1 T Egidlj 2 S Stefan kralj 3 (5 Sabina 4 P Rozalija + Lovrenc Just. ® N 14. pobink. 7 P Delav. praz. (g 8 T Mali Šmaren 9 S Peter Klaver 10 0 Nikolaj 11 P Protus in Hiac. 12 S Src Marijino IS N 15. pobink. 14 P Povi. sv. Križa 15 33 Mati 7 žal. ® PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zm vero in narod — ta pravico in resnico — od boja dt »magel. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. _ _ . ; (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 174. CHICAGO, ILL., SREDA, 2. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 2, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Severno špansko mestu Irun nameravajo uporniki razde-. jati v prah — Uporniško prodiranje jugozapadno od Madrida ustavljeno. — Disciplina v vladni armadi, sestavljeni iz civilistov, se v zadnjih par tednov v veliki meri izboljšala. Z A DELAVSKO GLASOVANJE Gibraltar. — Boji med Uporniškimi in vladnimi četami so se zadnje dni osredotočili zlasti na dve točki, namreč na skrajno severno špansko mesto Irun, ob francoski meji, in na fronto ob mestu Talavara, 75 milj jugozapadno od Madrida. Na severu je namen upornikov v prvi vrsti ta, da pretrgajo zvezo vladne armade s Francijo, na jugu pa, da potisnejo fronto bliže Madrida. Ob mestu Irun se bije borba takorekoč na življenje in smrt. Uporniki so sicer že več dni obstreljevali mesto, toda v ponedeljek so objavili, ako se mesto še isti dan ne poda, ga bodo do razdejanja pričeli bombardirati z morja, s suhega in iz Zraka. Vladne čete so na to objavo odgovorile, da na podajo ni niti najmanj misliti, pač pa, da bodo uporniki; z bombardiranem v prvi vrsti škodovali svojim lastnim ljudem. Vladna armada ima namreč zaprtih tamkaj večje število odličnih pristašev uporniških fašistov kot talce in zagrozila je, da bo ugaja te osebe postavila na najbolj izpostavljena mesta, da bodo na ta način pobiti od ognja svojih lastnih ljudi. Te usode bo deležen tudi katoliški škof iz mesta Valladolid. Ob omenjeni objavi uporniških oblasti se je v ponedeljek zjutraj pričelo izseljevati prebivalstvo iz mesta preko meje na Francosko. Vladni stražniki So jim pri tem izseljevanju pomagali, nasprotno pa so zadržali vse zdrave moške, ki so se tudi hoteli izseliti, ter jim dali Puške v roke in jih postavili v bojne linije. Na fronti jugozapadno od Madrida so tekom nedelje napravili uporniki velik pohod naprej, in sicer zaradi tega, ker vladna linija tamkaj ni bila posebno zavarovana. Ob mestu Talavara pa je vladna armada vrgla proti prodirajočim močne Čete in jih v ponedeljek tamkaj tudi porazila. Priznava pa vlada sama, da je ta točka zelo nevarna za njo, kajti z nje zavzetjem bi imeli uporniki pot proti Madridu zelo olajšano. Istočasi Ko poroča vlada tudi o zmagi sVojih čet severno od Madrida v pogorju okrog mesta Guadar-^ama. V vladni armadi se je po Sadnih poročilih disciplina v *adnjih par tednih v veliki me-ri izboljšala Ta armada šteje °krog pol milijona bojevnikov, ^ed katerimi je približno 5000 f^sk, po večini mladih deklet, Katere so se odzvale na poziv, branijo demokracijo proti Vozečemu fašizmu. V tej ar-madi je le kakih 10 odstotkov rednega vojaštva; vsi drugi so ?