§ rentni GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXII ŠTEVILKA MAREC 1980 Novi proizvodni prostori TOZD orodjarna—velike možnosti nadaljnjega razvoja V letu 1976 se je rodila ideja o izgradnji nove orodjarne, ki bi delno zakrpala vrzel po orodju tako za domačo delovno organizacijo, kot tudi za sovlagatelje v to investicijo. Danes smo prišli tako daleč, da smo resnično pred tem, da se zaslišijo stroji v novem okolju. V tem članku ni moj namen obravnavati vzroke zakasnitve investicije, a bilo jih je veliko, delno tudi v nas samih, veliko pri zunanjih izvajalcih, nekaj pa je pripomogla tudi splošna gospodarska situacija. Moj namen je pojasniti, na katerih tehnologijah mehanske obdela/ve orodja smo želeli z novo investicijo napraviti večji korak naprej. Naj takoj naštejem področja, ki so največjega pomena: 1) izdelava orodja iz karbidnih trdin za izdelavo vijakov; 2) priprava obdelovalnega orodja za potrebe orodjarne in celotne DO; 3) kontrolirati in zasledovati celoten potek izdelave orodja. Izdelava orodja iz karbidnih trdin je v sedanji gospodarski situaciji, ko pomeni nadomestitev uvoza z doma izdelanimi izdelki, prihranitev deviznih sredstev, še posebno velikega pomena. Za izvedbo smotrnejše izdelave kot jo imamo sedaj, poteka celoten tehnološki proces v treh oddelkih, in to: — v oddelku mehanske obdelave (struženje, brušenje) ; — v kalilnici to oploščeval-nici (kaljenje in oploščevanje) ; — v brusilnici karbidnih trdin (brušenje in poliranje). Celoten tehnološki postopek obdelave zahteva veliko točnost in pazljivost pri delu, in to v vseh fazah obdelave. Seveda pa tii postopki niso tako zapleteni, da jim z voljo ne bi bili kos. Ker so točnosti izdelave pri orodju za hladno preoblikovanje vijakov v stotinkah milimetrov, moramo ob delu vedno uporabljati ustrezna merila, kot so mikrometri in merilne ure. Vsako vpetje obdelovancev v stroj mora biti prekontrolirano. Seveda pa ni vse samo v nas samih, ampak moramo imeti tudi ustrezne stroje in pripomočke. Teh zdaj še nimamo in upajmo, da bomo tudi tu dosegli napredek, da bomo realizirali zahteve po uvozu strojev, saj jih domači proizvajalci žal ne izdelujejo. Menim, da bi bil opis celotnega tehnološkega procesa izdelave orodja za marsikoga nezanimiv, zato naj raje povem, da bomo morali na celotno opremo še malo počakati, istočasno pa napeti vse sile in napore, da to realiziramo. Predvsem TOZD vijakarna mora tu priskočiti na pomoč in skupaj z orodjarno vztrajati na realizaciji tega programa. Velik napredek bomo dosegli tudi z realizacijo odločitve, da bomo v novi orodjarni vsa obdelovalna orodja po uporabi takoj pregledali, če njihove rezalne karakteristike ne bodo ustrezale, bomo takšno orodje z nalogom poslali v brusilnico orodja, ki je nov oddelek v naši orodjarni. Uresničili bomo željo vseh delavcev v orodjarni, da bodo iz skladišča orodja dobili samo dobro orodje, takoj pripravljeno za obdelavo. V ta namen je skladišče orodja tudi opremljeno in je znatno povečano glede na sedanje razmere. V njem bo možen pregled nad vsem uskladiščenim orodjem. Nespametno bi bilo misliti, da bomo to uresničili že s prvim dnem preselitve v nove prostore, saj bo to daljši proces, zvezan predvsem s pridobitvijo novih visokokvalificiranih delavcev, delno pa tudi z investiranjem v obdelovalno orodje in brusilne stroje. Izredno velik pomen smo v novi orodjarni posvetili kontroli celotnega tehnološkega procesa. Vodila nas je misel, da moramo orodje kontrolirati in spremljati od surovea do končne obdelave. Le s sistematičnim delom bomo lahko točno ugotovili, kje so vzroki za napake na orodju in skušali točno določiti tudi krivce. V ta namen je celotna kontrola razdeljena: — na vhodno kontrolo : pre-kontrolira dimenzijsko in kvalitetno vsak vhodni material v vhodnem skladišču; — medfazna kontrola: med vsemi vmesnimi operacijami izvršiti pregled in šele takšen del orodja obdelujemo naprej ; — končna kontrola: tu želimo poleg končne kontrole organizirati tudi funkcionalno kontrolo in to za vse izdelke, ki morajo biti preizkušeni pred uporabo v tekoči proizvodnji. Da bo kontrola zmožna v celoti vse te zadolžitve uresničiti, jo bomo morali ustrezneje opremiti in tudi usposobiti. To je le nekaj novih poti, ki smo si jih zastavili z izgradnjo novih prostorov. Optimisti bi bili, če bi mislili, da jih bomo tudi takoj realizirali, saj je za vse to potreben določen čas in tudi dodatno investiranje v strojni park in seveda v kadre. Imamo precej učencev v gospodarstvu za potrebe TOZD orodjarna. Nam bo uspelo s primernim nagrajevanjem in prijetno sredino zadržati vse te orodjarje, rezkalce, strugarje, erozerje, ali pa nam bodo »ušli«? Smerice srednjeročnega gospodarskega plana 1981—85 so v V februarju smo planske obveznosti izpolnili v glavnem v vseh TOZD, z izjemo TOZD sidrne verige. Odprema gotovih izdelkov je delno zaostala za predvidenim obsegom, vendar v marcu pričakujemo večjo prodajo. TOZD vijakarna je količinski plan presegla po teži 9 % in kosovno 3%. V tem TOZD so že vidni rezultati stabilizacijskih ukrepov. Tudi vrednostna proizvodnja je 14 % večja od planirane. Za nekatere grupe izdelkov so naročila večja od razpoložljivih kapacitet. Predvsem se skušamo orientirati na proizvodnjo akumulativnih izdelkov. TOZD verigama je količinski plan dosegla 100,5 %, vrednostno pa nekoliko zaostaja. Po posameznih grupah izdelkov je plan zelo različno dosežen. Zelo zaostaja proizvodnja zaščitnih verig, kar pa se v marcu že izboljšuje. Težave, ki so ovirale večjo proizvodnjo, so bile iste, kot v preteklih mesecih. To je termična obdela- javni obravnavi in moramo se vključiti vsi, ki vemo, kaj nam predstavlja dobra opremljenost oziroma založenost z orodjem. Z investiranjem v nove stroje v proizvodnih tozdih moramo vzporedno misliti tudi na orodje, ki ga bomo na teh strojih potrebovali. To orodje bo moralo biti na razpolago in iz- va, površinska zaščita in pomanjkanje nekaterih vrst materiala. V TOZD sidrne verige je izpolnitev količinskega plana 75 odst. Predvsem zaostaja proizvodnja sidrnih verig nad 43 mm. Vzrok je v pomanjkanju materiala večjih dimenzij, primanjkuje pa tudi odlitkov za izdelavo opreme. Zastoji, ki so se pojavljali, so v največji meri posledica popravil strojev. Tudi proizvodnja za interni trg ni dosegla planiranega obsega. TOZD kovačnica je s proizvodnjo za eksterni in interni trg presegla predviden obseg količinsko in vrednostno. Problematična je bila končna obdelava — to je termična obdelava in površinska zaščita izdelkov. Kapacitete termične obdelave niso usklajene s potrebami, delno tudi zaradi ča- delali ga bomo sami v naši orodjarni, ki ima kljub velikim težavam še vedno najkrajše roke izdelave. Prav zato bomo morali za potrebe orodjarne še združiti skupna investicijska sredstva za posodobitev in dopolnitev strojnega parka. Mitja Koman sovno neenakomerno razporejenih potreb. V orodjarni plana vrednostne proizvonje niso dosegli. Pretežni del proizvodnje zavzemajo storitve vzdrževanja orodja, na drugem mestu pa je proizvodnja orodja iz jekla. V TOZD vzdrževanje so vrednostni plan proizvodnje dosegli 91 %. Od proizvodnje odpade 55 % na redno vzdrževanje. TOZD TIO je vrednostni obseg proizvodnje presegla 8 %, prodaja pa delno zaostaja. Se sestavnih delov za kompletira-vedno primanjkuje nekaterih nje izdelkov. V februarju je bilo zaposlenih v Verigi 1.349 ljudi, kar je za 2 zaposlena manj kot povprečno v . lanskem letu in 21 manj kot je predvideno z letnim gospodarskim načrtom. M. K. ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 9. APRILA 1980 Proizvodnja v februarju Letni obračun gospodarjenja V članku o polletnem obračunu gospodarjenja nekaj mesecev nazaj smo zapisali, da je splošni vtis o delu podjetja kot celote ugoden. Finančni kazalci so bili pozitivni in večji kot leto nazaj. Po dodatnih šestih mesecih gospodarjenja se je slika nekoliko spremenila. Ugodna, konjunktura je, izgleda, trajala le do konca tretjega četrtletja, v zadnjem so stroški rasli precej hitreje kot prihodki in ostanek čistega dohodka je hitro kopnel. Zaradi izredne realizacije skozi vse leto, ki je počasi zmanjševala zaloge, lani ni bilo v zadnjih dveh mesecih zadosti velike realizacije za pokrivanje hitro rastočih stroškov. Prav zaradi tega so se nekateri tozdi morali odpovedati načrtovani in že obračunani nadminimalni amortizaciji, katere formiranje je za našo DO ob obstoječih investicijah že imperativ. Tudi celotni kazalci gospodarjenja kažejo nazadovanje glede na polletni obračun. Če pa upoštevamo še najmanj 25 odst. inflacijo, potem z doseženimi »dohodkovnimi« rezultati ne smemo biti zadovoljni. Vsi tozdi so bili sicer pozitivni, vendar je le vijakarni in verigami uspelo obračunati nadminimalno amortizacijo v vrednosti okoli 9 mio din. Po- hodek 31 % večji od predlani. O delitvi OD smo že govorili, zato naj povemo le še, da smo za OD lani namenili v masi 30 odst. več sredstev kot leto nazaj. Ni dvoma, da je bil lanskoletni porast OD v naši delovni organizaciji precej visok in da je kril povečanje življenjskih stroškov. Objektivni test uspešnosti gospodarjenja so tudi mere panoškega sporazuma Slovenskih železarn. Osnovna mera je neto dohodkovna mera kot razmerje med tem, kar bi morali ustvariti, in tem, kar smo dejansko ustvarili. Normalno gospodarjenje predstavlja dohodkovna mera 1. Lani smo gospodarili pod normo, saj je koeficient 0,97, vendar še vseeno bolje kot leto nazaj, ko je bil koeficient 0,91. Panoški sporazum ureja tudi rast OD, ki vse preradi uidejo z vajeti, saj je stara bolezen naših podjetij, da rada delijo več, kot pa ustvarijo. Naša DO zaenkrat ni med njimi, saj nismo kršili dogovora o delitvi sredstev za OD, oz. točneje: razdelili smo za dve stotinki odstotka manj OD, kot nam dovoljuje sporazum. Kljub podvojeni akumulaciji ta še vedno ni dovolj velika. Kronično pomanjkanje obratnih sredstev in veliko angažiranih sredstev za tekoče investiranje, kjer je angažirana slovni uspeh tozdov pa slednji: je na- vsa amortizacija, zahteva mulativnejšo proizvodnjo, aku- kar TOZD vijakarna din 4,312.857 - - ostanka čist. doh. TOZD verigama din 