ZA 7. NAGRADO BELE KRAJINE
1. maja ob ,14.30 bo na novih progah v Brezju pri Crmošnjicah tradicionalna mednarodna dirka v motokrosu, ki jo že vrsto let z uspehom pripravlja črnomaljsko AMD Bela krajina. Na 7. dirki .,Za nagrado Bele krajine" bodo tudi letos nastopili vrhunski tekmovalci iz Italije (6 voznikov), Avstrije (3), ZRN (4), Švice (1) in Jugoslavije. V kategoriji do 125 kubikov se bo pomerilo 35 nastopajočih.
Prav nič manj zanimiva dirka se obeta v kategoriji do 50 kubikov, ki bo veljala za državno prvenstvo. Nastopilo bo nekaj več kot 30 tekmovalcev, med njimi tudi Črnomaljci, ki so zlasti na domačih progah redno presenečali, osvajali prva mesta in točke ter razveseljevali domače gledalce.
SEVNICA: OCENA DELA SINDIKATOV
V ponedeljek so se sestali člani občinske konference ZK v Sevnici V razpravi so ocenjevali delovanje Zveze sindikatov in komunistov v njej. Ocena je na splošno ugodna. Za vpetost dela, osnovnih organizacij v delo konference ZK velja omeniti štirih osnovnih organizacij, ki so o gradivu razpravljale pred sejo občinske konference ZK in predhodno Posredovale mnenja. To so bile OO \ ZK sevniške osnovne šole, Kopi-3 tarne, sevniške pošte in Komunale.
V Trebnjem in Semiču praznik vina
Bogat spored prireditev
Za prireditve, kot jc dolenjska cvičkarija", ki je osrednja in zelo priljubljena takšna prireditev dolenjskih vinogradnikov in ljubiteljev njihovih vin, velja, da so dobro obiskane kljub majhni reklami. Toda vseeno moramo spet ponoviti, da se bo letošnje srečanje dolenjskih vinogradnikov začelo 26. aprila v trebanjskem „Trimu“ ob 9. uri dopoldne s skupščino Društva dolenjskih vinogradnikov, nadaljevalo s podelitvijo nagrad najboljšim in se končalo s pokušino, ki bo trajala do 21. ure. Drugi dan, to je 27. aprila, se bo „cvičkarija” nadaljevala spet s predavanjem o vinogradništvu in kletarjenju ter pokušnjo. Kot zanimivo in priv-kčno novost pa prireditelji °bljubljajo, da bodo pripravili in omogočili tudi nakup ustekleničenih nagrajenih vin. Letos pa k° tudi bogatejša vinogradniška
razstava.
Letošnja razstava belokranjskih vin v Semiču se bo začela v soboto s slavnostno sejo Društva vinogradnikov Bele krajine in s Podelitvijo priznanj najboljšim ^ogradnikom. Najboljša vina ®odo v soboto in nedeljo na Ogled in seveda pokušnjo v ■etnih prostorih semiškega mu-žeia. Ob vinu bo te dni tudi yazstava lovskih trofej ter razsta-® fotografij z belokranjskimi °biskovalci pa si bodo nko ogledali tudi sodobno 'n°gradniško in kletarsko me-Alzacijo.
(j. Organizatorji so poskrbeli tu-d! *a kulturne in zabavne prireji Tako bo v soboto na terasi f tela Smuk nastopila semiška
'klorna skupina, zvečer pa se ^ a° mladi vinogradniki na u/20. pomerili v znanju s tega ^etijskega področja. V nedeljo zajj1”?' Uljeva Kač predavala o v J1-' rastlin, zadnja prireditev
Pril' i^U te tra(iicionalne in prJ.ub|jene razstave vin pa bo i>e J!aVa domače igralske skupi-kom j J?° nastopila z Molicrovo edijo ..Namišljeni bolnik”.
Varnost pod drobnogledom
V JE Krško napravljeno vse po najstrožjih predpisih
Misija mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju je minuli teden v Krškem pregledala vso dokumentacijo in dosežke na projektu jedrske elektrarne. Opravila je prvo revizijo varnostnega poročila, ki sta ga pripravila inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane in inštitut Rudjer Boškovič iz Zagreba. O rezultatih bo misija v skladu s pogodbo, ki jo ima naša država z dunajsko agencijo, natančno poročala jugoslovanski vladi.
Člani misije so v pogovoru z novinarji, izjavili, da so zadovoljni z rezultati opravljenega dela in daje varnost obratovanja JE Krško zagotovljena ne le po ameriških ampak tudi po najstrožjih mednarodnih predpisih.
POGOVOR Z NOVINARJI
„Tu smo, da ocenimo, če je napravljeno vse tako, kot mora biti”, je predsedujoči član izjavil novinarjem. „Bili smo pozorni ne le na tehnična vprašanja ampak tudi na druge probleme, ki bi se lahko pojavili in ogrozili varnost, od potresa do poplav ipd.” S tem v zvezi je misija predlagala JE nekaj dodatnih analiz in nalog, katerih rezultate bo prihodnjič spet ocenila z vso natančnostjo. V varnost JE ni' izrazila prav nobenih dvomov in zadovoljna je bila tudi z dosedanjim šolanim kadrom, kar je za varno obratovanje JE prav tako pomembno.
V JE v Krškem so v petek, 18. aprila, začeli z več dni trajajočim poizkusom, tako imenovanim hladnim testom. Vest o tem je sporočil novinaijem direktor inž. Janez Dular, hkrati jih je obvestil, da je isto popoldne prispela v JE prva pošiljka goriva z 21 gorilnimi elementi. Pripeljali so jo v kontejnerjih z dvema kamionoma, ki sta zjutraj okoli 7.50 krenila iz koprske luke. Krenili bosta še dve pošiljki goriva, prva v juniju, druga v septembru ali oktobru.
J.T.