*yUni prostovoljci, skoraj brez fettle delavci. Razumljivo je, je bilo v takih razmerah v TR0TZKY NE BO IZGNAN Priporoča, naj delavstvo spor v federaciji. resi Norveška se ne bo htevi sovjetov. podala za- Oslo, Norveška. — Tukajšnji min. predsednik je podal odločno izjavo, da Norveška ne bo ugodila zahtevi sovjetske Rusije in izgnala bivšega boljševi-škega voditelja Trotzkya, ki to-časno tukaj stanuje. Minister se je izrazil, da je Norveška ob-ravnala zadevo po svoji lastni uvidevnosti in ne bo upoštevala vpliva od drugod. Internirala pa je Trotzkya v njegovi vili in mu ne dovoli prostega gibanja. Izraža se upanje, da se bodo i sovjeti s tem zadovoljili. -o- Washington, D.C. — To soboto ima stopiti v veljavo su-spendacija, ki jo je proglasila delavska federacija nad desetimi unijami, katere so se uvrstile za Johnom Lewisom. Da se ta spor v delavskih vrstah reši najbolj pravično, je predlagal Ch. P. Howard, načelnik unije tipografov in tajnik Lewisove-ga industrijalnega odbora, naj bi se proglasilo splošno glasovanje med delavstvom v federaciji, da to odloči, katere stranka naj zmaga. Kakor trdi Lewisov odbor, je prejel glavni odbor federacije poziv od mnogoštevilnih svojih unij, naj prekliče proglašeno suspendacijo. -o- ZADNJA PRILIKA ZA AMERIKANCE V ŠPANIJI Madrid, Španija. — Tukajšnje ameriško poslaništvo j6 preteklo nedeljo izdalo zadnji poziv Amerikancem, ki so še vedno ostali v Španiji, kljub ponovnim opominom ameriških oblasti, naj se takoj izselijo. Poslaništvo je opozorilo, da ne bo Amerika v naprej nič več garantirala za tiste, ki bodo še nadalje ostali v Španiji. Okrog 150 Amerikancev je še tukaj in pričakuje se, da bo večina poslušala ta zadnji opomin. DOBIL BO 42 DRŽAV Farley napoveduje da bo Rco-seveltova zmaga letos še bolj sijajna kakor v 1932. I% Jugoslavije, Trije žalostni dogodki iz ptujske okolice: Šele po dolgem času se je posrečilo izslediti potepina, ki je izdal svoje tovariše. — Velika škoda po požaru na Dravskem polju. — Smrtna kosa in drugo. New York, N. Y. — Zmaga predsednika Roosevelta v bodočih volitvah bo še bolj izrazita odločna, kakor pa je bila v Prijeti potepuhi Ptuj, 12. aug. — Ptujski policiji se je posrečilo vloviti dolgo iskanega potepina in pojasniti grehe njegove družbe. Letos, nekoč v aprilu, so prišli v " gostilno Jakoba Vrhovška v Pu ZDRAVNIKOM LANDON BOLJ UGAJA New York, N. Y. — Roose- Chicago, 111. — Kakor se je komunistični predsedniški kan- ,, . „ ,. , .. . .didat, E. Browder, preteklo ne- veltovi načrti, da se socijahzira i, ,. . •__ . vt- i .A »i T_.idel.jo sam izrazil, nima nobene^ ga upanja, da bi ob volitvah tudi v eni sami državi zmagal. KRIŽEM_SVETA — Pariz, Francija.— Francosko delavstvo v Parizu in okolici ponovno grozi s "sedečimi'', stavkami in zato vlada pritiska na delodajalce, naj pospešijo uvedbo 40 urnega dela na teden. Zvišanja plač KOMUNISTI IZGUBLJAJO lin počitnic je delavstvo že de-UPANJE (ležno. 5 — Budapesta, Ogrska. — Tekom letošnjega poletja se m letu 1932. Tako mnenje je izrazil načelnik demokratske stranke, ' J. A. Farley, pri ne' jkem zborovanju preteklo nede-[*~Th'orraožu brezposelni ;ljo v tukajšnjem mestu. de]avd> bilo jih je menda se_ 1 Najmanj 42 držav je že zdaj L Naročili so gostilničarju, sigurnih, da bodo dale Roose- naj jim prinege iaboičnika, ki veltu večino. Dvomljivo je edi- nQ ga popiH kakih 12 litrov. Ko no glede skrajnih vzhodnih dr- go bm ge močno okajeni, je go-žav, v takozvani New England; gti]ničar zahteVal plačilo. Tedaj toda tudi tamkaj se bo še vrši-ifl0 zageli razsajati p0 gostilni, la bitka za časa volilne kampa- ,omili g0 stole> razbili