— 01 —
Listek.
Neodgovornost.*) I.
Eh bien! ali sprevidite. kam vas dovedejo lepe teorije o neodgovornosti hudodelnikov ?
Glejte, to je človek, ki je imel preteklo leto prepir z ravnateljstvom poštnih in brzojavnih uradov, ter misli, da se mu godi krivica. Slučajno sreča na cesti učence polvtehničke šole, zdi se mu, da sta med njimi sinova ministra za pošte in brzojave, izvleče iz žepa revolver ter streli trikrat med nmožico.
Zaprejo ga in naročijo zdravnikom, naj preiskujejo duševno njegovo stanje. Zdravniki, to se ume, spoznajo, da ni nobene logične zveze med pritožbami, katere ima obdolženec proti državnej upravi in svinčenkami, katere je streljal med učence polvtehničke šole.
Končaje svoje poročilo pravijo, da ta človek ni pri zdravi pameti in — ker ima vse v medicini svoje inu- - določijo, da je zbolel za blodnjo, da ga preganjajo, da je ravnal pod vplivom nepremagljive sile ter vsled tega ni odgovoren za doprinešeno djanje.
*) V naslednjem podajamo dva članka duli()vitej.M fRuilletoiiista Fran-(¦isfjue Sarcev, katera je objavila Republiqiie Fran(;aiso 7. in 11. januarja t. 1. Ker je prišlo tudi pii nas v navado, pri vsakem večjem zločincu govoriti o moral insanity. je zanimivo slišati tudi nejurista v tej zadevi. Opozarjamo na razliko med stališčem Sarcey-evim in stališčem, katero zavzima v najnovejši svoji publikaciji— luteressaiito Fiillo. Criininalprozesse aus neuester Zeit — Paul Liudau.
— 02 —
Prt-iskovalni sodnik spustil ga je vsled tega iz zapora. Ni ga nesmisla, ki bi človeka huje razkacil.
Če je človek odgovoren, na,j zagovarja svoje djanje pred sodniki če pa je neodgovoren nore, treba ga zavarovati, kajti ravno tista blodnja da ga preganjajo, ki mu je ta pot vtisnola revolver v roke, privedla ga bode prej ali slej k enakemu surovemu činu.
In ta ni izostal. Leto pozneje, t. j. pred nekoliko dnevi, čakal je isti Milniaud pri vratih ministerstva visokega činovnika telegrafske uprave, ter je, ne da bi mu bil kaj rekel, strelil šestkrat v njegov hrbet. Velika sreča, da nesrečnež ni obležal na mestu. Za-dobil je težke rane in javeljne bode okreval.
Moža so vnovič prijeli ter odvedli v preventivni zapor, vnovič bodo poprosili — jaz tako mislim — zdravnike, naj se izreko o njegovem duševnem stanji. Ne dvomite, napisali bodo lepo disertacijo o tem slučaju. r'red seboj imam autografovano poročilo, katero so podali v drugem, približno enakem slučaji, v slučaji Baffi.er-ja, ki je streljal na »jerniain Casse-ta kakor na zajca, da si ga niti poznal ni. O tem bom še govoril, kajti to poročilo spada med najčudniše reči, katere sem čital. Poskusen umor, katerega obdolžujejo Baftier-ja, ni drugo — nego zanimiv psjhologički slučaj.
Eavno tako bode se dokazalo' z vsem znanstvenim aparatom, da je ta ubogi Milmaud podlegel še enkrat nagonu, kateremu se ni mogel upreti . . . slišali so se že taki glasovi . . . Bodo ga li vnovič spu-, stili V Bodo mu li rekli: ,,Prijatelj, to, kar se Vam je pripetilo, je zelo neprijetno. Vi imate opasno navado, nositi pri sebi revolver ter ga sprožiti proti brzojavnim uradnikom. Toda, to ni Vaša krivda, \'i ne morete vladati samega sebe . . . zatoraj, vrnite se k svojim. Z bogom!"
To pa ne reši vprašanja.
če je mož kriv, n aj se obdrži v j eč i, če ni, n aj se zavaruje v blazuici, drugo ni mogoče. Bitjem, katera so za javno varnost tako nevarna, se ne sme dovoliti, da, zarad svoje neodgovornosti, hodijo po ulicah. Stekel pas tudi ni odgovoren. Vsled neke nepoznate sile cedijo se mu sline in grize, kar dobi. Za to pa ga vsak, kateri ga dobi, pobije.
Sodišča vendar niso, ua kratko rečeno, šole za primerjajoče psv-hologijo.   Ona niso namenjena soditi človeška djanja razjasnjevaje njih
— 9;!  —
*) Blaznica. **i Kaznilnica.
na{):i)>e ter preiskovajo obisti liudodolniknv. Njiliova naloga jo, varovati človeštvo i)red hiidodeliiiki.
Mar iii lepa pi-ilika za luidodelnika refi: jaz nisem odsi'ovoren, vodil me je na.eon, mocneji od moje volje. Moj hog, vsakokrat biva kaka.ree, ki navaja k slabemu, to stoji. Ljudje, ki so hudobni, kakor Jago in Nareis, iz ljubezni do umetnosti, so zelo redki,' menda so to tudi pošasti, katere je rodila zoolj domišljija pespikov. Vsak človek, ki stori kaj slabega, ima gotove razloge za to. Njegova skrb bodi, upreti se tem razlogom. Če je za to preslab, tem hujše za njega ! človeško društvo ima pravico, vporabljati zoper to slabost vsa potrebna sredstva.
iMorilci, ki se izprieavajo s takimi zagovori, spominjajo me po-balina, katerega so pri kradenji zasačili, na kar je, surovo se sme-liljaje djal: tega nisem storil jaz, ampak moja roka! — A, to je tvoja roka, prijatelj! Dobro, l)odi tako dober in obdrži jo v žepu, sicer boš imel sitnosti.
Xi ga slabšega vzgleda kot je ta. katerega dajajo ljudem škandalozne oprostitve, provzrocene po poročilih zdravnikov o neodgovornosti obtoženčevi. Eeeimo, da so taki ljudje, kateri nimajo trdne volje. Bonto jo s tem utrdili, da spustimo iz ječe morilca, ker bojda ni znal in ni mogel premagati samega sebe? To je spodbujanje, to je premija za uboj.
Ko bi bili obsodili prvo žensko, katera je zlila vitrijol v lice svojemu nezvestemu ljubimcu, strogo in na dolgo časa, ter tudi drugo, in tretjo takisto, ne bi bilo četrte. Volja ostalih bi se bila utrdila vsled pomisleka, da bodo, če se vdajo nagonu osvete, gotovo kaznovane.
Mesto tega vprašali so zdravnike, ali ni storilk obladala sila, katerej se upreti niso mogle.
Sila bila je nepremagljiva, odgovorili so gospoda zdravniki.
Zarad tega so se vitroleuse oprostile, občinstvo je ploskalo, in sledile so druge, katere nalik onim naglašajo, da so neodgovorne.
Neodgovorne! Neodgovorne! Hočete li res take biti? Dobro, v Charenton*) z Vami, naprej! To je zatvor, ki ne omadežuje kot oni v Poissv**), pa je mnogo huji.   Ker se same ne morete upreti svo-
— 94 -
jemn nagonu, in ker ta nagon provzroenje slaba djanja, dovolite nam, da nadomestimo vašo voljo z našo, ter da vas obvarjemo vaše lastne slabosti med trdnimi zidovi — blazniee.