*	5
5	i	*
Bralcem čestitamo
\
| za dan OF in praznik dela / j
D’flCaftL
ŽELEZNICA BO RAZBREMENILA CESTE - Dela na velikem gradbišču na industrijskem tiru novomeške tovarne IM V gredo h koncu. V torek, tri dni pred otvoritvijo so delavci opravljali še zadnja dela na najsodobnejših signalnih napravah, da bo vožnja po tirih res vama. (Foto: J. Pavlin)
Jutri pripelje vlak v IM V
Na slavnostno otvoritev industrijskega tira in železniške postaje v IMV, kjer bo govoril dr. Anton Vratuša, vabljeni tudi občani — Sledil bo ogled tovarne
V petek, 25. aprila ob 1030, bo v novomeški tovarni IMV veliko slavje, ko bodo izročili namenu industrijski tir, obenem pa bo otvoritev obnovljenega okolja grmskega gradu. Na tej svečanosti, ki šteje kot največja delovna zmaga v okviru prvomajskih prireditev, bo slavnostni govornik predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša.
V izredno kratkem času zgrajeni industrijski tir ki vodi iz bližine
šmihelskega pokopališča s progo Novo mesto - Metlikaproti tovarni IMV čez 580 metrov dolg viadukt in je za IMV izrednega pomena. Skupno je zgrajenih 4400 metrov železniške proge v dolžini 900 metrov, obenem pa so ob vhodu v tovarno zgradili tudi železniško postajo, od koder bodo natovarjali in iztovarjali blago in izdelke.
Ob tej priložnosti bo v IMV tudi prvič pripeljal „zeleni vlak“ na Dolenjsko, ki bo v Ljubljani sprejel
številne goste. Proslava v IMV pa je odprtega značaja, zato vabijo nanjo kar najširši krog občanov, ki jih zanima napredek naše največje dolenjske tovarne. Dostop je po Trdinovi cesti, parkirišče pa pri gradu. Po svečanosti bo za goste in občane organiziran ogled celotne proizvodnje IMV. Še posebej vabijo na otvoritev občane okoliških krajevnih skupnosti, da bi spoznali svojega največjega „soseda**.
R. B.
t
Sneg nas je presenetil
Avtobusi niso vozili ali pa so vozili neredno — V Ribnici ni delala centralna kurjava — Pločniki neočiščeni
Do minulega ponedeljka zjutraj je na Kočevskem zapadlo v nižinah okoli 25 do 30 cm snega, ponekod pa celo pol metra. Sneg je spet potrgal električne žice, da so bila nekatera naselja brez elektrike (Mozelj, del Ribnice, Žimarice itd.).
Tudi avtobusi so v ponedeljek vozili zelo neredno ali pa sploh ne. Tako ni bilo avtobusa, ki vozi delavce z Mozlja. Tudi proti Ljubljani nekaj avtobusov ni odpeljalo.
V Ribnici je sneg povzročil največ nevšečnosti stanovalcem v novem naselju Veljka Vlahoviča, kjer že teden dni ni delala centralna kurjava. Okoli 200 stanovanj, katerih je blizu 600 stanovalcev je zmrzovalo, zaradi česar je o tej zadevi že takoj v ponedeljek zjutraj razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine.
Ceste so bile nekatere splužene, druge ne.
Sneg je povzročil precej prometnih nevšečnosti. Avtobus, ki je iz Kočevja peljal proti Ljubljani, je v Mrtvicah postavilo povprek čez cesto. Radio je sicer poročal, da se je prevrnil, kar pa na srečo ni bilo
ZIMA ZAMAHNILA Z REPOM - Marsikdo je sneg za letos te odpisal, spravil zimsko garderobo in že razmišljal o toplem dopustu na morju. Toda v ponedeljek je bilo ponekod snega do kolen! Bolj kot cestne službe, ki jih to pot upravičeno nismo našli pripravljenih, so se južnega snega zbali kmetje, gozdarji, vinogradniki in sadjarji, saj je marsikje sneg lomil veje dreves, otresel cvetje in grozil z zmrzaljo. Eno je gotovo: bolj kot snega so se v ponedeljek zjutraj novomeške gospodinje razveselile pralnega praška, ki so ga brez poznanstev delili "v vsakomur v trgovini „Pogač a” na Glavnem trgu. (Foto: Jc : °avlin)
res. Sneg je tudi mnogim drugim vozilom povzročil večje in manjše težave.
J. PRIMC
• Nova železniška postaja, ki je primer sodelovanja in povezovanja železnice in industrije, bo največja slovenska izvozna postaja. Ze od ponedeljka naprej bodo, kot zatiju-jejo v tovarni, s te postaje vsak dan odpeljali blago v vrednosti pol milijona dolarjev. V prihodnjem letu načrtujejo celo 1 milijon dolaijev vredno vsakodnevno odpremo izdelkov Industrije motornih vozil.
ZA PRAZNIK OČIŠČENE BREŽICE
Krajevna skupnost Brežice poziva za danes popoldne meščane na delovno akcijo, da bi pred praznikom čistili zanemarjeno mesto. Sodelovanje so obljubile delovne. organizacije, društva, mladina in hišni sveti. Krajevna skupnost bo poskrbela za odvoz smeti. Zbirališče prostovoljcev za današnjo akcijo je ob 14. uri pred gasilskim domom. Krajevna skupnost je zagotovila tudi brezplačne sadike okrasnega drevja, da jih bodo krajani danes lahko posadili.
Ž
#
5
s
s
s
*
*
*
*
*
*
i
L
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V sredo, 7. maja, bomo novinarji Dolenjskega lista obiskali krajevno skupnost Krško - polje v krški občini. S krajani se bomo pogovarjali v gostilni Pacek na
DRNOVEM
Pričakovali jih bomo ob 18. uri. Upamo, da se bodo rade volje odzvali našemu vabilu, saj se ta mlada krajevna skupnost zagotovo spoprijema s številnimi problemi, o katerih naj bi ljudje tokrat spregovorili novinarjem.
Dragocene
izkušnje
Pred letošnjim dnevom OF
V okviru priprav na oborožen boj proti okupatorju je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Centralni komite KPS je pravilno uvidel, da bo uspešnost osvobodilnega boja odvisna od čim večje enotnosti slovenskega naroda. OF naj bi bila tista organizacija, ki naj bi slovenski narod združila — ne glede na prejšnje strankarske in druge razprtije - in ga privedla v boj proti okupatorju.