okna in nje. Celo iz Landonove domače vSQ steklenino v kredenci. Go-države, Kansas, se izraža zago- stilničar ie morai pobegniti in zdravniška služba, po katerih bi imeli dostop do zdravniške oskrbe tudi revni ljudi, nič ne ameriškim zdravnikom na splošno. To se razvidi iz zadnje številke zdravniške revije "American Interne," kjer se v nekem članku izraža pritožba, da skuša New deal spraviti zdravnike pod kontrolo po-Zitikarjev. Zdravniki so v nevarnosti, da pod Rooseveltom izgube priliko in pravico do svojih visokih pristojbin in da bodo prisiljeni, bolj iz človekoljubja kakor pa za denar opravljati svojo službo, zato je razumljivo, da se člankar v omenjeni reviji ogreva za Lan-dona, ki jim je obljubil neomejene pravice. ŠTIRJE UBITI V KOLIZIJI Michigan City, Ind. — Dva nasproti si drveča avtomobila sta preteklo nedeljo treščila skupaj sedem milj vzhodno od Dostavil je, da bodo sedanje volitve za komuniste le nekaka priprava za bodočnost. Povda-ril pa je, da je siguren, da Lemkejeva tretja stranka ne bo niti polovico toliko glasov dobila, kakor bodo komunisti. Glasovi, ki bi drugače šli komunistom, bodo v sedanjih volitvah oddani za Roosevelta, je izjavil. -o- AEROPLAN PADEL MED IZLETNIKE New York, N. Y. — Neka ženska je bila ubita in tri druge osebe ranjene, ko je preteklo nedeljo padel neki aeroplan v skupino izletnikov ob morskem obrežju na Long Island. V aero- jenkrat cela skupina planu se je pojavil neki defekt jcev na zgubi. Pripetilo se je to na motorju, ki je prisilil pilota, ,v atletskem klubu na 3352 Lake zlasti še, ko je nastal tudi po- [st., kjer je igralo karte enajst |žar, da je nemudoma pristal, in joseb. Nepričakovano pa sta sto- je po Ogrskem nabralo na milijone os, katere se nameravajo odposlali v Kanado, katera jih je naročila, ker pričakuje, da bodo ose pokončale škodljive žuželke, ki ogrožajo kanadske gozdove. — Berlin, Nemčija. — Tukajšnji diplomatski krogi izražajo upanje, da se bo Ru-munija odvrnila od Rusije in se približala Nemčiji. Znamenja za to izpremembo se vidijo v tem, ker je bil izključen iz nove vlade dosedanji zunanji minister Titu-lescu. KVARTOPIRCI VSI IZGUBILI Chicago, 111. — Preteklo ne-J del j o se je dogodilo, da je bila kvartopir- tovilo, da ne bo podpirala svojega moža, marveč bo oddala glasove Rooseveltu. O Landonovih kampanjskih govorih se je izrazil Farley, da niso napravili na širše mase volilcev nikakega vtisa, dočim Rooseveltovo trdno in razumevanja polno reševanje svetovnih je utrpel okrog 2000 Din škode. Zločinci so pobegnili v noč... Potem je bil pretekli teden v Ptuju divjaško napaden stražnik Leopold Pestotnik. Ptujska policija je polovila več oseb, med njimi tudi Martina Remiha.. Pri zaslišanju je priznal, da je on v ... družbi Blaža Severja iz Meng-in domačih problemih ima' ^ go]na Rajbenb . . tak učinek, da ne bo mogel nih- Rar]a Gor]evja fa ge treh nezna. .ognjem element. če preprečiti, da bi se vrste vo-! lilcev ne strnile za njim. Far- j nih potepuhov razsajal v Vr- marje je pridobil Roosevelt hovškovi gostilni v Pušencih. . .Remiha so zdaj izročili ptujske-zlasti s svojim dobrohotnim L^ sodišču, ostale lovijo orožni-razumevanjem njih trdega po- kj ložaja, povzročenega od suše. | V ponedeljek zvečer se je spet primeril divjaški napad v KONFERENCA Z GOVER-NERJI PRELOŽENA Des Moines, Ia. — Konferenca med predsednikom Rooseveltom in governerji