V St. Ilju. Ni ga kraja, katerega bi celi slovenski narod ljubil tako toplo in sreno, kakor Ijubi St. Ilj v Slov. gor. In zakaj ga ljubi? Vidi ga v nevarnosti. Nemci stegujejo svoje grabežljive roke po njem ter ga nam hočejo ugrabiti. Vidi pa ga tudi v obrambi, kako se bori sam proti nakanam nasprotnikov. Kakor mati s posebno prisrcnostjo zre na svoje dete, ki je v nevarnosti in hudeni odpornem boju, tako gleda tudi slovenski narod z vefcko ljubeznijo in srčniin dopadenjem na krasni St. Ilj. Dne 8. t. m. je uporabil slovenski narod priliko, ko se je blagoslovil novi društveni dom, da pokaže Sentiliskim bojevnikom svoja čustva. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo skupaj, da se veseli in raduje s šentiljskimi brati. Nemci pa so bili tako prijazni, da so onim Slovencem, kateri ne poznajo razmer ob jezikovni meji, radovoljno pokazali, kako neolikani, surovi in nasilni znajo biti nasproti Slovencem. Zbrali so se isti dan v Sudmarkhofu ter kričali tamkaj kakor zamorci, psovali kakor pouličnjaki ter napadali kakor tolovaji. Celo mnogi Nemci so se zgražali nad nemSko-nacionalno podivja- nostjo in jo obsojali. Sedaj pa tesen in kratek opis slavnostnega dneva v St. Ilju dne 8. septeinbra. S p r e j e m. Okoli poldneva se je pripeljal kranjski posebni vlak v St. Ilj, gromovito pozdravljen od ljudstva. Iz vlaka so se vsule čete Orlov, kateri imajo prvo zaslugo za popolni uspeh slavnostnega dne, ne le po veliki udeležbi, ampak tudi po svojem odličnem nastopu. Z zastavami so prihitela naša društva. ,,Slov. krš6. soc. zveza", kateri se je pridružilo tudi naše akademično dijaštvo, odposlanstvo tobačnega delavstva, ,,Jugoslovanska strokovna zveza" itd., slovensko glasbeno drustvo ,,Ljubljana", izobraževalna društva iz Borovnice, Dobrne, Studenic, posebno častno je bila zastopana Skoija Loka po svojih uglednih možeh, pa tudi drugi slovenski kraji. Izmed poslancev, smo opazili gg, di\ KoroŠca, dr. Benkoviča, dr. Verstovšeka, prof. Jarca in skoro vse deželne poslance štajerske ,,Slov. kmečke zveze" z njenim načelnikom Roškarjem na eelu. — Pred kolodvorom je pozdravil došle goste elan stavbenega odbora ,,Slov. Doma" in občinski svetovalec g. Freiham. Posebno je nazdravljal došlim pogumnim slovenskim damam. Odgovoril mu je deželni "odbornik in predsednik ,,Slov. Straže", g. prof. Evgen Jai^c. Tudi goste, ki so prišli s popoldanskimi vlaki, je pozdravljal g. Freiham. — Z godbo, zastavami, Orli in Šentiljskimi, v ljubko narodne obleke obleeenimi dekleti smo odkorakali proti St. IIju, ki nas je pozdravljal že od daleč ves odet v slovenske trobojnice in z gromenjem topičev. Ko smo prišli skozi slavolok, ki je pozdravljal goste s pozdravom šentiljskih Slovencev: ,,Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos," stali smo pred krasnim ,,Slovenskim Domoni", iz čegar oken so sipale mladenke cvetje na ucieležence. Nato pa se ]e pričelo zbirati ljudstvo iz bližnje in daljne okolice. Z veseljem in navdušenjem smo gledali probujeno slovensko mejo, probujeno z delom, trudom in osebnimi žrtvami naših somišljenikov. Blagoslovljenje in govori. Po popoldanskih slovesnih litanijah, pri katerih je prepevalo društvo ,,Ljubljana" in so se jih udeležili Orli skupno z zastavo, se je zbralo vse nešteto Ijudstvo od bližnjih in daljnib. krajev na obširnem prostoru okoli Doma. Na slavnostno okraSeni govorniški oder je stopil, burno pozdravljen, Šentiljski župan Th a 1 e r , ki je v srčnih in navdušenih besedah pozdravil došie Slovence in Slovenke. Nato je jareninski dekan g. C i ž e k slovesno blagoslovil šentiljski Siovenski Dom, in njegov pevskJ zbor je krasno in dovršeno zapel več pesmi. Med ploskanjem in vednim navdušenim vsklikanjem ljudstva je imel potem predsednik ,,Slov. Straže", kranjski deželni odbornik, profesor g. Evgen Jarc slavnosten govor, ki ga je sklenil z željo, naj bo ,,Slovenski Dom" v korist in vir naobrazbe in probuje slovenskega Ijudstva v St. Ilju. G. Ivan B a 1 o h iz Skofje Loke je