Tako je prišlo v Ljubljani na pobudo Centralnega komiteja KPS 27. aprila 1941 do ustanovnega sestanka OF. Poleg delegacije CK KPS so se ustanovnega sestanka udeležili predstavniki krščansko-socialistične skupine, slovenskih kulturnih delavcev in demokratičnega krila v „Sokolu“, torej zastopniki tistih skupin, s katerim je imela KPS akcijski sporazum že pred aprilskim zlomom. Ustanovni sestanek OF je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine. Po deželi je trenutno uspevala hitlerjevska dema-goginja. V Ljubljani so visele italijanske in hitlerjevske zastave, bivši oblastniki, uradni politiki in stran-karji, ki so se pred kratkim še penili od nacionalističnih fraz, so se začeli takoj javno vdinjati okupatorju. Kljub težkemu stanju se je ustanovni sestanek OF na predlog KPS zaedinil v oceni o trenutnih uspehih hitlerjevske demagogije, ki jih je zakrivila protiljudska politika nekdanjih oblastnikov in da so ti uspehi le prehodnega značaja, da pa je na vidiku množično narodnoosvobodilno gibanje. Nacistična fanatičnost se tega takrat še tega ni zavedala!
V mesecih po ustanovitvi se je osvobodilna fronta nenehno krepila in širila med slovenskimi delovnimi ljudmi. Zgradila je ipogočno organizacijo," ki je postala zgled za druge pokrajine v Jugoslaviji
Jeseni 1941 sta ugled in moč OF že tako narasla, da so ljudje izpolnjevali ukaze in navodila OF,okupatorjeve naredbe pa sabotirali. Vrhovni plenum OF seje zaradi te moči jeseni 1941 proglasil za Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Kot tak je izdal pomembne odloke o vključitvi slovenskih partizanskih enot v skupno jugoslovansko vojsko, o narodnem davku, o posojilu svobode in o kaznovanju narodnih izdajalcev. V tistem času je OF izdelala svoj borbeni program, ki je znan pod imenom »temeljne točke OF“. V njih je bila poudarjena nujnost takojšnjega boja. ;
Zgodovino boja OF za osvoboditev slovenskega naroda ne beremo le kot golo, zgodovinsko dejstvo. Aktivisti Socialistične Zveze kot naslednice OF, jo prebiramo, da bi se znali danes - ko v bistveno spremenjenih pogojih gradimo samoupravne socialistične odhose — opreti na izkušnje iz zgodovihe, na. izkušnje OF kot najširše politične organizacije, s širokim političnim programom, ki je dala politično osnovo za udeležbo množic v oboroženi fazi naše revolucije in perspektivo tej revoluciji. Podobno vlogo je OF, in njena naslednica SZDL, uresničevala tudi v vseh kasnejših obdobjih, v skladu z vsakokratnimi družbenimi pogoji ter ob jasnem spoznanju, da sc demokratični proces osvobajanja človeka in njegovega dela ne more razvijati spontano, mimo spoznanih interesov delavskega razreda in brez organiziranega subjektivnega dejav-
mka*	LOJZE	RATAJC
Sami kos prenekateri težavi
V Jutranjki, Stillesu, Lisci in Metalni budno spremljajo ustalitvena prizadevanja - V torek je delovna skupnost predsedstva CK ZKS obiskala sevniško žago in Jugotanin
Minuli teden se je mudila v številnih osnovnih organizacijah ZK sevniške občine delovna skupina predsedstva vodstvom izvršnega sekretarja Bojana Klemenčiča kar tri dni.
organizacija] CK ZKS
pod
V razgovorih ni manjkalo kritičnosti in prizadevnosti za iskanje rešitev. V že znanih težavah konfekcijske industrije je lani Jutranjka dosegla lepe proizvodne uspehe. Prizadevanja za ustalitev gospodarstva temu 1.400-č lanskemu kolekti-
vu niso nič novega. Kako se bodo lotili ukrepov doma, so se v številnih razpravah dogovorili že novembra lani, posamezne rešitve pa zdaj « ( * • (Nadaljevanje na 4- strani) ,
Do konca tedna bo prevladovalo suho in hladno vreme. Še zmeraj bo nevarnost pozebe.
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Po sedmih letih boja, več kot deset tisoč mrtvih, neskončnem nasilju in zatiranju, je šest in pol milijona temnopoltih prebivalcev nekdanje britanske kolonije Rodezije dočakalo svoj veliki trenutek proglasitev nove svobodne in neodvisne države Zimbabveja, v kateri bodo poslej lahko enakopravno živeli s približno čert milijona belcev.
Neodvisnost so proglasili opolnoči od 17. na 18. april na nogometnem stadionu v
Zimbabve: svoboda in neodvisnost
predmestju Salisburija v pristojnosti okoli 40.000 ljudi in številnih uglednih državnikov sveta.
Jugoslovansko delegacijo je vodil član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, ki se je kasneje med svojim bivanjem v Zimbabveju srečal s številnimi državniki med njimi Indiro Gandhi, Kennethom Kaundo, Ul Hakom in drugimi
Ko se je na drog počasi dvignila zastava (črno-belo -zeleno- mmeno-rdeča) nove države in sta prisegla predsednik republike Canaan Babana in ministrski predsednik Robert Mugabe, so milijoni temnopoltih Afričanov začeli svoje praznovanje na ulicah mest in vasi, medtem ko je, sodeč po poročilih, bela manjšina proslavo in razglasitev neodvisnosti spremljala doma po televizijskih sprejemnikih.
In to je tudi ena izmed značilnosti nove — za poldrugo Jugoslavijo velike -države, v kateri bo treba še precej truda in naporov, da se bo sodelovanje med rasama resnično utrdilo. Belci (ki imajo v novi vladi dva ministrska položaja) so namreč lastniki velike večine najboljše obdelovalne zem-
lje, industrije in trgovine. Premier Mugabe jim je ponudil roko sodelovanja in zdi se, da so jo sprejeli in to je dobro, kajti temnopolti in belci v Zimbabveju potrebujejo drug drugega, saj bodo morali skupaj živeti
ITALIJA: UDAREC RDEČIM BRIGADAM
Italijanske varnostne sile so kot vse kažy zadale odločilen udarec teroristom Rdečih brigad, saj so zaprle okoli petdeset članov te skupine, med njimi tudi večino najvišjih voditeljev.