držav, priza- Ogenj na Dravskem polju Ptuj, 9. aug. — V petek 7. t. m. v pozni nočni uri se je nenadoma zasvitalo nebo nad vasjo Starošinci, občina Cirkovci. Pri posestniku Štefanu Mesarič, je izbruhnil v gospodarskem poslopju požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na vsa ostala gospodarska poslopja. Radi silnega vetra je bilo gašenje onemogočeno, tako da so ognjeni zublji zajeli še domačijo posestnika Franca Pulko. In šele gasilcem iz Ptuja in Cirkovcev se je po trudapolnem delu posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Kljub temu je škoda zelo velika, kajti Mesariču so z gospodarskimi objekti zgoreli vsi poljski pridelki, in gospodarsko orodje. Še hujša usoda pa je zadela Franca Pulko, kateremu je zgorela hiša s pohištvom vred ter vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Škoda, ki jo je povzročil se ceni na 100.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen. --o- V prepad je padel V soboto 8. augusta se je smrtno ponesrečil 67 letni delavec Jurij Šošter s Črnega vrha pri Sv. Juriju ob Taboru. 'Zvečer je stopal po ozki stezi v detih od suše, je bila preložena Lj. kakm 1Q fantoy> ki jih ptujski okolici, 56 letna kmetica Marija Kukčeva s Turškega vrha in njena 27 letna omožena 'gozdu na Črnem vrhu, spodrsni hčerka Julijana Kokotova sta se z majhnim fantkom vračali z dela domov. Na cesti sta sre- Itako je po nesreči prišel ravno pila med nje dva do- no $145. ŠIRITE AMER. SLOVENCA lin Landon. PRESKRBA DOMOV ZA STARE LJUDI , . . . , ,na skupino enajst izletnikov, .bandita in odnesla plena tukaj m posledica je bila, da so |Dva pilota ^ gta bila y letalu> bile štiri osebe na mestu ubite, ,gta ostaIa ne gkodovana, Sest drugih pa nevarno posko-'čim je ]eta]o ,0> dovanih. Ubita sta bila oba voz- ____________ nika in poleg njih sedeči potnici. Kakor se izraža policija, so se v enem avtomobilu našli sledovi pijač. f -o- PREPIR SE KONČAL Z UMOROM Chicago, 111. — Ko so sosedje slišali preteklo nedeljo zvečer oster prepir med zakoncema E|dw. in Elsie Sykes v njih stanovanju na 2515 Adams st., so poklicali policijo. Ko je ta prispela, je našla 48 letno ženo ubito, na kar je aretirala njenega 50 letnega soproga. Kakor se mož izraža, je ženo udaril, na kar se je ta zaletela ob peč, kjer je zadobila usoden udarec. oborožena skup- od torka na ta četrtek, m sicer vsled tega, ker se je moral predsednik med tem udeležiti pogreba pokojnega vojnega tajnika Derna, ki se je vršil v Salt Lake City. To mesto se na naj-svečanejši način pripravlja za omenjeno konferenco, ki bo znamenita že zaradi tega, ker se bosta na njej sestala oba predsedniška kandidata, Roosevelt ni- sta poznali. Fantje so bili precej vinjeni in so začeli streljati. lo mu je in padel je v 160 čevljev globok prepad, kjer je obležal mrtev. (Opeharjen Prevžitkar Ferdinand Škubl En strel je zadel Marijo Kukče- iz Sp. BoČa pri Selnici, se je na vo v levo nogo, trije streli pa so živinskem sejmu v Mariboru zadeli Julijano v vrat, v prsno stran in v roko. K sreči poškodbe niso smrtne. Mater in hčerko so prepeljali v ptujsko bolnišnico; surove strelce, ki so po napadu izginili v iščejo orožniki. pogodil z nekim prodajalcem, trgovcem z živino za mladega junca po zmerni ceni in mu dal v ta namen na roko štiri stota-ke, z izgovorom, da pride po temi, pa |junca predno bo sejem končan, nakar se je podal po drugih da J*Četku le malo