cena 15 din ^K G 0 S P 0 I DEŽELNI GLAVAR I^eitJer SE PREDSTAVI # > 16 29. oktober 1990 I HARPO MAR^ iiiilliiil KAZALO niilililtnUl«"«"'!'«!!1 : 1 Hamfri 4 Teharje 5 Intervju: Zoran Thaler in slovenska diplomacija 8 Portret: glavar Haider 14 Kdaj demilitari- zirana Slovenija 16 Černobilski dnevnik 24 Fotolabor I 29 Film: Dobri fantje I 32 Fugaziin The Mission 42 Benetke I Daljnega vzhoda 46 Nagradna križanka 48 Svarilo Mačku Tone Bricman Ljube bralke in dragi bralci, ena sama reč mi gre pri Slovencih že od malega na jetra: bolezen, ki ji po domače pravimo "hoja mačke okoli vrele kaše". Saj vem, kaj mi boste odgovorili: vsaka reč je za nekaj dobra in za nekaj slaba. Morda imate celo prav in vendar se mi zdi, da to velja le tedaj, ko ne gre za kaj posebej pomembnega. Zakaj je ravno pri Slovencih temu tako, ne etnologom in ne antropologom še ni povsem jasno. Možnosti sta pravzaprav samo dve: bodisi je to zaradi tega, ker so nas kot narod vedno zajebali na enak, oziroma prav na ta način (najprej s kraljevino, nato pa še s socializmom). Druga, bolj tragična možnost pa je ta, da množično trpimo za sindromom, ki mu po domače pravimo "pomanjkanje jajc". Martin Krpan, Daki in Kekec so zgolj izjeme, ki potrjujejo pravilo. Včasih kar ne morem mimo občutka, da bi raje videl svoj narod kot kavboje z divjega zahoda, ki so, kadar so sedli k mizi, da bi vrgli partijo pokra, najprej položili na mizo svoje kanone. Tako so vsi vedeli, kakšen kaliber nosijo ob(v) hlačah. In tako vsaj ni obstajala nevamost, da bi kdo koga ustrelll v jajca kar pod mizo. Če so koga zalotili pri kakšni nečednosti, kot je na primer vlečenje kakšnega Asa iz rokava ali kaj podobnega, je nekdo (tu je seveda velik faktor igrala hitrost) preprosto pograbil kanon in počil goljufa naravnost med oci. In tako se boste resno vprašali, ljube bralke in dragi bralci, čemu že ves čas blodim kot mačka okoli vrele kaše ... Zato, ker so Vas spet dobili na isto finto in kar je najhuje, spet jim boste verjeli kakšnih štirideset let. Da bi kot kavboj potegnil pištolo in postrelil tiste z Asi iz rokava pa... Kot kaže sem še ena žrtev že omenjene narodne posebnosti. Pa lep pozdrav ob naslednji partiji pokra! V Ljubljani, 25. oktobra 1990 Vaš Hamfri Bogart P.s. Naslov bi se prav lahko glasil kako drugace, na primer: Peter Lampič ali kaj podobnega ... TRIBUNA je glasilo ŠOU v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 14 din. • Oproščeno prometnegadavkaposklepušt.421-170/22.2.1973. • Naslednjaštevilkaizide 12.novembra 1990. pisma Ustanovitev Akademije za biljard Biljard je ena izmed tistih rekreativnih dejavnosti, ki so se v zadnjem času v Sloveniji najbolj razmahnile. Ocenjujemo, da gre za šport, v katerega vlaga svoj talent izjemno velik odstotek potencialno zelo uspešnih bodočih športnikov. Zadržek »potencialni« je posledica dejstva, da se biljardistika kot šport še ni in-stitucionalizirala. Lanska ustanovitev treh klubov (KBL, Pohorje, Boss) je zgolj prvi izmed korakov v tej smeri. Vendar pa smo prepričani, da ne smemo držati križem rok in prepuščati nadaijnega razvoja biljarda stihiji, še posebno, ker so odpori do vpel-jevanja tega športa s strani t.i. žetonarskih podjetnikov razumljivo močni. Glede na povedano se zdi ustanovitev Desetke, Akademije za biljard, malone nujna. Poglavitna dejavnost Akademije bo namenjena pouku biljarda kot športa, or-ganizirana pa bo v tečajih, katerih učne vsebine je zasnoval Jonas »Ž« Žnidaršič, gotovo najeminentnejši teoretik in praktik biljarda pri nas, kot učitclji pa bodo poleg njega sodelovali še drugi mojstri biljarda iz KBL (kot na primer segajo 6d individual-nega tutorstva (3x8 ur) do dela z majhnimi skupinami (3 x 12 ure). Učne vsebine se od obladovanja osnov tehnike (stoja, drža, merjenje, udarec) prek intelektualnega taktičnega in strateškega obvladovanja iger, kakršne so ameriška ostnica, devetka in štirinajstka, vzpnejo do nivoja psihične kontrole nad kroglami in nasprotnikom (koncentracija, relaksacija, psihiranje nasprotnika itn.). Poukbo potekal na dveh profesionalnih mizah (Gandy in Brunsvvick Gold Crovvn III) velikosti 9, kakršne so v uporabi na velikih svetovnih tekmovanjih. Studentje in dijaki se lahko nadejajo popusta, še dodatnih ugodnosti pa bodo deležni tisti, ki bodo na sprejem-nem preizkusu znanja pokazali izrazito nadarjenost. Akademija je opremljena z bogato strokovno knjižico in videoteko. Tečaji se bodo, če bo zanimanje ustrezno pričakovanjem, začeli sredi novembra. Ustanovitelj Akademije je književnik Brane Gradišnik, sponzor pa Art agencija. Predvidevamo, da bi s svojim delovan-jem lahko v dveh do treh letih bistveno dvignili teoretsko in praktično raven igre v Sloveniji, obenem pa pregnali »kmečko os-mico« v zakotje. To pomeni, da bi se lahko Slovenija v tem času prebila v drugo ligo Evrope (zunaj konkurence sta Nemčija in Švedska, v »B ligo« pa sodi naša soseda Avstrija). Brane Gradišnik, ustanovitelj Jonas Žnidaršič, rektor ROZA KLUB: SPOROČILO ZAJAVNOST Roza klub je politično združenje za preprečevanje in odpravljanje dis-kriminacije zaradt spolne usmerjenosti ljudi in uveljavljanje enakopravnosti ljudi pred zakonom, na delovnem mestu, v jav-nem delovanju in vsakdanjem življenju, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. Ti cilji imajo vso veljavo ne glede na to, katera politična stranka (ali koalicija) je na oblasti, in ne izključujejo nobenega političnega ali drugega prepričanja, ki ne nasprotuje uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Roza klub ni organiziran kot stranka, čeprav ima for-malno tak status, ampak ravno kot klub. Roza klub so ustanovili člani sekcije Magnus in članice lezbiške sekcije LL, da bi izpeljali politični program, ki izhaja iz dejavnosti obeh sekcij Študentskega kul-turnega centra, in da bi združili svoje kul-turne in socializacijske dejavnosti. Roza klub ima vrsto političnih pobud, ki bodo kmalu predstavljene v javnosti. Med drugimi nalogami Roza kluba so pridobivanje klubskih prostorov (še zlasti, ker je klub K4 v Ljubljani, kjer se nahaja Roza disco, močno ogrožen), izdajanje knjig, časopisa, organizacija kulturnih prireditev, boj protiaidsu in pomočljudem v stiski. VRoza klub se lahko včlani vsakdo, kdor sprejme te cilje, ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Naslov Roza kluba je Kersnikova 4, Ljubljana. Uradne ure so vsak delovnik od 15.00 do 18.00 ure (tel.: 061/ 319-662). Roza klub, Ljubljana ODPRTO PISMO Po lepem in uspešnem obisku najvišjih slovenskih predstavnikov diaspori, prof. L. Peterleta, dr. D. Rupla in seveda Vas, sedaj pristopate k temeljitejšemu re-or-ganiziranju povezave med domovino in izseljenstvom. V skrbi in upanju, da bi bili uspešni, tele misli: Slovenska izseljenska matica (SIM): Soglašam z izjavo vlade, da razpust ni potreben. Iz organizacije, odprte do nas vseh, mora izginiti vsako strankarstvo. Dosedanje vodilne osebnosti, še posebej dosedanji voditelji in spremljevalci delegacij izven domovine, so kotnaj primerne, da bi ostali na starih mestih. V SIM nameravate postaviti nekezastopnike diaspore. Prav in dobro. Problem nastane -koga? Imenovanje zastopnikov po vladi ne bo šlo, kritika ali celo nasprotovanje bo nujna posledica. Nujen je nek demok-racijski postopek, to je imenovanje zastop-nikov po izseljencih samih. Tehničnih možnosti za izvedbo takega demok-ratskega imenovanja v državah največje koncentracije izseljencev je na razpolago cel kup. Vseslovenski svetovni kongres (VSK): Zadeva postaja vedno bolj zagonetna. Že leta napovedujejo na nek nemogoč, botn-bastičen način nujnost te organizacije. Delokrog, kolikor se ga da razbrati, je v glavnem že desetletja pokritod premnogih krovnih organizacij tako v Kanadi, USA, Argentini in zapadni Evropi. Namesto sodelovanja z obstoječimi organizacijami se poskuša ustanavljati nova društva s članstvom posameznikov. To nujno vodi h konfrontaciji z obstojedmi organizacijami in nedvomno oslabitvi celotne diaspore. Poznano je tudi dejstvo, da je VSK kljub pisarni, uradniku in že velikim stroškom zaenkrat delovno skoraj brez dejanj. Kongres do danes še nima konstitucije. Pri najboljši volji je težko razumljivo, kaka^H more vlada v Vašem imenu obljubiti prvo^H finančno pomoč v diaspori tej organizaciji, ki naj bi bila »neodvisna«. Dr. France Bučar: predsednik parlamen-ta pride v USA. Upam, da ta obisk ni v vladnem okviru. Dr. France Bučar je namreč poznan po »od emigracije ne rabimo nobenih receptov« po delu, kot iililll častnik OZNE v Celovcu maja 1945 (besede obžalovanje še nismo slišali) in po pretiranem poveličevanju vloge NOB že kot predsednik parlamenta. Kot slovenski državljan z ustavno pravico dobiti odgovor na interpelacijo prosim za odgovor 1. Kako in kdo bo določil zastopnike iz-seljencev v SIM? 2. Koliko denarja je predvideno za Kongres (javna podpora!) in ako obstoji možnost, da tudi druge izseljenske or-ganizacije kaj dobe? 3. Kako so zastavljeni ustavni načrti glede volilne pravice izseljencev? S spoštovanjem, Dr. Peter Urbanc APEL Kot seveda že dobro veste, so Škocja nske jame edini slovenski naravni spomenik, ki je na seznamu svetovne dediščine UNES-CA. Skozi te jame teče reka Reka, ki je neverjetno onesnažena, prava greznica, in s tem velika sramota za to naravno znamenitost. Vse te besede so samo že skoraj dolgočasno ponavljanje zdavnaj znanih dejstev. Prav tako pa tudi dobro veste, da si UNESCO-vi strokovnjaki naravne spomenike redno ogledujejo in preverjajo, ali še ustrezajo pogojem za status narav-nega spomenika. Našemu edinemu narav-nemu spomeniku grozi nevarnost, da ga UNESCO zbriše s seznama, kar bi bila nepopravljiva škoda. Izkušnje namreč govorijo, da naravne znamenitosti, ki so bile enkrat zbrisane s seznama, nimajo nikakršnih možnosti, da bi se na ta seznam spet vrnile. UNESCO-va skupina izvedencev je zelo dobro seznanjena s problemo ones-naževanja Škocjanskih jam in je na to že opozorila slovensko vlado. Če ta ne bo ničesar ukrenila glede onesnaženosti reke Reke, bodo Škocjanske jame črtanez rned-narodnega seznama naravnih spotnenikov. Slovenska vlada jih je dolžna zaščititi, enako velja tudi za Predsedstvo Republike Slovenije, slovenske stranke pa so moralno odgovorne za ohranitev edinega med-narodno priznanega naravnega spomenika. Ce se odločite za konkretne repe - o čemer niti najmanj ne dvomimo - vas prosimo, da pohitite, saj nam čas nenehno uhaja in je naša nacionalna katastrofa vsak dan bližja. UNESCO je, kotže rečeno, natančno sez-nanjem s stanjem Škocjanskih jam in njegova delegacija bo verjetno prišla k natn že v začetku leta 1991. Zato vas še enkrat prosimo: POHITITE! ObČinski center klubov OZN Ljubljana Center VZGOJA V IZOBRAŽEVAL-NEM SISTEMU Bodo pionirji postali ministranti? Dandanes tako politični (novi) kot tudi strokovni (še vedno stari) krogi uničujejo papir in s tem naravo z brezplodno razpravo o vzgoji V izobraževalnih in-stitucijah. Enotni so si v tem, da morajo osnovne in srednje šole ostati (postati) vzgojne ustanove, vsak po svoje pa pospešeno odkrivajo neko novo forrrrulo VZGOJE. Trenutne tendence kažejo na rehabilitacijo krščanske idsologije, zato se zna zgoditi, da bodo bivši predsedniki pionirskih organizacij postali ministranti. V nadaljnem pa je možno celo to, da se bo vsebina vzgoje oz. njena barva spreminjala tako kot barva Trnuljčine obleke na poročnem plesu v skladu z vladajočo politiko. Davek pa bodo seveda plačevali tisti, ki jih politika najmanj zanima - šolarji. Žalostno je, da odgovorni še vedno dan za dnem izvajajo eksperimente na šolajoči generaciji in to v času, ko pokopavamo usmerjeno izobraževanje kot simbol propadlega eksperimenta. Načela »zafuramo nekaj generacij, pa jovo na novo«, očitno ne nameravajo pozabiti. Za takšno ravnanje pa so narod in njegovi šolarji že preveč izžeti. Zato je, kot rečeno, popolnoma brezplodno razpravljati o vzgoji v splošnem. Uzakoniti in realizirati je treba pluralizem oblik šolanja, nato vzpostaviti poseben odnos med državnimi šolami na eni in privatnimi šolami na drugi strani in v tem kontekstu obravnavati vprašanja vzgoje. Kompetence države (pluralne) so v takem sistemu v glavnem omejene le na državno šolstvo, ki mora tako postatizgolj izobraževalna institucija, saj ne more prenesti doslednega vzgojnega pluralizma. Morda pa bi bilo vendarle pametno porabiti nekaj papirja (ali pa morda na drugo, prazno stran, popisati vse tiste papirje, ki so jih popisali na temo vzgoje) za razmišljanje o tem, kako bi Iahko šola šolarje na strokovni način vszpodbujala k razvijanju kritičnosti in svobodnega mnen-ja ter lastne presoje. Alenka Kunaver Blaž Štrukelj Marojevič V15. številki TRIBUNE ste objavili inter-vju z gospodom Dragišo Marojevičem z naslovom Slovenci so z nami. Že sam nas-lov je ena velika provokacija človeka, ki skuša na vsak način priti v parlatnent, pa čeprav mu to ne gre dobro od rok. Gospodu Marojeviču sporočam tem potom le to, da je čas takih provokatorjev, kot je on, že zdavnaj minil. Mirko Vesel, Krško Ljerka in Milan Zelo sem presenečena in žalostna hkrati, ker sem v vašem časopisu prebrala članek poln podtikanj. Gre za pisanje o televizijski novinarki Ljerki Bizilj in predsedniku republike Slovenije, Milanu Kučanu. Takšna podtikanja škodijo ugledu pred-sednika, pa tudi ugledu slovenske države. Upam, da v bodoče ne bom več prebirala takšnih nesramnih člankov. Pozdrav Mija Gačnik, Ljubljana >bi fo obletnica Molijo že, molijo. Naredijo pa... AH je kriŽev dovolj? Lanskega decembra je TRIBUNA podala pri Temeljnem javnem tožilstvu v Celju kazensko ovadbo zoper neznane storilce, osumljene kaznivega dejanja voj-nega hudodelstva zoper vojne ujetnike v letu 1945. Gre za mučenja in poboje 5000 Ijudi, pripadnikov domobranske vojskein civilnega prebivalstva, žena in otrok. Od 5000 ujetnikov v taborišču Teharje jih je klanje preživelo le 500. Koncentracijsko taborišče se je nahajalo na mestu, kjer je danesodlagališčesadreizCinkarneCelje. Celjski javni tožilec je po prejetju kazenske ovadbe izjavil, da bo zadeva rešena v dveh tednih. Kljub obilici dokazov, s katerimi razpolaga, je zadeva še vedno na mrtvi točki. Teharskim žrtvam se je poklonil tudi premier Peterle in s tem, upajmo, dal dovolj razločen namig celjskemu tožilcu. Medtem pa v sodni gonji človeka, ki je bil med naj-hujšimi teharskimi krvniki zoper avtorja zapisov o teharskih zločinih, celjski sodni mlini meljejo hitreje. TRIBUNA Fazi kod stopaš.1 Grobovi so vsepovsod... 1990 Pod vodno gladino so p>okopani... Ftoto: Lucas M intfervju DRUGI MOŽ SLOVENSKE DIPLOMACIJE Za nekatere je bil prestop Zorana Thalerja iz vrst zsmsjevskih liberalcev v kabinet slovenskega zunanjega ministrstva na Gregorčičevi izdaja strankarskih interesov. Zadruge je bil takorak "naravno" nadaljevanjepoti, ki se jezačela v •x stranki ob vodenju njene zunanjepolitične protnodje. Thalerjevo imenovanje za ministrovo desno roko so tretji ocenjevali kot močno okrepitev slovenske diplomatije. Stranka ga je izobčila in z njim prekinila kakršnekoli stike. Vendar se z Zoranom Thalerjetn nismo pogovar-jali o razprtijah znotraj liberalcev, temveč o prizadevanjih Slovenije % za dosego mednarodne veljave. RIBUNA: Republiki Slovenija in Hrvaška sta objavili os-.iiitekkonfederalne pogodbe. Kakšne posledice ima ta za slovensko zunanjo politiko? THALER; Konfederalni predlog predvideva samostojno linanjo politiko, ki pa bi se - glede na Variante predloga - v oločcnih vprašanjihurejala tudiskiiprio.Tobiseveda določili pogodbo.Gre za usklajevanje, morebitna skupna predstav- ništva v t.i. manj pomembnih državah, kar bi storili zaradi racionalnosti. Ampak predlog izhaja iz podmene samostojne zunanje politike. TRIBUNA: Kakšne so v tem trenutku razmere v slovenskem zunanje-političnemaparatu? THALER: Spomladi smo "podedovali" šestdeset zaposlenih v takratnem Komiteju za mednarodno sodelovanje, poleg toga ima Slovenija Šestdeset diplomatov v Beogradu, še šcstdeset pa v diplomatsko-konzularnih predstavništvih SFRJ po svetu. Smo v fazi konstituiranja bodočega zunan-jega ministrstva Republike Slovenije. To pomeni, da smo po vzoru zunanjih ministrstev zahodno-evropskih držav postavili shemo našega, ki )o sedaj izpopolnujeno. Tako z ljudmi kot tudi s predlogom proračuna minstrstva za naslednjc leto. Stvari bodo potekale postopoma. Nekaj smo že storili:angažirali smo generalnega sekretarja ministrstva, ki ga do sedaj ni bilo, postavili službo za stike z javnostjo, postavljamo kulturno-promocijski sektor... TRIBUNA: Ali računate na slovenski kader, ki je trenutno y/na delu" v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve? THALER: Vsekakor. V bodoče načrtujemo predvsem angažiranje dela teh stodvajsetih diplomatov tukaj v Ljubljani. V primeru, da bodo stvari Šle organizirano, bo prehod postopen, tako da bomo vse te ljudi zaposliliv Ljubljani. Kljub temu, da bo njihpvo delovno mesto v Beogradu ali pa v tujini. V proraČunu predlagamo, da se tretjina sredstev, ki jih je letos Slovenija dala za jugoslovanski zunanje-politični ?sis-."' tcm, v naslednjem letu porabi za slovenski ministrstvo in njegava presr tavništva. To je triinosemdeset milijonov dinarjev, ki bi se jih odtegr nilo iz zvcznega proračuna. '¦ ¦¦:•• >,< TRIBUNA: Bo za slovenske diplomate pomembna strankarska pripadnost ali zgolj profesionalnost, ustvar- janje kariernih diplomatov? THALER: Bistven princip mojega dela je, da ustvarirho profesionalno slovensko diplomacijo. Slovenija rabi na koncu procesa vzpostavljanja svoje suverenosti po moji oceni okrog tristo diplomatov v Ljubljani in tujini. Je pa dejstvo, da jih je precej manj, še manj pa tistih, ki so zares profesionalci. TRIBUNA: Kako poteka koordinacija med vašim sek- retariatom, vlado in predsedstvom? Govori se namreč, da obveščanje med temi tremi segmenti ni najboljše, da se Kučana nekako potiska " v out"... THALER: Po kuloarjih se marsikaj govori, kar je normalno. Kdaj je obveščanje dobro, kdaj slabo, je težko povedati. Tudi mi bi marsikdaj želeli, da bi bili o potezah in stališcih predsedstva bolje obveščeni. Vendar tukaj ni nič poseb- nega. Na predsedstvu vodi Ciril Zlobec Svet za med- narodne odnose, s katerim dobro sodelujemo. Mogoče bi nam bilo všeč, da bi se predsedstvo in njegov predsednik na mednarodnem nivoju bolj angažirala. Gospod Kučan relativno malo potuje v tujino. TRIBUNA: Na Dunaju že potekajo priprave za oblikovanje slovenskega prestavništva, podoben biro boste odprli v ZDA. Zanimivo pri tem je to, da ste vlogi pripravljakev poverili tujim državl/anom, resda našim rojakom... Foto: Tomi Drpzg intervju O*iy&fr\ THALER: Tukaj se precej mistificira, zadeve pa so zelo enostavne. Najprej je treba povedati, da je prvi, ki je bil imenovan za uradnega predstavnika slovenske vlade dr. Lojze Sočan, slovenski državljan. On vodi naše predstavništvo v Bruslju. Drugi je gospod Karel Smolle, ki je imenovan za pooblaščenca slovenske vlade na Dunaju s konkretnima nalogama: vzpostaviti Biro v političnem in tehničnem smislu. Zaenkrat ga vidimo v funkciji neformalnega, častnega kon-zula RS, običajno pa je to državljan države, v kateri je predstavništvo. Vlada pa je sprejela tudi sklep, s katerim proglaša gospoda Milloniga za pooblaščenca RS v VVashingtonu. Do uvel-javitve zakona o zunanjih zadevahjeodločeno, da vlada imenuje te pooblaščence. Potem bo zakon to določal zelo konkretno. TRIBUNA: Vtis imamo, da se slovenska zunanja politika v procesu med-narodnega uveljavljanja opira predvsem na Avstrijo. Zakaj odločitev za Avstrijo? THALER: To je prehiter vtis. Takoj lahko dam kontra argument. Vlada je NOVIZAKON V pripravi je tudi Zakon o zunanjih zadevah Republike Slovenije. Do 15. novembra ga bomo poslali v normalno parlamentamo proceduro. S tem, da bi sam Zakon sprejeli po novi Ustavi. Prvi dve fazipostopkavparlamentu pa biizpeljaliprej, En del tega dokumenta se ukvarja z določitvijo relacij med državnimi organi RS na področju zunanjih zadev, precejšen del pa zadeva zunanje ministrstvo, status diplomatov, uveljavitev njihovih mednarodno priznanih nazivov... denimo dosegla to, da bomo 1. decembra vLjubljani odprli italijanski generalni konzulat, otvoritve pa se bo udeležil tudi italijanski zunanji minister De Michelis. Ravno tako z Madžari: v zaključni fazi so pripraveza odprtjeveč mejnih prehodov, v kratkem bodo tudi oni odprli generalni konzulat. Tako imamo pokrite vse sosede. In ker so samo tri, se pri vsaki dobi vtis, da se vežemo samo nanjo. Je pa Avstrija vsekakor pomemben partner, saj "za njo" stoji velika Nemčija. Slovenija bo po naravi stvari balansirala med romanskim, germanskim in južnos-lovanskim vplivom. TRIBUNA: Pred vrati je obisk koroškega deželnega glavarja Haider-ja, pred tem se bo Peterle sešel z njim še v Tinjah na Koroškem. Kaj pričakujete od teh pogovorov? THALER: Ponoviti velja staro resnico, da si prijatelja lahko izbiraš, soseda pa rie. V interesu Slovenije je, da ima s sosedi stabilne in kolikor toliko dobre odnose. TRIBUNA: Zeleni nasprotujejo Haiderjevemu obisku in napovedujejo bojkot pogovorov... THALER: To je povsem suverena pravica neke stranke, ne glede na to, ali je v vladni koaliciji ali ne. Zunanje ministrstvo gleda ne te reči bolj pragmatično. TRIBUNA: Pribaltske države mrzlično iščejo po Evropi partnerje, ki bi jih popeljali na pariško kon-ferenco KEVS-a. Si |e Slovenija že zagotovila sodelovanje na njej? THALER: Ne, tega si še ni zagotovila, ker sporazuma z Beogradom še nismo dosegli, napovedan ponedeljkov obisk Lončarja v Ljubljani je zaradi njegove zasedenosti odpovedan, tako da so stvari še odprte. Znane so naše zahteve - v jugoslovanski delegaciji mora biti legitimni predstavnik Slovenije. To je lahko Drnoušek, Kučan, Peterle ali Rupel. Predstavnik mora imeti vnaprej zagotovljeno pravico, da izrazi svoje mnenje. To, da gospod Jovič vodi jugos-lovansko delegacijo, nam ne vliva upanja, da bo do sporazuma prišlo. TRIBUNA: V primeru, da ne pride... THALER: Imate tri pikice... 