89. številka.
Trst, v ponedeljek 21. aprila 1902.
Tečaj XXVII
..Edinost" J r h M« »kril M ias.	»rftb ta
P '»mikov ob 4. nri »-veder.
Kir«iit» itaia :
ta celo leto • • . .....M kros
rs pol leta	11 t>
z i četrt let«........ C ,
za <i mesec........ 1 kroaf
naročnino je plačevati naprej. H« na* >č^s brat priloisne naročnine »a aurava M -)iira.	_
> o fcobakarnah v Trata ae prodajajo posamezna Številke po G stotink (3 avč. ; n« Tnta pa po 8 stotin k (4 avč.)
Telefon itr. 870.
Glasilo političnega društva Edinost"
laiajatelj m odgovorni urednik Fran God
m w-
Primorsko. .?
: T ratiti j*
Ollait
>• ntaitjo po vratah v petita. Za več-kratao saročilo a primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in. javne eahvalo domaČi oflsai itd. se rsčunajo po pogodb«
Val dopiai naj ae pošiljajo ■rciilitii Nsfrankovani dopiai te ne aprsjemtjo Rokopisi ae ne vrsčajo.
Naročnino, reklamacije in ogiaas »prelama npravalltva. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst.
Criiaiiti« tn tiskarna se nahajata v
slici Garintia itv. 12. Ipravnlitvo, ta •prejemanje iaseratov v ulici Molia piccolo Itv. 3, IT. nauKtt.
3
Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trat
DnnajsKo narodno misleče Hijastm
(V o d g o v o r.)
Vendar v daljnem najem hm^Gš Narodu -*ijoo sini zvesti. Kar boli ira. nas boli. Tuja Kemija nima sreče, Srre vedru/ hrepeneče Vedms si domov želi. ->ler*<tiij«..xka- Josip Stritar.
V svoji izjavi je narodno misleče dijaštvo, ki ne živi v duševni odvisnosti, ne klerikalnih, se liberalnih listov, dalo duška svojim eutilom in svojemu mišljenju. Podprli f-mo svoje mišljenje z argumenti in odgovorili so nam — ker jim je argumentov primanjkovalo — s psovkami in smešenjem, da-si jim to sedaj ni šlo prav od srca.
Dijaštvo, najmlajša narodna inteligenca, poslužilo se je v tem slučaju le svojih zakonito mu zajamčenih pravic in hoče tudi v bodoče o vsaki, za naše narodno življenje odločilni stvari radikalno, in brez ozira na desno in levo, izražati svoje menenje — če tudi našim »starim« neprijetno in nemero-dajno za nje.
Dijaštvu pač ni možno odrekati političnih pravic, ker so mnogi iz-med njih vo-lilci 5. kurije, mnogo jih je žurnalistov, po večini pa so za časa volilnih viharjev strankam in kandidatom dobrodošli, čislani in porabo« agitatorji. Navadno nikdo ne odreka dijaštvu teh pravic. Odreka mu jih le tedaj kak politik, kadar se dijaštvo poslužuje teh svojih pravic — proti njemu ! Skoraj vsaka stran zgodovine dunajskega dijaštva kaže, da je bilo dijaško življenje vedno najože spojeno s političnim kretanjem v domovini.
Bilo je I. 1873. Tedanja jedina oficijelna zastopnica slov. dunajskega dijaštva, akademično društvo »Slovenija«, priredila je pod vodstvom tedanjega predsednika, jur. Ferjančiea, sedanjega drž. poslanca, slavnosten večer na čast mladoslovenskim poslancem, izišlim iz hudega volilnega boja : Nabergoju, Pfeiferju, Razlag u, V o š n j a k u in \V i n k 1 e r j u. Jur. Iv. Tavčar, sedanji vodja liberalne stranke, je imel slavnostni govor. Dr. Razlag, tedanji vodja-prvak in častni Člen »Slovenije«, je zakhVal o tej priliki dunajski mladini naslednje besede:
»Mladež . . . odbacni nas, kadar boš videla, da ne delamo s prepričanjem v prid slov. naroda in mi odstopimo. Zmirom pak
stoj na braniku zoper tiste, ki bi radi napravili iz slov. naroda dom-čno za svoje sebične namene.«
Te besede so našle viharen odmev in ploskal jim je tudi glavni govornik, jur. Tavčar.
Pa kmalu, komaj nekaj nad leto dnij pozneje, stavil je fil. Detel a,, sedanji ravnatelj in pisatelj, Bledeči predlog: »Ako se izkaže častni ud »Slovenije« v časih nevarnosti brezsrčnega in ne stoji na braniku svojega naroda, potem je dolžnost akademične mladine, da ona prva obhodi take postopanje, da ona, up in bodočnost svojega naroda, pokaže svojo nevoljo.«
Ta predlog je bil naperjen proti dru. Razlagu — proti istemu, ki je prej opozarjal dijake na njihovo pravico in dolžnost.
Dunajsko dijaštvo, zbrano v »Sloveniji« je lani, pričakujč nove politične ere med Slovenci, imenovalo — dra. Tavčarja častnim členom radi njegovih političnih zaslug za narod — ker radi literarnih pač ni bilo lani povoda.
Razočaranje pa seje pojavilo kmalu in postalo splošno. Komaj je minulo leto dnij. pokazalo je dunajsko dijaštvo, izven desetorice osebnih znancev, svojo nevoljo prejšnjemu oboževanemu ljubljencu.
Na razne manifestacije povodom vseuei-liščne akcije je g. župan I. Hribar poslal v imenu ljubljanskega mestnega sveta dunajskim vseučiliščnikom, v roke akacL drnštva
jega naroda, oglasil se je vendar v »Slov. Narodne dijak, ki pravi:
»Mladi, kakor smo, ne vemo ničesar pozitivnega o naši politiki in naj govorimo javno v visokih tiradah ter v bojnih klicih o politični stvari, v kateri še poslanci naroda niso složni. Ni-li smešno in žalostno, da taki mladeniči delajo očitke preizkušenemu možu. Smejali bi se, pa — ker so to stanovski tovariši — nas je sram.*
Kaj ne, to je čil in v istini napreden dijak, ideal slov. akademikov, ki je še po-oošea <na evojo nevednost ! Dobro le, da je malo takih ! Potrebno pa se nam zdi pojasniti v naši izjavi, kar se je precej napačno umelo. Će smo v njej imenovali dra. Tavčarja in župana Hribarja, nismo govorili o njiju kakor o dveh zasebnikih, temveč kakor o dveh naših politikih, reprezentantih dveh bitstveno različnih, če tudi običajno paralelnih, pa vendar v mnogem nasprotujočih si prineipov.
D-r. Tavčarja smatramo slovenskim zastopnikom vseobčega, proti konfesijonelga liberalizma, borečega se za versko svobodo ; župana Hribarja pa zastopnikom konkretnega realnega in delavnega nacijonalizma. In če smo v svoji izjavi poživljali župana Hribarja, naj prereže prt med seboj in dro m. Tavčarjem, rekli smo s tem le to, da želimo jasne ločitve dveh principov : nacijonalizma in liberalizma!
Resici nacijonalizem stavimo na prvo
»Siovenije«, sledeče pismo od dne 22. dee. i mesto, želimo pa, da tudi vseobči, za versko
1901 št. 45907 :
»Slavnemu predsedstvu !
Občinski svet ljubljanski je v svoji izredni javni seji dne 17. t. m. povodom posvetovanja radi slov. vseueilisča v Ljubljani z veseljem pozdravil odločni nastop slov. akademikov v tej zadevi.
Zajedno je pa tudi sklenil, cenjeni aka-demični mladini nujno priporočati, naj na tej poti odločnosti neomahljivo vztraja ter naj tudi za naprej svoje zakonito zajamčene (politične) pravice tako krepko zastopa.