discipline in so k noge edinice kar na svojo ro-0 brez dovoljenja višjega po-Jstva napadale vrste na kotnikov. Posledica tega je bila, da je imela vladna armada ogromne izgube, ki so bile nepotrebne. V tem oziru, pravi vlada, se je zdaj izboljšalo, in bojevniki so se tekom tednov že po vojaško izvežbali in izdiscip-linirali. Federalna administracija za javna dela bo kmalu dokončala gradite v prve kolonije hiš za stare ljudi, ki je v delu v Millville, N. J. Skupno bo izdelanih 14 hišic, ki se bodo oddajale v najem. Najemnina za par bo po $7 na mesec, za samske osebe pa $5. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Ivana Novan, mestna uboga stara 75 let. — V bolnišnici v Brežicah je umrl p. Vincencij Kunstelj, frančiškan, rojen v Železnikih leta 1878.— V Štorah pri Celju je umrla Hilda Štepaničeva, uradnica iz Zagreba. V prijaznem Šent-Vidu, kjer opravkih. Ko je Škubl prišel čez i se je v ponedeljek odigrala tra-,par ur nazaj, ni našel ne proda-gedija trgovca Šošteriča, so jalca, ne junca, vaščani doživeli nov razburljiv dogodek. Pred tednom je prišel v vas 45 letni dežnikar in bru-sač Filip Cep, ki je po rodu iz Avstrije, pristojen pa na Dravsko polje. Alkohol je moža telesno in duševno že precej raz-ruval. Tudi pretekli torek je vinjeni Čep začel na cesti napadati ljudi. Občina ga je zato hotela odpraviti iz vasi. Občinski tajnik se je podal na dvorišče, kjer je imel brusač spravljen svoj voziček s konjem vred. Našel je tam brusača in njegovo priležnico v prepiru. Ko je tajnik od Čepa zahteval dokumente, je pijanec začel besneti. Tajnik je moral po orožnike, a čim'so se ti prikazali na dvorišču, je Čep potegnil nož in si bliskovito prerezal vrat. V mlaki krvi je obležal na slami. Reševalni avto iz Ptuja je prihitel j po Čepa in ga prepeljal v bol-. |nišnico. |šlRITE Zlata maša V Šmartnem pod Šmarno goro je imel tamošnji župnik Janko Lesar v nedeljo 9. augusta slovesnost zlate maše. Slovesnost v počast zlatomašniku se je pričela že v soboto zvečer s pod-oknico na čast slavljencu. V nedeljo je pa zlatomašnik daroval slovesno peto sv. mašo, katere $e je udeležilo veliko število du-lovščine in množice ljudstva od jlizu in daleč. AMER. SLOVENCA Sintn Sreda, 2, septembra 1936 Amerikanski Slovenec (JPrri in najstarejši slovenski list v Ameriki. i Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: ^849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ...................................— 2.50 Za četrt leta ...................-................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...............................-.....$6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 Za četrt leta _____________________________________ 1-75 Posamezna številka ..................-...... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ..........................- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ............................... 3.00 For three months ___________________________ 1-75 Single copy ......