16. novembra v tem kon-tekstu organiziramo v Ljubljani konferenco zunanjih ministrov treh baltskih držav, ruske federacije, Ukrajine, Belorusije, Slovaške, Češke, Hrvaške in seveda Slovenije. Tam bomo verjetno :;|iJ#:iiiiiii>'||:;.:'!V^li:;;: pripravili apel KEVS-u o vključevanju novo nastajajočih držav v proces evropske varnosti in sodelovanja. TRIBUNA: Kljub temu, da je preteklo premalo časa za ob-jektivno oceno, kakšen je rezultat promocijske dejav-nosti vašega ministrstva? Si je Slovenija že ustvarila imidž v svetu? THALER: Zelo srečen bi bil, če bi iznašli metodo kvan-tificiranja naših uspehov. Bojim se, da je to stvar subjek-tivne ocene. Na vsak način je Slovenija postala subjekt, ne sicer mednarodno pravni, ampak subjekt v tem, da je prepoznavna. Imamo redno komunikacijo s svetovnimi metropolami. Centri svetovne moči vedo, česa si Slovenija želi. Dejstvo je, da imamo mogoče še več možnosti v mednarodnih ekonomskih institucijah, ki so seveda konzer-vativne kar zadeva ohranjanje mednarodnega reda. Kaže pa se v tem, da želijo komunicirati samo s t.i. centralno vlado. V te institucije gremo bolj agresivno, začeli smo pošiljati naše ljudi v mednarodne ekonomske ustanove v Ženevo. Mislim, da bo to dalo rezultate. TRIBUNA: Kaj pa s pogodbami, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo, in z mejami v primeru osamosvo jitve Slovenije? THALER: Tudi tukaj je precej mistifikacije. Obstajata dve dunajski konvenciji o sukcesiji držav, ena glede mednarod-nihpogodb, druga pa glede premoženja, arhivov... Ti kon-venciji, čeprav nista mednarodno pravno zavezujoči, sta del mednarodnega običajnega prava. In v tem smislu papirja, na katera se lahko sklicuješ. Osnovna logika teh konvencij je, dane gledena to, ali je država razpadla, prenehala obstajati, se nek njej del odcepil, pravice in obveznosti se nasledijo in delijo. DIPLOMATSKA AKADEMIJA Zakon predvideva tudi ustanovitev diplomatske akademije v povezavi s sekretariatom, ki bi dolgoročno skrbela za profesionalno usposobljenost diplomatov. Tukaj se računa na sodelovanje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ekonomskein Pravnefakultete. Vprašanjeo tem, ali bo to v okviru Univerze ali Sekretariata, je še odprto. TRIBUNA: V primeru odcepitve, katera država bi najprej priznala slovensko samostojnost? THALER: To je težko reči. Prepričan pa sem, da bo mednarodna konkurenca pripeljala do tega, da bodo po prvem priznanju države zelo hitele s priznavanjem in navezovanjem diplomatskih odnosov. Upam pa, da bo to ena izmed sosed. TRIBUNA: Gredo v to smer tudi pogosta potovanja v Avstrijo, da bi Avstrija bila prva... THALER:... V diplomaciji smo pazljivi in se ne pogovarjamo o stvareh, ki so zaenkrat še hipotetične. Branko Čakarmiš IztokMirošiČ Zadnjavest ODSTOP FREDSEDNIKA ŠOU Andrej Poznič, predsednik študentskega parlamenta in začasni predsednik pred-sedstva ŠOU je nepreklicno odstopil. V pismu poslancemžtudentskega parlamen-ta svo) odstop opravi^u)e in utemeljuje z obveznostmi na fakulteti. Letos je namreČ študent V. letnika bogoslovja, proti koncu tega šolskega teta bo posvečen v diakona, kar zahteva od njega primerno stopnjo pripravljenosti. Predsedniško funkcijo je lahko prevzel po dogovoru s svojimi predstojnlki, piše v pismu, po istem dogovoru pa jedolžan odstopiti s položa|a. Obveznosti setneniškega življenja paČ zah« tevajo celega Človeka. Andreju želimo veliko študijskih uspehov! r TRIBUNA mVOCOEIŠKA IDEJA Vse bolj sem prepričan, da je bila ideja novogoriškega župana Pelhana sproženapredvsem zaradi strankarskih intercsov. Zato jc bila tudi tako bombastično predstavljena. To se vidi najbolj po tcm, kako se je vsebina pobude spreminjala. Zdaj so se stvari skrčile na skupno klanje mesa v eni klavnici, urejanje odpadnih voda, bolnišnice... portret PRED HAIDERJEVIM OBISKOM VSLOVENIJI 9. novembra bo na povabilo predsednika izvršnega sveta skupščine Slovenij\ Lojzeta Peterleta Slovenijo obiskala delegacija koroškedeželne vlade poi vodstvom deželnega glavarja in voditelja svobodnjaške stranke (FPO) dr. ]orgl Haiderja. Delegacija naj bi Slovenijo obiskala že v začetku letošnjega septeinbn vendar je slovenska vlada obisk preložila zaradi nasprotij v zvezi z dvojezičnii šolstvom na Koroskem. Znana so tudi različna stališča obeh vladglede uresničevanj\ pravic slovenske manjšine in praznovanja sedemdesete obletnice plebiscita Koroškem. portret Tanka nit dialoga med obema _________vladama__________ Uradna trditev koroškega deželnega glavarja se je sicer glasila, da ga prvič v Ijubljano ni bilo zato, ker se slovenski vladi ne pusti izsiljevati. Menda je celo izjavil, da je nesprejemljivo, da Slovenci odnjega zahtevajo, naj krši zakone, da bi podprl njihove interese. Jabolko spora je bilo ustanovitev slovenske trgovske akademije v Celovcu. Omenjena šola je burila duhove na Koroškemin spravljala koroškega poglavarja v bes. Svojo jezo je usmeril predvsem na dva cilja, na slovensko vlado in avstrijsko zvezno ministrico za šolstvo dr. Hilde Hawlicek in njen odlok, ki naj bi govoril o slovenski trgovski akademiji in ne o dvojezični šoli v Celovcu. Druga stran je obtožbe ves čas zanikala in glavarja mirila z zagotovili, da gre za ustanovitev dvojezične trgovske akademije, ki naj bi se v začetku leta odprla za avstrijske državljane slovenske manjšine. Spor na relaciji Dunaj- Celovec so na koncu diplomatsko rešili in v nazivu sporne ustanove »za Slovence« zamenjali z »dvojezična«. Haider, ki je med drugim znan po svojem »pretanjenem občutku za vprašanja jezika« in spretnim retoričnim krmarjenju med svojimi alpskimi rojaki, se je nazadnje pomiril. Verjetno je po prvem navalu besa tudi vročekrvnikoroški glavar dognal, da oh- laditev odnosov med Slovenijo in Koroško v tem trenutku ne bi koristila nobeni strani. Slovenska vlada ima že tako preveč dela na svoji južni fron-ti,Koroška pa ne bi ničesar pridobila, če bisprovokativnimidejanji,karodpoved obiska vsekakor je, navedla Slovence, da dobijo v republiki glavno besedo nacionalne sile. Za končni datum Haiderjevega obiska v Sloveniji sta se oba voditelja po pomiritvi duhov dogovorila 12. oktobra, po televizijski polemiki v avstrijski od-daji »Club 2«, kjer jeHaider serviral Peterletu, da je slovenska politika nacionalistična, on sampa da je napačno informiran, za nameček pa mu je skritiziral še vladni štab svetovalcev. Peterle je udarec vrnil z očitki na račun deleža deželnega proračuna za kulturo, ki odpade na koroške Slovence in seveda na račun proslave ob sedemdeseti oblet-nici koroškega plebiscita. Kaj tvori fenomen Haider? Njegova vehemnca? Nasilnost in ognjevitost javnih nastopov je vendarle premajhen razlog za ogromno odziv-nost, ki jo doseže že najmanjša Haider-jeva poteza na koroški politični šahov-nici. Njegov vzpon spremljajo številni koroški politiki, ki spričo njegove svetle zvezde že dolgo sedijo na klopi za razervne igralce ali pa so že zdavnaj iz-padli iz igre, med njimi vsekakor najbolj znan nekdanji državni tajnik in deželni predsednik svobodjaške stranke dr. Fer-rari-Brunnenfeld, ki je Haiderja pripeljal na Koroško. V vlogi glavnega opozicionalca na avstrijski politični sceni je dr. Jorg Heider hitel v svoji dirki za oblast, ki ga je 30. maja lani pripeljala na prestol prvega nesocialističnega deželnega glavarja na Koroškem. Pri njem ni moč zaslediti nikakršne inovativnosti, niti se ne zavzema za tako imenovano gibanje, pa vendar je zaščitni znak za uspeh. Koroška mu preprosto verjame, ali pa mu hoče verjeti. Zmaga na volitvah je bila dovolj zgovorna. Obljublja ji korenito prenovo, večjo demokratizacijo z odločanji na referen-dumih, privatizacijo lastninskih deležev dežele, učinkovitejše šolstvo (beri, za avstrijsko večino), itd. Obljubljal je stvari tudi v drugačnem tonu, namreč, da bo opravil z vsemi, ki imajo manjšinsko vpršanje »za orodje lastne radikalne ideologije in ga zlorabljajo za svoj potujoči ekstremistični cirkus«. Njegov programski govor pred volit-vami je vseboval vse prvine, ki so trend današnje evropske politike, s plakatov ob koroških avtocestah pa še danes zapeljuje (tudi) slovenskega potrošnika na začasnem nakupovanju v tujini šar-mantni nasmešek lepotca Jorga, da pozabiš na stereotip rdečeličnega oberkrajnerja v irhastih hlačah. In kdo bi ob vseh teh koroških prelestih še pomis-lil na vindišarje in zatirano slovensko manjšino? Naj bodo veseli, da so na drugistraniKaravank/kjerjimvprimer-javi s Slovenci na sončni strani Alp neposredno ne grozi nikakršna srbska nevarnost in vsak dan gredo lahko v trgovino po svežo Rama margarino. Tako si misli Haider in hiti novim zmagam nasproti... Erika Rapovž Foto: Fotodokumentacija Dela isliBii CERKEVIN MEDIJI - Očitno se je tudi katoliška cerkev zavedla pomembnosti in koristnosti medijev. Na nedavnem zboru vseh jugoslovanskih katoliških škofov v Zagrebu so sklenili ustanoviti tiskoimi urad pri tajništvu Jugoslovanske škofovske konference. Slovenski škofjepa so se posebej pogovarjali tudi o verouku v šoli. Sklenili so le, da je treba v javnosti najprej razčistiti pojme o verouku v šoli, verski vzgoji in sodelovanju Cerkve pri vzgoji. ROZA KLUB - Homoseksualni ljudje so v Republiki Sloveniji še vedno državljani in državljanke drugega razreda, piše v sporočilu ljubljanskega Koza kluba. Ta drugorazrednost se kaže zlasti v tem, da ne morejo oblikovati zakonitih partnerskih zvez z možnostjo dedovanja po partnerju in posvojitve otrok, so getoizirani in marsikdaj žrtve različnih obiik zatiranja. Zato je Roza klub slovenskemu parlamentu dal več pobud, s katerimi želi preprečiti nadaljno dis-kriminacijo s sprejetjem nove slovenske Ustave. Vladi pa je predlagal ustanovitev »Roza centra«, ki bi omogočal konkretizacijo normainega sožitja Ijudi, ne glede na njihovo spolno usmerjendst. AKADEMSKE NEUMNOSTI - An- tonije Isakovič, podpredsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti irv član Glavnega odbora Srbske socialistične stranke, med čaršijo bolj slovi kot eden izmed ideologov Slobodana Miloševiča, se je domislil nečesa izvirnega: »Opozicija pogosto govori, da smo - Socialistična stranka - na oblasti. Menim pa, da je malce drugače. Prcdvsem to, da SS v Srbiji ni na oblasti, ampak se bori za to, da bi na oblast prišla. Če se bo SSS smatrala za oblastno stranko, ji ne bo šlo najbolje.« Nekaj stavkov kasneje pa Isakovič doda: »Ce bo SSS resnično na oblasti, je odvisno od nje same, od njene or-ganiziranosti, saj mora vedeti, da je del velike armade delavskega sveta.« Te kozerije je Isakovič kvasil za Univer-zitetsko riječ, glasilo titograjskih (oziroma podgoriških) študentov. ŠERBEDŽIJA - Med simpatizerji Markovičeve Zveze reformskih sil Jugos-lavije je tudi zagrebški igralec Rade Šerbedžija. Rade v Markovičevo stranko verjame zato, ker njej ni treba nikoli zmagovati. Zmagala je že s tem, da se je sploh ustanovila. Šerbedžijo pa motijo tisti ljudje, ki spreminjajo refrene njegovih pesmi. Namesto tnoj tata partizan, je zdaj postalo moderno tnoj tata ustaš. * MAKEDONIJA - Če poskušamo makedonsko pluralistično paleto raz-deliti, potem lahko to storimo takole: 1. levica: komunistični prenovitelji, Makedonska delavska stranka; 2. center: Markovičeve reformske sile, social-demokrati, Mlada demokratično-progresivna stranka, socialisti, stranka kmetov, jugoslovanska stranka, MAAK-ovci, stranka Romov in Liga za demok-racijo;3. desnica:Demokratična stranka za makedonsko nacionalno enotnost, demokristjani, Narodna demokratska stranka... Fotografija: V Pakistanu od leta 1977 obstaja zakonska možnost javnega fizičnega kaznovanja. Takšno kaznovanje dopušča tako civilno kot tudi islamsko pravo. Da bi bila kazen prepričljivejša, kaznovancu dajo še mikrofon. HAIDER - Pred napovedanim obiskom koroškega deželnega glavarja Haiderja v Ljubljani bo še eno srečanje med Peter-letom in Haiderjem. Sestala se bosta 30. ok-tobra v Tinjah na okrogli mizi z naslovom »Vsak govori svoj jezik - ali se sporazumemo?«. Medtem pa v I^ubljani obstajajo določeni predsodki o primer-nosti Haiderjevega novembrskega obis-ka, še posebej po nedavni cirkuški paradi ob proslavi plebiscita. Najbolj glasni so Zeleni, ki so napovedali bojkot pogovorov s Haiderjem. Kako se bo slovensko zunanje ministrstvo rešilo iz te zadrege, ne vemo. Vemo pa, da pot na Dunaj gre (samo) prek Celovca. SL0VENSKA PODOBICA Pteden se bo krog z zvezdkami na ev-ropski zastavi razširil in dopolnii s slovensko (ali Jugoslovansko), bo na sloven&kem nebu še veliko »zvezdnih trenutkov«. Tako kot je politika zmes možnega in slučajnega, so tudi zvezdni utrlnki nekaj povsem nepredvidljivega. Vmdar pa se lahko v evropsko zasanjanost nezrele ddlelne demokracije uvede neka) reda ki nekaj več predvidliivosti. Razmisliti velja predvsem o slovenskem politi&em, gospddarskem in kultuinem vmčlu, ki ga mJa dodemokrati konstruirajo povsem 5tihi|&k> inneusklajeno. Praznino, ki bo nastaia potem, ko Slovailja zaradi objektiviuh vzrokov {odcepitve oziroma osaTnc«vo]itve) ne bo več »demokratični in najbol) razviti severozabodni del Jugos-lavije« in ko ne bo več nevarnosti »velikosrbskega urtitarizma«, bo treba mpolrtiti z novo vsebino. Vendar je promocijski repertoar, ki ga mladodemok-ratiizpisu^jo adhoc, precej nepjrepri^l|iv. V tem trmutiai so vladin adut »prve demok-ratičnfi volitve«, zaradi katerih pa Slovtsrija ni postak nič bol| (in nič manj) priviačna. Privlačna, zaiiimiva ki vama predvsem za tu|i kapital, Jd s€ &lov«iskemu prostoru izogiba, oziroma ga ta prostor ne privablja. Samovšečno obnašai^e vitalnih vladnih resorjev, po katerem lahko sldepamo - žal zmotno¦ - kot da se proti slovenskjjn mejam valijo kolone tovornjakov s svežimi markami im. čakajo na našomilos tno dopus-titev za prehod in optemenitenje, daje pod slovensko podobo pečat z oznako Made in Province. Če pa ob tem §e vicepremier nemo&K) in nekoliko ciniino priznava, da urtretniki in psihologi solijo njegovo ekonoimko pamet, |e slika popoJna. Ce že k|e rabi sot potem jo vicepremier potrebnje za svoj neslanl politični bonton, Le v tem pitoeru lahko dojemamo njegov cinizem ob temeljru pridobitvi »slover»ske demok-ratične pondadi« - pravici do zmotljivosti, pa &prav ti p očitajo nevedni umetniki. Pravi kaos pa vkda v denamici doline Šartfloijanske, sa| v njel in zunaj nje mrgoli »provokatorjev«, kot je izjavii premier Peterle, in pri iem žugal vojski, Srbom in notoričnemu Hamurabiju. F^diganje av-torjn projekta Upe, medtem ko panični in nezaupljivi državijanl praznijo devizne lačurte Idjub predsedrukovim besedam, da |e stovenska država garant v beograjskih blagajnalv, je cenena demagogija. Tudi sklkevanje na komunistično dediščino in predhodno obdobje je jalov izgovor. Še tnanj pa opra vičiio in raziaga, ki bi zadovol-ISa tt|ega investitorja. Upajmo le, da bo ta prehodnost postala stalnost, Še preden bomo desetič odšli na »demokratične voMtve«. Samo m zgol) na tej sintagmi ni več jaogoče graditi suverenosti slovenske dižave. Branko Čakarmiš ii:M|I:;:;:P.A«IISia*lia:i:: OBRAMBNA POLITIKA SLO-VENIJE - Ivan Borštner in Roman Leljak, bivša častnika Jugoslovanske Ijudske armade, sta sestavila Program obrambne politike Slovenije. Po njunem strokovnem mnenju Slovenija ne mejina sovražne države, zato mora oblikovati samo enote samoobrambe in zavračanja. Predlagata ustanovitev Poveljstva Slovenske vojske, kibi ga vodil civilist. Slovenska vojska naj bi bila sestavljena \z majhnih in dobro usposobljenih enot, ki bi jih vodili profesionalni častniki. Bila naj bi nadstrankarska, parlament pa ji naj ne bi dalvečkot2 % bruto narodnega dohodka Slovenije. Slovensko vojsko naj bi služili moški, obveznost pa bi trajala od 18. do 40. leta starosti, V prvi starostni fazi (do 30. leta) bi kosezi tvorili osnovo operativ-nega dela vojske, v drugi pa bi brambovd tvorili osnovo deželne obrambe. Za koseze bi vojaški rok trajal 100 dni, pri brambovcih pa samo 70. Borštner in Lel-jak predlagata tudi ustanovitev obrambnega sveta pri parlamentu, ses-tavljenega iz civilnih oseb. Otresli bi se tudi vojaških sodišč, slovenska vojska pa bi predvidoma priznavala ugovor vesti brez nadomestne obveznosti. Svoj manifest sta avtorja zaključila z geslom: »Najboljša obramba je vrhunsko znanje in razvita demokracija!« Kot bi že nekje nekaj podobnega prebrali?! HRVAŠKE BARIKADE - Hrvaška daje podporo separatistom na Kosovu, Srbija pa separatistom na Hrvaškem. Na kakšni osnovi se bosta ti dve državi pogajali o bodočem skupnem življenju, se šprašuje Press, časopis reške Socialistične stranke Hrvaške? Press poudarja, da je demok-racijo treba braniti tudi na barikadah, demokroacije pa ne. AMNESTY INTERNATIONAL - V Ljubljani je bil od 15. do 21. oktobra Am~ nesh/International teden, na katerem so se predstavile slovenske skupine AI. Or-ganizacija, ki je bila ustanovljena leta 1961, danes šteje že sedemsto tisoč članov v več kot 150 državah. Sedež organizacije je Mednarodni sekretariat v Londonu. Decembra 1988 je bilav Kranju us-tanovljena prva skupina AI v Jugoslaviji in vsem vzhodnem delu Evrope. Ob ljubljanskem tednu so pripravili vrsto publikacij, med drugim tudi pregled jugoslovanskih političnih zapornikov. V njem so Alija Izetbegovič, Franjo Tudjman, Marko Veselica, Momčilo Selič, Daut Rashani, Vlado Gotovac, Ukshin Hoti in drugi. * DUNAJSKI BIRO - 5. novembra bo Karlu Smolletu potekel poslanski mandat v avstrijskem parlamentu, slovenska vlada pa je že sprejela sklep, s katerim pooblašča Smolleta za organizacijo Biroja Republike Slovenije na Dunaju. Karlu Smolletu zaradi tega ni treba prevzeti slovenskega državljanstva. Karel Smolle, prvi slovenski pooblaščenec CAS (ANTI)JUNAKOV Prebmna obdobja so čas (anii)junako v, JJudi ki poskušajo prepričatl druge, da se spoznajo na vse iiunič drugega. Junaki pa seveda iz dneva v dan umirajo tn se znova rojevajo. In vsaka smrt |e za nekoga ocbcešujoča, kot^ za drugega boleča. Smrt, kl je razžalostila Srbe, smrt enega od stožerjev protibirokratske revolucije, na|večjega Nealbanca med Albarici/ drugega največjega Srba med Nesrbi, Miicževičevega la>sovskega vazala, nek-datijega pnreg^ pollcaja,, kl }& v pokrajini uzakonil polidjsko državo, je pretresla Srbe in razveseBla Albance. Umrl |e torej najbolj čm Siptarski Belcebub, ki se danes cvre v zadtijem krogu Dan-tejevega pekla. Toda vsak peklenšček ima svojega angela. Mrtvi vsfeijajo in dokazujejo^ da Je politika dama dvomijive vrednosti, ki po potrebi pač zamen|uje svoje bogove. Hrvati so po triinštiridesetih letih iz ropotamice končno spet priklicali svojega bana na stari JelaČtčev piac. Tako so še enkrat dokazali, da se Ijudstvo vtača k svojim mitom in legendam in da so ponovna vstajenja tistih/ ki so v imenu nekdanje vere končallna smetiSču zgodovine, naj-lepSa priložnost za samoreklamiranje nove oblastl in homogenizacijo, ki lahko v tentni krčmi Balkana privede samo do nove krvave ba)ke. Femkornov bronasti ban ra kon|u s svojo mogočno sulico, ki je po novem usmerjena proti jugu, }e sker lahko simbol združene Hrvaške, toda v trenutku, ko Srbi minirajo proge v Kninski krajini, je vsehrvaška evforija v »združeni« demokratični Ijepi naši lahko le pesek v oei, ki niti naključnega opazovalca ne more prepričati v to, da )e Hrvaška samo domovina Hrvatov, kot bi radi mnogi dokazali. Obujanje iniiitantnega hrvaštva, ki smo mu bili priča tudi na nekdanjem Trgu republike, in hadezejevsko gopirjenje gospoda Tudmana, je dvorezen mež, saj khko po eni strani pripomore k stopnjevanju politične temperature, ki je že tako aji tako blizu vrelišča, po drugi strani pa lahko odvrne hrvaSke »opozicijske« strartke,kiso do sedaj maloneenoglasno trobile v hadezejevski rog, hkrati pa do te mere iritira Srbe, da bo v »srbskih« krajih na Hrvaškem letelo v nebo Še vse kaj drugega kot albanske slaščičame irv železniške proge. Pot nazaj bo vsekakor bolj trnova, kot je bila tista k zvezdam, upajmo pa^ da se bodo vsi mrtvi in živi (anti)Junaki zavedli, da so lahko le bo.govi v grSkem smislu, z vsemi človeSkiini napakami in vrlinanu torej. Prtoclp »deus ex machina« pa )e v bo|u balkanskih plemen Že zdavnaj ibzgubil vse možnosti za uspeh. SimonBizjak politika SANCTA SIMPLICITAS Preambulo osnutka nove slovenske Ustave so avtorji začeli z naslenjimi besedami: »Zavedajoč se svetosti življen-|a in človekovega dostojanstva...« Kot al-ternativa je v oklepaju dodan tekst »nedotakljivosti človekovega življenja in dostojanstva...« Iz dodatne razlage pa izvemo, zakaj so sestavljalci ustavnega osnutka uporabili »milozvočni« terminsvetostživljenja. Če nekoliko poenostavimo, so razlogi nas-lednji: • ne le svetost človeškega življenja, marveč svetost življenja vseh živih bitij, je v skladu z novim duhom časa in z novo duhovnostjo na prehodu iz antropocentrične v postantro-pocentrično dobo; • svetost človekovega življenja je pred njegovo svobodo in vsebuje ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti oziroma odgovornost do narave in življenja; • bescda svetost ni religiozna in stoji pred razliko med teizmom in ateizmom; je starejša od vseh religij in jo razume vsak človek. Vsaj nekaj pomislekov poraja pos-tavitev koncepta svetosti življenja. Najprej gre za povsem pragmatično vprašanje: ali sodi takšna povsem filozofska kategorija v najvišji pravni akt države? Tisti, ki na to vprašanje odgovar-jajo pritrdilno, so se ujeli v lastno »ideološko zanko«, iz katere se lahko odrešijo samo z močnim potegom vrvi. Slovenci smo v jugoslovanskem prostoru po Kardeljevi zaslugi izumili poklic konstruktorja ustavno-pravnih pojmov, to svetlo tradicijo pa očitno nadaljuje f ilozof Tine Hribar, ki je tudi lastnik tega projekta. Povsem drugovrstno pa je vprašanje, ali je lahko izpričana politična modrost in prvrženost »nadsirankas-kega« filozofa, poplačana samo s prvim stavkom nove slovenske Ustave. Zatrjevanje komentatorjev, da je tak koncept nadreligiozna, torej nadideološka kategorija, je ideologija par excellence. Je namreč povsem v kontekstu posmodernistične ideologije, oziroma postantropocentrične dobe, kot Hribar poimenuje čas, v katerem je človek razsrediščen. Kdo, kako in zakaj je človeka razsrediščil, ni pojasnjeno. Hribar namreč trdi, da je človek sestavljenka treh elementov: naravnih, družbenih in duhovnih. Prvi torej pomeni, da je človek telo. To je njegova biološka narava. Drugi je njegova družbena determinanta. Tretji pa nekakšen človekov čut odgovornosti; to je - pogojno rečeno - psihološki dejav-nik. Takšno razdelitev človekove totalitete je uvedcl leta 1924 antropolog Mauss. Druga dva antropologa, C. Levi-Strauss in Rotar, pa »psihološki« element izbrišeta in ga vključita k družbenemu. Iz te kratke in poenostavljene predstavitve je razvidno, da že v sami antropološki znanosti obstajajo različna mnenja o tem, kaj človeka pravzaprav naredi človeka. Torej je prenašanje znanstveno nerešenega (morda tudi nerešljivega) vprašanja v najvišje državne akte prvovrstno ideološko dejanje. Po Hribarju je ena izmed značilnosti postantropocentrične dobe tudi svetost življenja živali, ki naj bi izvirala iz človekove odgovornosti za življenje nasploh. Vvulgariziranivariantibita teza pomenila, da bomo v tej dobi vsi vegetarijanci, lahko pa tudi to ne, če iz-razimo spoštovanje tudi do rastlin. To tudi pomeni, da je ekoloŠka zavest con-ditio humana? Lahko, da je res, vendar je odgovor zopet ideološko (zeleno) obar-van. Znanost si namreč še danes ni na jasnem, kaj je bistvo človeškega fenomena. Antropologi so ga razdelili na hominitas (človeškost, kar nas loči od drugih živih bitij) in humanitas (človečnost; etične in moralne norme, s katerimi opredeljuje in uravnava svoje cilje). Med temi cilji je na prvem mestu preživetje, vsakokrat na višji kakovostni ravni, ki je »kruto in neprizanesljivo«. Kako preživeti in na čigav račun se človek izuči s pomocjo aparatov družbe, v katero je bil »neprostovoljno« in brez »opreme« vržen. Ti aparati pa so ideološki. Nenazadnje pa koncept svetosti živl/enja implicira tudi grožnjo, ki visi v zraku že od »spomladanske (r)evolucije« - to je namreč prepoved splava. Zdi se, da skuša Demos skozi stranska vrata v Us-tavi uzakoniti to prepoved. Ustavni os-nutek' pripisuje človeku posebno odgovornost za spoštovanje svetosti življenja. Ali je potemtakemzarodek (potencialni človek) zmožen sprejeti to odgovomost (duhovnost), ko je po eni strani popolnoma »neopremljen« (nesocializiran) in po drugi strani formal-no-pravno maloleten, t.j. neodgovren. In končno, zakaj naprtiti nekomu določene predpravice, ki jih ni zmožen niti fizično niti družbeno uveljavljati? Svetosti življenja in dostojanstva človeka se zavedamo, pravijo pripravljal-ci ustavnega osnutka. Če je temu res, potem ju v Ustavo ni treba zapisati, saj sta vendarle v polju zavednega in družbeno skonstruiranega (normiranega). Sancta simplicitas! Nova oblast namesto starih or-denov podeljuje avreole brez pokritja. IvanSvetlik slovenska armada SLOVENIJA BREZ VOJSKE IN Variantni predlog (katerega zagovor- niki so: ZSMS - Liberalna stranka, mirovniki pod vodstvom Marka Hrena, Komisija za mirovno politiko pri Skupščini RS, ter v novejšem času Zeleni Slovenije) je korak čez paradoks, ki se pojavlja tako pri nas kot v svetu. Velika večina naših strank se namreč razglaša za miroljubne in soglaša z demilitarizacijo, vendar se sklicuje na ogroženost (oboroženo) z vseh strarii (predvsem pa iz juga države) in s tem nujnost obstoja svoje lastne ________ (obrambne) vojske, kar pa jele izgovor za krepitev (s strani oblas- ti) represivnega aparata države. Sodobni vojaški koncerti, utemeljeni na oboroževanju in zastraševanju, predstavljajo družbeno kontraproduk- tivne spoznavne sheme. Ogroženost se kaže predvsem kot občutek neizrazite grožnje s polnim uničenjem človeštva, kar zmanjšuje distanci do ideološkega sovražnika in vodi h kritičnosti do lastnih družbenih razmer. S tem upada pomen inslitucij, ki na nacionalni ravni skrbe za varnost in obrambo. Vojaštvo izgublja vlogo glavnega garanta nacionalne varnosti. In kako je zamišljen korak k suvereni državi brez vojske? Kot prvo je seveda potrebno poudariti, da se z zavzemanjem za TAKOJŠNJO demilitarizacijo zahteva takojšnje izvajanje dejavnosti v smeri tega, čemur se pravi SLOVENIJA BREZVOJSKE. Do tega idealnega stanja pa se ne more priti čez noč, ampak po grobih ocenah lahko traja pet do deset let. Pridobiti si je namreč potrebno trdno zagotovilo mednarodne skupnosti ter sosed, da Slovenija ne bo ogrožena. Se pravi, vlada mora v svojem mednarod-nemudejstvovanjutakoj innemudoma začeti s promoviranjem ideje o Sloveniji kot mirovni coni, ter tako preizkusiti odziv sogovornikov v tujini. Potrebno je začeti z ukinjanjem vojaške industrije, se pravi njenemu prestrukturiranju. Čas za to je ravno VOJASKEGA APARATA Ustavni zakon Republike Slovenije na področju Ijudske obrambe, ki smo ga pred kratkim sprejeli v Skupščini RS,je sondiral tla slovenskim oblastnikom pri legalnem oblikovanju slovenske armade. Ta trditev je »postala meso« v osnutku nove ustave Republike Slovenije, kije zdaj vjavni razpravi. V 119. členu osnutka ustave RS je zapisano, da »Vojska Republike Slovenije varuje nedotakljivost in celovitost ozemlja, na podlagi odločitve državnega zbora pa tudi ustavno ureditev Republike Slovenije. Za tiste pa, ki nam ni do vojske in njenega vojaškega aparata, stojivarianta k taistemu členu, kipravi, da »Republika Slovenija nima vojske.