Obveščujoč slavno predsedstvo o omenjenem sklepu bilježim itd.
Ivan Hribar.«
Da-si vsa dejstva potrjujejo pravico in dolžnost slov. akad. mladine, da tudi ona v viharnih časih pozorno stoji na braniku svo-
PODLISTEK
se godi v hiši, deklica ni mislila na drugo
svobodo boreči se liberalizem bodi zastopan med Slovenei! Toda tega smatramo opravičenim le do one meje, dokler ni — obstanku in procvitu našega naroda na škodo. »Salus nationis« (korist naroda) mora ostati »suprema lex« (vrhovni zakon) ! Vse drugo pride pozneje. Ločitev teh dveh principov in ločitev mož, zastopajočlh ta dva principa, se nam zdi, z ozirom na dejanske vseslovenske razmere. skrajno potrebna. V toliko kronovinic smo razdeljeni in v vsaki kronovinici razcepljeni v male strančice, ki zopet niso s stranicami v sosednji kronovini v nikaki zvezi < Kaj ne bi bila bolj na mestu jednotna centralizacija vseh izključno narodnih sil, Mesto te malenkostne in kvarne razkosanosti ? ! In kaj bodi skupna vez vseh Slovencev ? Liberalizem gotovo ne, ker v naših primitivno agrarnih ruzmerah, zlasti v omejnih krajih, kjer ni izven svečeništva 11 ■ i ■ ^—^—————*
Tedaj so se v kratkem Času dveh me-
Vladimir.
Hrvatski spisal Avgust Še asa, prevel M. C-t-č.
V.
V tisti čas je bil gospod Topolokovi« začel pogosteje obiskovati hišo Dobrani^evo. Bilje od nekdaj gost v tej hiši, a gespa Klara je mislila povsem resno, kakor mnoge matere, da bo tega bogataša mogla privezati k Luciji in tako rešiti — sebe. Da, bilo je prišlo že tako daleč, da je zagonetni gentleman izjavil, da vzame Lucijo. No, romantična epizoda z Vladimirjera je pretrgala vsako nadalnjo razpravo « tem poslu. Ni Klara, ni Topolković ee nista več dotaknila tega vprašanja. Bogataš je prihajal sicer redkeje, ali izostal ni nikoli. Ko se je bilo razneslo, da je Vladimir mrtev, bil je Topolković zopet pogosteji gost. — Dočinc je prej prihajal vsakih osem dnij, pa si ga Bedaj videl vsaki drugi dan pri Klari. Tudi sedaj ni bilo govora o Luciji. To|K)lkovi<5 je celo govoril njeni materi toliko sladko in sentimentalno, da je svet že začel šepetati, koliko srečo da ima Dobranička na stare dni. Lucija, pogre-znena v svojo žalost, se niti brigala ni, kaj
nego na Vladimirja. Klara ni nimalo prigo- j	secev izvršile velike spremembe v Dobranićevi
varjala temu, dajala je marveč deklici denarja	hiši. Nekega jutra je bilo Dobraniću priob-
za maše za rešenje Vladimirjeve duše. Ali	čeno, da je umirovljen; njegovo mesto je
zopet je ugibala, kako bi Topolkovića zve-	dobil neki Nemec z Dunaja, ker se je govo-
zala z Lucijo, ker se slednjič vzrok njeni	rilo9 da Dobranić ne spada v novo dobo.
nameri nimalo ni spremenil. Klari je bilo samo	Malo zatem je umrl eden njegovih glavnih
do tega, da se reši pred financijelnim propa-j	upnikov, a proti koncu drugega meseca mu
dom, da bi mogla gosposki živeti kakor prej.	je drugi upnik, bivši tudi umirovljen, odpo-
Klara je sledila tu posebni taktiki. Z jedne	vedal kapital. To je bila za Dobranića očitna
strani je hotela — ker je ta podla duša bila	propast. Bilo mu je, da znori. Ni prav jel in
ree duhovita — s svojo duhovitostjo dražiti	pil ni več, govoril je brez zveze, po noči ni
živce blaziranega bogataša, z diuge strani	zatisnil očesa, in vedno se je tresel na vsem
kazala mu je svojo lepo edinico, ki seje lju-	životu. Samo pred Klaro se je premagoval.
druge inteligence, je 'nase ljudstvo navezano pred vsem na svojega duhovnika!
Liberalizem je zlasti ob mejah, če teži po tem, da izsili duhovnika, včasih jedinega voditelja zanemarjenega ljudstva, iz narodno političnih postojank: našemu narodu direktno. poguben. Priznavamo pa, da je v nacijonalno varnih krajih do gotove meje upravičen in često potreben. Jedina, celokupen narod spajajoča v e z in jedina garancija narodni bodočnosti bi bil le energičen, realen in delaven nacij<*nalize m.
Le delovanje, izvirajoče iz ljubezni do lastne krvi, le delo, ki druži vse narodne sile in silice v skupno narodno korist in resnični procvit, more privesti naš narod iz sedanje vsestranske zaostalosti do boljše bodočnosti. Oe se ta skrajno potrebni politični preporod, kmalu ne izvrši, postati utegne propozno! Bolje bodočnosti ne bo, naš narod bo le še životaril, dokler mu tekom jednega ali dveh stoletij ne ugasne življenja luč. — Tej ideji smo hoteli dati d uška v svoji izjavi, niBmo pa hoteli, kakor se nam je očitalo, vreči s prestola dr.a Tavčarja in dvigniti nanj novega boga — župana gosp. Hribarja.
Ne malikujemo pred nikomur! Spoštujemo in častimo pa može, ki zastopajo stvarne ideje in principe. Očitalo se nam je tudi, da smo iz slabo urejenega liberalnega gnali vodo na klerikalni mlin. — Da, gospoda, tako je in bo vedno, dokler bo9ta trla narodno idejo dva mlinska kamena — liberalni in klerikalni ! Vedno se bo narodno idejo izkoriščalo, zdaj s te, zdaj z one strani, dokler ne bo samostojnega in mogočnega — narodnega mlina! Ob celjskem vprašanju se je pojavi narodni radikalizem in upamo, da ga ne bo več mogoče zatreti.
Z ozirom na našo izjavo smo prejeli mnoga priznalna in bodrilna pisma čislanih rodoljubov, katerim se zahvaljujdmo tem potom.
Prvoboritelj moderne narodne ideje in voditelj obmejnih Slovencev pravi v svojem pismu :
»Politika brez narodne samozavesti, brez viših ciljev in realnih idejalov, pohlevno beračenje za drobtinice in sramotne kompromise, mora nas dovesti do narodne in politične smrti!
Za sedaj ne smemo še obupavati. Premagali smo odkrite starodobne nemškutarje, in, ako Bog da in sreča junaška, preživimo tudi novodobno sfcrito nemŠKutarijo«.