Še pomembneje je, da so začeli nekateri ujeti teroristi pripovedovati podrobnosti o organizaciji in delovanju te teroristične skupine, ki je med drugim v vrsti spektakularnih napadov ubila tudi znanega italijanskega politika A Ida Mora.
Vse podrobnosti še niso znane, toda zdi se, da je italijanski policiji uspelo porezati malone vse niti, ki so povezovale italijanske teroriste in jim odločilno spodrezati korenine.
Za zdaj se je zvedelo, da so napad na Alda Mora organizirali in ■ izvedli teroristi Rdečih brigad sami in brez sodelovanja ter pomoči tujine. V prvih tednih po napadu na Alda Mora je namreč prevladovalo prepričanje, da so v akciji sodelovali tudi nekateri drugi (predvsem zahodnonemški) teroristu
Pomemben je tudi podatek, ki ga je dobila policija med dosedanjimi zaslišanji, da so namreč orožje dobili od neke palestinske teroristične organizacije in ne, kot je to svoj čas na široko pisal zahodni tisk, iz Češkoslovaške.
Medtem pa je v Rimu italijanski parlament izglasoval zaupnico vladi Francesca Cossige, kar je verjetno vsaj deloma tudi posledica uspešnega nastopa italijanske policije proti teroristom.
JANEZ ČUČEK
VSE ZA NAKLONJENOST VOLIVCEV - Bolj ko se bližajo ameriške volitve (novembra letos), bolj vneto posegajo vanje tisti, ki kanijo sodelovati v boju za belo hišo. In kajpak počnejo to tudi družinski člani ameriškega predsednika Carterja, ki se poteguje za še en predsedniški mandat. Njegova soproga Rosalyn je te dni v Kansas Cityju na primer takole metala frisbee (okrogel krožniček iz plastike) in si nato sama sebi čestitala nad uspelim metom. (Telefoto: UPI)
Konec oblasti „v imenu delavcev”
Kolektivno delo, ki ga uvajamo, je eno najpomembnejših načel političnega sistema
Jugoslavija že dolgo zbuja pozornost svetovne javnosti s svojo izvirno potjo v socializem, v zadnjem obdobju pa še zlasti z idejo in prakso kolektivnega dela, odločanja, odgovornosti in vodenja. Ta ideja izvira iz same narave in bistva socialističnega samoupravljanja in se v praksi že utijuje v vseli njegovih delih. Kar se je mnogim zdelo vizija daljne prihodnosti, postaja zdaj uresničljiva stvarnost.
Tako imamo pri roki že pomembne izkušnje kolektivnega delovanja, ki se porajajo iz prakse najvišjih in najdogovornejših teles - predsedstev SFRJ in CK ZKJ. Te izkušnje zdaj prenašamo na vodstva družbenopolitičnih organizacij, hkrati pa pripravljamo ustavne spremembe, ki naj bi že letos omogočile prilagoditev celotnega delegatskega sistema kolektivnemu delu in odgovornosti. Vse to potrjuje, da postaja kolektivno delo univerzalno načelo.
Dosedanji primeri delovanja predsedstev SFRJ in CK ZKJ že nekaj let dokazujejo, kako je kolektivno delo lastno našemu sistemu in kot takšno nezamenljivo. Njegove prave prednosti se bodo še bolj izrazile, ko se bo delo teh teles oprlo na podobno delo v vseh družbenopolitičnih organizacijah in skupnostnih. Takrat ne bodo samo usihali pojavi hierarhičnih odnosov, liderstva, ob-lastižeijnosti, marveč se bodo v celoti sprostile pobude vseh resnično sposobnih ter ustvarjalnih delovnih jjudi. V kolektivnem delu se vloga osebnosti nikakor ne izgublja: posameznik mora imeti možnosti,
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na osrednji svečanosti ob 60. obletnice železničarske stavke v Ljubljani je zbranim
Sregovoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva C ZKS in med drugim dejal:
»Prav dobro so nam še v spominu Titove besede, na enajstem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je med drugim dejal: »Nekateri naši ljudje ... preprosto govorijo: samo da bi ostalo tako, kalcor je zdaj. In ne le, da bo ostalo tako, ampak bo zmerom bolje. In mora biti bolje.,.”
V novo in boljše, s trdim delom in odgovornostjo, z zaupanjem vase in v prihodnost - to naj bo naše zagotovilo, ki naj na dan železničarjev spremlja naše pozdrave in želje za tovariša Tita.
„Mora biti bolje...”
Hvaležni smo mu, ker nas je oborožil s pomembnimi spoznanji in sredstvi, ki nam zagotavljajo nove uspehe in zmage v prihodnosti.
Našega dolga mu ne vračamo le z besedami, kajti predobro se zavedamo, da je mogoče meriti vrednost naših besed, naših sklepov, naših resolucij le z dejanji, z rezultati našega boja za samoupravljanje in znotraj njega za stabilno gospodarstvo, za učinkovito družbeno organizacijo. To je preizkušnja današnjega in jutrišnjega dne. 2e zdavnaj smo se odločili, da bomo gradili socializem v dejanju, ne v deklaracijah. S te poti ne bomo nikdar zašli, kajti velika prihodnost socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije je še pred nami.”
,,ZIMSKI CAS? ”
Na zasedanju zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno politiko so pod predsedstvom Svetozarja Pepovskega sklenili, da
bomo Jugoslovani v zimskih mesecih premaknili kazalce za eno uro nazaj. Kot so poudarili, bo to precej prispevalo tudi k varčevanju energije, povečanju produktivnosti dela -delovni čas se bo v večji meri prilagodil delavčevemu bioritmu.
BREZ NEVARNOSTI
Varnostni ukrepi med gradnjo jedrske elektrarne Krško zagotavljajo, da bo prva tovrstna jugoslovanska elektrarna delovala brez nevarnosti za okolico.
To so na tiskovni konferenci sporočili člani mednarodne agencije, ki preverjajo izvajanje varnostnih ukrepov atomskih elektrarn.
V Krško je ta teden prispela tudi prva pošiljka goriva. Med 121 elementi, ki bodo potrebni za triletno delovanje elektrarne, jih je prek luke Koper prispelo 34.