«_________ pravšnji, saj Slovenija na novo vzpos-tavlja svoj gospodarski sistem in lahko lažje kot sicer ustavi vojaško industrijo z vsem spremljajočim aparatom vred in )o obrne (konvertira) za miroljubne namene. Hkrati z ukrepi za Slovenijo brez vojske bi morala potekati priprava znanstvenih raziskovalnih nalog, ki bi sproti ugotavljale vpliv demilitarizacije v družbi (na področjih obramboslovja, ekonomije, sociologije, psihologije, pedagogike... itd.). Eksperiment Slovenije brez vojske, ki bi ga mednarodni javnosti tako predstavili in ga potrdili v OZN (napoved eksperimenta v OZN je že pripravljen v Komisiji za mirovno politiko Skupščine RS) bi za Republiko Slovenijo pomenilo nesluteno med-narodno afirmacijo. Slovenija brez vojske bi tudi na finančnem področju pridobila veliko. Po statističnih podatkih RS za vojsko in vojaško infrastrukturo odvaja okrog sedemsto (700) milijonov dolarjev letno, kar je za tako majhno in osiromašeno državo izredno veliko. V primeru ustanavljanja svoje lastne vojske pa bi bila ta številka še dosti višja. Član Predsedstva RS dr. Plut je v enem od svojih izjav govoril o številki ene milijarde dolarjev letno, kar pomeni pet odstotkov družbenega bruto proizvoda. Z novo ustavo Republike Slovenije se oblikuje nova varnostna politika Slovenije. Najboljša var-nostna politika pa je tista, ki zagotavlja mir, tega pa ni mogoče graditi na vojaški sili, temveč le s politiko miru. Slovenija bi s popol-no odpravo vojaškega aparata prispevala k var-nosti in sodelovanju ter uveljavljanju novih oblik sožitja v Srednji Evropi, svetu pa bi se predstavila kot država, ki goji koz-mopolitsko razumevanje miru v svetu, miru, ki ga ni mogoče doseči z zapiran-jem v nacionalne vojaško-obrambne sisteme. Slovenija zaradi svoje __________ majhnosti ne more biti nikomur nevarna. Tako tudi njena razorožitev ne more povzročiti kakšne večje zmede ali rušenja ravnotežja. SAMO MAJHNE DRŽAVE SI LAHKO PRIVOŠČIJO VELIKE SPREMEMBE, NE DA BI S TEM BISTVENO POSEGLE V MED-NARODNE ODNOSE! Romanjakič liiMIniiilirmliif KDAJ DEMILITARIZIRANA SLOVENIJA? Ni čudno, da se vse več Slovencev sprašuje, čigava je sploh ta armada, oziroma da začetek njenega naziva ne ustreza njenemu obnašanju. Tako sta se pojavili dve zahtevi. Po prvi naj bi oblikovali lastno - slovensko armado, njeno jedro pa naj bi bila Teritorialna obram-ba, ki ima trenutno 73.000 mož. Z njo soglaša slovenska vlada, republiški sekretariat za ljudsko obrambo pa že pospešeno oborožuje nekatere enote z novim Gorenjevim iz-delkom - hitrostrelno puško MGV. Druga zahteva, ki prihaja iz opozicijskih vrat, pa želi Slovenijo spremeniti v Dolino miru - demili-tarizirano cono, kjer orožje in vojaštvo ne bi bilo potrebno. ZSMS-LS se zavzema, da bi namesto lasttie vojske prev-zeli patronat OZN ter s sosedami podpisali pogodbe o nenapadanju. Bi na to pris-tala tudi JLA?! Zeleni govore, da jc razkazovanje moči in kopičenje orožja bolj tvegana zadeva kot pa odprava vojske. Tako ZSMS-LS kot Zeleni pa hočejo s svojo zahtevo na vsak način prodreti v novo slovensko ustavo. Seveda bi morali za slednje izvesti referendum, na katerem bi se odločali, ali je že prišel primeren čas, da svojo vojsko, ki so nam jo vzeli najprej leta 1919 in nato še leta 1946, razoroževali pa leta 1973 in letos, kar sami razpustimo. Ne bi tako skočili v past, ki nam jo nenehno nastavlja Generalštab JLA? Najprej nam vzamejo orožje, nato pa mi ukinemo vse slovenske vojaške enote. JLA pa bo na našo vljudno prošnjo ali ostro zahtevo takoj pobrala šila in kopita... Ogroženost je torej le namišljena, če pa že obstaja le kanček nevarnosti, da kdo zasede slovensko ozemlje, se bomo, tebi nič meni nič, prepustili obrambi nekoga tretjega -modrim čeladam. In vsi bodo presrečni in počaščeni, da lahko branijo republiko Slovenijo, oziroma v skrajnem primeru darujejo življenje za njene prebivalce, ki jim pač ni do vojskovanja. Po drugi strani pa ideja o demilitarizirani Sloveniji ni nobena cenena politikantska obljuba (čeprav nekateri n njo kujejo dobiček), temveč resnično cilj vsake zrele osebnosti. Kdo bi danes, ko se še predobro zavedamo minljivosti življenja, pros- Jugoslavija je v popolnem razmahu, Jugoslovanska Ijudska armada, ki se ima za njen edini neomajni steber, pa vse bolj izgublja dobro ime. Uboj Albanca -maslo tankovskega oficirja, kraja vojaškega orožja V Kninu, ki ga je vojska s svojo nenamerno ali zrežirano malomarnostjo dobesedno ponujala teroristom, ter njeni nočni podvigi v Sloveniji sojasno pokazali, daje zbirok-ratizirana, neučinkovita sila. Njeno, »z ustavo določeno vlogo«, kot se radi izražajo generali, pa igra le takrat, ko je to voda na mlin prosrbskega dela države. tovoljno ali prisilno nosil glavo naprodaj?! Za topovsko hrano! Pa vendar samo s svojo južno mejo pregloboko na Balkanu, kjer življenje, kakor nas poučujejo že bližnji Kninski dogodki, ne velja niti pol piskra hladne vode. Morda pregloboko, da bi ad hoc razglasili svojo demilitarizirano cono. Premalo je namreč, da bi jo spoštovali le sami! Namera predsedstva SFRJ in vrha JLA, da prevzame poveljstvo nad slovensko TO, je na prvi pogled nedolžna, sploh če ver-jamemo, da gre pri vsej stvari le za zavarovanje zvezne ustave. Toda za tem se skriva načrt, da sevSlovenijieliminira vsaka sila, ki bi bila zmožna nasprotovati koncep-tu unitarne države. Si želimo torej ponovni unitarizem? Idejo o Sloveniji kot demilitarizirani coni je v veliki meri soustvarjala JLA, saj je »predolgo« izvajala prave represalije nad ljudmi, ki zaradi ugovora vesti niso hoteli nositi orožja. S svojim neomajnim militariz-tnom in raznarodovalno politiko si je ustvar-jala nove in nove nasprotnike, anketa SPEMA pa je pokazala, da le še posatnezniki raČunajo nanjo. Ta anketa, ki je bila sicer izvedena na majhnem vzorcu, kaže na to, da si več kot polovica Slovencev želi živeti v deželi brez vojske in orožja. Na vprašanje, ali podpirate zamisel, da bi Slovenijo že v novi ustavi opredelili kot državo brez vojske, je kar 47,6 odstotka anketirancev odgovorilo pritrdilno (»ker si Slovenija močne vojske ne more privoščiti«), medtetn ko jih42,4 odstot-ka meni, da Slovenija vojsko še potrebuje. Desetina jih je ostala neopredeljenih. Torej se tudi tisti iz druge skupine niso izrecno opredelili proti konceptu demilitarizirane Slovenije, temveč so le sklenili, da je za to še prezgodaj. Verjetno vsi vemo, da kot majhen narod ne moremo vzpostaviti ne številčne ne močne vojske. Je pa že naj-manjša oborožena formacija grožnja načrtu, da se Slovenija zasede mirno, brez prelivanja krvi. Če bi namreč Evropa in Svet dovolila mirno okupacijo in se takrat ne bi vmešala v notranje zadeve Jugoslavije, bi se verjetno povsem drugače odzvala na nekakšno vsiljeno državljansko vojno. Šele takrat bi tnorda posredovale modre čelade, ki pa bi itnele tudi vso pravico, da razmišljajo kakor mi danes, da je ves podvig posredovanja prav-zaprav prevelik strošek. Ko govorimo o denarju, kibibil potreben za vzdrževanje slovenske vojske, se pojavljajo vse mogoče številke. Janez Janša misli, da bi zadostovalo že 300 milijonov, Roman Jakič, študentski poslanec pa stroške zaokroža na milijardo dolaijev. Kotnu ver-jeti? Verjamemo le temu, da je 700 milijonov dolarjev, kolikor Slovenijo letno stane JLA v peč vržen denar. Po drugi strani pa se pojavi vprašanje, koliko žrtev bo potrebno, da bomo uveljavili zgodovinski sen o popolni suverenosti in koliko smo pripravljeni zanj (tudi materialno) žrtvovati. Že vsak povprečen ekonomist pa ve, da brez vlaganj ni dobička! Skratka, demilitarizirana Slovenija DA, vendar ne DANES! Verjetno bi danes to lahko izvedli v Švici, v Sloveniji pa je, žal, vprašljiv tudi jutri! Gregor Preac made in Gorenje mmmmmmmmmmmmmi MGV 176 Vjugoslovanski igrici »Kdo bo koga...!« se čedalje pogosteje pojavljajo tudi uniformirani in oboroženi igralci. Svojo vojsko bi rada imela že vsaka malo večja jugos-lovanska vas in tako se tudi načeloma demilitaristično usmerjena Slovenija ni mogla upreti miku kreiranja svoje lastne vojske in vojaške tehnike. Pa pustimo politiko, taktiko in strategijo in poglejmo tehniko. Kaj je ustvarilo podjetje, ki ga poznamo predvsem po hladilnikih, štedilnikih in še čem podobnem. MGV176 se predstavi Do lanskega oktobra je bil verjetno najnevarnejši izdelek velenjskega Gorenja njihov štedilnik, na katerem si je lahko človek osmodil prste v nepos-rednem spopadu, pri gverilskem delovanju štedilnika pa opekel jezik, ki je prišel v stik s teroristično juho, izvežbano (torej skuhano) na njem. Oktobra 1989 so podjetni izdelovalci bele tehnike predstavili tudi sivozeleno tehniko. Zakaj MGV 176? Če začnemo od zadaj. 176 zato, ker je v ploščatem bobnu brzostrelke, izdelanem iz prozorne plastike, točno 176 nabojev kalibra 5,6 (,22 long rifle). MGV pa predstavlja malo večjo skrivnost. »V« bi se še dal razložiti kot Velenje. MG pa...? Če se komu slučajno po glavi mota skovanka Maschinengewer, mora pač razumeti, da tako imenujejo podobne pripomočke naši severni sosedje. Glede na to, da smo že omenili bobnasto shrambo, lahko nadaljujemo z opisom ostalih delov brzostrelke. To so zaklepišče, ki je obenem tudi obloga cevi, ročaj (kot pri pištoli) s kopitom, cev in zaklep z udarno povratno vzmetjo. To pa je v bistvu tudi vse. Če omenimo še nekaj tehničnih podrob-nosti. Orožje je po ustroju brzo-strelka, vendar lahko streljamo z njo tudi posamič, če le nismo pregrobi s sprožilcem in ga samo delno stisnemo. Teoretična hitrost streljanja je visoka, od 1200 do 1600 nabojev v minuti, kar daje orožju kljub sorazmer-no majhnemu kalibru (vsaj po JUS) veliko udarno moč. Zaradi preproste izdelave in prevladovanja plastičnih delov, pa je tudi vzdrževanje orožja preprosto. NOVA DEJAVNOST GORENJA? Tehnični opis brzostrelke nam jasno prikaže njeno preprostost, obenem pa priča o veliki uporabnosti. MGV176 je nastala kot rezultat uspešnega združevanja tradicije z visoko razvito tehnologijo. Aprila 1988 se je namreč Gorenju pridružila tudi puškarna Kranj, ki je ohranila svojo tradicionalno proizvodnjo lovskega orožja, obenem pa pripomogla k razvoju novega modernega orožja, ki je namenjeno množični in tehnološko razmeroma preprosti obliki proizvodnje. Seveda so se načrtovalci MGV zavedali, da mora biti moderno orožje primerno tudi za »souporabo« z raznimi že obstoječimi izdelki, kot so optični in laserski namerilniki, dušilcem poka, ki so ga razvili strokovnjaki v Gorenju. Torej lahko rečemo, da je slovenskim strokovnjakom uspelo razviti in slovenski industriji izdelati orožje, katerega se ne bi sramovala nobena raz-vitejša vojaška industrija. Orožje je uporabno predvsem za oborožitev policijskih in posebnih vojaških enot. Obenem pa ga je možno hitro serijsko izdelati, kar v današnjem času sploh ni tako nepomembno. Vse našteto nenazadnje daje Gorenju tudi veliko konkurenčnost v primerjavi z ostlaimi podobnimi izdelki, kar vodi v uspešno mednarodno trgovino. Žal z ne preveč »humanističnim« izdelkom. Marko Kautberger lllliliiii; Aleksej Fomenko Prvi dan (16. april) Teater se začne pri garderobi. Černobil tudi. Ampak moj Bog! Ko sem se peljal sem, sem si predstavljal dobro organizirano vrsto del, kjer ima vsak to, kar potrcbuje, in dela, kar mu je naloženo. Vendar pa se je izkazalo, da je vse malo drugače, kot sem si predstavljal. Že kar takoj so se pojavili problemi z delovno obleko. V principu je sistem takšen: prideš na delo v Zeleni Mis (1), tam se preoblečeš v delovno obleko, ko pa prideš v elektrarno, se še enkrat preobleceš. Obleka je ravno taka, samo barva je drugačna. V Zelenem Misu so oblekečrne, zelene in modre, v elektrarni pa strogo samo bele. Meni so dali belo obleko, ki pa mi ni bila čistoprav. Hlače za kakih deset centimetrov prekratke, zgornji del pa dvakrat prevelik. Tu se ne da kriviti administracije. Naj se sliši še tako čudno, ampak vsa naša lahka industrija uspešno dela po povprečnih merah za povprečnega državljana. Bog ne daj, da bi bil višji od meter osemdeset. In Bog ne daj, da bi imel številko 48 do 52. Če pa je le tako, potem kar sebi pripiši. To so pač tvoji osebni problemi. Ko sem se nekako zavil v jakno, sem šel v laboratorij. Sprejeli so me mirno. - Živjo! Tukaj je tvoj prostor. A poznaš glavno pravilo? CERNOBILSKI DNEVNIK - Katero? - Ne lazi, kamor ti ni treba! Sedi in beri! Sveženj knjig mi je kar padel na mizo. No pa kaj! Če se je treba učiti, se pač bom. 2. avgust (začetek izmene) (2) Dobil sem pravico do samostojnega dela. Kot omamljeni begamo po 3. bloku. Obljubili smo, da bo pripravljen do decembra. Težko je. Poslali so me v 2. blok pobeta vire.Šelsem, seveda.Nazajpa nisem več našel. Zgubil sem se. Kogarkoli vprašam: »Kje je soba 2012?«, samo zmigne z rameni. Ljubi bog, le čemu so se spomnili jedrskih elektrarn in labirintov? Vrnil sem se v laboratorij. Prišli so fantje iz 3. bloka, smejejo se mi. Pravijo, da je tako z vsemi. 3. avgust_________________ Danes je v elektrarni dan štosov. Tisti, ki se jim je posrečilo priti do pijače, so že pijani. Inženirjem za varstvo pri delu smo hoteli razbiti gobec. Pa smo se premislili. Niso nam takoj prišli v roke, pa smo se pomirili. Zgodilo pa se je tole: Po kosilu sedimo v laboratoriju. Naenkrat se zasliši pok. In že objavijo alarm: »Vsemu delovnemu osebju. Ostanite na svojih mestih.« In nič drugega. Mi pa sedimo, gledamo drug drugega in vsi imamo v glavi isto misel: »Spet je počilo!« Bežati pa ni kam. Radiacija ni kamen, pred njo se ne da pobegniti. Jura je molče zlezel pod mizo, izvlekel liter špirita, prav tako molče postavil na mizo tri kozarce in nalil. Potem je vzdignil kozarec in čisto mirno rekel: »No, fantje?! Dajmo ga!« Vzeli smo te kozarce, roke pa se nam vsem tresejo. Izpilt smo. In potem še. In tako do dna steklenice. V srcu ni bilo več strahu, ampak samo še praznina. »Naj bo, kar bo!« 4., 5. avgust _____________ Počasi smo prihajali k sebi od dne, ko so preverjali varstvo pri delu. 6. avgust Zjutraj je bil sestanek. Govorili smo o nasleldnjem: naš šef je v elektrarni čisto od začetka. Ne dajo pa mu potrdila, da je udeleženec Ukvidacije posledic nesreče. Zelo dober in delaven možakar je, ampak... Predstavnik pokrajinskega združenja sindikatov, mlad in samozavesten, je nekam zelo nesamozavestno obljubil, da bo to uredil. Takoj smo videli, da od tega ne bo kakšnih koristi. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da sam poznam dve dekleti, ena je maserka, druga pa knjižničarka. Obedve že imata to potrdilo, pa delata tukaj šele dva, tri mesece. (3) Po zboru sem stopil k šefu. Povedal sem mu za ti dve punci. Lopnil me je po rami, se zarežal in rekel: »Ljoša, jaz nimam nečesa, kar onidve imata.« 7. avgust_________________ Včeraj so v klubu vrteli film »Dva na otoku solz«. En sam seks. Zanimivo bi bilo pogledati v oči tistemu, ki se je spomnil predvajati ta film, tukaj v coni, kjer je 90 % moških. Dvorana je stokala. Po filmu so šli fantje iskat vodko. In so jo našli. Trije litri doma skuhane vodke -100 rubljev. Petina plače! Eni delajo, drugi pa zaslužijo. Danes ni dela. Vsi so bolni. 8. avgust_________________ Pritekel je Valera, klel je navse pretege. Gradbeniki so prišli barvat strop in z naprave ukradli uro. Kako bomo zdaj preverjali dozimetre? 9. avgust_________________ Šli smo v 3. blok. Jura se je seznanil z nekim dekletotn. Iz obrata za popravila. Ampak ni se mogel z njo pogovoriti. Ljudje v trumah hodijo sem in tja. Potem smo pa mi postavili na hodniku da^nik prenosno radijsko napravo, nastavili smo indikatorje in se postavili na oba konca hod-nika. če je kdo prišel, smo ga vprašali: »Kam pa lezeš? A si se naveličal življenja? (»Visoka radiacija. Smrtno nevarno.« - piše na in-dikatorjih.) Jura se je vrnil zadovoljen, se pravi, da je vse v redu. 10. avgust povito roko, dobil je beta-opeklino. Pa nič, smeje se. pravimo jim »kamikaze«. preverjam DP-5, po glavi pa se mi vesčas mota napev: »Ta-ta-ta! Kamikaze ta-ta-ta!« Do konca dela pridem do zaključka, da so vsi gnide. Pokličem Juro, greva na lov za špiritom. Valera je na koti 27 izgubil zavest. Vlekli 13. dVgUSJ smo ga v ambulanto. Prišel je k sebi in rekel: »Ni treba, tako ali tako vem, kaj mi bodo rekli (in kaj mi bodo dali)«. Zaprosil je za kozarec špinta. Prinesli smo ga. izpil je in zaspal v shrambi. Mi smo šli naprej delat. 11. avgust Valera je prišel na delo, na pogled zdrav kot dojenček. Kljub vsemu, pa naj rečejo, kar hočejo, je špirit velika stvar. Ce ga ne bi bilo, bi najbrž pol elektrarne že znorelo. Šli smo na koto43. Komaj začnemo delati, ko Jura čisto mirno izjavi: »Fantje, a veste, koliko tukaj sveti?« - »Koliko?« On pa ves važen gleda na dozimeter: »320 milirentgenov«. Čisto nas je zvilo. Kar odneslo nas je od tam. »Jura, idiot, kaj nisi takoj povedal?« On pa: »Saj sem rekel takoj, ko sem videl.« Ampak prav z nobeno stvarjo ga ne spraviš iz tira. Zmeraj je miren. Sit sem že sistema s prepustnicami. Preden prideš do laboratorija, so trije var-nostni kordoni in na vsakem: »Vaša preustnica?!« Če pa greš iz laboratorija na drugo stran, ni niti ograje. Lahko greš, kamor hočeš in odneseš karkoli. Prost vhod in izhod. Danes smo z oken snemali svinec. Utrujeni smo tako, da to ni več možno. Na oknih je 20 - 25.000 delcev/min.cm. Veliko! Po delu se umivamo kot pred svadbo. V grlu jesuho, kot bi nasuli peska. Bog ne daj, da bi se »zasvetilo« (4). 12. avgust_______________ Partizani (5) s6 prišli pobirat svinec. Fantje se nam smilijo. Z minimalno zaščito delajo v najbolj onesnaženih predelih. Povedal sem jim. Pa se samo režijo: »Vrag naj jih vzame! Sebomo že prebili.« Eden ima Poklicali smo partizane, da počistijo prostor. Mi pa smo šli na koto 41. 41. avgust________________ Izpolnjevali so formularje o opravljenem delu. Kot običajno se na ta dan ne dela, vsi se kregajo. Kamen spotike je plača. Delo na 2. bloku se plačuje trikratno, na 3. bloku pa petkratno. (6) Ampak administracija ne dovoli, da bi pisali več kot polovico ur na 3. bloku. Če v eni izmeni (dva tedna) narediš 160 ur, ti jih ne morejo napisati več kot 80, celo če si bil vseh 160 ur na 3. Rekel setn, da me bolijo zobje in moram k zdravniku. Šel pa sem se igrat na računal-nik v n ""*«?!niškš center. Kar naj sekregajo. 15. avgust________________ Konec izmene. Danes so vsi prišli na delo čisto popotno razpoloženi. Poslušali smo neuradno poročilo našega ilegalnega dozimetrista. Ženja je razglasil, koliko je kdo dobil v tej izmeni. Name je prišlo 1200 milirentgenov. Naj gre k vragu! Zato gremo pa danes domov. 2. september______________ Spet delo. In glej čudo. Ko se peljemo proti elektrarni, zagledamo nad 1. blokom ogromne črke: »Gremo proti zmagi komunizma!« Če je to komunizem, potem hvala lepa. Mogoče bi rajši kar kapitalizem. Predaja izmene. Srečni čas! Oni so v duhu že doma, mi pa od tam še nismo prišli. Vsak govori o svojem, ampak nihče ne posluša drugega. Hvala Bogu, da smo še živi! 3. september______________ Zjutraj v avtobusu nisem spal. Lotila se me je precejšnja doza pesimizma. Razmišljal sem o te, kako malo možnosti je, da bomo to kdaj premagali. Zmerom so nam vbijali v glavo: »Ne pričakujte milosti od narave!« Zdaj je ne pričakujemo, ampak prosimo zanjo. Kakšničudoviti kraji! Gozdovi, jezera! Pa niti enega človeka! Niti enega! Puščava! Pripeljali smo se na delo. Nočem iti. Srečal sem šefa. »Ljoša, zamujaš!« Potem spet 3. blok. Zakaj je sploh potrebno neko stvar končati do nekega datuma? Ob koncu dela sem bil besen kot vrag. Grem po prehodu iz 1. v 2. blok. Ta m stoji možakar in se križa proti obratu za kemične odpadke. Ko me je zagledal, mu je postalo nerodno. Hitro je skril roko v žep. Šel sem mimo, niti besede nisem rekel. Tukaj se ni kaj križati, kričati bi bilo treba. Vseeno se mi zdi, kako mora biti prijetno človeku, ki je sodeloval pri projektiranju in odobritvi teh poskusov v elektrarni, ko zdaj vzame v roke časopis in vidi dvoglavega telička. Najbrž z zadovoljstvom razmišlja: »Naravi to ni uspelo! Nam pa je!« Danes smo menjali klimatske naprave. 30.000 delcev/min. cm. Radiacija kot plazeča se smrt. Nikamor se ne moreš skriti. 4. september______________ Se dobro, da imamo vsaj dober kolektiv. Če ne bi imel prijateljev, kaj bi sploh počel tukaj? Bi se mi zmešalo? Bi položil roko nase? Male radosti, ki mi jih prinašajo, so dragocenejše od moje plače. To se ne da razložiti. Ampak potem slišiš, da je slabo z enitn, pa spet z drugim. In ves čas je slabo, slabo in spet slabo. iHHi In vse to ob naših ogromni uspehih. Zdi se mi, da so vsi že zdavnaj pljunili na likvidacijo in se v&ak ukvarja samo še sam s sabo. Delali smo ob stehi 4. bloka. Na zidovih so napisi: »Previdno, 15 R/uro«, »8 R/uro« (smrtna doza pa je - uradno - 400). Pogledamo na dozimeter, presega normo, ampak je še znosno. Delamo naprej. 5. september_____________ Zjutraj vstanem, odpovedal mi je vid. Pred očmi vidim mrežo. Prestrašil sem se, poklical fante. Ozmerjali so me. To je edino sredstvo, s katerim spraviš človeka k sebi. Odpeljali smo se na delo, zaspal sem. Ko se zbudim, je spet vse v rcdu. Delali smo revizijo na izhodu. 15.000 na stebrih, na tleh 400 delcev. od kod se vse to vzame?! Saj vsak dan čistijo! Proti koncu dela smo zlezli k dozimetristom v klet, spet sem začel izgubljati vid. šel sem k zdrav-niku. Hvala bogu, da je ambulanta bli/.u. Zdravnik je pogledal, ko pa je šla sestra ven, se je sklonil k meni in mi rekel na uho: »Popij malo špirita, dobro se naspi in vsebo supcr.« Tako setn tudi storil. 6. september______________ Zjutraj me je prebudll »dedek« (tako mu pravitn). Možakar jih ima blizu šestdeset. Videti pa tak kot v pravljici, z besedo ne poveš, s peresom ne opišeš. Visok, suh, ogromen nos in čudovite dobre oči. »Vnuček, vstani in delat« Prišli smo v elektrarno. Vsi so na nogah. RAzširile so se govorice, da bodo prodajali avtomobile. Vsi ugibajo. Prišlo naj bi od 400 do 1200 avtomobilov. Na koncu se pokaže, da jih je vsega skupaj 13 ali 17. Kaj ježe spet! Elektrarna spet ne dela. Jura in jaz sva se zaprla v kabinet in popravljala napravo, ker niti on niti jaz nisva imela denarja za avto. Bili smo pri 4. bloku. Gradnja sarkofaga je pri koncu. Čeprav je vsakemu strokovnjaku jasno, da takšne sile beton dolgo ne bo Lzdržal. Ne vem, če je res ali ni, atnpa k rekli so, da so ventilacijo iz četrtega bloka spustili naravnost na dimnik (brez filtra). Ob 4. bloku sedijo partizani v maskah. Sem pa tja si kakšen v masko naredi luknjo, vanjo je vstavljena cigareta. Kadijo. Naj živi radiacijska varnost! 7. september______________ Danes delamo v prehodih. Priteče Jura, oči ima čisto blazne. »Partizani dajo za tri dajalnike liter špirita!« Izvlekli smo dajal-nike Lz svojih dozimetrov in jih dali. Zvečer je praznik. Pridejo gosti. Vsi pogovori se vrtijo okrog4. bloka. Tam nekaj ni v redu. 8. september __________ Pol dneva nismo dclali. V laboratorij so poslali naloge za brezplačno bivanje v zdravilišču. Pripjatčani se obnašajo gnusno. Eno samo kričanjejth je: »Mi smo nastradali! To je namenjeno nam!« Čisto nič mi ni do tega potnega naloga, pa sem se vseeno skregal. Razpoložen sem obupno. Zvečer sem šel v knjižnico. Malo sem bral »Ogonjok«. Zdaj sem še slabše volje. Šel sem spat z željo, da bi direktorja elektrarne na gobec, iz principa, za organizacijo življenja zunaj elektrarne. 9. september______________ Naveličal sem se Zelenga Misa. 45 km tja, 45 nazaj. Nobenega življenja. Prespal sem pri operacijski skupini. Zvvečer so jih pijane ujeli pijani miličniki. Dolgo so ugotavljali, kdo je pijan. Končalo sc jetako, da sem odšel v kompleks ekspedicije Kurčatova (7), vzel špirit, oni pa so še malo popili in se tnirno razšli. V elektrarni je običajen deloven dan. Vsii dalmo na 3. bloku. Enkrat ne dela kanal, drugič dajalnik, skačeš sem in tja; z močjo smo pri koncu. Nekdo se je spomnil in naprehode posta vil še po en zaščitni kordon. Ščitijo sami sebe. Nam ostane samo strah. 10. september Prenočil sem v Zelenem Misu. Spet sem doma! Za steno je dedek smrčal kot majhen dizel-motor. Ampak pošteno sem se naspal. Zjutraj: »Vnuček, na delo!« To je prijetno. V elektrarni spet nov val Ijudi. Kdove, od kod se je pojavilo polno mladih in sim-patičnih deklet. Seznanil sem se z eno. Super! Iz Zaporožja. Zmenila sva se za zvečer. Zaenkrat pa v reaktorskem obratu preverjam kanale za radiacijsko varnost. Spet je cirkus. Nujna ustavitev 2. bloka. Zaenkrat nas ne kličejo. Sedimo in čakamo. Še hvala Bogu, da je naše dlo zaključno. Kot Aleksander Makednoski: prišel, videl, zmagal. Fantje iz obrata za popravila, obloženi z instrumenti, so tekli tja. Pridušajo se, ampak kaj hočeš. Takšno je delo. Il.september________ Danes sta spet umrla dva človeka. V enem tednu že devet. Popolno neupoštevanje pravil varstva pri delu. Vsi hitijo, da bi do roka usposobili blok. Kot epidemija! Nesreča nikolinepridesama.Ne umirajo od radiacije, ampak od hitenja. Na bloku, pod žerjavi, v protnetni nesreči. Že zrak je prepojen z nevarnostjo. Volje za delo ni, vseeno se silimo preverjati gama-dajal-nike. 12. september____________ Kakšno dekle! Morala bi delati pri reviji Playboy, ne pa v elektrarni. Čisto prerojen sem šel na delo. Pa sem hitro izgubil dobro voljo. Delali smo na 2. bloku. Odklopili so ventilacijo. Vročina. Od 35 do 40 stopinj. Ne da se dihat. Proti koncu dela mi je z muko uspelo odpreti kalimator. Tako sem bil izmučen samo še v vojski. Prišel sem v Zeleni Mis in se kar zgrudil od utrujenosti. Prišla je Sveta. Najprej sem jo poslal k vragu. Spala sva skupaj (res samo spala). 