14,372.742 - - ostanka čist. doh. TOZD sidrne verige din 605.160 - - ostanka čist. doh. TOZD kovačnica din 1,117.460 - - ostanka čist. doh. TOZD orodjarna din 87.130 - - ostanka čist. doh. TOZD vzdrževanje din 1,671.464 - - ostanka čist. doh. TOZD ind. oprema din 1,643.227 - - ostanka čist. doh. SKUPAJ din 23,810.040 - - ostanka čist. doh. Teh skoraj 24 mio smo po- delili takole: — kot regres za topli obrok 3,788.000 din — za rezervni sklad 2,976.000 din •— za nerazvite 4,022.000 din — za regres za letni dopust v letu 1979 4,247.000 din — za sklad skupne porabe v le tu 1980 8,778.000 din Vsi tozdi, z izjemo verigar-ne in deloma vijakarne, gospodarijo na meji rentabilnosti. Vzrokov za to je več, pa jih ne bi naštevali, ker je to druga tema. Omenimo naj le nizko proizvodnjo in rast cen vseh proizvodnih faktorjev, ki je ne kompenziramo z novo tehnologijo in s tem s porastom produktivnosti, kar je dolgoročno edina možnost, da se premaknemo z mesta, kjer že nekaj časa stojimo. Pregled skozi skupni zaključni račun kaže, da se je celotni prihodek od predlani povečal za 22 %. Za toliko večji prihodek smo porabili le 18 % več sredstev, vključno z energijo, zaradi česar smo ustvarili kar 29 % večji dohodek kot predlani. Vse vrste dajatve iz dohodka so bile 26 % večje od leta nazaj, kar je manj, kot je na-rastel dohodek, zato je čisti do- pa bo brez spremembe delovne discipline težko doseči. Sklad skupne porabe, s katerim skoraj v celoti razpolagamo sami, je letos formirala samo verigama, in sicer 8 milijonov 780 tisoč din, kar je dovolj za regresiranje letnega dopusta in za ostale namene, od dotacij sindikatom in ostalim organizacijam, do prispevka v sklad skupne porabe v DSSS SŽ. Kaj lahko rečemo kot sklepno ugotovitev ob letnem obračunu? Leto stabilizacije, v katerega smo že krepko zakoračili, postavlja nove zahteve, ki jih bomo kos le ob skupni zavzetosti. Vzroka za pretirano zadovoljstvo ob sicer pozitivnem poslovanju nimamo, kajti glede na pogoje in potencial, s katerim razpolagamo, bi ustvarili mnogo več. Upajmo, da letos bomo! Stane Cotelj Nekateri problemi samoupravljanja Naslov tega sestavka morda preširoko zastavlja vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s pojmom samoupravljanja, zato jih moramo takoj opredeliti. Ne želim se pregloboko spuščati v teoretiziranje, ker je to najbrž preveč zapleteno za vse nas, pač pa bom skušal prikazati le nekaj problemov, s katerimi se srečujemo delavci v gospodarskih organizacijah. Vrsta vsakdanjih problemov, med njimi se nekateri približujejo že nesmislom, me je spodbudila k temu pisanju. Mislim, da mi delo, ki ga opravljam, omogoča širši pogled na dogajanje, ki ga imenujemo samoupravljanje. Moje ukvarjanje s samoupravljanjem je namreč pretežno strokovne narave, zato se velikokrat znajdem v »sendviču«, ki ga bom v nadaljevanju pojasnil. Najprej se bom lotil samoupravnih splošnih aktov, ker je to osrednje vprašanje, na katerem se preizkuša samoupravljanje v delovni organizaciji, kot je naša. Ti akti so konkreten odraz decentralizacije celotnega našega družbenega sistema, ki zakonsko urejanje življenjskih vprašanj državljanov, zlasti pa delavcev, postopno nadomešča s samoupravnim dogovarjanjem. Rezultati dogovarjanja so samoupravni splošni akti: družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, pravilniki, poslovniki itd. Prav pri tem prehajanju na samoupravne splošne akte se očitno ne držimo načela postopnosti, če zasledujemo število teh stvari v zadnjih letih, z lahkoto ugotovimo, da se neverjetno hitro povečujejo. Kljub nespornim ugotovitvam, da to ni smotrno in navsezadnje tudi ne v prid samoupravljanju, te poplave s strani organizacij združenega dela, zlasti v gospodarstvu, zaenkrat nismo mogli učinkovito ustavljati. Pri tej množici splošnih aktov vendarle moramo ločiti tiste, ki jih sprejemamo znotraj delovne ali temeljne organizacije, od tako imenovanih »zunanjih«, s katerimi se povezujemo v interesne skupnosti ter razne vrste drugih asociacij. Kritika, če smem tako imenovati ta sestavek, leti predvsem na zunanje. Ti se namreč pojavljajo v vedno večjem številu, medtem ko so notranji počasi stabilizirajo v tem smislu, da od sprejemanja prehajamo k izvajanju in oživljanju njihove vsebine. Od sprejema zakona o združenem delu do danes beležimo naj-maj šestkrat več sprejemov dogovorov in sporazumov, ki presegajo okvir delovne organizacije, česar verjetno sploh ni potrebno komentirati. Drugo, po čemer se ti akti ločijo, je njihova nujnost za nemoteno delovanje neke delovne oz. temeljne organizacije ali zakonska obveznost za njihov sprejem. Mislim, da so notranji nesporno nujnejši, saj se o nekem statusu organizacije združenen-ga dela, o njeni firmi, imenu, dejavnosti, organizaciji dela in delovanju organov upravljanja ni mogoče ustrezno odločiti nikjer drugje kot ravno v sami organizaciji. Poleg tega jih večina zahteva tudi zakon o združenem delu, pri čemer pa lahko zopet ugotovimo, da se nekateri izmed obveznih v praksi ne kažejo najbolj uporabljivi (SaS o združevanju dela delavcev v TOZD, statut DO). Pri splošnih aktih, ki nas povezujejo navzven, bi bilo na drugi strani najbrž neodgovorno trditi, da nobeden od njih ni potreben ali obvezen, vsekakor pa so z ožjega stališča organizacije združenega dela manj nujni ali z drugimi besedami, ni tako nujno, da bi se o stvareh, ki jih obravnavajo, odločali vedno na nivoju delovnih ali temeljnih organizacij. Glede na veliko število teh aktov bi jih bilo treba ustrezno selekcionirati po nivojih odločanja, s katerimi je naša družba izredno bogata in se raztezajo od referenduma do zveznega izvršnega sveta. Dogaja se ravno nasprotno, da namreč predlagatelji zunanjih splošnih aktov, če ostamo le pri njih, kar tekmujejo v »spoštovanju« samoupravnih pravic delavcev v temeljnih organizacijah ter jim nekontrolirano ponujajo neposredno odločanje. Pri tem je s stališča posameznega predlagatelja problem morda enostaven, stvar pa se spremeni, ko je neka temeljna organizacija pred dejstvom, da obravnava in sprejema obveznosti, katerih eventualno medsebojno povezanost niti ni mogoče ugotoviti. Zgoraj omenjeno načelo postopnosti so tukaj očitno kršili sami udeleženci samoupravljanja. Kar je bilo zgoraj povedanega o množici splošnih aktov, samo po sebi ni problematično, saj so področja delovanja naše družbe izredno pestra in vsebine teh aktov ni mogoče zanikati, če se ne bi srečali z obveznimi načini odločanja, ki so na drugi strani seveda tudi pravica delavcev. Za notranje splošne akte in tiste do nivoja SOZD je dokaj jasno opredeljen način odločanja, za vse ostale, ki pa tvorijo veliko večino, pa statuti tega ne določajo, ker jih vseh niti ni mogoče predvideti. Običajno gre pri njih za prevzemanje določenih materialnih obveznosti, pri katerih se v dvomih opredelimo največkrat za odločanje na zborih. Zanimivo je, da se mnogokrat logičnim pojasnilom, da smo se o nečem že odločili na primer s planom, ne verjame ter se zatečemo k najširšemu načinu, ki pa je hkrati tudi najbolj kompliciran in najdražji. Težavam zaradi velikega števila zunanjih aktov, dodamo torej še lastno nesmotrnost. Naš kriterij je v teh primerih največkrat demagoška obsedenost s »pravno pravilnostjo«, ki jo iščemo, da se nam ne bi bilo treba odločati po zdravem razumu, ki pa je v resnici bliže bistvu samoupravljanja. Samoupravljanje kot način odločanja ima gotovo za cilj resnično odločanje, seveda po določenem sistemu, najmanj pa spraševanje, kako je to po zakonu, ker nam ta na vsako vprašanje ne bo dal odgovora. Najbrž ne bi bilo prav, da zgoraj opisano ravnanje pripišemo samo človeški naravi, pač pa ima svoje vzroke tudi v omenjeni hiperprodukdji samoupravnih aktov sploh. Področja, gospodarska in negospodarska, ki jih ti akti obravnavajo, so namreč tako široka, da daleč presegajo zadeve znotraj neke delovne organizacije, kot je naša. Tako pride do tega, da kot celota, pri. čemer skoraj nihče ni izjema, nismo v stanju fizično, intelektualno ali kako drugače kvalitetno obvladati te splošne akte. Prisiljeni smo se usmeriti na formalno zadovol j evan j e samoupravi j a-nja, pri čemer nismo več sposobni ločiti zrno od plevela, ali bolje pomebnih od nepomembnih zadev. Svojo energijo razdajamo nekontrolirano, ko pa nam zmanjka moči ali možnosti, v skrajnem primeru postanemo ravnodušni ali agresivni. Ker je očitno, da se vsega ne da obvladati, ne zaupamo več niti najpreprostejšim in najbolj logičnim predlogom, posredno pa tudi nekaterim strokovnim službam, ki te predloge pripravljajo. To nezaupanje v korektnost predlogov pripelje včasih do nesmiselnih obračunavanj, ki v resnici nimajo nobene realne osnove. Nekateri roiki so v že omenjeni prenatrpanosti zadev, ki sežejo preko nivoja možnega razumevanja, botruje pa ji še neverjetna neprizadetost družbenih institucij. Dogaja se namreč, da predlogi zunanjih splošnih aktov prihajajo v takem zaporedju in s takimi zahtevami, da tudi z nekajkratnimi tedenskimi zbori ne bi ničesar opravili. Očitno je, da zgoraj omenjena zmedenost v odločanju predstavlja nevarnost za samo vsebino samoupravnega odločanja, saj se pri določenih težavah pri gospodarjenju pojavljajo nostalgične želje po trdi roki, kar v nobenem primeru ni več sprejemljivo. Menim, da se neurejenosti moramo upreti z večjo složnostjo in zbranostjo, zlasti samoupravni organi, poslovodni organi in strokovne službe ter ustrezno selekcionirati življenjsko važne splošne akte od ostalih. Vsi se moramo v večji meri usmeriti na notranje splošne akte in plana, brez katerih ustrezne smotrnosti ne bomo dosegli, hkrati pa bomo samoupravljanje vsebinsko obogatili, ker ne bo preseglo naših moči. Miloš Janša Razvoj TIO od leta 1950 dalje KsSH^tts Poltovorni avtomobil montiran v delavnici Pišemo leto 1980 — novo desetletje, vendar je prav, da prikličemo v spomin tudi minula leta, osvetlimo prehojeno pot in morda iz tega potegnemo zaključek ter nauk za prihodnost. Tudi zgodovina je lahko zanimiva, saj vse le ni bilo tako enostavno. Leta po vojni so bila najtežja za celotno industrijo in del tega je bila tudi takratna Mehanična delavnica, katera je bila