URAVNILOVKA?.
Analiza lanskih osebnih dohodkov nedvoumno potrjuje, da je uravnilovka še zelo trdno zasidrana v naši samoupravni praksi. Po nekaterih izračunih je v 28 odstotkov ozdov razmerje v OD med najbolj odgovornimi in zaslužnimi v kolektivu in tistimi, ki morda samo statirajo ali celo odkrito zabušavajo 2:1, v 30 odstotkov ozdov pa 3:1. Torej je v več kot polovici ozdov razpon med OD pod razmerjem 4:1, kar naj bi bilo normalno za stimulativno delitev v naših pogojih.
STATISTIKA
V zadnjih nekaj mesecih je prišlo do padca realnih dohodkov. Januarja in februarja so se znižali za 1,2 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani. Življenjski stroški so se marca povečali za 2,9 odstotka v primerjavi s februarjem, v prvih treh mesecih pa so bili za 23 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.
MILAN MEDEN
da v skupnem delu s sodelavci lahko izrazi svoje sposobnosti, sam pa mora biti pripravljen ne samo delati v kolektivu, marveč tudi odgovarjati osebno za vse, o čem# se odloča kolektivno. Za to pa 'se je treba znebiti nekaterih starih navad in se mnogo bolj odgovorno kot doslej ter resno lotevati nalog in dolžnosti.
Nedvomno lahko pričakujemo, da bo kolektivno delo bistveno prispevalo k razvoju in utrjevanju samoupravnega sistema, zlasti še k povečanju njegove učinkovitosti. V delo bo vključenih veliko delovnih ljudi, predvsem takšnih, ki bodo dokazali svoje sposobnosti. Njihovo delo bo bolj odprto in izpostavljeno javni presoji, bolj ovrednoteno na osnovi resničnih rezultatov in manj cenjeno zaradi funkcije ter naziva. Iskanje najboljših rešitev in oblikovanje smotrnih odločitev bo zahtevalo od slehernega posam eznika v kolektivnem delu načelnost, pripravljenost za dogovarjanje in upoštevanje mnenj drugih, vztrajnost pri reševanju nasprotij in usposobljenost, da v okviru kolektivne odgovornosti zavestno sprejema tudi osebno odgovornost.
Pri uresničevanju načela kolektivnega dela, odločanja, odgovornosti in vodenja je zdaj naša glavna naloga boj proti tehnokraciji, birokraciji in liderstvu. Ti pojavi so bolj izraziti tam, kjer ni dovolj razvito samoupravljanje, kjer kopičijo funkcije in kjer so hierarhični odnosi pognali globoke korenine.
TELEGRAMI
TEHERAN Iranske oblasti so zaprle vse univerze v državi. Vse neislamske, posebno pa levo usmerjene študentovske organizacije morajo zapustiti univerze in visoke šole v več kot 20 iranskih mestih, kjer študira okrog 100.000 mladih ljudi. Začela se je, tako piše z zelenim naslovom čez celo prvo stran list islamske republikanske stranke (Homeinijeve) „Dzumhurie Eslami”, islamska kulturna revolucija. Iranski revolucionarni svet, ki smatra, da akcija razbijanja političnih centrov na univerzah, ki jo je ukazal Imam Homeni, ne teče dovolj naglo.
OSWIENCIM - Z velikim narodnim zborovanjem so se spomnili 35-letnice osvoboditve tega taborišča smrti, največjega grobišča na svetu. Taborišče, ki je znano tudi pod imenom Auschwitz-Birkenau, je bilo ustanovljeno po naročilu vodje Hitlerjeve policije Himmlerja, 27. aprila 1940, v njem pa je bilo v 1682 dneh, kolikor časa je delovalo, ubitih štiri milijone ljudi iz 29 evropskih dežel, med njimi tudi številni Jugoslovani.
NEW YQRK, BEJRUT - Generalni, sekretar OZN Kurt Waldheim je najostreje obsodil uboj dveh irskih Vojakov, pripadnikov mirovnih sil OZN v južnem Libanonu. Waldheim je poudaril, daje uboj teh dveh vojakov mirovnih sil brez primere v zgodovini najpomembnejše dejavnosti OZN in hkrati v celoti podprl izjavo Varnostnega sveta v zvezi s tem dogodkom. Generalni sekretar OZN je izjavil, da sc bo s člani Varnostnega sveta pogovoril o ukrepih.
Zaradi prešibke moči samoupravljanja prihaja pogosto do pojavov intervencij na vseh področjih - pri pridobivanju in delitvi dohodka, pri določanju cen, uvozu, pogojih kreditiranja, pridobivanja deviz, carinskem varstvu, prodobivanju investicijskih sredstev zunaj samoupravnih tokov. Sredstva v bankah, skladih, SIS in delu proračuna so prav tako pod vplivom dejavnikov zunaj družbenih mehanizmov, ki ta sredstva usmerjajo. Prevelika je še vloga direktorjev, šefov upravnih odborov in predsednikov, ki so člani tudi mnogih drugih pomembnih in uglednih organov. Tisti hierarhični sistem s poudarjenim „rangiranjem” po položaju na kadrovski lestvici prispeva h krepitvi vloge predsednika.
To .jangiranje ljudi” po položaju pa je v ostrem nasprotju s samoupravnimi socialističnimi družbenoekonomskimi odnosi.
Veliko znakov kaže, da smo po kongresih ZK zmanjšali ostrino boja proti' birokratizmu, medtem - ko tehnokracijo sicer javno obsojamo, vendar pa te obsodbe v največ primerih izzvenijo v prazno. Kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter uvedba enoletnega mandata morajo torej spremeniti naše ravnanje in zavest ter ustvariti prepričanje, da je cilj demokratičnih odnosov v socialističnem samoupravljanju prav sproščanje najširših pobud in sposobnosti delovnih ljudi. (Saditev naše družbe je kolektivno dejanje množic.
Gre za dokončno slovo od oblasti „v imenu delavskega razreda,” to je za utrditev oblasti delavskega razreda samega, ni to na vseh področjih družbene reprodukcije.