Da'. Bogi
Samostojno nar. misleče dijaštvo.
dem Topolkoviceve vrste po svoji žalosti mogla videti »pikantna«. Tako se bo, je ra-
Njej je naznanil povsem mirno :
»Žena, propali smo. Mene so vrgli v
čunala gospa Klara, Topolković vedno bolj	pokoj, kapitali ao nam odpovedani, a mi ni-
bližal Luciji in moj namen se mi posreči,	mamo denarja. Hiša in vse, kar imamo,
Nu, tudi gospod »de Topolcovich«, vesčak v	poj de na prodaj. Ko pride sodnija na ekse-
tej stroki, je pogodil Klarine namere ter se	kucijo, treba vse dati popisati, nobene stva-
jim podal popolnoma. Izprva je pričel manje	rice da mi ne zatajiš, niti najmanje svoje
nežno govoriti materi ter je večkrat omenjal	cunje, niti zlatega' lišpa. Mi bomo imeli na
hčerino ime ; potem se je govorilo o bodoč-	leto 200 goldinarjev, ker 100 jih bom moral
nosti deklice, kako vrla in vredna je, kako	dajati upnikom. Ako mi bo sreča ugodna,
bi za toliko žalost zaslužila srečo in da se	najdem mesto pisarja pri kakem odvetniku,
slednjič mora možiti. Logičnim potom došlo	To ti pravim, da boš vedela. Po tem uredi
se je zopet do prvotne namere; gentleman,	naše gospodarstvo«,
stisnivsi materi roko, je izjavil, da je pri-!	(Pride še.) pravljen vzeti hčer.
Narod slovenski'
Letos, ko se je vsa slovenska domovina v lepi slogi zavzela za najvišjo šolo za slovensko vseučilišče, hočejo naši nasprotniki brezpogojno zatreti še celo naše srednje šole, zlasti celjsko slovensko gimnazijo. Kljubu naporom naših poslancev in kljubu jasno izraženi volji večine ljudskih zastopnikov vse Avstrije, rujejo sovražne sile ravno sedaj z vso silo na tihem zoper ta slovenski zavod.
V trenutku, ko je ves slovenski narod ene misli, da se brez boja ne smemo udati sovražnemu navalu, oglasil se je iz narodnih vrat glasen klic, da ustanovimo v Celju za slovenski gimnazij »Dijaški dom«, s katerim utegnemo najzanesljivejše zagotoviti obstanek slovenske celjske gimna-. zije. V Celju, ki stoji na slovenskih tleh sredi popolnoma slovenskega ozemlja, postavili so naši sovražniki za namčitrske in odpadniške nemške gimnazijce Studentenheim«
kateri se vzdržuje z davki v dobri tretjini slovenske dežele in za katerega bo se nabirali in se še nabirajo denarni doneski jm> vsej Avstriji in Nemčiji.
Ali bi ne bilo naravno, da se združi tudi vsa slovenska domovina v ta namen, da z denarjem pokaže, koliko jej je za obstanek slovenske gimnazije v Celju, v tem kulturnem središču štajerskih Slovencev, kateremu Slovenci ne sinemo nikdar priznati izključno nemškega značaja!! Ali ne dokažemo Slovenci svoje odločne volje za nadaljnji povoljni razvoj celjske gimuazije na najlepši in naj izdatnejša način ako vsak po svojih močeh z denarnimi prispevki omogočimo ustanovitev »Dijaškega doma« v <"elju, predno Be našim sovražnikom posreči odpraviti slovensko gimnazijo ? !
V < elju se je ustanovilo društvo za nabiranje denarnih prispevkov za »Dijaški dom . Mnogi odlični rodoljubi darovali so že izdatne svote, ki pa, žalibog, še ne zido-stujejo. Zato smo se obrnili mi slov. akademiki, ki v borbi za slovensko vseučilišče najbolj občutimo tudi nedostatke srednjega šolstva i/lflHti na Štajerskem, s }K>zivi na vse znane nam rojake, da blagovolijo vsak po svojih močeh prispevati za ustanovitev »Dijaškega doma< v Celju. Imena vseh darovalcev zapišejo se v spominsko knjigo »Dijaškega doma«, ter objavijo tudi v slovenskih listih. Imena ust movnikov. ki plačajo najmanj I^OO K. zabeležijo se pa. v večen spomin na borbo Slovencev za celjsko gimnazijo leta >'J. z zlatimi rrkami na spominski plošči.
Poživljamo torej še enkrat potom slovenskega časopisja vse rojake, katerim je za nas napredek na polju narodnega šolstva, da j>okažemo to svojo željo ne sano z mnogimi besedami, ampak tudi z odločnim blagim
obnOT^jfiit! Listu »Neue Freie Presee« javljajo iz Berolina, da je zadnje potovanje nemškega kancelarja Bulow*
dovedlo do obnovljenja t r o-zveze. Obnovljenje, oziroma nadaljevanje trozveze med tremi paciscenti da je že dogovorjeno, če tudi instrumenti niso še parafirani in podpisan:. Obnovljenje trozveze se je zgodilo pod istimi pogoji in določili, ki so bili obseženi v dosedanjih pogojih. Računati je tudi, da bode nove pogodbe imele veljavo za istokoliko časa, kakor so jo imele dosedaj.
Dober tek — Slovani v Primorju ! t Ferdinand Horanssky. Dne 4. marca je Ferdinand Horanszkv stopil v mi-nisterstvo Szellovo. Njegov vstop v minister-stvo je bil naravna posledica dejstva, da se je takozvana narodna stranka združila z1 vladno in je prva zahtevala, da je tudi ona zastopana na vladi. Narodna stranka je stavila velike nade v svojega odličnjaka Ho-" ranszkv ja. Danes so te nade strte, kajti v soboto je mož po kratki bolezni — pljučnici — za vedno zaključil svojo politisko karijero. Tudi na predstoječih pogajanjih z Avstrijo je bila pokojnemu določena važna uloga, zato pomenja njega smrt ravno v sedanjem hipu nemalo zadrego za g. Szella.
Is Ogerske. Med narodnostmi na Ogrskem se je začelo gibati, kakor da se je jela vzdramljati v njih odporna sila in vzbujati zavest, da je v njih še moči za borbo za življenje, zavest, da še morejo postati faktor v političnem in državnem življenju Ogrske. Pojav takega dramljenja iz obupavanja so bili že vspehi, ki 30 jih Slovaki dosegli na zadnjih volitvah. Ali borbo svojo hočejo narodnosti — kakor kaže — prenesti tudi na gospodarsko polje. Kakor so Romuni sploh
ceaije, je gotovo, da delavci prouzroče revolucijo.
Ministerski predsednik je baje izjavil o neki prilik'', da vlada ne odstopi niti za stopinjo.
Tržaške vesti.
dejanjem. Spominjajmo se pa. da dvakrat da, najbolj žilavi in energični med narodnostmi kdor hitro da, ter podvizajmo se, da ne za- na Ogerskem, hočejo tudi tu prednjačiti ter mudimo pravega trenutka ! Nemudoma torej s pomočjo zadrug in delniških društev kupona delo /a »Dijaški dom« v Celju !	vati razna posestva malih madjarskih posest-Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo na ni kov. V Szekelvudvary-u je romunska »Albina*
Udarec za udarcem. Komaj se je zagrnila zemlja nad zemskimi ostanki pok-Ivana Kramerja iz Rojana, že zopet stojimo odkrito žalostjo ob mrtvaškem odru, na katerem leži mrtvo truplo moža, v katerem smo spoštovali uzor-gospodarja, uzor-oČeta, uzor-rodoljuba ter ljubili ljubezojivega vedno šegavega prijatelja. Josip Pertot, posestnik v
Rojanu, glavar po vsej okolici znani in od
, , , . ■»!-• * ji-* • i _ j nem zboru napadal vseh spoštovani rodbini, oce odličnjaku med	r
...... ...	...	r . »občine, da mora z
naš<mi okolicanskimi učitelji, gosp. .losipu
Pertotu v Bazovici ter tast g- prof. Pregelj u,
eden prvakov v narodnem taboru v Rojanu,
je preminol včeraj popoludne v lepi starosti
72 let.
To je za našo stvar v Rojanu zopet udarec, katerega beležimo rodoljubno žalostjo in iskrenim sočutjem do vse mnogospošto-vane rodbine.
Mir in pokoj duši pokojnega Josipa Peitota !