zametek sedanjega TIO. Na lokaciji v Radovljici (sedanja cestna baza) so v barakah popravljali avtomobile in kasneje iz sestavnih delov montirali poltovorne avtomobile. V letih 1952—1953 se je ta delavnica preusmerila k proizvodnji in je bilo ustanovljeno podjetje KEM. V tem obdobju se je že začela razvijati razna oprema za industrijo v cilju avtomatizacije. Menjalo se je ime iz KEM v TIO — Tovarna industrijske opreme. V tem prehodnem obdobju od vojne dalje so se po celotni državi pojavljali nosilci razvoja avtomatizacije. Večina kadrov, ki se je deloma že usposobila pred vojno in po njej, je začela razvijati izdelke na področju avtomatizacije po celotni Jugoslaviji. Tako se je pod vplivom kadrov iz Železarne Jesenice TIO vključil v proizvodnjo elementov za regulacijo in meritev procesnih parametrov. Enako je storil v Zagrebu ATM, v Zemunu Teleoptik ter na področju elektrike ISKRA in Rade Končar v Zagrebu. Pozneje so se k tem proizvajalcem vključili Energoinvest, PPT, Institut Mihajlo Pupin in drugi- V samem začetku je TIO pričel izdelovati — hidravlične regulatorje, servomotor j e, črpalke in ostalo opremo po sistemu ASCANIA. V tedanjem obdobju je bilo največ te opreme v železarnah, zato so se ravno v železarnah izvajali projekti avtomatizacije. TIO je v tem času avtomatiziral obstoječe in nove peči v Zenici, Ili-jaš, Smederevo, Ravne in Jesenice. Pojavile so se tudi potrebe po pnevmatskih regulatorjih in merilnih pretokih za različne medije. Tako se je raz-tok, tlak in temperaturo. Ti izvila družina merilnikov za predelki so bili lastne konstrukcije. Povedano v jeziku avtomatizacije so možganom (regulator), rokam (servomotor) dodane še oči (merilni instrumen-žišče še bolj odprlo, saj je biti). S tem kompletom se je trla dana možnost reševanja bolj znanja se je znatno povečala zahtevnih procesov. Stopnja pri vseh poslih. V tem času so bili izdelani projekti za avtomatizacijo: Večji parni kotli (Železarna Jesenice, Termoelektrarna Brestanica, Koksarna Lukovac, Modras Indija, Pi vara Beograd, Kranj itd.) plavži Železarna Toplana Banovo Brdo, Iskra Vareš, keramične peči — Za-prešič, Mladenovac, Gostivar, Titov Veles itd. Avtomatizirani so bili tudi plinski regulatorji in različne industrijske peči. Pojavile so se tudi zahteve po prečiščevalnih napravah v vodovodih. Zlasti meritve pretoka in registracije količin so zahtevale vse bolj izpopolnjene instrumente. Večji projekti s tega področja so bili narejeni za Viskoza Ložnica, Toplarna Zagreb, Vodovodi Sarajevo, Tuzla, Ljubljana, Rižana in črpališča, katerih izvajalec je bil Litostroj. Poleg te investicij sike opreme je pričela v tem času proizvodnja nekaterih serijskih izdelkov. Lastne konstrukcije je bil bimetalni termometer za industrijsko uporabo, katerega še danes izdelujemo, po licenci SAUTER pa termometer za bojlerje. V tem obdobju si je na osnovi uspešno izvedenih projektov afirmiral, vendar materialne možnosti niso dopuščale nadaljnjo ekspanzijo. TIO je bil znan po celi državi, v lokalnem merilu pa je ostal v slabih prostorih, zato se je tudi odločil za novogradnjo. V Radovljici je bila po šestedese-tih letih zgrajena nova tovarna (sedanja Almira). Deloma se je začela selitev v nove prostore (konstrukcija se je že preselila), vendar do dokončne preselitve ni prišlo. To je bila ena od kritičnih prelomnic, da je bila rast tega kolektiva prekinjena. Vzrokov za to odločitev je bilo več, nekaj znotraj kolektiva, deloma tudi zunanji faktorji niso doumeli, kakšnemu programu se odrekajo. Dejstvo je bilo, da je ostala proizvodnja v starih prostorih. Pisalo se je že leto 1966 In sanacija je Bila opravljena na ta način, da se je v sodelovanju z razvojem Iskre pričela uvajati nova proizvodnja industrijske pnevmatike in hidravlike. To so bili najtežji časi tega kolektiva. Veliko kadrov se je v tem času izgubilo in celotni kolektiv se je z redkimi izjemami ponovno pričel razvijati. Začetne težave osvajanja novega programa so bile prebrodene, vendar je ostalo vprašanje nadaljnje ekspanzije odprto. Številna prizadevanja, da bi na obstoječi lokadji izboljšali prostorske kapacitete, so bila brezplodna. Gradbenega dovoljenja za novogradnjo na obstoječi lokaciji ni bilo. Denarja za celotno novogradnjo na novi lokaciji pa tudi ne. Tako je nastalo obdobje iskanja rešitev in nadaljnjega razvoja zanimivega programa. V tem obdobju se je na širšem slovenskem področju pričelo združevanje tovarn, ki so izdelovale elemente avtomatizacije in tako se je TIO priključil Iskri Avtomatika kot proizvajalec delov za avtomatizacijo. V okviru Avtomatike se je zopet začel reševati problem prostorov, vendar končna odločitev ni bila zadovoljiva, saj so tudi druge tovarne imele podobne težave. Ker so bili izdelovalci električnih komponent močnejši in so bile zahteve po električnih elementih velike, ni bilo izgledov za združevanje potrebne vsote za celotno novogradnjo v doglednem času. Potrebe po pnevmatskih in hidravličnih komponentah so se tudi hitro večale, zato se je pojavila konkurenca na tem področju. V tem času so tudi lokalni dejavniki spoznali, da je velika škoda za kraj in celotno regijo, če se ta program preseli drugam. Tako je prišlo do razgovorov z DO Veriga, da skupno rešimo prostorske probleme in omogočimo ekspanzijo tega programa _v okviru celotne DO v perspektivi in s tem dosežemo na tej regiji višjo stopnjo predelave materiala z manjšo potrošnjo energije. Postopna preusmeritev nekaterih proizvodnih programov nam bo vsem skupaj garancija za boljši jutri. V tem obdobju se je v TIO razvijala pnevmatika v hitrem tempu, saj širok spekter elementov to dokazuje. Leta so hitro minevala in tudi proiz-videvajo družbene resolucije, vodnja raste hitreje kot pred-Ce na kratko naštejem, katere rešitve avtomatizacije so bile dane z elementi pnevmatike in kidravlike v zadnjem času, dobimo naslednjo sliko: — komunalna vozila, — cestna in tima vozila, — preoblikovalni stroji, — varilni aparati, — izdelovalni stroji, — avtomatizirane tehnološke linije, — betonarne, Le temeljita in konkretna analiza preteklega dogajanja je lahko osnova pravilnim poslovnim odločitvam in ukrepom za boljše nadaljnje delo. Prav gotovo je sedanji čas, ko resno in zavzeto razpravljamo o stabilizaciji in pripravljamo konkretne stabilizacijske programe, primeren, da se seznanimo tudi s podatki, ki kažejo, kako izkoriščamo razpoložljive kapacitete naših produkcijskih strojev in naprav. Optimalno izkoriščanje strojev je še toliko bolj pomembno v tem trenutku, ko velja na trgu za naše izdelke veliko povpraševanje. Razumljivo je, da je potrebno tako stanje čimbolj izkoristiti, saj je v razmeroma zapleteni gospodarski situaciji pri nas in v svetu težko predvidevati bolj natančno, koliko časa se bo to stanje še nadaljevalo. Ker smo se letos bolj organizirano in konkretno lotili obravnave zastojev strojev, poglejmo, kaj nam kažejo zapiski zastojev strojev za TOZD s strani proizvodne dejavnosti za prva meseca letošnjega leta. Tako v januarju kot v februarju srno »dosegli« okoli 23 tisoč ur zastojev mesečno, kar pomeni, da približno 60 strojev mesečno stoji v 2 izmenah. Ce ta podatek izrazimo odstotno, ugotovimo, da mesečno zaradi — asfaltne baze, — specialne naprave za montažne linije, — prečiščevalna postrojenja v vodovodih in — prezračevanje objektov. To je samo nekaj področij. Veliko je število naprav, ki so skonstruirane z našimi elementi v različnih industrijah. Področje avtomatizacije je še bolj obširno, kot ga trenutno obvladujemo, in v naših programih je niz novih elementov, ki jih že razvijamo, ali pa so začrtani v razvojnih planih. Raziskava trga stalno dokazuje, da smo na pravi poti in da je potreb več kot izdelav-pravi čas, da začrtamo v 5-let-nih kapacitet. Zato menim, da je sedaj nem obdobju, ki ga načrtujemo v teh mesecih, še hitrejšo rast in izboljšamo opremo. Zavedamo se, da bodo ti časi težki, saj že samo obratovanje v večjih prostorih pomeni večje stroške, še preden dosežemo znatno večji obseg proizvodnje. Anton Avsenek različnih vrst zastojev stoji 20 odstotkov vsega strojnega parka v delovni organizaciji. Prav gotovo so zanimivi bistveni razlogi zaostarikov : 1. 30% vseh zastojev nastaja zaradi popravil strojev; 2. nadaljnjih 30% zastojev predstavlja postavka »ni delavca« ; 3. od 3—8 % časa izgubimo zaradi pomanjkanja osnovnega materiala ; 4. razliko do 100% predstavljajo ostale vrste zastojev, od katerih naj omenimo pomanjkanje orodja, ki predstavlja 1—3% vseh zastojev. Ce to pokažemo še s statističnim podatkom, koliko ur zastojev odpade na en delovni stroj; ugotovimo, da za delovno organizacijo povprečno 79 ur mesečno. — V vijakarni in sidrnih verigah vsak stroj stoji 80—110 ur mesečno, v verigami in kovačnici pa 45—90 ur mesečno. Podatki tudi kažejo, da so zastoji v februarju 2% višji kot januarski. Prav gotovo so ti skromni podatki zgovoren dokaz pomembnih notranjih rezerv, ki so nam na razpolago v DO. Taka delitev predstavlja tudi selekcijo in dokazuje, katerim postavkam velja posvetiti največjo pozornost. Gvido Melink Hidravlični regulator pretoka Kako se vrtijo naši delovni stroji Vprašali smo... O TOZD verigami že dalj časa nismo pisali v našem glasilu, zato ne bo odveč, če postavimo nekaj vprašanj vodji TOZD verigama, tov. Bogu Košniku. Ob obravnavi zaključnih računov za preteklo leto smo ugotavljali, da je TOZD verigama glede na poslovni uspeh na prvem mestu v DO. Takšno stanje pa traja že nekaj let. Kako uspeva delavcem v TOZD verigami ohranjati takšen položaj? Med Gorenjci ni priljubljeno kakršnokoli prvenstvo, zato o tozdu verigama ne pišemo pogosto, ker menimo, da je doseganje načrtovanih obveznosti nekaj normalnega. Dejansko pa so uspehi na področju celotnega poslovanja, tehnologije, opremljenosti in notranje organizacije dela precejšnji in je pretirana skromnost odveč. K temu rezultatu je v veliki meri prispevalo stanje na tržišču, kjer je konjunktura v povprečju dobra, poleg tega pa jasna razvojna usmeritev v proizvodnem programu, investicijah in kakovosti končnih izdelkov. Večji del tega uspeha nosijo predvsem sami delavci, saj smo znani kot homogen kolektiv, z majhno