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Italija se pripravlja slava zatonila. Usoda, ki vodi in piše narodom bodočnost, je muhasta in nihče ne ve kaj ima pripravljenega za ta ali oni narod. Kar je danes, lahko pade jutri in zgubi svojo pomembnost. Današnji prijatelji so jutri lahko največji sovražniki in obratno. Danes slaven — jutri lahko premagan in uničen. Tako se je ponavljalo vsa tisočletja z narodi sveta. Najbolj se je pa to uresničevalo nad tistimi, ki so radi zatirali druge narode in izvajali nad njimi krivice. Krivica je še vedno propadla — pravica pa končno povsod zmaga. V tem je ono veliko upanje, ki je zmagalo na Križu in bo zmagovalo do konca sveta. V to pravico zaupamo tudi mi. Da je diktator Mussolini uspešno preporodil Italijo se ne more zanikati. Iz prejšnje nekam čudno orijentirane Italije je ustvaril popolnoma novo Italijo, prežeto z novo miselnostjo, z globoko samozavestjo in ponosom, ki ga je bilo pri prejšnjih italijanskih generacijah zastonj iskati. V tem je Mussolini uspel, kakor bi morda nihče drugi. Z zmago v Etijopiji je dokazal italijansko moč, namreč Italijanom. Kako bi se sreča obnesla Italijanom v spopadu z kako moderno oboroženo državo kje drugje, je seveda čisto drugo vprašanje. Novi načini socialnega in gospodarskega reda ter novi načini vzgajanja in druge miselnosti, ki jih je forsiral italijanskemu narodu Mussolini, so iz prejšnjih vihravih in ne dosti zanesljivih Italijanov napravili nov rod, z večjo samozavestjo in večjim narodnim ponosom. To stoji in se Mussoliniju ne da odrekati. V zgodovini Italije bo ostal Mussolini velik državnik, ako tudi so njegovi uspehi zgrajeni na velikih krivicah in na strjeni krvi onih, ki niso z njim soglašali pri izvajanju njegovih načrtov. Dosedaj je imel Mussolini uspehe. Kako bo v bodoče je veliko vprašanje. Dejstvo je, da je Italija postala na evropski celini velesila, s katero mora vsa Evropa v vseh zapletljajih računati hoče ali noče. V Sredozemlju je ena najjačjih sil, mimo katere ne more nihče, ki ima v osrednji in južni Evropi, kakor tudi ne v Mali Aziji in Afriki opravka. Italija šteje točasno nekake 1,200,000 stalne vojske. Rezerve računajo okrog 5,800,000 in blizu 2,500,000 raznih mlajših častnikov, kadetov in vseh vrst vojaških učiteljev, kar je skoro 9 milijonov mož. Zračnih letal ima nad 1500, vedno pripravljenih za udar in kakih 700 letal druge vrste, ki jih lastujeio privatniki in razna podjetja, a so na razpolago, da jih more vlada vsak čas poklicati za vojno službo. V letalski službi ima skupno 41,900 mož. V mornarici ima 189 ladij, 69 submarinov in 88 rušilcev in kakih 34 uničevalcev submarinov. Vse ladije so v večini novejšega tipa. Zadnje čase pa je Italija zopet posvetila posebno paž-njo utrjevanju svoje meje napram Jugoslaviji. Iz kakega namena si lahko predstavlja vsak. Zagrebška "Istra" prinaša od svojega tržaškega tajnega poročevalca naslednje poročilo, ki se glasi: "Iz obmejnih krajev prihajajo vsakodnevna poročila o mrzličnem nadaljevanju z delom pri obmejnih utrdbah. Lansko leto so povečini vsa utrjevalna dela zaključili, priprave razkopali in odpeljali preostali material. Z nastopom letošnjega poletja pa je opaziti na mnogih krajih, kjer so se že leta vršila utrjevalna dela, kot v Št. Petru na Krasu, pri Hruševju, pa v raznih postojankah tik za mejo, kot v snežniških, čabranskih in hruševskih revirjih ter dalje v julijskih hribih, ponovno delo pri raznih utrdbah. V delu so nove velike kaverne in razni rovi. Posebno mnogo in obsežnih poročil pa prihaja iz obmejnih krajev nad Idrijo, kjer je z vsakim dnem kaj novega v gradnji. Poleg številnih cest, ki vežejo posamezne vasi med seboj, u so priključene na glavne ceste na eni strani, na drugi strani pa peljejo na mejo in zgledajo povsem navadne — vse