Pogreb bo jutri pred pol udne ob 9. uri od hiše žalosti v Rojanu do rojanske župne cerkve in potem na pokopališče v Barko vljah.
SurSMn corda ! Včeraj so imeli v sosednjih Ricmanjih zopet diven cerkveni in slovenski dan! Dvakrat se je darovala slavnostna sv. masa na s t a r o s 1 o v e n -s k e m jeziku.
Ojobito ganljiva je bila sloveatnost ob 10. uri predpoludne. Pred sv. mašo je imel veleč. g. dekan Kompare lepo propoved, ki je izzvenela v pretresljiv akcent ljubezni do svojega naroda. Propovednik je slikal sv. Jo-
o4 svetovalcev; svojo odsotnost so opravičili svet. Venezian, Combi in Ruseoni.
Odobrili so več predlogov, tičočih se občinskega gimnazija ter občinskega ženskega liceja, kakor tudi predlog glede povišanja plač pomožnim šolskim slugam. Asesor Slacovich je predlagal potem mestnemu svetu odobrenje svote K 17t»15, katera se je nasproti proračunu preveč izdala za vzdrževanje mestnih ljudskih in srednjih šol.
Svet. dr. R y b & r je izjavil, da bodo on in tovariši glasovali proti temu predlogu, ker mora stroške za srednje šole nositi država, ne pa občina. Omenjal je, da je bila večina, o razpravi občinskega proračuna proti temu, da bi se srednje šwle izročile državi ; temu nasproti pa je posl. Bennati v držav-državo, ker zahteva od a srednje šole izdajati 300.000 kron na leto. Dr. Rybar je zaključil z nado da večina slednjič vendar vsprejme
njegovo naziranje ter izroči srednje š:>le državi v oskrb.
Večina mestnega sveta je seveda odobrila predlog asesorja Sloeovicha glede odobrenja prestopka proračuna v izdatkih za šolstvo.
Odobrili so se potem še nekateri predlogi, med temi predlog, da se da družbi za električno železnico Trat-Opčine odškodnina *J6t)0 kron v svrho, da ista končno postajo v Trstu preloži s trga pred vojašnico, kakor je bilo prvotno projektirano, na ulico Tor-rente.
CJajte najnovejšo norico! Nedavno je prinesel neki tržaški list vest, da se »Pic-colovt Maver pokrščani. « »d dobro poučene strani nam pa pritrjajo sedaj, da je ta vest osnovana in da Maver res prestopi v katoliško vero. Ceremonijo vsprejema v katoliško vero in krščenje, da se bo vršiio v Rimu.
Morda bi bilo sedaj dobro, ako bi kakov mecen razpisal nagrado z i najbolje izraču-
liaslov : »Dijaški dom« v Celju, (»radcc, 2<malega travna
A kad. agitacijski odbor.
Politični pregled.
prevzela kreditne posle propale hranilnice in pride tako v posest madjarskih zemljišč. Tako so začeli tudi Srbi v Bački, kjer si ustvarjajo srbske poljedeljske zadruge z nalogo, da kupujejo madjarska posestva ali !jih jemljejo v najem. Potem jih prodajajo, V Trstu, 21. aprila 1902 oziroma dajejo v najem po parcelah izključ-O položaju. V hipu, ko zaključujemo ljivo srbskim maloposesnikom. ta list, je zopet zbrana zbornica poslancev v	Pa tudi socijalisti dajejo na Ogrskem
sejo, ki bi mogla postati usodna ali za parla- znake življenja od sebe. Nedavno so v ment, ali za vlado, ali pa za oba, ako bi res i 50.0t>0 odtisih razposlali proglas, v katerem donesia tak vspeh glasovanja o pražki sub- zahtevajo splošno pravico glasovanja. V tem venciji, kakoršnjega se je smatralo možnim, proglasu groze tudi parlamentu, ako ostane takega namreč, da bi bila subvencija odklo- gluh na to zahtevo njihovo. Parlamentu da njena. No, čim bolj se bliža ura glasovanja hočejo predložiti adreso, katero podpiše in čim dalje se razvijajo pogajanja med Kor-! vsakdo, ki se sramuje sedanjega sramotnega berjem in nemško ljudsko stranko, ki je vi-; položenja ! Ta adresa da bo ultimatum, ki f>oko dvignila roko proti oni subvenciji, tem napove vojno. Ali, ali ! Parlament bo moral močneji postaja u tis, da tista roka se ni odgovoriti! Ako odgovori z nasiljem, kakor v dvignila, da stre parlament ali vlado, ampak le Belgiji, pa d* hoče proletarijat na Ogrskem po-v to, da, kakor dobro opaža »Politik«, vrže kazati, da znati delati in postopati, kamen v mlako! Voda naj se zgosti, da b> | Sicer nočemo oporekati in je skoraj go-rečena stranka tem laglje mogla ribariti v tovo, da se tudi ta ogrsko-socijaiistiška juha kalnem. Ta utis pa večo še posebno okol- pozneje ne bo jedla tako vroča, kakor jo nost, da posnemljemo po d najskih novinah, mislijo kuhati v proglasih in adresah. Naj-•la so »-e tudi danes nadaljevala pogajanja manje pa na Ogrskem, kjer je industrija še med gospodom Korberjem in nemško ljudsko le v prvih začetkih. Ničesar ni možno kar stranko. »N. Fr. Pr.c opaža, da bo praška; izgrebsti iz zemlje, najmanje pa organiziranih, subvencija \ sprejeta bržkone z veliko večino, zavednih mas. Ali vendar je tudi to gibanje to je: Nemci in Korber so zopet prišli na socijalizma znamenje, da so medeni tedni
omnipotence židovsko-liberalnega gospodstva na Ogrskem prav odločno bližajo k svojemu kraju.
Novi ruski minister za notranje atvari. Vjaceslav Konstantinovič Pjeve,je bil in ! na zadnje — kakor smo že omenili — državni tajnik v Finski. Kakor državni tajnik na varšavskem sodišču se je odlikoval z zasledovanjem političnih zločincev. Po njegovem imenovanju sodijo nekaterniki, da se je vlada odločila vztrajati v dosedanji smeri.
Položaj v Belgiji Po glasovanju v zbornici, ki je, kakor znano, izpalo neugodno za revizijo ustave, pozvali so socijalisti kralja, naj razpusti zbornico in zaukaže nove volitve. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da kralj usireže tej želji. Klubu porazu na glasovanju je ljudstvo prepričano, da socijalisti dosežejo konečno zmago. Klerikalci sami da bi se radi izmotali na kak način iz sedanje težavne situvacije in če tudi bi morali v ta namen dovoliti socijalistom kake koncesije.
Trgovci in industrijalci trpijo radi štrajka velikanske škode in želijo, da bi se socijalistom dovolile koncesije.
Ako se bo stavka morala nadaljevati še dolgo, ne da bi se stavkujočim dovolile kon-
„ , ,	, j i_	• i	nanje, koliko krščanstvo pridobi
žefa kakor vzgled skromnosti in pokornosti, J	_	. .
s tem', oziroma za studijo, kate r i motivi so Zidu odločilni
kakor vzgled varuha izročeni mu rodbini. — Za vrši vsi svoje označcnje pomena in važnost hišne rodbine in naloge, prisojene jej od Boga za družbo človeško, je govornik poslal proti nebu milo prošnjo za odrešenje tiste velike rodbine, ki jo imenujemo narod naš, iz medseb o j-ii ega prepira sedanjega, ki jo uničuje!
Slavnostno sv. mašo je pel na slovenskem jeziku velečastiti gospod dr. Anton Požar, a azistirala sta mu veleč, gospod dekan Kompare in g. kapelan S t e m -b e r g e r. Globok, viden utis je napravilo pe-vanje božje službe v milih materinih glasovih in
za ta korak?!