fluk-tuacijo in dobrimi proizvodnimi rezultati. S kakšnimi problemi se kot vodja TOZD z največjim številom zaposlenih najpogosteje srečujete? Enostavno vprašanje — na katerega je zelo težko odgovoriti. Problematika vodenja tozda je v sedanjih pogojih gospodarjenja in uveljavljanja samoupravnih načel zelo raznolika, obsega vrsto zelo širokih področij dela in zahteva največjo angažiranost. Popoln odgovor bi zahteval analitično obravnavanje posameznih problemov, zato se omejujem le na dvoje področij, ki me osebno najbolj obremenjujeta, to je pomanjkanje časa in prizadè-vanje za uveljavitev tozda po svoji samoupravni vsebini, Če razčlenim prvi problem, predvsem v načelih odločanja, resnično ni vseeno ali ima tozd 50 ali s koraj 250 delavcev kot jih ima verigama. Prav tako je pomemben obseg različnih postopkov in področij proizvodnje, ki jih zahteva izdelava verig ter obsežno delo na samoupravnem in političnem področju, ki večji del še vedno leži na vodju tozd. Če pri tem upoštevamo, da imajo naši tozdi zelo okrnjene operativne službe, potem je razumljivo, da je 8-urni delavnik vedno prekratek in ga je potrebno podaljševati. Drugi problem je težji, občutljivejši in globjega pomena. Področje dela, vpliva in obseg odgovornost tozda se je neprimerno bolj povečal od vpliva na finančno komercialno področje odločanja, zato je večkrat zelo težko izravnavati to nesorazmerje, oz. konkretno zelo težko je biti odgovoren za nekaj, na kar nimaš vpliva oz. se ta vpliv zaradi podedovanih navad in nekdanjih obratov zelo počasi krepi. Med zaposlenimi v TOZD verigama je kar 48 % žensk. Kako rešujete njihove probleme, saj se pogosto srečujejo njihove vloge delavke — samo-upravljalke in matere, gospodinje? Ta problem ni nov in je povsod tam, kjer je delež zaposlenih žensk velik ali prevladujoč. Lahko ugotavljam, da kot delavke in samoupravi j alke ne zaostajajo za moškimi, mogoče so v določenih primerih še celo bolj dojemlijve in odločnejše pri reševanju vsakdanjih proizvodnih in samoupravnih problemov v sredini svojih skupin. Probleme z varstvom, njihove osebne in družinske težave skušamo reševati preko odbora za medsebojna razmerja ali jih skušamo s takim ali drugačnim uspehom utiriti na normalno pot, rešujemo jih z dogovorom ali prepričevanjem. Motijo me le njihovi medsebojni konflikti v skupinah, ki izvirajo iz njihovega večnega orožja — jezika, čenč in opravljanja, ki včasih dosežejo tak obseg, da slabijo delovne rezultate. Ta pripomba je dobronamerna in naj ne slabi celotne ocene njihovega deleža pri celotnem obsegu uspeha v tozdu, ki je velik in pomemben. Smernice srednjeročnega razvoja TOZD 1981—85, ki so zdaj v postopku sprejemanja zajemajo kompleksen razvoj TOZD, tako glede doseganja dohodka in pogojev za pridobivanje dohodka ter predvidena vlaganja. Kateri proizvodi so osnovni nosilec razvoja? Osnovni nosilec razvoja v smernicah srednjeročnega razvoja tozd v letih 1981—85 so predvsem končni izdelki, z manjšim poudarkom na odstotku vgrajenega materiala, ki so akumulativnejši in ki na področju tehničnih verig pomenijo določeno kakovost. To so predvsem verige za osebna vozila, pri katerih smo še premalo izkoristili prednost domačega patenta, verige za zaščito pnevmatik na delovnih strojih in kvalitetne verige višjih kakovostnih stopenj. Pustili smo možnost razvoja tudi na drugih področjih, kot so kompletna oprema v transportu, gozdarstvu ali celo na področju nove usmeritve Verige in programa pnevmatike in hidravlike. Kako ocenjujete izvajanje predlaganih stabilizacijskih ukrepov v letu 1980? Menim, da so splošni stabilizacijski ukrepi podani v družbenem dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1980 napisani precej »na kožo« tistih DO, ki so se že do zdaj prizadevala za čim racionalnejšo in donosno gospodarsko politiko, manj pa na kožo tistih, ki so se obnašale nesmotrno in poslovale z izgubo. Kljub temu smo z vso odgovornostjo pristopili k uveljavljanju ukrepov v naši tozd s tem, da smo si zadali cilj vrednostnega in količinskega povečanja proizvodnega načrta s povečanim odstotkom dohodka za akumulacijo. TOZD verigama je največji izvoznik v delovni organizaciji. Tako ustvarjate potrebna devizna sredstva za uvoz tudi v ostalih TOZD. Kaj menite o medsebojni devizni stimulaciji v DO, ali sistem ustreza? Moje mnenje o medsebojni devizni stimulaciji je splošno znano in večkrat naleti na več ali manj gluha ušesa. Ta sistem, ki je sedaj v veljavi, prav gotovo ni stimulativen in ga bo vsekakor potrebno prilagoditi današnjim pogojem in splošni usmeritvi v pospeševanju izvoza. Naš cilj je v letošnjem letu povečanje izvoza. S tem se vključujemo v splošno akcijo za zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Ali kapacitete v TOZD verigami dopuščajo povečanje izvoza? Kapacitete v tozdu so praktično v celoti izkoriščene in je povečanje izvoznih možnosti že bilo vključeno v gospodarskem načrtu za leto 1980. Možnosti so le v prerazporeditvi proizvodnje za domači trg in pa ob pogoju boljše oskrbe z dodatnim delom v 3. izmeni in pa seveda v dodatnem investiranju v nove proizvodne zmogljivosti. Kakšna so vaša predvidevanja za poslovanje TOZD veri-teri pogoji bi morali biti izpol-garna v letošnjem letu in ka- njeni, da bi v celoti dosegli cilje, postavljene z gospodarskim načrtom in s stabilizacijskim programom? Kakršnekoli prognoze o doseganju končnih rezultatov so še v športu dvomljive, toliko bolj so vprašljive v proizvodnji, kjer je težko predvideti rast materialnih stroškov, na katere nimamo vpliva, in tržne situacije, ki se včasih bliskovito menja. Kljub temu upam, da bodo postavljeni cilji doseženi, seveda s pogojem, da bo materialna oskrba nemotena in kolikor toliko zadovoljivi ostali pogoji, ki jih proizvodnja potrebuje za normalno obratovanje. Novi stroji v tozdu sidrne verige V obratu sidrnih verig se je v zadnjem času povečala strojna zmogljivost za proizvodnjo rudarskih in ostalih vdsoikoodpomih verig z montažo enega upogibalnega in enega varilnega stroja. Pri izbiri nove strojne opreme se je upoštevala novejša tehnologija upogibanja. Poznano je, da je upogibanje eno izmed zahtevnejših faz v tehnološkem procesu izdelave verig in prav pri upogibanju lahko nastanejo napake v členih, kar pozneje predstavlja povečan izmet. Pri hladnem upogibanju materiala za visOkoodpome verige zelo rade nastanejo razpoke na radiusnih členih, ker ima material veliko trdoto. Hladno upogibanje je bilo možno le do premera materiala 18 mm. območje hladnega upogibanja 18 do 20 mm, maksimalna dolžina člena t = 126 mm, maksimalna širina člena b = 122 mm maksimalna kapaciteta K = 10 čl./min, priklopna moč N = 430 KVA. Dedovanje stroja Material, ustrezne dimenzije, se najprej razreže in peska, da je očiščen oksidnih površin. Tako narezani in opeskani členi se vložijo v drčo avtomatske saržime naprave, ki s pomočjo nakladalnega mehanizma člene transportira v vhodno korito upornega grelca. Elektroupoirni grelec člen segreje na določeno temperaturo (720 sto- pinj C — 760 stopinj C) in preko podajnega mehanizma vloži v žleb upogibalnega stroja. Tako segreti član transportni podajini mehanizem vloži v krivd Ino orodje. Upo-gifoalni stroj izvrši fazo upogibanja s pomočjo hidravličnih cilindrov in ustreznimi oblikovalnimi valji. Nastali upognjeni člen primejo hidravlične klešče, ki ga za 90 stopinj zasukajo itn ponovno vložijo v novo upogibajoči se člen. Tako nastalo upogibano verigo transportna naprava pretaka na nakladalne mreže. Veriga je pripravljena za varjenje. Orodje za upogibanje je izvedeno z valjčnim sistemom, kar omogoča lažje, mirnejše in lepše upogibanje verige, predvsem pa daljšo življenjsko dobo orodja. Poleg upogibalnega stroja je bil montiran še stroj za varjenje vi-sokoodpomih verig od 0 10—16 milimetrov na odgorevanje z naslednjimi tehničnimi karakteristikami: varilno območje 10—16 mm, najmanjša dolžina člena t = 25 milimetrov, največja dolžina člena t = 70 milimetrov, .-t največja kapaciteta K = 10 členov na minuto, priključna moč N = 90 KVA Novi varilni stroj je po principu enak ostalim strojem, ki varijo po principu odgorevanja. Zmogljivost stroja je znatno večja. S povečanjem strojnega parka varilnih strojev na odgorevanje je dana možnost, da se na enem stroju vari le ena dimenzija verige. To pa omogoča večjo storilnost stroja ob manjši zalogi orodja. Franc Bregar Varilni stroj MRP Z montažo in uspelim pogonom novega upogibalnega stroja pa pomeni korak naprej v tehnologiji upogibanja visokoodpornih verig. Na Stroju se namreč lahko upogiba do 0 36 mm premera materiala. Upogibalni stroj je izveden tako, da je možno hladno upogibati verige do 20 mm in s pomočjo eflekitroupornega grelca do 0 36 milimetrov. Upogibanje ne poteka več na mehanski način s pomočjo čkscemtrov in mehansko vodenimi podajalniimi napravami, temveč je vsa operacija upogibanja izvedena s hidravličnim pogonom. 'Tako je delovanje stroja manj hrupno in brez lomov orodja. Sestava stroja: upogiibalhi stroj, hidroagregat, uporni grelec, avtomatska saržima naprava, transporter upogibane verige in elektrokrmilni sistem. Osnovni tehnični podatki: Območje toplega upogibanja 20 do 36 mm. Upogibalni stroj Wafios Končani so občni zbori v OOZS v TOZD in DSSS Po sklepu Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil sprejet na 9. kongresu, 26. ,110. 