13. september____________ Danes prvič! Skoraj po pol leta dela serr\ prvič videl direkcijo elektrarne. Njihovo veličanstvo s spremstvom. Polikane, naškrobljene halje, kravate. Zadaj tajnica. Človek bi kar poljubil rob halje in ponižno vprašal: »Mogoče potrebujete ostroge, vaša prevzvišenost?« Mi ne moremo dobiti normalne delovne obleke, oni pa kot na naslovnici revije. Gnide! Delal sem preko svojih moči. Zato, da bi se raztresel. 14. september_____________ Dan se je začel čudovito. Naročili so nam, naj izdamo stenski časopis. Če po pravici povetn, je to navadna fikcija. Obesili ga bomo na steno, samo zato, da bo tam visel. Ampak treba je. naj bi nam rajši dali dobre individualne dozimetre, naši so IF-1, 60 %. Veselo je. Čakamo konec izmene. Op. prev.: (1) Zeleni Mis in Pripjat sta naselji za približno sedem tisoč delavcev, ki delajo v Černobilski jederrki elektrarni. (2) Izmena v černobilski elektrarni traja pol meseca. V tem času delavci opravijo potrebnih 187 ur in gredo potem za pol meseca domov. (3) To potrdilo je pomembno, ker imetniku zagotavlja precej privilegijev, npr. kupi lahkostvari, kidrugim niso dosegljive, ni mu treba čakati v vrsti za razne vstopnice ali vozne listke itd. (4) V žargonu: začelo je sevati. (5) Rezervisti. (6) Tretji blok je tik zraven četrtega, ki je eksplodiral in na katerem so takrat delali sarkofag. slovenska armada SLOVENCI VJLA 15 let VojaškegimnazijeFrancRozman-Stane Minilo je 15 let, odkar ima Slovenija svojo prvo in edino vojaško šolo, spremenilo pa se ni nič. Slovenci, ki končajo Vojaško gimnazijo Franc Roz-man-Stane v Ljubljani in se želijo kot časniki zaposliti v JLA, morajo zapustiti Slovenijo, saj ne premorejo nobene odpetih vojaških akademij v državi. Njihovo nadaljnje izobraževanje bopotekalo v tujemjeziku, nanj bodo moralipozabiti tudi v kasnejši službi, premeščanje iz kraja v kraj - le redki bodo ostali v Sloveniji- pa jim bo zapečatilo usodo. Počasna nacionalna in ideološka asimilacija jih bo spremenila v večjejugoslovane od največjega - admirala Broveta, priprovokacijah proti Slovenijipa bodo, želeli to ali ne, morali sodelovati, saj bijih v nasprotnem primeru čakala takojšnja degradacija oziroma celo vojaško sodišče. Le redkibi bili sposobni dejanj Ivana Borštnerja. In ker Jugoslovanska Ijudska armada - besede $o meso postale - že dolgo ni več tudi slovenska armada, je v njej Še tisto malo slovenskega zapisano izginevanju. Sestavek o Vojaški gimnaziji Franc Roz-man-Stane ni nobena zlonamerna protimilitaristična propaganda, ker sem se na obisku v šoli na lastne oči prepričal, da militarizma tukaj ni. Tega ni trdil le njen načelnik podpolkovnik Alojz Jehart, Slovenec, ki se že deseto leto bori za njen obstoj, temveč tudi več generacij nekdanjh in zdajšnjih učencev. Toda »tragičnost« te izobraževalne ustanove kljub vsemu ostaja. Slovenski je učiteljski zbor, slovensko je vodstvo in učenci so Slovenci, slovenski fe tudi učni jezik (razen manjših izjem), to pa je, žal tudi vse. Kaj se bo in kako se bo v šoli učilo, ne predpisuje republiški Zavod za šolstvo temveč Zvezni sekretariat za Ljudsko obrambo (ZSLO). Načelnika šole ne voli učiteljski zbor, temveč ga z ukazom postavlja že imenovani sekretariat. Republiški zakoni so na hodnikih in v učilnicah šole le mrtva črka na papirju, saj za njo velja le zvezna zakonodaja in zakoni objavljeni v Vojaškem uradnem listu oziroma predvsem pod-zakonskem aktu: Zakon o službi v oboroženih silah ter Zakon o vojaških šolah in znanstvenih zavodih v JLA. To ne pomeni, da je šola, čeprav stoji na slovenskem ozemlju, povsem eksteritorialrva ustanova in je torej jugos-lovanska. Res pa je tudi, da jo je zgradila JLA, ki plačuje tudi njeno vzdrževanje in obstoj, vendar je denar šel tudi iz žepov slovenskih davkoplačevalcev - v nekaterih primerih so to starši njenih učencev. Neustavljiv osip Nenehni boj šolskega osebja, ki je v teh političnih razmerah vreden vsega občudovan-ja, saj ni niti najmanj lahek, puščice v grafikonu nikakor ne more obrniti navzgor. Vsako nas-lednje leto je kljub intenzivni akciji seznanjenja osmošolcev s prednostmi vojaških poklicev vse manj prijavljenih, po besedah Alojza Jehar-ta pa lahko današnji spor med Republiko Slovenijo in JLA katastrofalno vpliva na nas-lednji vpis. Tudi izrazito militaristična akcija, ko so se na platnicah šolskih zvezkov pojavljali vojaki z orožjem v rokah, oziroma kako stoje ob artilerijskem orožju, in jo je že pred leti organiziral RepubliŠki sekretariat za LO, ni pomagala. Število Slovencev v šoli inkasneje v JLA vse bolj pada. Po rariteti bi jih moralo biti 7,8, a jih je le 2,8 odstotka. Če učenci še ob sprejemu v Vojaško gim-nazijo na vprašanje, kdo jih je navdušil za tovrstno šolanje, odgovarjajo, da so to bili bodisi očetje, sorodniki ali pa učitelji predmeta »Obrambe«, pa pri veliki večini ob zaključku izobraževanja to navdušenje splahni. Odgovore, da jim je všeč orožje in radi delajo z ljudrni (materialne prednosti tega poklica -zagotovljeno delovno mesto in solidna redna plača ter v roku enega leta stanovanje - če niso toliko izražene), zamenjajo že znani predsodki: da ne bi radi odšli iz Slovenije, da se boje, kako bodo premeščanje sprejela njihova deklota, skrbe jih sprejem v tujem etni&iem in jezikov-nem okolju, kjer so tudi navade in mentaliteta povsem drugačne... Učenci spoznajo, da se ne bodo mogli več tako svobodno gibati kot v mladosti, ko je bil na primer prehod državne meje le gola formalnost, da ravnarvje z orožjem le ni samo stvar Ijubezni do njega, temveč je povezano z veliko odgovornostjo. Pa tudi dolga bivanja na terenu - velikokrat skorajda pod milim nebom. A kljub vsemu nam, Sloven-cem, ni toliko tuj vojaški poklic, ki je resnično eden najtežjih, temveč JLA s svojim obnašanjenx In tako je stalno upadanje števila prijavljenih v prvih letnikih vojaške gimnazije pravzaprav pričakovan pojav. Še v šolskem letu 198(V^1 se je na razpis prijavilo 178 kan-didatov, postavljene zdravstvene pogoje in dovolj dober uspeh pa jih je izpolnjevalo 76. Naslednja tri leta je število prijavljenih kan-didatov padlo na okrog 140, se po letu 1985 zmanjšalo za nadaljnjih 30 do 40, letos pa se jih je prijavilo le okrog 90. Če so jih še lani sprejeli v prvi Ietnik39, jih je letos vse zahtevane pogoje izpolnjevalo le 22, medtem ko so deset kan-didatov sprejeli pogojno. Veliko naj bi jih, kot je povedal Alojz Jehart, odklonili zaradi nezadostnega zdravstvenega stanja, mnogi pa so imeli tudi preslab učni uspeh (zahtevajo dober uspeh v 6., 7., in 8. razredu ter pri pred-metih Kemija, Matematika in Fizika vsaj oceno 3). Zaključno stanje je še poraznejše. Tako je leta 1989 pisal o ljubljanski vojaški gimnaziji zagrebški Vjesnik »Kar 88 odstotkov vseh učencev je štiri razrede šole končalo brez popravnih izpitov s povprečno oceno 3,58. Pa tudi tisti neuspešni niso imeli več kot ene nezadostne ocene... Drugi rekord pa močno opozarja, kajti več kot polovica mahirantov ni nadaJ jevala vojaškega študija.« Trenutna prognoza je še slabša. Od 32 letos vpisanihučencev naj bi jih okrog deset odstot-kov šolo zapustilo v prvih dveh letih zaradi nezadostnega uspeha (3), nato še nadaljna četrtina zaradi nemotiviranosti, precej težkega učnega programa in že naštetih vzrokov (7), po maturi pa šolanja ne bo nadaljevalo še 30 do 40 odstotkov učencev (9). To pomeni, da se bo na vojaških akademijah pojavilo le približno 41 odstotkov prvotno vpisanih gimnazijcev, če pa vemo, da akademijo konča v povprečju le polovica študentov, jih bo \z tega letnika Vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane častnikov postalo le sedem. Vsi pa upajo, da se ne bo ponovilo leto 1980, ko so od 54 maturantov šolanje nadaljevali le štirje. Takratni načelnik Stane Jelačin - armad-' ni vrh ga je označil za glavnega krivca - je moral odstopiti, oziroma so ga po hitrem postopku upokojili Če še vemo, da Slovenija prispeva kar 20 odstotkov potrebnih ! sredstev za armado, potem... (nadaljevanje prihodnjič) Gregor Preac gorbijeva vesf TOVARIŠU GORBACOVU, 6C N - 2 i Sl S I O ! H i _O i O i Uh '¦ OB PREJEMU NOBELOVE NAGRADE //Tovariš Gorbačov, alipoznatejurija Vasiloviča Badzio, kije letagnil v ruskih zaporih, kerje nekočnapisal knjigo Pravica do življenja ? Ne ? Verjetno je premajhen za vas, izgubil se je v množici vseh tistih, ki $o bistveno pripomogli k temu, da je Nobelova nagrada danes prav v vaših rokah. Pa vendar so njihova življenja, še bolj pa njih delo pomagali premikati gore... "Nekaj besed bi rad povedal o sebi. Rodil sem se 25.aprila 1936 v Zakarpatski krajini. Najprej sem diplomiral na Univer-zi v Užhorodu, nato pa magistriral in dok-toriral na Kijevski Akademiji znanosti in umetnosti. Sem filolog in literarni kritik. 1972. leta sem začel pisati o neenakoprav-nosti ukrajinskega naroda v Sovjetski zvezi in zato so me leta 1979 zaradi dela Pravica do življenja zaprli in obsodili na 7 let strogega taborišča in 5 let "izgnanstva v notranjost", v kraje 9000 km stran od Kijeva. Obtožba - ANTISOVJETSKA AGITACIJAIN PROPAGANDA. Po desetih letih, torej leta 1989, natančneje januarja 1989 sem se vrnil. Vlada Mihaila Gorbačova je v četrtem letu svojega vladanja pod pritiskom javnega mnenja izpustila vse politične zapornike." "In kako je bilo v taborišču ? Sam sem sedel v taborišču v Moldaviji, Moldavska avtonomna republika. Ob mojemprihodu leta 1980 je bilo tam malo političnih zapor-nikov, medtem ko so bili leta 1986, ko sem odhajal, skorajda vsi politični. Poleg dis-identov so bili tam ljudje obtoženi zaradi vohunstva in izdajstva domovine. Največ je bilo seveda Ukrajincev in Pribaltičanov, iz Litve, Latvije in Estpnije, nekaj pa je bilo tudi Rusov. V taborišču je bilo seveda ob- vezno fizično delo, da nam s lem izbijejo čudne ideje iz glav... Če nisi izpolnil norme, te je uprava taborišča kaznovala. Kaznovani pa smo bili tudi brez posebne kazni, saj se nismo smeii videvati z družino, prav tako pa tudi nismo smeli dobivati pisem in paketov. Lahko snio dvakrat mesečno pisali domov, toda nam niso smeli pisati. Ce tudi v taborišču nisi spremenil svojega mnenja in si nadaljeval skritiko družbeinsodišča, ki tejeobsodilo, so odnose z družino praktično prekinili. Ker sem v prvih mesecih bivanja v taborišču trikrat gladovno stavkal zaradi nepravilne sovjetske politike do Ukrajine, tri leta nisem smel videti domačih, prav tako pa sem vedno znova obtičal v samici. V samici je bilo tako hladno, da niscm mogel spati, le v redkih trenutkih, ko sem se naslonil na radiator, ki je bil slučajno malo toplejši, sem lahko zadrernal, na pogradu pa nisem zdržal. Tri leta sem bil popolnoma izoliran od svojcev in kolegov, tako da so dosegli to, kar so hoteli, za tri leta so me odrezali od svcta in onemogbčili." "Na splošno se je v sedemdesetih lctih in v začetku osemdesetih sovjetska politika do političnih zapomikov zarad« mednarodne situacije spremenila. Sov jetska zveza je bila deležna velikih pritis kov in vlada je bila prisiljcna tudi na tcm področju uvesti spremembe. Tako je malo pozno, a vendarle, vlada v začetku 1987 zapornikom ponudila, naj napišej« prošnjo vrhovnemu sovjetu za pornilo: titev. Edini pogoj je bil, da bi obljubili, du zakonov ne bodo kršili, to pa bi pomenilo da bi svojo krivdo formalno priznali. Ja take prošnje nisem hotel napisati, kaji menil sem, ne samo da sem nedolžen temveč tudi da je vlada zakrivila zločin proti meni s tem, ko mi je vzela svobodo. Prav tako pa je vlada zakrivila zločin proli mojemu, ukrajinskemu narodu s tcm, da je preganjala narodno zavedne Ukrajince. Ker take prošnje nisem hotel napisati, serrv moral vizgnanstvuostati šeeno leto inpoi. Mene in še enega Ukrajinca so izpustili til pred tem, ko je Gorbačov v skupšcini OZN izjavil, da v Sovjetski zvezi ni vcč političnih zapornikov." . "Danes so se razmere v Sovjetski zvezi sicer spremenile na boljše, tako da tudi bivši politični zaporniki dobijo dclo, čeprav nampostavljajo pogoje, kotnpr. naj ne dajemo izjav, naj se ne vključujcmo v politično živ^enje. Jaz do sedaj službc še nisem iskal, saj sem najprej želel srečati prijatelje in znance v tujini. Ko se bom vrnil, si bom poiskal službo, utihnil pa ne born. Vem, da moja dela v Sovjctski zvczi gorbijeva vest VC9V še dolgo ne bodo natisnjena, zato bom nadaljeval z ob-javljanjem v tujini." In kako je Jurij Vasilovič Bad-zio sploh postal politični zapornik ? Začelo se je na Univerzi v Užhorodu, kamor je prvič stopil 1953.1eta. Že takoj je dobil nagrado za svojo prvo literarno kritiko. V letih 1956 -1957 so Jurija izvolili za pred-sednika Znanstvenega združerija študentov filološke fakultete. V tem obdobju, ob-dobju po 20.kongresu , v času renesanse sil socialega napred-ka, se je Jurij izoblikoval v pravega humanista. Jurijevi zapiski iz tistega časa kažejo, da poleg čisto estetskih opažanj, nastajajo tudi beležke o socialnih problemih, ki jim hoče priti do dna. "Alinima Stalinov kult v bistvu veliko povezav z našim sistemom v celoti ? Treba je na to misliti..." piše Jurij leta 1956. In malo kasneje : "Korenine kulta osebnosti se nahajajo v fetišizmu socialističnega despotizma in deifikaciji partije." Kršenje pravic narodov vse bolj priteguje njegovo pozornost, zato jih vneto razlaga svojim prijateljem iz Znanstvenega združenja študentov ne samo iz njegove univerze, temveč tudi ostalim. BudnimočemKGB-ja seveda to ni pogodu,zato zaenejo spremljati njegovo delo. Po končanem študiju postane najprej učitelj, potem pa tudi direktor osnovnih šol v okrožju Moukačiv. Kot član komiteja mladih komunistov v istem okrožju bi si bil lahko lepo postlal, toda vedel je, da ga to ne zanima. "Zivljenje, v katerem človek ni kreativen, je zame nesmiselno." Leta 1961 stažira v sekciji za teorijo pri Literarnem inštitutu Akademije znanosti v Ukrajini in študira "Kriterije resničnosti v ocenjevanju literarnega dela". Ugotavlja, kako ponižana je ukrajinska kultura, za kako provincialno so jo naredili, zato želi dvigniti nivo ukrajinske literarne kritike. Njegovo najpomembnejše delo iz tedan-jega časa je "Ljubezen in zemlja". Jurij s pisateljevanjem ni zadovoljen, ugotavlja, da mora nekaj storiti. Marca 1965 komsomol (še pomnite tovariši, da je to komunistična mladina) neke kijevske tovarne organizira večer, posvečen T. Ševčenku (stoletnico njegove smrti so proslavljali leta 1964, toda kerje Sevčenku svet posvetil preveč pozomosti, pros-lavljanje v Sovjetski zvezi ni bilo več zaželeno), vendar spominsko slovesnost okrajni komsomol prepove in namesto njega organizira ples v tovarniškem klubu. Jurij se je vseeno pripravil na govor in ko ga je direktor Literarnega inštituta vprašal, v čigavem imenu bo govoril, je dejal :"V svojem." "Nimate pravice govoriti v svojem imenu. Zaposleni ste na Inštitutu in vse morate delati v skladu in s privolitvijo Inštituta in partijskega komiteja." " Že od rojstva imam svoje ime in dokler bom živel, bom vse delal v svojem imenu." To je bil vzrok, da Jurij po končanem stažu ni dobil dela. 20. aprila 1965 Jurij Badzio ostane brez zaposlitve.4. septembra istega leta sodeluje v protestnem zborovanju proti aretacijam ukrajinskih intelektualcev v kinu "Ukrajina" pred projekcijo filma "Sence pozabljenih prednikov". Njegovo sodelovanje pri manifestaciji razburi par-tijsko celico na Inštitutu, lqer sicer ne dela več, toda tudi kot brezposeln ji or-ganizacijsko še vedno pripada. Konec leta 1966 ga izključijo iz partije in pošljejo delat nazaj na založniško hišo "Mladost" (nekaj podobnega imajo tudi Hrvatje), kjer je nekoč že delal. Naslednja tri leta se njegovo ime ne pojavlja v časopisju, toda pod psevdonimom mu vseeno uspe ob-javiti delo "Težka pot k večinskosti". V teh letihje urednik edicij "Propaganda", ured-nik revije za slepe, sodeluje pa tudi pri delu Inštituta za splošno higieno. Prevaja nemške tekste, toda šele leta 1970 mu uspe v publikacijah "Mavrica" objaviti roman Irmgard Keun "Deklica, s katero se je bilo prepovedano spoprijateljiti". Istega leta objavi nekaj kritik del uk-rajinskih pesnikovin pisateljev; in čeprav mu jih uredniki bistveno skrajšajo, naletijo na velik odmev med ukrajinskimi intelektualci. Revija "Domovina", ki je objavila že predhodne Jurijeve kritike, bi morala leta 1971 objaviti nadal-jevanje, toda vse, kar je poslal, so mu zavrnili. Časi so se spremenili. Isto leto je v imenu revije "Ukrajinska literatura" o tem pisal predsedstvu Pisateljskega kongresa in vsem podružnicam te organizacije. Leta 1972, takoj po valu množičnih političnih aretacij, nadaljuje z raziskovalnim delom za knjigo "Pravica do življenja". lŠ.aprila istega leta izvedejo pri njem hišno preis-kavo in zasežejo pismo Pisateljskemu kongresu, več njegovih zapisov in različnih loijig. Poleti 1973 ga odslovijo iz Inštituta za javno higieno in v začetku leta 1974 ga milica obtoži parazitizma. Naložijo mu, naj v pet-najstih dneh najde delo. Ponudbe so različne: urednik, lektor, korektor... Četudi so najprej nad njim vsi navdušeni in mora oddati celo svoje dokumente, se zgodba ponavlja. Obvestilo se vedno znova glasi: "Oprostite, delovnomesto je že zasedeno." Ko ga enkrat celo zaposlijo, dobi že čez štiri dni delovno knjižico. Milica ga povabi na sestanek izvršnega okrožnega komiteja, kjer mu ponudijo delo na ldjevskem pokopališču, kamor naj pride najkasneje v treh dneh. Medtem pa je Jurij že dobil delo nočnega raznašalca kruha in ga posel na pokopališču ne zanirna več. Kermu grozijo zaretacijo, piše predsedniku KGB in sekretarju komunis-tične partije republike Ukrajine. Z grožnjami milica sicer preneha, toda ne za dolgo. 23.aprila 1979 ga aretirajo, saj v času, ko so ga mediji ignorirali, ni prenehal z delom. Pisaril je vsemogočim osebnostim in institucijam o rusifikaciji ukrajinskih šol, o težkem socialnem položaju Ukrajin-cev in nenazadnje o pravici vsakega naroda do svojega jezika in veroizpovedi. "Pravica do življenja" je bila sicer zaplen-jena iniiničena knjiga, toda delčki so ostali in te je Jurij Badzio objavil v tujini pod naslovom "Narod, ki je v nevarnosti, oziroma odprto pismo Predsedstvu centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze". Natalija Gorščak politika POD SKUPŠČINSKIMI KLOPMI Razsvetljeni filozof Voltaire je zapisal: »Kdor omejuje svoje želje, je zelo bogat.« Ker smo poslanci slovenskega parlamenta omejili seznam naših želja na eno samo, bomo ob njeni izpolnitvi izjemno bogati. Soglasno smo se zmenili za suverenost. Dokler pa se ta želja ne uresniči, lahko o njej (samo) san-jamo. Tudi poslankam in poslancem je dovoljeno sanjati, kljub resnim težavam, s katerimi se srečujemo. Tako se mi je zgodilo, da sem po zadnjem zasedanju skupščine vso noč močno sanjala o naši, slovenski suverenosti. *** Spominjam se, da so se sanje pričele v poznih nočnih urah. Na mokrih ljubljanskih ulicah ni bilo nikogar, razen nekaj stavkokazov iz mestne Snage. Specialne enote Slovenske vojske, ses-tavljene iz profesionalnih vojakov, so s hitro izvedeno akcijo zavzele vse vitalne objekte JLA. Maloštevilne enote JLA so se brez boja predale. V nočnih poročilih radia Ljubljana niso poročali o ničemer. Je pa beograjski radio že v zgodnjih jutranjih Foto: Tomi Drozg urah poročal o »zločinačkoj akciji Janše«, saj je Aleksandra Plavevska, dopisnica Politike Expres, na nočni straži opazila premike Slovenske vojske. *** Po tej vojaški akciji so sledile politične poteze. Televizija Slovenija je prek-rišila svoje staro pravilo in začela oddajati program že ob sedmih zjutraj. Na začetku je bil venček slovenskih narodnih pesmi. Oddahnila sem si, saj sem pričakovala vest o kakšni smrti. Po dnevniški špici se je prikazal obraz Tomaža Terčka, ki je ponosno in resno (le uhlji so se nasmihali) sporočil državljanom Slovenije, da od tega trenutka dalje živijo v suvereni Sloveniji. Za njim je pred kamere stopil predsednik Kučan, ki je z močno razšir-jenimi zenicami bral tekst pod kamero. Tudi on je ponovil veselo novico, da je predsednik suverene države, za kar si je prizadeval že od svojih malih nog, ko je v Prekmurju buče razbijal. Državljane je pozval, naj ta zgodovinski dogodek pros-lavijo trezno, med vrsticami pa je bilo moč razbrati, naj to storijo plodno. Po reklami Kovinotehne - nemogoče je mogoče - je v modrem studiju sedel premier Peterle, ki je Slovencem oznanil, da božja pravica zmeraj zmaguje. In bog je že zdavnaj namenil Slovencem suverenost. S pomir-jujočim glasom je premier pozval državljane k strpnosti do državljanov drugih narodov, ki živijo in delajo v Sloveniji. Dodal je še, da slovenska vlada kontrolira novonastale razmere, ter da ni strahu in bojazni pred kakršnokoli provokacijo. *** Medtem pa so se stvari začele zaplctati nekje drugje. Pred zav-zetimi vojašnicami so se zbirali ljudje, na čelu katerih je stal razvpiti Marojevič. Protestirali so proti nedemokratičnemu dejanju slovenskih oblasti in zadržanju nedolžnih mladih fantov iz drugih republik za talce. V prve vrste demonstrantov so se postavile ženske z otroki, ki so vztrajno mahali z nageljni. Kmalu je mednje prispel v neprobojnem suknjiču minister Bavčar in jim preko megafona brundal, da jim slovenske oblasti ne bodo kratile nobenih pravic in prosil, naj se razidejo. Kolovodja teh nemirov pa je ljudi ščuval, naj ostanejo pred vojašnico vse dotlej, dokler ne bodo izpuščeni mladi fantje. Minister Bavčar je ljudem obljubil, da bodo to storili čimprej. Za tem so nekateri začeli odhajati, ostalo pa je militantno jedro Marojevičeve stranke, ki so ga morali s silo umiriti. Marojevič se je zakonskim sredstvom upiral, zato je v ravsu z Bavčarjevo gardo dobil nekaj težkih in nizkih udarcev iz repertoarja tacenske šole. S tem so petokolonaši v suvereni Sloveniji izumrli. *** Ker smo Slovenci, še posebno pa Slovenke, nejeverni Tomaži, smo v dopoldnevu izpraznili svoje račune v bankah. Pomagali niso niti apeli oblasti, v katerih so dopovedovali, da ni razlogov za paniko. Ko je dinarjev in deviz zmanjkalo, so se v vladi domislili in začeli izdajati bone suverene Slovenije. Zanje si lahko kupoval kjerkoli in karkoli, seveda v suvereni državi. Posel je s tem začel cveteti špekulantom, kakršen je dr. Hamurabi. Njegove lipe so se prodajale za med. MeseČni aranžmaji pri Kompasu in drugih turističnih agencijah so skokovito narasli. V trgovinah so v večjih količinah začeli prodajati pakete NNP; mirni državljani so kupovali za zaloge. Kljub temu, da so lahko lastniki avtomobilov brez strahu pred kaznijo prilepili nalepko SL, so uvedli omejeno porabo bencina. Neodvisni novinarji in mediji so poročali o kolonah tovornjakov, ki so na poti v Kočevsko regijo. Tisti najbolj pogumni novinarji so se prebili do Roga, v katerem je deloval Svet narodne rešitve; tjakaj so preselili tudi del televizijske opreme. Iz-vedelo se je, da sta Kučan in Peterle govorila državljanom iz varnega Roga. Ljudje postanejo ogorčeni, opozicija to iz-koristi in zahteva nove, predčasne volitve. Oblast ji odvrne, da je v tem trenutku potrebna narodna enotnost. ČezSlovenijo preletavajo vojaška nadzvočna letala biaz poprejšnje napovedi. Predsednik Kučan zaradi tega protestira. Avstrijci neod-ločno izjavijo, da načeloma podpirajo slovensko suverenost, da pa so a celovitost Jugoslavije. Minister Rupel si stori tisto najhujše... Še sreča, da sem se kmalu zbudila, drugače bi bile sanje še boli grozne. Je pa že bolje govoričiti o suverenosti, kot jo v sanjahpodoživljati. Jeklena Magnolija globus FILM Fortune (št. 20) je objavil sez-nam najbolje plačanih igral-cev na svetu, ki so seveda vsi v Združenih državah (Amerike) in dobijo za posamezen film naslednje vsote (vse v milijonih USD): 1. Sylvester Stallone 20 2. Jack Nicholson 11 3. Eddie Murphy 10 4. Arnold Schwarzenegger 10 5. Tom Cruise 8 6. Mel Gibson 7 7. Bruce Willis________7 Najbolje plačane igralke (etc.) paso: 1. Barbara Streisand 6 2. Jane Fonda 5 3. Meryl Streep 5 4. Sigourney Weaver 4 5. Sally Field 3 6. Michelle Pfeif fer 3 7. Kim Basinger______2 Pustimo za sedaj ob strani »podcenjenost ženskega dela« - primerjajmo to raje z Vibo, našimi igralci in kultur-nim ministrstvom. Laže nam bo. REVEZI V isti publikaciji najdemo tudi top-listo najbogatejših mož in žena v svetu: top-listo (US) dolarskih milijarderjev. Na seznamu je 182 posamez-nikov in družin, 25 več kot lansko leto (44 novih, 19 se jih je od statusa »bilijonarja« poslovilo), medtem ko se je bogastvo tistih, ki so na vrhu že obe leti, povečalo za 7%. Pri vsem tem mpramo seveda upoštevati 5 odstotno infal-cijo ameriškega dolarja. (Sicer imamo milijarderje lahko tudi pri nas.) Največja kon-centracija milijarderjev je v Švici (25), ki je med drugim privlačna zlasti zaradi nizkih davkov (najvišji davki na svetu so na Svedskem), ter v New Yorku (13). ZDA so sicer po številu multi-bogatašev še vedno vodilne (58): poleg N. Yorka se jih največ najde še v zveznih državah California (7), Michigan (5), Texas in Florida po 4. Drugod po svetu: Nemčija (15), Anglija (12), Saudova Arabija (10), Japonska (9), Italija (8), Turčija (6), Taivan in Kanada po 4. ZAE, Hong Kong, Fran-cija in Brazilija po 3... Najstarejši na lestvici je stolet-ni Tamesaburo Furukavva iz Nagoye, ki je obogatel z dis-tribucijo filmov med obema vojnama (1.7 mia USD), med-tem ko je najmlajši self-made milijarder 34-letni VVilliam Gates III. iz Seattla, lastnik 35.9 % družbeMicrosoftcom-puter sofhvare (3.2. mia USD - 33. na lestvici). V primerjavi s to gospodo so zgoraj omen-jeni filmski rekorderji pravi reveži, skupaj z Richardom Gereom, ki pa bo - resnici na ljubo - po »bilijonarsko-cinderellski« pravljici Čedno dekle prodrl v dolarsko smetano hollywoodske elite. Za zakluček, deset naj-bogatejših na Zemlji (v milijardahUSD): MESTA V 23. Št. (22.10.90) se je For-tune pozabaval s klasificiran-jem ameriških mest glede na poslovna pričakovanja. Naj-pomembnejši kriterij za razvrščanje je delovna sila -za idealni trg dela naj bi vel-jalo: obilje delavcev, visoko usposobljenih in z čvrsto delovno etiko ter naklonjen odnos lokalnih oblasti do novoprihajajočih korporacij, pomoč v iskanju in šolanju ljudi, ki jih potrebujejo. Prav kmalu se utegne zgoditi, da bo takšna raziskava izvedena tudi na evropski ravni, pri čemer »vzhodno« evropske države najbrž ne bodo izvzete. Kje bo kotirala Ljubljana, se lahko le sprašujemo? Vseeno, za informacijo in splošno razgledanost, naj-boljša ameriška mesta za biz-nis v 90-tih so: KOMU SMO BLIZE? 