Tržaške razmere. Pišejo nam: Pred 25 leti, ko so postavljali zid — takozvano »diga« pred sedanjo svobodno luko, je tam delalo na stotine naših domačinov, ki so služili lepe denarje. Zaslužek je ostal tu doma, kajti naši ljudje, kadar služijo, ne jedo suhe polente !
Danes je to drugače. Na novih velikanskih obmGrskib delih ne vidiš več našega človeka! Tam je že sedaj vse polno tujih podanikov, na delih, kjer si služijo naše avstrijske groše, mej tem ko našinci
izlasti, ko je pontifikant prvokrat zapel »Bog brez, dela gledajo od daleč - kako si tujec
z Vami«, zganilo se je po vsej cerkvi.
Sledile so potem molitve na blagodone-čem, mogočnem s^aroslovenskem jeziku. Vsi so napeto poslušali in pazili, da jim nobena besedica ne uide. Vse je pretresal slavnostni trenotek, da so pred oltarjem Gospodovim čuli iz ust svečenikovih slovensko molitev, ki
služi kruh za naše žulje.
To je mogoče samo tu v nas! Druge države skrbe v prvi vrsti za svoje podanike : in- še le potem, ako zmanjkuje domačih m.>či, najemajo tujee.
V nas se ravna ravno narobe !
Re3 je sicer, da našinci ne hodijo delat
je zvala mir in blagoslov na navzoče sloven- ^ umazano ceno, kakor to delajo Lahi. Al
ske vernike. Nam se je zdelo, da vidimo na oltarju sv. Metodija in njegove slovenske svečenike, a to je čutil tudi ves narod, ki je bil v cerkvi. Vse je premagalo močno ga-notje in nobeno oko ni bilo suho.
Tej slavnosti je bilo primerno tudi cer-
je pa tudi res, da naši ljudje puščajo svoje zaslužke tu v Avstriji, mej tem ko laški podaniki odnašajo najmanj il0°/o tja ven iz države in ima torej naša država pri "teh zadnjih gotovo izgubo !
Tako je tu, tako je povsodi v nas — tudi
kveno petje. Latinske orgije so molčale in s-: tam, kjer imajo državni organi odločilno
š ke
čisto. Nemške stranke, ne izvzemsi katoliške, bodo sicer, že radi ča3ti nemške zastave, glasovale proti subvenciji, ali poskrbljeno bo bržkone, da Korber ne zaide v zadrego. — Vprašanje je le, k d o poplača stro tega anzementa med Koerberjem Nemci ?
In kar more te slutnje utrditi skoro v gotovost, je pa sporoč lo v dunajskih listih, da so Italijani zopet zasukali zastavo, da so prejšnji sklep razveljevaliinda bodo glasovali za praško subvencijo. Treba umeti to. Ničle ostajajo vedno ničle, če ne stoje enojke pred njim;. Enojka, za katero se pa naši signori skr;vajo, da dobivajo veljavo, je vedno tam, kjer — je moč. Glavna moč pa, ki imponuje Italijanom, je vladina moč! Po odločni izjavi Koerberjevi za dovoljenje praške subvencije, je bila torej najnar ivneja stvar na svetu, da so Italijani prišli do drugačnega »prepričanja«, do tistega namreč, ki odgovarja stališča vlade. Ta skok od enega prepričanja do druzega v par dneh je poučen za razmerje med vlado in Italijani. Tu pa ne treba še le vpraševati, kdo poplača račun tega i nt'm nega razmerja? Tega uči nas Slovane britka vsakdanja skušnja.
slovenski gla-
kora so doneli mili in krepki sovi. Slovani ne poznajo bobnov, trobent in piščalk. To spada v latinske teatre. Na slov. mašah odmeva povsod živi glas vernih pev-
besedo !
Občili zbor podružnice društva »Lega Nazionale«. -V nedeljo je imela tukajšnja podružnica društva »Lega nazionale« svoj
cev. In tako je bilo tudi v Ricmanjih. Vr- občni zbor. O društvenem delovanju je po-
hunec lepote slovenske cerkvene pesmice so dosegli vrli ricmanjski pevci v pesmi-molitvi j »Svjati Bože.«
Ponavljati moramo, da so bili vsi Bre-žani jako veseli in ponosni, ko so videli na tej lepi slavnosti sodelovati tuli svojega deželnega poslanca. Gospod dekan Kompare je s tem pokazal, da zna tu ii v cerkvi ne-vstrašeno braniti pravice Slovencev kakor jih brani in varuje v dež. zbornici.
Popoludne se je razvila po> vseh Ricmanjih prava narodna slavnost. Iz bližnjih in daljnjih krajev je prihitelo mtjogo našega naroda, da vidi in čuje, kar ne more doma videti in čuti. Zbran je bil tudi ves pevski zbor društva »Slavec«, ki je, kakor v cerkvi tako tudi zunaj cerkve a lepo slovensko pesmijo razveseljeval navztkče romarje in domače slovenske unijate.
To je bil torej pravi slovenski dan!
Mestni svet tržaški. — Seje mestnega sveta, ki se je vršila v petek, udeležilo Be je
ročaL češki Žid dr. Reiser, znani adjutant in zastopnik »velikega« dra. Veneziana v »Legi«. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je tržaško prebivalstvo nasproti »Legi« ohladilo za celih 9000 kron, ker za toliko so v minolem letu padli dohodki tukajšnje podružnice, t. j. skoraj za četrtino vseh dohodkov v predminolem letu. V novi odbor tega ultralaškega agresivnega društva eo bili izvoljeni sledeči »puro sangue« dr. Reiser (češki Žid), A. Babuder (čegar oče ni znal niti besede laški), I. Kantč, E. Komel in I. Hermet in dr. Vidakovič. R*di bi bili videli, kako se je držal češki Žid dr. Reiser (čegar brat je na Češkem med naj radikalnejšimi Čehi), ko je na občnem zboru zatrjeval, da je tudi njegova naloga skrbeti za to, da se »nase pokrajine« (tako je dejal češki Žid), katere so bile vedno italijanske, tudi v naprej ohranijo take. Dr. Riiser je žalibog, pozabil povedati, da so bile te pokrajine ravno tako vedno italijanske, kakor je bil vedno italijanski on in njegova dru-
ti ina, ki je, v resnici židovska, hotela biti prej nemška, potem pa češka z jedno laško
vejo v Trstu, katero predstavlja sam dose danji tajnik in novopečeni podpredsednik tr->.ašne »Lege« ! Da li bo »Lega« skrbela tudi za to, da njeni od pamti veka »laški« odborniki a la Reiser in Vidacovich ostanejo tudi laški za vedno. Za dr. Reiserja vsaj ne bi mogli garantirati, da ne bi v slučaju, ako bi se preselil v Zagreb, postal najhujši Hrvat kljubu vsem laškim »legam«, kar jih je na božjem svetu.
Romantični Italijani. OJkar vse mrgoli laških podanikov v našem mestu, zazibalo se je vse naše ozračje v nekak srednjeveški romantični potueen. Dogodke, katere smo običajno srečavali v romanih in v zgodovini srednjega veka, videvamo sedaj kar dan za dnevom v naši neposredni bližini, v tem pre-Ijubeznjivem Trstu, ki se kmalu kar razeedi od samega blaženstva, vspričo dejstva, da se je v njegovo krilo zateklo tako lepo število romantičnih sinov matere Italije. Pred nedavnim časom smo doživeli v ulici Arcata eno tako romantično-tragično dogodbo, ko je neki laški podanik prej odpeljal, potem pa zabodel «vojo ljubico, ravno v soboto pa smo poročali zopet pod naslovom »porotno sodišče« o nekem drugem romantičnem Italijanu, ki je fiagiral celo poroko, da se je mogel polastiti deklice, katero je poželel! A laki dogodki se v našem mestu množijo dan za dnevom v isti meri, kakor se tu množe laški pri*, andranci.