so podminirane — so v zadnjem času pričeli s pripravami za gradnjo novih kavern in rovov tudi v takih krajih, v katerih do sedaj niso še nič gradili. Za te naprave pričakujejo veliko število delavcev iz južne Italije, ki bodo vsi zapriseženi. Zanje so v delu velike stanovanjske barake, ki bodo popolnoma izolirane od domačega prebivalstva. Obmejni pas nad Idrijo ni sicer gosto, a je kljub temu ves naseljen in je poleg njiv in pašnikov posajen tudi z gozdovi majhnega obsega. Tako lx)do te vojne utrdbe v obljudenem kraju., med naselji, a obenem tik za mejo; našemu kmetu, ki je s tem, da je ostal tik za mejo, že dovolj prizadet, pa bodo te naprave v veliko nadlogo in bre.zdvoma bodo imeli naši ljudje zaradi utrdb še marsikatero neprijetnost, neprenehno šikaniranje in odgovornost." Navedeno poročilo jasno govori, da Italija pripravlja na Primorskem veliko klavnico in da na to, da bi te kraje izpustila iz rok, ne misli. Toda kanoni, utrdbe, vojska in še marsikaj drugega tudi ni vse. Veliko vojsko in moč so imeli tudi svoj čas Grki, Rimljani in drugi, pa je njih KAJ NOVEGA MED ROJAKI V DENVERJU Denver, Colo. Dne 16. augusta se je poročil v naši cerkvi Kraljice sv. Rožnega Venca Martin Grabrian, sin dobro znane družine Mr. in Mrs. Peter Grabrian in sicer z Miss Anno Brce, hčerko dobro znane Mrs. Frances Brce. Poroka je bila s sv. mašo ob 9. uri, katero je daroval Rev. Joseph Grabrian, O. S. M., ki je ženinov brat, kateremu sta asistirala domači župnik Rev. Judnič in župnik Irske cerkve Rev. Brien. Lepo je bilo videti, ko je brat poročal brata. Ljudstva je bila polna cerkev, ki so se udeležili poročne sv. maše. Po sv. maši je bil obed na domu ženina, svatba se je v vršila na domu neveste, na 4710 Josephine St., ki je trajala do drugega dne v jutro. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Isto nedeljo, dne 16. augusta se je dogodila huda avtomobilska nesreča katera je zahtevala mlado življenje. Omenjeno nedeljo 30 se domenili štirje fantje, da pojdejo na izlet v coloradske hribe in sicer so bili to Rudolf Eva-netich, dva brata Steve in Edvard Mavsar ter en Slovak. Lepo so se zabavali na svežem zraku, toda, domov grede, kakih 38 milj od Denver-ja, je avto po nesreči zavozil s ceste in p.adel v dolino 30 čevljev globoko in se trikrat preobrnil ter pokopal pod seboj vse štiri mladeniče. Dva sta dobila bolj lahke poškodbe, to je Steve Mavsar ml. in pa Slovak. Edvard Mavsar je imel zlomljeno nogo v dveh mestih, a najhujše poškodbe je dobil Rudolf Evanetich, kateri je šest dni po nesreči, to je 22. augusta ob 5:30 popoldne izdihnil svojo dušo v Beth Israel bolnišnici. Pogreb ponesrečenega mladeniča je bil dne 26. augusta iz slovenske cerkve Kraljice sv. Rožnega Venca s sv. mašo, ob veliki udeležbi vernikov. — Pokojni je bil rojen v Ameriki in je bil star 22 let. Oče pokojnega je umrl že leta 1932, mati pa leta 1934. Zapušča dve sestri, ki sta še samski in enega brata, kateri je star komaj 7 let ter več sorodnikov v Ameriki. •— Naj v miru počiva poleg svojih staršev; sestram, bratu in sorodnikom pa naše sožalje. V Beth Israel bolnišnici se nahaja rojak Adolf Anžiček, kateri je bolan že dve leti in štiri mesece. Ko so zdravniki videli da ne more tako ozdra-veti, so mu svetovali, naj se podvrže operaciji. Želimo mu, da mu ljubi Bog vrne ljubo zdravje, saj je v tej dolgi bolezni že veliko pretrpel. — t George Pavlakovich