri. Hitro razmeče odejo po pogradu čez Matevža, ki mirno spi, iztrga iz skrinje še par hodnih rjuh in jih razgrne semtertja po pogradu. Potem pa gre nazaj pred kočo, sede nazaj na svoje mesto k Terpini in mu de: "Bodi miren in zadržuj jih, če bi hoteli za menoj v bajto." Pa prično pripovedovati nekaj glasno o bolni živini. Že sta se približala orož-ninka in se par korakov pod bajto oddihavata ter brišeta potni čeli. Terpina in Meta govorita dalje glasno kot ne bi opazila orožnikov. Ta dva se ozreta gori, da vidita, kdo govori, potem kreneta k njima. "Dober dan!" pozdravita. "Bog ga daj," pozdravita Meta in Terpina. "Kaj pa je vaju prineslo enkrat k meni?" vpraša Meta. "Pa morda nista pome prišla?" se jima posmeje. "E, kaj bi z vami, mati Meta?" de prvi, starejši. "Pri vas bi rada kvečjemu skledico mle-kaa, ker naju žeja, da do sline ne moreva." "Koj prinesem, koj!" vstane Meta in hiti v kočo. "Kaj pa vi, Terpina, tu gori pri Meti. Vasu-jete!" "Mimo sem prišel, kot vidva. Tamle doli v Andrejevi staji je obolela telica, pa so me davi poklicali. Zdaj se vračam domov, pa sem se spotoma ustavil pri Meti. Se rad pomenim ž njo, ker pozna vse mogoče rože." "Kaj ne bi, ko je vedno med njimi," pritrdi mlajši. "Kaj pa vidva tu gori? Navadno redko za-idete semkaj?" vprašuje Terpina z nedolžnim obrazom. V tem že tudi Meta pride z dvema skledicama mleka. "Dobro mleko imate, mati Meta." hvali prvi, medtem ko drugi odgovarja Terpini: "Za temi pretetimi tihotapci sva. Ponoči so se udarili na Golici s financarji, stražnika sko-ro do smrti zabodli, financarji so pa tudi enega pihnili, enega pa ujeli. Najbolj nevaren, neki dolgi Tilen, ki je stražnika sunil z nožem, jim je pa ušel, in še eden, Korošec, ki so ga že imeli ujetega. Zdaj so pa nas pognali v sled." "Se mi je zdelo ponoči, da je bilo nekaj streljanja tamle gori okrog Golice, pa se nisem zmenila zanj," pripoveduje mati Meta. "Ej, ubožci ste, orožniki, ko morate po teh skalah za potepenci tihotapskimi," se hlini Terpina. "Saj daleč itak ne pojdeva. Poslali so naju, naj greva po tej strani proti Kočni in na vrh Golice, kjer se snideva z drugimi, ki gredo od dovške strani. Zato bo treba kar pohiteti, če hočeva biti pred nočjo na Fužini nazaj." "Z vama bi šel, imam nekaj časa isto pot, toda moje noge niso vašim kos," vstaja Terpina. "Čakaj no, Janez, boš še k mojim junicam pogledal, preden greš!" zadrži Meta navidezno odhajajočega. "Le ozdravite Meti živino, da bo vedno dobro mleko pri bajti, kadar prideva mimo, kajne, mati Meta?" se smeji mlajši in vrača skledico. "Koliko sva pa dolžna?" vpraša drugi. "Meta ima za potrebne vedno mleka dovolj. Kadar boste šli zopet mimo, se le spet oglasite. Takrat bo že kislega dovolj in tudi masla bom že umedla." "Bova, bova, Meta! Bog vam plačaj!" "Bog vrni božji Ion!" se zahvali Meta. "Pa srečno pot!" jima vošči Meta, ko se poslovita orožnika. Mirno stojita s Terpino, ko zavijeta stražnika mimo koče in pogledata vanjo, a ko ne opazita ničesar sumljivega, odideta v gmajno. Mati in Terpina pa ostaneta še nekaj časa pred bajto in govorita, če bi se slučajno orožnika vrnila. Ko pa le preteče nekaj minut, odleže obema. "Šentaj, me je skrbelo," se izvije Terpini. "Mene! Ko bi bila utaknila v bajto nos, bi bila kmalu izvohala Matevža in še Tilnu bi prišla na sled. Dobro, da me oba poznata; zane-seta se name!" "Še prav, da je Tilen opazil, sicer bi bilo ne vem kako!" "Da bi le še Tilen srečno odpetal, ali pa jima ne napravil kake neumnosti, ko je vseh muh poln!" skrbi mati za sina. Toda sin že gleda izza vogala bajte in se široko smeje. "Skoro bi nas bili!" pristopi k očetu in materi, "da ju nisem opazil pravočasno. Danes so vse vrgli v planino, da bi nas polovili. Tako sem se zanesel, da me pri materi ne stakne noben vrag!" se šali Tilen proti Meti. "Te je morebiti? Boga hvali, da se je tako končalo!" "Kaj pa Matevž?" vpraša Tilen. "Saj res, odkriti ga moram, sicer se še zaduši !" zaskrbi Meto in urno odide v bajto, kjer Matevž pod cunjami in odejami mirno spi. Terpina in Tilen prideta za njo. Terpina zopet potiplje Matevžu žilo, posluša dihanje, meri z roko vročino in je zadovoljen. "Oe bo šlo tako dalje, bo drevi prišel k zavesti. Pa je res čudno, da ima tako močno naravo. Vsak stoti bi komaj ušel, kakor bo ta, če ne pride še kaj vmes," de Terpina. "Bog ne daj!" se ustraši Tilen. "Prežal bi mi bilo zanj!" "Odkod pa je?" vpraša mati Meta. "Kobentarjev iz Breznice. Srečo ima!" Tilen pripoveduje, kako že dolgo skupaj tihotapita in kako se je posrečilo Matevžu uiti prvi bart. Pa še pove, kako se je takrat zagledal v Cilko in kako ona vanj. Stara dva se spogledujeta, ko Tilen to pripo« veduje. Nehote sedeta blizu drug drugega. Tilen jima stoji nasproti. "Skoro tako kot pri naju dveh, Meta! uide Terpini, ki seže po Metini roki. "Mati, poprej sem poslušal za bajto, ko sta se menila vi in Terpina," nekam boječe poreče Tilen. Stara dva se spogledata. "No, in kaj praviš?" vpraša plaho Terpina. "Hm, — rada se imejta, pa Boga zahvalita, da vama je mene dal!" se odreže Tilen in se nasmeje. "Ti rogovila ti gobezdava, še kaj!" ga ujedo mati. Ali toplo jim sveti iz oči, materi Meti, in bliže sedejo k Terpini. "Izgovor, da so tudi drugi ča sopisi dobri, je izgovor za slep-e! Katol. dnevnik imamo samo eden in to je naš Amerikan ski Slovenec!"