št. 11, hišna oprava; v ulici Navali št 30, presiči ; v ulici del Ponte štev. 1, hišna oprava; na Vrdeli 304, hišna oprava ; v ul. Giulia št. 56, hišna oprava, glasovir in železna blagajna.
?naeuki ventili k. Včeraj : topi /mer ob 7. uri zjutraj 17°.3 ob 2 uri popoltidn* 23.7 C.9 — TI a komer ob 7. uri zjutraj 760.7 — Danes plima ob 8.22 predp. in ob 8.0 pop.; oaeka ob 212 pred pol u dna in ob 1.47 po pol u dne.
Društvene vesti.
Tevljar-baron. Za prvo prepstavo novoustanovljenega »Dramatičnega društva«, ki bo v nedeljo dne 27. aprila 1902 ob 8. uri
* Ii Senožeč nam pišejo: Tembolj, ker je v občini senožeški na krmilu narodno-napredna stranka, smeli bi pričakovati, da bo občinski. zastop zahteval od pivovarne v Senožečah, da bi si priredila slovenski ali vsaj tudi-sloven <ki nadpis. Povsod med drugimi narodi dajejo svojemu jeziku — če že ne izključljivo9ti — pa vsaj prednost pred vsemi drugimi. No, mi na Kranjskem menimo, da treba še nekoliko dalje sezati v toleranciji in zahtevamo svojemu jeziku le jednakost z drugimi. Manje menda ni možno zahtevati.
Ne zadošča, da se imenujemo nsrodno-napredne, ampak treba tudi, da — smo! Tudi postopati treba . v narodnem duhu ter zahtevati od tujca-Žida, da spoštuje čisto slovenski značaj naše občine !
Pa tudi na vozeh rečene pivovarne po
zvečer v gledišču »Armonia«, je skušal ■ ulicah fcržaškib 6e vedno pagi ^ >Pic. društveni odbor znižati kolikor le mogoče | colu< alcovanij naravnost neestetični nestvor
cene, tako, da bo vsakemu, tudi za najmanjo denarno žrtev, mogoče udeležiti se te pred-
Brzojavna poročila.
v
Za splošno volilno pravo na Švedskem.
STOCKHOLM 21. (B.j Po vsej deželi so bili včeraj pojavi za splošno volilno pravo. Tekom popoludne je prišlo v Stockholinu do spopadov med redarstvom in množico, ki je hotela prodreti kordon vsklikaje: »pojdimo pred grad!« Redarstvo je rabilo orožje, o čemer je bilo ranjenih se sabljami več oseb. Petero demonstrantov so zaprli. En oddelek vojaštva je zašel, z nasajenimi bajoneti, most, ki vodi do grada. Voditelj socijalistov, Bran-ting je večkrat nagovoril množico svarč jo, naj bo mirna. V Malmo se je 15000 oseb udeležilo demonstracije.
Smrt ministra Horanszky-ja.
BUDIMPEŠTA 21. (O. B.) Sožalne brzojavke prihajajo od vseh strani. Mej onimi, ki so kondolirali, so tudi načelnik ces. kabinetne pisarne, od ministrov dr. Korber, grof Goluchowski, baron Call; admiral Spaun
V petek je zopet neki gospi izginila, kar	f®
d nosa, na ulici, lastna 10 letna hči in	'
50
izpred
mati sami, da je nje hčer odvedel neki njen
ljubček iz vroče Italije. Mati baje ni dovo-	lože v I>ritli6j" 3 v L redu 2 šld
lila, da bi se hči poročila z laškim nemani-	nv6" v IL r€(iu 1 ^ &0 nvč., v III. redu
... v . i - L..	1 gld. — Pevske uložke bo izvajalo »Slovan
cem, a ta sj jo je, meni me, tebi nic, kar	& J
sam vzel!
»Senosecchia«. To je že neodpustno, to je
izzivanje naše potrpežljivosti. Tako plačujejo stave. Ta igra se je bila že parkrat P°pred j dnigorodci našo Francijo! Da »Piccolov« in dru&- Cesarja bo na pogrebu zakopal
uprizorila, a vedno na malih odrih, kjer se y[d Ladj9lav po§ilja 9Voje Bmetišče v Seno-| dvorni maršal* Srof Luivik Apponji. V da-dejanje radi pomanjkanja prostora ne more -\<e pod na9lovom Senosecchia, temu se ne našaJi "P zbornice poslancev se bo predsed-razvijati zaželjenira vspehom in kjer posebno smemo 5uditi ću<Jiti pa 8e moramf> 89ao. j nik spominjal pokojnega ter izrazi sočutje
skupine ne napravljajo onega efekta, ki bi ga ^klm prvakom, da ničesar ne ukrenejo »bomice. na kar se seja zaključi v znamenje lahko. A vzlic temu je ta igra našemu ob- . proti falzifie:ranju našega krajevnega imena žaloati-
činetvu izredno ugajala. Sedaj pa upamo, da jn prQti tokemu žaljenju slovenskega značaja	(DalJe na 5etrtl stranu)
se bo na velikem gledališkem odru igra lahko Qaših Seuože6 ter na9ega narodnega ponosa. _•_
sebi v prid udobneje razvijala, temveč, ko	q dat Narodni indiferentizem ali kozmo- !
odbor »kuša Po možnosti popolniti uprizoritev politizem je lepa Htvar med uarodi, katerih
ekzistenci nikdo ne oporeka, ozir. grozi, ali v narodu, ki je v takem položiju, kakor je na galerijo 20 nvč. Sedeži Qag 8ioven9kit ;e narodni indiferentizem — f>0 nvč., VI. in VII. vrste naroden 40 nvč. in od VIII.—IX. vrste 30 nvč.,
v raznih točkah.
Cene so določene tako le :
XXKKKKKKXXXXKXXX
sko pevsko društvo; godbene pa orkester do-
Mi Tržačani smo res zavidanja vredni ljudje: nam ni treba, da bi čitali romane : nam ne treba druzega, nego da pogledamo v dnevno kroniko, pa imamo že tu vse polno romantičnih romanov.
mačega pešpolka št. 97.
Pristaš narodno-napredne strauke.
* <£uod licet joti, non licet bovi! V
»Slov. Narodu« čitamo, kako je neki uradnik C. kr. tobačne tovarne žvižgal in sikal v steklenem salonu ljubljanske kazine, ker je jedna pevk na neki variet^-predstavi zapela tudi hrvatsko pesmico »Za jeden časak radosti«. Kakor posnemamo iz rečenega lista, V se je dotični uradnik tudi prej že večkrat
X
x n n n
Vesti iz ostale Primorske.
X Svoji k svojim ! Prejeli smo :
Stavka v ladijedelnici »S. Marce« še Roveriji, pošta Juršiei, pri Vodnjauu v Istri,	proslavil s sličnimi junaškimi čini in — sod-
vedno nadaljuje in utegne imeti t težke po- imajo naši kmetje še mnogo vina, belega in	nimi obsodbami. V Idriji je n. pr. streljal na
sledice, ker vodstvo — v kolikor smo ob ve- , črnega (terana). Vina so izvrstne kakovosti,	ljudij, nedavno pa je imel konflikte z Ijub-
ščeni — ne misli v ničemer popustiti delav- kakor ono iz Smoljani (ki je na glasu kakor	Ijanskimi policaji.
