Celjski tednik LETO XII. šteT. 2S Celje, 7. junija IMS GUBILO SOCULlSnCNE ZTKZE DELOTNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJl ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UST IZD4JA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK. CENA IZVODU M DIN Najprej vsak zase Tot smo že pisali je bilo pri tadnvh volitvah veliko napak v Olivnih imenikih. Največ jih je hilo zaradi gostote prebivalstva celjski občini, vendar tudi drug- je niso bili brez njih. Nobenega dvoma ni, da odgovornost za ne- red v volivnih imenikih, za po- vršnost njih sestavljanja nosijo zgovorni ljudje, ki bi po službe- Bi dolžnosti morali imeti te za- v redu. Pisali smo tudi, da ^ pomanjkljivosti v volivnih finenikih zmanjšale uspeh voliv- j^g akcije z nepotrebnimi zniže- vanjem odstotkov volivne udelež- yg niso pa vplivale na izvoli- tev kandidiranih odbornikov. Ob problemu neodgovornosti in površnosti zato poklicanih ljudi ^ občinskih aparatih se seveda postavlja še drug problem, ki pa fii nič manj obsojanja vreden — tsebna odgovornost vsakega vo- Ifoca. Tudi ob zadnjih volitvah, tziroma v dnevih pred njimi, so mnogi občani sami preverjali če so vpisani v imenik, kje in kdaj volijo itd. Mnogi so sami zakri- vili zmešnjavo, ker se niso pra- vočasno odjavili in prijavili ob spremembi bivališča itd. Osebno odgovornost naj bi državljani, ki so ob zadnjih volit- vah naleteli na nered, pokazali zlasti še sedaj, ko so ob primerih in v javnosti opozorjeni na po- manjkljivosti volivnih imenikov, le-ie v vseh občinah popravljajo in izpopolnjujejo, toda še vedno se zaradi kratkosti razpoložljive- ga časa lahko ponovijo napake. Še enkrat. Odgovornost voliv- nih komisij je nesporna, toda tu- di osebna zavest in redoljubnost lahko pripomore k boljšim uspe- hom bližnjih volitev poslancev za republiško in zvezno skupščino. Ko zaključujemo to misel bi ra- di opozorili, da volilna udeležba s potrdilom poveča volivni rezul- tat enega na račun drugega voli- šča. Zato z udeležbo na -svojem volišču povečujemo uspeh voli- tev v neposredni okolici kjer ži- pimo. K. U predsednikov občinskih skupščin v ponedeljek ,popoldne so bile prve skuipne seje članov novoiz- Toljenih občinskih skupščin. Ka- kor povsod drugod so tudi na vseh sejah v celjskem okraju najprej Terificirali mandate odbornikov, aatem pa so novi člani občinsikih skupščin podali slovesne izjave. Ka teh sejah so volili še predsed- nike in ponekod podpredsednike •bčinskih skupščin. Tako so v brežiški občini izvo- lili za predsednika Milana ŠEPE- TA VCA, v celjski Marjana UCA- KARJA, v laški Ljuba ZELiCA, y mozirski inž. Branka KORBER- JA, v sevniški Jožeta KNEZA, v konjiški inž. Adolfa TAVČARJA, y šentjurski Petra HLASTECA, v šmarski Jožeta LOJENA, v občini Videm-Krško inž. Franca DRA- GANA, v velenjski inž. Ludvika 'GALIJA ter v žalski Toneta DE- LAKA. Po doslej zbranih podatkih so v brežiški občini izvolili za pod- predsednika skupščine Franca Bu- kovinskega, v Celju Slavo Faleti- ^evo, v mozirski Hinka Copa, v sevniški Vandla Ficka, v šmarski "iž. Stanka Gobca, v občini Vi- dem-Krško Antona Javoriča ter v Velenjski Antona Močilnika. Ugledna poljska gosta na premieri v SLG Celje Uspele premiere poljskih satir j^^meh ni greh«), ki je bila v slovenskem ljudskem gledališču pretekli teden, sta se udeležila tu- ^1 avtor tega izbora Sygmunt Sto- ersiki in pa prvi sekretar poljske ^basade Štefan Koraeniowski. Volilna aktivnost v celjskem^okraju se nadaljuje ZVEZNI POSLANEC Sergej Kraigher teden dni med volivci Zadnje dni v prejšnjem tednu in ves tekoči teden se v celjskem okraju nahaja posJanski kandidat Sergej KRAIGHER — član zvez- nega izvrenega sveta. Ves ta čas se v spremstvu političndh delav- cev okraja in občin udeležuje šte- vilnih sestankov v občinah, kjer kandidira. Vsak dan je tovariš Kraigher na dveh, treh, pa tudi več sestankih, zborih in zborova- njih. Tako je v preteklih dneh obislkal vse Oibčine, tudi večje kra- je v občinah, kolektive in se .po- govarjal, razpravljal, ix>nekod pa je imel tudi vsebinsko bogate go- vore med množicami poslušalcev. Tako je ipretekli teden bil v po- savskih občinah, v tem tednu pa v šentjurski, laški in šmarski ob- čini. Povsod se je živo zanimal za probleme gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občinah, krajevnih skupnostih, -kolektivov in političnih organiza- cijah. Na sestanke je z bogastvom svojih izkušenj vnašal v razprave tudi širše probleme, ki zadevajo vso našo socialistično skupnost. Težko bi nam bilo uvrstiti vso pestro problematiko razgovorov, pri katerih je tovariš Kraigher sodeloval. Podrobneje opisujemo le en taik dogodek med številni- mi v času njegovega izredno ak- tivnega delovanja neposredno pred volitvami v republiško in zvezno skupščino. Izbrali smo predvolilno zborovanje v Šentjur- ju, ki je bilo v torek. V slavnostno okrašeni dvorani prosvetnega doma v Šentjurju piri Celju je bilo veliko predvolilno zborovanje. Razen izredno lepega števila občanov, med katerimi je bilo več kot polovica mladine, sta se zborovanja udeležila kandidat za zvezni zbor tov. SERGEJ KRAIGHER in kandidat za re- publiški zbor tov. RIKO JERMAN ter organizacijski selcretar okraj- nega komiteja ZKS Celje tov. Jo- že MAROLT. Po pozdravnem in uvodnem govoru zastopnika So- cialistične zveze Šentjurij tovariša EDA PLAVSTAJNERJA, je zbra- nim volivcem spregovoril zvezni poslanec tov. SERGEJ KRAIG- HER, ki ga je občinstvo toplo in prisrčno pozdravilo, saj jim je znan kot borec NOV, ki je aktiv- no deloval na njihovem področju, in kot zaslužni vojni politični de- lavec, ki se je razen odgovornih državnih dol&iosti tudi stalno za- nimal za probleme in razvoj šent- jurske občine. Tov Sergej KRAIGHER je v svojem več kot enoumem govoru seznanil navzoče o pomembnosti volitev, o splošnih uspehih, tako v notranjem razvoju kot na zuna- njem torišču. Največ je govoril o značilnosti nove ustave, o medna- rodnem političnem položaju, o od- nosih med socialističnimi država- mi, o razvoju mednarodnega de- lavskega gibanja v svetu in o vlo- gi, ki jo ima pri tem Jugoslavija. Posebno lepo je prikazal cUje se- demletnega perspektivnega razvo- ja naše države, vlogo občine in še posebej vlogo občanov in zborov volivcev. Za njim je spregovoril še tov. Riko JERMAN. Kot Sitrokovnjak za gospodarska in finančna vpra- šanja in ipoznavalec razmer v celj- skem okraju je največ govoril o gospodarskem razvoju republike Slovenije, celjsk^a okraja, o na- logah občin na področju gospo- darstva, o povezanosti in sodelo- vanju komun itd. Po govorih obeh poslancev so navzoči ix)stavljali vprašanja, na katere sta odgovarjala oba po- slanska kandidata. Največ vpra- šanj je bilo o novi ustavi in nje- nih določilih, o zunanji trgovini, izvozu, o vlogi obrtništva, o uved- bi 42 tedenskega delavnika, o po- trebni regulaciji Voglajne, ki pov- zroča na njihovem področju ogromno škodo, o škodi, ki jo povzroča dnkamiški plin, o raz- voju železarne Store, občine itd. Na vsa ta vprašanja so občani prejeli zadovoljive odgovore. M. V nedeljo popoldan je po enodnevnem bivanju v Mariboru pri- šla skupina avstrijskih antifašistk tudi v celjski okraj. Predstavnici interniranih našega okraja tov. Vipotnikova in Frecetova sta jih pričakali na Frankolovem pri spomeniku. Od tu so avstrijske anti- fašistke prišle v Celje, kjer so se pri spomeniku, ki jim ga je ob- razložil pisatelj Fran ROS, srečale z drugimi celjskimi intemiran- kami. Skupina je nato odpotovala v Velenje, kjer so si ogledale novo rudarsko mesto in se preko Dobrne vrnile proti Mariboru. Srečanje z avstrijskimi intemirankami taborišča Ravensbriidi je bilo nadvse prisrčno, zlasti pa v Velenju, kjer jih je pozdravil tudi narodni heroj Ivan KOVACiC-Efenko. Avstrijske antifašistke so nam zagotavljale globoko presunjenost ob srečanju s sledovi veli- kih žrtev jugoslovanskih narodov v boju proti fašizmu in veliko presenečenje nad sadovi naše socialistične graditve. -c. V. MLADINSKI PEVSKI FESTJVAL V CELJU MLADINA PREPEVA MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU JE ZA NAMI. NENEHNI DEŽ NIKAKOR NI VPLIVAL NA TO VELIČASTNO SLAVJE MLADINSKEGA PETJA. CELJE JE BILO V TEH ŠTI- RIH DNEH IZREDNO RAZGIBANO, POLNO ZASTAV IN CVET- JA, GOSTJE SO PRIHAJALI IZ VSE DRŽAVE IN PREPEVAJO- ČA MLADINA JE DALA SVOJSTVEN PECAT MESTU OB SA- VINJI. Festival se je začel z otvoritvijo razstave starih ljudskih instru- mentov iz vseh predelov Jugoslavije ter razstavo glasbenih priroč- nikov večine evropskih dežela. Razstavo je ob 17. uri odprl ravna- telj celjskega muzeja Tone Stupica, Kljub nalivu pa se je ob 20. uri zbrala velika množica ljudi na Trgu Svobode, kjer so prisluhnili fanfaristom, ki so naznanili slav- nostni pričetek festivala. Pomemben dogodek na slavnostnem otvoritvenem koncertu pa je bil prihod visokih gostov, sekretarjev CK ZK Bosne in Hercegovine ter Slovenije tovariša D juro Puca rja in Mihe Marinka. Med ostali- mi številnimi gosti pa so temu dogodku prisostvovali tudi predsed- nik ISSRS Mitja Ribičič, predsednik sveta za kulturo in prosveto SRS Beno Zupančič, predsednik sveta za šolstvo SRS Ludvik Ga- brovšek, sekretar republiškega sveta za kulturo Miloš Poljanšek, generalni sekretar Glasbene mladine Jugoslavije Branka Valič in drugi kulturni ter javni delavci iz vse države. Navzoče goste je pozdravil predsednik prireditvenega odbora An- drej Svetek, dočim je v imenu Celja zaželel vsem najboljše po- čutje podpredsednik občinskega ljudskega odbora Celje Beno Kri- vec. Največjo kulturno manifestacijo mladinskega petja pa je urad- no otvoril tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Da- ne Robida, ki je v skopih besedah spregovoril o pomenu mladinske- ga pevskega festivala v Celju in o nj^ovi tradiciji. PRVI VEČER JE PRIPADAL DOMAČINOM Koresov mladinski pevski zbor I. osnovne šole je pod taktirko dirigenta prof. Sancina in ob spremljavi orkestra celjske glas- bene šole izvajal Gobčevo kanta- to »-Dobro srečo, domovina!-« Po- sebej so v tej pestri zaokroženi glasbeni celoti naših narodov iz- stopali solisti. Zatem pa nam je mešani mladinski zbor celjske gimnazije pod vodstvom 2yianega zborovodje Egona Kuneja odpel bogat, izbran spored, ki je žel to- likšen aplavz poslvišalcev, da so nekatere pesmi morali ponavljati. PETEK IN SOBOTA — DNEVA PLEMENITE TEKME V kino dvorani Uniona in v Narodnem domu so v obeh dneh popoldne nastopali mladinski zbo- ri osnovnih šol, katerih se je zvr- stilo 16, medtem ko so v petek zvečer nastopali dekliški in me- šani zbori, v soboti zvečer pa so še orkestri glasbenih šol tekmovali med seboj. Na tem tekmovanju so sodelo- vali samo slovenski mladinski pevski zbori, kajti za nastop iz ostalih republik so bili zbori že določeni za v nedeljo popoldne. V petek popoldne so se pome- rili mladinsiki zbor cenovne šole Seoovje, mladinski zbor osnovne šole Kapela, mladinski zbor os- novne šole »Milojke Štrukelj-« Nova Gkjrica, mladinski zbor os- novne šole Solkan, mladinski zbor osnovne šole Skofja Loka, mla- dinski zbor osnovne šole »Ivan Canikar-« Maribor, mladinski zbor osnovne šole Prule iz Ljubljane ter mladinski zbor osnovne šole Heroja Vrunča iz Slovenj Gradca. Po oceni strokovne žirije je to po- poldne pripadlo prvo mesto mla- dinskemu zboru iz Sečovelj pod vodstvom zborovodkinje Milene Jureš. •m Na večernem koncertu pa je med osmimi dekliškimi in meša- nimi zbori, in sicer: deldiški zbor ekonomske srednje šole Maribor, mešani zbor srednjih strokovnih šol Maribor, deklišld zbor učite- ljišča iz Tolmina, mešani zbor gimnazije Kranj, dekliški zbor učiteljišča iz Murske Sobote, dek- liški zbor RTV Ljubljana, dekli- ški zbor Svoboda učiteljišče Celje ter mešani zbor in komorni or- kester za glasbeno vzgojo Mari- bor, pripadlo prvo mesto dekliš- kemu zboru RTV Ljubljana pod umetniškim vodstvom Mira Ko- kola. Sobota popoldne pa nam je dala slovenskega zastopnika za zvez- no pevsko revijo, ki je bila v ne- deljo popoldne. Med osmimi na- stopajočimi mladinskimi zbori osnovnih šol iz Rimskih Toplic, Videm-Krškega, osnovne šole »-To- ne Tomšič-« iz Ljubljane, osnov- ne šole »-Ivan Spolenjak-« v Ptu- ju, I. osnovne šole iz Celja, os- novne šole »-Prežihov Voranc-« iz Ljubljane ter mladinskega zbora RTV iz Ljubljane ter osnovne šo- le »Tone Okrogar-« iz Zagorja ob Savi, je po oceni žirije dobil pra- vico zastopanja Slovenije na kon- certu zborov iz vseh republik mladinski zbor iz Zagorja ob Savi pod vodstvom Richarda Beuer- manna. Pohvaljen pa je bil tudi zbor RTV Ljubljana pod vod- stvom Janeza Kuharja. Na teh koncertih smo bili de- ležni bogatega izbora več kot 60 pesmi, medtem ko so nam or- kestri glasbenih šol v desetih Skladbah približali Brahmsa, Haydna, Mendelssohna, Balla, Webra, Jenkinsona, Dolarja in Pahorja. Vseh sedem orkestrov, od kate- rih jih je bilo kar 5 iz Ljubljane ter eden iz Murske Sobote in eden iz Maribora, je pokazalo velik na- predek in visoko kvaliteto izvedb ter si zaslužilo posebno priznanje strokovne žirije. Posebej pa je strokovna žirija dala priznanje mešanemu zboru in komornemu orkestru centra za glasbeno vzgojo iz Maribora. Pri tem je odločala tako kvaliteta iz- vedbe kot sama kantata »Nespeč- nost-«, ki jo je prav za celjski mladinski festival skomponiral Aleksander Lajovic. S tem je bilo končano dvodnev- no tekmovanje slovenskih mla- dinskih zborov, obenem pa tudi dvodnevno posvetovanje številnih domačih glasbenih pedagogov ter gostov iz Zahodne Nemčije in Bolgarije. Edina neprijetna zadeva celot- nega festivala je bil razmeroma zelo slab obisk koncertov v kino Union, kjer je le slaba polovica dvorane bila zasedena. Popoldan- ski čas nekako ni odgovarjal po- sliišalcem, kajti ta problem ni ve- ljal za večerne ure. (nadaljevanje na 5. strani) Iz več tisoč mladih grl je štiri dni donela lepa, zanosna pesem in bržčas je ta velika kulturna ma- nifestacija v Celju bila najlepša proslava dneva mladosti. Ta po- memben dogodek sta s svojim obiskom počastila visoka gosta — tovariš Djuro Pucar in Miha Ma- rinko ter drugi družbeno politični javni delavci. V RADEČAH SO PROSLAVILI 100-letnico RK Občinski odbor Rdečega križa v Laškem je na nedavni seji skle- nil, da bo čim slovesneje proslavil 100-letnico ustanovitve medna- rodne organizacije Rdečega križa. Tako je bila preteklo nedeljo ena od teh proslav v Radečah pri Zi- danem mostu, ki ji je poleg za- stopnikov družbenopolitičnih or- ganizacij in društev prisostvovalo še več sto članov Rdečega križa, več sto učencev osnovnih šol in veliko število ostalih občanov s področja občine Laško. V uvod nedeljske proslave je bila v popoldanskih urah po ra- dešldh ulicah povorka, na kateri je poleg zgoraj navedenih zelo uspešno sodelovalo tudi avtomo- to društvo Radeče s svojimi šte- vilnimi motornimi vozih. Po kon- čani povorki je bila v dvorani »SVOBODE« proslava s kultur- nim programom, ki so ga izvedli s številnimi točkami zelo kvali- tetno podmladkarji RK in pevska iz Radeč ter Laškega. Glede na dosedanje številne in zelo uspešne krvodajalske akcije v Radečah so ob tej priliki poraz- delili med člane rdečega lo-iža 5 zlatih in 52 srebrnih značk ter mnogo diplom. Podobno proslavo pripravljajo naslednjo nedeljo tudi v Laškem, le da bo po svojem obsegu še več- ja. OD 6. DO 16. JUNIJA Močnejši ali trajen dež z ohla- ditvijo pričakujemo okrog 8. im okrog 12. junija. V ostalem delo- ma do pretežno sončno, a v splo- šnem nestalno s pogostimi kra- jevnimi nevihtami. Dr. V. M- CELJSKI TEIDNIK STEV. 22 — 7. jvmija 1963 TINE OREL Brez ognja ni dima, je star ci- tat, s katerim se plastično ozna- čujejo vzroki velikih političnih gibanj, ki imajo v sebi voljo, da po svoje obrazijo sedanjost in prihodnost, pa tudi vzroki in im- pulzi socialnih gibanj, ki spre- minjajo fiziognomijo družbe. O silah, ki so velmoie afriških dr- žav pognale na afriški vrh v Addis Abebi, ne bi mogli reči, da štejejo v socialno gibanje ve- likih dimenzij, nedvomrio pa so- dijo v pomembno politično gi- banje. Če bi to ne bilo res, bi jim zapadni svet ne posvetil to- liko pozornosti, posebno pa ne negativnim stranem oziroma ti- stim znamenjem, ki afriška ljud- stva med seboj ločujejo in raz- dvajajo. Mi smo zato o Addis Abebi poročali samo tisto, kar je podobno koheziji, koeksisten- ci, politični in socialni uniji, mol- čali pa smo o tistem, kar je podobno »eroziji«, disidenci, par- tikularizmu, separatizmu in vse- mu drugemu, kar je zapustil za seboj kolonializem in kar še sku- ša v novih oblikah obdržati. Nič ni čudnog če je britanska spodnja zbornica zamerila Ugan- di, ki je v Addis Abebi izrazila pripravljenost, da ustanovi cen- ter za urjenje pripadnikov osvo- bodilnih gibanj tistih afriških dežel, ki še niso svobodne. Nič ni čudno, če zapadu ni všeč li- stina afriške enotnosti in če so zato prav posebno napadli Gano in dr. Nkrumaha, ki se je za sprejem te listine prav posebno zavzemal. Eno izmed načel, ki naj bi to enotnost podpiralo, je politika neangažiran j a. Jasno je, da je to načelo nezdružljivo s tujimi vojaškimi oporišči na af- riškem ozemlju in da osvojiti to načelo pomeni biti proti vojaš- kim oporiščem NATO držav, najsi bo v Alžiru, Maroku, Kon- gu, Angoli, Južni Afriki. V Addis Abebi so afriško enot- nost obravnavali zelo elastično. Zato so šli mimo pridruženega članstva EGS, ker niso hoteli razburjati nekaterih afriških dr- žav, ki so se za to gospodarsko skupnost opredelile. Ce bo afriš- ka solidarnost res aktivna, potem lahko računamo, da bodo v spre- menjenih okoliščinah te države revidirale svoje sedanje stališče, pritisk nanje v sedanjih okoli- ščinah pa bi pomenil zanje pre- hud problem. Taka strpna sta- lišča so tudi v interesu vseh ti- stih sil na svetu, ki se žele ogniti novemu svetovnemu spopadu, v interesu urejanja spornih med- narodnih problemov na mirolju- ben način, torej tudi v interesu socialističnih dežel in napredne- ga delavskega gibanja na svetu. Zato je naša ocena afriškega vrha pozitivna. Posebno važna je neangažira- nost. prav zaradi hladne vojne med obema blokoma. Politika neangažiranosti pomeni politiko miru, politiko pomirjevanja, po- litiko delne in popolne razoro- žitve, ki je v zadnjem času do- živela nekaj novih pobud, pred- vsem v zvezi s predlogom SZ, ¦da se dezatomizira Sredozemlje. Sredozemske države so seveda zato, toda ameriško atomsko orožje je že tu in atlantski pakt veže Grčijo, Španijo, Italijo, Mal- to, Ciper, ne nazadnje Izrael, Turčijo. Sovjetski predlog je bil zato ocenjen na Zapadu kot pro- pagandni adut pred očmi sestan- ka NATO v Kanadi, na katerem so brez posebnih formulacij pre- cej spremenili atlantsko atom- sko strategijo. Nemci se hvalijo, da so dosegli, kar so želeli, če- prav to ni bilo vsemu svetu raz- glašeno. Hruščevu se je zdelo potrebno, da je atomski kankan v Kanadi pospremil s krepkimi pripombami. Čeprav se pozicije hladne vojne v bistvu prav nič ne spremene, je vendar vsak po- skus delne dezatomizacije pozi- tiven. Zanimivo je, da je do ta- kega poizkusa prišlo tudi v Bal- tiku in na evropski celini. Kajti politika miru mora graditi svoj vpliv tudi na strahu pred vojni- mi grozotami. Da velesile niso ravno navdu- šene za spopad, so pokazale raz- mere v Laosu. Velika Britanija in SZ sta vplivali na vse tri frak- cije v Laosu, naj odlože orožje in se pogovore v duhu ženevske- ga sporazuma. Tudi ZDA so pod- prle poslanici obeh velesil, kar pomeni, da manjka samo še ena sila za mir. To je orjaška Ki- tajska, ki ¦ pritiska s severa na Laos in Vietnam. Ta ni sodelova- la pri ženevskih sporazumih niti nima obveznosti, ki vežejo čla- nice OZN. Rdeči križ - pri nas del družbenega upravljanja TOVARISICA OLGA VRABICEVA GOVORILA NA PROSLAVI 100-LETNICE RDECEGA KRIZA V Šmarju pri jelSah v Šmarju pri Jelšah so v ne- deljo počastili stoletnico medna- rodne organizacije Rdečega križa. Vendar v tem primeru ni šlo sa- mo za proslavo, temveč tudi za usipešno predvolilno zborovanje, na katerem je govorila kandida- tinja za zvezni socialno zdrav- stveni zbor Olga Vrabičeva. Proslavo je začela povorka, v kateri so stopali najmlajši člani Rdečega križa, pa tudi starejši. gasilci in drugi. Slavnostno zbo- rovanje na trgu pri spomeniku NOB pa je začela predsednica občinskega odbora Rdečega križa, Vida Logarjeva, ki je med gosti razen tovarišico Vrabičevo po- zdravila še inž. Andreja Marinca, Heleno Borovšakovo, Joška Loje- na, Milana Crepinška, Rudija Lešnika pa tudi zastopnico glav- nega odbora Rdečega križa Slove- nije, Ančko Ambrožičevo. Zatem je tov. Lorgerjeva orisala ne sa- mo pomen in vlogo Rdečega kri- ža, marveč tudi delo, ki ga je ta organizacija opravila v šmarski občini. Tudi tovarišica Olga Vrabičeva je prvi del svojega govora name- nila tej mednarodni organizaciji in med drugim dejala, da je Rde- či križ, čigar sto letnico njegovega obstoja praznujemo letos, v naši državi dosegel izredne uspe- he zlasti pri razvijanju sociali- stičnih odnosov ter krepitvi so- cialističnega humanizma. Pri nas pa je Rdeči križ pomembna orga- nizacija tudi zavoljo tega, ker je postal sestavni del družbenega upravljanja. Zato je njegova de- javnost prerasla okvir te organi- zacije v klasičnem pomenu. Rdeči križ opravlja pomembno delo na področju socialno zdrav- stvene aktivnosti, je še rekla to- varišica Vrabičeva. Vendar pri tem ne gre samo za to, da rešuje določene probleme, marveč da na- še ljudi usposablja, da to proble- matiko spoznavajo in jo sami re- šujejo. Izredno hvaležna pa je vloga Rdečega križa še pri vzgoj- nem delu z mladino. Zatem je tovarišica Vrabičeva omenila živahno razpravo o novi ustavi pa tudi volitve v nove predstavniške organe kot posledi- co novosprejete ustave. Ko pa je opozorila na glavne značilnosti nove ustave, je v prvi vrsti ome- nila človeka, kateremu je ta usta- va namenjena in posvečena. Prav tako pomembna značilnost nove ustave pa je v načelu, da je delo osnovno merilo družbenega pri- znanja in osnovno merilo za de- litev narodnega dohodka. Ko pa je govorila o nekaterih gospodarskih problemih, je opozo- rila na načelo medsebojne pomo- či, ki se pri nas uveljavlja na ta način, da gospodarsko močnejša področja pomagajo manj razvitim predelom. Dlje časa se je zadržala tudi pri nekaterih slabostih, ki se kažejo tako v gospodarstvu, kot tam, kjer se organi samoupravljanja še niso najbolje uveljavili. Nazadnje je poudarila še važnost sedemlet- nega planiranja. Po zborovanju na trgu so se vsi udeleženci veličastne proslave Rdečega križa podali v kinodvo- rano, kjer so prisostvovali uspeli kulturni prireditvi, nazadnje pa so si ogledali razstavo, M so jo pripravili v gasilskem domu. -mb Poslanci za zvezno in republiško skupščino Na prvih skupnih sejah obeh zborov novoizvoJjenih občinskih skupščin v ponedeljeik, 3. junija, so odborniki s tajnim glasovanjem volili tudi poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine. Medtem ko so izidi teh volitev dokončni za poslance gospodar- skega, prosvetnokultumega, sooi- alnozdravstvenega ter organiza- cijskopolitičnega zbora obeh skup- ščin bodo poslance za rdpubliški in zvezni zbor še enkrat volili tu- di vsi volivci na splošnih volitvali v nedeljo, 16. junija. Po nepopolnih podatkih so od- borniki občinskih skupščin takole glasovali za kandidate za vse zbo- re ZVEZNE SKUPŠČINE: Volilna enota št. 61, Celje I (Brežice, Videm-Krško, Sevnica, Laško, Šentjur, Šmarje): za zvez- ni zbor Sergej Kraigher 345 gla- sov, za gospodarski zbor inž. Ivan Pariš 341, za prosvetnokultuirni zbor Boris Ziherl 342, za socialno- zdravstveni zbor Olga Vrabič 342 ter za organizacijskopolitični zbor Zvone Dragan 340 glasov od 345 m.ožnih. Volilna enota št. 62, Celje II (vse ostale občine): za zvezni zbor Emest Rahten 291 glasov, za go- spodarski zbor Viktor Opaka 307, za prosvetnokultumi zbor Milena Vršnik-Stiftar 304, za socialno- zdravstveni zbor Rudi Jonak 305 ter za organizacijsko politični zbor Milan Kavčič 301 glas od 312 mož- nih. Kandidati za vse zbore REPUBLIŠKE SKUPŠČINE pa so dobili naslednje število gla- sov ter so bdli tako kot kandidati za zvezno skupščino tudi izvolje- ni. (Prva številka pomeni število volivcev — odbornikov, druga pa število oddanih glasov za kandi- ^REPUBLISKI ZBOR: Brežice: Jožica Tepej 59-57, Jože Ogorevc 59-55. Celje: Ivica Jeršič 78-77, Mitja Ribičič 78-77, Jože Lonča- rič 78-78, Magda Kočar 78-75. La- ško: Hinko Wimer 53-53. Mozirje: Vida Vajd 47-41. Sevnica: Slavko Štrukelj 53-52. Slovenske Konji- ce: Franc Lubej 55-53. Šentjur: Riko Jerman 54-53. Šmarje: inž. Veljko Križnik 65-62, Miroslav Trunkelj 65-60. Velenje: Franc Si- monič 63-60, Janko Zevart 63-61. Videm-Krško: dr. Jože Brile j 61-59, Ignac Zagore 61-49. Žalec dr. Jože Globevnik 69-64, Franc Virk 69-69. GOSPODARSKI ZBOR. Breži- ce: inž. Franc Filipčič 59-58. Ce- lje: Ema Kruhar 78-75, Jože Na- raks 78-77. Laško: inž. Jelka Kaj- senberger 53-53. Mozirje: Dane Melavc 47-44. Sevnica: Elka Grilc 53-51. Slovenske Konjice: Ivan Umnik 55-55. Šentjur: Riko Riž- ner 54-52. Šmarje: Ivan Siter 65-64. Velenje: inž. Franc Tesov- nik 63-61. Videm-Krško: Edo Ko- mučar 61-59. Žalec: inž. Milovan Zidar 69-68. PROSVETNO KULTURNI ZBOR. Brežice: Anica Kežman 59-58. Ce- lje: inž. Dane Tovornik 78-78, Vik- torija Janžekovič 78-76. Laško: Vojko Pohar 53-52. Mozirje: Jože Sturm 47-43. Sevnica: Rudi Sto- par 53-50. Slovenske Konjice: Branko Gombač .55-54. Šentjur: Fanika Vidovič 54-53. Šmarje: inž. Vlado Tekavc 65-65. Velenje: Vla- do Oremuš 63-61. Videm-Krško: Slavko Smerdel 61-58. Žalec: Da- ne Debič 69-67. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR. Brežice: Franc Bradač 59-58. Celje: dr. Milica Gajšek- Zima 78-78, Stane Ocvirk 47-44. Sevnica: Mišo Keršič 53-50. Slo- venske Konjice: Fanika Suc 55-55. Šentjur: Majda Mlinaric 54-54. Šmarje: dr. Bojan Pire 65-65. Ve- lenje: Vida Gradišar 63-62. Videm Krško: Stane Drobnič 61-60. Ža- lec: Slavka Butkovič 69-65. ORGANIZACIJSKO POLITIČ- NI ZBOR. Brežice: Franc Volčan- šek 59-57. Celje: Marjana Zelez- nik 78-77, Stane Divjak 78-76. La- ško: Danica Rozman 53-52. Mo- zirje: inž. Branko Korber 47-43. Sevnica: Stane Budna 53-36. Slo- venske Konjice: Vlado Grešnik 55-55. Šentjur: Vinko Jagodic 54-53. Šmarje: Joško Lojen 65-65. Velenje: Alojz Kikec 63-59. Videm Krško: Adam Vahčič 61-58. Žalec: Alojz Kotar 69-66. n. Tri nagrade za celjsko administrativno šolo V okviru prvega mednarodne- ga strojepisnega tekmovanja, ki je bilo od 31. maja do 2. junija na Bledu, so se v nedeljo pome- rile v strojepisju tudi dijakinje administrativnih šol Slovenije. Na njem je prvo mesto pripadlo celjski administrativni šoli. Med posameznicami so se Celjanke uveljavile takole: prva Ana Plav- čak s 310 čistimi udarci v minu- ti, druga Gizela Krajne 309 čistih udarcev v minuti ter peta Stani- slava Kosec 291 čistih udarcev v minuiti. Tekmovalke je nagradil pri- reditelj, .to je Zveza stenografov in strojepiscev Jugoslavije, razen tega pa še tovarna pisalnih stro- jev v Ljulbljani, ker so tak uspeh dosegle na njenih pisalnih stro- jih. Priznanje in odgovornost Doletela me je izredna čast in dolž- nost, da Jcot najstarejši odbornik zače- njam prvo skupno sejo obeh zborov. . S temi beisedami je v ponedeljek za- čel prvo skupno sejo obeh zborov ob- činske skupščine v Slovenskih Konjicah tov. FRANC PAVSER in s približno enakim nagovorom so se začela ta dan tudi zasedanja ostalih novoizvoljenih občinskih skupščin. Sejna dvorana je bila za to prilož- nost skrbno urejena in okrašena. Na mizi delovnega predsedstva so bile tudi tri skrinjice. Medlem ko je na prvi pi- salo — okrajna skupščina — je bilo na drugi — republiška — na tretji pa — zvezna skupščina. Kakor hitro je najstarejši odbornik začel sejo, je v dvorani zavladal mir. Z izvolitvijo smo sicer dobili prizna- nje, sprejeli pa smo tudi odgovornost za vodenje občine . . . Med nami je ne- kaj takih, ki so že doslej bili odborniki, velika večina pa je novih in med njimi precej mladih. Zato želimo najprej mla- dim, da bi vse naloge uspešno izvrše- vali, starejše pa prosimo, da svoje bo- gate izkušnje prenesejo na ostale . . . Tako se je začelo prvo skupno zase- danje občinske skupščine v Slovenskih Konjicah. Pred tem sta namreč zasedala oba zbora ločeno. Na teih sejah so veri- ficirali mandate, izrekli zaprisego ter izvolili odbornika, ki bosta na ločenih sejah vodila oba zbora. Medtem ko so člani občinskega zbora to mesto zaupali VIKTORJU JEROMLU, so člani zbora delovnih skupnosti izbrali za svojega predsedujočega tovarišico MILEJŠO NO- VAKOVO. Po tem slavnostnem uvoda je bila ob- činska skupščina pred svojo prvo odlo- čitvijo, pred sprejemom prvega &klepa. Na dnevnem redu je bila izvolitev pred- sednika občinske skupščine. Vstala je tovarišica Šlibarjeva ter v svojem imenu in imenu skupine odbor- nikov predlagala za predsednika občin- ske skupščine dosedanjega predsednika ljudskega odbora konjiške občine, tov. ing. ADOLFA TAVČARJA. Odborniki so zaploskali. To je bil spontan aplavz ter iskreno priznanje vseh . . . Veljalo je novoizvoljenemu predsedniku. v dvorani, ki jo krasijo znamenja najvažniejšJih gospodarskih dejavnosti v konjiški občini, se je Se enkrat raz- leglo navdušeno ploskanje. Bilo je v tre- nutku, ko je za mizo delovnega pred- sedstva znova stopil tovariš Tavčar, ko se je zahvalil za zaupanje in ko je pozval vse odbornike k skupnemu delu pri obravnavanju in reševanju vseh za- dev. Ob zAključku prve skupne seje čla- nov oben zborov občinske skupščine v Slovenskih Konjicah so izvolili še člane komisije za volitve in imenovanja ter tovariša Vladimirja Pratnemerja za njenega predsednika. Poleg tega so po- trdili še predlog o imefnovanju komisije za sestavo občinskega statuta ter se od- ločili, da bo odbornik Drago Pere nado- meščal predsednika v njegovi odsotnosti. Tako se je končala prva skupna seja; druga, ki se je začela kmalu zatem pa je bila namenjena volitvam odbornikov v okrajno ter poslance v rapubliško in zvezno skupščino. M. B. Inž. Adolf Tavčar 70 odbornikov v okrajni skupščini SEJE so JAVNE Prva seja okrajne skupščine Celje je torej napovedana in skli- cana. Iz predloga dnevnega reda bi lahko še razbrali, čeprav to ni napisano, da bo prvo sejo začel najstarejši odbornik, da bo v ve- rifikacij ski komisiji pet članov in da bodo odborniki na njej podali ne samo slavnostno izjavo >'¦Ob- ljubljam, da bom zvesto služil ljudstvu ...«, ampak, da bodo iz- volili še predsednika in podpred- sednika skupščine. Izvoljena pa bo med drugim še komisija za vo- litve in imenovanja, ki bo že do naslednjega zasedanja pripravila predloge za sestavo svetov in osta- lih komisij. In še to — kot vse podobne, so tudi seje okrajne skupščine jav- ne. Seje se lahko udeleži vsak dr- žavljan, ki si lahko poišče prime- ren prostor na balkonu, medtem ko je dvorana rezervirana za od- bornike in povabljene goste. Kot je znano je bilo na pone- deljkovih prvih skupnih sejah občinskih skupščin izvoljenih v okrajno skupščino 70 odbornikov. Na posameznih sejah občinskih skupščin so se s tajnim glasova- njem odločili za naslednje: BRE2ICE: Milan Sepetavec, Mira Skočaj, Franc Bukovinsky, Franc Kolenc, Janko Cater in Ludvik Hren. CELJE (13): inž. Drago Ceh, An- ton Klinar, Peter Spra j c, Milena Vršnik-Stiftar, Jože Kragelj, Mar- ko Fink, Franc Rojšek, Beno Kri- vec, Marjan Učakar, Srečko Jam- nišek, Vida Sivka, Franc Graber in Franc Knafelc. LASKO (5): Ljubo Zehč, Oto Stare, Pavel Kumer, Albert Er- nestl in Rezika Skoberne. MOZIRJE (4): Hinko Cop, Zo- fija Triler, inž. Branko Korber in Ivo Bastil. SEVNICA (4): Jože Knez, Stan- ko Slapšak, Anton Majcen in Franc Ogorevc. SLOVENSKE KONJICE (5): inž. Adolf Tavčar, Martin Kolenc, Jo- že Petelinek, dr. Marta Slibar in inž. Jure Pokom. ŠENTJUR (4): Tugomir Voga, inž. Anton Jenšterle, Peter Hla- stec in Franc Dobnik. ŠMARJE PRI JELŠAH (8): Ja- nez Otorepec, Rudi Jugovar, Ivan Rebemjak, inž. Benja Sepec, Jo- ško Lojen, Anica Haložan, inž. Stanko Gobec in dr. Milan Istenič. VELENJE (6): Jože Mravljak, inž. Ludvik Mali, Marjan Novin- šek, Ivan Gusič, inž. 'Ciril Mislej ter Zinka Pečnik. VIDEM-KRSKO (7): Lojze Ba- bic, inž. Franc Dragan, inž. An- ton Koželj, Marija Petan, Marjan Štajner, Maks Unetič in Janez Zam. 2ALEC (8): Tone Delak, Kari Podvršnik, Franc Oblak inž. Vid Korber, Avgust Likob, Kari Ko- ren, Marija Jelen ter Marta Le- skovšek. Joško Lojen Šmarska skupščina - 68 članov Prvič so se zbrali člani nove šmarek« skupščine. Že prvi pogled v sejno dvo- rano je pokazal, da se je nekaj bistveno spremenilo. Prej so med 120 ljudskim' odborniki sedele samo tri ženske, tokr«' jih je bilo med 68 že 11. In prefcej mlaj- ših ljudi. Čeprav je najmlajši odbornik star že 24 let in najstarejši 55 let, J* vendar povprečna starost članov skup; Sčine okoli 55 let. kar je dosti manj kot popr^, ko je bila povprečna staro«' preko 50 let. Sejo občinskega zbora je pričel »•J' starejši odbornik Jože Fric iz Dobovc«- Po svečani zaobljubi so izvolili za PJ?.- sednika občinskega zbora ing. Voja D/^' novskega, za predsednika zbora g^sP*" darskih skupnosti pa vet. Antona Sok»* Na skupni seji so na predlog s''"?!^ 20 članov nove skupščine in na P'^^ organizacije SZDL ponovno izvolili *^ predsednika občinske skupščine J<'J , LOJENA. Vsi člani skupščine so z gotrajnim aplavzom pozdravili V^^ ^ in ga soglasno potrdili. Prav tako sprejeli predlog za podpredsednik« činske skupščine in izvolili ing. " ka GOBCA. Izvolili so še komisijo za volit^^ imenovanja, ki bo do prihodnje ki še bo v juniju, pripravila „of za organizacijo svetov in drugih ^Jf^^f občinske skupščine- Komisiji P''^*f^»f je Darko Bizjak, ki je tudi sekr« občinskega odbora SZDL. Dva posnetka s proslave stoletnice Rdečega križa v Šmarju. Zgoraj: Olga Vrabičeva med govorom; spodaj: predsednica občinskega od- bora Rdečega križa v Šmarju Vida Lorgerjeva začenja slavnostno zborovanje. _^ . Vabilo Po 29. členu zakona o izvedbi ustave Sociahstične republike Slovenije sklicujem prvo sejo Okrajne skupščine Celje, ki bo v ponedeljek, dne 10. junija 1963 ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrajne skupščine Celje, Trg svobode št. 9. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Otvoritev seje 2. Izvolitev verifikacijske komisije 3. Verifikacija mandatov 4. Slovesna izjava 5. Izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine 6. Izvolitev Komisije za volitve in imenovanja 7. Izvolitev Komisije za statut okraja Celje 8. Razno Vsak odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spre- membe in dopolnitve dnevnega reda. Prosim odbornike, da se zanesljivo in točno udeležijo seje ter da prinesejo s seboj potr- dila o izvolitvi za odbornike okrajne skupščine. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Miran Cvenk CELJSKI TEDNIK STEV. 22 — 7. jimija 1963 Še naprej z največjo vnemo Četudi so volitve v občinske skupščine ter posredne v vse ebore zvezne in republiške skup- ščine na prvih sejah novoizvo- ljenih občinskih skupščin oprav- ljene, se priprave za nove volitve kandidatov za splošni zvezni in republiški zbor nadaljujejo z nič manjšo vnemo, kot so potekale doslej. Tudi to zadnje obdobje izredne volilne razgibanosti ima delovni značaj, pa čeprav je tu in tam le prišlo do zborovanj. HeUsiten večji sestaokti, katere bodo obiskali tudi kandidati ozi- roma poslanci, pa bodo še te dni. Tako bo med drugim takšno zbo- rovanje v nedeljo, 9. t. m. v Zre- čah, drugo pa 11. junija v Slo- venskih Konjicah. Volitve v občinske skupščine so opozorile na mnoge dobre stra- ni vseh priprav, prav tako pa tudi na nekatere pomanjkljivosti. Zaradi tega dajejo prav te izkuš- nje najboljšo osnovo za zadnje, vsekakor boljše priprave in za boljšo izvedbo volitev poslancev v splošni zvezni in republiški zbor, ki bo v nedeljo 16. junija. Razen nekaterih zborovanj in sestankov, katere bodo obiskova- li kandidati in poslanci, bodo v teh dnevih do volitev še nešteti razgovori z neposrednimi pro- izvajalci in člani delovnih orga- nizacij. Razumljivo je, da bodo te sestanke v delovnih kolektivih sklicevale sindikalne in ostale po- litične organizacije v njih. Snovi za razgovor bo še dovolj, iii kot kažejo nekatera vprašanja, bo treba tudi te pomenke izkoristiti za ponovno pojasnjevanje načina volitev v vse predstavniške or- gane, zlasti pa to, zakaj in koga bomo volili v nedeljo 16. junija. Organizacije Socialistične zve- ze in ostale politične organizacije bodo tudi v dnevih pred volitva- mi razdeljevale med volivce va- bila za volitve. Naj se ne zgodi, kot ponekod pred volitvami v ob- činske skupščine, da bi ta vabila raznašali otroci. To je delo po- litičnih aktivistov, ki imajo tudi ob tej priložnosti možnost, da se z ljudmi pogovorijo o volitvah, in podobno. Ce sodimo po pripravah, po- tem je gotovo, da bodo naša mesta, kraji in vasi dobili v zadnjih dnevih pred 16. junijem še bolj praznično zunanjo podo- bo. Povsod se namreč z veliko vnemo in pozornostjo priprav- ljajo na okrasitev naseUj pa tu- di tovarniških objektov itd. Kot pri volitvah v občinske skupšči- ne, bodo tudi to pot to delo v glavnem opravljali mladi ljudje. Hvaležna in zgledna hkrati je pobuda občinske organizacije SZDL v Celju, ki je v izložbena okna nove palače Narodne banke namestila grafikone, ki nazorno prikazujejo uspehe na nekaterih področjih družbene dejavnosti. Podobne razstave v izložbenih oknih, tudi s pomočjo primerjal- nih foto posnetkov med starim in sedanjim stanjem, oziroma o gradnji industrijskih, komunal- nih in drugih objektov, priprav- ljajo še v nekaterih drugih kra- jih. V pripravah na volitve 16. ju- nija tudi zdaj aktivno sodeluje precejšnje število mladinskih or- ganizacij, nadalje organizacij Zveze borcev itd., ki bodo tako kot pri občinskih volitvah, pri- pravljale skupinske odhode svo- jih članov na volišča. Takšne skupinske odhode na volišča pri- pravljajo tudi mnogi delovni ko- lektivi, predvsem še za svoje mlade člane in tiste, ki so tokrat prvič stopili na volišča. Nekatere izkušnje iz prejšnjih volitev kažejo, da bodo morale volilne komisije na posameznih voliščih bolj pojasnjevati način volitev. Ponekod bodo v ta na- men pritrdili na vidno mesto po- večan volilni listek in na njem orisali, kaj je treba obkrožiti, da bo listek pravilno izpolnjen. V nekaterih krajih že zdaj go- vorijo o tem, da bodo volišča odprli pred sedmo uro in tako ustregli mnogim ljudem, ki bi radi to državljansko dolžnost in pravico opravili že v zgodnjih) jutranjih urah. Te pobude ne ka-'| že zavirati, temveč kvečjemu^ podpirati povsod tam, kjer tak j sklep narekujejo krajevne po-! sebnosti in značilnostL | M. B. I 115 absolventov politične šole v Celju v soboto se je v dvorani Okraj- ne gospodarske zbornice zbralo 115 slušateljev občinske politične šole v Celju k zaključni svečano- sti. Poleg slušateljev, vodstva šole in predavateljev, so se svečano- sti udeležili tudi vidni politični delavci občine in okraja ter pred- gtaVndiki delovnih kolektivov. Na svečanosti je v analizi o delu in uspehu šole, ki jo je po- dal predsednik ideološke komisije pri občinskem komiteju ZKS, bilo rečeno, da je šola poleg številnih težav, ki so izhajale iz objektiv- nih razlogov, dobro opravičila svoj petletni obstoj. Po analizi je sle- dila razprava. Slušatelji in gosti so prispevali veliko predlogov za bodoče delo politične šole. Absolventom je toplo čestital tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Stane DIVJAK. Poleg potr- dU o opravljeni šoli so nekatere skupine slušateljev dobile od go- spodarskih in političnih organiza- cij za svoj poseben trud tudi praktične nagrade in knjige. Pomenek O mladih... Strme in lesene stopnice, ki so vodile na podstrešje, niso obetale nič posebnega, toda nazadnje smo se le znašli v prijetni in lepi sobi, v skrbno in okusno urejenem stano- vanju Mirka Trunklja, delovodje v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, zdaj tudi kandidata na vzhodnem predelu šmarske občine za republiški zbor. Pomenek z njim ni bil intervju z naprej pripravljenimi in zastavljenimi vprašanji; to je bilo prijetno kramljanje o hiši, ki jo gradi, pa tudi o televiziji, s katero tu na šmar- skem območju niso kdovekaj zadovoljni, zaradi slike nam- reč. Sprejem ni tak, kot bi si ga želeli. Mirko Trunkelj je prišel v Rogaško Slatino kot mlad kemijski tehnik. Čeprav doma iz Grosuplja, se je v novem okolju hitro znašel in dobro vživel. Zdaj je že deset let član kolektiva rogaških steklarjev; sicer pa poročen in srečni očka dveh otrok — Marka in Alenke. Nič čudnega, ko smo nekaj besed napeljali tudi na delo mladih v steklarni, saj je tudi Mirko Trunkelj mlad; ima trideset let. Zato dobro pozna razpoloženje mladih, ve za njihove težave in želje. Še pred leti se je z vsemi temi problemi ukvarjal v mladinski organizaciji. — Problemi mladih v naši tovarni niso novi, je med drugim dejal. Gre namreč za to, da prihajajo v tovarno tudi mladi ljudje predvsem s podeželske okolice že dolgo vrsto let. Med njihovimi domovi in steklarno je dolga pot. Delo v tovarni je težko. Največ je dela pri topilni peči. In po delu, ko bi pričakovali, da bi se vključili v eno ali drugo družbeno aktivnost, hitijo ti mladi ljudje na domove. Mnogi od njih so navezani na dom bolj kot si mislimo. Stanujejo pri starših, kjer se tudi hranijo. Za plačilo za vse to pa mo- rajo v prostem času delati na polju, ali kje drugje. Spričo tega aktivnost mladih v steklarni ni takšna, kot bi lahko bila. . — Menite, da bi bilo drugače, če bi vsi ti mladi stano- vali nekje blizu tovarne? — Gotovo. Ce bi imeli na primer samski dom in bi dali vsem tem možnost, da stanujejo blizu tovarne, bi se prav gotovo odločili za takšno rešitev. V tovarni vidijo svojo perspektivo in ne na kmetiji doma. Pa še nekaj; od doma bi se poslovili tudi zaradi družabnega življenja, ki ga lahko nudi Rogaška Slatina, zaradi možnosti za športno udejstvo- vanje in podobno. Zaradi vsega tega bo treba misliti na pospešeno gradnjo samskih stanovanj, saj bomo tako pripomogli k rasti no- vega človeka, ki bo navezan samo na tovarno. Potem je padlo tudi tisto vprašanje, ki smo ga zastavili večini kandidatom za poslanca oziroma odbornikom novih predstavniških teles. — Ste že kaj razmišljali o svojih dolžnostih, če bi bili izvoljeni za poslanca? — Seveda, kako ne. Vem, da ne bo lahko, zlasti zame ne, ker bi se zdaj prvič znašel v takšnem organu. Vendar upam, da bom lahko uspešno premagal tudi to tremo in pozneje z delom upravičil zaupanje. — To vam iskreno želimo tudi mi! — Hvala. M. B.. V 9. volilni enoti občine Laško bodo ponovno volili v občinski zbor V vodilni enoti Jagoče pri La- škem bodo morali ponovno voliti v občinski zbor, ker kandidatka, ki je kandidirala v tej volilni eno- ti, ni dobila potrebne večine gla- sov. K temu je znatno pripomogla tudi politična nezainteresiranost volivcev, ki je prišla do izraza že na zborih volivcev, na katerih so zbirali kandidate. Udeležba na omenjenih zborih volivcev je bila tako silaba, da zbori niso mogli pričeti ob uri sklica, temveč so bili ne glede na potrebno udelež- bo uro po sklicu. Na zborih volivcev v Jagočah so potrdili za kandidata delavko Jožico TERSEK in kmeta Jakoba BEZGOVŠKA, dočim so na dru- gem zboru volivcev te volilne eno- te, ki je bil v Doblatini predlaga- li samo Jakoba BEZGOVSKA, ki pa tik pred zadnjim rokom za sprejem kandidature le-te ni pod- pisal. Glede na to, da se je Jakob BEZGOVSEK odrekel kandidatu- ri, je v izrazito kmečkem okolišu ostala Jožica TERSEK, po poklicu delavka, edini kandidat, kar je v bistvu odločilo, da bodo morali v 9. volilni enoti občine Laško po- noviti volitve za občinski zbor. Od skupnih 416 volivcev se je udeležilo volitev 298 volivcev ali 71.67o> ker pa je bilo 171 neveljav- nih glasovnic, je dobila kandidat- ka samo 167 glasov, manjkalo ji je do izvolitve torej 42 glasov. Ker bodo- volitve ponovili, so imeli preteklo nedeljo že zbore volivcev, na katerih so ponovno predlagali kandidate. Glede na to, da niso osvojili na obeh zborih volivcev istih kandidatov, izgleda, da bodo imeli sedaj 4 kandidate spričo tega, da so na zboru v Ja- gočah potrdili Jožeta BEZGOV- ŠKA in Martina JAKOPIČA. Na drugem zboru v Doblatini pa so potrdili za kandidate Jakoba BEZGOVSKA in Alojza GOTER- JA. Pavšalna obremenitev ni najbolj privlačna Na zadnji seji sveta za delo pri občinskem ljudskem odboru v Slov. Konjicah so člani sveta po- drobneje obravnavah uvedbo do- datnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Razprava je vse- stransko zajela celotno problema- tiko od števila delovnih nezgod in obolenj pa do storitev zdravstve- nih zavodov ter cen njihovih uslug. »Se bolj kot dosedaj bo potreb- no okrepiti preventivo, zmanjšati število delovnih nezgod in doseči čim nižje število dni izpada pri delavcih, ki se ponesrečijo pri de- lu,« je predlagal eden od navzo- čih. »Nam je to v veliki meri že uspelo,« je dodal predstavnik ene- ga izmed večjih podjetij v občini. »To najbolje pričajo podatki o iz- plačilih za nadomestila v času bo- lezni, ki jih plačuje naša gospo- darska organizacija. V letošnjih prvih šestih mesecih smo jih iz- plačali skoraj .polovico manj kot pa lansko leto v istem obdobju. Lep dokaz, da smo na področju napravili korak naprej.« Toda samo znižanje števila de- lovnih nezgod in zmanjšanje iz- pada delovnih dni še ni glavni pokazatelj. »Pri tem ne smemo pozabiti, da razen neposrednih za- varovancev koristi pravice zdrav- stvenega zavarovanja tudi zelo le- po število njihovih družinskih članov, to je žena in otrok,« j® obrazložil predstavnik podružnice zavoda za socialno zavarovanje iii nadaljeval: »Pri naši podružnici vodimo že nekaj mesecev točno evidenco svojcev zavarovancev, in sicer po podjetjih oziroma zavo- dih in ustanovah, v katerih so le-ti zaposleni. Na ta način bomo skušali ugotoviti čim bolj realno shko trošenja sredstev iz zdrav- stvenega zavairovarija na območju občine.