1978 v Mariboru, morajo vse organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov uskladiti svoje statutarne sklepe in poslovnike v prvem polletju I960. Prav talko morajo biti prve volitVe po tem statutarnem sklepu izvedene do 30. junija 1980. Pri tem je treba upoštevati različen položaj, 'kadrovsko sestavo, metode delovanja organov zveze sindikatov in sindikatov od osnovne organizacije do republiškega sveta zveze sindikatov. Glede na to, da je potrebno zagotoviti tudi določeno kontinuiteto v delovanju organov zveze sindikatov in sindikatov, se šteje, da je začel teči prvi enoletni oziroma dvoletni mandat novoizvoljenim, ko bodo na tej dolžnosti izvoljeni v skladu s tem statutarnim sklepom. Tako v skladu s statutom ZSS in statutarnim Sklepom, sprejetim na prvi 'konferenci, ZSS, traja mandat predsednika in članov izvršnega odbora v osnovni organizaciji ZS dve leti, enako mandat predsednikov, sekretarjev in delegatov v KOOZS v delovnih organizacijah in v koordinacijskih odborih v SOZD. Mandat voljenih funkcionarjev v stalnih organih zveze sindikatov in sindikatov traja eno leto, prav tako za predsednika itn podpredsednika. Mandat dve letti traja za sekretarja Občinskega in republiškega sveta) Zveze sindikatov Slovenije ter sveta zveze sindikatov v posebni družbenopolitični skupnosti1. Dve leti je tudi za predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov, za predsednika in podpredsednika občinskega in republiškega odbora sindikata dejavnosti. Na vse zgoraj omenjeno članstvo in funkcije se lahko ponovno izvolijo največ še enkrat. Tako so v skladu s statutom in statuitamiimi sklepi bili izvedeni občni zbori OOZS v TOZD in DSSS, upoštevaje pri izbiri delegatov in članov organov ZS — odnos kandidatov do sistema socialističnega samoupravljanja in vloge družbenopolitičnih organizacij in posebej zveze sindikatov v tem sistemu, družbenopolitično in samoupravno aktivnost kandidatov, podporo oziroma zaupanje delovnega okolja, iz katerega izhaja kandidat, kakor tudi strukturo delavcev glede na spol, starost, dejavnost in socialni sestav. Pri kadrovanju sindikalnih funkcionarjev smo upoštevali še družbeno dogovorjena merila in načela kadrovske politike. Na teh občnih zborih so OOZS izv,olile IOOOZS delegate v konferenco OOZS DO, športnega in kulturnega poverjenika, prav talko tudi nadzorne odbore in seveda sprejeli vse ostalo po, običajnem dnevnem redu od poročil finančnih načrtov in program dela za leto 1980. Na prvih konsitituantnih sejah v IOOOZS so izvolili še predsednika, podpredsednika ter tajnika v naslednji sestavi: IOOOZS — TOZD kovačnica 1. Pavlin Jože — predsednik 2. Beguš Franc — podpredsednik 3. Radevič Ivan 4. Dečman Dane 5. Lilek Franc 6. Serajnik Vladimir 7. Beguš Nada 8. Arko Janez 9. Flegar Milan 10. Kunc Matija Ul. Hozjan Jože Delegati v KOOZS: 1. Pavlin Jože — vodja 2. Beguš Franc 3). Hozjan Jože Nadzorni odbor: 1. S,mit Janez 21. Kovačič Ivan 3. Urh Franc poverjenik za šport: Lavrič Jože poverjenik za kultumoizobraže-vaino komisijo: Beguš Nada IOOZS — TOZD verigama: 1. Urh Marija — predsednik 2. Kosi Janko — podpredsednik 3. Stržinar Cilka — tajnik 4. Bogataj Liljana — blagajnik St Hafner Milja 6. Jakopič Marjeta 7. Kopše Silva 8. Ljutoičič Jakob 9. Pfajfar Jože 10. Pintar Stanko M. Pretnar Branko 12. Stabi Duro 13. Šinkovec Mihela 114. Sovič Dušan Delelati v KOOZS: 1. Urh Marija 2. Kosi Janko 3. Pfajfar Jože Nadzorni odbor: 1. Tonejc Dora 2. Korošec Franc 3. Čemažar Marjan poverjenik za šport in rekreacijo: Pfajfar Alojz poverjenik za kultumoizobraže-valno komisi jo : Klavora Zdravko IOOZS — TOZD vijakama: 1. Pretnar Franc — predsednik 2<. Crnkovič Angela — podpredsednik 3. Lunder Majda — tajnik 4. Kmdlčar Irena — blagajnik 5. Ušaj Franc 6. Lukič Rajko 7. Mužan Larjan 8. Dekanovič Milica 9. Marič Marija 10. Špehar Anica 111. Ulčar Marko Delegati v KOOZS: 11. Pretnar Franc — vodja delegacije 2. Crnkovič Angela 3. Lunder Majda Nadzorni odbor: 1. Krni,čar Marjan 2. Dobnikar Bogo 3. Stipersfci Stefan poverjenik za šport in rekreacijo: Ušaj Franc poverjenik za kultumoizobraže-valno komisijo: Beznik Jožica IOOZS — TOZD sidrne verige: ffl. Korošec Anton — predsednik 2. Simič Jovo — podpredsednik 3. Kužnik Miro — tajnik in blagajnik 4. Haberle Olga — zapisnikar 5. Mihajlovič Nenad 6. Ulčar Jože 7. Junišič Jože 8. Smodiš Matija 9. Mujazinovič Mehmed 10. Pungerčar Josip 11. Stepanovič Drago Delegati v KOOZS: 1. Korošec Anton — vodja delegacije 2. Simič Jovo 3. Kužnik Miro Nadzorni odbor: 1. Panker Franc — predsednik 2. Pamuš Tine 3. Silič Hilda poverjenik za šport in rekreacijo: Beravs Jakob poverjenik za kultumoizobraže-valno komisijo: Ušaj Franc IOOZS — TOZD vzdrževanje: 1. Moličnik Rajko — predsednik 2. Ferjan Ivan — podpredsednik 3. Humerca Vladimiira — tajnik 4. Jelenc Stane — blagajnik 5. Veren Bela 6. Trseglav Bojan 7. Dežman Vinko 8. Udovč Ignac st. 9. Pertnač Martin Delegati v KOOZS: 1. Moličnik Rajko — vodja delegacije 2. Ferjan Ivan 3. Trseglav Bojan Nadzorni odbor: 1. Zor Anton — predsednik 2. Skumavc Frido 3. Vidic Milan poverjenik za šport in rekreacijo: Kunčič Matija poverjenik za kultunnoizobraže-valno komisijo: Beguš Franc IOOZS — TOZD orodjarna 1. Smole Jože — predsednik 2. Frelih Franc — podpredsednik 3. Lotrič Franc — tajnik 4. Demšar Tomaž — blagajnik 5. Praprotnik Janez 6. Kenda Janko 7. Polajnar Darko Delegati v KOOZS: 1. Smole Jože — vodja delegacije 2. Lotrič Ivan 3. Frelih Franc Nadzorni odbor: 1. Gros Ida — predsednik 2. Halbjan Vinko Konec februarja so naši delegati sodelovali na zboru LB, Temeljne banke Gorenjske Kranj. V tem času smo na vseh nivojih ugotavljali poslovne rezultate za preteklo leto in sprejemali letne gospodarske načrte za leto 1980, oziroma sprejemali dopolnitve k planu, s katerimi smo usklajevali plan z resolucijo, dogovorom o delitvi dohodka v letu 1980 in zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev. To je bil 1. zbor drugega sklica delegatov — upravljal-cev banke. Na osnovi ustave je v letu 1977 prišlo do preobrazbe bančništva, katere proces se še razvija. Upravljanje banke skušamo čimbolj približati članicam banke, to je temeljnim organizacijiam, varčevalcem in deponentom. Ker je bila to prva seja zbora, je bila prva naloga izvolitev organov upravljanja banke. Že na konferencah poslovnih enot banke v Radovljici, Kranju, Tržiču, Škofji Loki in na Jesenicah so izvolili svoje poslovne odbore in delegate v zbor banke, izvršilni odbor, svet deponentov in svet varčevalcev. Na seji zbora banke pa so bili še izvoljeni delegati v kreditni odbor, nadzorni odbor, del ega oi j e v združeni banki ter samoupravne delavske kontrole. Osrednja točka razprave na zboru je bilo poročilo o poslovanju banke v preteklem letu in pa uresničevanje srednjeročnega plana 1976—1980 v letu 1980. Veliko naporov je bilo potrebnih v letu 1979, da so ohranili likvidnost banke, ki pa je zelo nihala. Poslovna politika je bila usmerjena v pospeševanje monetizacije vrednostnih papirjev in usmerjanje sredstev v vse oblike selektivnih kreditov (za pospeševanje 3. Kavčič Anton poverjenik za spoilt in rekreacijo: Mohorč Franc poverjenik za kultamoizobraževal-no komisijo: Božo Ličar. IOOZS — TOZD TIO 1. Žimnic Zdravko — predsednik 2. Kučič Albin — podpredsednik 3. Kanjevdč Zlato — blagajnik 4. Dobdda Alojiz 5. Napast Slavica 6. Kunčič Jože 7. Okie Olga Wti/ifm.lh //"' ‘ Delegati v KOOZS: 1. Ždimmie Zdravko — vodja delegacije 2. Kučič Albin 3. Kanjevič Zlato poverjenik za šport in rekreacijo: Kunčič Jože pbverjenik za kultumoizobraže-valno komMijo: Napast Slavica. IOOZS v DSSS: 1. Pogačnik Mato — predsednik 2. Zakovšdk Cveta— podpredsednik 3. Strnad Stojan — tajnik 4. Bregar Simona — blagajnik 5. Bogataj Vinko 6. Noč Ivica 7. Vovk Anica — zapisnikar 8. Pelcar Stane 9. Ivanovič Zvonimir 10. Ptiček Ivan 11. Juršdnič Anica 12. Čop Krista 13. Majer Tomaž 14. Oilenšek Alojz 15. Logar Stane. izvoza). Na področju dolgoročnih naložb se je banka srečevala s številnimi težavami, saj so bile potrebe po investicijskih kreditih znatno večje od razpoložljivih sredstev. Tako letni plan investicij ni bil usklajen. Ob koncu leta pa smo lahko ugotovili, da so članice banke investicije nerealno planirale in so prijavile tudi' mnogo investicij, za katere so imeli investicijske programe šele v začetni fazi izdelave. Tudi transe za že odobrene 'kredite niso bile v celoti izkoriščene zaradi zakasnitve investicijskih del in bodo prenesene v letošnje leto. Večji obseg je imelo tudi poslovanje s prebivalstvom. Tako so bile dinarske hranilne vloge 24% večje kot leto poprej, devizna sredstva 40% in namensko vezana sredstva 47 odst. večja. Potrošniški krediti so delno zaostali, kar je bila posledica slabših pogojev kreditiranja. Skupni dohodek banke je večji od pričakovanega in bo razporejen članom banke, delno bo izplačan, delno pa se bo združeval nazaj v sklade banke, to je v sklad solidarne odgovornosti, rezervni sklad in sklad osnovnih sredstev. Merila delitve bodo deleži članic, 'ki so združevale sredstva v banki, in deleži članic, ki so sredstva koristila. Večji delež bo pripadal tudi tistim, ki so sredstva združevale. Leto 1980 bo tudi za banko stabilizacijsko. Sedanje razmere zahtevaj,o usmeritev na intenzivnejši razvoj in na varčno gospodarjenje. Banka se bo skušala angažirati zlasti na zmanjšanje kreditnega odnosa in razvoj združevanja dela in sredstev, na razvijanje monetizacije vrednostnih papirjev ter Delegati v KOOZS: 1. Pogačnik Mato — vodja delegacije 2. Majer Tomaž 3. Kocjančič Peter Nadzorni odbor: 1. Kelih Zdravko — predsednik 2. Bukovnik Štefka 3. Hanžič Darko poverjenik za šport in rekreacijo: Bogataj Vinko poverjenik za kulturnoizobraževal-no komisijo: Noč Ivica Volitve v IOOZS so bile izvedene v skladu s statutom ZSS in našimi pravili o organiziranosti ter delovanju OOZS. Tako IOOZS sestavljajo poverjeniki sindikalnih skupin, ki so bili izvoljeni na predlog kadrovske komisije in IOOZS ali posameznih delavcev na sindikalnih skupinah in verificirani na občnih zborih OOZS. Na občnih zborih OOZS v TOZD in DSSS so bili izvoljeni 'tudi po trije delegati, kli sestavljajo KOOZS — SŽ Veriga, iz katerih smo 22. marca izvolili predsednika, podpredsednika, tajnika in zapisnikarja ter dva delegata v KOS SOZD ŠŽ. Izvolili smo tudi IO KOOZS SŽ — Veriga, M šteje enajst elanov. Poverjeniki za šport in rekreacijo sestavljajo komisijo za šport in rekreacijo pri KOOZS, kakor tudi poverjeniki kultumodzobraževal-ne komisije sestavljajo komisijo za kulturno izobraževanje pri KOOZS, katero smo samo verificirali. Nadzorni odbor je izvoljen iz članov nadzornih odborov OOZS iz TOZD in DSSS. Jože Hozjan na pripravo verižnega plačevanja. Tudi v letošnjem letu so potrebe po investicijskih kreditih veliko večje od razpoložljivih sredstev. Spet lahko ugotavljamo, da investicijske naložbe niso usklajene. Vse investicije so razdeljene v tri skupine. V prvo so uvrščene