■iem: na drugi strani pa se zatrjuje, d?, v najbolje istrsko vino), ker sj v bližini in je	To je seveda nemški uradnik. Kaj bi
znamenje solidarnost', stopijo v stavko vsi tudi položaj in vrst zemlje ista. Kdor si	se pa zgodilo s kakim slovanskim uradnikom
ostali delas*ci ladijedelnice »S. Marcoc, po- hoče nabaviti teh vin naj se obrne do gospoda	na kakem c. k. zavodu, ako bi si dovoljeval tem oni tovarne strojev pri sv. Andreju, ki je Velikanje, posestnika v Juršičih.
X Predsednik »Slov. učiteljskega
n
i
i X
MIZARSKI ZADRUGA V BORICI X
z oaiejenla jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
n
po slo?, zalop poliva
last istega tehničnega zavoda in rudi delavci
Llovdove ladijedelnice. Tako utegne stavka društva za koperski Okraj« vabi vse p. n. onih se ne N♦ delavcev v ladijedeloici pri gg# odbornike v odborovo sejo dne 27 t m Jupitru, ni dovoljeno — bodi nam dovoljena
le mal del tega junaštva?! Odgovor je gotovo že na jeziku vsakomur. Quod licet Jovi, non licet bovi. Kar je dovoljeno nemškemu
sv. Marku imeti najresnejih posledic, kate-	urj predpoludne v Boršt.
rim pa naj bi vodstvo skušalo izogniti se po pravičnem uvaževanju zahtev stavkujočih delavcev !
Porotno sodišče. V
Vesti iz Kranjske.
soboto se je vr-1 * C. k. nemško latinski kneze škofi j-
šila pred tukajšnjim porotnim sodiščem ka- ski ordinarija v Ljubljani. Prejeli smo: ženska razprava proti bivšima odgovornima ^e večkrat smo morali povzdigniti svoj glas urednikoma lista »Avanti«, Vrbami Eva in proti nemškutarski m javnim uradom Franu Banco, radi nekega članka, ki je bil »a Kranjskem. Bili so časi, ko so vsi sta-tiskan v »Avanti«-ju in ki je kazal Rudolfa novi zložno rušili nemške postojanke — v 1'orazzo v slabi luči, očitaje mu tatvino, prvi vrsti slovenskih bojevnikov so takrat Vrbana Eve ni b:l > na razpravi. Predsedo- stali slovenski svečeniki na Kranjskem. Ali val je svet. Petronio, sodnika sta bila Maftei je danes morda drugače ? Tudi danes je sve-io Rismondo. Tož;telj Rudolf Corazza je sam čeništvo na Kranjskem po veliki večini go-zast .pal obtožbo, obtoženca pa je branil ka- tovo odločno slovensko-narodao. In vendar
mala varijacija latinskega reka! — slovenski
ovci
iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- M vam v Solkanu in Gorici )C
Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja
X v Trata, Via Piaasa vecohia X X	(Rosario) št. 1.	X
X t na desni strani eerfeve sv. Petra). X X Koakurtaoa nemogoča, kar J a blago X
X	is prva roka.	X
XXXXXXXXXXXXXKXX
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščetke
f lil
Razne vesti.
ženski branitelj dr. Codurri.
ne moremo naprej ! Vzrok tiči v tem, ker so
Ker so porotniki soglasno pritrdili na voditelji izgubili javne cilje. A krivo je stavljena jim vprašanja, obsodil je sodni dvor še nekaj druzega. To nam pove nastopni
1 rana Banc^t ua globo 2<>0 kron oziroma na slučaj.
20-dneven zapor. Vrbana Evo pa na IrO K Svečenstvo na Kranjskem se bori za globe oziroma na 15-dneven zapor.	slovensko uradovanje — a z nemščino sili na
Danes je na zatožni klopi zaani »dr.« dan, kjer le more, knezoškofijski Krstić radi ra/.žaljenja časti.	ljubljanski ordinarijat. Mnogim
Do razsodbe pride bržkone že danes. O se bo to zdelo neverjetno, posebno sedaj, za dosedanjem teku razprave m jremo pa že časa domačega sina, kneza in vladike dra. -edaj zabeležiti ti-le dve zanimivi črtici : Dr. Jegliča. In vendar je tako. Sedaj ne moremo Krst e je izjavil na dotični namigljaj tožite-! vdobiti od vladike Jegliča niti slovenskih ljevega zastopnika, dra. Staniča z vbo odloČ- tiskovin za sestave poročila o kanoničai vi-nostjo, da on, Krstić, ni Hrvat, zitaciji, ampak vsiljujejo se nam samo nem-ampak le Dalmatine c. Druga zani- ške tiskovine. Na našem ordinarijatu so za-mivost je, da je predsednik sodnemu čeli rabiti take izgovore, kakor na tržaški dvoru, svetovale? Pederzoli izjavil, da policiji — »imamo preveč nemških, pa jih razpravni jezik pred tržaško poroto je moramo porabiti!«
izklj u i-no le italijanski jezik, d oči m imajo To je škodljivo našim narodnim pravi-
stranke in priče le pravico posluževati se cam, tako postopanje pa ruši tudi vezi iju-tudi slovenskega, hrvatskega in nemškega bežni do cerkvenih predstojnikov. Kaj nam
jezika, v katerem slučaju pa se ima dotična je torej storiti ?
izjava prevesti po tolmaču na razpravni ita-I Naš odgovor je: Knezo škofijski ordinarijat naj javi, koliko bi stale take tiskovine
lijanski jezik.
Draibe premičnin. V torek, dne 22. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsieJ naredbe tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v Grijanu, hišna oprava ; v ulici Rossetti
št. 11». hišaa oprava : v ulici Media št. 25, Kranjskem cekvena glava — mizarske klopi in pohištvo; v ulici C'aserma slovenska!
na slovenskem jeziku in ono požtvovalno slovensko svečenstvo zloži takoj potrebno svoto denarja.
Slovenskim katoliškim vernikom in slovenskemu svečenstvu bodi vsaj na
TRST. - Via Š. Anioiiio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlii).
Nemorala na madjarskem vseučilišču. V Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne zbornici Ogrski je poslanec Szemere težko trpežnosti. Bogat Jzbor soetk, strojev za Ji-
obtožil madjarsko vseučilišče v Budimpešti. I Rekel je, da se vseučiliščni dijaki budimpeštanski nič ne uče, da bo le stranka r j i, da obiskujejo nočne zabave, da se pogrezajo v mlako velikomestne nemorale, a ko prihajajo na skušnje, jih pro-pada po 64°/0. In še oni, ki so položili izpit, se navadno niso nič učili, in vse njih znanje sestoji v tem. da se izvlečejo na skušnji. Ti mladeiJči prihajajo z vseučilišča nezdravi; velikomestno življenje, v katerem so se valjali, uničilo jih je duševno in telesno. In taki uničeni ic nevzgojeni ljudje naj bodo v zaslombo narodu in družbi! Tej mizeriji na vseučilišču treba priti v okom. Vseučilišče naj se prenese iz Budimpešte v kako mirno mesto, kamor ne bo prihajal velikomestni strup. Abo Madjari hočejo imeti vzgojen naraščaj, mora se vseučilišče premestiti, ker pokvarjenost madjarske družbe 'prihaja z vseučilišča.
Narodno nasilje. Šolski nadzornik v Nevtri (na Ogrskem) je dal zapleniti in se-žgati vse Blovaške šolske knjige. To je naravnost grozodejstvo na človeški kulturi, a kje so tiste nemške novine, ki valjajo vedno po ustih svobodo in civilizacijo, da bi grajale tako nasilje ?! Eh, da, v imenu svobode je dovoljeno vsako nasilje nad — šibkejim ! To je ravno karakteristikon laži-liberalizmu, da ne može ekziatirati brez — sužnjev !