— —Rev. P. Odilo Hajnšek. SUCH IS LIFE TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in ločno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da b . taho mogoče po želji ustreči vašemu na-ročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL Amerikanski Slovenec SNAPSHOOTING THE MILLENNIUM Wife—"Jack, how do you like this modest little $300 model from one of the Avenue shops?" Husband—"Very nice, but too conservative. Why didn't you pay a couple of lutirlred dollars more and get something- dashing; in fact, a little immodest?" > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ^BfFgtl f1 O TEM IN ONEM ..... _ ____. '-"-' ..... ............ 111 ■' ■"*. • '■■........ 1 " i _ KAJ NAM PRINESE BODOČA VOJNA? Osemnajst generalov v Evropi, Ameriki in na Japonskem je bilo naprošenih — ne da bi vedeli drug- za drugega — da povedo svoje mnenje o bodoči vojni. Njihovi odgovori so izšli v posebni knjigi v Londonu in Parizu letošnjo pomlad. Iz njih le nekaj malega. Pehota pojde v ropotamo Angleški general Fuller pravi, da bo v novi vojni izgubila pehota skoraj ves pomen; stroj bo nadomestil pešca, kakor je v ind|U'striji delavca. Pehota, ki je bila včasih merodajma na bojišču, bo postala tako brezpomembna kakor že pred njo konjenica. Pred modernimji tanki se bo mogla pehota tako malo braniti kakor trava pred kosilnim strojem. Motorizirane čete in pehota bi se morale že v mirnem času popolnoma ločiti, ker je njihovo premikanje popolnoma različno. Današnje vojaške vežbe in življenje v kosarnah je čisto nasprotje tistega, kar moderno vojevanje zahteva. Predvsem je potrebna tehnična izobrazba vojaštva. Namesto v kosami bi se moral vojak vež-bati in učiti v garaži in tovarni. Že v minuli svetovni vojni so se izkazali šoferji, mehaniki, izučeni strojni delavci, z eno besedo: tehniki, kot najboljši vojaki. Potrebuj so tehnični specialisti, ne pa neizučena masa, ki more služiti le topovom za hrano. Račun bo plačalo civilno prebivalstvo Bodoča vojna se bo odločila v zraku, piše angleški major Bratt. Železnice izgube svoj pomen, čim bodo vse čete motorizirane. Tudi topniško najmočnejšo armada na zemlji ne bo mogla preprečiti, da sovražno zračno brodovj-e ne bi preletelo njenih postojank in udr-lo v obrambno oizemlje. Sovražno letalstvo se za njene postojanke, za njene trdnjave in železniška križišča najbrže sploh ne bo brigalo, marveč bo naperilo vso silo svojega napada naravnost na življenska središča : velemesta in veleobrate. rudnike, tovarne, mline itd. Vztrajnost civilnega prebivalstva bo odločalla v prf.hodnjii vojni, ono bo plačalo največje vojne žrtve. Najbrže se zračna brodovja niti medsebojno ne bodo napala, marveč skušala ponesti smrt in irničenje le nad mase sovražnikovega civilnega prebivalstva. Ozračje bo bruhalo ogenj Švicarska kemičarka dr. Gertrud Woker opisuje bakteriološka in kemična sredstva bodoče vojne. Med drugim navaja zažigalne bombe, ki razvijajo, kakor hitro zadenejo ob trd predmet. 3000 stopinj vročine. Jekleni tok te bombe, ki tehta samo 1 kilogram, se v ognju stopi in razlije kakor žareča lava, sežigajoč vse, kar doseže. Potem so druge, težje bombe, ki globoko prodirajo v zemljo in ustvarjajo v njej plameneča ognjišča, kakor bi zemlja sama gorela. Te bombe imajo nalogo, da uničijo vodovode, plinske napeljave in podobne naprave. Malo letal zadostuje za prenos potrebnega števila bomb, ki morejo vpepe-litj največja mesta. Drug nov bombni tip so tako-imenovane "berlinske bombe." ki morejo v območju 800-1000 metrov svoje eksplozije uničiti vsako živo bitje. Obramba nemogoča Misel, da bi bilo mogoče velika mesta Pariz, London ali Berlin kakorkoli •zavarovati pred zračnimi napadi, je popolnoma prazna. Nove bombe so tako močne in neodoljive, da so zanje najumnejše zamišljena skrivališča brez pomena. Cele ceste bodo v trenutku v plamenih. Kako naj dospo begunci iz zavetišč sko^zi goreče razvaline zopet na piano, č/e jih strupeni plini sploh že preje niso umorili? Zračna brodovja nevidna Nedavno so se nad Lodonom vršile nočne zračne vaje z letali, ki so na poseben način ple-skana. V svitu najmočnejših žarometov je bilo mogoče