naložbe, s katerimi pospešujemo izvoz, nadomeščamo uvoz re-promateriala, povečujemo produktivnost in pa tiste, kjer je večji delež lastnih sredstev in sovlaganja. Banka naj bi kreditirala tudi še nedokončane investicijske objekte, pri katerih je že sodelovala in s tem pripomogla k hitremu aktiviranju. Prednost bo dajala tudi sovlaganjem v naložbe na osnovi sporazumov o združevanju dela in sredstev, s katerimi pospešujemo razvoj dohodkovnih odnosov. Na področju tekočega poslovanja bo banka dajala prednost kreditom za izvoz. Pri mo-netizaciji vrednostnih papirjev, kamor spada tudi eskont menic, bo povečala obseg poslovanja za 41%. Glede poslovnih prostorov bank, za katere ugotavljamo že dalj časa, da so pretesni za takšen obseg poslov, se obeta izboljšanje. Gradnja nove poslovne stavbe v Kranju se bo letos nadaljevala in bo predvidoma končana v oktobru. Tudi v Radovljici razmišljajo o gradnji novih prostorov. Že več let je bil v planu prizidek k obstoječi stavbi, vendar obstoji zdaj druga varianta, to je gradnja samostojnega objekta na novi lokaciji, kjer bo mogoče funkcionalno razvijati bančno dejavnost. Realizacija te investicije bo prenesena v naslednje petletno obdobje. M. K. Zbor Ljubljanske banke Transportne poti Med zelo pomembne pogoje za uspešno in vaimo delo v tovarni sodijo brez dvoma dobro urejene transportne poti. Še pomembnejši faiktor varnosti za uporabo transportnih poti pa je, da so le-te opremljene s splošnimi znaki, ki jih določajo prometni predpisi. Širok asortiment izdelave različnih zahtevnih izdelkov narekuje, da moramo obdelovance po tehnološkem postopku proizvajati po zaporednih delavnih operacijah na proizvodnih strojih. Da bi vsa dela tekoče, kakovostno In sorazmerno dobro opravljali, vključujemo v proizvodni proces posebno fazo dela, ki jo imenujemo transportiram e. Vsaka organizacija združenega deda pa skrbi za to, da poskuša opraviti transport obdelovancev na čim bolj aplikativen način, kar pomeni v čim krajšem času in s čim manjšimi stroški. Trenutno v tovarni sorazmerno dobro opravljamo transport z viličarji in av-tokaro. Za uspešno in varno delo pri celotnem transportiranju v tovarni, je potrebno poskrbeti in zagotoviti ustrezne transportne poti po obratih in dvoriščih tovarne. Eden od pogojev za varen transport sploh je, da to delo opravljajo samo dobro usposobljeni vozniki viličarjev, ki majo ustrezne izpite. Ob sedanjem stanju lahko tudi ocenimo, ali se držimo vsi prometnih pravil — predpisov. Tako usposobljeni vozniki viličarjev naj bi pomenili enega od pogojev varnega transporta za sebe in vse delavce v tovarni. Vendar bi želel tokrat omeniti nekaj informacij — navodil za vse zaposlene delavce, ki ne poznajo prav vsi prometnih predpisov o transportnih poteh v tovarni. Končno naj bi nekaj na splošno spoznali, kje in kako morajo biti transportne poti opremljene s prometnimi znaki. Morda naj bi informacije celo vzgojno vplivale na vse delavce, kajti vsi pravzaprav koristimo določene dele teh poti ob prihodu na delo, med delom in odhodu z dela. Pravilno in zaželeno bi bilo, naj bodo te informacije usmerjene v takem vzgojnem cilju, da bi se bolje seznanjeni tudi pravilneje in varneje znali gibati po transportnih poteh. Na ta način bi tako vsi zaposleni prispevali svoj delež za večjo varnost pri uporabi transportnih poti v tovarni. Seveda mora biti načrt tako izdelan, da so vidni vsi prometni znaki, s katerimi mora biti opremljena transportna pot. Ta shema istočasno pomeni tudi pregled urejenosti transportnih poti, obenem pa vzgojno vpliva pri izobraževanju novih voznikov viličarjev. Toda spoznajmo nekatere specifičnosti, ki se dogajajo na naših transportnih poteh v tovarni, tokrat zunaj proizvodnih obratov. V nadaljevanju bi morda spoznali nekatere posebne nevarnosti in za vsak obrat določene posebnosti pri vsestranski uporabi transportnih poti pri vsakodnevnem delu. Osnovno pravilo ob uporabi vseh javnih cest, med katere vključimo lahko tudi transportne poti, velja, da moramio glede na namen uporabe poskušati ovrednotiti tudi transportne poti v tovarni. Razdelitev in vrednost poti je osnovni pogoj, da se transportne poti lahko opremijo s potrebnimi prometnimi znaki ter da so transportne poti po predpisanih dimenzijah usklajene, dajejo pogoje, da vsak usposobljen voznik vilčarja opravlja varno vožnjo, če upošteva prometne predpise in znake na transportni poti. Mislimo, da sodi' za glavno transportno pot v tovarni, ki poteka od glavnega vhoda po srednjem dvorišču in se ob sedanji razsežnosti tovarne konča na koncu nove orodjarne. Na tej transportni poti se odvija pogosto raznovrsten zelo gost promet. Kajti poleg tovarniških transportnih vozil — predvsem viličarjev, vidimo pogosto razna zunanja transportna vozila. Nekatera dovažajo v tovarno različne surovine za proizvodnjo in druga sredstva, ki jih nujno rabimo za tekočo proizvodnjo. Druga transportna vozila prihajajo v tovarno po različne gotove izdelke. Poleg tega pa poteka po tej poti promet tudi z motornimi vozili, različnih velikosti od različnih gradbenih podjetij, ki opravljajo zaključna dela pri izgradnji novih proizvodnih obratov. Zaradi tega morda mnogi delavci v tovarni, ki so tudi uporabniki glavne transportne poti, med delom niti ne pomislijo, O 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo že pisali. Marsikatera žena je mogoče razočarana, ker v naši delovni organizaciji že nekaj let ne podeljujemo daril. V letošnjem letu sio žene prejele čestitke in bile povabljene na proslavo ob dnevu žena, katero je 'organizirala konferenca sindikata v sodelovanju s konferenco SZDL Lesce v avli Osnovne šole Lesce. Ker je to leto v znamenju stabilizacije, na proslavo niso bili povabljeni znani predstavniki kulturnega življenja tako kot lani, pa vseeno lahko rečemo), da je proslava uspela. Zbralo se je veliko žena iz KS Lesce in naše delovne organizacije, 'ki so do zadnjega kotička napolnile avlo osnovne šole. Vsaka žena je prejela nageljček ikot skromno darilo za praznik, ki je žal že veliko izgubil na pomenu. Prijeten občutek je zavladal v dvorani, ko je zadonela Zdravljica v interpretaciji pevskega zbora iz Zasipa. Vse prisotne je v imenu organizatorjev pozdravil da so na mnogih mestih te poti precejšnje nevarnosti za nezgodo, le da se tega pogosto niti ne zavedamo. V tem smislu bi bilo pomembno, da bi se vsi, bolj seznanjeni, odslej več zavedali teh nevarnosti in tako naj bi vsi prispevali k varnejši uporabi transportnih poti. Ob tem morda ni odveč opozoriti, kdaj obstaja največja nevarnost za nezgodo med delom na transportni poti. Gotovo je to čas odmora, določen za malice, posebno v dopoldanski izmeni. Takrat se nahaja na tej poti veliko delavcev ter le malokateri ob tem pomisli na nevarnost nezgode. Če nekoliko pregledamo še ostale transportne poti v tovarni zunaj obratov, bomo ugotovili, da tudi tu ni marsikaj poskrbljeno za večjo varnost. Takoj za upravno stavbo se odcepi pot, ki poteka vzporedno z orodjarno. Ugotovili bomo, da na drugem koncu orodjarne na ovinku v levo ni nobenega znaka, čeprav je tu večkrat zelo gost promet. V zadnjem času, še posebno sedaj, se tam nahaja tudi skladišče brezalkoholnih pijač, kamor dovažajo transportna vozila sokove. Drugi dovažajo spet olja in druge surovine. Poleg tega je na tem ovinku prehod za pešce. Določeni delavci orodjarne, vzdrževanja in mizame uporabljajo pogosto to pot na poti v glavno skladišče in druga dela, ki sodijo v delokrog določenim delavcem. ference SZDL Lesce. Nato je zopet zadonela pesem moškega pevskega zbora iz Zasipa. Poseben čar proslavi so pripravili učenci osnovne šole Lesce s svojimi recitacijami in z odlomkom igrice o Rdeči kapici. Tako kot prejšnja leta so bile tudi letos (zaslužnim ženam, predvsem za njihovo dolgoletno delo, podeljena priznanja in knjižna darila. Na predlog izvršnih odborov sindikata posameznih TOZD in skupnih služb so priznanja in knjižna darila prejele: 1. Komac Marija — TOZD TIO 2. Legat Marija — TOZD TIO 3. Lilek Silva — TOZD TIO 4. Lojen Olga — TOZD TIO 5. Pintarič Lenka — TOZD TIO 6. Podgornik Ljuba — TOZD vijakama 7. Kragič Francka — TOZD vijakarna 8. Grum Tončka — TOZD vijakama 9. Rozman Julka — TOZD verigama 10. Beguš Marija — TOZD kovačnica 11. Panker Mira — TOZD orodjarna 12. Kočar Olga — DSSS 13. Mlakar Olga — DSSS 14. Udovč Ivanka — DSSS 15. Šoštarič Zdenka — DSSS 16. Korošec Ivanka — DSSS 17. Resman Slavica — DSSS 18. Hrovat Tilka — DSSS 19. Dacar Marija — DSSS 20. Humerca Vladimira — TOZD vzdrževanje Po končani proslavi so se žene s prijetnim občutkom vrnile na svoje domove z željo, da bi jim bila taka pozornost posvečena večkrat na leto. Z. A. Za orodjarno je transportna pot samo za skladiščenje surovin, toda večkrat je mogoče videti voznika viličarja, da nadaljuje pot mimo menze poleg glavnega vhoda, kjer pride na nepreglednem vogalu na glavno transportno pot. Čeprav je na steni menze pravilno postavljen znalk prepoved vožnje, so zaradi neupoštevanja znaka voznika viličarja prisotne na omenjenem vogalu velike nevarnosti za nezgodo. Veliko je še nevarnih mest na transportnih poteh v tovarni zunaj obratov, ki pa se pri uporabi le-teh in ob določenih kršitvah prometnih pravil pri določenih uporabnikih porajajo nevarnosti še naprej. Tokrat sem skušal izpostaviti le nekatere, kar naj bi pozitivno in v vzgojnem in varnem smislu vplivalo na zaposlene, posebno tiste, ki niso seznanjeni s prometnimi pravili. Ugotovimo lahko, da zaradi srečnega naključja do danes, kljub temu ni bilo hujših nesreč ob uporabi transportnih poti. Toda naše delo ne sme sloneti zgolj na srečnih naključjih. Stanje, kakršno je ob ugotovitvi, nam samo nalaga nove dolžnosti, da je potrebno storiti kar največ, da bomo zagotovili varnejše pogoje gibanja vseh zaposlenih na transportnih poteh. Jernej Vovk Kadrovske vesti ZA MESEC FEBRUAR Novosprejeti delavci: TOZD verigama: Urh Marko TOZD kovačnica: Golmajer Slavko, Fišar Anton, Nikolič Novo TOZD sidrne verige: Rotar Ferdo, Ribač Momčilo Prišli iz JLA: TOZD kovačnica: Vidic Marko Prekinili delovno razmerje: TOZD vijakama: Gulič Ljubomir, Marič Marija, Ilijanič Marin TOZD