1. Salt Lake City (Utah) 2. The Twin Cities: Minneapolis/St. Paul (Minnesota) 3. Atlanta (Georgia) 4. Sacramento (California) 5. Austin (Texas)________ KOMU SMO BUZE? V isti številki piše: čas, ki ga mora povprečen Američan oddelati, da bi kupil štruco kruha, znaša 12 minut; za par moških čevljev 9 ur 48 min; moško obleko 19 ur 36 min; barvni TV 34 ur 18 min in maj-hen avto 686 ur 16 min. Čas, ki ga mora oddelati povprečen Sovjet, da bi kupil štruco kruha, znaša 46 min; za par moških čevljev 11 ur 7 min; moško obleko 128 ur 48 min, barvni TV 861 ur 6 min; majhen avto 7935 ur 54 min. Predpostavimo, da je povprečna slovenska plača (modus) trenutno 800 DEM in pustimo ob strani relativne cene hrane, obleke, obutve: - za mali barvni TV v »duty freeju« mora povprečen Slovenec ga ra ti cel mesec, cca. 180 ur; za mali avto (recimo Yugo 45) z davkom vred pa eno leto, cca. 2200 ur, oziroma po novem še več. Računajtesami! Za pomoč v primerjanju še dva fakta iz Playboyeve novemberske številke. Število registriranih av-tomobilov na 1000 oseb v ZDA je 572; v ZSSR pa 42. Odstotek populacije, ki živ(otar)i na pragu revščine, je v ZDA 13.1.; v ZSSR 14.6... VJugoslaviji...? BLIZU KURBERAJEV Za razliko od Romunk in vzhodnih Nemk (ter Poljakov v drugem pomenu besede) se bodo Madžarke prodajale or-ganizirano. To pomeni po monopolnih, torej višjih cenah! Takoj po zaprisegi novega parlamenta je lokalni podjetnik v Budimpešti oz-nanil načrte za odpiranje dveh bordelov in verige salonov za masažo, namerava pa organizirati tudi floto 5o-ih rumenih, t.i. »seksi taksijev«, v katerih bodo prostitutke vozile svoje odjemalce v hotele. Usluga bo stala Madžara 46 USD (cca. četrtino povprečne plače), tujca pa 120 USD (Playboy, november). Bliže kot Budimpešta pa je Slovencem Samobor, kjer javna hiša baje že funkcionira. Denar odteka. Le kdo je nedavno tega nekaj govoril o legalizaciji pros-titucije? V Ljubljani? MiodragDjurdjevič SamoResnik se še zmeraj ni obesil. Dr. Dimitrije Rupel je zavrnil povabilo na uraden obisk v Izrael. Zatopajesprejel povabilo Južne Koreje. Tja ga bo spremljala tudi njegova Meta. Dežurni pregovor: čim dlje,tembolje. Predsednik slovenske skupščine dr. Frank Butcher odhaja na obisk v Ameriko. Tam mu ameriški Slovenci pripravljajo veliko slavje. Hudič je samo v toliko, da se mu že sedaj tresejo gate ob misli, da koga med njimi spomin še ni popolnama zapustil. Kritična točka je 1945. Prebivalci Grosuplja vedo povedati, da sta družini Grubelič in Janša v izredno dobrih odnosih. Več kot to ne bi bilo dobro povedati. Demosovo trobilo Demokracija je v resnih škripcih. Bojanu Korsiki so »spizdili« takorekoč vsi sodelavci. In to zaradi tega, ker so njihovi honorarji narasli do te mere, da so se vsi lahko v miru preselili na Havaje. Za denar, ki ga Magellan dolguje ljubljanskim študentom, pa se lahko vsi skupaj obrišemo pod nosom. Trenutna naklada Demokracije je 243 izvodov. Cicciolina se je te dni niudila n obisku v republiki Sloveniji. C. predsednik slovenske skupščin so jo smeli vsi udeleženci žura • priložnosti snio prvič videli Jan Aksentijeviča so pustili pred vt z nohti. m in prijateljskem jije priredil nceBučar. Med drugim ipobožati. Ob tej onasmejanega. Milana lije maščevalno spraskai Rajko Pirnat zaman kuša prepričati jskega javnega tožilca ariša Birso, naj zasliši iarske eksekutorje. i'ka dama z vzdevkom vavaTatjana je injič na javnem mestu ila: »Naj dokažejo, če Kdor je gledal tretji TV dnevnik Televizije Slovenija v soboto, 20. oktobra, je verjetno resno podvomil v točnost navedb v prejšnjem Fotolaborju, da Matjaž Tanko popije povprečno osem piv na dnevnik. To soboto je svojo dozo vsaj podvojil. Še sreča, da ima njegov stol naslonjalo, ker bi nič hudega sluteči gledalcilahko posumili na državi udar, ko bi zagledali nesrečnega Tanka, kako se zvrača vznak. O Meti Rudolf-Rupel tokrat nič novega. Ponavljajo se zmeraj enaki škandali. Očitno ji primanjkuje domišljije. Morda se ji bo povrnila, ko bo njen najboljši prijatelj BorutTrekman odšel v diplomatsko službo v tujino. ^^HK Zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Burkini Fasso se slovenski notranji minister Igor Bavčar iz varnostnih razlogov vozi takorekoč samo še s helikopteriem. Milan Kučan se je 1 zasebno odpravil v || Izrael. Tam ga je, seveda II zasebno, sprejel Jicak || Šamir. Dežurni M| pregovor: povej mi, s || kom se družiš, in povem II ti, kdo si. Uradni II prevajalec jebilMladen II A. Švarc. II ¦¦¦ ŠTUDENTSKICENTER ali KAJ TIJE DEKLICA, Z AKAJ SITAK ZMATRANA... Nič nii ni, nič, le srce me boli, ko vidirn, kaj nam bodo storili. Zadnjič sem prebrala, da po novem domskem redu, o katerem sploh nismo razpravljali in so ga sprejeli po t.i. hitrem postopku, MORAM prijaviti vse ljubimce, ki me bodo obiskali po 1 uri ponoči. Se pravi, da bom morala ordiniratibolj zgodaj, treba bo tudižurirati bolj zgodaj in popoldanska predavanja bom kar spustila... Moj prispevek k redu v študentskih domovih... V BEOGRADU SI NIHCE NE UPA NASPROTOVATI MINISTRUZA IZOBRAŽEVANJE, DR. DANILU Ž. MARKOVIČU Gospod Markovič sicer ni v sorodu z gospodično dr. Mirjano Markovič Miloševič, je pa drugače povezan z njo. Ko je bil še profesor na Univerzi v Kragujevcu, je gospa Miloševičeva pri njem doktorirala. Ker je gospa širokosrčne narave (bojda na njenih belih grudih večkrat počivajo študentje, ki so ji všeč), se ga je spomnila tudi sedaj, ko je "bog i batina u Srbiji". Postavila ga je na ministrski stolček in tam sedaj lahko počne, kar se mu zljubi. Tako se mu je zljubilo uvesti visoke vpisnine za vse ponavljalce in izredne študente, ter tiste, ki vpisujejo magistrski študij. Tako boste za vpis podiplomskega študija na Pravni fakulteti v Beogradu odšteli 12.000,00 dinarjev. Da, točno 12 starih milijard. Za ponovni vpis na filološki fakulteti 3.500,00 din in za študij ob delu na arhitekturi 12.000,00 din. Poleg tega ima minister dr.Danilo Ž. Markovič v arzenalu pedagoških norosti tudi to, da kot profesor na Fakultetu političkih nauka dela samo za "rano ranioce", se pravi za tiste študente, ki se držijo reka "rana ura, zlata ura". Na njegov izpit je treba priti točno ob 6.30 zjutraj, v nasprotnem primeru te, ko npr. zaspiš, po domače povedano "odjebe". Ko je kot direktor neke stanovanjske zadruge v Kragujevcu v dobrih starih časih pred antibirokratsko revolucijo kradel, so ga po kratkem postopku zamen-jali, danes pa... Študentje mirno prenašajo take neumnosti. Protestirali so samo študentje filotoške fakultete in dosegli, da se je vpisnina za ponavljalce znižala s 7.000,00 din na 3.500,00 din, ostali pa očitno protestirajo samo, ko gre za Kosovo. To so zares pravi humanisti, k srcu si bolj jemljejo tuje kot svoje probleme, ali pa je morda standard beograjskih študen-tov tako visok, da jih take denarne restrik-cije ne prizadenejo. Bogsigavedi, drži sa mo to, da si česa takega ministri pri nas ne bi mogli privoščiti. Ko gre za denar, znorimo, tako da na jugu upravičeno trdijo, da smo "ko Švabe", pa čeprav si nismo izmislili ne hladilnika in ne štedilnika, ampak samo konfederacijo, kot je pred kratkim dejal Emir Kusturica. "Zafrustriran Bosanc", bi se glasil odgovor na zidu v Tivoliju... MISLIM,TOREJ SEM,...VSAJ MISLIM TAKO F%iše (če ga še niso zbrisali) na enem od Fgrafitov, ki se zadnje čase pojavljajo zidovih okoli Tivolija. Grafit je pač sad šolskega sistema, ki je človeka od Cogito, ergo sum pripeljal do tega, da več ne ve, ali sploh še kaj misli, oziroma, ali sploh še lahko misli, ali zna misliti in ali sploh misli. Ergo, če malo zvulgariziramo Descartesa (to pa že stoletja počnejo brihtne glave all over the world):"Ne mislim, torej me ni." Tisti, ki je to napisal, ugotavlja, da v takoimenovanem svetu "ratia" ne obstaja. Če pa pogledamo, da je to njegovo pisanje produkt našega šolstva, lahko spet vulgar-no (saj je konec koncev naše celo življenje ena "vulgarija") sklepamo (matematiki bi me poslali v osnovno šolo, atnpak ne v to, v kako boljšo, kjer me bodo naučili sklep-nih računov), da naša šola v svetu "ratia" ne obstaja. Se pravi, da ni racionalna, torej, kaj lahko spet zaključimo iz tega? Kaos, stihija, ...(glejte Franca Verbinca, Slovar tujk)... UNIVERZA, KDAJ TIBODO ZARES SPREMENILIIME ? Edvard Kardelj je mrtev, živeli TOZD Univerze v Ljubljani. Na večini smeri Edijeve univerze so letos spremenili programe, pa čeprav po osnovnem pravu te pravice nimajo. Glede na to, da je tajnik Univerze postala (končno smo jo dočakali) pravnica, lahko upamo (in to iskreno), da se take stvari v bodoče ne bodo dogajale. V vsakem primeru pa lahko pritožbe v zvezi s spremembami pošiljate naravnost na Univerzo in to kar prorektorju za študentske zadeve. Da bo imel kaj napisati v poročilo čez deset mesecev... Prav tako lahko taisto poročilo pošljete tudi prorek-torju za študijske zadeve, gospodu Boštjanu M. Zupančiču, tako da bo lahko tudi on napisal v poročilo kaj s svojega področja, ne pa samo "protokolarne zadeve"... ZAKON O UNIVERZI, KDAJ BOŠ PRIVEKAL NA DAN ? Povsehperipetijah, kijihještudentska organizacija imela z zakonom, ji je končno uspelo dati svoje pripombe in predloge.......odvisno pa, če jih bodo upoštevali, saj nas izkušnje učijo, da pripombe oblast rada sprejme, koliko pa jih noter da... je že drugo vprašanje. In ker ni nobena oblast dobra, tudi od te ne gre pričakovati čudežev! IN ZAKAJ MI NOBEDEN NE PIŠE, DA SEM GA V HOPLA ZADNJIČ POSRAL ? Lepe študentke, vern, da ni treba da ste tudi pametne, ampakče meže ne mis-lite kritizirati, potem to še ne pomeni, da mi ni treba pisati. Upam, da boste pisale v mojo rubriko, šebolj pa, da mibostezraven poslale kako fotko. Prosim, naj se katera prijavi tudi na natečaj za tanajlepšo študentko v Jugi.Bova šla skupi v Novi Sad. No, pametni študentie, posral sem ga, ko sem trobezljal, da Sešelj spada med beograjske obtožence. TO NIRES. Špilal je baje tudi Zenica blues...ko zna JA, ZOLTAN, sigurno ne. ia\ \i t MMiHl STUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI RAZPIS Spoštovani! Na podlagi naloga predsednika študentskega parlamenta z dne 15.10.1990 odpira volilna komisija pri ŠOU Ljubljana kan-didacijski postopek za predsednika in člane študentske vlade. Kandidature za člana študentske vlade morajo biti oddane na volilno komisijo ŠOU Ljubljana najkasneje do torka, 6.11.1990 do 15. ure. Ta kandidatura mora vsebovati ime in priimek kan-didata, datum rojstva, letnik in smer študija, naslov stalnega in začasnega bivališča, telepnsko številko, mesto, za katerega kan-didira v vladi, in okvirniprogram, ki ga predlaga, potrdilo o vpisu v tekoče šolsko leto, izjavo, da soglaša s svojo kandidaturo in podpis kandidature. Predvidena mestav študen tski vladi so: -podpredsednik; - tajnik; - član, zadolžen za mednarodno dejavnost; - član, zadolžen za informiranje ter časopisno - založniško in radiodifuzijsko dejavnost; - član, zadolžen za študijsko problematiko; - član, zadolžen za kulturno - izobraževalno dejavnost terjavne in druge prireditve; - član, zadolžen za športno dejavnost študentov; - član, zadolžen za socialno - ekonomska vprašanja študentov in vprašanja študentskih domov; - največšest članov brez listnice. Kandidature za predsednika vlade morajo biti oddane najkas-neje do petka, 16.11.1990 do 15. ure. Te kandidature morajo vsebovati ime in priimek kandidata, datum rojstva, letnik in smer študija, naslov stalnega in začasnega bivališča, telefonsko številko, predlagano poimensko sestavo vlade izmed dospelih kan-didatur za člane vlade, podroben program za vlado kot celoto in po resorjih, eventuelno uvedbo novih resorjev, potrdilo o vpisu v tekočeštudijsko leto,izjavo, dasoglašas svojokandidaturo,podpis kandidature zase in predlagane člane vlade. Volilna komisija pri ŠOU v Ljubljani, Jože Stibilj POJASNILA K NACINU FORMIRANJA ŠTUDENTSKE VLADE Člani volilne komisije na delu Način formiranja nove študentske vlade vsebuje v svojem konceptu nekaj bistvenih novosti, zato mislim, da ni odveč nekaj dodatnih pojasnil. Vlado sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in 6 članov, ki pokrivajo ravno toliko obveznih resor-jev. Poleg tega je lahko v vladi še največ 6 članov brez svojih resorjev, ki jih lahko predsednik dodeli kot pomoč posamez-nim resorjem ali pa jim zaupa samos-tojne aktivnosti. Parlament lahko na predlog izvoljenega predsednika vlade uvede dodatne vladne resorje. Odpravljenje tudi mehanizemeviden-tiranja, zato se kandidati za razpisana mesta kandidirajo SAMI, s tem, da kandidati za člane vlade postanejo uradni kandidati takrat, ko jih eden izmed kan-didatov za predsednika vlade uvrsti v svojo ekipo. Iz tega sledi, da kandidati za člana vlade s tem, ko dostavijo svojo kandidaturo, sami pokažejo pripravljenost sodelovati v vladi na področju, za katerega kandidirajo. Kandidature za člane vlade razen za predsednika vlade morajo biti dostavljene na volilno komisijo ŠOU Ljubljana najkasneje do torka 6.11.1990 do 15. ure. Vsebina kandidatur je podrobno opredeljena v razpisu. V dveh dneh po tem roku bo volilna komisija vse dospele kandidature objavila na uradni oglasni deski na SOU Ljubljana. Kandidature za predsednika vlade morajo biti z vso potreb-no vsebino, ki je opredeljena v razpisu, dostavljene na volilno komisijo ŠOU Ljubljana najkasneje do petka, 16.11.1990 do 15. ure. Kandidati morajo v svoji kan-didaturi dostaviti tudi predlog za poimensko sestavo vlade izmed dospelih kandidatur za člane vlade. Tudi te kandidature bodo objavljene na oglasni deski ŠOU Ljubljana. Kandidati za predsednika vlade lahko pred previdenim rokom dostavijo nepopolne kandidature in s tem pos-tanejo upravičeni do tehnične pomoči na SOU Ljubljana. Taka kandidatura mora vsebovati vse, kar je predvideno v razpisu, razenpredloga poimenske ses-tave vlade in podrobnega programa vlade v celoti in po resorjih. SOU nudi tem kandidatom tudi vse potrebne in- formacije. Seveda pa morajo svoje kandidature dopolniti do predvidenega roka. Volilna komisija pri ŠOU Ljubljana bo predvidoma v tednu od 19. do 23. novembra organizirala javno soočenje kan-didatov za predsednika vlade, ki bodo lahko nastopali sami ali pa skupaj s kandidati, ki so jih predlagali za člane vlade. Parlament bo zasedal predvidoma teden kasneje in bo najprej izvolil predsednika vlade. Potem bo parlament izvolil posamezne člane vlade na predlog izvoljenega predsednika vlade, in sicer vsakega posebej. Vse morebitne nejasnosti okrog samega postopka smo pripravljeni na volilni komisiji SOU Ljubljana tudi osebno pojasniti posameznim interesentom. Dobite nas na pred-sedstvu ŠOU Ljubljana, Kersnikova 4, v prvem nadstropju. JožeStibilj er iil pomnilnik TEATRA. PROSIM! Potem, ko so sezono začela v glavnem že vsa gledališča, so prvo premiero v Slovenskem mladinskem gledališču postavili v četrte, 11. oktobra. Gre za »ljudsko igro«, kakor je dramatizacijo Butalcev Frana Miličinskega poimenoval scenarist te predstave, Ivo Svetina. Če je literarna predloga dobra, potem je dramatizacija za pričujočo predstavo toliko slabša. Monotoni dialogi, ki vodijo v dolgočasje in neprestano ponavijanje, predstave ne morejo narediti dobre, kakor seje imel priložnost prepričati režiser- debitantZdrav-ko Zupančič. Le-ta je tekst le še potenciral, kar ga je (pa ne le njega, temveč kar celotno predstavo) pripeljalo do predstave z obilo nepotrebnega govorjenja. Podobna je zadeva s sceno in kostumi (Eka Vogelnik), ki so skrajno neizvirni (da so ženske ritaste in moški vampasti ter zaripli, vemo prav dobro vsi) in zanimivi le za otroško publiko, kateri naj bi bila predstava v prvi vrsti tudi namenjena. Premalo izraznih možnosti je režiscr omogočil med drugim tudi korepgrafiji (Ksenija Hribar), ki je v tej predstavi praktično ni niti zaslediti. Vse je statično, brez pravega ritma in suhoparno. Še več, prava mora je spremljati predstavo, če se moraš neprenehoma presedati iz ene ritnice na drugo, da s tem ublažiš bolečine, katerim je izpostavljeno telo. Skratka, slaba predstava, za katero največ krivice nosi režiser, ki se je vse preveč posvečal včasih že prav nesmiselnim in humorno bedastim dialogom. Pohvalne besede zaslužijo le igralci, čeprav so tudi pri tem dovoljene izjeme. Mislim predvsem na statično igro načelnika gasilcev (Niko Goršič), ki se je a priori zadovoljil z vlogo, ki so mu jo narekovali dialogi in kostum. Ostali so svoje funkcije opravili z zadovoljivo mero kreativnosti, pri čemer izstopa vedno dobri Ivo Godnič (Cefizelj in »primadona« z rdečim klobukom). Bil je pravzaprav edini, ki je v svojo vlogo vnesel kolikor toliko giba in mimike. Sandi Pavlin kot karikirani župan Butal je prav zabaven vendar proti koncu prcdstave vedno bolj dolgočasen, kar velja še za Marinko Štern (Katra), Olgo Grad (Marička), Mileno Grum (mati Zupanja), Pavleta Ravnohriba (butalski kmet v pravem pomenu te besede) in Daria Vargo (sin Jakec ali Jakupe). Malce izstopa Jožef Ropoša, ki če drugega ne, vsaj govori ne veliko, kar pa pove, pove z občutkom za vedrino in humor. Potemtaketn igra ni tisto, kar bi predstavo označilo kot kolikor toliko sprejemljivo. Najbrž bo kar držalo, da sta bila še najboljša od vseh strokovna sodelavca dr. Janez Bogataj in lektor Tomaž Toporišič. Po drugi strani pa zopet drži, da so nas v Slovenskem mladinskem gledališču že kar razvadili z dobrimi predstavami. Ampak, če sva lahko malce moralistična, kvaliteto je treba potrjevati vedno znova. Pa čeprav v Butalah. Tadej Čater in Marta P. Zahojnik IGRA SEIGRA, Končno. Mirno je še ena oHetnica. Tokrat gre za dvajset let eksperimentalnega gledališča Qej. Čeprav se je praznovapje formalno končalo že na okrogii mizi o alternativnem teatru prejšnji teden v Equrni in predvsem na žuru, ki je tej debati ali panelni diskusiji, kakorkoli že vso stvar poimenujemo, sledil, se je Teden odprtih vrat (drug naziv za to obletnico) praktično končal v soboto, 20. oktobra, ko je bila na vrsti še zadnja predstava (repriza). Gre za predstavo plesa in igre, predstavo, ki ruši mit slovenskega nacionalnega teatra, predstavo Pesniki brez žepov Betontanc teatra in Glejeve koprod ukcije, predstavo, kijojerežijsko podpisaLMatjažPograjc. Ali kotpravisam: »...Našelsem dobre, zelo dobre ljudi, z različnimi izkušnjami, plesnimi ali gledališkimi in jih poslavil skupaj, da bi se igrali... Mi ne govoričimo, rajeseigramo.«Se kako resnična jeta izjava, kijo najdemo vgledališkem listu in ki jo je zapisal režiser sam. Namreč, Pesniki brez žepov niso nič drugega kot to. So igra (dobesedno), v kateri se veliko igra in plesov, v katcrih se veliko pleše. Manj se sicer govori, ko pa se že, se to dela na nadn govorjenja. Nikakor pa ne govoričenja. Navsezadnje Dostojevski ni avtor, ki je govoričil. Tale narativni del predstave se zdi morda celo odvečen, vendar je resnici na ljubo najvažnejši del predstave. Je neke vrste sinopsis, ki je potreben, da bi imela vsa stvar nek rep in glavo. Za to celostno podobo je poskrbel (ob režisetjevi pomoči, seveda) odlični Davor Herga, ki s svojo postavo in glasom kar kliče po nasilju. Kajti predstava se ne igra v Gleju na Gregorčičevi 3, temveč v kleti ex Pol-janske gimnazije. Ozek hodnik, v katerem igrajo in plešejo predstavo, je nadvse klavslrofobičen. Idila petih ljudi, sicer igral-cev Blažke Miiller, Janje Majzelj, Alme Blaganič, Mateja Recerja in Igorja Dragaija, je porušena, ko v ta samo njihov svet vstopi tujec. Pravzaprav niti ne vstopi, ampak kar vdre (asociacije na giedališke poetike Brigad lepote gledališča Heliosa - vdor realnega). In - ali v ta prostor ne vdre tudi publika? Najbrž že. Ali ni tudi publika tisti tujek, tisti vsil-jivec, ki je vdrl v nek fiktivni naravni red, kjer teče življenje naprej brez vsakršnega vmešavanja s strani? In če je bilo potrebno »uničiti« fiktivnega tujca v drugačni obleki in z drugim jezikom, potem je po neki logiki treba uničiti tudi realnega tujca, torej publiko. Uničenje takšno ali drugačno je izviselo, kar pa ni prav nič narobe. Prav nasprotno, »uničen« je bil fiktivni tujec, medtem ko je bil naravni tujec tega »uničenja« prikrajšan. In prav je tako. Zaradi tega in samo zaradi tega lahko rečemo, da je predstava Pesniki brez žepov nedvomno najboljša ter najbolj polna in pravoverna Glejeva oziroma glejevska predstava prejšnje sezone. Če k vsemu temu dodamo še glasbeni del predstve, ki je bil tokrat stvar Mitje Vrhovnika Smrekarja in Godalnega kvarteta Enzo Fabiani (alpska »štimunga« harmonike, afriški ritmi, torej razbijajoči ritmi bobnov z eno besedo, ujemajod se zvoki dveh violin, viole in violončela zvenijo kot en sam instrument - kolektiv petih igralcev deluje kot en sam igralec) potem je stvar precej zaključena. Marta P. Zahojnik P.S. Betontanc, srečno v Glasgovvu. PLES SE PLEŠE filmska ocena Martin Scorsese je tudi pri nas dobro znan režiser odličnih filmov, saj smo v naših kinematografih videli večino njegovih celovečercev : NEVARNO DEKLE (Boxcar Ber-Iha, 1972), ALICENEŽIVIVEČ TUKA} (Alice Doesn't Live Here Anuntore, 1974). TAKSIST (Taxidriver, 1976), NEW YORK, NEVV YORK (1977), ZADNJI VALČEK (The Last VValtz, 1978), POBESNELI BIK (Raging Bull, 1980), IDIOTSKA NOČ (After Hours, 1985), BARVA DENAR-JA (The Color of Money, 1986), ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA (Jhe Last Tempta-tion ofChrist, 1988) in prav pred kralkim (meseca septembra) epizodo Life Lessons iz filma NEWYORSKE ZGODBE (New York Slories, 1989); režiral je še Who' That Knocking at My Door? (1969), Mean Slreels (1973) in The King of Comedy (1982). Premiera Scorsesejevih DOBRIH FANTOV sodi v sklop FILM ART FESTA, čeprav gre za filrn iz redne dis-tribucije (VVarner Bros./Jadran film-Beograd film) in se nato njcgovo predvajanje nadaljuje na rednem sporedu v kinu Komuna. »Dobri fantje« so pripadniki mafije, ki so si sami nadeli ta naziv in nihče, ki ni član »famiglie«, ne more biti »dober fant«, kot nam v »of-fvoiceu« razloži Ray Liotta (naslov LUMPl, ki so ga filmu Goodfellas nadeli v Cankatjevem domu, je zato manj ustrezen, saj bi - v skladu z zgornjo mafijsko terminologijo - bili »lumpi« vsi tisti, ki niso mafijci, največji »lumpi« pa bi potemtakem morali biti policaji). Scorsese v DOBRIH FANTIH obravnava podobno temo kot leta 1973 v filmu Mean Strcels, le da*je njegov novi film zrelejši iz-delck, v pravi tradiciji epskih upodobitev gangstrskega pod-zemlja, kamor spadajo BOTER L- III. (The Godfather 1/1971, 11/1974, 111/1990/; vsi trije rcžija Francis Ford Coppola), NEKOČ JE BILO V AMERIKI (Once Upon A Time In America, 1983, režija Sorgio Leone), lelos posneti britanski gangstrski film The Krays (1990, režija Pcter Medak) idr. Sccnarij je Martin Scorsese napisal skupaj z Nicholasom Pileggijem, po njegovi knjigi »Wiseguy«, ki temelji na resničnih dogodkih, Pripoved je postavljena v New York in je osredotočena na čas med leti 1955-80, govori nam o gangster-ju irsko- italijanskega porekla, Henryju Hillu (Ray Liotta), ki si je že od svojih najrosnejših let želel postati gangster in te svoje sanjc ob prvi priložnosti tudt urcsniči, postane zvesti sodelavec dona Paula Cicera (Paul Sorvino), dozori pod tulorstvom Jamesa Conwaya /r* ZDA, 1990,lnvin VVinkler pwd./Wamer Bros. Režija: Martin Scorsese. Scenarij: Martin Scorsese, Nicholas Pileggi, po Pilcg-¦gijevcm romanu »VVisegui/«. Fotografija: Michael Balllmus. Montaža: Thchnn Schoonmaker. Igrajo: Robcrt De-Niro, Rmj Liotta, Joe Pcsci, Lornunc Bracco, Paul Sorvjno, Frnnk Sivero, Tomj 'Darroiv, Mikc Starr, Frnnk Vinccnt. (Robert De Niro), nato pa se po njegovprestaneapornkazni(leta 1974) začne njegovo vztrajno propadanje, ko se zaplete v trgovinozmamiliinnazadnjeFBI-juizdapravte»dobrefante«.Stem sisicerrešisvojokožo,asenotranje popolnoma sesuje, ko postane le eden izmed brezimne množice, popolanonimnežvničla«... Gre za fascinanten, mestoma precej brutalen in nasilen film, ki je v prvem delu (ko govori o Hillovem vstopu v svet mafijskega podzemlja in njegovem pridobivanju veljave v gangstrski hierarhiji) precej boljši kot v drugem delu, kjer niso zadosti opredeljeni vsi vzroki za Hillovo postopno obračanje hrbta donu Ciceru, »delo na svojo roko« in vse globlje propadanje. Robert De Niro je spet izredno inter-pretiral svojo vlogo, Joe Pcsci je srhljivo prepričljiv kot na pol nori Tommy De Vito, Paul Sor-vino pa deluje umirjeno im-pozantno v vlogi patriarhalnega dona Cicera. Glavni junak je v Liottovi upodobitvi odbijajoče hladen, brezčuten in do skrajnosti amoralen, ter v tem smislu spominja na brata Krays iz prej navedenega istoimenskega britanskega filma. Gledano iz čisto moralnega zornega kota so tudi leteli očitki na DOBRE FANTE, češ ali je v današnjem času smotrno, da režiser Scor-sesejevega dometa svoje napore posveča predstavljanju mafiozovih pogledov na svet okoli sebe (prim. SCREEN IN-TERNATIONAL), čeprav seveda nihče ne zanika nesporne kvalitete tega Scor-sesejevega filma. Posebej velja pohvaliti prispevek Thelme Schoonmaker, ki je poskrbela za izvrstno montažo kot tudi posrečen izbor popularne glasbe, ki evokativno ilustrira 25-letni časovni razpon. Za svoj film je Martin Scor-sese na letošnjem festivalu v Benetkah prejel Srebrnega leva za režijo. Po dosedanjemu iz-kupičku sodeč -samo v prvih dveh tednih predvajanja v ZDA/Kanadi so priigrali že 17,014.340 dolarjev - bo to ver-jetno tudt eden najbolj donos-nih Scorsesejevih filmov sploh: celoten izkupičck za najemnino pri ZADNJI KRISTUSOVI SKUŠNJAVI znaša 3,739.150 dolarjev, PRI IDIOTSKI NOČI 4,400.000 DOLARJEV, ZA NEW YORK, NEW YORK 6,553.413 dolarjev, pri filmu ALICE NE ŽIVI VEC TUKAJ 7,900.000 DOLARJEV, za POBESNELECA BIKA 10,111.080 dolarjev in za TAKSISTA 12,569.000 dolarjev, doslej najuspešnejša pa je bila BARVA DENARJA 24,435.000 dolarjev. Igor Kernel DOBRIFANTJE LUMPI SPOREi LJUBLJANSKE KINOTEKE Cetrtek, 01.11.90 ZAPRTO Petek, 02.10.90 UROČEN (SPELLBOUND), ZDA, 1945. Režija: Alfred Hitchcock. Glav. vi.: Ingrid Bergman, Gregory Peck, Rhonda Fleming, Leo B. Car-roll, John Emery. l Sobota, 03.11.90 | NICOLASPHILIBERTVVOJNIIN LJUBEZNI (LES MARIES DE L'AN DEUX), Francija-ltalija, 1970. Scenarij in režija: Jean-Paul Rap-peneau. Glav. vl.: Jean-Paul Bel-mondo, Marlene Jobert, Laura Antonelli, Michel Auclair, Sami Frey, Pierre Brasseur (v barvah). l Nedelja, 04.10.90 ] NORA VOJNA BRATOV MARX / RAČJA JUHA (DUCK SOUP), ZDA, 1933. Režija: Leo McCarey. Glav. vl.: Groucho, Harpo, Chico in Zeppo Marx, Margaret Dumont, Louis Calhern, Edgar Kennedy, Raquel Tores. I Ponedeljek, 05.11.90 l VF.LIKAILUZIJA(LAGRANDEIL-LUSION), Francija, 1937. Režija: Jean Renoir. Glav. vl.: Jean Gabin, Erich Von Slroheim, Pierre Fres-nay, Dita Parlo, Marcel Dalio. ! Torek, 06.11.90 | REKA ZLEGA ČLOVEKA (BAD MAN'S RIVER), Italija-Španija-Francija, 1972. Režija: Gene Mar-tin. Glav. vl.: Lee Van Cleef, James Mason, Gina Lollobrigida, Diana Lorys, Jess Hahn, John Garko (v barvah). l Sreda, 07.11.90 | MANHATTAN, ZDA, 1979. Režija: Woody Allen. Glav. vl.: Woody Allen, Diane Keaton, Meryl Streep, Mariet Hemingway, Michael Mur-phy. POHLEP (GREED), ZDA, 1923. Scenarij in režija: Erich Von Stroheim. Glav. vl.: Zasu Pitts, Gib-son Govvland, Jean Hersholt, Daie Fuller, Chester Conklin. l Četrtek, 08.11.90 | IZPOVEMSE (ICONFESS),ZDA, 1953. Režija; Alfred Hitchcock. Glav. vl.: Montgomery Clift, Anne Baxter, Brian Aherne, Karl Malden, Dolly Haas, O.E. Hasse. | ~ Petek, 09.11.90 | PROSTOR NA SONCU (A PLACE IN THE SUN), ZDA, 1951. Režija: George Stevens. Glav. vl.: ElizabethTaylor, MontgomeryClift, Shelley VVinters, Anne Revere, Biseri za ogrlico VO JNAIN MIR TER ARISTOKRATIIN PLEBEJCI Ponedeljek, 5.11.1990 VELIKAILUZIJA (La Grande Illusion) (glej spored) V ciklusu »Najboljši filmi vseh časov« se bomo med drugimi srečali tudi z režiserjem Jeanom Renoirjem (1894-1979). Njegov oče je bil francoski impresionistični slikar Auguste Renoir (1841-1919). Ker je odraščal v okolju z očitnimi razredno/stanovskimi razlikami (služab-niki, ki so bili moddi njegovemu očetu, nasproti aristokraciji in intdek-tualcem/umetnikom tiste dobe), ga je močno prevzela tema »gospodarjev in hlapcev«, ki je na takšen ali drugačen način prisotna v vseh njegovih filmih. Renoir je začel svojo kariero kot prodoren avantgardni režiser, njegova dela sprva združujejo nemški ekspresionizem s francoskim impresionizmom, kombinira Ericha Von Stroheima (ki je na Renoirja močno vplival s svojim veseljaškim, sarkas-tičnim upodabljanjem okrutnosti) z Zolajem, upodablja sanjski in pravljični svet. VELIKA ILUZIJA spada v Renoirjevo »realistično« obdobje. GrezaznačilenRenoirjevfilm vsmislu,dagovorioenistvari, resnična poanta pa je v nečem drugem. Po eni strani je to predvsem ganljiva pacifistična obsodba vojne, toplo in humano sporočilo torej in kot takšnega so film v času njegovega nastanka tudi navdušeno pozdravili. Po drugi strani pa imamo opravka s prikazom anatagoniz-ma med pripadnikirazUčnihdružbenihslojev na ististrani vojnefrontne črte in s sočasnim razumevanjem med ljudmi istega stanu, ki presega deklarirano sovražnost v vojni sprtih strani: markiz de Boieldieu (Pierre Fresnay) je bližji junkerju Von Rauffensteinu (Erich Von Stroheim, ki je tudi koscenarist filma) kot pa preprostemu mehaniku Marechalu (Jean Gabin); Kljub jezikovni pregradi se človek iz Ijudstva, Marechal, bolje razumez nemško kmetico (Dita Parfo) kotpa ssvojim tovarišem na begu iz jetniškega taborišča, židovskim bankirjem (Marcel Dalio) (njun beg omogoči De Boieldieu, ki zato žrtvuje svoje živlejnje). VELIKAILUZIJA torej ni toliko iluzija vojakov, ki so verovali, da bo »La Grcmde Guerre« poslednja vojna, temveč predvsem iluzija, da bi se vojaško bratstvo in tovarištvo mogla nadaljevati tudi v miru: Marechal bo namreč ponovno postal samo mehanik-proletarec, bankir pa -»umazani Zid«. Gospodarji bodo še naprej gospodarji in hlapci bodo hlapci. I.K. Jean Renoir, režiser filma VELDCAILUZIJA Raymond Burr, Fred Clark, Keefe Brasselle. 1 Sobota, 10.11.90 | OBRAČUN PRI O.K. CORRALU (GUNFIGHT AT THE OK COR-RAL), ZDA, 1957. Režija: John Sturges. Glav. vl.: Burt Lancaster, Kirk Douglas, Jo Van Fleet, Rhonda Reming, John Ireland, Earl Hol-liman(vbarvah). l Nedelja, 11.11.90 | ŠERIF V NEW YORKU (COOGAN'S BLLFF), ZDA, 1968. Režija: Don Siegel. Glav. vl.: Clint Eastvvood, Lee J. Cobb, Susan Clark, Don Stround, Betty Field, Tom Tully, Tisha Sterling (v bar-vah). | Ponedetjefc, 12.11.90 l BEŽNO SREČANJE (BRIEF EN-COUNTER), VEL. BRITANIJA, 1945. Režija: David Lean. Glav. vl.: Trevor Hovvard, Celia Johnston, Stanley Hollovva/, Joyce Carey, Cyril Raymond. l Torek, 13.11.90 1 OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA (HOW THE WEST WAS W0N), I. in II. del, ZDA, 1962. Režija: John Ford, Henry Hathaway, George Marshall. Glav. vl.: Henry Fonda, JohnWayne, LeeJ.Cobb, KarlMal-den, George Peppard, James Stevvart, Carroll Baker, Debbie Reynolds, Richard VVidmark, Lee Van Cleef (v barvah). l Sreda, 14.11.90 | VVEEKEND V DUNQUERQUEU (WEEKEND A ZUYDCOTTE), Francija- Italija, 1964. Režija: Henri Verneuill. Glav. vl.: Jean-Paul Bel-mondo, Chaterine Spaak, Georges Geret, Pierre Mondy, Marie Dubois, Franoois Perrier (v barvah). ALELUJA (HALLELUHAJ!), ZDA, 1929. Režija: King Vidor. Glav. vl.: Daniel Haynes, Nina Mae Mc-Kinney, VVilliam Fountaine, Fannie Belle Ds Knight, Harry Gray. Cetrtek, 15.11.90 SOKOLOV PLEN (LA RESA DEI CONTI/THE BIG GUNDOVVN), Italija- Spanija-ZDA, 1966. Režija: Sergio Solima. Glav. vl.: Lee Van Cleef, Thomas Milian, Luisa Rivelli, VVaJter Barnes (v t>arvah). Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. ^T ^ ^fce NOVI SLOVENSKIFILM 17. oktobra je bila v projekcijski dvorani VIBA FILMA tiskovna konferenca pred pričetkom snemania novega slovenskega filma SRČNA DAMA (DNEVI ZMAGCS-LAVJA), koprodiikcijemed dvema filmskima hišama iz Ljubljane, E-M9TION FILMOM fdejanski nosilec projekta) in VIB A FILMOM (tehnične usluge in post- produkcija); JADRAN FILM nudi laboratorijske usluge, kot distributer pa nastopaio LJUBLJANSKI KlNEMATOGRAFl (za področje Slovenije) in KINEMATOGRAFI ZAGREB (ostala Jugos-lavija). Kot je povedal režiser filma Boris Jurjaševič (poznamo ga po LJUBEZNIBLANKE KOLAK, V)87, glav. vL Mira Furlan), gre v bistvu za žanrski film, kombinacijo Kriminalke in melodrame. Ekipo sestavljajo še Jože Dol-mark, Stojan Pelko (scenarista), Zoran Hochstatter (direktor rotografijej, Dušan Milavec, Tugo Šušnik (scenografa), Zvonka Makuc (kostumografinja), Andrija Zafranovič (montažer) ter igralci Svetozar Cvetkovič, Vladica Milosavlievič, Ivana Kreft, Nathalie Devaux, Radko Polič, Mustafa Nadarevič in Ivica Pajer. SRČNA DAMA pripoveduje o Franciju/Frenku (Svetozar Cvetkovič), kimunjegova kriminalna pretek-lost preprečuje, da bi v miru živel s svojo družino, ženo Palmo (Vladica Milosavljevič) in hčerko Pio (Ivana Kreft). Francijeva nek-danja kriminalna kolega, Boris inLaki (Radko Polič, Mustafa Nadarevič), ga namreč izsil-jujeta, saj je Franci med partijo kart v zaporu zastavil nič manj kot svojo lastno ženo... Glede na zvrst filma in upoštevaje res im-presiven seznam uveljavljenih igralcev (ki v nlmu govorijo v treh jezikih: slovenskem, srbohrvaškem in francoskem), so najbrž upravičena pričakovanja Borisa Jurjaševiča, ki filmu napoveduje uspehna našem tržišču. Prva klapa SRČNE DAME je padla 18. ok- CHILDREN OF A LESSER COD (Otroci maojšega boga) GL vl.c William Hurf, Marfee MatKn, Piper Lataae, Fibn je posnet po gtedaftški uspešaioi (igrati m jo ludi pri tt&s) Uttfk* M&taffa,. kl j^ WJ ^S^ft tudi kps~ cenarislfiitna, i^hv, tnJad u^ilelj piride použ«vat vzovod za gtuhoneme. Tam spozns tudi mlada, vase zapito bt ^fl/ttgičtvs 4ekl^ kj $01% pt&em t& ude^žtije podkb in vbj, 7jx u^ile{ja je to seveds iznv^ Jfunafca se zaljafeita, postaneta i^Mmcnu, a toSe ne jwmenl boJ^ega $oi\tjn... drugaaiiia, telesna prtzadetirn in njihove {ne>možnostt vkJjufievanja v svet medbteuuoi^ttiJh«, le pa te intlnma 3» Se posem wwwK prDblemaltfcB, td jo ©bravnBva* bi jo |>rej kaeii xa TV timn&^ iz M§l Bjttoks, Wck Moi^nis^ 0IU Mbtian, Daphne Zuniga, }ahn C«tndy^ Bpxj1 Wjitf» otfftd $tov*i t*a> THE MEDtJSA TOUCH (Dotik Meduze) KežJJftjlackOold Or vl,; tino Verdnra, Richard Biotosfv LeeK.en«ck, HartyAttd»*vvs. V ekffit ktimiialke jpc«ttt-vt|ena groz^ivB žgodba o povzročacyasnut» i>4t (ali fe v«§jih.kateSroOz nttsli}* UčlnkovBnje je p»ept«rto - z&želte sl^ dtt zapma soseda »nakyu«w« sroartl Vssrok nsznaa FHni bo^ ttoi * grožJjlvostjo učbikuje s pslhcrioško prepdeljlvosijo, kar $0 \*$tva^${^ d0$6gK % odH^OO Jgflifeto j»«4t4 Bm-tao j«j v ospre#t in fahko re&mo, (t».H^tiobro v^v^ Vsekakoriltniiu kak|>c«ebeet ttaseždc; * ker smo «8 p«»«wUjiTOSoUdniox84evQv C^ede n«to,4aga J» resžiral tak fiovpieoen »obrtruk«, krt |e Gdd {nekofc Sfteo^^),^^**,........................ M^...... koncerf Foto: Lucas FUGAZI Vnedeljo so v Rožni dolini pričeli žur It's Not For Salc, ki se jih bolj zagnani spomnite kot edine slovenske skupine z letošnjega NR 9000. Za razliko od prvega nastopa so tokrat delovali dosti bolj prepričljivo in konsistentno ter tako pustili kanček upanja, da se domači muziki le ne piše tako slabo. No, o tem morda kdaj drugič; dosti bolje se namreč piše ameriški, ki so jo ta večer kot že rečeno predstavJjali in predstavili Fugazi. V Ljubljano so se vrnili dve leti po triumfalnem nastopu, ko so se predstavili kot popolnoma neznan bend in navdušili polno malo dvorano v menzi ŠN. Po treh vinilih (Fugazi, Margin VValker in 3 Songs) je končno izšla prva velika plošča Repeater, Fugazi pa so se napotili na promocijosko turnejo in tako tudi drugič zašli v Ljubljano. Sedaj že napol kultni bend so ravno tako kot prvič pripravili neposreden nastop brez odvečnih olepšav in efektov. Dve kitari, bas in bobni so tudi tokrat zveneli prepričljivo, Brendan Canty, Joe Lally, Ian Mac-Kaye in Guy Picciotto pa so ponov-no dokazali, da neverjetno dobro obvladajo inštrumente, prav tako pa funkcionirajo tudi DFugazi ve koncertni atrakciji sta se torej pripetili zapored. Prva v nedeljo, druga v ponedeljek. Obe skupini sta nastopili v Ljubljani drugič, prizorišča obeh nastopov skoraj ista. In to je tudi vse, kar itnajo Fugazi in The Mission skupnega. Od tu naprej pa se pričnejo razlike; Fugazi so napredovali iz male dvorane v Menzi ŠN v veliko, The Mis-sion pa iz velike dvorane v Hali Tivoli v malo. vokalno. In tukaj postane vprašljiv tudi termin hard core, kajti Fugazi so nekaj več kot to. Po eni strani ostajajo zvesti rokovskim, seveda garažnim, tradicijam,podrugistranipasledijo početju No Means No. Vsaka skladba je torej svojevrstna poslastica za rokerje in seveda tiste, ki želijo nekaj več. Fugazi potemtakcm niti ne potrebujejo kakšne posebne scene, kar se je tudi videlo. Cel koncert so namreč odigrali ob praktično isti osvetlitvi, na koncu pa se je zgodilo celo to, da so drugibis odigrali ob prižganih lučeh v dvorani. In bilo je dobro. Naslednji večer pa so se na odru, seveda v hali Tivoli, prikazali The Mis-sion, za katere je premik v manjšo dvorano več kot le simoboličen. Polurni nastop so za ogrevanje odigrali Let 3, ki so imeli, kot se je kasneje iz-kazalo, boljši zvok kot zvezde večera, obenem pa tudi boljši nastop. The Mission so si za začetek omislili kvazi klasiko in večje količine megle, ki pa se je razkadila hitreje kot "karizma" solidnega nas-topa izpred dveh let. Kajti šele po nekaj skladbah je postalo jasno, da je od črnih "gotskih" misijonarjev ostalo bore malo in da so postali pravi zabavljači. Torej degeresija, ki je tako očitna, da bodo ob naslednji priložnosti The Mis-sion najverjetneje zaigrali v kateri od etabliranih ljubljanskih diskotek. Nas-top je bil za objektivnega poslušalca namreč precej prozorna predstava, v kateribi le težko našli kaj izstopajočega, pa še to bi bilo bolj negativno. Glavni akter je bil seveda Wayne Hussey, ki je za razliko od prejšnjega "cool" nastopa veselo poskakoval po odru, vabil publiko da maha in ploska, pokazal pa jim je celo, že najmanj tisočkrat preiz-kušen štos z vžigalnikom; uspelo mu je le enkrat in še takrat mu je zadevo sesul tehnik, ki se je pridno držal scenarija in maksimalno prižigal luči, ko je bilo število lučk v dvorani vsaj omembe vredno. The Mission so torej odigrali stare in nove pesmi ter priredili veselico za nekaj fanov, pa še ti tripajo v glavnem na priredbe. V prvem dodat-ku so seveda odigrali Like A Hurricane, v drugem pa so dokončno porušili vse kar so gradili od nastanka naprej. Najprej so odlično odigrali kabarejsko skladbo, na katero bi bila ponosna celo Liza Minelli in nadaljevali s skladbo Can't Help Falling In Love, ki so jo prepevali Shirley Bassey, Elvis Presley, Engelbert Humperdinck in na koncu celo Dani Maršan. V vrsto so torej stopili tudi The Mission, ki so za logičen konec nato postregli s priredbo The Stooges "1969". Skratka šmoren. Tako se je torej končab. Zvezde, ki to več niso, pa bi verjetno hoteli biti, in zvezde, ki to nočejo biti in zato tudi niso. Po nastopu Fugazi je jasno, da so Sonic Youth veliki, zvezde in celo pozerji. Kot tudi polovica tistih, ki so jih gledali in ki jih, hvalabogu, ni bilo v Rožno. Upam, da jih tudi na nas-lednjem nastopu Fugazi ne bo. Na ta način se človek na koncertu počuti dosti bolje, vsekakor pa bo to dober znak, da so Fugazi še zmeraj dobri. Igorlvanič P.S. Kot vidite, sem na koncu skoraj popolnoma pozabil na misijonarje. Naj-bolje, da enako storite tudi vi. & THE MISSION lillllllllllllllllli Takole bi rekel: potem, ko ugotoviš, da se nikjer ne dogaja nič zanimivega razen morebiti v kinu Komuna ( že zaradi tega, ker je dvorana vedno raz-prodana), vzameš v roke Stop ali sorodno pub-likacijo in skušaš med vrsticami TV programa najti kaj prebavljivega. Zaman. Kljub vsemu prižgeš TV in menjuješ programe, dokler ti ne pregori daljinski uprav-ljalec. Potem obuješ škornje, oblečeš plašč in se napotiš v jesenski mraz in večerno meglo. Prideš do ob normalnih dneh prijetnega lokal-čka, ki je po naključju odprt. V njem ob šanku nekaj obiskovalcev mrko zre v svoje pivo. Znan-cev, ki jih tam običajno srečaš, ni. Vrneš se domov in izvršiš lobotomijo s kalibrom 10,21. Ali pa, če nimaš orožnega dovoljenja, uporabiš vrv s svoje jahte, ki prezimuje v Por-torožu, ali kakšno drugo vrv, če nimaš jahte, ki prezimuje v Portorožu. In si (z užitkom) rečeš: »Nič več!« Pika. Ta uvod je bil potreben, da bi razumeli moje kar infantilno navdušenje nad minulo nedeljo in ponedeljkom. V nedeljo zvečer sem brez posebnega upanja obul škornje, oblekel plašč in se odpravil v mrzel jesenski večer. Oziroma v Študentsko naselje. Tam so godli hardkorovci, imenovani Fugazi. Sprašujete se seveda, kaj hudiča je tam iskal stari prdec Gary Gray, ki tripa na še starejše prdce, kot so Rolling Stones in Aerosmith. Ja, neki I.I., ki se sorazmerno pogosto pojavlja v mojih tekstih, me je prepričal, da so Fugazi čisto kul. Pa itak je bila nedelja in sem si rekel, da je vseeno bolje, da me maltretirajo tam neki hardkorovci, kot da moja jahta, ki prezimuje v Portorožu, os- KO Z UZITKOM REČEŠ: Nedeljski in ponedeljski, torej ponedeljkovi večeri so na sončni strani Alp, potem ko sonce zaide (kerje pačveČer), najbolj' depresivni trenutki življenja. Človek enostavno ne ve, kam bi sam s seboj. Kulturno in zabavno življenja je na psu, diskoteke eksperimentirajo z matinejami za cicibane, spodobne gostilne pa počivajo. Oziroma vsaj dobršen del le teh: v tistih, ki so odprte, se potem nabere nenavadna mešanica tistih, ki so sicer razkropljenipo različnih punktih najtlajfa. In bi se človek najraje zatekel v toplo naročje matere televizije. A kaj, ko so tamkajšnji programski magi mnenja, da mora biti tudi program v teh dveh večerih v skladu s splošnim raz-položenjem. Tokrat izjemoma ne mislim samo na proslulo slovensko televizijo, temveč tudi na satelitske programe, kjer nas skušajo zabavati z duhamornimi kobajagi raz-vedrilnimi oddajami za populacijo od 0,7 do 777 let, nemškimi mjuzikli in avstrijskimi komedijami iz šestdesetihlet.Madžarskatelevizijajebilašepredkratkim tako radikalna, da: ob ponedeljkih sploh ni oddajala programa. Potem pa so se cudili, da so evropski prvaki v samomorih. Ja, samomorih. Prav o tem bo namrečtokrat tekla beseda. NIC VEČ! tanebrezvrvi.Inpotemse presenečen ugotovil, da soFugaziresčistokul. Na licu mesta (on the tace of the place) je omenjeni I.I. pristavil tudi, da so Sonic Youth proti njim »p...in d.m.«. Sem se še kar strin-jal. Ker se dobrega raz-položenja ne izplača tako zatreti, sem se po koncertu odpeljal v Sax Pub. Na en drink, sem si mislil. Tam so v kotu ob šanku muzicirali Qua-tebriga, pomagal pa jim je gospod, ki se menda piše Braco Doblekar. Lepo. V Saxu sem srečal tudi staro znanko, ki me je spomnila, da v K 4 prepeva Anja Rupel. In tako sva se zapeljala še v Roza disco. Bilo je čisto prijetno, le nekaj znank, ki sem jih srečal, je bilo razočaranih, ko sem jim vseskozi negativno odgovarjal na ponav-ljajoča se vprašanja, ali me je že kateri skušal os-vojiti. Ampak večer je bil vsseno kul. Pomislite -bila je nedelja! Ponedeljek pa tudi ni dostizaostajal.ZačelosejezTheMis-sion. O tem, da je bil njihov koncert k....v, lahko berete v nekem drugem članku v tej številki. Ne boste pa tam prebrali, da Gary Gray od koncerta ni ne vem kaj pričakoval in se je dobro zabaval ob šov programu velikega zabavljača Wayna Husseya. V nadal-jevanju je spet sledil jazz. Tokrat v Turistu, kjer so jazzovski ponedeljki doživeli uspešno reinkarnacijo. Gre za fine večere s fino muziko za fine ljudi, zato je bil tudi Gary Gray fin in se je že okoli enih (prostovoljno) odpravil domov. Mimogrede je potegnil do doma še soseda, ki ga je kot fin človek povabil na kozarček žganega pred spanjem. Ampak ko se jenamiziznašlasteklenicaškotskega viskija s črno nalepko, je G.G. z užitkom rekel: Se! GaryGray iiiiiilliii KARANTANIJA PREDSTAVLJA: fotografija: W. Faulkner UMETNOST UUBAVl Orlando de Kordoba: UMETNOSTVODENJA LJUBAVI, KIZ »APOLON«, Beograd 1990 Za tiste, ki se otepajo srbohrvaščine, naj na samem začetku pojasnim, da ta jezik poseduje bogato skladovnico sinonimov iz »vodenja Ijubavi«: jebati, ševiti, derati, opaliti, kresati, prcati, trsiti, karati itd. Sploh je znano, da teksti z vulgarizmi zelo dobro izzvenijo v srbohrvaščini. Samo spomnimo se Bukovvskega, ki je v srbohrvaščini nemalokrat izzvenel tako dobro kot v originalu. Torej govorimo o sexu. Kaj naj rečem? Včasih zgleda vse skupaj komplicirano. Potem je spet vse tako enostavno. Sam mislim, da je treba ver-jeti svojemu načinu. Orlando de Kordoba ima o teh stvareh svoje mnenje. Zdi se mi, da kar veliko ve o teh stvareh. O sexu, seveda. Ljubezen vsekakor bogati, tako moškega kot tudi žensko. Orlando misli, da morajo biti moški strpni in se morajo več ukvarjati z ženskami. Tako mislim tudi jaz. Ne bodite primitivni! No, animal-nosti se pač ne da pobegniti. VVilliam Faulkner: Absalom, Absalom!, Cankarjeva založba Pri tej klasiki bo najlepše prepisati tale odlomek iz teksta, ki ga je Faulkner povedal ob podelitvi Nobelove nagrade: »Naša današnja tragedija je vsesplošen in vsestranski telesni strah, tako dolgo zadrževan, da ga sploh ni mogoče več prenašati. Zdaj že ni več vprašanj duha. Gre samo še za eno vprašanje: Kdaj bo mene vrglo v zrak? Zato je današnja mladina pozabila pisati o vprašanjih člove§kega srca v spopadih s samim seboj, čeprav more samo iz tega zrasti dobro pisanje, saj je samo o tem vredno pisati, vredno smrtnih muk in znoja. Pa se mora spet naučiti. Zavedeti se mora, da je najnizkotnejša stvar bati se; ko se bo naučila tega, bo za zmeraj pozabila strah in ne bo v svoji delavnici pustila nobenega prostorčka za nobeno drugo stvar na svetu kakor za stare resnice in ugotovitve srca, za stare vsesplošne res-nice, brez katerih je vsaka zgodba krat-kotrajna in obsojena na konec - pa naj gre za Ijubezen, čast in sočutje ali pa za ponos in usmiljenje in požrtvovalnost.« To je bilo leta 1949. TRETJA KNJIGA JE TOKRAT PRAZ-NAKNJIGA. Esad Babačič UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz ponedeljek: KOOL NIGHT torek: HARD & NOISY sreda: SAMO ZA NAJTRŠE FOLKBENGERJE OD 19h do 24h WE'RE STILL THE BEST IN TOWN! ¦II NOVA SLOVENSKA KOMIKA Daje na Slovenskem komično pogojevano s tragičnim, vsi Slovenci že od nekdaj vemo. In mogoče se pomanjkanje tragičnegapri nas začnepravv tem prevelikem zavedanju lastnih pomanjkljivosti, kijih tako iskreno vlačimo na dan. Zdi se mi, da včasih žekar mazohistično pogrevamo tista najbolj temačna brez-na. V teh temačnih votilnah resda nemalokrat najdemo smisel, toda spoznanje je ob tetn prejkoslej trpko. Temu spoznanju primerenje tudi našhumor, kije zavezan zgolj subjektu in njegovi realnikomponenti. Če bi najprej zašli v zgodovino našega humor-ja, vsekakor ne bi mogli mimo Frana Miličinskega - Ježka, ki ima še sedajfunkcijo nekakšnega staroste slovenske duhovitosti. Treba je priznati, da je bil in ostal edini pravi slovenski klovn. Toda prej kot komedijant je bil Ježek nekakšen posredni terapevt slovenske duše, ki je žalostna. Seveda je ob tem treba potrditi, da ni bil terapevt po lastni krivdi, temveč po krivdi družbe, ki ga je obkrožala, skupaj z vsemi ustanovami terapevtskega značaja. Ježek je bil apriori zaveza socialnemu dnu, ki ga je opeval s svojevrstno ironijo in patetiko. Ko je opesnjeval takšno dno, je ves čas izžareval obup in tihi pris-tanek, češ, je že tako. Tako se je ob vsej njegovi kvaliteti, njegova estetika vedno končevala pri žalosti. Ta je bila lahko tudi posledica tistega trpkega spoznanja vsakega Slovenca, ki se je spoznal v njegovih besedah. S tem nočem reči, da niso nekatere njegove pesmi za vekomaj zapisane večni slavi, toda kljub temu Težek ni bil tisti, ki je povzročal sproščen in samozavesten smeh. Moral je črpati iz okolja, ki ga je trav-matiziralo. Ker se verjetno strinjamo, da je humor eden od najvišjih človekovih stimulansov, se bomo tudi strinjali, da takšen humor v sebi ne bi smel posedovati toliko trpkosti in patetike. Sploh pa nam časi, ki prihajajo, velevajo, da bo s socialnimi štosi kmalu dokončno konec in da v novih uredit-vah ne bodo več dosegali takšnega učinka. Klošarji in podobni marginalci se bodo s časom popolnoma institucionalizirali in lumpenproletariata ne bo več. Sploh pa bo humorja vedno manj in Slovenci ga kmalu ne bodo več potrebovali. (se nadaljuje) ^. Esad Babačič fh- Richard Deacon v Mali Galeriji ORFEJEV LET 16. oktobra se nam je s predavanjem o svojem delu v Moderni galeriji in nato z otvoritvijo razstave v Mali galeriji predstavil kipar Richard Deacon iz Londona. Tokrat prvič pri nas. S samostojnimi razstavami je zače! leta 1978 v Londonu in se predstavil na skoraj vseh celinah v svetu. Njegovo delo obsega risbe, stenske reliefe in seveda skulpure. Prav v njih je »doživel« največje premike v spremembah oblik in materialni izdelavi: od skulptur kot prenosnih kanalov med tvorcem in naslovnikom, do bolj brezosebnih oz. brezčloveških velikih skulputur. In kot je zapisal Michael Nevvman: »Če poezija in pesem ohranjata spomin na začetek, na vzpostavitev 'sveta', na čudežno možnost pomenskosti iz brezna nedoločenosti, pa je Deaconov obrat v delih, ki jih moremo vse manj imeti za poetična ali metaforična, ali celo za 'njegova' dela, in ki ne sporočajo toiiko družbene negacije izpolnitve in sreče kakor negacijo človeškosti kot takšne, obrat k spominu na začetek pred začetkom.