VAŽNO ZA SLOVENCE V DRŽAVI COLORADO Denver, Colo. Prihodnji torek 8. septembra se bodo vršile državne in narodne primarne volitve po celi naši državi. Primarne volitve so jako važnega pomena, kajti pri teh volitvah nominiramo kandidate za katere imamo priliko voliti v mesecu novembru. Med drugimi važnimi kandidati sta najvažnejša bivši guverner William E. Sweet in pa sedanji guverner Ed C. Johnson, katera 'dva kandidirata v urad United States Senat. William E. Sweet je bil izvoljen za guvernerja naše države leta 1922 na podlagi, ker je obljubil, da bo odpravil državne miličarje, oz. kozake, in kakor hitro je bil izvoljen je ostal mož besede ter nemudoma odpravil rečene kozake, kateri so služili v protekcijo kapitalistov in v pomoč štrajkolomstva na stroške delavcev. William E. Sweet je bil, in je tudi še danes, velik zagovornik navadnih delavcev. On je apeliral na delavce kot guverner, kakor tudi danes apelira kot kandidat za United State Senat, da se delavci organizirajo ter zahtevajo svoje pravice. Za časa njegove administracije, kot guverner naše države, je skušal amendirati številno progresivnih državnih postav, da bi milijonarji plačali dohodninske državne davke. Toda, ker so bili Republikanci v večini naše državne postaveda-je, je bil s svojim prizadevanjem neuspešen. V letu 1924 je kandidiral za ponovno izvolitev, toda je bil poražen od fanatikov, ker je na Demokratski državni konvenciji, kakor tudi povsod drugod, javno protestiral proti tedanjim zagrizenim Ku Klux Klanom, kateri so bili tedaj v večini in kontroli naše države. William E. Sweet je velik zagovornik ter prijatelj Rooseveltove adminitracije, kajti zaveda se, da edinole pod New Dealom je bilo mogoče našo deželo rešiti prepada v katero smer smo polagoma lezli pod republikanskim režimom, zato zasluži, da vsi delavci oddajo svoje glasove za njega prihodnji torek, da ga nominiramo za United States Senatorja. Na drugi strani pa poglejmo rekord našega sedanjega guvernerja Ed C. Johnson, kateri se je večkrat javno izrazil ter se aktivno poslužil za sprejem različnih državnih postav, katere so bile v škodo delavcev, zlasti pa še nas Slovencev, ker je zahteval, da se inozemce deportira. Johnson je bil proti sprejemu zakona graduiranih dohodninskih državnih davkov (Graduated State Income Tax), češ, da se ne sme milijonarje (katerih čisti dohodki znašajo na milijone) obdavčiti. Toda vkljub njegovemu nasprotovanju ga je zadnja progresivna postavodaja sprejela, kar je pa seveda bilo brezpomembno, ker Johnson ni hotel tega sprejetega predloga podpisati. Kajti Ed C. Johnson je zahteval ter rabil svoj upliv pri državnih poslancih, da namesto dohodninskih davkov sprejmejo prodajalne davke (Sales Tax), kar je naposled tudi dosegel in ta zakon nemudoma ter brez kakega obotavljanja podpisal, kajti tako mu je narekovala miljonerska družba, ter delavstvu škodljiv časopis Denver Post. Ta dnevni časopis vedno podpira delavstvu škodljive kandidate in je proti vsem kandidatom in sprejetju zakonov, ki so v korist delavcev. Na eni strani Denver Post hvali Johnsona in ravno v isti izdaji pa udriha ter z vso močjo nasprotuje predsedniku Roosevel-tu. Guverner Johnson, v kolikor je nam znano, ni še nikdar naredil govor v prid Rooseveltove administracije, ker nima časa, toda ko je prišel Landon v Colorado, je Johnson vse skup pustil ter ga šel čakat 11a Denver Union postajo,