verigama: Zagorc Miroslav, Kovač Franc TOZD kovačnica: Novak Ignac TOZD sidrne verige: Ogorinac Rasim, Rolih Jože Odšli v JLA : Komercialni sektor: Tofant Igor Tehnični sektor : Dimič Dušan TOZD orodjarna: Pristov Leopold Rodili so se: Legat Igorju iz TOZD vzdrževanje sin Matej Filej Jožetu iz skupnih služb sin Matjaž Iz kadrovske službe NESREČE V FEBRUARJU V februarju smo zabeležili 6 nesreč pri delu. Kejžar Anton Legat Rezka Prešeren Ljubo Bezenšek Olga Novdk Franc Mučič Niko ml. vijakama vijakarna kovačnica sidrne verige sidrne verige verigama Ambulanta prve pomoči je v tem času posredovala 566-krat: Urezi in uhodi 34-krat Opekline 6-krat Udarine, stiskanine 19-krat Odrgnine 20-krat Glavoboli, zoboboli 112-krat Tujki v očeh 21-krat Želodčne slabosti 41-krat Prehladi, bolečine grla 22-krat Previjanje 95-krat Ostale intervencije 109-krat Merjenje krvnega pritiska 87-krat V tem mesecu nismo zabeležili začetnih požarov. Iz SVD Sporazum z Merkurjem podpisan Že dalj časa si prizadevamo doseči večjo povezavo proizvodnje in trgovine. En način povezave je udeležba na skupnem prihodku, drug način pa sovlaganje v investicije in kasnejša udeležba na skupnem dohodku, ki se ustvarja z novo investicijo. Na tak način smo se povezali z Merkurjem v Kranju, ki predstavlja enega od naših najpomembnejših kupcev. Že konec lanskega leta smo podpisali sporazum o sovlaganju v izgradnjo skladišč v Pivki pri Naklem, v začetku marca pa še en sporazum, s katerim se Merkur zavezuje združevati sredstva v izgradnjo galvanike v Verigi. Nosilec obeh sporazumov je z naše strani TOZD Verigama. Kot vidimo, gre za obojestranski interes. Na eni strani za pridobivanje sredstev za investicijo, na drugi strani za kasnejšo udeležbo na skupnem dohodku. S tem načinom se je zamenjal kreditni odnos, katerega smo do zdaj uporabljali. V prihodnje ho takšnega sodelovanja vse več. Tako bodo udeleženci v poslovnem procesu tesneje povezani, saj bo v interesu vseh, da dosežejo čim boljše uspehe. M. K. Naše žene so praznovale Albin Koman, predsednik kon- Nekateri kadrovski podatki iz leta 1979 V lanskem letu je bilo v naši delovni organizaciji pov-prečn o 1.342 zaposlenih, od tega 895 moških in 447 žensk. Zaposlenost po posameznih TOZD je bila naslednja: žensk moških orodjarna 70 13 57 vzdrževanje 155 2 153 vijakarna 184 99 85 verigama 245 120 125 kovačnica 150 37 113 sidrne verige 129 8 121 TI O 104 22 82 DSSS 305 146 159 V letu 1979 smo sprejeli 5 delavcev manj, kot jih je delovno organizacijo zapustilo, tako da se je stalež zaposlenih 31. 12. 1979 znižal za 5 oseb v primerjavi z istim datumom leto prej. Fluktuacija glede na povprečno število zaposlenih znaša 11 %, če pa odračunamo naravni odliv (upokojitev, JLA) znaša dobrih 8 %, kar ni zaskrbljujoče. Posebno v zadnjih mesecih lanskega leta je močno upadla. Odsotnost zaradi bolezni in nesreč je znašala na vse opravljene ure 4,7 %, kar pomeni, da je delalo le za nadomestilo bolniških izostankov 61 delavcev. Beležili smo 2.101 primerov obolenj, oziroma 16.904 dni boiniških izostankov, kar pomeni, da je v povprečju vsak član kolektiva izostal z dela 12,5 delovnih dni zaradi bolezni, v resnici pa je posamezna odsotnost zaradi bolezni trajala 8 delovnih dni. Kvalifikacijska struktura naslednja: zaposlenih je bila 31. 12. 1979 PK delavci 723 KV delavci 369 tehniki 205 del. z višjo šolo 21 del. z visoko šolo 28 Glede na nizko KV strukturo je bilo v zadnjih letih dodeljenih 20 kadrovskih štipendij na višjih in visokih šolah, 1 štipendija na srednji tehnični šoli, ob tem je 79 štipendij dodeljenih za vajence. Štipendije za posamezne smeri višješolskega in visokošolskega študija so naslednje: fakulteta za strojništvo — I. stopnja — 8 štipendij II. stopnja — 8. štipendij ekonomska fakulteta — II. stopnja — 1 štipendija pravna fakulteta — II. stopnja — 2 štipendiji fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — II. stopnja — 1 štipedija 4 štipedisti bodo zaključili šolanje v letošnjem letu, 5 štipendistov v letu 1981, 7 štipendistov v letu 1982 in 5 štipendistov v letu 1984. Kljub temu, da je višina štipendij navedena v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih delitve ČD in OD, naj za tiste, ki so ga »pomanjkljivo« prebrali, navedem te višine: Srednje in poklicne šole: povprečna ocena število točk 2 350 3 400 4 450 5 500 Kako se počutite? Zdajle, prav ta trenutek? Boste rekli, da bdi je ne bi moglo biti? Da ste čili in vedri in da je skorajda ni situacije, ki bi se ji ne čutili kos? Morda pa zdaj vaše počutje ni najbolj blesteče, nekam težki ste in medli? Mogoče ste celo naravnost razdražljivi in vzkipljivi? Najsi se počutite tako ali drugače, vedeti morate, da je vzrok temu skrit v vas samih in da, če le želite in hočete, lahko spremenite svoje počutje in zaživite siproščanejše življenje kljub tegobam, ki jih prinašajo vsakodnevne težave. In nihče vam ne bo oporekal, če boste rekli, da je naš svet trd. Res je! V našem času, drugi polovici 20. stol. je življenje hitrejše kot nekoč. Svet je manjši. Prizadenejo nas lahko stvari, ki se dogajajo daleč stran. Ne skrbijo nas le dogodki doma, temveč tudi to, kar se dogaja na drugi polobli. Življenje v zamotani sodobni družbi terja vedno več našega časa, energije, jasneje izoblikovane nazore in čustva. Celo običajno, vsakodnevno življenje — boj za zaslužek, tekma z venomer rastočimi cenami, reševanje nasprotujočih si zahtev službe in družine, vzgoja otroka terja veliko več skrbnega načrtovanja kot višje in visoke šole: uspeh število točk 6 —6,5 450 6,6—7,2 500 7,3—7,9 570 8,0—8,6 650 8,7—9,4 750 9,5—10 850 Sedanja vrednost točke znaša 2,65 din, tQ pomeni, da je povprečna višina štipendije na srednji, oziroma poklicni šoli 106 starih tisočakov in na univerzi 172 starih tisočakov. Franc Cop nekoč. In ker se naša družba spreminja neenakomerno, na nekaterih področjih hitro, drugod pa komaj opazno, ni lahko najti odgovora na vprašanje, kakšne možnosti in dolžnosti ima danes ženska. In to pušča posledice, ki se odražajo in kažejo v našem počutju, delu in našem odnosu navzven. Reklame v naših časopisih, revijah in na televiziji pa krošnja-rijo z lepoto, kot da bi bila naprodaj. Kričijo in ponujajo: »Kupite to vodo za obraz, uporabljajte tisti šampon, poslikajte si oči s preparatom x, popijte to, oblecite ono in lepi boste«. Česar pa nam reklame ne povedo, je preprosta resnica, da je najpomembnejša sestavina lepote zdravje. Prave lepote ni mogoče ne kupiti niti si je naslikati. Prihaja iz notranje sreče. Kadar žarite od zdravja, ste videti lepi in ljudem, ki vas obkrožajo, je toplo pri srcu. Ženska izdaja svojo notranjost ne le z obrazom, temveč tudi z držo, hojo in načinom odzivanja na ljudi in stvari, ki jo obdajajo. Če torej želite biti lepi, se morate najprej urediti navznotraj, potem pa preiti navzven. S pravilno prehrano, primerno telovadbo in zadostnim počitkom poskrbite za svoje telo, da bo vselej zdravo in krepko. Poskušajte zmanjšati in obvladati notranjo razrvanost. Vse to je potrebno za zdravje in, če boste vztrajni, boste dobili popolnoma zastonj in za vselej — svojo lastno podobo lepote. V današnjem času je dobro živeti. Vsak dan nam prinese nova spoznanja o delovanju človeškega telesa. Razvijanje telesa pa je ključ do zdravja. In eden najpomembnejših elementov vsakega načrtnega truda za zdravo življenje je vsakodnevna telovadba. Mogoče res ne vsakodnevna, vendar obrestuje se, čeprav se zanjo odločimo le enkrat tedensko, ko pa imamo vendar tako možnost. Ne veste, verjemite. Možnost, ki nam jo daje naša delovna organizacija, konkretneje športna komisija pri naši sindikalni organizaciji, nočemo ali pa ne znamo izkoristiti. Moj uvod je imel tudi svoj namen oziroma določeno nalogo, s katero želim svoje sodelavke seznaniti z ugodnostjo, bi je nima vsaka delovna organizacija. Ima- Zahvale Ob boleči izgubi moje drage mame Antonije Por se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD Vijakarna za izraze sožalja in za podarjen venec. Posebna zahvala vsem, ki ste jo spremili v njen zadnji dom. Marjan Krničar z družino Ob smrti mojega očeta Ludvika Prša se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem verigarne za denarno pomoč, posebno hvala pa tistim, ki so mi izrekli sožalje. hči Lizika Krmelj z družino Ob smrti moža in očeta Joža Verovška se najlepše zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata TOZD sidrne verige za podarjeni venec in tovarišu Milanu Krivcu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala, Balinarskemu klubu za venec, posebna zahvala pa sosedom za pomoč in venec. Žalujoča žena Rezka in sinova Branko in Boris Ob izgubi moje mame se zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD vijakarne za podarjen venec in izrečena sožalja. Zahvaljujem se tudi skupini obrezilnih strojev za finančno pomoč. Štefka Stopar Sodelavkam — počutite se čile, bodite lepe OB UPOKOJITVI Invalidsko je bila upokojena Vesel Mira, ki je bila 29 let na delovnem mestu delavka-pakovalka. Vztrajala je na delu, ki se ga je privadila, v dobrem in slabem. Čeprav je bila vedno rahlo zagrenjena, bomo vsi, ki smo jo poznali, pogrešali njen humor in odrezavost. Delo in dolgoletni neurejeni stanovanjski pogoji, ki so se ji šele v preteklem letu uredili, so ji načeli zdravje tako, da je bila predčasno upokojena. Ob upokojitvi ji želimo zboljšanje zdravja in mimo uživanje zaslužene pokojnine. DoB OB UPOKOJITVI Vedno je prijetno pisati o nekom, za katerega veš, da mu je delo, predvsem dobro pravljeno delo, življenjski moto in nekaj samo po sebi razumljivega. Taki sta bili delavki Pergar Dušanka in Huč Amalija. Bili, pišemo zato, ker jima je neizogibna življenjska pot naložila toliko let, da sta sprejeli predlog za upokojitev in se vpisali v seznam upokojencev TOZD verigarne. Ta seznam v zadnjem času postaja vse daljši, ker prav v vrstah delavk prihaja do nekakšne generacijske menjave. Zabeleženi sta tudi v nenapisani knjigi spominov na delavke in delavce, ki pri delu niso poznali besede — ne bom, ne morem, nočem. Zanju je bilo delo več kot dnevna naloga. Pri tem je izstopala tov. Pergarjeva, ki je znala to