VINKO BLATNIK
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE ZNOVA pogrevajo staro razpravo o tem, ali je za časnikarje, ki ddajo v inozemstvu, primerno, da vohunijo za centralno obveščevalno agencijo ali ne. Admiral Stansfield Turner, šef CIA, je konec minulega tedna v nekem razgovoru na televiziji znova potrdil, da t>° njegova agencija še naprej poskušala pridobiti novinarje, ki delajo v tujini, za sodelovanje in t° kljub ogorčenemu protestu večh ne urednikov in založnikov. Ti menijo, da novinarji nikakor ne smejo opravljati vohunskih poslov, marveč morajo strogo spO; štovati novinarski kodeks, k* take reči prepoveduje. CIA pri-vi, da večina držav na svetu uporablja novinarje za informiranje, pri čemer to ni, kakor je dejal, vohunstvo, marveč zgolj seznanjanje z nekaterimi dejstvi... Vsakdo po svoje, toda v svojem imenu ...
IN BO ZA TO TUDI KREP; KO PLAČAL, bi lahko razvili zgornjo misel. Vsaj na Filipinih, kjer je predsednik Marcos uvedel smrtno kazen za tiste, ki jim bodo dokazali goljufije in podkupovanje v javnih službah. Z* tako ostre ukrepe se je predsednik odločil, potem ko menda *J* dosedanja prizadevanja, da ti odpravili korupcijo v deželi, nlic dala rezultatov ... Hude kazal za hude grehe...
MEDTEM PA SO NEKATERI' KAZNOVANI ne da bi grešili recimo v Združenih državah Amerike, kjer so izgnali več sto iranskih državljanov (predvsem študentov), ki so jim poteki* vstopna dovoljenja in vize zi bivanje. To je vlada storila kot odgovor na zajetje talcev. \V kazalo pa se je, da so nekateri študentje spletli tudi osebne veri in tako je moč videti n* letališčih žalostne prizore, ko s« fant in dekle poslavljata, mogoče brez upanja, da se bosta Š< kdaj videla... Politika in ljubezen ne gresta vselej skupaj...
PAG PA GRESTA, KOI* KAŽE, pravica in novo politično vzdušje. V Zimbabveju s4 namreč postavili pred sodišč«
dva belca, ki sta usumljcna, (Lil
sta umorila črnca. To bi bilo šJ pred leti povsem nemogoče, danes pa, v novi državi, velja pravica za vse enako ... Naposled ...
TELEGRAMI
BUKAREŠTA - V romunske!* glavnem mestu sta se sestala generalni sekretar romunske komunističn* partije in španske socialistične delavske partije Nikolae Ceausescu i* Felipe Gonzales. Ceausescu in Gonzales menita, da bi bilo treh* združiti prizadevanja vseh držav i* narodov ter pospešiti sodelovanj1 komunističnih, socialističnih, socialdemokratskih partij ter vseh drugU1 naprednih demokratičnih gibanj.
— Ne vem, neka tovarUlca, ki >e plie Inflacija, je naročila ta čevelj.
T^.FMJPKI Lf?T
Jmmmm *. ♦
St	ž4:-abr-»
turističnem
pozitiven ^
GRADIJO NOVO PREDILNICO r Kočevska Tekstilana je te dni začela graditi novo halo predilnice, ki bo dokončana do jeseni. Proizvodnja v novi predilnici bo sodobna, saj so zanjo naročili v tujini nov predilni stroj. Nova investicija je posebno pomembna tudi za odpravo nočnega dela. (Foto: Jože Primc)
KROMPIR JE V ZEMLJI - To drži waj za dolinska območja v občinah Kočevje in Ribnica, medtem, ko ga bodo v nekaterih višinskih krajih sadili šele maja. Na fotografiji: V Hrovači so sadili krompir že v začetku aprila, nato pa ga je 20. aprila pokril sneg, ta gnoj siromakov. (Foto: Mohar)
VEDNO PRIPRAVLJENI - 17-članska reševalna ekipa novomeške Splošne bolnišnice se redno sestaja trikrat na mesec, kjer se fantje usposabljalo predvsem za specifične pogoje reševanja v olnišnicah - nudenju pomoči otrokom in nepokretnim pacientom. Na sliki: spust ,,bolni-ka“ v reševalni vreči, (foto: M. G.)
t
IZMENJAVA IZKUŠENJ - Posvet kirurške sekcije, ki deluje v okviru slovenskega zdravniškega društva, je bil tokrat v Novem mestu. Dolenjski kirurgi so pripravili strokovno predavanje, podali pa so tudi svoje izkušnje pri operativnih posegih na rokah. Na sliki: udeleženci poslušajo dr. Capudra (Foto: M. Gošnik)
S TOVORNJAKOM -NA SLUŽBENO POT
Medtem ko nekateri globokoumno razpravljajo, kaj bi bilo treba narediti za stabilizacijo, so se v trebanjski kmetijski zadrugi domislili učinkovitega varčevanja pri kilometrini Tako se direktor kmetijske zadruge ali vodja komercialnega sektorja brez sramu usedeta v kabino tovornjaka, če imata ta isti cilj kot onadva.
Nelikvidnost še vedno grozi
V novomeški Ljubljanski banki so sprejeli vrsto ukrepov glede na likvidnostni položaj
V prvih treh mesecih letošnjega leta se slaba likvidnost v gospodarstvu vse bolj odraža v bankah. Novomeška ljubljanska banka že izkorišča rezerve, kljub težavam pa bančni šalter zaradi pomanjkanja denarja ali deviz ni bil še niti en dan zaprt.
NA VESELI GORI 26. APRILA
Turistično društvo in krajevna kupnost Šentrupert obveščata, da » sejem na Veseli gori 26. aprila, to e v soboto, ne pa v nedeljo, 27. iprila. Vabimo!
Sejmišča
NOVO MESTO: Zaradi snega je bil ponedeljkov sejem zelo slabo obiskan. Naprodaj je bilo 126 Pujskov in 16 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno le 69. Bujski s0 bili po 1.200 do 1.500 din, starejši prašiči pa po 1.600 do 2.300 din.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu ** rejci ponujali 432 pujskov, Prodali pa 298 po okoli 65 din ^flogram žive teže.