« Prav to pa je bilo do neke me- re tudi sporno vprašanje glede določitve višine dodatnega pri- spevka, ki za sedaj gre po pano- gah in ne po podjetjih. V okviru panoge pa so seveda vse gospo- darske organizacije enako obre- menjene ne oziraje se na to, ali skrbe za preventivne ukrepe za- poslenih delavcev ali pa tega ne izvajajo. »Mishm, da sedanja pav- šalna obremenitev ni najbolj pra- vična niti poštena, zato predla- gam, da bi veljala le za letošnje leto,« je predlagal eden izmed članov sveta. »V teku letošnjega leta pa naj bi organi socialnega zavarovanja izdelali podrobnejše analize. S PRVE SEJE NOVOIZVOLJENE OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU: Najvišji cilj socializma - človekova osebna sreča NOVI PREDSEDNIK OBCINE MARJAN UCAKAR, PODPREDSEDNIK SLAVA FALETICEVA Glavna in stranska dvorana Na- rodnega doma v Celju je v pone- deljek sprejela novoizvoljene od- bornike občinske sikupščine. Seje se je kot gost udeležil tudi sekre- tar Občinskega komiteja ZKS in poslanski kandidat v republiško skupščino Stane DIVJAK. V avli Narodnega doma je bila urejena razstava, ki prikazuje petletni raz- voj občine in je še isti dan bila prenesena v izložbe novega po- sdopja Narodne banke na ogled občanom. Svečano okrašena prednja stran glavne dvorane je nosila tolikanj zgovoren in pomemben stavek iz programa ZKJ, ki je hkrati vodilo novoizvoljenim odibomikom pri njihovi odgovorni nalogi: — Najvišji cilj socializma je človekova osebna sreča! — Prve seje se je od osemdeset izvoljenih odbornikov udeležilo 78 — dva sta bila upravičeno od- sotna. Seja se je začela tako, da sta se zbor delovnih skupnosti in ob- činski zbor najprej sestala vsak v svojem prostoru. Občinski zbor je vodil najstarejši odbornik An- drej VIDEČ, zbor delovnih skup- nosti pa ing. Drago CEH. Odbor- niki so najprej glasovali o poro- čilih verifikacijskih komisij, ki sta preverili veljavnost mandatov no- ve skupščine. Nato je napočil slo- vesen akit, ko so odborniki podali svečano izjavo, da bodo vložili vse svoje sile in sposobnosti za napredek občine, republike in zve- ze, za izgradnjo socializma. Skupna seja obeh zborov je bi- la prav tako svečana. Do izvo- litve novega predsednika jo je vo- dil odbornik Andrej Vidic. Za no- vega predsednika občinske skup- ščine je bil izvoljen tovariš Mar- jan UCAKAR, dosedaj direktor »Kovinotehne<<, prvoborec in vi- den družbenopolitični delavec. Za podpredsednico je bila izvoljena Slava FALETICEVA, ki je bila že do sedaj odbornik in zaposlena v tovarni »-Metka-«. Na skupni seji so nato izvolili še komisijo za volitve in imeno- vanja ter komisijo za statut ob- čine. Novoizvoljeni predsednik Mar- jan Učakar se je po izvolitvi za- hvalil za zaupanje članom skup- ščine in v kratkih besedah orisal naloge občinske skupščine. Za za- upanje se je zahvalila tudi Slava Paleti č. Na seji je topla zaihvaia in pri- znanje bilo izrečeno tudi doseda- nji občinski skupščini, zlasti pa predsedniku Jožetu JOSTU, ki od- haja s tega položaja na novo od- govorno dolžnost. Po končani seji so bile izvedene volitve poslancev za republiško in zvezno skupščino. -c. ljubo Zelič PREDSEDNIK OBCINSKE SKUPŠČINE V LAŠKEM Na prvem zasedanju novoizvo- ljene občinske skupščine v Laš- kem, ki je bilo dne 3. junija so poleg izvoUtve predsedstva občin- ske skupščine izvoUh tudi člane okrajne skupščine in poslance za republiško in zvezno skupščino. Zasedanje je pričel najstarejši tlan občinske skupščine tov. An- ton Frece. S tem, ko je bila ugo- tovljena 100-odstotna navzočnost novoizvoljenih članov občinske skupščine so navzoči najprej po- ložili svečano izjavo, nato pa pre- šli na volitve. Tako so za pred- sednika občinske skupščine po-' novno izvolili tov. Ljuba Zeliča, za podpredsednika pa Ferči Mi- lerja. Za člane okrajne skupščine so bili izvoljeni Ljubo Zelič, pred- sednik občinske skupščine, Oto Stare, delavec v rudniku Laško, Pavel Kumer, uslužb. gozdnega gospodarstva Celje — obrat La- ško, Albert Emestl, delavec v to- varni papirja Radeče in Rezika okobeme, trgovska pomočnica pri trg. podj. »Izbira« "Laško. . V republiško skupščino so bili izvoljeni: za republiški zbor Hin- •^P Vimer, rudarski tehnik rud- nika Laško; v prosvetno-kultumi zbor Vojko Pohar, delavec v U>- ^arni papirja Radeče; v socialno- zdravstveni zbor Maks Klemen- ^c, upravnik vzgojno poboljševal- nega doma v Radečah; v organi- J?;^isko politični zbor Danica ^man, predsednica občinskega V^iteja Zveze mladine: v go- barski zbor pa ing. Jelka Kaj- ersberger, uslužbenka v tovarni jJ^'J^nih izdelkov »Volna« v La- lil^ ^^e™o skupščino pa so izvo- li -.v zvezni zbor tov. Sergeja ..^Sherja; v gospodarski zbor Ivana Pariša; v prosvetno ^^turni zbor Borisa Ziherla; Q.^alno zdravstveni zbor tov. ^^abič; v organizacijsko po- etični zbor Zvoneta Dragana. V nove prostore Občinski odbor SZDL in občin- ski sindikalni svet v Slov. Ko- njicah sta se pred kratkim vselila v novo preurejene prostore, ki jih je pred tem uporabljala postaja LM. V stavbi je tudi manjša sej- na dvorana, katero bo možno uporabljati za sestanke raznih od- borov in organizacij. Zraven teh dveh forumov je dobila svojo so- bo tudi krajevna organizacija SZDL. ANALIZA VOLILNIH PRIPRAV V KONJIŠKI OBCINI Zamujeno nadoknaditi Občinski odbor SZDL in občin- ski štab za izvedibo volitev v Slov. Konjicah sta na skupni seji ana- lizirala dosedanji potek volilnih priprav in volitev v občinsko skupščino. Kljub zelo dobrim re- zultatom so člani obeh forumov v podrobni analizi ugotovih, da so posamezne in deloma celo manj- še stvari povzročale na terenu do- ločene težave. To so opazili pri volilnih imenikih, na sam dan vo- litev pa v nekaterih krajih tudi v poročevalski službi. Vehk del krivde pri volilnih imenikih odpade na tiste volivce, ki so se presehli v drug kraj in tega niso sporočili organu, ki vodi volilne spiske, nekatere manjše napake pa so se vrinile še pri pre- pisovanju ter zamenjavi posamez- nih krajevnih imen kot npr. Kra- berk in Kravjek. Matični uradi na območju občine so že dobili naro- čilo, da vse to urede do volitev 16. junija. Velik naval na voliščih, zlasti v dopoldanskih urah je v nekaterih voliščih otežkočal volil- nim odborom, da bi lahko vsem volivcem pojasnili pravilno izpol- njevanje volilnih listkov. Člani obeh političnih forumov so meni- li, da bo tudi temu vprašanju po- trebno na junijskih volitvaLh po- svetiti ustrezno ipozomost. Po oceni političnega vodstva so vojflinj odbori jsdciBpaj s političnimi aktivi in množičnimi organizacija- mi svoje naloge dobro opravili. K temu so mnogo pripomogla manj- ša zborovanja v nekaterih krajih občine in v vseh večjih podjetjih, ko so volivci s svojimi kandidati podrobneje obravnavali konkret- ne probleme in naloge na raznih področjih. Splošna ugotovitev, da je šolstvo v zadnjih letih nekoliko zaostajalo za ostahm razvojem, pa že narekuje novi skupščini, da bo potrebno zamujeno nadoknaditi in za to dobiti potrebna sredstva. Podrobnejši volilni rezultati so tudi pokazali, da je povprečna sta- rost 58 članov občinske skupščine nekaj nad 36 let, od tega pa je občinski zbor nad povprečjem, zbor delovnih skupnosti pa pod povprečjem. Žene so zastopane z 12 odbomicami, od teh je 8 v zbo- ru delovnih organizacij, ostale 4 pa^ so v občinskem zboru. Podatki o šolski izobrazbi pa kažejo, da je le 26 odbornikov z osnovno šolo, vsi ostali pa imajo srednje, višje ali visoke šole. Na seji so podrobneje razprav- ljali tudi o vohtvah poslancev za republiški in zvezni zbor. Sklenili so, da bodo vodstva krajevnih or- ganizacij SZDL in sindikalnih po- družnic v času do 16. junija o tem podrobneje razpravljala s svo- jim članstvom. Tudi o samem vo- lilnem sistemu bo potrebno še razpravljati z volivci, saj je še precej nejasnosti okoli posrednih in neposrednih volitev x>oslancev posameznih zborov. Razen sestan- kov po krajevnih organizacijah bosta v občini še dve večji zboro- vanji, in sicer v Slov. Konjicah in Zrečah, na katera bodo pova- bili tudi oba kandidata za repub- liški in zvezni zbor. Spričo dose- danjih izkušenj je občinsko vod- stvo SZDL dalo tudi nekatere na- potke propagandni komisiji, zlasti glede obveščanja in poročanja. V. UGODNA IZVOZNA BILANCA V usnjarskem kombinatu »KO- NUS« v Slov. Konjicah so pred kratkim povečah svoje letošnje iz- vozne obveznosti za dobro tretji- no. Do konca aprila je to podjetje letni plan izvoza izpolnilo z okoli 55%. Med izvoznimi artikli je ra- zen več vrst usnja tudi usnjena konfekcija. Svoje , izvozne obvez- nosti dobro izpolnjuje tudi TKO v Zrečah, saj je izpolnila že nad 80% v letnem planu predvidene- ga izvoza. Nekoliko v zaostanku je LIP Slov. Konjice, in sicer za- radi dolgotrajne zime, vendar pa se tudi v tem podjetju trudijo, da bi zamujeno čimiprej nadoknadili. Po vseh teh znakih sodeč bo le- tošnja izvozna bilanca v konjiški občini dokaj ugodna. CELJSKI TEDNIK STEV. 22 — 7. iuntja IMS Oktobra bodo v Celju odprli muzej NOB Muzej narodnoosvobidilne bor- be v Celju je že več mesecev za- prt. Preselil se bo namreč v stav- bo starega magistrata, ki jo je bilo seveda v te namene treba po- sebej urediti. Predračunska vred- nost adaptacije in ureditve je zna- šala 90 milijonov, kasneje pa se je pokazalo, da so stroški višji in da bo za dokončno ureditev mu- zeja potrebnih še nadaljnjih 27 milijonov dinarjev. V preteklem letu je okrajni ljudski odbor v Celju vložil 20 milijonov, gospo- darske organizacije in okrajni od- bor Združenja borcev pa so pri- spevali 9 milijonov. Med gospo- darskimi organizacijami, ki so le- tos ponovno dodelile del sredstev v namen ureditve muzeja narod- noosvobodilne borbe, je tudi štor- ska železarna, katere delavski svet je odobril dotacijo dveh mi- lijonov dinarjev. Muzej narodnoosvobodilne bor- be v Celju je bil pravzaprav usta- novljen že 1951. leta. Takrat je bil sicer še oddelek v mestnem mu- zeju in je imel več let na razpo- lago samo en prostor. V takih po- gojih seveda niso mogli prikazati vse obširne in bogate dokumen- tacije in dragocenega materiala ilegalnega partijskega dela, revo- lucije in povojne socialistične gra- ditve. Dolgo časa so pristojni or- gani v Celju reševali ta nemogo- či položaj, končno pa so se odlo- čili, da se v muzej narodnoosvo- bodilne borbe preuredi stavba mestnega magistrata. Zgradba je velikega zgodovinskega pomena, poleg tega pa je ugodna tudi nje- na lokacija, saj stoji ob glavni ulici in v središču mesta. Tako bomo Celjani končno dobili lep muzej narodnoosvobodilne borbe, kakršnega naše mesto resnično potrebuje. Muzej nameravajo od- preti ob 20-letnici kočevskega zbora, v letošnjem oktobru. M. Smeh, solze, nestrpnost in mahanje rok v ponedeljelk zjutraj je s celj- ske postaje odšla prva skupina otrok na letovanje v Baško. Kot vsako leto so iravi predšciLski otro- ci iz celjskih vrtcev, ki morajo izkoristiti čas do počitnic, ko že- lijo na morje tudi šolski otroci. Tako bo vse do dograditve na- daljnjih letoviščnih domov na Ja- dranu. Tudi letos se je ponavljal pri- zor prejšnjih let. Otroci so bili nestrpni, dobre volje, nekateri tu- di otožni ob slovesu. Solze so se mešale s smehom na rdečih lič- kih. Mamice? Mamice pa so bile vse po vrsti zaskrbljene, kako se bodo otroci obnesli, kako prenesli vožnjo, kako navadili na življenje brez njih itd. No, medtem smo dobili sporo- čilo, da so malčki srečno in brez napora že v popoldanskih urah prispeli v, Baško. Zdaj se že son- čijo in pridno jedo. No, sicer bo- do pa s pomočjo svojih tovarišic tako kmalu pisali... Regulacija Voglajne - pogoj za ureditev tovornega železniškega prometa v Celju Kljub temu, da se je cestni promet zlasti v zadnjih letih zelo močno razvil, večino surovin, proizvodov, pa tudi kosovnega blaga še vedno prevažamo po železnici. Tovorni železniški pro- met je torej še vedno velikega pomena. Na celjski gospodarski zbornici je bilo zato pred dnevi sestanek, kjer so se predstav- niki gospodarskih organizacij pogovarjali o najugodnejši rešitvi tovornega prometa za celjsko postajno območje. Celjsko vozlišče je že delj časa ozko grlo v našem tovornem že- lezniškem transportu. To se je po- kazalo predvsem letošnjo zimo, ko se je normativ zadrževanja voz na postaji od običajnih 49 tir v janu- arju povečal na 77,3 ure v janu- arju, 56,6 ure v februarju itd. — kar hkrati dokazuje, kako zelo je razikladanje in nakladanje blaga na celjski postaji otežkočeno. Ti in še številni drugi razlogi — med njimi tudi to, da je na celjsko že- lezniško postajo vezana pravza- prav tudi vsa Zgornja Savinjska dolina — narekujejo, da se pro- blem tovornega prometa v Celju čim prej reši. Program ureditve celjske posta- je predvideva novo tovorno po- stajo v Cretu, kjer je že delno iz- grajenih tudi pet tirov. Po indu- strijskih tirih, ki jih predvideva- jo zgraditi, bi ta postaja oskrbo- vala vsa podjetja v Celju. Pri tem je treba seveda upoštevati per- spektivne programe razvoja pod- jetij, kajti železniško vozlišče ne bo služilo svojemu namenu le kratek čas. Toda doslej so le red- ka podjetja predvidela svoje transportne potrebe za daljše ob- dobje. Da pa se bo tovorni promet na celjskem železniškem območju v naslednjih letih močno povečal, je razvidno žci iz programov re- konstrukcij Cinkarne, štorske že- lezarne, ki bosta svojo proizvod- njo povečali za nekajkrat. Kljub temu pa je za ureditev celjskega železniškega vozlišča nujno, da svoje potrebe predvidijo tudi ostala podjetja, ki so zainteresi- rana za gradnjo industrijskih ti- rov. Ker bo za ureditev celjskega železniškega vozlišča potrebno ve- liko skupnih akcij mnogih gospo- darskih organizacij, so na sestan- ku na gospodarski zbornici skleni- li ustanoviti konzorcij, ki bo vsklajeval njihove interese z mož- nostmi za čim ugodnejšo rešitev. Konzorcij bo verjetno moral za- gristi v Mslo jabolko — v regu- lacijo Voglajne — kar je pravza- prav predpogoj za gradnjo novih industrijskih tirov. Regulacijo Voglajne bo sicer morala prevzeti celjska Vodna skupnost, vendar ima za to premalo sredstev. Ce- lotna vrednost regulacije Voglaj- ne bi namreč veljala okrog 300 milijonov dinarjev, Vodna skup- nost pa za letos razpolaga za te namene samo s stodvajsetimi. S tem bodo lahko rešili samo od- škodninske zahtevke za zemlji- šča, ki bi jih regulacija prizadela, ostala sredstva pa bodo verjetno morale prispevati gospodarske or- ganizacije. Ureditev celjskega železniškega vozlišča pa je povezana še z mno- gimi drugimi vprašanji. Gre za to, kako bo rekonstrukcija Cinkarne zlasti pa njihov plin vplivala na lokacijo živilske industrije v nji- hovi okolici, potem na lokacijo tovorne postaje itd. Vse torej ka- že, da bo o teh problemih še ve- liko razprav. Prometna kronika Pretekli teden se je na območju celj- skega okraja pripetilo več prometnih nesreč, ki so jih zakrivili kolesarji. Ne- katere izmed nesreč so bilei lažje, druge pa so se končale s težjLmi posledicami. Kolesarji v večini primerov niso upo- števali prednosti, ki so jih imeila vozila z njegove desne strani, ali z glavne ce- ste itd. Tako se je 29. maja pripetila nesreča te vrste v Velenju pri no'Vem rudniškem jašku. Iz šoštanjske smeri je proti Ve- lenju vozil voznik osebnega avtomobila Maks Podlesnik. S stranske ceste je prav v tistem trenutku pripeljal Stanko Bi- tenc, ne da bi se prej prepričal, če je cesta prosta. Trčenje je bilo neizogibno in kolesar se je poškodoval po glavi. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 100 tisoč dinar- jev škode. Isti dan se je podobna nesreča pripe- tila tudi na cesti drugega reda v Skrov- niku. Kolesar Janez Zare je pripelljal na glavno cesto s stransike in trčil v tovornjak, ki ga je vozil Anton Kadnnc. Kolesar je padel in se teže poškodoval. V bolnišnici so ugotovili, da ima močan pretres možgan. V soboto pa so se tudi v Celju pri- petile trL kolesarske nesreče. Prva se je dogodila na Mariborski cesti, druga na Dečkovi in tretja v Vrunčevi ulici. Medtem ko je na Mariborski cesti kole- sar izsilil prednost, pa Jože Olup ni upošteval stop znaka, ki stoji na Deč- kovi cesti ob križišču z Mariborsko. Trčil je v osebni avtomobil, ki ga je podrl. Ist dan se je na križišču Vrun- čeve in Tkalske ulice kole(sar Mirko Koprive zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Danilo Brečko. Kolesar ni upošteval desnega pravila, trčil je v osebni avtomobil in se laže poškodoval. Nedvomno te nesreče ne potrebujejo nobenega komentarja. Kolesarji bodo morali prometne predpise bolj poznati! POČILA JE GUMA Pretekli četrtek se je v Mrtvicah na avtocesti pripetila huda prometna ne- sreča, ko je na tovornem avtomobilu, ki ga je vozil Pavle Kovač, počila pred- nja guma. Voznik je vozil s precejšnjo brzino, zato vozila ni mogel obvladati. Zaneslo ga je v ograjo mostu, kjer je obvisel. Škode je za okrog 500 tisoč dinarjev. OTROK JE SKOČIL PRED AVTOMOBIL v soboto je v Kaplji iz ljubljanske smeri proti Celju vozil z osebnim avto- mobilom Urbanja ing. Ivan. Iz nasprot- ne smeri pa je z vprežnim vozilom pri- peljal Franc Culk. Tik pred srečanjem obeh vozil, je z vprežnega voza skočil osemletni Franc Culk. Ing. Urbanja je sicer zaviral, vendar ga je pri tem zaneslo v jarek, kjer je obstal. Na av- tomobilu je za okrog 150 tisoč dinarjev škode, poškodovan pa ni bil nihče. MOPED V MOTOR V Skornam pri Šoštanju se je mope- dist Karel Završan zaletel v motor, last Ivana Štravsa iz Šmartnega v Rožni do- lini. Nesreča se je pripetila zato, ker je mopedist vozil po skrajnem desnem robu cestišča in je zato trčil v motor, ki je stal na desni strani ceste. Mope- dist je po nesreči obležal nezavesten in takoj so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. AVTOMOBILA NI BIL VAJEN V torek se je na Ostrožnem pripetila prometna nesreča, ko j? Horst Petrat zletel iz ovinka. Vozil je osebni avto- mobil svojega sorodnika Janeza Zakraj- ška. Ker pa vozila ni bil vajen in je prehitro vozil, so mu desna kolesa zdr- snila s ceste na mokro travo. Voznik je hotel vozilo zravnati, toda pri tem ga je zaneslo v jarek. Na avtomobilu je za okrog 250 tisoč dinarjev škode. „MLEKO" ima svojo stojnico NaJDečja novost preteklemu tedna na celjski tržnici je ne. doomno o tem, da na trgu ni več prodajalcev mleka. Prve- ga junija je namreč začel ve- ljati odlok o prepovedi prt- daje ne pasterizirane ga mle- ka na območju mesta Celja. »Mleko« je v ta namen boije organiziralo odkupno mrez* mleka, proizvajalci iz kraje* v bližini mlekarne pa lahk* dostavljajo mleko v mlekar- no kar sami. Ostali proizva- jalci iz strnjenih naselij pa se lahko povežejo s krajevnimi uradi, kjer bodo dobili vse informacije o odkupu mleka. Odkupna cena mleka je do- ločena od 35 do 48-dinar je* za liter, glede na kakovost mleka. Tisti pa, kj. bodo mle- ko sami prinesli v mlekarn*, bodo za vsak liter dobili še dodatna 2 dinarja. Kljub temu pa gospodinje, ki so bile navajene mleko ku- povati na celjski tržnici, ne bodo ostale brez mleka. Pod- jetje .>Mleko« je že odprl* svojo stojnico, kjer bo poleg mleka prodajalo tudi vse mlečne izdelke. Mleko je se- veda pasterizirano in d ste- klenicah, ga bo pa vedno d#- volj. Vsekakor zanimiva no- vost! Trg je bil v preteklem ted- nu zelo lepo preskrbljen. Ra- nih pridelkov je vedno več m zdaj lahko kupimo tudi že prvi stročji fižol. Prodajaj* ga po 300 dinarjev, medtem ko je oni v zrnju po 240 d* 280 dinarjev. Novi krompir je po 100 dinarjev, stari p« po 45, kislega zelja in kisle repe ni več, belo glavnat* zelje pa prodajajo po 90 di- narjev. Dovolj je tudi špi- nače — po 80 do 150 dinar- jev in solate, ki jo proda- jajo tudi po 40 ali pa po 129 dinarjev. Na trgu je tudi pre- cej graha, ki so ga pripeljali iz Bosne in je po 120 do 149 dinarjev kilogram ter svežih kumaric, ki so se od prejš- njega tedna pocenile kar z« celih sto dinarjev. Zdaj s* namreč po 200 do 260 dinar- jev kilogram. Še vedno pa je drag paradižnik, saj je 409 dinarjev za kilogram že lep denar. Najbolj smo nedvom- no veseli tega, da je na trgn dovolj češenj — pa še lepe so. V teh dneh so pripeljali prvo pošiljko češenj tudi že s koprskega in goriškega ob- močja in moramo priznati, da so te češnje prav zarei dobre. Jajčka so po 26 do 28 di- narjev, perutnine pa kot f* navadi tudi te dni primartj- kuje. STRELJAL JE S PIŠTOLO Pretekli, petek je v gostilni ,pri Miklavžinu tekla kri. Gostje so se opili in prišlo je do prepira. Med njdim je Refik Pobrič, delavec iz Inigrada s pištolo usitrelil proti Francu Sredovniku. Zadel ga je v ramo in ga težko poškodoval. Storilca so seveda takoj priprli. Peter Hlastec- SPET PREDSEDNIK ŠENTJURSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek, ko se je tudi v Šentjurju prvič sestala novoizvo- ljena občinska skupščina, je vla- dalo v mali dvorani zadružnega doma res slavnostno razpoloženje. Stopnjevalo se je od točke do toč- ke dnevnega reda in doseglo svoj vrhunec ob slovesni izjavi odbor- nikov. Odborniki občinske skup- ščine v Šentjurju so za predsed- nika zbora delovnih skupnosti iz- volili Milana Grazelija, direktor- ja šentjurskega agrokombinata, za predsednika občinskega zbora pa direktorja štorske železarne tova- riša Tugomirja Vogo. Nato so so- glasno poverili dolžnost predsed- nika občinske skupščine že dose- danjemu predsedniku občine Pe- tru Hlastecu, ki že nekaj let uspešno vodi šentjursko komuno. Vsem trem predsednikom ob iz- volitvi iskreno čestitamo in jim želimo tudi v prihodnje še veliko delovnih uspehov. -ca. SMRT NA CESTI V soboto se je na železniškem postajališču v Lipoglavu pripetila nesreča, ki je terjala življenje osemnajstletnega Jožeta Grmeka, ki je doma iz Dvora pri Šmarju pri Jelšah. Fant je hotel skočiti na vozeči tovorni vlak, pa mu je na stopnicah spodrsnilo in padel je na progo. Obležal je v nezavesti. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je še isti ve- čer umrl. Promenadni koncert v Mestnem parku V nedeljo, 9. junija ob 10.30 pri- čne olepševalno in turistično dru- štvo Celje s promenadnimi kon- certi, ki bodo tudi vse nedelje me- seca junija ob isti uri v mestnem parku. Izmenoma bosta igrali godba SKUD «-France Prešeren-« in godba tovarne emajlirane po- sode, Celje. V nedeljo, dne 9. ju- nija ob 10.30 bo igrala godba to- varne emajlirane posode, ki je pripravila za ta koncert nov, do- bro naštudiran program, nasled- njo nedeljo pa bo koncertirala godba SKUD »-France Prešeren«. Olepševalno in turistično dru- šitvo Celje želi s temi koncerti ,po- živeti nedeljske dopddneve in nu- diti delovnim ljudem prijetno razvedrilo v mestoem parku. Za- radi izrednih stroškov, ki jih ima društvo s temi koncerti, se je mo- ralo odločiti za vstopnino, ki zna- ša din 40 za odrasle in din 20 za otroke. Prijatelje lepe glasbe vabimo, da te koncerte obiščejo v čim več- jem številu. CE BI IMEL PRA VICO... .. .bi vprašal šoferje, če je dovoljeno popravljati vozila na kolesarski stezi. Takih primerov je namreč mnogo in - čudno ¦ prav takrat na cesti ni varnost- nih organov. .. .bi pojasnil skupini turistov iz Zagreba, zakaj v Celju tako razkopavajo. Nedavno so morali namreč pri ogledu znameni- tosti celjskega gledališča skaka- ti čez^kupe zemlje in jame. Ver- jetno so bili zvečer veseli ob po- gledu na svoje čevlje. »Celje je res čisto mesto!