svojo lastnost prenašati tudi na mlajše in je marsikateremu v njegovih stiskah poskušala biti prijatelj in svetovalec. Tov. Pergarjeva je bila rojena leta 1925 in jo je pot za kruhom privedla iz Svetozareva v naše kraje. Svojo delavsko pot je pričela leta 1948 v Jedinstvu — Beograd, spoznala je delo v jeseniški železarni, od leta 1963 pa je bila zaposlena v Verigi, kjer je na sukalnem stroju dočakala upokojitev. Tov. Huč Amalija je bila rojena leta 1922 in izhaja iz občine Trebnje. Že zelo mlada je občutila vso trpkost kmečkega kruha, ki jio je spremljala vse do leta 1957, ko je prešla v industrijo, najprej v tovarno Elan in leta 1959 v Verigo, kjer je dočakala upokojitev na delovnem mestu — pregledovalka verig. Obema delavkama se za njun delovni prispevek v TOZD verigama iskreno zahvaljujemo z željo, da bi v jeseni svojega življenja lahko zdravi uživali sadove dela svojih rok. Sodelavci iz verigarne mo svoj prostor rezerviran enkrat na teden ob ponedeljkih od 19. ure do 20.30 v osnovni šoli Lesce, s plačanim vaditeljem. In zakaj se ne bi udeleževale vaj, ko imamo prostor. Priporočam vsem, ne glede na starost in težo, da se opogumijo in poskušajo storiti tudi nekaj zase. Verjemite, vaje so lahke in pripravljene za vse, tudi obvezne niso. Dobro vemo, kako koristijo svojemu krvnemu obtoku, krepijo se mišice, izginja mlahavost, krepi se srce in pljuča. Telovadba je zadavilo zoper utrujenost in notranjo napetost ter ugodno vpliva celo na prebavo. Najvažnejša v današnjem času je sprostitev, ki človeku vliva novega poguma in volje. Vsi vemo, da je zunanji vi- dez veliko bolj odvisen od tega, kaj se dogaja v naši notranjosti kot od česarkoli, kar počenjate s seboj od zunaj. Tudi najskrbnejša zunanja nega ne more skriti sledov utrujenosti, živčne napetosti, nezadostnega gibanja ali napačne prehrane. Največ, kar lahko storite za svojo lepoto, je, da vzdržujete svoje télo v odličnem stanju. In zakaj ne? Ali res ne? Nimate toliko časa zase in res samo zase, tisto kratko uro na teden? Ali pa je to le izgovor? Bodite odkrite do sebe in pridite! Vabljene ste vse, ki želite priti, in dobrodošle vse, l^i boste prišle. Sodelavka ZAHVALE Ob najini 50-letnici se zahvaljujeva sodelavcem TOZD sidrne verige in DS skupnih služb za čestitke, lepe želje in darila. Še posebna zahvala pa sodelavkam na obračunu OD. Marjan in Alma Sujevič Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem celotnemu kolektivu TOZD industrijska oprema in sindikalni organizaciji za prekrasno darilo in priznanje za dolgoletno sodelovanje. Še enkrat najlepša hvala. Kolektivu želim še mnogo uspehov. Vida Geršič Ob moji upokojitvi se zahvaljujem tozdu verigama in OO ZS za darila. Vsem želim še Iveliko delovnih uspehov. Dušanka Perger RAZPIS EVIDENTIRANJA KANDIDATOV ZA PROSTA DELA IN NALOGE PREDSTAVNIKA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE V MOSKVI Na podlagi dogovora med SOZD Slovenske železarne in Slovenijales Ljubljana bo opravljen razpis za prosta dela in naloge predstavnika SOZD Slovenske železarne v Moskvi, ki bo razporejen na dela in naloge predstavnika I v okviru Predstavništva Slovenijales v Moskvi. Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — zunanjetrgovinska registracija — znanje ruskega jezika — poznavanje proizvodnega programa Slovenskih železarn in poznavanje tržišča ZSSR Pismene prijave pošljite na naslov: SOZD Slovenske železarne Ljubljana, Moše Pijadejeva 15 — evidentiranje kandidatov za dela in naloge predstavnika SŽ v Moskvi v 15 dneh po objavi v internem glasilu. Podrobnejše informacije lahko dobite pri članu KPO SOZD SZ za komercialno finančno področje, Ljubljana — Moše Pijadejeva 5, telefon 311-633. I0l\ AHči H KlŽ Mm *. MANfr mOKKA •fooom. * * " S PUT. UNT AUSTtlJA tTAV G« NANI ZHkCllfN mtiTA* m VEZNIK """"""""" . | jssr- L > . L IIJ - kVTC lCLA H VOK mH vote i«-NiKo INt J4MAW. •UTOK ANTIČNO w«ro H4NTA KfJiK lili« 1111K ■ Rito SKA -.naga : h mska ITO muh k (naka SANtOtAf. PAt-HOA- aiWAh K AtC ij ANTON noetic t ' .iARFK 6kH| ?V*J>S*4 irv'..L.:‘ JOiff* *A?IC TAJSKA T7<*a ■ TcVAtHA VZQ6. PCffACA 21 VAL mirov* IVO utr ITAlU A Altro* •ss® JAWMIO) DAUAAVN 2. lire ÜMUKA AtV'JA VPAAVNO Ttlo v lO»iNIJ4 IANKA TKANIMA ; .sesTT A». AUlSKA UKA Jona čo»r &OCt UHCH£IL (provale A noNon POKlAJ. iver /Ufi il NA MtNA Lua Mfsro r-rr- šfAmJA PIVA lnVIUTA ivtno KAL« OCiJIH zihsm q n fAbiC Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 134 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Nada Abram, druga 110 din Irena Klinar in Ivanka Grašič, tretja 80 din Cilka Stržinar in Ivanka Ovsenek. Rešitev današnje križanke nam pošljite do 1. aprila 1980. Po novi smeri na Mt. Everest 5. maja z Jožetom spet zapuščava bazni tabor. Spočita in dobre volje zadnjič odhajava na zahodni greben najvišje gore na svetu. Nekje globoko v sebi nosiva s seboj kanček upanja, da bova morda prav midva tista srečneža, ki bosta stopila na vrh. 9. maja zapuščava T 3. Pred nama je skoraj trd kilometre dolg snežni greben, ki se končuje pod skalnato vršno piramido Everesta. Pod njo že stojijio štirje šotori, to je četrti višinski tabor. Na grebenu se srečava z Ivčem, Borutom in Vanjem, ki so prejšnji dan napenjali vrvi proti T 5 in sedaj sestopajo v baizni tabor. Na obrazih se jim poznajo težki napori preteklih dni. Z grebena se nama odpira lep pogled v »zahodno globel« in na Lhotse, ki je s svojimi 8.511 metri četrti vrh po višini in na katerega se istočasno vzpenjajo plezalci iz sosednje Avstrije. Po petih urah z Jožetom in petimi šerpami, ki naju spremljajo, dosežemo T 4, na višini 7.600 metrov. Pred nama se proti T 5 vzpenjajo Marjan, Viki in Stefan s skupino šerp, ki nosijo kisikove bombe za zadnji naskok proti vrhu. 29. aprila se s Stefanom vzpenjava proti T 3 v lepem, toda vetrov, nem vremenu. Ko premagava prvo strmino nad T 2, se pred nama odpre dolgo položno pobočje proti vrhu »zahodne rame«, kjer stojijo štirje šotori. Bolj ko se bližava trojki, tem bolj močno me spominjajo bolečine v preponi, tako da moram spet precej upočasniti korak. Kljub vsemu mi uspe priti v dokaj dobrem času na tretji višinski tabor. S Stefanom takoj zlezeva v enega od šotorov. Nekaj časa samo počivava, da prideva malo k sebi, nakar počasi prekon-troliram zalogo hrane, ki se nahaja v šotoru. Sledi »kuharija« vse do večera. Pozno popoldne sestopijo mimo naju Srauf, Stipe in Jože, M ga močno zebe v prste n' nogah in bo zato prespal skupaj z nama v šotoru. Sezujeva mu čevlje ter mu namaževa prste z mastjo proti revmi in mu jih dobro zmasirava, dokler prstov na nogah spet ne začuti. Po slabo prespani noči se naslednje dopoldne naš »kripel bataljon«, kot krstimo sami sebe. spusti vse do baznega tabora na ponoven počitek. Na vrhu Everesta (8848 m) Spored kina Radovljica OD 3.4. DO 30.4.1980 VRATOLOMNI KASKADER ameriški barvni film 3. 4. ob 20. uri, 6. 4. ob 18. uri DOKTORJI LJUBIJO BOLJ GOLE brazilski barvni zabavni film 4. in 6. 4. ob 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI hongkonški barvni karate film 5. 4. ob 18. uri, 7. in 9. 4. ob 20. uri INTERIORS ameriški barvni film 5. in 8. 4. ob 20. uri NESREČA NA LINIJI 401 ameriški barvni film 10., 14. in 15. 4. ob 20. uri LOV NA JELENE ameriški barvni vojni film 11. 4. ob 20. uri, 13. 4. ob 18. in 20. uri KARAMURAT BOJEVNIK IZ ANADOLIJE italijanski barvni pustolovski film 12. 4. ob 18. uri, 17. 4. ob 20. uri OTOK NA STREHI SVETA ameriški barvni pustolovski film 12. in 16. 4. ob 20. uri 39 STOPNIC angleški barvni film 18. in 21. 4. tob 20. uri GARETOVO MAŠČEVANJE ameriški barvni kriminalni film 19. 4. ob 18. uri, 20. 4. ob 20. uri HUPER SUPER KASKADER ameriški barvni pustolovski film 19., 22. 4. ob 20. uri, 20. 4. ob 18. uri KO POMLAD ZAMUJA jugoslovanski barvni vojni film 23. 4. ob 20. uri POTI NA JUG francoski barvni film 24. in 29. 4. ob 20. uri ZVEZDA JE ROJENA ameriški barvni film 25. in 27. 4. ob 20. uri NOŽ V GLAVI zahodnonemški barvni film 26. 4. ob 18. uri, 28. 4. ob 20. uri TRAVOLTI JAD A italijanski barvni film 26. in 30. 4. ob 20. uri, 27. 4. ob 18. uri Zvečer se šerpe vrnejo v četrti tabor. Za njimi sestopi tudi Štefan, ki prespi skupaj z nama, medtem ko Marjan in Viki, kot prva, prespdta na petem taboru, ki stoji na višini 8.100 metrov. 10. maja se začenja odločilni na_ skok proti vrhu. Marjam in Viki se odpravljata iz T 5, midva z Jožetom pa iz T 4, medtem ko se ostale skupine p” mikajo navzgor v enakih presledkih. V naslednjih dneh se dogodki odvijao s filmsko naglico. Marjan in Viki preplezata izredno težko skalno stopnjo nad T 5, nakar morata zaradi ozeblin sestopiti. Midva z Jožetom obrneva isti dan na višini 8.000 m zaradi starih poškodb, to je zaradi mojih ponovnih bolečin v preponi in zaradi njegovih ozeblih prstov na nogah. S tem je za vse nas dokončno konec upanja, da bomo stopili na vrh. Dan pozneje odnehata na višini 8.300 m Robas in Podbevšek. 13. maja se iz T 5 vzpenja kranjska naveza, to sta brata štrempfelj in Zaplotnik. Marku Štrempflju kmalu odpove ventil na kisikovi bombi in tudi on po- stane eden od tistih nesrečnih mož, ki jim ne bo dano priti do vrha. Andrej in Nejc se medtem vztrajno pomikata proti vrhu in 13. maja ob 13.50 dosežeta kitajski triangel na vrhu Mt. Everesta, 8.848 metrov visoko. S tem so bili končno kronani vsi dolgotrajni napori vseh članov odprave. Sestopita po severni strani in ob osmih zvečer na smrt utrujena prideta nazaj v četrti višinski tabor. Dva dni kasneje stoji na vrhu še ena Skupina. To so Stane Belak, Stipe Božič in šerpa Ang-Phu. To Skupino ujame pri sestopu noč in bivakirajo na višini 8.000 m. Naslednji dan pri nadaljevanju sestopa, ko si vsi že oddahnemo, nesrečno zdrsne Ang-Phu, ki se mu ne uspe več zaustaviti na trdi snežni skorji. Njegov padec se konča šele dva tispč metrov niže na ledeniku Rongbuk, kjer ga za večno skrije ledeniška razpoka. 21. maja, po skoraj dveh mesecih, zapuščamo bazni tabor z mešanimi občutki, kajti veselje nad uspehom prekriva žalost zaradi smrti nesrečnega Ang-Phuja. Zvone Andrejčič VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec, Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.