Do aprila letos 90 sc bančna sredstva sicer povečala za 5 odstotkov, vendar je to povečanje predvsem rezultat tega, da se v banki obrača več stanovanjskega denarja in da se odražajo združena bančna sredstva, ki se prilivajo od drugod. Kratkoročna sredstva, kamor sodijo žiro računi gospodarstva in negospodarstva, pa so še vedno pod ravnijo decembra lani (indeks 90,7) in sredstva prebivalstva v primeru z istim lanskim mesecem ne znašajo več kot 94 odst.
To sta dva poglavitna vira, na katera so v banki računali in nanju oslonili celotno politiko kreditiranja. Ker denarja ni dovolj, so tudi začasno ustavljeni novi investicijski krediti. Banka je bila že nekajkrat v hudih težavah , da somorali uporabiti vse možne rezerve, pri premagovanju teh težav pa so v veliko pomoč znatno povečan izvoz predvsem v IMV, drugi selektivni krediti ter združena bančna sredstva.
Če se je doslej kdaj zgodilo, da stranka tisti trenutek na bančnem šalterju ni dobila deviz, je šlo le za tehnične ovire, ne pa za kaj drugega.
Kmetijski
Primextra pusti le koruzo
Koruza dolgo ne prekrije zemlje, zato ji pleveli strežejo po ' žlvljenju kot le malokateri kulturni rastlini. Nekdaj so se j Poljedelci vsiljivcem postavljali po robu z večkratnim okopavanjem in brananjem, zdai pa imajo v herbicidih dobrega j ln zanesljivega zaveznika - pod pogojem seveda, da jih znajo ; Pravilno uporabljati.
Da bodo v koruzi herbicidi učinkovito delovali, mora biti ; kralja zelo dobro pripravljena za setev, imeti mora, kot temu Pravimo, drobno mrvičasto strukturo. Razen tega naj bo lepo VP°raynana, dobro uležana, pravočasno obdelana in pravilno, Pracizno zasejana s semenom ter primerno vlažna. Na zaščito Prad pleveli je treba misliti že pred setvijo.
|v ^e približno dve desetletji poljedelci uspešno zatirajo plevele koruzi s tako imenovanimi atrazinskimi pripravki, kot so J Sbsaprim, strapin in radazin. Vendar ti herbicidi zanesljivo s
;«2uUjeJ° le na enoletne širokolistne plevele (dresni, bela j	mrtva	kopriva, rogoviljček, plešec, kuija črevca,
im™, jetičnik in podobno), ne zatro pa enoletnih Do °1 i-Stnih plevelov (kostreba, srakonja, muhvič, sirek), ki so isto!^' 23 ne^atere krnele nerešljiv problem. Ti pleveli kalijo herh aSn° s koruzo in bi jih večji odmerki že omenjenih Picidov uničili, vendar bi v tem primeru škodljivo učinkovali rastline, ki sledijo koruzi.
^•211/1 nrinMulčd 70 7ofiro
sta]ana.PriPravka za zatiranje enoletnih ozkolistnih plevelov Dleu3iSso in ^ual> kiju mešamo z atrapinom, ki zatre širokolistne
plev l •	’	-lu	meSamo	z	atrapinom,	ki	zatre	širokolistne
in .e, e- Pri tem je treba natančno upoštevati navodila, kar tako jrao velja za vse herbicide, zatje Pjf čase zelo hvalijo nov prispevek primextra 500, ki
žad« ^ vrete plevelov, deluje ob vsakem’ vremenu, se dlje
Iv .	V	7omlii	in	CA	nk	n	nliirill	tnlzn	n«	1_
PriD ^ v zemlji in se ob nalivih tako hitro ne izpere iz zemlje. Vrste	ndnrarak	od	5	do 7 litrov na hektar, odvisno od
za	K°t je znano, potrebujemo za lažjo zemljo manj,
jo pa več herbicida.
Takoj so devize dobili od drugod in stranko izplačali.
Glede na zaostrene likvidnostne pogoje pa je izvršilni odbor banke pred kratkim sprejel vrsto začasnih ukrepov, ki zapirajo vrata v glavnem novim obveznostim banke. Pie-moščanje težav v gospodarstvu ob izplačevanju osebnih dohodkov pa bo banka poslej kreditirala le v okviru možnosti, in to samo z največ desetdnevnimi likvidnostnimi krediti. Devizni plačilni promet s tujino bo banka izvrševala v prvi vrsti iz sredstev tekočega deviznega priliva.
Stanovanjsko kreditiranje zaenkrat še ni pod udarom, če to poteka v okviru plansko opredeljenih sredstev in namenov po že sprejetih
pravilnikih. In kako je z garancijami za zavarovanje plačil? Sklenjeno je, da bo banka na zahtevo investitorja dajala garancije za zavarovanje plačil le do višine zagotovljenih sredstev, namenjenih za naložbe-
R. BAČER
SINDIKAT BO BDEL NAD ZAPOSLOVANJEM
Občinski svet Zveze sindikatov v Krškem v svojem programu za delo v tekočem letu ni pozabil na svojo vlogo pri zaposlovanju delavcev in produktivnem izkoriščanju delovnega časa. Spodbujal bo uvedbo takega delovnega časa, ki se bo prilagajal potrebam delovnega procesa. Preprečeval bo vse oblike izkoriščanja delavcev pri zasebnikih, zlasti preprodajo delovne sile in bogatenje na njen račun. Dosledno bo vztrajal pri oblikovanju samoupravnih sporazumov v politiki zaposlovanja in pri zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev delavcem.
»Dolenjski list« v vsako družino
/© ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Delovna skupnost Komisija za delovna razmerja
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom zaradi odhoda delavcev iz delovne skupnosti naslednja dela oz. naloge:
1. PORABA STANOVANJSKIH POSOJIL - 1 izvajalca v PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje,
2. ČIŠČENJE poslovnih prostorov in opreme — 1 izvajalca.
Pogoji za sprejem:
pod 1: končana štiriletna srednja šola ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela, pod 2: nepopolna osnovna šola, 1 mesec delovnih izkušenj, deljen delovni čas, 3 mesece poskusnega dela
Kandidati za objavljena dela oz. naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom in navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
LB — Temeljna dolenjska banka
Novo mesto
Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja
68001 Novo mesto
Kettejev drevored 1
328/17-80
Vi
!