« so si verjetno mislili. ... bi nazmerjal sprevodnika, ki je prejšnji teden, ko je čistil avtobus na Loinici, ne da bi prej kam pogledal, pometel sko- zi vrata smeti in blato narav- nost vame. Tako sem bil prese- nečen, da se mu še zahvaliti ni- sem mogel. Uspela razstava lovske umetniške fotografije Izredno lepo obiskana razstava lovske umetniške fotografije, ki je bila med 25. majem in 3. junijem v mali dvorani Uniona v Celju, je dokazala, da vlada med Celja- ni tudi za to zvrst fotografije ve- liko zanimanje. To pa je navse- zadnje razurnljivo, saj so si otoi- stoovalci na razstavi lahko ogledali mnogo skrivnosti iz živalskega sveta, ki jih je v svoj objektiv la- hko ujel le resnično potrpežljiv in spreten sneonalec. Ni zato slu- čaj, da so vrste lovcev — fot^ amaterjev precej redke. Na rai' stavi je razstavljalo štirinajst a.f' torjev, fotografij pa je bilo 21*- V Celju si je razstavo ogledal* nad tisoč pet sto obiskovaLce^' Zdaj je razstaiva odpotovala ^ Ljubljano, kjer bo verjetno prav talko kot v Celju — nalete^' na hvaležno občinstvo. Povejn^ še to, da je to prva racava vrste y Jugoslaviji, in da jo ^ priredila Lovska zveaa Cei je. RADIO CELJ E v tednu od ponedeljka, 1«. juaija, pa do nedelje, if>. junija bo imela celj^a radijska postaja takle spored: Lastna oddaja se bo začela vsak dan ob 17. uri — razen v nedeljo, ko bo začetek oddaje že ob 12. Po Celjski kroniki bodo na vrsti obvestila, ob 17.35 oddaja čestitk in pozdravov naših po- slušalcev in ob 17.45 zabavna glasba in reklame. Cas med 17.15. in 17.35. uro je vsak dan rezerviran za različne od- daje. Tako bo v ponedeljek pel Pat Boon, na to bo na vrsti športni pregled; v torek bodo poslušalci lahko ob tem - čofsn prisluhnili oddaji Cez tri gord, v sredo jazzu, v četrtek pa skladbam iz zakladnice resne glasbe. V petek bosta ob 17.15 pela moški zbor »Kajuh« z Dobrne in moški zbor »Zarja« Iz Trbo- velj, ˇ soboto pa bo na vrsti redna so- botna oddaja »Za prijetem konec tedjia«. Nedeljski spored s« bo začel že ob dvanajstih, ko bo na sporedu pogovor s poslušalci. Ob 12.10 boate slišali obve- stila, *b 12.15 pa oddajo »NaCi poslušal- ci če«titaxo in pozdravljajo«. Nat« bo na ˇrsti glaaba za razvedral«. ob 12.45 pa literarna Mldaj«. CBLJSKI TBDNIK STEV. 32 — 7. junija 1«13 --O v. mladinski pevski festival v Celju >radaljevanj€ 5 1. strani mladina prepeva QSNOVNA SOLA — TEMELJ GLASBENE VZGOJE Na petkovem posvetovanju je direktor centra za glasbeno vzgo- jo v Mariboru Vlado Golob v svo- jem referatu »problemi mladinske 2asbene vzgoje-^ .poudaril, da bi prav šolstvo moralo imeti nepo- sredno vlogo pri glasbeni vzgoji naše mladine. Dejal je, da zaen- krat v reformirani šoli pouk glas- Ije še ne pomeni koraka naprej niti po številu ur niti po učnem pj-ogramu, ki je usmerjen še ved- po v več ali manj pevsko vzgojo, da pa j ^ '^^^ '^^j občutno zanima- nje za instmmentalno udejstvo- vanJe v tej ali oni obliki, kar je lipično za vse civilizirane dežele. Seveda 'bo to zanimanje moralo dobiti svojo pravico v osnovno- šolskih načrtih predvsem tudi za glasbeni pouk. Prav z izboljša- nim materialnim stanjem šolstva ^ožnost nabave gramofonov in niagnetofonov ter inštmmentov) je opazen premik od verbalizma in teoretiziranja, kar zamori glas- beni iK)uk, k prijetni zanosni pev- gjd šolski uri, ki bo pestra in za- nimiva ter bo iz mladega učenca ustvarjala bodočega glasbenega potrošnika, če že ne aktivnega pevca ali ustvarjalca. V nadaljevanju je dejal, da je rešitev neštetih akutnih proble- mov glasbene vzgoje, katerih se tdaleka premalo zavedamo, v ši- roki vsestranski glasbeni vzgoji, ki s svojim amaterskim hotenjem gradi skladno razvitega človeka, U primemo sprošča svojo notra- njo aktivnost in ki se zavestno vključuje v današnjo kompleksno stvarnost in ni enostranski. V soboto dopoldne sta v nada- ljevanju posvetovanja govorila profesor glasbene akademije iz Beograda Borivoj Popovič in pred- sednik zveze glasbenih pedagogov Jugoslavije Jože Požgaj. Prvi je tehtno obravnaval probleme izo- braževanja (glasbenega kadra za pouk na osnovnih šolah, drugi pa je spregovoril o samem glasbenem pouku. Tako je Joža Požgaj dejal. da je na^snovnejši, dominantni element dobre glasbene vzgoje ne- nehna zavestna nega pesmi in igranja v razredu, to je aktivnega muziciranja, kajti prav zanemar- jenje teh osnov na naših šolah je najbolj pereč problem sedanjosti. Za zaključek so glasbeni peda- gogi sprejeli 15 sklepov, katere bodo posredovali vsem šolskim, prosvetnim in kulturnim forumom ter strokovnim društvom glasbe- nih pedagogov, sldadateljev in glasbenih umetnikov v zveznem in republiškem merilu, da te skle- pe konkretizirajo ter na njihovi osnovi postavijo učne načrte. \ vv vV Široka aktivizacija in poglobi- tev glasbene vzgoje, iskanje novih oblik, prilagojevanje k današnje- mu načinu glasbenega izživljanja, razširitev glasbene vzgoje na pred- šolsko in pošolsko mladino, dati glasbi življenjskost — to je pove- zati jo z ritmično plesnimi ele- menti, razviti eksperimental^o- raziskovalno delo na področju glasbene pedagog^ike, doseči večjo enotnost v zveznem merilu ter si- stematično izpolnjevati glasbeno pedagoški kader, to so najvažnejše misli sklepov, ki bodo nedvomno pomenili veliko prelomnico v raz- voju naše glasbene vzgoje. Tone Stupica otvarja razstavi Zadnji dan festivala pa je bil v znamenju KONCERTA MLADINSKIH ZBOROV VSEH REPUBLIK IN IZ ZAMEJSTVA. Dopoldne je bil slavnostni spre- jem bolgarskega zbora »Bodra Smjana« enega najboljših mladin- skih pevskih zborov na svetu, ki je svojo priznano veljavo v do- voljni meri prikazal na večernem koncertu mednarodnih zborov. Zatem je strokovna žirija raz- glasila rezultate dvodnevnega tek- movanja ter izrekla pohvale. Popoldne pa so na koncertu mladinskih zborov republik in iz zamejstva nastopili: dva zbora iz zamejstva, in sicer Pjevački okrug Stikapron - gradiščanskih Hrvatov pod vodstvom Jakoba Dobroviča in mešani zbor slovenske .gimna- zije iz Celovca pod vodstvom pro- fesorja Tišlerja. Zatem pa so sa zvrstili najboljši jugoslovanski mladinski zbori glasbene šole iz Titograda, glasbene šole »-Ivan Majetić-Ronjgov-« iz Pule, učite- Ijišča iz Požarevca, učiteljišča »Ivan Goran Kovači ć« iz Bihača, učiteljišča »Konsitantin Miladi- nov-K iz Skopja ter od žirije izbran predstavnik slovenskih zborov mladinski zbor iz Zagorja ob Savi. Zvezna revija mladinskih pev- skih zborov je bila svojevrstno doživetje, čeprav smo lahko ugo- tovili, da nekih bistvenih kvalitet- nih razlik med vsemi nastopajo: čimi zbori ni bilo, kajti že izbor sam je bil toliko kritičen, da so se v vseh treh dneh zvrstili sami kvalitetni zbori, z več ali manj skrbno izbranim programom. Vrh festivala in obenem zaključek pa je bil večerni koncert mednarod- nih zborov v kinu Unionu in v Narodnem domu . Tu smo tudi srečali mladinski zbor učiteljišča iz Celovca, dočim je največ ap- lavza požel predvsem odličen bol- garski mladinski zbor »Bodra Smjana-« iz Sofije, ki ima bogato tradicijo in že tri prva mesta na mladinskih festivalih v Budim- pešti, Berlinu in Bukarešti. Zbor vodi njegov ustanovitelj Bončo Bočev ob podpori svoje hčerke Ljiljane Bočeve. Zbor si je s svojo vrhimsko kvalitetno izvedbo bo- gatega sporeda na mah osvojil sr- ca poslušalcev. Zal smo pogrešali prav tako od- ličen madžarski dekliški zbor »Zoltan Kodaly-« iz Debrecena, ki se ni mogel udeležiti festivala. Jugoslavijo pa sta na tem koncer- tu zastopala mladinski zbor RTV Zagreb pod tunetniškim vodstvom Dinka Fia, ki ima upravičeno sve- tovni sloves, ter domači mladin- ski zbor Svobode gimnazija v Ce- lju pod vodstvom Egona Ktmeja, ki mu prav tako ne gre odrekaiti slovesa Zbora z mednarodno ve- ljava Tako se je v teh dneh zbirala mladina iz vse Jugoslavije v Celju. Mladi, samozavestni obrazi kažejo, da pesem ple- meniti človeka, (Zgoraj) — Mladi učiteljiščniki iz Tolmina med petjem (Spodaj) Nova knjižnica in klub v Žalcu Slednjič so tudi 2alčani prišli na svoj račun. Preurejeni prosto- ri bivšega Hmezadovega skladišča (nekaj še preurejajo) so postali dom žalske krajevne skupnosti. Prav to pa so v Žalcu že dlje ča- sa pogrešali. Velika dvonadstrop- na stavba bo v bodoče nudila prostor občinski matični knjižni- ci, klubu, servisnim službam, vsem družbenim organizacijam, medtem ko bodo v drugem nad- stropju stanovanja za samce in v pritličju velik obrat družbene pre- hrane. Vsega tega doslej niso imeU in so iskreno hvaležni ko- lektivu »Hmezada-«, ki je odstopil stavbo ter doslej dal največ sred- stev za adaptacijo, medtem ko bo- do ostala žalska podjetja prispe- vala sredstva za ureditev klub- skega prostora in sejne sobe za dnižbene organizacije. Nova knjižnica bo imela dvoje velikih prostorov in bo urejena tako, da si bodo obiskovalci lahko sami poiskali ustrezno knjigo. So- sednji klubski prostor pa bo v po- poldanskem času obenem služil tudi kot čitalnica, V njem bo okrog 10 sobnih garnitur, mala to- čilna miza za brezalkoholne pija- če; opremljen pa bo tudi s flane- lografi ter ostalimi tehničnimi in- strumenti. Vodja občinskega sosveta za klubsko življenje tovariš Jan nam je v razgovoru dejal, da bo klub- sko delo šele sedaj lahko zaživelo, ko bo v središču občine vzgleden klub, ki pa ne bo služil zgolj za razvedrilo, temveč bo z raznovrst- nimi oblikami in metodami poiz- kušal poživeti ter usmerjati delo podeželskih klubov. Zaenkrat ima- jo namen najbolj podpreti tiste klube, ki so v močnih središčih ali pa oddaljeni toliko od Žalca, da jim je ta pomoč nadvse po- trebna. To pa so predvsem klubi na Vranskem, Preboldu, Polzeli, Grižah in v Šentjanžu. Menijo namreč, da je ob teh, ki jih ima- jo, razumno le postopno financi- ranje klubov, kajti če bi morali celoto deliti na vse klube enako, potem bi vsekakor celota bila t prevelikem zaostanku. Se to, tovariš Jan je mnenja, da bo kulturno prosvetno delo znova oživelo (nekoč je bil Žalec znan po številnih prireditvah), saj bo za manjše prireditve v klubu laž- je pripraviti ljudi do sodelovanja. -jo Slavko Osterc- nekoč Celjan Važno obdobje v življenju slo- venskega skladatelja Slavka Osterca predstavljajo njegova celjska leta. Zato bo prav, da se ga še posebej spomnimo tudi Ce- ljani v dneh, ko mu v domačem kraju odlolvajo spomenik in to svečanost vežejo z mnogimi kul- turnimi prireditvami v Pomurju. Slavko Osterc se je rodil 17. ju- nija 1895 v Veržeju pri Ljutome- ru kot kmečki sin in je maturiral na učiteljišču v Mariboru prav ob Pričetku prve svetovne vojne 1914. Služboval je na šolah v Sev- nici, Košakih in Studencih ter na- to v letih 1921 do 1925 na deški fneščanski šoli v Celju v Vodniko- ^ ulici. Tu mu je bil ravnatelj Beno Serajmk, sam odličen glas- benik in prisrčen človek, ki je n^adega Osterca zelo cenil. Že profesor glasbe na mairibor- skem učiteljišču Emerik Beran, in tudi skladatelj, je odkril nenavadno Osterčevo glasbeno nadarjenost in ji posvetil vso skrbno pozornost. Plemenita strast in ljubezen do glasbene umetnosti je mladega dijaka na pobudo in s pomočjo Beranovo že Zgodaj pripeljala do začetkov Skladateljske dejavnosti. Ti začet- ^ uspehi so ga kvalificirali, da je '^a celjski meščanski šoli pouče- val petje, ker pa s samimi pevski- ^ urami ni mogel pokriti svoje ^elotne učne obvezn*-naučena«. Otrok se marsičesa boji tudi zaradi asociacij. Na pri- mer: sredi najbolj zaverovane igre z gumijastim psičkom otrolka prestraši nenaden hrup. Ce se ta hrup še nekajkrat pojavi v tistem trenutku, kadar se otrok igra s psičkom, se kaj rado primeri, da čez čas malček plane v jok takoj, ko to igračko zagleda. Vse preveč ga namreč sipominja na hrup, ki ga je prestrašil. Tako je svoj strah prenesel iz enega na drugi objekt. No, tega pa otroka lahikc) odvadimo. Treba je sicer veliko potrpljenja in dobre volje, toda r.apor bo poplačan. Potruditi se moramo, da bo igra s psičkom res prijetna in da bo otrok pri tem pozabil na trušč, ki ga je prej po- vezoval z igračko. Kasneje se otroci navzemajo nekaterih bojazni, ki jih vidijo pri starejših. Začno se na primer bati groma in strele, ker vedo, da se tega boji tudi mamica, bojijo se zdravnika, ker tudi mama ne mara k njemu, prestrašijo se hu- dega vetra itd. To doživljanje je najintenzivnejše v starosti od pe- tih do osmih let. V tem času je otrok tudi najbolj občutljiv za grožnje, bajke itd. Strah pa delu- je tudi na vse notranje organe; pospeši pulz, otroku zmanjka sa- pe, oznoji se, šklepeta z zobmi itd. Se bolj kot to pa so važne posledice, ki jih strah pušča na otrokovi psihi. Strah nosi s seboj plahost, strahopetnost, neodloč- nost. Tak strah, ki postane večen spremljevalec človeka, pa je težko pozabiti. Enega od načinov, kako otroka ozdraviti strahu, ,smo že omenili: igra s psičkom. No, na ta način ga lahko odvadimo tudi strahu pred mrakom, grmom, miličnikom itd. Najučinkovitejša pa je nedvomnio moč lastnega primera. Zavedati se je treba, da ni nič na svetu bolj nalezljivo kot strah. Skritje torej svoj strah pred otrokom in njegove male glavice nikar ne polnite z zgodbami o strahovih, čarovnicah in podobnih neumno- stih. Strah na otroka slabo vjpliva in s tem, da mu ga boste privzgo- jili, boste malemu storili kaj sla- bo uslugo. Iv. •-Vidite, v teh dveh pisarnah naj bi bilo prostora za vse druž- bene organizacije na Dolgem po- lju, za krajevno skupnost, za na- še servise, za mladino in vse ostale,« je povedala tovarišica Blaznikova, tajnica krajevne skupnosti Dolgo polje, ko smo jo povprašali po delu skupnosti. »To je naš največji problem. Onemo- goča nam kontrolo nad opravlje- nim delom, onemogoča, da bi za- poslili več kvalificiranih moči — to pa bi bilo za naše območje, kjer že sedaj živi okrog šest tisoč ljudi več kot nujno — ovira nas pri razširjenju dejavnosti itd. Pri krajevni skupnosti na Dolgem po- lju delajo krovsko zidarski, kle- parsko inštalaterski, pleskarski, elektroinstalaterski in ključavni- čarski servis. V njih je zaposlenih petnajst ljudi, ki sploh nimajo svojega prostora. Omara, ki ste jo videli na hodniku, je vse, kar imajo. Razumljivo je, da v takih pogojih tudi delo ne more biti ta- ko kvalitetno kot nekateri priča- kujejo. No, prostori in neurejeni delovni pogoji pa niso problem samo v obrtnih servisih. Tako je tudi v naših pralnicah, predvsem v tisti na Dečkovi cesti. Vse ka- že, da jo bomo morali ukiniti, čeprav je toliko dela, da ga ko- maj zmore. To bo za naše območ- je seveda velika izguba, toda po- goji, v kakršnih delajo tovarišice v pralnici, so res nemogoči. Tako tudi nimamo primerne sušilnice. Kadar je vreme lepo, sicer perilo lahko posušijo na prostem, v pri- meru slabega vremena pa je tre- ba uporabiti kar privatno stano- vanje ene od peric« Problem pralnic pri krajevni skupnosti Dolgo polje je res pe- reč. Zanimivo pa je, da ima prav na tem območju »Ingrad« lastno pralnico z lepo sušilnico in da je oboje zelo slabo izlioriščeno. Mor- da bi bilo prav, če bi »Ingrad« i» krajevna skupnost z Dolgega po- lja vprašanje pralnice skupaj re- ševala. »Mislim, da bi se morali zave- dati tega, da servisi v takih pogo- jih kot so danes, ne bodo mogli več dolgo delati,« je dodal uprav- nik servisov, tovariš Cizelj. »Ker pa to ni problem samo naše kra- jevne skupnosti, mislim, da bi ga morali reševati v okviru cele ob- čine. Morda bi bilo prav, če bi nekaj teh manjših servisov zdru- žili v dva večja, močnejša, ki bi imela tudi svoje prostore in za- poslovala primerno število ljudi. Poglejte, pri nas imamo toliko de- la, da res ne zmoremo vsega. Ne- kaj večjih del nam je ostalo še od lanskega leta. Več ljudi pa ne moremo zaposliti, ker jih zlasti čez zimo ne bomo imeli kam dati. Tak večji servis pa bi te zadeve laže reševal. Omogočena bi bila tudi boljša kontrola nad delom in tudi kvaliteta bi se izboljšala.« Tako je torej na Dolgem polju. Prostori so največji problem kra- jevne skupnosti. Dve majhni sobi za vso razvejano dejavnost sta prav zares premalo. Treba je to- rej najti rešitev. Za združene mo- či to ne bi smelo biti pretežavna naloga! -ij Baby doli, ki ga zadnji čas lahko kupimo tudi t celjskih trgovinah Tudi perilo gre v korak s časom Lepo perilo je nedvomno veselje in ponos vsake žene. Že od nekdaj so žene spodnje perilo posebej skrbno prale, likale, šivale. Sodobno perilo - tisto iz nylona ali perlona - pa je še posebej privlačno. Včasih se vprašujemo, ali niso morda prav nabor ki, volani in čipke spodnjega perila to- liko vplivali na modo, da so s temi romantičnimi detajli žene okrasile tudi bluze in celo obleke. No, naj bo kakor- koli, prav je, da vemo, da moda posveča tudi perilu veliko pozornosti. Tradicionalne spalne srajčke, ki so segale do tal, so žeii pred leti zamenjale kratke, take, ki redkokdaj pokrijejo- kolena. Nekatere so celo mnogo, mnogo krajše in so podob- ne »baby doli« spalni srajčki, ki je že kakih pet let med ženami izredno priljubljena. Kroj »baby dolla« je izredno enostaven, zato pa je srajčka okrašena s številnimi volanč- ki, čipkami in naborki. Podobno je tudi s pižamami. Dolžina hlačk variira od dolgih do kratkih. Mnogokrat dajemo tudi na njih volane, ki dajejo takemu nočnemu oblačilu še poseben čar. In še barve: tu velja pravilo - samo pastelno! BONTON V DVORAM Kako neizmerno se motijo ti- sti ljudje, ki mislijo, da bodo s svojimi pripombami — zlasti še, ker v večini primerov niso niti najmanj duhovite — v kinu, gle- dališču ali na koncertu vzbudili simpatije in občudovanja pri svojem sosedu. Kako zelo na- sproten učinek dosežejo! Poleg zapovedi, da obdržimo v dvora- ni svoje misli samo zase — ali pa jih sosedu povejmo vsaj poti- hem, če že ne moremo ostati za- prtih ust — pa velja za vedenje v gledališču, kinu ali na koncertu še več pravil. Saj vem, včasih se jih ne spomnimo! Premalo časa je, da bi se šli dame in gospode. Pa vendar moramo vsaj osnov- na načela bontona povsod upo- števati! Slavnostna atmosfera v gleda- lišču obiskovalcu že sama na se- bi narekuje, da se vede mirno in naravno. Neprijetno je bučno pozdravljanje, mahanje z roka- mi, mežikanje znancu na na- sprotni strani balkona. V dvo- rano vstopimo tiho, mirno se- demo in med predstavo ne raz- vijamo bonbonov, zavitih v šu- meč papir! Umetnikov ne kriti- ziramo na glas; na koncertu ne brundamo melodije, ki je poslu- šamo in tudi takte ne udarjamo z nogo itd. Tistega o dolžnostih moških do ženske v teatru men- da res ni treba ponavljati. Tudi če se na primer v loži najdeta dva neznanca različnega spola in če ima moški boljši prostor, ga je dolžan ponuditi ženski. Še- le v primeru, da le-ta njegovo ponudbo zavrne, lahko moški mirno obsedi na svojem mestu. Med predstavo — zlasti to velja za gledališče ali za koncerte — ne vstopajmo in ne iščimo svo- jega sedeža. Ostanimo pri vratih ali pa sedimo na prostor, ki nam je najbližji. Svoj sedež poiščimo šele v odmoru. No, v kinodvora- ni pravila niso tako stroga. Tam je življenje — publika. Zato se lahko nasmejete, kolikor vam je drago, celo zaploskate lahko, če se vam zdi, vendar pa je prav, če se zavedate, da so poleg vas še številni drugi obiskovalci, ki bi jih vaše navdušenje morda motilo. Če imamo abonmajsko vstop- nico in smo na večer predstave zadržani, jo lahko poklonimo znancu ali prijatelju. Vendar — nikdar ne storimo tega, če gre za slabo predstavo in — nikar mu je ne dajmo šele uro pred predstavo. S tem bi ga verjetno spravili v zadrego, tega pa si- gurno ne želimo. Kaj pa razstave in obiski mu- zejev? Tja ne hodimo kar tako mimogrede. Za razstavo si vze- mimo čas. Ni gršega kot to, da nekdo zdirja po dvorani podol- gem in počez in je že spet na pločniku. Čez čas bomo takega človeka prav gotovo slišali, kako se znancem hvali, da si je dobro ogledal to in to razstavo. Skratka, v dvorani se zavedaj- mo tega, da v njih nismo sami in da nas morda mnogi ljudje opazujejo. I. BALKON Čedalje bolj pogoste so tiste družine, ki imajo tolikšno sre- čo, da stanujejo v stanovanjih z balkoni. Ne bi bilo prav, če bi podcenjevali njegovo vlogo. Bal- kon bi moral biti okras stanova- nja, ulice in celo mesta, v kate- rem živimo. Včasih nekateri na balkon obesijo ali spravijo vse tisto, za kar mislijo, da ne sodi v stanovanje. Tako stoji na bal- konu poleg vedra metla, zlom- ljene igračke, kosi starih obla- čil itd. Ce te navlake že res ne moremo spraviti kam drugam, potem na balkonu uredimo vsaj improvizirano polico, ki jo lahko zakrijemo s pisano zaveso. Takš- na zavesa pa ima še dve dobri strani. Naš balkon bo skrila pred radovednimi očmi mimoidočih, hkrati pa bo pred direktnimi sončnimi žarki obvarovala cvet- je, s katerim bomo okrasili bal- kon. Ce je balkon večji, lahko po- stavimo nanj vrtno garnituro, ležalnik ali dva, blazine itd. In končno — balkona bomo okra- sili z zelenimi rastlinami in cvet- jem, ki nam bodo na balkon mestne zgradbe pričarale lepoto in svežino narave. Nekateri bal- koni so že grajeni tako, da nam to omogočajo, druge pa bomo morali sami pripraviti. Pomaga- li nam bodo močni kavi ji, na ka- tere bomo lahko — z notranje strani — dobro pričvrstili za- bojčke z rožami, da ne bo potem neprijetnih presenečenj. Zabojč- ki morajo biti vsaj 25 centimet- rov globoki in vsaj 15 centimet- rov široki. Ce imajo na dnu od- prtine, jih moramo zavarovati, sicer se lahko zgodi, da nam bo nekega dne svetoval to kdo, ki ga bo zmočila voda, s katero smo zalili cvetje. Zabojčke mo- ramo napolniti z dobro zemljo; najbolje je, da jo dobimo v kak- šni vrtnariji. Ce želimo, da bodo rože lepo uspevale, za sajenje ne smemo nikdar uporabiti »ut- rujene« zemlje. Zabojčke napol- nimo do dveh centimetrov pod robom, tako da se nam voda, s katero bomo rože zalili, ne bo razlila čez rob. V zabojčke bomo posadili pelagonije, petunje, be- gonije in druge rože, končno pa še asparagus, bršljan, zimzelen in podobno zelenje. Vsega tega v zabojčke ne smemo prenatr- pati. Pravilo pravi, da sodi v me- trske zabojčke samo pet do se- dem sadik. Med najvažnejša opravila na balkonu sodi nedvomno zaliva- nje rož. Ce želimo, da bodo rasle lepo in pravilno, jih morarno po- leti zalivati vsak dan — najbolje je, da to storimo zjutraj ali zve- čer, nikdar pa na vročem soncu. Rože moramo seveda tudi sicer skrbno negovati. Zabojčke je tre- ba pleti, odstranjevati uvelo cvetje in suhe liste itd. Ce irna- mo v stanovanju sobno cvetje, poleti tudi to prenesemo na sve- ži zrak. No, balkon pa lahko okrasimo tudi tako, da v lončke na dnu balkona posadimo ovijalke. Le-te bodo balkonu lep okras, nas pa bodo obvarovale pred najhuj- šim soncem. In še enkrat — balkon je ču- dovita pridobitev stanovanja. Prav zato bi bilo škoda, če tega ne bi izkoristili v svoj prid. IN VENDAR BO MATI Mnogo bridkih zgodb napiše življenje. Mnogo ostane zaklenje- nih v srca tistih, ki jih nesreča doleti, kdaj pa kdaj pa se vendar- le primeri, da katero od teh usod podrobneje spoznamo. Pred dnevi smo dobili v uredništvo pismo, ki pripoveduje o nekem mladem živ- ljenju. Napisala nam ga je bral- ka našega lista, ki je zgodbo sli- šala pri zdravniku. Takole pravi: V ambulanto je stopilo svetlo- laso dekle, žalostnih oči in otož- nega pogleda. Bila je preprosto oblečena in videlo se je, da :bo čez nekaj mesecev postala mati. Zdelo se mi je, da jo moja soseda ipozna, poklepetali sva in tako' mi je po- vedala tudi zgodbo svetlolasega dekleta. Dekle je živelo v lepo urejenem družinsikem okolju, čeprav jih je bilo doma šest in sta oba — oče in mati — delala v tovarni. Dekle je bilo materi v veliko pomoč, po- leg tega pa je bila tudi dobra učenka. Toda z očetovo boleznijo se je upanje, da bi končala gim- nazijo, razbilo in dekle se je za- poslilo. Dobrih osemnajst let ji je bilo, ko se je spoznala z očetom otroka, ki ga zdaj pričakuje. Vsak dan jo je hodil čakat, spremljal jo je v službo in ipočakal, ko se je vračala domov. Tudi tega ni pozabil, da bi jo predstavil svojim staršem. Vsi so jo imeli radi, dokler ni ipo- vedala, da bo postala mati. Med- tem ko so ji njeni s.tarši obljubili vso pomoč, je njegova mali vsak predlog o poroki zavrnila, češ — njen fant lahko dobi lepše in bo- gatejše dekle. Res se je je fant začel izogibati, njegovi starši pa so takrat, ko je dekle prišlo k njim, da bi se s fantom pogovo- rila o bodočnosti, preprosto rekli, da sina ni doma. Sele sestra ji je povedala, da v sobi spi. Dekle je komaj zadrževalo solze, ko je od- prlo vrata. On pa ji je dejal sa- mo, da je med njima vse konča- no in njegova mati mu je dala prav. Dekletu pa je očitala, da je »nesireče« sama kriva, saj bi bila plod lahko odpravila. Tako dekle zdaj čaka svoj čas v žalosti in solzah. Vem, da ni edina, pa vendar mi je težko za- njo. Težko tembolj, ker so njeno nesrečo zakrivili tudi starši nepre- mišljenega in zaletavega fante, ki m.orda ni pomislil na to, da je de- kletu in svojemu otroku zagrenil življenje. Takih vprašanj prav go- tovo ni mogoče reševati z abortu- si, pa tudi alimenti niso rešitev. Čeprav ima v današnji skupnosti nezakonska mati enake pravice kot ona, ki je rodila zakonskega otroka, pa je njen položaj še zme- raj težji. Mnoge izmed njih pa so kljub temu čudovite matere, mno- go predobre, da bi bile žene ti- stim, ki so izkoristili njihovo lju- bezen. In morda bo tudi deklica, katere zgodbo sem napisala, s svo- jim malčkom mnogo bolj srečna kot bi bila v primeru, če bi se po- ročala z nekom, ki bi sklenil z njo zakonsko zvezo samo zato, ker bo redila njegovega otroka. M. D. tri — in žoga bo odskočila v zrak. In kje se bo ustavila? spajj.