Loterijske Številke, izžrebane dne 19. aprila :
Trst	82 70 87 14 6
i-inc
63 23 15 71 75
ščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošojičkov itd.
iC Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se pro3i blagohoten obisk.
elikanska rastava pohištva in	J
tapecarij. Izvenredno ugodne	2 U U U cene. M M M i
VILJEM DALLA T0RRE	J
v Trsta, trg Giovanni 5. (Palača Diana.)	♦
Moje pohištvo doneaearečo. ■ ■	a
S)
Msanfler Levi MinziJ
Prva la lajrelja tovarna pohlitra ^ vaek vrat.	^
-TRST Ja—
zaloob:
&
G)
j Piazza Rasaria it 2
I (šolsko poslopje) gj
TOVARNA:
Via Teta,
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Lloiltaaea { In Via Ribari« 21
Telefon At. 670.	® -MOM-
ta ©
© &
^	I
iS	Velik labor tapecarij, srcal ln slik. I*- ^
višnje naročbe tndi po posebnih ničrtfli.	^
Cene brea konkorenoe.
ILOITEOTAU CI11K ZiSTOII II FK1II0 ® Predmeti postavio se na pat obrod
jff	ali železnico fm<o,	^
©

BUDIMPEŠTA JI. (B) — Zbornica roalancev, — Predsednik, grof Apponyi, je posvetil pokojnemu ministru za trgovino tople besede ter je predlagal, uaj zbornica proto kolarično dđ izraza svoji žalosti, naj pfctom predsedništva odpošlje ostalim sožaloo pismo, naj na krs^o položi venec in se korporativno udeleži pogreba. Potem, ko so se govorili ministerski predsednik SzelI ter zastopniki opozicijonalnib strank, je b;ia s^ja zaklju veva.
Bolezen kraljlee nizozemske.
GRAD LOO J\. (B.) Kraljica je mi-nnlo noč nekoliko ur spala ; hrane jemlje k sebi nekol.ko obilneje, splošno »tanje zadovoljivo.
Vrenje na Balkan n.
CARIGRAD 20. (B.) Konsularne depeše iz Skoplja javljajo o spopedn med neko k>ulgaisko tolpo in orožniki blizu vasi Mar-lolai. V tem spopadu sta bila baje dva Bulgara ubila.
Zahvala.
Podpisane se iz srca zahvaljujejo vtem Forodnikom, znancem in prijateljem ki eo pokojnega njenega crita,
Ivana Kramer-ja
tibiskovali v dofh boltzni ter mu tolažilno besedo lajpali h odo tipijenje; dalje izražamo iskreno zahvalo s!, pevskemu društu ,.Zarja ' za žalost Inke, ki jih je zapelo ob njegovem odru! Hvala iekrera tudi vsem eorodnikr m, prijateljem in 7iiaDcem, ki eo blagega pokoj-nk spremili k slednjemu p« čitku.
Kramer- DebelakVacek.
t
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprogr oziroma oče
Josip Pertot
posestnik
danes, dne 20. t. m. ob 1 */« uri popoludne previden se sv. zakramenti za umirajoče v dobi 72. let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Rojanu št. 15. v župno cerkev, od koder se pripelje truplo na pokopališče v Bar-kovlje k večnemu počitku.
ROJAN, dne 20. aprila 1 902.
Josipina Pertot, soprog Josip, Anton. Dragotin in Miroslav, sinovi.
Rozina, poročena Pregelj h
FONOGRAFI - GRAFOFONI PRIREJENI CILINDRI
za koncerte (najboljši na svetu)
tudi na plačevanje v obrokih.
Odlikovani grafični zavod E. Freisinpr
Mala oznanila.
Tod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inpercijo »e plača po 1 nvć. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena. primerilo zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodeih in buteljkah.
Perl-iauc Jakob Cf^ZL*
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
tvrdke
dro k Alti
Trst. - Corso št v. 2.
PEČATI, PEČATNI ROČI
umetno izdelani »pečati, v velikem izbora
Pečati za numeriranje in paginiranje.
Graviranja.
Stroj za ljuknjanje kolkov itd.
Tratovi, barvane pečatne blazine in pripadli za pisalne stroje.
Speclaliteta napisane plošče in črte
od kositra, brona, einajlovanega ali izbočenega železa.
HELIOOIŽAFlf E> PAPIR
pozitiven ali negativen /a reprodukcije s pomočjo svetlobe.
MEHANIČNA DELAVNICA
za popravljanje in čiščenje pisalnih strojev vseh vrst.
Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom.
THE AUTOMATIC CYCLOSTYLE.
Najpopolniši stroj za pomnoževanje.
Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd.
Velita Menična noiost: elastični tapeti iza čiščenje obuvala) izgoiortjeni v močni jeSleni žici, uvedeni v prvin bolnišnicah, zavodih prodajalnah itd itd.
Pomnožeraliii stroj: „OPTIKU*" ||»«poIniši šapirosrraf) Kr 2S.— v velikosti 22 X t in.
Kepresrorljive mrežice.
\1|4a7 H v ^rstu- Fiazza Negozianti št. 1. ■ ■	Um priporoča slavnemu občinstu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) ^Meteor*1 in vse druge priprave za plinovo luč .Auer."
Kavarno.
Antnn xnrli priporoča svoji kavarn
0-tlllUH	VUI II »Commercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago bo vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
I 01# ParhOlin Ulica Stadion št. 20, pe
jdK. reriidut kanm in Rlad^arna|
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejem« ! tndi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Anton Breščak :	j
Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh ! slogov za vBak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke.
Trcroviua z i zgotovi j eni ni i oblekami.
Qalorini Ponte de,'a Fabbra Stv. 2, vogal j Odidi lili ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare H. 1. Za loga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binkostne praznike in birmo; obleke za rao>ke od gld. t*>.50 do 24. za dečke od yld. 4.f»0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S. suknene hlače od glo.
1-80	do 4, volnene goldinarjev 4.50 do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do iti. Volnene obleke za dečke od o do 12 let od gld. 150 dc 1». od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do ■>. Haveloki za moške in deeke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža« za delavce, izgotovljene v histni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.30. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
Posojila
proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć c. kr. čaatništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijekega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rent*?, vžitke, zavarovalne police itd.
Obrniti se na H i u L o Giberti. uL Canale 7,1.
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobit-e vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje poMštva
Rudolf Ezner
Trst. — Via della Stazioiie 136C — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste izvrši na najboljši način in po zmernih <»euab. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vne kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiie v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi vet r ki tu i vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kbvčekov, zabojev, koiev itd. za imnagaciniranje.
8prejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. 5olo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročlie se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Z&lagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda.
Albert Brosch
Trst, — Via S. Aiitonio 5 — Trst.
—^KflMar in izdelovalec kap

Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhov ine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognja.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo Št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk Črn po 98 novČ.? bela rebnla iz Brd po 28 uovč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vs&k zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade.
Jiln le Franf
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Joči vin prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk ....	„ 48 ff
Kuhinja domaća, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., crno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood SO litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Pur lan, lastnik.

ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Tla della Pietu št. 25. — T1IST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobna spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, alta rje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
oooooooooooooooe
Spštorae slovenske pspije!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-)Keto8ijevo -w
cikorijo.
Gostilna „Al Transwaal".
»j
prej »Antico Gobbo« ) Via dello Scoglio.
(nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča 1. vrs e istrska, vi— pavbka in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje JDreherjevapi vo, Plzensko in Spaten v botiljkah.
DomaSa kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo pripo--ruča
Fran Benčič, krčmar..