« Takšna je tudi njegova skulptura, ki jo razstavlja. Zmaličeni veliki kolesi, ki se prepletata in v katerih zeva velika praznina, ki nas hoče kar pogoltniti. Od »stare« oblike koles je ostala notranja struktura, ki je iz lesa; zunanjost je obdelana z jeklom in velikimi vijaki. To ne more biti več reminiscenca na nekaj, kar je bilo, če pa to je, je iznakažena, preoblikovana. Čtoveštvo zdaj ali nikoli? Nives Klinc razstava v Likovnem salonu v Celju ARHITEKTURNI PROJEKT - NOVA MESTNA TOČKA Od 04. do 16. oktobra je bila v celjskem Likovnem salonu na ogled razsiava arhitekturnega projekta Nova mestna točka arhitektov Evgena Čarga, Andreja Kalamarja, Boštjana Brenčiča in Mateje Doležal. Zadnji dan razstave sta Zavod za planiranje in izgradnjo ter Društvo urbanistov celjske regije v Klubu kulturnih delavcev Ivana Cankarja o tej temipripravilapogovorno arhitekturno delavnico. Novo mestno točko predstavlja območje Šlandrovega trga in okolice kot kontaktne točke obiskovalca z mestom, čemur bi nekoč rekli mestna vrata. To je bil skozi vso zgodovino nekakšen vhod v mesto in je danes nedvomno vozlišce na obodni cesti okoli starega mestnega jedra. Trg je na razstavi obravnavan kot vzorčna rešitev na segmentu mestnega obroča. Glavno vprašanje je tu prometna ureditev. Ko človek sprehodi po mestnem središču in ne ve, ali se bo lahko prebil peš skozi pločevinasti kaos ali pa bi se v svoji škatli premikal s polžjo hitrostjo, se zamisli nad neurejenim prometom. Krožna cesta mestnega središča naj bi namreč prevzela večji del prometnih obremenitev, ki jih staro mestno jedro ne prenese več. Se več, obravnavana je kot mestni prostor, bogat bulevar s centralnim mestnim programom. Mestnemu središču bi ostalo razgibano kulturno dogajanje, tradicija, droben trgovski program in gostinstvo. Obod pa naj bi bil prostorski in prometni tampon in posrednik med starim in novim. Po razstavljenem predlogu naj bi se ustvaril impozanten, nad 2600 m dolg krog, z bogatim dvovrstnim drevoredom, zmogljivim cestiščem za motorni promet, s kolesarskimistezami,pločnikizapešce ter raznoliko in boga to ulično opremo. Ring, ob katerem so obsežne zelene površine, prevzame hiter in oster pos-lovniutripmesta. V razstavljenem projektu je na območju Šlandrovega trga pred-lagana lokacija za poslovni hotel z javnim pritličjem. Trgovski program naj bi bil zasnovan tako, da bi se ponudba spreminjala od živilske tržnice preko podzemne pasaže do strnjenih trgovin in lokalov z raz-novrstno ponudbo pod isto streho. Celoten trg naj bi bil podkleten in uporabljen za parkirišče z zmogljivostjo okoli 700 vozil. Ker tu arheologi pričakujejo odkritje dela rimske Celeie, je v projektu pred-videna prezentacija le-teh. Z novo pozidavo so se Šlandrov trg, park pred velikim poslopjem Gimnazije in obsežno nekdanje kasarniško dvorišče pred Spodnjo graščino oblikovali kot mestni pros-tori. Spodnja graščina, v kateri se rav-nokar odkriva verjetno eden najlepših in največjih gotskih spomenikov pri nas, je predlagana lokacija za Slovenski svetovni kongres. Upajmo, da ji ga ne bo prev-zela Ljubljana. Duhovno središče Slovencev prav gotovo spada v kraj, ki ima bogato in za narod pomembno zgodovino. Potem, ko nimamo več Gospe svete in je Ljubljana prevzela politične in upravne funkcije države, in ko tudi Trsta kot okna v svet ne moremo več priklicati, ima Slovenski svetovni kongres vso pravico, da se vsidra v nekdanjem Knežjem dvoru celjskih grofov. Atrakcijo je predstavljala steklena palaca, ki služi dušitvi hrupa av-tomobilskega prometa na krožni cesti, speljani skozi samo zgradbo. S tem je nakazana možna rešitev moteče ceste mimo doma upokojen-cev. Mnogo kritik na arhitekturni delavnci je letelo na obsežnost in s tem, kot so se izrazili, na utopičnost projekta s 70.000 m2 pokritih površin, novo urejenim trgom, odprtimi tržnimi površinami in na novo zasnovanim obsežnim mestnim parkom. Vendar pa se je potrebno zavedati, da tak obsežen urbanistični projekt ni izvedljiv preko noči. Narejen je kot idealna podoba bodočega mestnega prostora, ki se gradi desetletja. E.Č. Detlev Opitz: KAKO DRUGAČE? VSovjetski zvezi so bila pravna določila proti homoseksualnosti po oktobrski revoluciji odpravljena, toda pod oblastjo Josipa Stalina v 3O-tih letih zopet uvedena za ameriške priseljeniške urade, je spolna usmerjenost prisel-jenca še zmeraj zadosten razlog za preverjanje razlogov, ki so ga privedli do odločitve, živeti v Ameriki; na Nizozemskem po raznih raziskavah ugotavljajo, da je druženje homoseksualcev po parih upadlo, kar daje sklepati na večjo samozavest, če naj to druženje razumemo kot obrambni mehanizem; Berlin (zahodni) velja v Evropi za mesto z največ homoseksualci. Direktor Inštituta za eksperimentalno endok-rinologijo Humboldtove univerze v Berlinu (vzhodnemu), Giinter D6rner, v svoji knjigi »Vpliv spolnih hormonov na diferenciacijo možganov in spolnosti« (»Sexualhor-monabhangige Gehirndifferenzierung und Sexualitat) govori o 2 do 5 procentih homosek-sualnih moških, pri čemer se nanaša na med-narodne raziskave med 1920 in 1965. Če bi me vprašali o posebnem položaju v NDR, rte bi mogel trditi, da je tema homoseksualnosti tabu. Prej bi rekel, da te teme sploh ni. Ali pa je v določeni meri. Tu in tam razburi duhove, kadar gre za toleriranje s strani pivskih mentalitet. Kar zadeva pripravljenosti medijev za pogovor o tem, bi lahko mirne duše uporabili besedo »skopost«. Morda je zgoraj navedena publikacija naj-pomembnejša te vrste. Vsaj meni se je zdela takšna: Dornerjeve raziskave in eksperimenti o hormonski manipulaciji, njegovo zagovarjanje bodoče prenatalne hormonske zaščite, vse to me je fasciniralo, saj sem se na meni neznano področje upal spustiti kot nepripravljen bralec, kot laik; temu primerno prevzet sem zasledoval potek misli, ki so delovale brezhibno, suvereno in klinično čisto: bilo je, kot da bi nekdo s skalpelom izrisoval figure na migetajoče čmo ozadje. Kljub temu pa sem med branjem občutil odpor. Morda najprej neko fiksno idejo, slutnjo, da me čisto enostavno vlečejo za nos. Vedno bolj sem začel verjeti v to, da si je avtor pri svojih raziskavah pomagal z določenimi aranžmaji, ki so mu dovoljevali, da je homosek-sualnost in druge deviacije uvrstil v neposredno bližino pojavov, kot so degeneracija in izrojenost. Aranžmaji, ki so mu pod drugi strani dovoljevali, da je pogosto, rekel bi, neopazno pogosto, v tekst vnašal uživaška poročila o eksperimentih s podganami. Ali gre pri tem samo za čisto vnemo ob vsaki priložnosti predočiti, kakšno spolno obnašanje kažejo podgane, ki so jim s posegi spremenili hormonsko sliko? Ali pa si morda le jaz priznavam podtikati avtorju hotene aranžmaje, manipulacije torej? Izbral sem pač napačno čtivo in sem sedaj prizadet, ker nisem mogel sproščeno prenašati tega treznega tona. Toda, tudi če moja občutljivost ni nujno vsesplošno veljavna, ostaja še zmeraj veliko razlogov za to, da se s tem tekstom spoprimem natančneje. Prvič, ta delovni ton. Ne samo Dorner, večina spisov, ki se z medicinskega stališča ukvarjajo s homoseksualnostjo, uporabljajo neko merilo, po katerm je prilagojeno, prevzeto obnašanje norma, se pravi naravno, in mora vsak odmik od le-te biti nekaj bolnega. Postavka, ki ne provocira nobenih razmislekov več. DOrnerju seveda ne gre za seksualno obnašanje podgan in ne za to, da bi vzrejal homoseksualne podgane. Gre mu - med drugim - za uničenje hormonsko pogojene homoseksualnosti med ljud-mi. In trudi se, da bi svoji heteroseksualni publiki dokazal, da homoseksualnosti v tem obsegu v bistvu ne bi bilo treba biti, ker se da odpraviti. K razumevanju bi rad dodal naslednje. Prof. DSrner razlaga, da se homoseksualnost pridobi v večji meri prenatalno, je torej prirojena in je ne moremo - kot se je mislilo doslej - razumeti kot posledico postnatalnih vplivov in okolja. Proiz-vajanje hormonov med nosečnostjo naj bi bilo moteno zaradi različnih faktorjev - npr. stresa. Pri nekem nastajajočem dečku, recimo, Iahko to pomeni zmanjšano proizvajanje testosterona iz skupine androgenov, kar zopet povzroči žensko diferenciacijo moških možgan. Točneje: določenih predelov hipotalamusa. S pomočjo analiziranja plodne vode lahko sklepamo na proiz-vajanje hormonov pri fetusu in na njegov spol, ugotovimo lahko, če npr. proizvajanje hormona testosterona odgovarja nomnalnim vrednostim. Morebiti, in kot poudarja Dorner, na željo bodoče matere, bi se med neko določeno, od organizacije hipotalamusa odvisno fazo, dalo uravnavati tes-tosteronsko sliko. Tako bi preprečili pretečo homoseksualnost. Prof. Dorner priporoča »hor-monsko preventivno terapijo, če se izkaže, da gonosomalni spol fetusa in za njegov spol specifično stanje spolnih hormonov nista v soglas-ju«. Seveda je bil ta prikaz izredno skop, poenos-tavljen in nepopoln. Vendar je to na tem mestu vseeno. Nimam namena preverjati prof. Domerja. Dovoljujem si domnevo, da so obravnavane manipulacije tehnično resnično izvedljive. Za to mi v bistvu ne gre. Pač pa: zakaj naj bi homosek-sualnost sploh odpravili? Ta malenkostni habitus, dati veljavo samo ENI obliki (seksualnosti) do danes tudi v Nemčiji ni neznan. En kanon tega stališča rezultira zlasti iz avgustinsko prežete us-meritve spolnega občevanja, katerega edini cilj je čisto enostavno: razmnoževanje1. Kdo naj bi nekoč imel pravico odločati o spol-nem razvoju še nerojenega otroka? V »Neue Zeit«, časopisu stranke CDU (Krščansko demokratska stranka, op. prev.), zdne 23. 2. 1982, prof. Dorner pravi, da je še najbolj kompetentna za to bodoča mati (nosečnica pod stresom!). Takole pravi: »Kdor ji zaupa pravico do uporabe kontracep-cijskih sredstev, ja, celo do prekinitve nosečnosti, ta ji ne bo mogel odreči zadnje besede pri vprašanju, ali bo njen še nerojeni, vendar željeni otrok, homoseksualen ali ne.« Kolikor jasno to na prvi pogled zveni, za toliko bolj demagoško se izkaže: _L Če se ženska odloči za kontracepcijo ali splav, se v prvi vrsti odloča, ali se bo zaščitila ali splavila (abbrechen)". Primarno njena odločitev zadeva njeno življenje, vprašanje, ali želi postati mati ali ne. Tudi, če se odloči za otroka, se šele v drugi vrsti odloča za otroka. 2* Že samo pri zastavljanju vprašanja gre spet samo za aranžmaje, ki uporabljajo star trik, metati spolne deviacije v isti koš z izrojenostmi. Kako le bi se praviloma odločila Dornerjeva normalna ženska? Prav tako, kot če bi se odločala, ali naj se njen otrok rodi z dvema ali petimi rokami. Včasih sem pri prebiranju Dornerja imel občutek, da razglablja tudi o etično-moralni strani svojih raziskav, vendar so se ta zmeraj znova hitro porazgubila na površini. Piše npr.: »Kako pomis-leka vredna se zdi vsesplošna prenatalna androgenska profilaksa za preprečevanje prirojenih moških spolnihdeviacij?« Vendar te pomisleke pogojuje vprašanje, katere tehnične postopkepri tem uporabiti: »Razvoj neškodljivega postopka za prenatalno določanje genetskega spola je nujno potreben.« In prihaja do zaključka: »Pomisleki, ki bi jih trenutno upravičeno lahko imeli v zvezi z bodočo prenatalno androgensko profilakso za določanje moških spolnih deviacij, po mojem mnenju niso večji, kot so bili tisti na začetku razvoja aktivnega cepljenja proti infek-cijskim boleznim.« life is Itfe Prof. Dorner gre še korak naprej. »Dodatno je treba razjasniti, ali naj bi se ta, v bodočnosti ver-jetno mogoča ciljna ali celo splošna hormonska profilaksa prirojenih spolnih deviacij, sploh uporabljala. Ta toliko bolj, ker so številne pomembne osebnosti v svetovni zgodovini... bili homoseksualci ... med njimi mnogi pisatelji, slikarji in skladatelji...«In naprej: »Podrugi strani pa ... 3 % vseh homoseksualcev - to bi pri upoštevanju neanaliziranih dežel pomenilo več kot 2 milijona homoseksualcev samo naše generacije - naredi samomor, 25 % pa jih to pos-kusi. Iz tega izhaja, da je zelo veliko število moških in žensk ... pod velikim pritiskom in da zelo trpijo.« To zadnje brez dvoma ni napačno, vendar komajda argument za odpravo homoseksualnosti. Končno ta pritisk in trpljenje ne izvirata ne iz oblike spolnega občevanja kot tudi ne iz pomanjkanja zmožnosti ljubiti, iz seksualne frustracije, iz nobene a priori dane manjvrednosti, temvečvelikoboljizprepovedi.poljubitipartnerja v podzemski železnici, iz strahu, nekoga nagovoriti ali povabiti izven dragih gayevskih rezervatov, iz prisile, vse stvari, ki zadevajo Ijubezen, opravljati na skrivaj, izvirajo iz neprik-ritih sovarštev okolice, ki seenostavnoneznajde... Med svojimi predavanji prof. Dčrner včasih namigne na to, kako ti ubogi, osovraženi, skoz in skoz diskriminirani ljudje žal nikoli ne bodo mogli postati enakopravno integrirani člani družbe, temveč bodo zmeraj ostali na margini le-te in bodo kot takšni izključeni iz vsake v prihodnosti predstavljive družbe. V zdajšnji situaciji si česa takega sicer ne moremo predstavljati, vendar se optimizem drži v mejah normale. Vsekakor pa dobi ta prikaz s stališča prof. Dornerja prav hitro priokus komične sentimentalnosti evtanazijskih programov. Kaj drugega pa naj bi to neugodno sočulje pomenilo? V NDR skorajda ni diskusije o homoseksualnos-ti. Ne moremo ravno reči, da se začetki za teke vrste diskusijo spodbujajo. To so v bistvu začetki v pravem pomenu besede! Najpomembnejši nosilec je sicer evangelijska cerkev, vendar se ne morem znebiti občutka, da s tem opravlja zgolj svoje dušebrižniško poslanstvo. Znotraj nekaterih cerkvenih društev pa vseeno obstaja nekaj krožkov, ki se ukvarjajo s homosek-sualnostjo, medtem ko nisem še nikdar slišal o podobnih iniciativah s strani države. Kljub temu, zakaj naj bi prav v tem primeru zaupal neki protes-tantski toleranci, zakaj naj bi za tem angažmajem videl več kot simbiozo prikrite reklame in opravljanja dolžnosti. V skladu s svojo profesijo evangelijska cerkev ni dovolj pogumna, da bi se izognila homoseksualnosti, po drugi strani pa, z ozirom na svojo veliko heteroseksualno versko skupnost in na svoj lasten patriarhalni ter strogo heteroseksualni ustroj, ni zmožna brez skrbi in nepristransko, necenzurirano in brez predsodkov govoriti o tem. Saj je prav 2000 let krščanstva tistih, ki zaz-namujejo dilemo položaja homoseksualcev. Eden od berlinskih krožkov homoseksualcev se provokativno imenuje »Gayi v cerkvi«, kar je po mojem mnenju strahopeten nesmisel, ki ga ne moremo opravičiti s situacijo v NDR, z argumen-tom, da nad seboj potrebujejo zavetniško roko. Obstajajo tudi druge eksponirane skupine, ki tega kompromisa ne morejo sprejeti, pa čeprav so več ali manj v ravnc takšni situaciji upora. V protestantizmu - sploh pa ne v katoliškem - v bližnji prihodnosti ne vidim in od njega tudi ne pričakujem neke dokončne razrešitve te tisoče let stare seksualne in ? tem: homoseksualne ideologije. Upomo prizadevanje na vsak način integrirati se v tb inštitucijo, se mi zdi prav tako napačno kot cilj, biti integriran v družbo nasploh. To ima pridih podložništva, prilizovanja. Mislim, da je pravilno prav nasprotno: ne prosjačenje temveč ozaveščanje in soočanje z lastno kulturo. In kdo si upa zanikati, da le-ta obstaja. Integracijski pos-kusi, kot jih vidim jaz, gredo v smer kompromisarstva na račun kulture gayev. (...) Kot prispevek k diskusiji o homoseksualnosti v NDR bi lahko razumeli tudi knjigo prof. Klausa Tosettija s skrbnim naslovom »Kako je to z ljubez-nijo?« (»Wie ist das mit der Liebe?«) in s še bolj obetajočim podnaslovom »Odkrit pogovor z ginekologom« (»Ein offenes Wort mit dem Frauenarzt«). Na tem mestu bi se natančneje pos-vetil odlomku, ki nosi naslov »Posebne vrste spol-nosti in ljubezni brez trdnejše zveze« (»Sonderarten der Liebe und Sexualitat ohne feste Bindung«). Prof. Tosetti pozna tri takšne vrste. V prvo uvršča stanovanjsko skupnost (Wohngemeinschaft), ki jo imenuje »prikrita oblika skupinskega seksa«, ki svoji fantaziji o odnosih med partnerji pušča prosto pot. Naprej navaja prostitucijo, ki po njegovih spoznanjih obstaja v manjši meri tudi v socialističnih deželah. Govori o »priložnostnih kurbah«, ki so praviloma »mentalno slabo razvita dekleta in to opravljajo za plačilo ..., da bi si na LAHEK način zaslužile denar« (poudaril D.O.) Prav Tosetti svari pred s prostitucijopovezanim hitrim razširanjem spolnih bolezni, ker iz teh izvirajo »ekonomske izgube«, po nepotrebnem pa se »uporablja delovna sila in sredstva zdravstvenega varstva ter socialnih us-tanov.« Vendar je zaupljiv: »Ustanove se trudijo z uspehom...« In med ti dve posebni vrsti ginekolog pod poj-mom »izrojenega« (Abart) uvršča istospolno ljubezen. Za to, kar na naslednjih 3 straneh izcimi, ne morem najti pravšnjih atributov. Piše takole (kar je istočasno poanta celega odlomka): »Seveda je zelo težko v tem primeru govoriti o ljubezni!« V nasprotju z Dornerjem Tosetti pripisuje nek pomen v mladosti pridobljene homoseksualnosti, ki pa se da »premagati«. Zanj je vse zelo enostavno. Da imajo homosek-sualci v družbenem življenju »posebne pojavne oblike«, je sicer ugotovil, zakaj pa je temu tako, se mu svojim bralcem ne da razlagati. Zadošča mu, da gaye posredno pozove k temu, naj se prosim lepo že enkrat prilagodijo »normalnim oblikam obnašanja«. In: »ŠELE ko svoj poseben način demonstrirajo«, piše, »postanejo izobčeni.« Končno v knjigi govori tudi o popolnoma »neodgovornih« homoseksualcih, ki se, zamislite, celo poročijo z ženskami, da bi skrili svojo pravo naravo. To so moški, ki v zakonu »KAŽEJO manjšo spolno aktivnost ali pa posebno vedenje med spolnim občevanjem...«, se »manj zanimajo za prsa in področje okoli nožnice svoje žene, več pa za telesne oblike v področju stegen, zadnjice in bokov«, ki včasih celo spočnejo otroka, da bi kamuflaža bila še bolj perfektna Takšen moški je še posebej neodgovoren zato, ker ne »vara« samo svoje žene, temveč tudi naraščaj, spočet zgolj za prikrivanje svoje narave, »porire v že vnaprej na propad obsojeno družinsko življenje.« (...) Ko govori o homoseksualnosti, mi Klaus Tosetti še najbolj vzbudi občutek, da se kot pravičen borec čuti dolžnega izklicevati poslednje parole za neko dobro stvar na skorajda že izgubljenem terenu. Kajti, nič drugega ne more pomeniti, če zapiše naslednje: »Da se s homoseksualnostjo moških ... povezujejo TUDI ne-estetske spolne dejavnosti KOT je vtikanje penisa v analno odprtino« (poudaril D.O.). Tosetti je izdal poljudnoznanstveno knjigo za mlade, ki dosega visoke naklade in s tem manipulira velik del mladega občinstva; knjiga, ki ohranja vsemogoče klišeje in predsodke o moški homoseksualnosti in niti najmanj ne poskuša preiti že stoletja zasidrano, v »Tretjem rajhu« pa do skrajnosti privedeno mnenje o homoseksualnosti. O ženski homoseksualnosti se ginekologu ne zdi vredno govoriti. Seveda je to tvegana inter-pretacija in zveni morda sovražno, vendar menim, da ženske homoseksualnosti ne zanemaria toliko zaradi zavrtosti ali zato, ker se - po vseh izpadih, ki jih je imel do sedaj - ne bi spodobilo, temveč zato, ker jo smatra za več ali manj oprostljivo bagatelo, katere ni jemati zares. S tem se spet približuje moškim klišejskim predstavam o ženski homoseksualnosti. (Običajno moško prepričanje, da takšnim babnicam manjka samo en konkreten pas med noge, da bodo zopet vedele, kam spadajo, je preveč znano, da bi ga - opisno - morali znova podajati.) Tosettijeva knjiga ni poučna knjiga. fcla temo homoseksualnost v NDR poučna literatura na obstaja. Na tem mestu bi se rad zadržal pri pojmu »poučiti«, kajti z njim ne asociiram takoj stvarne literature: statistične raziskave, biološke razlage, anamnetični protokoli; kar razumem kotnekaj več od prvotne rabe tega pojma, je morda prej pričakovati od leposlovne literature; tudi od že uveljavljene gayevske literaiure, ki pogosto presega površne stvarne informacije. Nekoč sem naletel na intervju, ki se je ukvarjal s teorijami o Pasolinijevi smrti. Med drugim je bilo govora o trditvi morilca, da je konec koncev šlo za to, kateri od partnerjev bo prevzel eno od vlog pri spolnem občevanju. Fukati ali biti fukan, to vprašanje je vrh ledene gore. Temu se ne moremo izogniti, če Foto: Žiga Koritnik liiHlii! govorimo o posebnem v istospolnih odnosih. V resnici pa gre za to: razdelitev vlog v postelji in izven nje. Pri heteroseksualnih parih je igra vlog programirana že vnaprej. In če govorijo o homoseksualnosti, se heteroseksualne ženske in moški velikokrat zabavajo na temo - kdo je sedaj samička in kdo samec. Ta ugotovitev jim služi kot izvesna tabla, kot zadnje in skrajno defenzivno orožje, s katerim hočejo zaščititi svoje lastno občutljivo mesto. Tudi če se med homoseksualcema takšno vedenje z radelitvijo vlog naravno uteče, pa obstaja neka posebnost pri spolnem zbližanju dveh moških, v gayevskih ljubezenskih odnosih. To je odločno večja gibljivost v konstelaciji vlog, ali drugače rečeno, zapustitev toplega, varnega, oz-kega doma. Heteroseksualni moški pa se prav nasprotno omejujejo na skupno razreševanje stvarnih problemov, pa naj gre za stroj, žensko ali literaturo. Pri tem pa v bistvu počnejo le to, kar so počeli že kot dečki: skupaj gradijo gradove iz peska. Kakšne možnosti imajo srečanja in odnosi, v katerih razdelitev vlog ni že a priori določena, je eno od temeljnih vprašanj in snov za poučno literaturo. Razen obeh knjig Tosettija in Dornerja, ki, kot menim, zas-topata javno prepričanje, sem našel relativno malo literature, ki bi se ukvarjala s to temo. V tem pomanjkanju vidim neko določeno posebnost v NDR, ki se poleg tega še zelo razlikuje od situacije v tistih deželah, kjer je homoseksualnost prepovedana. Govoril bi o tabuju raztabuizirane teme, o nevarni hoji med prepovedjo in legalnostjo, med delnim razkrinkanjem in odločno zapostavljeno rehabilitacijo, med molčanjem iz sramu in javnim razglaševanjem. Založbe in časopisi, ki se -podobno kot založba »Rosa Winkel« v Zahodnem Berlinu ali »Forster-Verlag« v Frankfurtu - ukvarjajo v prvi vrsti s homoseksualnostjo, so v NDR v bližnji bodočnosti skorajda nemogoči. Že obstoječe, predvsem tudi leposlovne založbe in časopisi oklevajo, če naj uporabim ta evfemizem. Na tem mestu ne bi posebej omenjal medijske politike, ki se vrti okoli cenzure, samo- in pred- in medcenzure. Mene zanima predvsem to, kakšna marginalna in manjšinjska politika je to, da dovoli diskusijo o odstranitvi posameznih marginalnih skupin, in sicer lakonično celo pod pretvezo, da se o tem razpravlja v intersu teh skupin. (...) Nisem imel namena, na tem mestu zbrati po možnosti čim več primerov odkrite in javne dis-kriminacije homoseksualcev, ne dvomim pa v to, da taka vsesplošna diskriminacija obstaja. Seveda bo napredovanje v službi za gaya težje kot za kakega normalneža, nikakor pa mu kot razlog za njegovo stagniranje nihče ne bo navedel njegove spolne usmerjenosti.3 Homoseksualcem je nasploh zelo težko, ustaliti se v pedagoško orien-tiranih poklicih; trpijo jih le kot plesalce in natakarje. Eden od največjih problemov je za mnoge mlade homoseksualne moške služenje vojaškega roka. Ni potrebno veliko domišljije, da bi si predstavljali, kako gayi tekajo skozi šibe (nekdan-ja vojaška kazen, op. prev.), in kakšne strahove in sramoto preživljajo skriti homoseksualci med služenjem. Pri nabornih komisijah očitno nimajo enotne prakse. Zgodi se, da homoseksualcev sicer ne pregledajo, vpokličejo jih pa tudi ne, kar je za prizadetega po eni strani gotovo prijetno, po drugi strani pa nikoli ne ve, pri čem je in ali ga v naslednjem trenutku morda le ne bodo vpoklicali. Tako takšna praksa pušča samovolji veliko pros-tora. Prav tako ni običajno, da bi gaye pregledovali iz poljubnih razlogov - osebnostnih motenj ali recimo motenj v krvnem obtoku, težavah z vidom