^ si bo izbrala prav gredico, kjer so se po dolgem zimskem rvetj^^ .Pokazale cvetlične glavice. Marljiva roka ljubitelja lažj^^ je zrahljala prst, da bi bila njihova pot v beli dan čim j" ^đaj pa, ali naj bo res ta priljubljena otroška igračka-pisa- *^aia^^^ kriva, da bi tako hitro ugasnilo njihovo življenje? Tale ti 4^ deklica na sličici, ime ji je Irenca, pa dobro ve, kje sme igra- SaH- ^ in kako jo sme vreči, da ne bodo zaradi nje cvetlični na- takšni, kot po bitki. ©CELJSKI TBDNIK STEV. 22 — T. Junija 1963 - Prva seja novoizvoljene občinske skupščine v Sevnici Tudi v Sevnici se je v ponede- ljek sestala na prvi seji novoiz- voljena občinska skupščina. Najprej sta se sestala oba zbora občinske skupščine ločeno, seje sta vodila najstarejša odbornika. Na ločenih sejah so obravnavali in potrdili verifikacijo mandatov in dali svečano zaprisego, da bodo svoje dolžnosti odbornika vestno opravljali v imenu volivcev in v korist celotne družbe. Zatem sta se sestala oba zbora na skupni seji, ki jo je vodil naj- starejši odbornik Rudi Malešič. Iz svoje srede so zatem izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Za predsedni- ka je bil enoglasno izvoljen Jože Knez, sekretar ObK ZKS in dose- danji republiški poslanec, za pred- sednika pa je bil izvoljen Ficko Vendel, ki je že doslej opravljal funkcijo podpredsednika občine Sevnica. Novoizvoljenemu pred- sedniku so najprej čestitali pionir- ji. Zatem je občinska skupščina izvolila komisijo za volitve in ime- novanja, imenovala odbornike za sklepanje zakonskih zvez na se- dežih krajevnih uradov. Občinska skupščina je nato vo- lila v višja predstavniška telesa. V okrajno skupščino je občinska skupščina izvolila naslednje tova- riše: Jožeta Kneza, Franca Ogo- revca. Toneta Maj ena in Stane- ta Slapška. V zbore republiške skupščine pa je potrdila nasled- nje predlagane kandidate: Elko Grilc v gospodarski zbor, Mišota Keršiča v socialno zdravstveni zbor, Rudija Stoparja v kulturno prosvetni zbor in Staneta Budna v organizacijsko politični zbor. V zbore zvezne skupščine pa je potrdila naslednje predlagane kandidate: ing. Ivana Pariša v go- spodarski zbor, Olgo Vrabičevo v socialno zdravstveni zbor, Borisa Ziherla v kulturno prosvetni zbor in Zvoneta Dragana v organiza- cijsko politi oni zbor. Ob zaključku seje se je s topilo besedo poslovil dosedanji pred- sednik občine Kari Kolman ter izrazil zaupanje v novoizvoljeno občinsko skupščino, da bo kos vsem nalogam, ki se postavljajo pred občinsko skupščino. V imenu novih odbornikov občinske skup- ščine pa se mu je zahvalil novi preds^nik tov. Knez in dal pri- znanje tako dosedanjemu pred- sedniku kot celotnemu občinske- mu ljudskemu odboru za delo in trud, ki so ga vložili za napredek občine. -EJ- Pc^led na Brežice z mostom čez Krko in Savo v ospredju BREŽIŠKA OBCINA Y PETIH LETIH iz gospodarske nerazvitosti Nagel vzpon Brežiška občina ima od vseh treh posavskih občin najbolj agrarni značaj. Zaradi tega se je v pre- teklih letih borila z mnogimi te- žavami, ki so značilne za indu- strijsko nerazvita področja. To ilustrira že samo podatek, da je bilo razmerje med investicijskimi vlaganji v gospodarstvo 52.4 % proti 47.6 v negospodarskih nalož- bah precej neugodno — čeravno v skladu z naravnimi pogoji. Toda to je bilo tako v prvih letih po 1957. letu, ko so gospodarske or- ganizacije prispevale v investicije komaj po 4.5 % letno. Lani in predlanskim so gospodarske orga- nizacije prispevale v investicijske namene že 35 % letno. Razumljivo je, da so največja vlaganja bila na področju kmetijstva, pri nego- spodarskih investicijah pa v sta- novanjsko izgradnjo, saj je v ob- čini bilo zgrajenih v petih letih 523 novih stanovanj. Proizvajalne sile so se v zadnjih petih letih v brežiški občini ven- darle precej razmahnile. Novo strukturo zaposlenosti so pogojile nove industrijske kapacitete. Šte- vilo zaposlenih v industriji se je od 1957. leta povečalo za 26 %. Kot smo že omenili, je kmetij- stvo glavna gospodarska panoga v občini. V petih letih je bilo v kmetijstvo vloženih 748 milijonov za obnovo sadovnjakov, vinogra- dov, za gradnjo rastlinjaka v Ča- težu, za gradnjo hlevov in nakup mehanizacije. Uspeh je bil s tem dosežen, saj je kmetijska proiz- vodnja vsako leto (v vrednosti bruto proizvodnje) narasla za 10 %> v družbenem sektorju celo za 40% letno. Ne smemo pa poza- biti, da ibd rezultati vlaganj bili še večji, toda v vseh letih, razen v letu 1959, so bile slabe letine za- radi vremenskih neprilik. Poeebe so napravile škodo še tudi za leta vnaprej. Pred petimi leti je bilo v ob- čini še sedem kmetijskih zadrug. Po združitvi v dve zadružni orga- nizaciji se je tudi vloga zadrug vse bolj spreminjala v korist poveča- nja proizvodnje. Kmetijska zadru- ga Brežice se je v tem času že močno specializirala, zlasti pa na svojih iK)sestvih: V Globokem raz- vija sadjai'stvo, v okoUci Brežic živinorejo, deloma tudi vrtnarstvo in hmeljarstvo, v Cerkljah pa spet v glavnem živinorejo. Tudi gostinstvo in turizem sta v petih letih na področju občine dosegla precejšen uspeh, prav ta- ko obrt in promet. Pred petimi leti je bilo v občini še nekaj vasi in zaselkov, kjer so si temo preganjali s petrolejkami. Danes v občini takih naselij ni več. Precejšnje uspehe so v občini dosegli tudi na ipodročju šolstva, ki je pri njih zelo razvito. Pred- vsem so ustvarili boljše pogoje za uspešen pouk. Zgrajeni sta bili novi šoli v Bojsni in MrzU vasi, kar je veljalo 32 milijonov, adap- tirali pa so vrsto šol, tako v Veliki Dolini in še drugod. Čeravno go- spodarsko šibkejša od sosednjih občin v Posavju je v brežiški ob- čini tudi gimnazija, ki jo obisku- jejo dijaki iz celotnega Posavja, imajo pa še trgovsko šolo, ki ima širši značaj kot so zgolj občinske potrebe. V zdravstvo je bilo v petih letih vloženo 200 milijonov dinarjev. Zrasla je nova zdravstvena posta- ja na Bizeljskem, zdravstveni dom v Brežicah, v gradnji pa je tudi poliklinični trakt brežiške bolniš- nice. Napredek iJetih let je podlaga za hitrejši razvoj občine v prihod- nje. Po družbenem planu bo sa- mo letos v kmetijstvo vloženo okoli 543 milijonov dinarjev, kar maša skoraj dve tretjini zneska vloženega v preteklih petih letih- V industrijo bo vloženo okoli 26^ milijonov, v promet 41, v trgovino 57 in obrt 25 milijonov. Rekon- strukcija tovarne pohištva bo pri' nesla povečanje proizvodnje na 6000 garnitur pohištva letno. ^ kmetijstvu bodo sredstva še na- dalje porabljena za razširitev plantaž, za obnovo vinogradov, gradnjo hlevov, nakup živine, za odkup zemlje itd. Turizmu in go" stinstvu bo v veliko korist obnova gradu Mokrice in postopna grad- nja novega zdraviUšča v CatežU; Za stanovanja bodo letos porabil' 186 milijonov, za kulturo in so- cialno dejavnost pa 42 milijonoV' Torej bo za dnižbeni standaJy okoli 228 milijonov dinarjev sred- stev. S tem, da so se sredstva negospodarske investicije pove^^' la ter je predvideno za gospoda^' se investicije okoli 937 milijon^Vi je razmerje med gospodarskimi i'' negospodarskimi investicijami liko bolj ugodno kot v pretekK^ sti. -ek' MALA KRONIK^ BREZICE Na področju matičnega urada so bili v časa od 25. do 31. maja roj* 3 dečki in 6 deklic. POROČILA STA SE: ROMIH Ivanka, servirka iz Bre^i« w ZIDARIC Janez, avtomehanik iz No*"' mesta. UMRLA STA: ^ OMERZU Ana, hči »pokoj. i» ¦arta, stara 35 let. VUCAJNK ¦•me« iz Dob«Ta 11. et*r 12 let. Praznili mladosti v Sevnici Po precej obsežni aktivnosti mladine pri štafeti, tekmovanju za »pokal Mladosti-« in sprejetih v ZMS je občinski komite ZMS v Sevnici organiziral centralno pro- slavo v počastitev dneva mlado- sti. O pomenu praznika je sprego- voril predsednik občinskega komi- teja Zveze mladine tovariš Maks Popelar. Poudaril je pomen praz- nika, rojstnega dne tovariša Tita, ki je simbol miru napredka vseh miroljubnih narodov. V nadalje- vanju programa so nastopali mla- dinski pevski zbor osemletke Sev- nica in recitatorji, mladinke TVD >^Partizan-«, za veselo razpoloženje pa je poskrbel orkester JLA iz Cerkelj, ki nam je zadnje čase že precej dober znanec. Tako je bil praznik dneva mla- dosti svečano proslavljen v letu, ko nova Jugoslavija proslavlja 20-letnico socialistične izgradnje. -EJ- Svečan^ Start tudi v Videm-Kršliem Dnevni red in delo, ki so ga opravile občinske skupščine na prvi seji, je bil sicer povsod enak. Povsod so bile prve seje občin- Bkih skupščin tudi svečane in hkrati vedre, saj je med novoiz- voljenimi odborniki veliko mla- dih, predvsem pa veliko takih, ki BO prvič stopili v vlogi odbornika v prostore, kjer se kuje občinska politika razvoja na vseh področ- ^h. Tudi v občini Videm-Krško je bilo tako. Najprej so se novoiz- voljeni odborniki sestali ločeno. Občinski zbor je vodil najstarejši med odborniki Branko VOGLAR, zbor delovnih organizacij pa Jo- Sko RADEJ. Ko so bili verificira- ni mandati novih odbornikov so le-ti podali svečano izjavo, ki jih obvezuje storiti kar največ za rast fiooializma, za razvoj komune, okraja, republike in zveze. Na skupni seji obeh zborov so nato izvolili za predsednika nove občinske skupščine tovariša ing. Franca DRAGANA, ki je bil iz- voljen v Kostanjevici in je doslej bil obratovodja v tovarni rotopa- pirja na Vidmu. Za podpredsed- nika je bdi izvoljen tovariš Tone JAVORIC, dosedanji direktor ter- moeletrame v Brestanici. Na seji so nato izvolili še komi- sijo občinske skupščine za volitve in imenovanja in komisijo za sta- tut občinske skiapščdne. Po izvolitvi se je novi predsed- nik občinske skupščine tovariš ing. Franc Dragan zahvalil ža iz- kazano zaupanje in v kratkem izčrpnem govoru nakazal odgo- vorno vlogo nove skupščine in članom nove skupščine orisal po- glavitne probleme in dlje bodo- čega razvoja v občini. Na koncu je nova skupščina v Krškem nastppila kot volivno telo za izvolitev okrajnih odbornikov, republiških in zveznih poslancev, ki so jih pred tedni na kandida- cijskih zborih izvolili občani na terenu in v delovnih skupnostih. Z visokim odstotkom glasov so bili izvoljeni vsa poslanski kandi- dati. Mladina je čestitala novi občinski skupščini v Brežicah Prva seja nove občinske skup- ščine v Brežicah je bila prav ta- ko svečana. Najprej sta oba zbora na ločenih sejah verificirala man- date novih odbornikov, potem pa so odibomiki vstali in svečano po- ložili odbomiško prisego. Na skupni seji so nato izvedli volitev predsednika in podpredsednika občinske skupščine. V Brežicah so se odločili za dosedanjega pred- sednika občine tovariša Milana ŠEPETAVCA, za podpredsednika pa Franca BUKOVINSKEGA. Med zasedanjem občinske skup- ščine je v sejni prostor prišla sku- pina mladine iz gimnazije in čla- nov taborniške organizacije, ki so čestitali novi občinski skupščini k izvoMtvi in izročili cvetje po- novno izvoljenemu predsedniku. Tako je bila mladina prva, ki je na tako svečan in prijeten način obiskala novo skupščino sredi nje- nega dela. Kot drugje po državi, so člani skupščine nato izvolili člane za okrajno skupščino ter poslance za republiški in zvezni zbor. MLADI GASILCI V SEVNICI Telime desetin Gasilska zveza celjskega okraja je z namenom, da bi ugotovila stanje v vr- stah gasilcev-pionlrjev in da bi poživela njihovo delo po društvih, organizirala v nedeljo v Sevnici tekmovanje pionirskih gasilskih desetin. v Sevnici se je zbralo 22 pionirskih gasilskih desetin z nad 200 tekmovalci. Gasilci — pionirji so tekmovali v dveh skupinah. V skupini mlajših od 8. do 12. leta starosti je tekmovalo 8 desetin. Te skupine so tekmovale v odgovarjanju na vprašanja iz gasilske sklužbe, izva- janju redovnih vaj, prehodu po lestvi, rokovanju v brentačo in v igri med dvema ognjema. V skupini starejših pi- onirjev od 13. do 15. leta .starosti pa je tekmovalo 14 desetin. V tej skupini so se med sAoj pomerili v štafeti, re- dovnih vajah, polaganju gasilskega ce- vovoda, prehodu po lestvi in metanju žoge v koš. V skupini mlajših pionirjev — gasil- cev so bili prvi pionirji Gasilskega dru- štva iz Štor s 369 točkami, pred pionirji z Vranskega s 353 točkami, Slov. Konji- camia s 350 točkamia, Sevnico 331 toč- kami in drugimi. Organizator tekmovanja, Okrajna ga- silska zveza Celje je prvim trem v vsa- ki skupini podelila lepe pokale, vsemos- talim tekmovalnim ekipam pa pismena priznanja. Tekmovanje gasilcev — pionirjev v Sevnici je bilo do sedaj največje v celj- skem okraju in presega tako po organiza- ciji, kot po udeležbi lanskoletno re- publiško tekmovanje v Medvodah. Po- kazalo pa je tudi, da je v celjskelm ok- raju mnogo mladine v gasilskih vrstah, ki bodo sposobni zamenjati, ko doraste- jo, sedanje učitelje. Pomembno je tudi dejstvo, da sta zelo uspešno tekmovali desetini pionirk iz Kozjega in Rogatca, ki sta zasedli zelo dobri mesti. Organizacija tekmovanja je bila od- lična, kar je poudaril načelnik GZ SRS in gre organizatorju, kakor tudi Gasil- skemu društvu ter ostalim organizacijam Sevnice vso priznanje. M. A. Svečan Sprejem pionirjev V Zvezo mladine v Sevnici Kakor vsako leto, tako so tudi letos ob dnevu mladosti bili spre- jemi pionirjev v Zvezo mladine Jugoslavije. V občini Sevnica je bilo sprejetih v mladinsko orga- nizacijo 220 pionirjev, in sicer na osemletki Sevnica 77, Boštanj 35, Blanca 25, Studenec 19, Tržišče 33, in Šentjanž 31 pionirjev. Posebno lepo organiziran spre- jem je bil v Boštanju, kjer je bil organiziran svečan sprejem skup- no s proslavo dneva mladosti, na kateri je prisostvovalo tudi pre- cejšnje število staršev in ostalih prebivalcev Boštanja. Prav tako so imelj zelo lepo organizirane sprejeme na Blanci, Sevnici in ostalih šolah. Na predvečer dneva mladosti pa je mladina z pionirji kurila kresove in se ob ognjih prijetno zabavala. V počastitev dneva mla- dosti pa je tudi mladina z pio- nirji odšla na izlete v razne kraje, znane iz NOB. KONČNO — UMETNI GNOJ Dejali smo, da je od umetnega gnojila odvisna letošnja letina. Ko smo ga vendarle pričakali in v nekaj minutah tudi zadrugi od- kupih, se je pokazalo, da se nismo zmotili. Sedaj letina dobro kaže, upajmo, da bo s tem prišlo tudi do znižanja cen na našem tržišču. Z. A. KRATKA IZ RAKE Šolsko leto se bliža kraju. Pre- gled učnih ocen je na roditelj- skem sestanku, ki je bil na Raki preteklo nedeljo,, pokazal, da ima- jo slabše ocene predvsem tisti di- jaki, ki jih ne vežejo nobene dru- ge dolžnosti ali pa delo doma. Tem slabim ocenam botruje le zasta- relo mišljenje staršev, češ, da otro- ku, ki bo ostal na kmetiji, ni po- trebno kdo ve kakšno znanje. Iz- kušnje pa so pokazale, če si ni pridobil vsaj osnovnega znaj a, ki je vsakemu človeku potrebno. Sodelovanje med mladino v ob- čini Brežice in mladimi pripadni- ki JLA je postalo že tradicija. Pogosto družno nastopajo na kul- turnih in športnih prireditvah. Na naši sliki vidimo fante iz gami- zije z mladinkami brežiške gim- nazije. Po nošah, ki jih imajo na sebi ste prav gotovo že uganili, da gre za folklorno skupino. Ta sku- pina je z uspehom plesala na medobčinski kultumo-prosvetni reviji in na prireditvah v večjih krajih občine in središčih t Po- savju. ŠPORT Brestaniški odbojkarji so v zadnjem času odigrali tri tekme. Doma so Igrali dve tekmi s TRIGLAVOM Iz Kranja. Prva tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 3:2. Vendar pa tekma ni bila priznana za prvenstveno, ker ni prispel delegi- rani sodnik. Druga tekma je bila ne- kaj dni kasneje v kateri pa je zmagal TRIGLAV, in sicer s 3:1. Tako slabe igre, kot so jo domači Igralci prika- sali y tej tekmi, še nismo videli. Bili BO nevigrani, brez volje, tako da so Kranjčani zasluženo zmagali. Tretja tekma je bila v ŽIROVNICI, kjer so zmagali domačini s 3:0. Ta po- raz Je zaslužen, saj so odbojkarji iz Žirovnice na prvem mestu v II. re- pubUški ligi in kandidat za I. ligo. ŠE NIŽJA CENA Naj nam ipristojni činitelji ne za- merijo, če si Račani poleg žage, ki smo jo v Raduljah vendarle do- bili, želimo še nižjo ceno žaganju. CELJSKI TEDNIK STEV. 22 — 7. junija 1963 KOMENTAK Odlična igra KlADIVARJA v nedeljsM tekmi pax>ti Sofooti Kladivar zaigral tako kot v natboljših časih.« Temu primemo 2 je glasil tudi rezultat 6:2. Do- mačini so bili ves čas boljši in so zmago več kot pošteno zaslužili. pruga tekma štiriindvajsetega koda slovenske lige med Delama- in Celjem se je končala z jnipoljubnim izidom — remijem ter rezultatom 1:1. Za to delitev ^g^e je menda največ prispeval odlični vratar Ostovič. Kot že nekajkrat doslej so ve- lenjski nogometaši tudi v sreča- nju z Gorico pokazali v prvem polčasu več sJnisla za učinkovito yZ^_ Tako so v tem delu tekme ^gjgnjčani celo vodih z 2:1. No, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo g^pe in tako se je dvoboj končal 2 zmago moštva iz Nove Gori- ce 4:3. Po tem kolu je Kladivar znova pj4hitel domačega rivala Celje in se usidral na šestem mestu s 25. jpgkami ter razliko v golih 44:42, tik za njim so celjski železničar- ji^ ki imajo 24 točk ter prav tako p^tivno razliko v gohh 40:38. Nespremenjeno pa je dno tabele, kjer tiči ena j starica iz Velenja Do konca prvenstvenega tekmo- vanja preos^taneta še dve koli. V naslednjem bo^ Kladivar igral v Velenju proti enajstorid, katero je lani odpravil z razmeroma vi- sokim rezultatom 4:0, Celjani pa bodo na igrišču pod Skalno kletjo gostili moštvo Ljubljane, ki je prav v poslednjem zavrti jaju za- sedla prestol in spodrinila Kranj- čane na drugo stopnico. Lani so Ljubljančani premagah Celjane z rezul'tatom 7:1. Ne glede na lanski rezultat bo to ena najvažnejših tekem 25. kola prvenstva; gre zla- sti za Ljubljano, ki je prav v zad- njem hipu postala najresnejši pretendent za vstop v drugo zvez- no ligo. .b ŠTIRIKRAT PRVI Finale ekipnega prvenstva Slo- vetiije v atletiki za starejše in mlajše mladince ter mladinke se je končalo s popolnim zmagoslav- jem mladih celjskih atletov in at- letinj. Osvojiti štiri ekipna prven- stva Slovenije ni kar tako, zlasti ne, če se spomnimo, da se mlajše mladinke AD Kladi var ja v pred- tekmovanju niso kdovekaj izka- zale. Tako je tudi to tekmovanje potrdilo, da je moč celjske atleti- ke v mladini in da je zaledje za kvalitetno selekcijo zelo široko. Končni vrstni red posameznih ekip je bil: MLAJŠI MLADIN- CI — 1. Kladivar 16.247, 2. Olim- pija-Svoboda 14.393, 3. Ljublja- na, 4. Branik, 5. Triglav, 6. Go- rica. MLAJŠE MLADINKE: — 1. Kladivar 5567, 2. Drava 5013, 3. Olimpija-Svoboda, 4. šolsko dru- štvo Kočevje, 5. Ljubljana, 6. Par- tizan Kočevje. STAREJŠI MLA- DINCI — 1. Kladivar 19.943, 2. Branik 17.274, 3. Triglav, 4. Olim- pija-Svoboda, 5. Rudar, 6. Ljub- ljana. STAREJŠE MLADINKE — 1. Kladivar 13.889, 2. Branik 11.380, 3. Ljubljana, 4. Maribor, 5. Olimpija-Svoboda, 6. Triglav. Med mlajšimi mladinci je izre- den uspeh dosegel Medvešek, ki je skočil 183 cm v višino. Razen nj^a so v posameznih disciplinah še zmagali: Pinter v teku na 1.000 metrov (2:42.0), Šketa pri skoku v daljino (620), Pilih in Kune j pri skoku ob palici s po 350 cm, Ka- valar v metu krogle (14.43) ter Leskovšek v metu diska (39.79). Pri mlajših mladinkah je Fon- dova zmagala v teku na 60 m (8.5) ter Kodelova pri skoku v višino (138). Najpomembnejši rezultat pri starejših mladincih je dosegel Miran Polutnik, saj je s časom 15.3 dospel nov državni in re- publiški mladinski rekord v teku na 110 m čez ovire. Razen tega je Polutnik zmagal še v teku na 400 m s časom 50.9. Prva mesta pa so poleg njega zasedli: Žuntar v teku na 2.000 m (5:27.0), Vivod v metu krogle (13.56) ter pri sko- ku v višino (190) in Tratar v ieku na 1.500 metrov čez ovire (4:37.3). Pri starejših mladinkah je Raz- potnikova premagala Podmilšča- kovo v teku na 400 metrov s ča- som 60.9, razen tega je Leskova zmagala na 100 m (13.0), Lubejeva T teku na 60 m (8.0) ter pri skoku T daljino (5.37) ter Urbančičeva v metu krogle (11.40) in metu kopja z 41.01 metra. -m VAŽIČ PREMAGAL CERVAM v soboto je bil v Zagrebu tra- dicionalni atletski miting za Han- žekovičev memorial, na katerem je nastopilo tudi nekaj članov celjskega Kladivarja. Med njimi je Ajdič zmagal v teku na 100 met- rov z odličnim rezultatom 10.8 se- kunde. Po eno prvo mesto sta os- vojila tudi Lešek pri skoku ob pa- lici s >*-skromnim rezultatom 440 centimetrov ter Važič, ki je v si- jajnem finišu na poslednjih dve sto metrih