od 250 sodelujočih letal odkriti samo 16, ostala so bila zaradi svoje barve docela nevidna da-si so letela čisto nizko. Plinska smrt Med plini, ki so pripravljeni za bodočo vojno, so taki, ki čisto neopazno pronikneji v telo in se žrtev zave, kaj se je z njo zgodilo, šele v trenutku smrti. Plin "zelena trava" povzroči, da človek na suhem utone. Pod učinkom tega plina potegnejo kapilarne krvne cevi v pljučih vso vodo vase, tako da pljuča v tem dotoku vode dobesedno utonejo. Dogajanje je isto, kakor če kdo utone v vodi, le da tukaj utone človek v lastni krvi. . Mednarodni predpisi_prazna pena Angleški major Lefebure piše, kako prazne so nade, da bi Full Paclc^^ No Slack Filling SAME PRICE fefc? AS42 YEARSAGO 25ounces for 25$ MOL1TVENIKI. ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOI ITVENIKI "BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil I-'. S. Finžgar, . Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00 MCLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za sta- ' rejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1.25 Rudeča obrzza .........................................................;... g5c Umetno usnje trde platnice, zl. obreza.................... 1.00 Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza.................... 1.00 Pristno šagren gladko usnje, zl. obr......................... 1.50 Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..................... 1.50 ' V platno vez., zlata obreza............................................ 75c V usnje vez., zlata obreza ............................................ 1.00 Vatirane platnice, zlata obreza ................................... 1.25 . Rele koščene platnice, zl. ohreza................................ 1.25 MARIJA VARH1NJA: V platno vezan ................................................................ 75c Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.50 NEBESA NAŠ DOM: V platno vezan ............................................................... 73c F!..o usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1.50 OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 7jc Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 75c I RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk. Vezane v umetno usnje, zl. obr......................1.00 Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50 SVETA URA: V platno vezan ........................................ 8Sc V fino usnje, zlata obreza ................................ 1.50 MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik ..................................................... 1.25 ' VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vezan .................................................................................. 75r ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane: Mala oblika, zlata obreza ............................................ 85c i Večja oblika, zlata obreza ............................................ 1.00 Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 1.00 Zlate platnice .................................................................. 1.50 Vez., rdeča obreza .......................................................... 75c ' HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine v.snjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 | UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50 * Koščene "latnice, zlata obreza .................................... 1.50 Z-VONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obreza .................................................................................. 1.50 ' ANGLEŠKI MOLITVENIKI ' TIIS DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c 13' ljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c I ITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) .................................................................. 45c I.:ANI"AL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za , ml iše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezm, zl. obrez- ............................................................ 75c t V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00 . ino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50 Koščetre nlatnice. zlata obreza, z lepo sliko na t platnicah ...................................................................... 1.50 < Koščene platnic s sliko na platnicah, znotraj na plr.tnicah vdelan lep križ, lep, molitvenik.......... 1.75 \ THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje ve- ■ zan, zlata obreza ............................................................ 2.50 Usnje, rdeča obreza ....................................................... 2.00 Amerikanski Slovenec