etc. Pogosto pa jih vpokličejo tudi, če so (izrecno) povedali, kakšne vrste je njihova spolna usmer-jenost. Ker služenje vojaškega roka seveda lahko razumemč izključno kot vzgojni ukrep - kdo pa še verjame v obrambo? - se motivacija za takšno ravnanje da izračunati na pet prstov. Končno pa te lahko pregledajo tudi zaradi homoseksualnosti, ki je po WHO še zmeraj razumljena kot bolezen. Razen seveda, če se služenje vojaškega roka popolnoma ukine. Druge rešitve ne vidim. Kajti: da bi pregledovali vse homoseksualce nasploh (seveda, če si sarni izrecno želijo opravljati to časno nalogo, služiti državi), bi čisto upravičeno lahko imeli za »nefer«, poleg tega pa bi to poteg-nilo za seboj še večje sovraštvo do nenadoma močno priviligiranih gayev... Vendar, tako ali drugače, pregledan ali ne, neprizadeti ostanejo, po Tosettiju, predvsem tisti neodgovorni, skrivni, čmoštevilkarski gayi. (...) Veliko je namreč prispeval k odpravi paragraf 175. Vendar je bila to kljub temu najmanjša kon-sekvenca, potem ko je sklepal na prenatalne vzroke za homoseksualnost.5 Toliko bolj nedos-ledna se po odpravi tega paragrafa zdi ohranitev paragrafa 151, po katerem se sodno preganja spol-no občevanje med odraslimi in mladoletniki. Paragraf 151 grozi z odvzemom prostosti do 3 let ali s pogojno obsodbo. Zakonodajalci imajo ver-jetno morasto vizijo, da bi ob odpravi tega paragrafa vsi homoseksualci med 18. in 80. letom razglasili vse dečke in deklice za ulova vredno divjad. Zdi se mi, da je tema homoseksualnosti med intelektualci postala moderna. Nezaupanje s strani homoseksualcev je opravičljivo. Manj pa razumem občasno histerično in nečimrno zapiranje znotraj scene in nepripravljenost za delovanje izven nje. Za - če se izrazim prijazneje - naraščajoče zanimanje intelektualcev za homoseksualnost je gotovo več razlogov. Eden od teh je morda nastajanje gayevskega gibanja, ki ne skuša ozaveščati samo homoseksualce, kar bi jim naj pomagalo lažje shajati z odklanjajočo okolico, temveč se trudi tudi za delovanje navzven, da bi se končno prebili iz getoiziranega bivanja, obdanega s prenašanjem, neodobravanjem in predsodki. Morda obstaja za takšno zanimanje tudi političen razlog. Ta izhaja iz interpretacije položaja homoseksualcev. Le-ti namreč prostovoljno ali pod prisilo odklanjajo bistvene nosilce družbe: zakon, družino. Vprašanje je, če skupina, ki je prisotna skoraj v celot-nem družbenem spektru (končno ne gre za versko sekto), ki je izključena iz podzidja družbe oz. le-to zavestno odklanja, ki je bila zaradi predsodkov in verske propagande a priori potisnjena na rob družbe, če takšna skupina ni na nek način najbolje predes-tinirana prav za upor proti tej družbi? Ob koncu tega razmišljan-ja naj omenim še to, da so intelektualci najbolj pripravljeni priznati homoseksualcem privilegiran status in sicer zaradi dejstva, da imajo le-ti kot ljudje brez družinskih obveznosti zelo veliko časa in tako s tem avtomatično predstavljajo večje naročnike kulture. Poleg tega je to skoraj edina skupina z imenovano spolnostjo, z izpos-tavljenostjo le-te pa ravna zavestnejše. Pravijo takole: jaz sem gay, ta je gay itd., nikoli pa se ne bi kakšen normalnež spomnil, da bi se kjerkoli predstavil kot heteroseksualec. Da mlado gayevsko gibanje v NDR, sestavljeno iz nekaj skupin znotraj večjih mest, dušijo poleg nezainteresiranosti, razprtij in razdorov znotraj njega samega tudi organi državne vamosti, se razume samo po sebi. Oblikovanje skupin je pod zelo nedoločljivimi pogoji kaznivo. Zato se ni čuditi, da je angažma te vrste s strani vamostnih organov ne samo nerazumljen, temveč tudi v veliki meri gledan z velikim nezaupanjem. (Skrajšano) osebnoizpovedno Zivljenjska in poklicna usoda 45-letnega Viktorja Premka je tipična za slovenskega malega človeka, ki ga je režim politične topoglavosti in samovšečnosti mlel v svojih birokratskih in skorumpiranih kolesjih. Premk, sicer mojster v kuhinji (v prostem času pa kipar - samouk), seje proti svoji volji zriašel v političnem kotlu, v katerem je moč argumenta izgubljala, argument močipa dobival. Izkusilje pota marsikaterega delavca, ki je šel skozi SODIŠCA ZDRUŽENEGA DELA - »legalnega« ščita političnih vel-jakov in pri tem okusil grenkobo izigranosti, naslajanja nadmoČi nad malim človekom. In izigrali so ga predvsem Ijudje, kiga niso zaščitili pred zlorabljanjem ustavnosti in zakonitosti, pačpajimje zakonodaja služila za uveljavljanje farsičnih političnih procesov. 1 VTHO - POSTOJNSKA J AMA - TOZD Gos-tinsko Postojna so pod vodstvom direktorja Jerka Cehovina resnično pristopili, da bi me sis-tematično onemogočili, bla tili in ši rili so laži o meni, mojem delu, predvsem pa so v meni hoteli prikazatiosebo, ki nima kaj iskati v gostinsko-turis-tičnem svetu. Edini cilj jim je bil, da me »zatrejo«, saj mi je z dneva v dan rasla priljubljenost pri zaposlenih, predvsem zaradi mojega odkritega spopada proti nepravilnostim, ki so se dogajale v TOZD-Gostinstvo. S Pivovarno Union v Ljubljani so bili v tesnih stikih. Nemalokrat sem bil deležen teh besed zapos-lenih: Končno se je le našel nekdo, ki se jim upa postaviti po robu, predvsem ČEHOVINU in njegovi MAFIJl Vendar, Viki - zapomnite si to: Postojna je kot mestece »PEjTON«. Ko so ogroženi interesi vodilne oziroma vodstvene strukture, naredijo vse, da človeka uničijo kot osebo, saj je denar tisti, ki vlada. Zveze imajo več kot odlične. Te preproške besede sem »vzel resno«, saj setn čutil iz pripovedovanja zaposlenih, da se bojijo J. Cehovina kot hudič križa. Danes jih še kako dobro razumem. Kajti denar je moč - moč pa je poosebljena v MAFIJI Jerka Čehovina. NAGRADE IN ZA VIST Leta 1985 sem bil postavljen za mentorja kuharski ekipi za tekmovanje na 33. GTZ-SRS v Portorožu. Vodja ekipe jebil izrrienovodja kuharske izmene v Hotel-u KRAS v Postojni EVGEN. Ivanka Simčič je bila zadolžena v ekipi za slaščičarski izdelek, vendar se je dva dni pred uradnim začetkom tekmovanja poškodovala, zato ni mogla sodelovati na tekmovanju in tudi sicer ni napravila ničesar. Po nalogu nadrejenih sem kot mentor vskočil na njeno mesto. Tisti, ki ve, kako strogo je tekmovanje in pravilnik organizatorjev GTZ-SRS, lahko razume, da dva dni priprav ne pomenita ničesar. Kljub temu sem s polno odgovornostjo pistopil k izdelavi izdelka. Torta - »REGATA 85'« - Por-torož je bila nagrajena s srebrno medaljo, katere pa še do danes nisem prejel, čeprav sem se do januarja 1990 trudil, da bi mi priznali moje delo. Tega niso storili slabih 5 let. Gospod Mihajlo Zver iz SSS ima zasluge, da sem v letošnjem letu končno prejel »priznanje« tovarišev iz Postojne. Vztrajam, da mi medaljo podelijo uradno - po protokolu pravilnika 33. GTZ-SRS, pa čeprav po 5. letih. Medalja je bila z diplomo podeljena na ime Simčič Ivanke, to pa je tudi vse, kar so naredili v Postojni. Prav dobro so se zavedali, da sem avtor tek-movalnega dosežka v Portorožu 1985. leta, zato me ne čudi Cehovinovo izvajanje, ko so me »lik-vidirali« s pomočjo samoupravnih organov in Petra Štefina, »nečaka Janka Štefina, ob pomoči družbeno političnih organizacij«. Pri pritožbi na DS je Čehovin pred svojo »družino« nastopil kot »BOTER« in slovesno oz-nanil: Naša ekipa THO-PJ še nikoli ni prejela tako malo priznanj kot na 33. GTZ-SRS. Za to je kriv Viktor Premk«. Seveda pa Jerko Čehovin ni povedal, da je PE Hotel-a KRAS prejela najvišje priznanje na 33. GTZ-SRS v Portorožu za urejenost Hotela, kvaliteto kuhinje, strežbe - skratka ponudbe, za kar imajo zasluge vsi zaposleni v tej PE za leto 1985 (od čistilke - do vodjePE). To priznanje je prejela vodja PE Jurič Anica v Portorožu osebno, Premk pa je vodil to leto kuhinjo Hotela »KRAS« tudi v času ocenitve s strani Splošnega združenja za Gos-tinstvo in Turizem SRS. Prav iz tega združenja so leta 1987 uradno protestirali (sekcija kuharjev in natakarjev: pod-pisala Križanič Adi in Janez Lenček) na RTV Ljubljana. Dopis je bil poslan dne 22. 04. 1987 na TOZD TELEVIZIJA LJUBLJANA, ZADEVA: Protest proti maličenju kulinarične stroke. Slovenski kuharji in natakarji, zbtani na 7. zboru Sekcije kuharjev in sekcije natakaiiev, najostreje protestiramo proti nastopom tov. Premk Viktorja, maličenju in nestrokovnemu prikazu priprave jedil na Vaši televiziji. TRIBUNA RADIO GLAS LJUBLJANE UKVVstereo: 100,2 MHz 102,4MHz rodioGL>«Slkibticinc iliiill Ne vem kolikičže sem se spet zaklin-jal, da je to poslednja vožnja z nočnim avtobusom. Tudi časopisni nas-lovi kot »15 mrtvih ob trčenju v drevo -pijani šofer izginil v noč«, meniso odvrnili od nočnih skokov, s katenmi prihraniškak dan za prijetnejše opravke, kot paje celod-neuno posedanje na tesnih sedežih. Na takšnih maratonskih vožnjah soprodajalci raznih priboljškov prav prijetnapoživitev. Ob vsakem najkrajšem postanku avtobus napolnijo žlobudrajoči glasovi, ki neutrudno ponujajo banane, ananase, koruzo, riz, vabljive slaščice, pečene kurje noge... Pisana povorka s pladnji in košarami se kar nekajkrat zvrsti skozi natrpan avtobus. Hrana, ki ti tako vztraj-no poplesuje pred očmi, te slej ko prej premami in po tretjem, četrtem obhodu ni skoraj nikogar več, ki ne bi nekaj grizljal. BENETKE DALJNEGA VZHODA k t Bangkok!« je nemarno zategnil šofer, " ko je pregreto vozilo obstalo sredi velike postaje. S težkimi vekami mežikam v soparno jutro in se čudim, od kod ener-gija vsem tem ljudem, ki neutrudno hitijo na vse strani. Brezvoljno se skušam vkrcati na najbližji mestni avtobus, ki mi ob vsesplošnem prerivanju seveda od-pelje pred nosom. Naslednjega se lotim bolj agresivno in brezobzirno, kot pač učijo izkušnje. Miniaturno čudo me nenavadno hitro spravi v Banglamphu, meko tukajšnjih popotnikov. Khao San - riževo polje, je kar prelepo ime za ulico, natrpano z najbolj cenenimi prenočišči. Sobe praviloma spominjajo na zaporniške celice. Poleg postelje je navad-no komaj dovolj prostora za nahrbtnik, okna najraje ni, skozi provizorične stene pa lahko neprostovoljno prisluškuješ nočnim dogodkom v sosednji luknji. Če imaš za povrhu še to srečo, da ti v sopami noči crkne ventilator, te res lahko mine volja do življenja. Tu se navadno kujejo načrti za pot na sever - med pisana plemena ali pa na jug, kjer se vabljivo ponujajo številni egzotičri otočki. Restavracije in male trgovinice, prenatrpane z raznovrstnim blagom so naravnane na zahodnjaški okus. Tajski obrazi so med množico popotnikov tukaj že skoraj redkost. Tujcev pa ulica ne vabi le s cenenimi prenočišči. Tu je mogoče najti prevoz na katerikoli konec dežele, za pretirano zasoljeno ceno ti priskrbijo vizo v nekdanjo Burmo, razvijanje filmov je najcenejše, na tem koncu sveta, če ti zmanjkuje denarja, tu lahko prodaš prav vse od nahrbtnika pa do fotoaparata. Malo težje, a ne nemogoče pa je najti celo kakšno zaposlitev. Za tiste, ki ne morejo več brez priljubljene glasbe, je ponudba piratskih kaset naravnost presenetljiva. Sebolj šokantna pa jecena -manj kotdolar po komadu. V Bangkoku je mogoče početi marsikaj. V železni turistični repertoar sodi seveda ogled najpomembnejših templjev in muzejev, za kanček pustolovščine ne smeš zamuditi krokodilje ali vsaj kačje farme. Po naporih ob izdatni večerji pa se prileže počitek ob tradicionalni tajski glasbi in plesih. Za nočne ptice je seveda dovolj barov in lokalov z erotičnim programom za vsa nagnjenja. Ražni časopisni oglasi sramežljivo ponujajo »družbo« mladih deklet - domačink ali tujk, ki so na razpolago noč in dan. Mnoge med njimije v vode prostitucije prignala revščina. Se posebno za dekleta revnih hribovskih vasi je to pogosto edini način, da omogočijo sebi in svoji družini spodobnejše življenje. Končno si lahko oddahnejo pred večno grožnjo lakote in namesto slamriate kolibe z blatnim dvoriščem, si lahko omislijo pravo hiško z vsemi pritiklinami sodobnega življenja. Cena za vse to pa ni majhna ... Za denar je mogoče kupiti le telo, ne pa tudi naklon-jenosti ali celo ljubezni. Na ulici so eg-zotične lepotice do svojih strank hladne in nenaklonjene. Pohotni tujec običajno zaman steguje roko po prikupni spremljevalki, ki najraje hodi korak za njim in skuša narediti vtis, kot da ga sploh ne pozna. Nekoč so mesto prepletali številni kanali, po katerih se je odvijal nadvse živahen promet. Žal pa so začeli vodne poti počasi a vztrajno zasipavati, s čimer je tudi vzdevek Benetke daljnega vzhoda začel toniti v pozabo. Na veliki, umazano rjavi reki Chao Phraya pa je tudi danes vedno živahno. Če želite kar najhitreje priti z enega na drugi fconec mesta, je rečna ladja gotovo najprimernejše prevozno sredstvo. Lesena barkača pa žal ne nudi niti kančka ugodja. Prepolna ladja prihrumi do lesene ploščadi, se jo dotakne le za trenutek in že odbrzi naprej, s še več potniki in manj prostora na krovu. Krmar se zanaša le na signale pomočnika, ki s piščalko v ustih Čepi nekje na kljunu barkače in skrbi, da ladja ne nasede na rečnembregu. Neprestano se izmenjujeta neznosen hrup motorja in ostri brlizgi piščalke, ki ti parajo ušesa. Če ti slučajno uspe priti do sedeža, te vožnja osreči še s potopis pljuski umazane vode, ki neprestano silijo čez rob barkače. KlongMonje edenizmed strankarskih rečnih kanalov, kamor je moč ubežati pred vročino, hrupom in gnečo velemes-ta. Mirna vodna pot je pravcata oaza miru. Sem lahko priplujeŠ z enim izmed dolgih čolnov, na koncu katerega kraljuje velik motor z značilno dolgo osjo, ki je nadvse primerna za plitve vode rečnih kanalov. Na bregovih se vrstijo tradicionalne lesene hiške. Pred vsako je veranda, običajno polna rož - vrtnic, hibiskusa, jas-mina. Življenje teče tod počasneje in nekako bolj umirjeno. Na lesenih stop-nicah, ki vodijo v vodo, se vrstijo perice, sem in tja se kopajo dekleta v tradicional-nem bombažnem ogrinjalu, s kratkih pomolov pa razposajeno skačejo otroci, ki so še posebno navdušeni, če med potniki v čolnu opazijo tujca. Čoln pristaja levo in desno, kjer otroci nestrpno pričakujejo starše, ki se vraČajo iz mesla. Za blagim zavojem se hiše nenadoma spremenijo. Zvrsti se špalir razkošnih vil in bogatih vrtov, ki zgovorno pričajo o premožnejših lastnikih. Počasi drsimo mimo nepogrešljivih templjev, sem in tja se bohotijo čudoviti vrtovi orhidej in ko priplujemo do konca, se sonce že skriva za vrhovi palm. Čas je, da se poslovim od mirnega kotička. Ob prvem mraku, ko se odpravim na lov za večerjo, so videti čez dan tako živahne ulice skoraj opustele. Tudi stoj-nice z rižem na sto načinov samevajo za I tr ie"Y ffcr> }>> i trsif>f L$t <* <• * you r<4> Ths< /> !> f&hiv THsss & Fw»!)*i <* «m & guiife t» aeeom : panv yo« fcr hvs L pm% s#t see»n<, J| & *«»ff»(«S8W»l š|| 24 hrs Ssmce M železnimi roletami. Toda za prvim vogalom je drugače. Nočni market se že počasi prebuja. Pod eno streho se peče na veliko. Tu je cel kup miniaturnih kuhinj s plinskim gorilnikom, nad katerim žari velika črna posoda, v kateri se krčka mar-sikaj. Vsaka stojnica nudi nekaj novega od rakov, školjk, rib pa do piščancev in za nas nenavadnih črvičkov. V oči sili pekoč dim, ki se dviguje iznad pregretih posod. Zvoki popularne glasbe se mešajo z ropotanjem loncev in vrvežom lačnih domačinov, ki posedajo na trdih okroglih stolčkih okoli majavih miz. »Hello, Hej You« ali pa dolg radoveden pogled, ki te spremlja lep čas, kaže da sem za domačine kar pestra poživitev večera. Sezona man-gov je na višku. Stojnice z vabljivimi sadeži ponujajo lokalno specialiteto: tt\ango, riž, kokosova krema, arašidi... Posladek pripravlja kar cela družina. Ata ima na skrbi riž, mama lupi zrele sadeže, otroci pa strežejo in pospravljajo z vedno polne mize. Fantiču vedrega pogleda se usta razlezejo v širok nasmeh prav ob vsakembatu napitnine. Čudim se, da je še povsod polno otrok, kljub pozni uri. No ja, počitnice so tu in pomoč v kuhinji je vedno dobrodošla. Res pa je tudi, da mnogi otroci na Tajskem ne poznajo pravega otroštva, saj denarja v številnih družinah ni nikoli dovolj niti za najosnov-nejše potrebe. Toda delo jim nič kaj ne greni življenja. Prav vsi so videti nekam dobrovoljni, le tu in tam je kak deklič že rahlo zaspan in utrujen. Toda še vedno ti vrne nasmešek. Dežela smehljajev pač! Tržnice na vodi so bile nekoč ena glav-nih zanimivosti Bangkoka, danes pa jih skoraj ni moč več najti, ali pa so namen-jene skoraj izključno turizmu. Živahna trgovina se je preselila na obalo in s tem izgubila ves nekdanji čar. Vodni market v vsej svoji lepoti pa je mogoče najti kakih sto kilometrov iz mesta. Damnoen Saduak oživi že v zgodnjih jutranjih urah. Z vseh koncev priveslajo v črno oblečene prodajalke z velikimi klobuki, ki jih varujejo pred močnim soncem. Ponujajo vse nenavadne sorte egzotičnega sadja in zelenjave. Zibajoči čolni so natovoijeni s pahljačami, slamniki, glineno posodo in podobno kramo za lokalna gospodinjstva. Med živahnim prometom se prebijajo tudi plavajoče kuhinje, kjer se kuhajo in cvrejo vse tiste grozno pekoče tajske dobrote. V vsesplošni gneči se nihče ne razburja zaradi pogostih trkov. Idila pa se v trenutku skali, ko v dopoldanskih urah tržnico okupirajo trume turistov. Kot sitne muhe prav povsod vtikajo svoj nos in z drago fotografsko opremo silijo v mirne prodajalcc Nekateri kalijo tišino s hrupnimi motornimi čolni, v katerih mrzlično pritis1 ^jo na sprožilce, medtem ko brzijo naprt-j, po strogo začrtani poti. Aranžmaji ala Tajska v petih dneh so pač hudo natrpana zadeva. Še poslednjič se vrnem v Bangkok. Pisanega vrveža, ki me je navduševal prve dni, skoraj ne zaznavam več. Časje, da se poslovimod skrivnostram templjev, živahnih tržnic, uličnih prodajalcev, dišečih venčkov cve^a pa tudi tistega bolj razvpitega dela velikega mesta. Šele na letalu zvem, da se Bangkok uradno imenuje Krungthepmahanak-hornbowornrattanakosinmahintarayut hayamahadilokpo pnop- paratratchathani-buriromudomratchha niwetmahasathan! Ime, ob katerem si gotovo zlomijo jezik tudi domačini pa je v vsakdanji rabi na srečo skrajšano le na Krungthep - mesto angelov... IgorFabjan FRANKFURT•DUNAJ•MOSKVA FRANKFURT : VSAK DAN V TEDNU MOSKVA: VSAK TOREK, ČETRTEK IN NEDELJO DUNAJ : VSAK TOREK, ČETRTEK, PETEK IN NEDEUO SVET VAM POLAGAMO V DLAN ADRIA AIRWAYS ADRIAA!RWAYS, 61000 UUBLJANA, KUZMIČEVA7 TEL: 061/ 318-944, TLX: 31268 ADAIR YU, FAX: 061/ 323-356 GOSPOSVETSKA6, TEL: 061/313-321, TLX: 31795 ADAlRYU,FAX:0§1/321-668 PREDSTAVNISTVA: BEOGRAD, MOSTAR, SARAJEVO, SKOPJE, SPLIT, TITOGRAD, ZAGREB, LONDON, NIKOZIJA RARIZ LAŽE PA NE LAŽE, CICIBAN CICIBAN, 1949 Dva velika Pred več kot sto letije živel največji slovenski pesnikPrešeren. Zlagaljepesmio svobodi, sanjal o domovini, kjer ne bo več krivic ne siromaštva ne neznanja. Zdaj postajajo Prešemove sanje resnica. NašTitojoustvarja. Prešerm je želel, da bi bik naša zemlja bogata in močna, naš Tito natn je povedal, kako jo naredimo bogato in močno. Prešeren je hotel, da bi se vsi naši narodi združili v Ijubezni do domavine in postali junaški ter neustrašni. Naš Tito jih je združil in usivaril junaško in neustrašno vojsko. Prešeren je pel o baklji Ijubezni in bratstvu. Verjel je, da bo ta baklja zaplamtela med Ijudstvi naše domovine. Naš Titoje to bakljo prižgal. Zdaj gori iz src nas vseh. CICIBAN. 1946 Pionirčekna grobu Mladi pionirček premišljuje, kako so mu fašisti ustrelili očeta, in gre na grob ter joka, Starejši pionir ga tolaži in pravi:nNe jokaj, saj veš, dajepadel zadomavino. Rajšimu dajnagrob venec. Pkmirček splete venec in ga nese na grob. CICIBAN, 1956 Partizanski grob Nekega nedeljskega popoldneva sem šel v gozd, v tisti del, kjer so se partizani borili z Nemci. Nisetn hodil po poti, prebijal sem se kar skozi grmooje. Hodil sem po mahu, nato pa sem začuden obstal. Pod smreko, le nekaj korakov proč, je stal na maligomili trhel križ. Partizanski grob sem pomislil. PristopU sem bliže in zagledal na križu črke: P.L., S.F.- S.N.I. 1943. Torej kratice imena tega junaka. Sedel sem kraj groba, a začutil sem, da sem sedel na nekaj trdega. Ko sem z rokami odstranil mah, so se mi prsti dotaknili mrzlega železa. Odstranil sem še ostali mah in izvlekel na dan težko partizansko puško. Skoraj mije zastal dfa. Torej toje ma izmed pušk, s katerimi so partizani podirali sovražnike! Skrbno sem jo pohžil spet na njeno mesto in jo pokril z nwhom. Potem sem z gozdnimi coet-licami okrasil grob._______________________ CICIBAN, 1969 Minilo je sto let, odkarseje rodil Leniru Gotovo veš, kdaj si se rodil. Vsako leto praz-nuješ svoj rojstni dan. Ne samo ti, k tuojemu rojstnemu dnevu ti čestitata mama in oče, brat in sestra in prijatelji. Vsako leto, ki ga preživimo, nam je drago, natn, ki ga živimo, in našhn najbližjim. Lenin paje že dolgo, karje umrl A vidite, Lenin še danes živipo vsem svetu? Prav letosje minUo sto let, karseje rodil. Kako to, da nismo pozabili na njegau. rojstni dati? Lenin je bil tisti, ki je vodil veliko Oktobrsko revolucijo v carski Rusiji. Lmin je bil tisti, ki je osnoval prvo sodalis-tično državo na. svetu: Zvezo sovjetskih socialis-tičnih republik. Lenin je bil tisti, ki je vodil delavski razred v boju za boljše življenje. Leninje tisti, kišedanes, čeprav ne živiveč, spodbuja vse tiste, ki si želijo svobodo in boljše življenje, k neprestanim bojem. Tudi naša država, Jugoskvija, je sodalistična država. Naši partizani so v vseh letih boja proti okupatorjem imeli za vzor Lenina. ZATO: Naj živi spotnin na velikega Lenina! CICIBAN, 1970. Rojstni dan Jugoslavije Kdaj si se H rodil, veš, naša Jugoslavija pa se je rodila 29. novembra 1943 v mestu Jajcu v Bosni. Takratje divjala po svetu druga svehrvna vojna. Fašisti so medjugoslovanske narode sejali razdor, da bi jim laže vladali. Tovariš Tito pa je pozval Slovence, Srbe, Hrvate, Bosance, Her-cegovce, Makedonce in Čmogorce, naj se združimo v boju za svobodo vn za boljši kruh. Tovarišu Titu in partizanski vojski so sledili tudi vaši starši. Narodnoosvobodilna vojska je ztnagala. Fašistisobilipremagam. Dočakalismo svobodo in tudi boljši kruh imamo. Zato lahko vzkliknemo za rojstni dan Socialistične federativne republike JugosJavije: Naj živi tovariš Tito, naj živi naša Jugoslavija! UUIbAN, 7y/7 Naša hrabra Lija: Lija se ni bala ne teme ne streljanja. Kadar je pokalo, kakor, da seje odprl pekel, seje plazila do ranjencev, jim pomagala v vame zaklone in jitn tam obvezovala rane. Lija je bila partizanska bolničarka, partizani paniso smeli kazati strahu. CICIBAN, 1972 Dve besedi Bel kamen, vanj dve vklesani besedi. Neznan partizan. Odkodje? Kako seje imenaval? Nihče ne ve. Beli kamen in dve besedi in šopek rož. Kdo ga je prinesel? Kdo ga je nabral? Nihče ne ve. Ve samo, zakaj gaje dal. CICIBAN, 1973. Cidbanova enciklopedija NARODNI HEROJje največjijunak v boju za osvoboditev domcrvine. Z junaškimi dejanji se najprej proslavi v krogu svojih najožjih sodelav-cev. Zaradi bistronmnosti in modrosti, drznosti in poguma, vztrajnosti in požrtvovalnosti, ter izredne iznajdljivosti premaguje tudi največje avire. Sam ali na čelu majhne skupine tavariše pogosto prodre skozi najtrši obroč sovražne vojske. Kjer drugi obupujejo, m zmaguje, ker neizmerno veruje v pravičnost svojega boja in je zato vsak trenutek pripravljen žrtvavati tudi svoje življetije za prostost svoje družine in domovine, za ztnago soborcev, za srečnejše življenje vseh poštenih in delovnih Ijudi. O taketn borcu se hitro širi glas, iz čete v četo, iz kraja v kraj. Soborcem postane vzornik, sovražnikom strah in trepet. Soborci ga izvolijo za svojega voditelja, sovražniki razpišejo velikansko nagrado za njegovo glavo. Toda k redkokdaj se podlemu in pMepnemu izdajalcu in savražniku posreči ukaniti junaka. Take borce in voditelje začno že tned vojno Ijudje primerjati z znanimi junaki iz pravljic in pripovedk, s Petrom Klepcem in Kraljem Matjažem, z Mar-tinom Krapanom in Matijem Gubcetn. V naši ožji domcrvini Sloveniji je prijeb že med narodno osvobodilnitn bojem in po vojni odlikovanje: Red narodnega heroja -161 borcev. Med prvimi varodmmi heroji so bili: Tone Tomšič, Slavko Šlander, Ljubo Šercer, Franc Rozman-Stane m Janko Premrl- Vojko. Kakor mtiogi drugi, so žrtvouali svoja žiuljenja za pros-tost. Po vojni sojih iz skritih partizanskih grobav sredigozdav prepeljali v skupno grobnico narod-nih herojev sredi Ljubljane. CICIBAN, 1974 Ljubezen do domovine Najraje se igram vojno. Jaz sem vedno par-tizan, fašist je pa moj mhjši bratec, da ga lahko prebunkam. Ko bom velik, bom ofidr. Zato $e pridno učitn. Tudi moj mlajši bratec že zna narisati partizana. D.H. Zamudili ste!!!! Nagrada za pravilno rešeno križanko ni več 6, temveč 4 mesečna naročnina na naš časopis. (še to je preveč) IVAN MAČEK - MATIJA Ne oziraj se, Matija ! Foto: Tomi Drozg Odgovori tudi na vprašanja, ki so ti jih "pozabili" postaviti. T#^H* POLITICNI TRIBUNIN KOLEDAR VSA DOBRA DELA DARUJ TA MESEC DUŠAM V VICAH USMILITE SE, USMILITE SE VSAJ VI, PRIJATELJI MOJII HRV.: STUDENI. SRBSKO: HOBEMBAR ČEŠKO: LISTOPAD. BOLG.:HOEMBPMM. POLJSKO:L1STOPAD. RUSKOrHOflBPb.