pustil za seboj Mari- borčana Cervana v teku na tri ki- lometre. Važič je to progo prema- gal v času 8:19.0. V družbi s sve- tovnim rekorderjem pri skoku v višino sovjetskim tekmovalcem Brumelom se je tokrat znašel tudi mladi Celjan Branko Vivod. Med- tem ko je Brumel premagal 218 cm, je Vivod obtičal pri 190 cm. IGRALCI TENISA NA DELU Dober mesec je od kar si je skupina rnetih igralcev tenisa uredila na šport- nem prostoru v celjskem mestnem par- ku provizorično igrišče. Čeprav brez posebnih izkušenj so se prijavili k tek- movanju za pokal Slovenije. Razumljivo je. da v tem prvem nastopu niso mogli zabeležiti vidnejših uspehov; toda po- memben uspeh že v tem, da so nasto- pili v Mariboru proti istoimenskemu moštvu ter tamošnjemu Polettu z dvema ekipama, ki so ju sestavljali: Klemene, Sarlah, Jarh in Godnik mlajši. Oba dvo- boja so dobili domačini z rezultatom 5:0. Kot vse kaže bo tenis v Celju le za- živel in to po zaslugi prizadevnega ig- ralca in trenerja Metoda Klemenca. Za- radi skorajšnjega začetka gradnje umet- nega drsališča, se bodo morali sicer umakniti s prostora v mestnem parku, bodo pa zato že jeseni dobili na istem mestu boljša in trajnejša igrišča. Ne glede na to, se igralci tenisa zdaj za- vzemajo, da bi ponovno uredili zapušče- no igrišče ob Ljubljanski cesti. SAMO CELULOZAR Tekmovanje v republiški ro- kometni ligi je končano. Kot smo pričakovah so bili Celjani pre- kratki, da bi zasedh peto mesto in si tako zagotovili obstanek v pri- hodnji enotni slovenski ligi. Ta položaj si je od moštev iz celjske- ga okraja priboril le Celulozar, ki je v končni razvrstitvi zasedel pe- to mesto v vzhodni skupini. V zadnjih tekmah je Celulozar premagal mariborskega Branika 36:15, Celje pa Beltince 35:10. ŽKK Celje pokalni prvak Okrajno tekmovanje v keglja- nju za jugoslovanski pokal je kon- čano. V finalni igri je ekipa 2KK Celje premagala Elektro z rezul- tatom 4991:4821. Člani zmagovalne vrste so kegljali takole: Vanovšek 877, Kohne 863, Marinček 861, Lu- bej 821, Jančič 794 ter Veranič 775. Med člani Elektra pa so najboljše rezultate dosegli: Gerl 863, Mar- jan Krajne 848 in Druškovič 809. S to zmago so si celjski kegljaoi priborili pravico do sodelovanja na republiškem tekmovanju za ju- goslovanski .pokal. J. L. Šalej republiški prvak V nedeljo je bilo v organizaciji težkoatletskega kluba Litostroj v Ljubljani letošnje republiško pr- venstvo dvigalcev uteži. Med 36 nastopajočimi so se lepo uvelja- vili tudi trije tekmovalci iz celj- skega okraj. Tako je Salej iz Ve- lenja zasedel prvo mesto v sred- nji kategoriji ,potem ko je dvignil 320 kilogramov. Razen tega je Urankar, član celjskega Partizana zasedel v lahki kategoriji drugo mesto z 280 kg. Knez iz Velenja pa v isti skupini tretje z 275 ki- logrami. PRVI PORAZ KRMELJA LESKOVEC-KRMELJ 21:2« v zelo razburljivi in dinamični roko- metni tekmi zasavske lige je ekipa iz Leskovca premagala vodeče moštvo iz Kramlja s tesnim rezultatom 21:20 (8:14). Zasluga za zmago domačinov gre pred- vsem dobro razpoloženemu vratarju No- vaku. Po končani tekmi je pre'senetilo nešportno vedenje gostov iz Krmelja, ki poraza niso znali prenesti. Presenečenje v Kranju Za presenečenje osmega kola republiš- ke lige v košarki so poskrbeti člani šoštanjske Elcktre, ki so sredi Kranja premagali tamošnje moštvo Triglava s 56:54. Soštanjčani so zmagali po zaslugi boljše igre v obeh delih. Tako so prvi polčas zaključili s sedmimi točkami prednosti, v drugem pa so ta naskok povečali celo na 16 točk. Proti koncu tekme so domačini močno pritisnili in čedalje bolj zmanjševali razliiko,- toda bili so >prekratki<. Tako sta dv^ po- membni točki ostali le na strani igral- cev Elektre. Pri metanju na koš so bili med So- štanjčani najbolj uspešni Moškon, ki je dosegel 18 točk, Lakman 13, De Go- sta 8 itd. Po tem kolu so igralci Elektre na pe- tem mestu z osmimi točkami. TRI KOŠARKAŠKE TEKME V nadaljevanju okrajne ligo ˇ košar- ki »o bili doseženi naslednji rezultati: Slovenske Konjice—Partizan Celje 77:51, Štore-Prebold 55:54 ter Elektra B (So- štanj)-Velenje 61:31. Na Bohor enkrat drugače Z avtobusom čez Rimske Topli- ce, po dolini Gračnice (postrvi) skozi Globoko (r. kraj pesnika ba- lad in romanc Antona Aškerca 1856—1912) in Jurklošter (nekdaj kartuzija, v jurkloštrski cerkvi baje bila pokopana Veronika De- seniška; pomembno oporišče med NOB; gostilna, prenočišča, garaže; krajevni lu-ad, pošta) do Planine pri Sevnici (razvaline Starega gradu, udeleženka kmečkega upo- ra 1573; r. kraj pisateljice >'Danes grofje Celjski in nikdar več« Ane Wambrechtsammer 1897—1933; žarišče narodnoosvobodilnega gi- banja, spomenik padlim v NOB; krajevni urad, pošta, zdrav, po- staja; gostišče, prenočišča; letovi- ški kraj; od tod do Lisce 947 m (4 ure). S Planine na Bohor: d« odcepišča za Sevnico (17 km), t levo navkreber -po poti XIV. divi- zdje, mimo gozdne uprave »Neto- pir« do koče PD Senovo (925 m), vsega poldrugo uro hoje; dotstop možen z vsemi motornimi vozili. Bohor (vrh Javomik 1023 m) gozd- nato zavetje partizanskih enot ia torišče narodnoosvobodilnega gi- banja (partizanska bolnica, Pre- šernova tehnika); postojanka na »•Zasavski planinski poti Kumro- vec—Kum«, od tod na Svetino T ur, v Sedlarjevo 6 ur. Sestop v Senovo, nato na žel. postajo Bre- sitanico, vsega dve uri in pol zmer- ne hoje. REPUBLIŠKO PRVENSTVO ZA ČLANE IN ČLANICE V ATLETIKI Nad 200 prijavljenih Pri AD Kladivarju se te dni z veliko vnemo in največjo pozor- nostjo pripravljajo na izvedbo le- tošnjega republiškega prvenstva v atletiki za člane in članice. Ne sa- mo želja domačinov, tudi želja Atletske zveze Slovenije je, naj bo to tekmovanje v organizacijskem pogledu vzorno pripravljeno in na ravni največjih mednarodnih pri- reditev. Upajmo, da bo AD Kladi- var to željo povsem uresničil, tako kot je že neštetokrat dokazal, da je sposoben izpeljati, in to vzorno, celo najbolj zahtevne mitinge. Po umiku tekmovanja se bo re- publiško prvenstvo za člane in čla- nice odvijalo v soboto 8. in v ne- deljo, 9. junija obakrat z začetkom ob 16.30 na stadionu Borisa Kid- riča. Le v primeru, če bo treba za nekatere discipline izvesti kvali- fikacijske nastope, bo ta del tek- movanja tako v soboto kot tudi v nedeljo ob devetih dopoldne. AD Kladivar je za to revijo slo- venske atletike sprejel prijav za nad 200 tekmovalcev in tekmo- valk. Razveseljiva je ugotovitev, da se bodo atletom iz znanih ia renomiranih kolektivov pridmžUi še mnogi tekmovalci manjših at- letskih klubov, kot iz Gorice, Ptu- ja, Kočevja itd. Razen množične udeležbe pa lahko od tega prven- stva pričakujemo tudi vrsto od- ličnih rezultatov in bržkone nekaj novih rekordnih izidov. In konž- no, za celjske atlete in funkcio- narje tega kolektiva pomeni iss- vedba republiškega prvenstva za člane in članice še uvod v letošnj« zelo bogato in pestro tekmovala« sezono. Zadnji nogometni rezultati Zadnje Tedne jin preložene Jtekno okrajne nogometne lige so se t Txliodiii skupina končale takole: Radeič©—Olinp II U1:0, Vojnik—Rogaška Slatina 3:4. Zreče—Rogatec 1:5, Brežice—Store 8:1, Slovenske Konjice—Olimp 3:0 ter Oiam^ II—Store 9:0. Ediina zaostala tekma t zahodni ekn- pini med Nazarjem ter Saiekom »e je končala z zmago ifralccT i« Naisar^ 7:5. Šrot v reprezentanci ZA EVROPSKO PRVENSTVO Letošnje državno prvenstvo V orodni telovadbi je bilo še posebej pomembno ne samo zaradi osvojitve najvišjega naslova, ki je bilo že v na- prej oddano Miru Cerarju, temveč predvsem zaradi do- ločitve drug^a tekmovalca, ki naj bi poleg Cerarja za- stopal našo državo na letoš- njem evropskem prvenstvu v Beogradu. Borba za to mesto se je odvijala med Petrovi- čem iz Zagreba ter članom gabrsk^a Partizana Tinetom Srotom. Čeprav ga je Tine v skupni oceni plasiral na tret- je mesto za Petrovičem, se je kljub temu uvrstil v repre- zentanco predvsem zaradi izvajanja poljubnih vaj. Tu je bil Šrot za deset stotink točke boljši od tekmeca. Komisija za sklepanje in odpovedovanje deioTiiih razmerij pri DS podjetja ŽELEZARNE ŠTORE razpisuje naslednja prosta dielovna mesta: 1. VEC METALURŠKIH INŽENIRJEV z nekoliko prakse v metalurških oha^atak 2. 2 METALURŠKA TEHNIKA s prakso v metluršikih obratih 3. VEC KEMIJSKIH LABORANTOV, ANALmKOT s prakso 4. TAJNIK KORESPONDENT v komercialnem sektorju Pogoj: Najmanj 6-letno prakso, dobončano viftjo • aH srednjo šolsko izobrazbo in cnanje dvek tui^ jezikov 5. VEC NK DELAVCEV za fizična dela v metalurških oforattk 6. 1 KVALIFICIRANEGA KLEPARJA za samostojna dela. Ponudbe je poslati kadrovskemu sektorju Ze!«««»e Store do 15. junija 1963, ra23pis pa velja de zamečbe lčasu vodili z 1:0. Povratna tekma med obema eki- pama (bo v nedeljo v Celju. Zma- govalec tega dvojnega srečanja si ne bo priboril samo naslova okraj- nega prvaka, marveč tudi pravico do sodelovanja v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v slovensko ligo. Remi v Soš.tanju še ne po- meni, da so favoriti tekmovanja igralci celjskega Ohmpa. V no- gometu smo že doživeli nebroj presenečenj, zato tudi tokrat .po- čakaj mo na rezultat, zmagovalcu pa že v naprej čestitamo in želimo obilo uspehov v težkih kvalifika- cijskih igrah. Gre namreč tudi za naslednika, M ga naj dobi moštvo velenjskih nogometašev v družbi najiboljših slovenskih enajstoric. Katastrofa v Zagorju Težko pričakovani dvoboj med zagorskim ProJotarcem ter ŽKK Celjem v okviru drtige republiške košarkarske lige se je končal tra- gično za moštvo, ki se je oziralo za prvim mestom. V dvoboju so nam- reč igralci Proletarca premagali Celjane z visokim rezultatom 58:16, .polčas 32:6. 2e rezultat sam pove, da se Celjani niso mogli uspešno upirati razigranim in ne- primerno boljšim domačinom. HOKEJ NA TRAVI SENOVO : HDK CELJE 1:0 Čeprav tekmovanje v celjsko- zasavski skupini republiške Hge v hokeju na travi še ni končano, pa je vrh več ali manj že izobhko- van; znan pa je tudi prvak, to je Partizan iz Senovega, ki je zadnjo nedeljo na domačem igrišču od- pravil moštvo celjskih hokejistov z najtesnejšim rezultatom 1:0. V drugi tekmi, ki je bila prav ^3ko v Senovem, je Partizan iz Krškega premagal trboveljskega Rudarja z 2:0. Do konca tekmovanja preostane že eno kolo, v katerem se bodo ^ali Krško in Senovo ter trbo- veljski Rudar s HDK Celje. Ven- Domačin ^ je mimo ugovarjala Magda. h-Tu so se p^Je leto naselili nekateri, ki jih nihče ne natanko. >»Nekje moramo začeti,*< je bil van- ^® nestrpen ob Magdinem pripovedo- o^J«- "-Seveda,*- se je starka zamislila in po- okn "^"^^mle, poglej« ga je poklicala k u"' ""^vi eden od teh. Miha«. Pokazala mu njo ob cerkvi; stara lipa je rastla pred ' ^ hišo pa so bile skoraj do strehe nalože- N.p-.^^^vene klopi; vojaki so jih nanosili tja. ijgj^. vojno je živel tam cerkovnik, pa so ga tZ*^"*- Hiša je bila poslej prazna, nedavno Pa se je v«eiil vanjo Miha.« »-Prišel je z Dolenjskega, a nihče ne ve, kaj ga je prignalo sem. Čuden človek je, nikamor ne hodi in z nikomer ne govori veliko. Va- ščanom krpa obleke, da se preživi. Pravi, da je krojač. Lani sem ga prosila, naj bi nekaj šival za naše fante, pa ni maral. Zato seveda še ni ovaduh, morda se boji ali pa kar tako noče. Paziti bi morali nanj in če bi kaj zasle- dili .. .M >^Bom,« je poskočil Jurček. >>Meni se zdi...« »-Nič se ti ne zdi, dokler nisi prepri- čan,« ga je zavrnila Magda. >»Karkoli boš sto- ril, mene vprašaj za svet.« Jurček ji je bil hvaležen in kadar se je kasneje vzpenjal k hišici v rebri, ga ni narda- jala. mučna zadrega kakor prrić. Dnevi so minevali, zgodilo se pa ni nič. Cer- kovnikova hiša je bila kakor izumrla, nihče ni stopil vanjo in nihče iz nje. Samo dim, ki se je valil nad streho, je pričal, da nekdo kuri v pečL Se samega Miha je videl Jurček samo enkrat. Bilo je v mraku in krojač je z likalni- kom prišel na prag ter ga vihtel v oki, da se je razgorelo oglje, ki je tlelo v njem. Jurč^ je sklenil, da sam vidi kako je z njim. Z suknjičem v roki, ki ga je dobil pri Grumovih se je odpravil proti hiši. Srce mu je nemirno bilo, ko je prišel do hišnega praga. CELJSKI TESDNIK STEV. 22 — 7. junija 1963 Pet let napredka velenjske občine Zadnjih pet let pomeni za ve- lenjsko občino nesluten razvoj ce- lotne proizvodnje na osnovi pove- čane storilnosti, modernizacije in boljše izrabe proizvodnih zmoglji- vosti; sočasno pa je to obdobje omogočalo nenehno rast osebne potrošnje, ki povratno vipMva na čedalje hitrejši napredek gospo- darske in družbene dejavnosti. O naporih in uspehih vedenjskih ob- čanov nam najzgovomeje priča več kot enkratni porast celotnega dohodka v gospodarstvu in 90 od- stotno povečanje narodnega do- hodka. Tako dobrih 20 tisoč ve- lenjskih občanov ustvarja okrog 20 milijard vrednosti celotne pro- iza^odnje in narodni dohodek na enega prebivalca znaša nad 360 tisoč dinarjev. Ta izredno nagla rast je bistve- no spremenila strukturo gospo- damsitva in socialnoekonomsko strukturo prebivalstva. Podčrtati pa moramo, da je temu ogrojnne- mu napredku cdlotne proizvodnje enakomerno in skladno sledil raz- voj družbenih služb. Nekdanja vodilna usnjaima je po moči zdrknila na tretje ozi- roma četrto mesto in kaže, da bo ta nekoč edinstveni >^kruh« poleg bivšega malega rudnika v nasled- njih letih zaostajal._____ LIGNIT JE POSTAL OSNOVA vsem sedanjim in bodočim spre- membam, kajti njegova klasična doiba je že mimo in tako v glav- nem že teče oplemeniten preko termoelektrarne v pomoč delav- cem in gospodinjstvom. Še večjo bodočnost pa ima v vpMnjevanju in kemični predelavi. Prav pred petimi leti so velenjski rudarji z novim načinom odkopa — širokim čelom v jami — 2;ačeli z izred- nimi prodzvodnami skoki, ki so edinstveni v naši državi. Iz šilro- kdh, črnih podzemeljskih soban se je umaknil ročni voziček. Na nje- govo mesto pa je prišel tekoči traJk, ki je pomete! z mnogimi ustaljenimi navadami. In rudarji so skorajda podvoj^iM proizvodnjo, saj bodo letos presegli 3 milijo- ne ton. Seveda pa se ne bodo ustavili pri teh številkah — za- vedajo se, da je prav od njihove povečane proizvodnje odvisen bo- doči energokemični kombinat in prav tako nova termoelektrarna, zato nenehno izboljšujejo odkopne metode ter usposabljajo novo ja- mo — zapad, ki bo v bližnji bo- dočnosti morala dajati, kar 6 mi- lijonov ton lignita letno. Toda ne le iproizvodnja; prav v Velenju so dokazali, kolikšnega pomena so za dosego teh uspehov drugi čindJteljd, zato so vložiM ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 6,3 MILIJARDE v ^dnjih 12 letih, medtem ko so v obdobju 1957—1962 zgradili nad 700 stanovanj. To pospešeno grad- njo je narekovalo silno povečanje zaposlenih v gospodarstvu in družbenih službah. Poleg tega pa je rudnik s sodobnim Velenjem odpravil poOproletarca iz vrst ru- darjev, saj prihajajo velenjski ru- darji spočiti na delo in se z dela vračajo v domove, ki jim nudijo prijetno življenje. Niso pa poza- bili, da so novemu mestu potreb- ne trgovine in tako so Velenjčani v zadnjih petih letih pridobili dve veleblagovnici s specializiranimi oddelki, dve trgovini z živilskimi in gospodinjskimi potrebščinami, dve prodajalna mesa, dve konfek- cijski trgovini, trgovino s čevlji, z motornimi vozili in knjigarno. V Šoštanju pa so pojačali tr- govsko mrežo z novogradnjo lo- kalov za prodajo sadja, zelenjave, mesa in delikatese, medtem ko so v Šmairtnem ob Paki preuredili del vinske kleti podjetja >^'-Vino-« in v Skalah odprli trgovino z ži- vih. In samo za ureditev teh pre- potrebnih lokalov je bilo vloženo okrog 250 milijonov dinarjev. S tem še ni v celoti rešena OSKRBA S KMETIJSKIMI PRIDELKI prelbivalcev Šaleške doline, čeprav je v tem času zrasel rastlinjak in se je kmetijsko gospodarstvo Sa- lek prav specializiralo za proiz- vodnjo vrtnarskih pridelkov in mleka. V ta namen so v ŠaleOm pri Velenju zgradili sodoben hlev za 180 krav — mlekaric. Nedo- voljna in nekvalitetna krma ter počasna privajenost živine na farmski način sta dokajšnji vzrok, da zaenkrat ni želenih uspehov. Podobno pa se je pripetilo v rast- linjaku, kjer je zaradi nezadost- ne zaščite zemljišča nastal neljub zastoj ter nujnost preusmeritve za določen čas. Tako bodo letos gojili predvsem fižol in le malo paradižnika. V zadnjih letih so bile dokajš- nje naložbe v kmetijstvu, in sicer največ za nakup živine in zem- ljišč, strojnega parka ter za do- graditev mnogdih kmetijskih ob- jektov. USPEH TURIZMA IN GOSTINSTVA Naravnost plodno obdobje pa sta doživela gostinstvo in turizem, saj sta v kratkem času pridobila vrsto novih lokalov. Hotelu »-Paka^ se je pridružil sodobni bife ter delavski klub, preurejena resta- vracija «-Jezero<-<, Kolodvorska re- stavracija ter hotel »Kajuh-« v Šoštanju. Na ta način je šaleška dolina dobila okrog 160 ležišč, ki skupaj s tremi plandnskimi po- stojankami že pomenijo nekaj. Pa ne le to, posebno je privlačna ar- hitektonska oblikovanost novega Velenja ter močne spremembe zemljišča (jezera nastajajo in umirajo) vsled rudarskih del. Ve- lenjska jezera so z načrtno go- jitvijo rib postala prava poslasti- ca neštetih tujih in domačih go- stov. Največja pridobitev Velenja pa je vsekakor samopostrežni obrat v hotelu »-Paka«. Kljub neštetim poizkusom, da bi vendarle uspešno rešili nešteto drobnib problemov, pa Inž. Ludvik Mali Izvozni jašek v Prelogah bo sča- soma postal ozko grlo proizvodnje lignita NAJBOLJ ZAOSTAJA KOMUNALNA DEJAVNOST Lani ustanovljena obrtno komu- nalna centra zaenkrat še nista uspela rešiti zadovoljivo vzdrže- vanje občanskih cest, pokopališč in drugo, tako da je negodovanje prebivalcev Šaleške doline upra- vičeno, saj so prav ta vprašanja neštetokrat rešljiva z malimi sred- stvi; so pa izrednega pomena za dobro počutje občanov. To se je na zadnjih zborih volivcev odra- žalo v vseh krajih in bržčas bi se z dobrt> voljo dalo odstraniti ne- šteto teh drobnih pomanjkljivosti, ki človeka vsak dan bodejo v oči. Posebno razumevanje pa je ve- lenjska občina v tem obdobju po- kazala do šolstva, saj je bilo zgra- jenih SEST NOVIH ŠOL kar v skupnem številu naložb po- meni nekaj več kot 50 odstotkov, okrajnih investicij v šolstvu v tem času. Nove šole v Paki pri Ve- lenju, v Belih vodah, v Smartnem ob Paki, v Velenju kar dve in še industrijsko rudarska šola so omogočile, da so se vzgojna in učna prizadevanja zelo približala hotenjem in ciljem reformirane šole. Nova delavska univerza pa je v svojih prostorih v tem krat- kem času nudila izobraževanje še več kot deset tisoč občanom. Tudi na kulturne institucije ni- so pozabiM, saj so zgradili nov kulturni dom, delavski klub, med- tem ko pripravljajo ustanovitev muzejske zbirke na velenjskem gradu. Kaže pa, da je prav 1962. leto bilo pomembna mejnica, kaj- ti skorajda ni krajevnega odbora v velenjski občini, ki ne bi imel svoj klubski pax)stor. Ugodno pa je tudi STANJE V ZDRAVSTVU kjer lahko trdimo, da je velenj- ska občina med najrazvitejšimi v naši republild. V sodobnem zdrav- stvenem domu v Velenju so se močno razvile specialistične služ- be, tako da večini bolnikov ni po- treba potovati v Slovenj Gradec ali Celje. Dva dispanzerja za žene in otroke, okuhstična ordinacija, intemistična ordinacija, sodobno iH-ejena fizioterapija ter izredno široko razvita zobozdravstvena služba v mnogočem znižuje viso- ke stroške zdravstvene službe. Posebno pomembna pa je pred- vsem industrijska preventiva, ki je, v zadnjem letu rodila izredne uspehe. To je nekaj uspehov velenjske občine, ki je zaradi predvidenih velikih vlaganj v novogradnje energokemičnega kombinata in predvidene elektrarne B ter no- vogradnje tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju še vedno v obdobju naglo spreminja- joče se strukture prebivalstva. _ -ik PRESENEČENJE V GORIŠKIH BRDAH Tovariš urednik! Borci narodnoosvobodilnega boja in invalidi ZVVI iz Prebolda smo pred dnevi obiskali Tolmin in Kobarid, bolnico Franja in Goriška Brda. In prav v Goriških Brdih so nas pozdra- vili predstavniki ZVVI in nas odpe- ljali k spomeniku padlih borcev. Za- radi prisrčnega sprejema si preboldski invalidi želimo, da bi čimprej lahko vrnili gostoljubnost BrCanom. Emest Emak — Prebold UREDITEV RIBOGOJNICE V Spitaliču pri Slov. Konjicah se pripravljajo na ureditev ribo- gojnice v tem kraju. Teren za to je kar primeren, saj so ga svoje- časno za to že uporabljali in leži v neposredni bližini znanega žič- kega samostana. Ker je v tem kraju že urejeno primemo gosti- šče s tujskimi sobami, bo tudi ureditev ribnika prispevala k raz- voju turizma v tem predelu ob- čine. Tudi v Mozirju uspešen start Tudi v mozirski občini so v po- nedeljek popoldne prvič zasedali novi odborniki občinske skupščine, ki so po svečani prisegi, s katero so se zavezali, da bodo zaupanje občanov — volivcev zastopali kar se da najbolj dostojno, enoglasno izvolili za novega predsednika inž. BRANKA KORBERJA — do- sedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora Mozirje. Za podpredsednika pa so izvo- lili tovariša HINKA COPA. Po zahvalnem govoru novega predsednika, ki je nakazal nekaj IVEVSAKDAJVJl DOGODEK Tovariš urednik, čutim dolžno&f, da vam opišem primer, ki se je pripetil pred nedavnim na eni izmed osemletk v šmarski občini. Nekaj dijakov, ki bi jih po dejanju lahko oz- načili za >huligame< so hoteli šolo z učenci in učitelji minirati. K sreči se je rešitelj oglasil zadnji hip. To dejanje je več kot nezaslišano, še huje pri tem pa je, da je vodstvo šole ta primer popolnoma zakrilo, tako da celo marsikateri učitelj tega kolek- tiva ni zvedel za to dejanje. Vprašanje je, če je takšno ščitenje mladih prestop- nikov, ki k sreči niso mogli uresničiti svojega naklepa, pravilino. Menim, da je vodstvo šole pogrešilo, kajti zakriva- nje dejanja daje bržčas le vzpodbudo k nadaljnjim sličnim dejanjem. Seveda pa stvar v lokalnem merilu ne more ostati skrita in dobro bi bilo, če bi to zadevo obravnavali širše, da bi ne na- vsezadnje vsa krivda padla na celotni kolektiv, ki vrši svojo vzgojno-izobra- ževalno funkcijo. perečih problemov ter perspektiv vo razvoja na področju gozdar, stva, kmetijstva in turizma v Zgornji Savinjski dolini, so izvo.. lili komisijo za volitve in im^o, vanja ter komisijo za statut ob» čine. Zatem pa so enoglasno izvolili odbornike v okrajno skupščin^ Celje ter poslance za zvezne jjj republiške zbore. Inž. Branko Korber GIBANJE PREBIVALSTVA ŽALEC Matična dejstva v času od 26. maja do 1. junija 1963 na območju občine Ža- lec. Primerov rojstva ni bilo. SKLENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: REZMAN Valentin, rudar, Ponikva pri Žalcu 49 in OGRAJENŠEK Marija, po- Ijedelka, Ponikva pri Žalcu št. 51, LE- SJAK Alojzij, mizar. Spodnja Ponkvica št. 6 in KAC Ana, poljedelka. Zgornje Roje 14. KAC Anton, šofer. Zgornje Ro- je 14 in POŽEK Zofija, trgovska pomoč- nica, Šempeter v Sav. dolini 66. JAN- ŠE Jožef, diplomiran ekonomist, Žalec št. 249 in POLJANŠEK Marija, medicin- ska sestra, Žalec št. 160. DERCA Franc, strojni ključavničar, Šešče pri Prebol- du 52 in REBERŠEK Vilhelmina, tkalka, Dolenja vas št. 68. BOGOVIC Ivan, ke- motehnik, Ljubljana, Vevče 42 in ŠKA- FER Ana, študent farmacije, Gotovlje 145. PŠENIC Alfonz, delavec, Vrbje 8 in MOHORIC Marija, tov. deilavka, Ža- lec 122. HRIBERNIK Franc, tovarniški delavec. Male Braslovče št. 2 in DROB- NAK Jožefa, tovarniška delavka. Breg pri Polžji št. 57. KREFL Jožef, kmet, stanujoč Pusto polje 14 in LESAR Ma- rija, poljedelka, Jeromin št. 14. POD- BREGAR Stanislav, rudar, Zahomec 13 in GORICAN Marija, polje»delka, Stop- nik št. 191. UMRLI SO: POZNIC Marija, stara 79 let, gospo-j dinja, stanujoča Vransko št. 53. ŠIBILA 1 Julijana, stara 61 let, kmelovalka iz! Matk št. 60. TIC Štefanija roj. ARAUS,' stara 68 let, upokojenka iz Pesjega št. 61. CATER Božidar, star 43 let, tovar- niški delavec, iz Migojnic št. 64. RATEJ Ludvik, star 73 let, oskrbovanec iz Per- nove«a 4. LAMPRET Julijana roj. SED- MLNEK, stara 73 let, kmetovalka iz Zgornjih Roj št. 10. LESJAK Jožef, star 50 let, kmet iz Janškovega sela št, 22. JURAK Martin, star 58 let, kovač iz Rečice ob Savinji. KRANJC Jože, star 61 let, upokojenec iz Lipe št, 23, p. Štore, HRIBERŠEK Darko, star 6 ted- nov, otrok, Spodnje Grušovlje št. 1. VELENJE Na področjn občine Velenje se je ˇ času od 1. do 31. 