prednašal pesem, ki jo je zložil sam k otvoritvi ,,Slovenskega Doma". Priobčujemo jo v podlistku. Državni in deželni poslanec Roškar je prinesel šlovenskemu ljudstvu svoje in svojih tovarišev pozdrave. Nafielniki mengškega Orla, g. Ivan Rode, je izrazil pozdrave kranjskih Orlov, pravoslovec Jež pozdrave katoliŠkonarodnega dijašlva, posestnik Galunder pozdrave Slovencev od Sv. Križa, posestnik Munda bolfanskiH rojakov. Javna telovadbaOrlov. Pod vodstvom načelnika zveze Orlov, Vojteha Jeločnika, se jo vršila po končanem zborovanju na veseličnem prostoru javna telovadba Orlov. To5ni rajalni nastop, proste vaje, kakor tudi vaje na.orodju, somedvelikanskomnožico gledalcev izzvale burno odobravanje. Orli so lahko zadovoljni s svojim novim uspehom. Na veseličnem prostoru je bilo okoli Šotorov jako živahno, posebno je ugajalo pristno in izvrstno domače vino. Godba in pevci so tekmovali med seboj. Ljudstva je bilo na veseličnem prostoru m okoli veseličnega prostora .vse polno, Nemška fakinaža. Med tem, ko se je slovensko ljudstvo v najvzornejšem redu tako vzorno navduševalo za svoje pravice, so se zbirale v ,,SudmarkhoIu" temne postave. Vsak vlak je pripeljal nekaj nemških nacionalcev. Divje rjovenje se je čulo od ,,Sudmarkhofa". Protestni shod nemških nacionalcev je cesarsko namestništvo sicer prepovedalo, namestu tega so pa uprizorili nemški nacionalci žretje v ,,Sudmarkhoiu" ter privedli iz Maribora in od drugod na to popivanje jako sumljive osebe. Na cesti od ,,Sudmarkhoia" do ,,Sloivenskega Doma" je bilo okoli 40 orožnikov. Okoli ,,S1. Doma" je bil red, da je moral imponirati, ne pa tako okoli ,,SudmarkhoIa", kjer so Nemci došle vozove s slovenskimi gosti poizkušali napadati. Bilo je par slučajev, da je pnletela na voz nemška palica, a tiste nemške nacionalee, ki so tako izzivali, orožniki niso aretirali. Ce tako obnašanje ni nevarno izzivanje, potem ne vemo, kaj je! Aretirana ni bila tudi tista nemško-nacionalna surovina, ki je nekemu mariborskemu slovenskemu fantu, ki je sšel mirno s kolodvora mimo ,,Siidmarkhofa", zbila klobuk z glave in klobuk ukradla. Ob takem obnašanju nemških naoionalcevi je vrela slovenska kri, a dala ni izbruha v surovostih. NernSke surovosti so utrdile ljudstvo za našo stvar in poplačalo bo Ijudstvo te surovosti s tem,, da se bo še bolj oklenilo ,,Slovenskega Doma" in da bo zvesto branilo svojo zemljo in svoj dom pred napadi nasilnežev. 0 d h o d. Okoli Vzl.. ure zvečer so kranjski bratje in mnogi gostje odkorakali iz St. Ilja. Odhod ni bil mimo ^Šudmarkhofa", ampak- mimo cerkve po glavni cesti. iTako je splaval piačanim nemško-nacionalnim pretepačem po vodi zadnji up, da bi mogli oblatlti slovensko slavnost. Ko so prišle slovenske množice mimo ^Siidmarkliofa", je zadonela iz njega ,,Die Wacht am Rhein". Rogovi Orlov so se obrnili proti ,,Siidmarkhofu" in slovenska koračnica je udušila vsenemške glasove. Na kolodvoru je govoril v slovo predsednik s,Slovenske Straže", g. prof. Evgen Jarc, ki je dejal, !da je današnji dan pokazal, kako veliko hvaležuost smo dolžni tistim možem, ki na tako ogroženi točki neustrašeno, ne boječ se napadov, branijo slovensko zemljo. Naša dolžnost je, se tu zahvaliti slovenskemu Šentiljskemu občinskemu zastopu. SentiljsJcemu občinskemu zastopu in županu najsevernejše slovenske občine, g. Franu Thalerju, trikratni ,,Na zdar"! Odpeljali smo se po prisrčnih manilestacijah mož slov. dela v St. Ilju. Nemškim pretepaeem vladni komisar baron Neugebauer, ki je ta dan vzdrževal z orožniki v St. Ilju red, ni dovolil odhajati z vlaki ob y27.. in 7. uri, ampak odpeljati so se ruorali vsi na komando ob %9. uri iz St. Ilja. Slovenska veselica se.je vršila potem nemoteno dalje, in ker cestnih napadačev in roparjev \z nemškega tabora ni bilo več v St. Ilju, je bila vsaKa pot varna. Nemci so >s svojim nastopom pokazali našemu ljudstvu vao svojo surovost, Slovenci pa so mu priredili veselje, na koje se bo vsak Sentiljčan še dolgo vrsto let s ponosom spominjal.