5. 1963 rodilo 5 dečkov in 5 deklic POROKE: Korošec Rudolf, rudar iz Velenja in Suhovršnik Ana, kuharica iz Velenja. Zadnik Janez, rudar iz Velenja in Kranjc Marija, čistiUca iz Velenja. Meh Mihael, rudar iz Pake in Stropnik Iva- na, delavka iz Hrastovca. Urbane Franc, vrtnar iz Skornega in Znidar Frančiška, delavka iz Velenja, Ramšak Franc, ru- dar iz Velenja in Djokač Emilija, go- spodinja iz Velenja. Ferarič Jože, stroj, ključavničar iz Velenja in Zupane Aloj- zija, delavka iz Velenja, Ledinek Jože, rudar iz Plešivca in Lepko Olga, de- lavka iz Plešivca. Kuhar Oton, železo- strugar iz Ložnice in Steiner Marija, čistilka iz Laz. Pustinek Ivan, elektro- monter iz Velenja in Rebernik Cecilija, poljedelka iz Arnač Berložnik Melhijor iz Raven in Špeh Antonija, delavka iz Ravn. Berložnik Anton, delavec iz Sv. Florijana in Kovač Angela, usnjarski tehnik iz Šoštanja. Stropnik Anton, de- lavec iz Topolšice in Jelenko Justina, gospod, pomočnica iz Topolšice. Strop- nik Janez, delavec iz Lepe njive in Stropnik Frančiška, delavka iz Topol- šice. Hrastnik Jože, delavec iz Ravn in OB STOLETNICI RDE{!EG4 KRI24 Občinska organizacija Rdečega križa v Žalcu je za letošnjo proslavo 100-let- nice ustanovitve te humane organizaci- je priredila potujočo razstavo, ki pri- kazuje dejavnost osnovnih organizacij RK žalske občine od ustanovitve pa do danes. Razstava bo v Žalcu 8. in 9. junija v dvorani kmeitjske zadruge >Savinjska dolina«, zatem pa si jo bodo lahko ogle- dali prebivalci Petrove, Liboje, Pireši- ce, Griž, Šempetra, Polzele. Prebolda, Braslovč, Gomilskega in Tabora. Pose- ben poudarek na tej razstavi pa je predvsem na delu podmladkarjev Rdeče- ga križa. — O. Pivc Borovnik Ivanka, delavka iz Ravn. Hla- dina Milan, delavec iz Pesjega in Briš- nik Darinka, uslužbenka iz Pesjega. Osojnik Ivan, ing. kemije iz Šoštanja in Coklin Hedvika, uslužbenka iz Met- leč. Kidrič Franc, vojni invalid iz Celj« in Jazbinšek Frančiška, bolniška strež- nica iz Topolšice. Brložnik Franc, dela- vec iz Lokovice in Ramšak Berta, usluž- benka iz Šoštanja. Petek Adolf, klju- čavničar iz Velenja in Jazbec Emilija- Marija, šivilja iz Šmartnega ob Paki. SMRTI: Ban Marija, kmetica iz Podgore 27, stara 80 let. Hudohreznik Elizabeta, upokojenka iz Peeja 34, stara 88 let. Brunšek Janez, inv. upokojenec iz Šale- ka 32, sjar 65 let. Terglav Alojz, inv. upokojenec, star 66 let, doma iz Arnač. Rožič Jurij, prevžitkar iz Družmirja, star 87 let. Ropotar Antonija, gospodi- nja iz Gaberk, stara 79 let. Acman Te- rezija, kmetica iz Belih vod, stara 71 let. Hriberšek Uršula, prevžitkarica iz Belih vod, stara 79 let. Jug Marija, pre- vžitkarica iz Ravn, stara 79 let. To- vornik Franc, služitelj iz Celja, star 43 let. Anžej Frančiška, gospodinja iz Rar« stara 66 let. LAŠKO Na območju občine Laško so se ' preteklem tednu poročili: KAMENŠEK Jože, rudar iz Rečice št. 19 in DEŽECAK Jožefa, navijalka iz Pla- zovja št. 6. KRISTANC Franc, rudar ii Lokavca št. 58 in GRADIŠNIK Helena, lakirka iz Lokavca št. 55. JANCIC Kari, elektro-monter iz Dola pri Hrastniku št. II in OMRZEL Jožefa, delavka iz Doli pri Hrastniku št. 11. UMRLI SO: GUCEK Rudolf, star 65 let, posestnik iz Mišjega dola št. 1. KACIC Ciril, star 78 let, upokojenec iz Debrega št. 10. JE- ZERNIK Ivan, star 69 let, upokojenet iz Laškega št. 222. Rojstev v preteklem tednu ni bilo. ŠENTJUR PRI CELJU V preteklem etdnu so se zgodila območju občine Šentjur pri Celju sle- deča matična dejstva: ROJSTVA: ^ Rodili sta se dve deklici ¦ SMRTI: ^ KOŽELJ Frančiška, preužitkarica i* Planinske vasi št. 7, stara 72 let. RO- MIH Marica, otrok iz Dobja pri Plani- ni, star 9 mesecev. PRISTOVNIK Jakob, inv. upokojenec iz Rifnika 39, star let. POROKE: KUKOVIC Jožef, sprevodnik na ^že- leznici iz Kamena št. 33 in GAjšE* Marija, poljedelka iz Luterij pri Po- nikvi št. 35. GREIF Štefan, delavec i» Gornje Gorice pri Mariboru in SKALt Marija, delavka iz Sel pri Slivnici št- 2. KOTNIK Anton, poljedelec iz Lop«c« št. 59 Prevorje in PAVLINC Terezij«- poljedelka iz Lok pri Planini št. t'; KLAJNŠEK Ivan, premikač iz Tratna P«* Grobelnem in ROZMAN Justina, poU** delka iz Tratne št. 20. SLOV. KONJICE Na območju občine Slovenske Ko«j"^' je bilo 1. 5. do 31. 5. rojenih: 4 deklif« in 4 dečki. POROKE: Brodej Konrad, kmet. Brezen 55 J* Pogladič Marija, polj. del. Brezen '.¦ Volavc Jožef, polj. del, Brefeen 61 ' Slapernik Ivana, polj. del., Brdce Koprivnik Kari, delavec. Gorenje 22 ' Rožen Ivana, delavka, Zg. Zreče 'j Pavlic Tomo, delaveic. Marija na M" 416 in Tomažič Matilda, delavka, No^| Dobrava 62. Jezovšek Jožef, delavec./^^ Konjice in Vidmar Karolina, učitelj"-^ Loče 69. Mumel Jožef, mizar. Dobra' pri Koniicah 36 in Hrovat Elizabe<»- polj. del., Boharina 26. Bobik i"^'-, skladiščnik. Boharina 7 in Prelogar Ky rija, delavka, Crešnova 5. Ostrozj^^. Alojz. tov. del., St. Slemene 13 in bernik Antonija, tov. del.. Skedenj Retuznik Rudolf, ključavničar, Sp. loge 2 in Bezeinšek Marija, delavka, % to št. 14. Kosi Alojz, upokojenec. 4 in Kačičnik roj. Ribič Julij*""' spodinja, Koble 4. Kričaj Alojz. P del., Sp. Dolič 34 in Iršič Olga, f\. del.. Stranice 54. Ledinek Jožef. »/ torist. Kraberk 12 in Mumel J"^ uslužbenka, Dobrava pri Konjican UMRLI: ,1 Golčman Janez, star 78 let. P'fj jt. 1. Štruc Ivan. star 57 let. Pre^J'V Šlosar Ana, stara 43 let. Bezina -"o-pj Marija, stara 85 let. Slov. Konjice^ p.^I, nik Feliks, star 71 let. Zeče. K?" )« Janez, star 75 let. Koroška vas S|\rl' Kvas Marija, stara 71 let. Pad?,^''i,arj'" 9. Štraus Jurij, star 70 let. Sk»f"^fli'' 3. Mauher Alojzija, stara 71 let. >' .^^^^______^ ¦ - Foto-Pelikan CELJE ima zopet telefon št. 21-02. Se priporoča! Sestali so se prTič 3. junija se je prvič sestala nova občinska skupščina občine Velenje v Šoštanju ter konstituirala. Na tej prvi delovni seji pa bodo člani nove občinske skupščine izvolili odbornike v okrajno skupščino ter poslance za zbore republiške in zvezne skupščine. Po podatkih, ki smo jih prejeli od občinske komisije velenjske občine, objavljamo seznam 70 izvoljenih od- bornikov od predlaganih 91. V OBČINSKI ZBOR SO BILI IZ- VOLJENI: V Belih vodah Jože Me- lanšek, v Cirkovcah Jože Cevzar, v Družmirju Jože VerbiC, v Gorenju Jože Kovač, v Lokovici Anton Ledi- nek, v Paki pri Velenju Viktor Av- beršek, v Pesju Jože Jerič, v Ple- šivcu Martin Marolt, v Podkraju Alojz Glavnik, v Ravnah Franc Hu- domal, v Skornem in Florjanu Rudolf Mešič, v Saleku Jože Plazi, v Šentilju Franc Sredinšek, v Skalah Ivan Arlič, v Smartnem ob Paki Anton Likeb in Stane Prašnikar, v Šoštanju Ivan Gu- šiC, Peter Rihterič, Andrej Veble in inž. Zora Valentinčič, v Topolšici dr. Anton Cestnik in Anton Hliš, v Velenju pa dosedanji podpredsednik občinskega ljudskega odbora Anton MoCilnik, inž, Marija Polh, Zinka Pečnik, Majda Gaberšek, Marjan Sušteršič, Franc Lenart, Anica Pod- lesnik, Dana Valenčak, inž. Peter Krapež, inž. Ludvik Mali — dosedanji predsednik občinskega ljudskega od- bora, Franc Korun in Franc Anželak. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI PA so BILI IZVOLJENI: v »Galan- teriji« in v »Topru« v Šoštanju Fa- nika Rifelj, v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju Ivan Atelšek in Ivanka Podpečan, v go- stinstvu in v banki Fanika Romih, v komunalni dejavnosti Vlado Peter- nel. v lesno industrijskem kombinatu v Šoštanju in mizarstvu v Velenju Jože Mravljak, v Chrom metalu in gumirnici v Velenju ter celotni obrti v občini Maks Dvornik, v enotah PTT, DES in prometni sekciji v Šoštanju Viktor Zager, v rudniku lignita v Velenju inž. piril Mislej, Jože Berlinger, Inž. Anton KovačiC, inž. Jurij JuranCiC, inž. Dušan Ja- nežič, Alojz Sevšek, Ivan Simoniti, Vlado Primožič, Marjan Novinšek, Vlado Leban in Rudi Delopst, v šo- štanjski termoelektrarni Ferdo Tam- še, v trgovini šoštanjske občine Ivan Povh, v »Vegradu« in Projektivnem biroju v Velenju Alojz RaCiC, v kme- tijski zadrugi Ivan Gošnlk, v kmetij- skem gospodarstvu Jože KvartiC. v industrijsko rudarski Soli Jože Vo- grinc. na osnovnih šolah v Velenju Marija 2užek in Manira Blatnik, v obeh osnovnih šolah v Šoštanju Vida Bukovac, v bolnišnici za TBC v To- polšici dr. Tatjana Resman in Ivo Blekač. v zdravstvenem domu v Ve- lenju dr. Anton Crepinšek, v zavodu za zanoslovanje delavcev Jožica Vre- čar in v občinskem lindskem odboru v Šoštanju Mirko AjdiC. -ik IZ ŠENTJERNEJA Te dni bo krajevni odbor Socialistič- ne zveze v Sentjerneiju pri Ločah začel z nabiralno akcijo zbiranja lesa in dru- gega materiala za gradnjo primernih prostorov družbenih organizac'ij. Občiinsk ljudski odbor je odobritev za nabiranje lesa že izdal. Pričakujejo, da bodo s prizadevanjem prebivalcev vendarle do- bili sčasoma prostore z« sestanke in različne prireditve. Komunalna banica v Celju Komimalna banka Celje z ekspoziturami in podružnico Celjsko mestno hranilnico obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. DOBER ZAČETEK V ponedeljek so se tako kot vsepovsod po vsej domovini sesta- li tudi v Šoštanju odborniki nove občinske skupščine Velenje. Raz- položenje v sejnih dvoranah, kjer sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sprva ločeno zasedala ter kasneje na skupni seji obeh zborov, je bilo vedro in svečano, saj je večina odbornikov prvič stopila v te prostore ter zasedla mesto tistih, ki so doslej krojili usodo občine ter odločali o vseh velikih in malih zadevah, ki se tičejo slehernega. Po volitvah članov verifikacij- ske komisije in sami verifikaciji mandata so odborniki dali sloves- no izjavo, da bodo kot voljeni predstavniki občanov storili vse za čim hitrejši razvoj socializma v občini. Skupno sejo obeh zborov pa je vse do izvolitve novega predsed- nika vodil najstarejši član občin- ske skupščine upravnik bolnice TBC v Topolščici dr. IVAN CEST- NIK. Za novega predsednika občin- ske skupščine Velenje so izvolili inž. LUDVIKA MALIJA — dose- danjega predsednika občinskega ljudskega odbora Velenje, prav tako pa so za podpredsednika iz- volila TONETA MOCILNIKA — dosedanj^a podpredsednika. Ta- ko v velenjski občini ni prišlo do nekih sprememb. Novoizvoljeni predsednik se je vsem iskreno za- hvalil za zaupanje ter v širšem govoru spregovoril o nalogah od- bornikov ter občinske skupščine, obenem pa je podal kratek per- spektivni vpogled v bodočo rast velenjske komune. Posebej pomembno pa je dej- stvo, da so se prve seje udeležili skorajda vsi odborniki in upamo lahko, da bo nova občinska skup- ščina to svojo dolžnost čutila tudi naslednji dve ali štiri leta, kolikor traja mandatna doba odbornikov. -ik CELJSKI TEDNIK STEV. 22 — 7. junija 1963 OBJAVE IN OCLASI TKST — BENETKE — Stalni dvo- .„-vni izleti z avtobusi. Sprejemamo i«ktlvne in individualne prijave. TRST ALI V GORICO — stalni nAdnevni izleti z avtobusi. Spreje- ^anio kolektivne in individualne pri- ^^7*'»PO ŠVICI!« šestdnevno potova- nj v avgustu. 4 »AŽURNA OBALA!« šestdnevno nntovanje v septembru. P% KOLEKTIVI! Prirejamo eno In c^dnevne izlete preko Plitvičkih je- ,fr v Opatijo, nadalje preko Vršiča — mngarta ter ostale po Vaši želji Iz- hrane turistične kraje naše domovine, ^ave sprejema Kompas — Celje — Sefon 23-50. za vse objavljene izlete vam po »eljl brezplačno dostavimo programe. pred vsakim izletom obiščite turi- stično podjetje Kompas — Celje. Or- ganiziramo kolektivna potovanja In Izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z re^Silinl in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje pro- dajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informaci- je, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetuj- te v poslovalnici Kompas — Celje, Telefon 23-50 GLEDALIŠČ E SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 7. junija 1963 ob 15.50 uri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. I. šolski abonma in izven. Nekaj vstop- nic je še na razpolago. Petek, 7. junija 1963 ob 20. uri: Pero Budak: METEZ. Gostovanje v Šent- jurju. Sobota, 8. junija ob W.30 luri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Iz- ven abonmaja. Vsto^jnice so v proda- NeikJja, 9. junija ob 10. uri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. H. nedeljski dopol. abonma in izven. Ne- kaj vstopnic je še na razpolago. Nedelja, 9. junija 1963 ob 15.30 uri: SMEH NI GREH — večer poljske sati- re. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Torek, 11. junija 1963 ob 20. uri: Pero Budak: METEZ. Gostovanje v Mozirju. Četrtek, 13. junija 1963 ob 20. uri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Go- stovanje v Vojniku. Petek, 14. iunija 1963 ob 19.30 uri: SMEH NI GREH — večer poljske sati- re. Gostovanje v Slovenskih Konjicah Sobota, 13. junija 1963 ob 17. uri: Janei Zmavc: JUBILEJ. Zaključena predsta va za Cinkarno Celje. KINO KINO UNION ^, . ,.. Do 9. 6. 1963 »LAZNl ZAKON«, italijan- ^^ski barvni Cs film. ^^^^^ ^^^^^ .3^6''-^"if i.'l%3 .DOBRI LJUDJEc. ruski film KINO METROPOL . , „ Do 9. 6. 1963 .PONAREJEVALEC IZ LONDONA., nemški film 10, 6. - 13. 6. 1963 .PUSTOLOVŠČINA MLADENICAc, amer. barvni Cc film U. 6. _ 16. 6. 1963 .ZA VEDNO SKL- PA]<, egiptovski film tETNI KINO „^ , Do 8. 6. 1%3 .JEZIK ZA ZOBEc, fran- coski film „, (>• - 10 6. 1963 .PLAVI ANGEL«, am. tt'T-%^""5. 1963 .PREPOVEDANI .PLANETi, amer. barvni »' (.. - U. 6. 1%3 .JAZZ, LJLBEŽEN, PESEM«, nemški film MATINEJA ^ f>. 1%3 .MOZ V DEŽNEM PLASCU«, »mer. film ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN fROSVETE BREŽICE - 8. 6. l%3 .NAJLJUBŠI UČENEC«, ^ «ner. film - 10. 6. 1963 .GOLIJAT IN GI- GANTI«, italijaasko-španski Iilm '2. 6. 1963 .ONO JE JACE OD MENE«. irancosko-neniški film „__, <>• - 13. 6. 1963 .KAM S TRUPLOM«, »talijanski film »PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo ¦'INO ODSEK SEVNICA - 9. 6. 1%3 .RISARKA MODE- l^V«, amor. film ^'NO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI .M 9. 6. 1963 .RIMSKA SUŽNJA«, ita- ujanski barvni Cs film '2- in r,. 6. 1963 .RAZBESNELO MOR- JE«, amer. film OBVESTILO Avto moto društvo Slander Ce- •Je obvešča vse svoje člantf, da bo ^ ^10. junija dalje vršilo redno j Službo — pranje in mazanje mo- *«»^ih vozil vsak dan od 15. do bolr?*^^ v Ipavčevi ulici nasprotij PRODAM KOPALNO KAD prodam. Naslov v upra- vi lista. LEPO UREJENO POSESTVO: vinograd, sadovnjak in gozd, prodam. Naslov v upravi lista. SLADKO KOŠNJO prodam. Ocvirk Pa- vel, Zagrad 110. PRODAM psa .Sarplaninca«. Slomškov trg 9. PRODAM dobro ohranjeno motorno ko- lo .VESPA«. Ogled od 16-18 ure. Ver- derber Igor — Mariborska 200. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v bUiini postaje za zamenjavo primer- nega stanovanja, v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe poslati na upravo lista pod »prilika 1.300«. PRODAM FIAT 600. Vransko 68. KU PIM KUPIM stanovanje s pritiklinami ali plačam najemnino za 10 let in več vnaprej po dogovoru, čakam tudi na nedograjeno stanovanje. Ponudbe po- slati na upravo lista pod .posojilo«. STAN OVA N J A DVE MIRNI TOVARISICI iščeta oprem- ljeno sobo. Nudijo pomoč pri gospo- dinjstvu. Naslov oddati na upravi li- sta. OPREMLJENO SOBO s posebnim vho- dom oddam dvema dijakinjama ali bolničarkama. Naslov v oglasnem od- delku. IŠČEM prazno sobo s posebnim vho- dom. Plačam ali pomagam pri gospo- dinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. V CELJU zamenjam prostorno, sončno trosobno stanovanje v centru za manj- še dvosobno. Vprašajte na upravi Celj- skega tednika. SLUŽBE Hotel Evropa Celje potrebuje za čas letne sezone DVE NATAKARICI. Osebni prejemki glasom pogodbe. Zglasite se oselmo v dopoldanskih urah. ŽENSKA srednjih let prevzame mesto hišnika. Pogoj: dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. ZA POMOČ v gospodinjstvu nudim pol- no oskrbo. Naslov v upravi lista. Iščemo gospodinjsko pomočnico za Ljubljano. Vešča naj bo vseh gospo- dinjskih del in kuhe. Plača zelo ugodna. Vprašati pri Polutnik Silva, Kersniko- va 4, pritličje levo — Celje. RAZNO TRIČLANSKA DRUZLNA z manjšim po- sestvom sprejme upokojenko za po- moč v gospodinjstvu ali dekle staro okrog 13 let — možnost posvojitve. Naslov v upravi lista. V -VARSTVO oddana očala z zlatim ok- virjem »AMOR« dne 18. 5. med tekmo za glazijo, fantu v sivi srajci, naj se oddajo na upravo Celjskega tednika. POŠTENEGA NAJDITELJA zlate broše izgubljene 24. 5. od Miklošičeve ulice do Poliklinike ob 14. uri prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Stepihar Anica — Prešernova 8/n. SAMOSTOJNI dobro -situirani obrtnik sprejme takoj priučeno šiviljo ali tr- govsko pomočnico staro do 25 let. Os- talo po dogovoru. Ponudbe poslati pod šifro .Obrtnik«. POPRAVEK PREKLICA OBJAVLJENE- GA V 21. ŠTEVILKI. Podpisani ZEMLJAK Jože iz Jurklošt- ra preklicujem izjavo zoper OCVIRK Franca iz Jurkloštra, glede Pompotove- ga psa, ter izjavljam, da je vse neres- nično in se zahvaljujem OCVIRK Fran- cu, da je odstopil od tožbe. RAZNA TEŽAŠKA DELA bi opravljal po nekaj ur dnevno v Celju ali bliž- nji okolici. Ponudbe na upravo lista pod šifro .tudi akord«. OBVESTILA Društvo stenografov in strojepiscev Celje vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v četrl^ 13. junija 1963 ob 19. uri v učilnici Ekonomske šole v Vod- nikovi uldoi z običajnim dnevnim redom. Ce ob napovedani uri ne bo navzočih dovolj članov oziroma članic, bo pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi na istem mestu. OBVESTILO VOLIVCEM Vse volivce, ki so naleteli na volitvah v občinsko skupščino dne 26. maja na kakršne koli zapreke (niso bili vpisani v vol. imenik, vpisani z napačnimi po- datki, težave z volilnimi odbori itd.) pozivamo, da sporočijo vse to Uradu za volilne imenike pri ObLO Celje. Gle- dališka 2 (pritličje levo), tel. 21-27. ali krajevnim uradom ali pa predstavnikom krajevne organizacije SZDL. Občinski ljudski odbor SZDL Celje OBVESTILO Na podlagi zakonitih predpisov se poziva vse koristnike zemljišč, da na njih obvezno uničujejo divji hmelj do 15. junija t. 1. Nadalje, da na krom- piriščih ali drugih rastlinah sproti uni- čujejo koloradskega hrošča, ter zatira- jo nevarne rastlinske bolezni — pred- vsem krompirjevo plesen in drngi ne- varni plevel. To zatiranje izvaja ludi Kmetijska zadruga Celje po naročilu in plačilu. Prekrški določil tega obvestila so kax nivi na osnovi tozadevnih zakonitih predpisov. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Kmetijska inšpekcija Olepševalno in turistično društvo Celje -sporoča, da prireja vse nedelje meseca junija promenadne koncerte v Mestnem parku. Prvi koncert bo v ne- deljo 9. junija s pričetkom ob 10.30 uri. Vstopnina: odrasli 40, otroci 20 dinarjev. Celjska turistična zveza opozarja in- teresente, ki se zanimajo za letni do- pust v Logarski dolini in na Celjski koči, da si sobe pravočasno rezervirajo pri Planinskem društvu Celje ali pa pri upravah obeh domov. Cena pensi- ona 1300 dinarjev. Celjska turistična zveza obvešča tudi interesente, ki se zanimajo za letni dopust v Mozirju, Gornjem gradu, Ljub- nem, Lučah in v Solčavi, da si rezervi- rajo pravočasno sobe pri Turističnih društvih omenjenih krajev. Cena pen- sionov od 900 - 1200 dinarjev. RAZPISI ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PRO- MEl V CELJU objavlja razpis za naslednje oddelke: 1. Oddelek za priučene trgovske de- lavce. Šolanje enoletno. Pogoj za vpis dovršena osnovna šola in najmanj eno-, letna zaposlitev v trgovini. 2. Oddelek za poslovodje, oddelko- vodje in glavne skladi.ščnike. šolanje enoletno. Pogoj za vpi« kvalifikacija v trgovini in 5-letni staž. 3. Oddelek za komercialiste. Šolanje dvoletno. Pogoj za vpis kvalifikacija v trgovini in 2-lethi staž. Poleg zgoraj navedenih dokumentov morajo kandidati še predložiti izjavo o plačilu šolnine, ki bo znašala v šol- skem letu 1963/64: na oddelku za po- slovodje 5.000 din, na oddelku za pri- učene trgovske delavce in oddelku ko- mercialistov 8.000 dinarjev mesečno. Prijave sprejema tajništvo Šolskega centra do 30. junija 1963, kjer lahko dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Ravnateljstvo GIMNAZIJA V CELJU objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v I. razred za šolsko leto 1965/ 1964. 1. V prvi razred bo sprejetih 5*0 učencev. 2. Pogoji za vpis: a) uspešno dovršena osnovna šola, b) starost do 17 let. 5. Prijave za vpis (na obrazcih DZS št. 1,20), kolkovane z din 50 državne takse sprejema uprava šole do 19. juni- ja 1963. Prijavi morajo biti priložene tele listine: a) rojstni list. b) zadnje šolsko spričevalo, c) listina, ki dokazuje potek in nspeh šolanja v osnovni šoli (izpisek Iz matič- nega lista ali dijaška knjižica), d) mnenje osnovne šole o sposobno- stih in nagnjenjih kandidata, če priha- ja neposredno iz osnovne šole. 4. Izid razpisa bo objavljen 25. juni- ja 1%5 na oglasni deski v šoli. Ravnateljstvo UČITELJIŠČE CELJE razpisuje vpis v I. razred v šol. letu 1963-64 za 90 dijakov. Prošnje, kolkovane z 50 din je treba poslati preko svojih šol najkasneje do 21. junija in priložiti: šolsko spričevalo o dovršeni osemletki, rojstni list, mnenje šole o poteku in uspehu šo- lanja ter odnos kandidata do učenja, kar priloži prošnji upraviteljstvo šole. Prijavljeni kandidati naj se zglasijo na našem učiteljišču 24. junija ob 8. url, da bodo po preizkusu posluha in po zdravniškem pregledu opravili še iz- pit iz slovenščine in matematike. Od- iičnjaki in kandidati s prav dobrim uspehom bodo izpita iz .slovenščine in matematike oproščeni. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA Kidričeva 5 razpisuje reden vpis učencev za šolsko leto 1%3/ 1964 v naslednje oddelke: v gradbeni oddelek 40 učencev v strojni oddelek 25 učencev Kandidati za vpis morajo do 22. ju- nija 1963 predložiti naslednje listine: 1. prošnjo za sprejem, kolkovano z drž. kolekom za 50 diin; 2. izpisek iz matične knjige; 3. spričevalo dokončane osemletke; 4. izpolnjen obrazec 1,20. Izbor kandidatov, ki ne smejo biti sta- rejši od 17 let, bo opravila komisija za sprejem. V kolikor bo več kandida- tov, kakor razpisanih prostih mest, bo izbor opravljen na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu, ki bo 24. junija 1963 ob 8. uri v prostorih Tehniške šole. Sprejemni izpit obsega: slovenski je- zik (pismeno in ustno) in matematiko (pismeno in ustno). Informativno pozivamo kandidate, ki se nameravajo v šolskem letu 1963/64 vpisati v oddelek za odrasle in to v strojni, elektro, gradbeni in lesnoindu- strijski oddelek, da se do 30. 6._ 1963, prijavijo v tajništvu šole. Prijavijo naj se le tisti kandidati, ki ustrezajo pogo- jem vpisa, ki so: 1. dovršena osemletka; 2. odslužen vojaški rok; 3. da je kandidat v delovnem raz- merju kot kvalificiran delavec najmanj 3 leta. Redni razpis za vpis v oddelek za od- rasle v jesenskem roku, če bo zadostno število ustreznih prijav in če bo šola do takrat uspela ugodno rešiti vpraša- nje šolskih prostorov. ŠOLSKI ODBOR ADMINISTRATIVNE ŠOLE V CELJU razpisuje vpis 75 novincev v I. letnik šol 1. 1965/1964 Pogoji za vpis: a) vsaj 8-letna, z uspehom končana osnovna šola b) zdrave oči in roke c) starost največ do 17 let č) z uspehom opravljeni preizkns znanja slovenščine in družb. ekon. vzgoje. Kandidati naj najpozneje do 20. ju- nija predložijo ravnateljstvu admini- strativne šole CeHje, Dečkova c. 1. poštni predal 62: a) prijavo na obr. 1,20, kolkovano z din 50, - drž. takse b) lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom c) zadnje šoLsko spričevalo v izvirniku č) izpisek iz rojstne matične knjige Nepopolnih prijav šola ne bo upošte- vala. Preizkus znanja bo 22. junija ob 8. uri na administrativni šoli. Celje, Deč- kova c. 1. O dokončnem sprejemu bo glede na šolski uspeh in uspeh pri preizkusu znanja odločila komisija šolskega od- bora za vpis. TEHNIŠKA SREDNJA SOLA VIDEM-KRSKO razpisuje po sklepu šolskega od- bora z dne 29. maja tega leta vpis v I. letnike TSS strojne in elektro stroke za šolsko leto 1963/64. V I. letnik strojnega odseka bo sprejetih 35 učencev, v I. letnik elektro odseka bo sprejetih 70 učencev. Pogoji za sprejem so: 1. uspešno dokončana osnovna šola, Z. starostna meja do 18 let, 3. uspešno opravljen preizkusni izpit. Prijavo za vpis kolkujte s kol- kom za 50 din in priložite: 1. zaključno spričevalo osnovne šole, 2. rojstni list, 3. mnenje zadnje šole, 4. zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 5. dopisnico s točnim naslovom za obvestilo o sprejemu, 6. otroci padlih borcev, žrtev fa- šističnega terorja, vojnih in- validov, aktivistov NOB ter otroci brez staršev prilože še priporočilo ZB, Z V VI oz. ob- činskega odbora. Prijave za vpis sprejema šola do 22. junija tega leta. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Kandidati bodo v dneh 24. in 25. junija opravljali preizkusni iz- pit iz slovenskega jezika in mate- matike. Pričetek izpitov bo 24. junija ob 8. uri po razporedu, ki bo objav- ljen na oglasni deski. Dijaki, ki žele biti sprejeti v di- jaški dom, vlože prošnjo direktno na upravo doma v Krškem. Uprava šole OKLIC O JAVNI PRODAJI Po 30. in 41. členu uredbe o prisil- ni izterjavi davkov in drugih proračun- skih dohodkov (Uradni list FLRJ. št. 33/33 in 25/57). Obveščamo da bo javna prodaja naj- denih stvari, katerih lastniki se v enem letu po objavi niso zglasili, dne 10. 6. 1963 v kletnih prostorih Občinskega ljudskega odbora Celje, Gledališka uli- ca štev. 2 ob 8. uri. Javno se bo prodalo: moška dvokolesa raznih znamk, ženska dvokolesa raznih znamk, mopedi raznih znamk, avtoplašči raznih velikosti in znamk, deli moških in ženskih dvokoles, ter ostale manjše stvari (obleke, dežnike, aktovke). Kupnina se mora plačati na javni dražbi. Ce se najdene stvari na prvi dražbi ne bodo prodale, bo druga dražba, dne 13. 6. 1963 ob 8. uri na istem mestu. VARTEKS - CELJE, Prešernova 8 sprejme trgovskega pomočnika po možnosti z nekoliko znanja aranžerstvo. Začasno stanovanje preskrbljeno' Odbor ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASi POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici: 14-dnevno potovanje z avionom, vla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu juliju. Prijave sprejemamo do 23. ju- nija 1963. 8-dnevno potovanje z vlakom na DANSKO in ŠVEDSKO Z Ogledom MtJNCHENA, KOBENHAVNA In MALMOJA, v dneh od 12. do 19. ju- lija 1963. Prijave sprejemamo do za- sedbe. 2-dnevnl Izlet z avtobusom v TRST In BENETKE meseca julija. Prijave do 15. jimija. Za šolske ekskurzije in Izlete nudi- mo prevoz s popustom. Za delovne kolektive prirej amo_^- lete po vsej domovini. IZLETNIK, turistična agencija, po- slovalnica CELJE, Titov trg 3. telefon številka 29-41. SERVIS STANOVANJSKE SKUPNOSTI »CENTER« - CELJE KEMIČNA ČISTILNICA IN BARVARNA Naprošamo cenjene stranke, ki so do 15. maja 1965 dale kemično čistiti obleke in drugo tekstilno blago, da do 15. t. m. blago dvignejo. Obenem pa sporočamo, da v bodoče izvršimo kemično čiščenje oblačil v roku 10 dni. V Delavskem klubu Velenje — od 5. junija 1963 RAZSTAVA SLIK LIKOVNE SEKCIJE >>PRESEREN« CELJE. Vabljeni Uredništvo in uprava Celjskeg« tednika Celje, Trg V. komgresa 5. postni predal 152. Telefon 23-75 tn 24-23. Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob pet- kih — letna naročnina 800, pollet- na 400, četrtletna 200 din — ino- zemstvo 2400 — posamezna števil- ka 20 dinarjev. Rokopisov ne vra- čamo — sprejem oglasov, raipl- -90^ in objav do vsake srede do 12. uxe. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 8. 6. - 15. 6. 1965 de- žurni veterinar KOŽELJ Bojan, Kocenova 2/II (pri hotel »Evropa«) tel. 25-67. ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE, Trg V. kongresa St. 5 ra^)isuje v ^Iskem letu 1963-64 naelednja piioste učna mesta: fi mesta stavcev grafične stroke 2 mesti knjigotiskarjev grafične stroke 1 mesto jedkarja grafične stroke E\>goje za sklenitev učne pogodbe ima(jo kandidati, ki so s uspehom končali popolno osemletko, so zdravstveno pimnemi in stanujejo v ožjem mestnem oftjmočju. Prednost imajo po- nudniki, ki bodo končali osnovno šolo z odličnim aM pirav doibrim uspehom, in ki bodo uspešno ocenjeni na praktič- nem preizkusu znanja, potrebnega za navedene poklice. Prijave i^ejemamo posredno preko Zavoda za zaposiovonj« delavcev v Celju. Za dekleta poklici niso primenu. ZAHVALA Dr. Jurku, zdravniku očesnega oddelka bolnišnice Celje in vsemu strežnemu osebju, iskrena hvala za ves trud, ki so ga' vložili pri zdravljenju pokojne Pavelškove mamike. Prav tako pa se prisrčno zahvaljujemo vsem družbenim or- ganizacijam in vsem, ki so darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti, ter nam izrazili sožalje ob težki izgubi ljube ma- mike. Žalujoči: mož Tonče, dn Branko z družino in hčerka Vida in Sonja drušifiiiiiia_ ^ V počitniškem domu na Velem Lošinju imamo v prvi polovici junija in drugi polovici septemibra še nekaj prostih kapacitet Dom je solidno opremljen, ima prijetno jedilnico, senčen vnt in urejene sanitarije. Cena popolne penzlonske usluge je v predsezoni in F>osezoni 1.200 din. Reflektante vabimo, da se oglase v kadrovskem sektorju Časopisnega ipodjetja »Celjska tisk« Celje, Trg V. kongresa št. 5. Delovni kolektiv hotela Evropa v Ce- lju obvešča vse svoje cenjene goste, da kavarna zaradi obnovitvenih del od 6. 6. 1963 do nadaljnjega ne bo obratovala. Vse kavarniške usluge l><>mo nudili na obnovljenem restavracijskem vrtu in vrtni dvorani. V mesecu jmnija bo igral za razred- rilo in ples vsako sredo. ^'^^^[''^..^^^ deljo ansambel pod vodstvom Marjan. Kosmusa. ,. ¦„„ mIim*- Za cenjeni ohisk sc vljudno pripo- ročamo. , Obiščite nas in zadovoljni D09»ei Delovni kolektiv hotela Ev rop« Celje Obrtno gradbeno podjetje •^REMONT^ Slandrov trg 1 razpisuje delovna mesta 4 TESARJE 1 STROJNIKA 1 MIZARJA Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Zglasite se v podjetju. OB SMRTI PAPEŽA JANEZA TRIINDVAJSETEGA Po napadu hude neozdravljive bolezni je poglavar kaitoUške cer- kve papež Janez XXIII. v pone- deljek v 82 letu starosti in ne- polnih petih letih vladanja — iimrl. V času, ko se je boril s smrtjo in ko je že izgledalo, da bo nje- gova močna konstitucija prema- gala krizo, so iz vseh delov sve- ta, iz vseh svetovnih prestolnic prihajale iskrene želje za njegovo ozdravitev. Te želje niso prihaja- le le od katoliških visokih krogov in katoMških šefov držav. Med njimi so bile brzojavke Hruščeva, j Nehruja, Haile Salasdja, Naserja 1 in številnih drugih. i Ko je v ponedeljek zvečer po- \ glavar katoliške cerkve Janezi XXIII. umrl, so v Vatikan pri ha- jale sožalne brzojavke, v katerih i šefi vlad in držav izrekajo pokoj- niku velike zasliige za mir in so- žitje v svetu, z zagotovili, da bo Oistal v trajnem spominu človeš- tvu, ki si od vsega najbolj želi mir in socialno pravičnost. To dvoje pa je .pokojni papež z vsem srcem podpiral in gradil. List »Unita-'-', ki je glasilo ita- lijanske komunistične partije, je še v času papeževe krize pisal: Papež Janez je veMk papež dn ve- lika osebnost sodobne zgodovine. Ldst »Pease Serra-« ga je imenoval papeža koeksistence. Podobno so pisali časopisi po vsem svetu — neglede na njihovo ipolitično usmerjenost, neglede na to, ali so namenjeni katolikom, muslima- nom, pravoslavcem, hindujcem ali ateistom. Ce se vprašamo, kaj je umrle- mu papežu pripomoglo k takemu slovesu, s čim si je pridobil veli- ko spoštovanje tudi v nfiikaitoli- ških vrstah, je prav, če odgovo- rimo z besedami generalnega se- kretarja KPI Palmira Togliattia: — Poudariti hočemo veliko idejno in praktično vrednost nje- govega (papeževega) izrecnega Pokojni papež Janez XXIII. priznanja, da je do miru in do ra- zumevanja ter sodelovanja med narodi lahko in nujno .priti tudi z različnih in oddaljenih položa- jev in gledišč. — Papež Janez XXIII. je v svojih enciklikali »Mater et Magistra« ter »Pacem in teris-« pokazal pol- no realizma in razumevanja za sodobne probleme človeštva ter jih je v istih delih pomagal itudi reševati. In če hočemo veličino umrlega cerkvenega poglavarja še bolje razumeti, potem si moramo poklicati v spomin papeža Pia XII., ki si je nakopal zamero tudi v ka- tolišldh krogih zaradi svojega sta- lišča do problema fašizma in na- cizma v letih, ko so milijoni umi- rali pred zidovi, v plinskih pečeh in v 'bojnih vrstah za "osvoboditev človešitva pred najhujšim sovraž- nikom. Medtem pa je bil papež Janez XXIII. realist, kd je s svo- jim delom in primerom služil la- hko za vzor mnogim politikom, zaslepljenim z blokovskimi strast- mi. Tudi predsednik SFRJ Tito je v torek iposlal v Vatikan brzo- javko, v kateri pravi: — Izrazite kardinalskemu zbo- ru naše iskreno sožalje ob smrti papeža Janeza XXIII., čigar neu- morna dejavnost v korist ohra- nitve miru na svetu je naletela na veliko priznanje v naši državi in v svetu. Prepričani smo, da bo humano prizadevanje papeža Ja- neza XXIII. v trajno korist člo- veštvu, za katerega sodobne pro- bleme je pokazal toliko zanimanja in razumevanja. V četrtek so pokojnega Janeza XXIII. pokopali z velikimi častmi v baziliki Sv. Petra. Petnajst do osemnajst dni bo katoliška cerkev brez poglavarja. Potem se bo se- stal kardinalski konklave k izvo- litvi novega papeža. Bolj kot kdaj- koli bo svet pozoren na izid kon- klav. Ne iz radovednosti, temveč v globoki želji, da bi bil ibodoči papež ne samo naslednik najvišje- ga položaja katoliške cerkve, tem- več tudi nadaljevalec idej ter de- janj Janeza XXIII. Dve volilni SIMBOLIKA VISOKEGA NIVOJA Na prvi seji novoizvoljene ob- činsike sikupščine v Celju je slu- čaj nanesel, da je vodil do izvo- litve novega predsednika sejo skupščine odbornik Andrej Videč. Andrej Videč je najprej vodil lo- čeno sejo občinskega zbora, nato pa še skupno sejo obeh zbarov. Tovariš Vidic je v obeh zborih najstarejši in mu je po predpisih ta častna dolžnost uradno pripa- dala, zato to ni slučaj. Zanimivo je, da je tovariš An- drej Vidic bil izvoljen v volilni enoti na Svetini, kjer je tudi do- ma. In ker je Svetina najvišje ležeč kraj v celjski občini je od- bornik Vidic prišel na položaj predsedujočega v začetku prve občinske seje z najvišjega nivoja v občini. Geografski nivo sicer — najvišji pa vsekakor. NAVDUŠEN VOLIVEC Občinska volivna komisija je v petek na dan volitev odbornikov v zbor delovnih skupnosti v obči- 'ni Videm-Krško našla volivni li- stek, Id zasluži komentar. Na volilnem listku je bilo ime kandidata lepo obkroženo, spodaj v praznem prostoru pa je bil pri- pis: — Trikrat da! Besedi sta bild trikrat podčrta- ni. Se epilog k temu. Pisava na listku je bila očitno moška, kan- didart; pa — ženska. MITOLOŠKE RAZGLEDNICE IZ ŠEMPETRA MEDUZA pošast, ki lahko ljudi spreminja v kamen Meduza s slemena Priscianove grobnice. Na glavi ima kače, izraz obraza ni več zastrašujoče oduren, je pa skrivnosten, hladen in strog... Gorgona, v grški mitologiji prvotno ime za pošastni ženski nestvor. Njen grozljiv videz omenja že Homer, ki pravi, da se je rodila iz Zemlje, Ateni pa jo je uspelo pre- magati. Homer govori le o eni, že Hesiod pa pozna tri: Stheino, Euriale in Mediizo. Njihovo bivališče naj bi bilo onstran zahodnega Oceana; Herodot pa pravi, da je bila njihova domovina Libija. Meduza je bila med vsemi naj- strašnejša. Slikar Apolodor jo je upodobil z nenavadno ve- liko glavo, režečim obrazom, z iztegnjenim jezikom, štrle- čimi merjaščevimi sekalci, v laseh pa so se prepletale kače. Če so prikazovali celo telo, potem je to dekliško, toda s perutmi, železnimi kremplji, okrog telesa in rok pa se ovijajo kače. Tako še kasna arhaična umetnost, dočim je klasična, helenistična in rimska že skušala ta spakast videz polepšati, poplemenititi, kljub temu pa človeku še vedno vzbuja nekakšno tesnobo. Meduzna glava je imela od vseh treh v mitologiji naj- važnejšo vlogo. Bila je umrljiva, medtem ko prvi dve ne. To vemo po tem, ker ji je lahko Perzej odsekal glavo. Pri tem je iz njene brizgajoče krvi (pred tem jo je oplodil Poze j don) izskočil krilati konj Pegaz... Meduza je imela moč, da je s svojim ostrim pogledom okamenela vsakega, ki bi se, nepoklican, približal ali se je dotaknil... Umetnost je Meduzo neštetokrat upodabljala. Zakaj tudi na grobnicah? V Šempetru so štiri: na čelni strani dveh slemen in dve na prekladi z lovskimi scenami na Prisciano- vi grobnici. Odgovor ne bo težak: kdorkoli bi hotel motiti spokojen sen v naročju manov mirujočih pokojnikov, ali se polastiti pridatkov v grobovih, naj okameni... Vazaj v devetnajsti stoletje Oktobra 1961. leta se je ob Tristan da Cimha nemilo stres Delovati je začel vulkan in dom črni so pobegnili s čolni in ma imetja na odprti Atlantik, kjer j je nizozemska ladja vkrcala prepeljala na obalo zahodne Afi ke Od tu so se kot britanski d žavljani preselili v Anglijo, kj so živeli leto in pol. Takrat smo tudi v našem Hs pisali o njih. Tristan je vulka ski otok, ki je dobil prve na« Ijence v začetku in sredini 19. st let j a. Večinoma so bili to brod lomci različnih pomorskih nesir« Med otočani so Angleži, Nem Nizozemci, Skandinavci, Italijai Španci in celo nekaj Dalmatine« Seveda danes vsi govorijo ne svojstveno angleščino. Otok, zn; po ornem vulkanskem kamenj ni kak romantičen južnomors »paradiž«. Otočani so se skozi d setletja borili z divjino in ssur vimi podnebnimi priliikamd. B so predvsem ribiči, pa tudi kme je — živinorejci. Politična ur« tev na otoku je na nekaki stf zadružni podlagi — vsi za ene^ eden za vse. Na otoku niso imi ne policije, ne vojaštva. Oblast bdli vsi, izvrševal pa jo je žup in »patron« hkra.ti. Za naše modeme poglede Tristanci živeli na ravni 19. st letja, tako v družbenem kot tu v gospodarskem smislu, dolga d setletja brez večjih sprememb. Oktober 1961 jim je domala j rušil ves otok. V strahu za gc življenje so morali v veliki svi v civilizacijo z vsemi svojii prednostmi in slabostmi. V Ang Kratki TRINAJSTLENO DEKLE SE JE LOTILO VOLKA Virosaven blizu Bileče je znana po ovčereji. Marsikje morajo ču- vati čredo tudi otroci, saj je od- raslih pastirjev vedno manj. Le- tošnja zima je povečala drznost raznih škodljivcev, na primer vol- kov, ki tukaj niso redki. Nedavno je trinajstletna Jasmina Zetovič slišala obupno blejanje ovac. Ko je pritekla na tisti del pašnika, je videla, kako volk trga ovce. Dekli- ca ni prav nič pomišljala na strah. Pograbila je za kol in volka tako silovito udarila jk) glavi, da je ob- ležal nezavesten. Tedaj je Jasmini pritekel na ipomoč samo leto dni starejši Milovan Siškovič, ki je s kolom škodljivca do kraja dotol- kel. DRESIRAN PES Fantič priteče k mamici oes navdušen: — Mamica, naš Floki je dre- siran! — — Res? Kako veš? — — Zamisli v sobi stoji pri kav- ču na treh nogah. — Prebivalci Tristana pri vrnitvi iz Anglije. Čolne z imetjem so mo- rali zvleči z vrvmi na obalo. »Zaklad« letnem kinu Nedelja v Celju. BiH smo gosti- telji veličastne prireditve — mla- dinskega pevskega festivala. Med- tem ko so bile celjske dvorane ob nastopu nekaterih odličnih pev- skih ansamblov polprazne, so Ce- ljani, ne gre predvsem za mlade, odkrili drugačen zaklad ... Celjsko kino podjetje je dobilo film »Zaklad v srebrnem jezeru«. Ker je bila unionska dvorana od- stcpljena organizatorjem pevske- ga festivala, so prvi dan film vr- teli v letnem kinu. Kaj se je po- tem zgodilo, bi bdlo vredno same- ga Kari Mayevega peresa. Divji zahod v središču Celja! Ljubite- lji Old Shaterhanda in njegovega rdečega brata Vinetuja so se zgr- nili skupaj kot nekoč množice ob zlati mrzlici v Kalifornijo. Nepo- pisna gneča v letnem Icinu se je spremenila v zlovešč krušč, ki so se ga na divjem zapadu bali bolj kot razbojniških tolp, takrat, ka- dar so podivjale črede goveda na pohodih. Nekaj vnetih karlmajev- cev so v gneči ranili, tako da so morali k »ranocelnikom-«, vso za- devo pa je morala začeti ureje- vati ljudska milica. Toliko, da ni bilo treba začeti deliti pomočniške šerifske značke. Res je, da so se vse generacije Celjanov v mladih letih navduše- vale nad Kari Mayevimi knjigami in da so tokrat za 100 dinarjev lahko videli tega večnega zmago- valca in zaščitnika rdečih rodov v barvah na širokem platnu. Dvo- mim, da bi ljudi tolikanj vlekle naravne lepote liškega polja in Plitvičkih jezer, ki so posodila svoj ambient divjemu zapadu? Vrednost filma je takšna, kot jo seveda nudi avanturistični tekst Kari Mayevih zgodb. Toda o tem bi zdaj ne razpravljali. Toda če smo že Celjani takšni ljubitelji Kari Maya, potem bi se lahko ne- česa naučili od njega. Tudi ne- prekosljiva jimaka Old Shater- hand in Vinutu sta znala potrpež- ljivo počakati v zasedi na njun čas. Ni treba posebne »westem- ske^< prebrisanosti, da bi »-po- gruntali« preprosto resnico: Vsi naenkrat ne mcremo skozi ožino kinematografsldh vrat v blaže- nost razburjenja, zaporedoma pa v dneh predvajanja lahko pride- mo vsi na vrsto, ne da bi pri tem prišle v nevarnost naše okončine in skalpi. Howgh. Govoril sem! Zgoraj Lex Barker kot Old Sha- tcrhand. Spodaj bradati in s peri- ko ozaljšani junak Sam Hawkins (Raff Wolter). Le-ta bi gotovo, če bi res kdaj in če bi še živel ta- kole reagiral na dogodek v celj- skem letnem kinu: — Hi hi hi... Ce se ne motim so tile Celjani malo prismuknjeni. CAVILNA ZAŠČITA Pozor rdeči vijak na rumenem polju Vsi smo že navajeni na opozo- rilne napise, plošče in izveske, na katerih je mrtvaška glava in sim- bol strele — kar pomeni smrtno nevarnost zaradi električne nape- tosti. Živimo v času, ko niso samo vojna sredstva tista, ki grozijo z novo, mnogo hujšo nevarnostjo kot je elektrika, kot so strupi in podobno. Tudi miroljubna upora- ba atomske energije terja previd- nost in poučenost. Radioaktivne snovi se naposled lahko najdejo tudi med blagom, ki ga transpor- tiramo. Inštitut za atomsko fiziko imajo polno nevarnih kotičkov, lahko pa se zgodi, da izjemen pri- mer spravi v nevarnost nepouče- no prebivalstvo, ki bi lahko prišlo v stik z nevarnim radioaktivnim sevanjem. Popolnoma razumljivo, da je torej treba radioaktivnost označi- ti in posvariti ljudi, ki ne znajo ravnati s takimi rečmi. V med- narodni predpis je prišla torej tu- di označba za radiološke nevar- nosti. Te označbe so po namenu različne: od nalepnic za pošiljke, preko stalnih opozorilnih plošč do začasnih znakov. Vzemimo njivo, na kateri znanstveniki preizkuša- jo vpliv radioaktivnosti na rast pridelkov, ali na primer avto, ki prevaža tako snov. Lahko pride tudi do nepredvidenega primera, ki spravlja v nevarnost neuke ljudi. Ob vsakem takem primeru je treba skrbeti za opozorila. Ta- ka vidna, ra^namljiva opozorila pa so potrebna zlasti v vojnem času. Radioaktivno nevarnost v med- narodnem dogovoru obeležuje preprost, toda efekten znak. Na rumeni podlagi je rdeče naslikan znak, ki ima obliko ladijskega vi- jaka (na sliki). Rumena in rdeča barva sta intenzivni in človeško oko ju hitro opazi. Seveda mora vsaka taka označba nositi tudi ustrezen napis, ki razlaga stopnjo nevarnosti in s tem vred navodi- lo, kaj naj očividec stori. To je tudi najpametneje. Ce bi vsako stopnjo in izvor nevarnosti obele- žili s posebnimi znaki, bi se lju- dje težko naučili množice simbo- lov (sami vemo koliko amaterjev pade na izpitih o cestnoprometnih predpisih?). Ta enostaven znak, ki smo ga opisali pa pomeni: — Stoj! Radiološka nevarnost! — Prečitaj kakšne vrste nevar- nost ti preti! — Ukrepaj po zdrav«m razumu in predpisih! ji, kjer so se naselili in dela Tristanci niso našli miru. Pre^i komphcirano je naše življenje ^ nje. Promet, predpisi, zakc* dnevno naprezanje in tekma ' višjim standardom, vse to jih . zmedlo. Mnogi so začeli boleW in skoraj vsi brez razlike so se 2" čeli ozirati nazaj v čas, ko ' družno živeli na svojem 0*0*" Predvsem jih je motila sta^ vojna psihoza. Oni so na prii^' na Tristanu zvedeli za prvo sV* tovno vojno, ko je ta že mini^ Pred tedni je nizozemska la**! spustila sidro na odprtem ^f^, pred Tristanom, ki se je zdaj''* ril. Na svojih dolgih čolnih so- k obali odpeljaM povratniki iz ^ glije. Ne sicer vsi, zaenkrat ^ petdeset mož in žena, ki bodo P; pravili zapuščene domove za ^ vratek drugih rojakov. Na ot^, so našli svoje črede razmnoz^., in podivjane. Prijatelji iz AnŽ^^ so jim poslali mačke, ker so po zapuščenih domovih tudi množile podgane. Življenje Tristanu se počasi vrača v 5 normalni tir. Da, življenje se % ča, toda le ne takšno, kot je j, nekoč. S seboj so prinesli kaj, kar jim je pred leti neznano, danes pa jim je P^^-^t' neobhodno potrebno — od torjev za čolne do tranzist^l in gramofonov. Poldrugo let<^ j( ljenja v civiliziranem svetu i^j menjalo, zlasti mlade. Ne f. to, da so se sami navzeli ne*^ rih novih navad — tudi s>y* zvedel eanje. :m Prvi trije opozorilni znaki govorijo o vrsti nevarnosti in navajajo postopek zaščite, četrti pa je izvesek za pošiljko, ki vsebuje radio- aktivne snovi