S
%
I
I
!
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Z uspehi potrjen obstoj društva vinogradnikov
Starejši vinogradniki se še dobro spominjajo obstoja V inar-skega društva Dravske banovine, ki je delovalo med obema vojnama in je imelo svoje podružnice po vsej Sloveniji, med temi tudi v Novem mestu in Podbočju (Sv. Križ pri Kostanjevici).
Pobuda za ustanovitev povojnega Društva vinogradnikov je bila dana na posvetovanju vinogradnikov v Kostanjevici jeseni 1971 ter konkretnejše izoblikovana ob ocenjevanju cvička novomeško-mokronoškega vinorodnega okoliša pozimi 1972 na Otočcu. Ustanovni občni zbor Društva vinogradnikov Novo mesto je nato bil 18. 6. 1972 na Otočcu. Zaradi uskladitve pravil društva z določili zakona o društvih (Uradni 1. SRS št. 37/74) in zaradi potreb po razširitvi sr bila na izrednem občnem zboru Društva vinogradnikov Novo mesto 21. 3. 1976 na Kmetijski šoli Grm sprejeta sedanja pravila društva. Pravila so bila predtem dana v razpravo medobčinskemu svetu SZDL za Dolenjsko in Posavje. Medobčinski sveti SZDL so pravila pismeno potrdili, ker so bila v skladu z načeli in smotri, ki jih zasleduje SZDL. Sedanja pravila društva zajemajo vinogradnike celotnega območja Dolenjske od Litije do Bregane, republiške meje na Gorjancih po razmejitveni črti proti Beli krajini ob robu Kočevskih gozdov do vasi Krke in Litije, to je v mejah dolenjskega vinorodnega okoliša Zaradi obširno st i dežele in številnosti članov je članstvo organizirano po manjših enotah, kijih imenujemo ožji vinogradniški okoliši, najvišji organ društva pa je skupščina delegatov društva. Delegate volijo člani na zborih vinogradnikov po OVO, in to na 10 članov po 1 delegata. Tako delo društva prehaja iz centralnega vodenja med vinogradnike, organizirane po OVO. Po zapisniku seje UO društvo z dne 21. 9. 1979 (ko je UO med člane razdelil 30 moštnih tehtnic) z OVO Cerklje šteje društvo 630 članov. Lastno glasilo nadomešča že drugo leto stalna tedenska rubrika v Dolenjskem listu, ki jo je Dolenjski list dal društvu na voljo.
Ustanovitev društva in razširitev delovanja društva je nastala spontano (isti pojav zasledimo
tudi pri ustanovitvi podobnega društva za območje Bele krajine) zaradi potrebe vinogradnikov po svojem organiziranem zastopstvu. Dejstvo je, da od 3800 ha vinogradov na območju društva pripada 99 odstotkov vinogradov zasebnim vinogradnikom, ki, razumljivo, zahtevajo svojo organizacijo. Nekatere kmetijske OZD iz Dolenjske so v tem obdobju opustile svojo dejavnost s področja vinogradništva, preostalim OZD pa ni uspelo vključiti vinogradnike v svete kooperantov, vsaj ne v večji meri. Upoštevati je pri tem tudi to, da mnogi vinogradniki iz vrst ljubiteljev nimajo pogojev, da bi postali kooperanti DO. Pri tem ne smemo pozabiti, da so ravno vinogradniki, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, bili nosilci napredka pri obnovi vinogradov in negi vina ter s svojim naprednim delom in znatnimi tržnimi presežki veliko prispevajo k splošnemu gospodarskemu
dvigu tega, nekdaj močno za- j
ostalega predela dežele.
Uspehi 8-letnega delovanja Društva vinogradnikov so očitni v vsakem pogledu. Društvu je s prireditvami in ocenami dolenjskega cvička uspelo pozabljeni in zaničevani cviček povzdigniti in mu vrniti ugled v taki meri, da je dolenjsko vino zopet iskano in čislana S predavanji in poučnimi izleti v druge vinorodne kraje se je med člani širilo sodobno znanje in izkušnje pri obnovi in j negi vinogradov. Številni lepo J obnovljeni vinogradi širom po " Dolenjski to trditev potrjujejo. Obnovljeni vinogradi s številnimi lepimi zidanicami so tudi v
dejavnik pokrajine. Ne smemo prezreti tudi prijetnih srečanj vinogradnikov v okviru društva, na katerih izmenjujejo izkušnje in se poleg tega še prijetno razvedrijo in sprostija
Pred člani društva, organiziranimi v svojih ožjih vinogradniških okoliših je še mnogo neizkoriščenih možnosti delovanja. Med temi je doslej neizkoriščena možnost kreditiranja obnove vinogradov v skupinskih obnovah, organizirano vnovčevanje pridelkov preko OZD, bodoče organizirano ustekleničevanje vinskega pridelka itd. Tudi dosedanje izobraževalno in propagandno delo kaže še naprej razvijati in izpopolnjevati. Vse to je dolenjskim vinogradnikom potrebno in je izvedljivo le v okviru lastne organizacije. Zato pozivam dolenjske vinogradnike, ki še niso člani našega društva, da se včlanijo in vključujejo v naše skupne napore za izpopolnjevanje znanja iz te stroke.
TIT DOBERSEK
	■		
			
Sami kos...
(Nadaljevanje s 1. strani)
vgrajujej° tudi v planske dokumente.
Pogovor s komunisti sevniške občinske uprave ni mogel mimo razprav o preoblikovanju upravnih organov. Ob nekaterih kritičnih pogledih prednosti drugačne organizacije v Sevnici ne pozabljajo na vsebinska vprašanja. Osnovno vodilo - to je bilo v pogovoru večkrat poudarjeno - je še večja vpetost dela uprave v reševanju življenjskih vprašanj delavcev in občanov. Med delegati so pred nedavnim ocenjevali delo uprave. Osnovne organizacije ZK v občini, kot je dejal sekretar ikomiteja Franc Pipan, sodijo, da so kritike s terena v preteklosti ugodno vplivale na napredek dela v upravi.
Dobro imajo svoj razvoj zastavljen tudi v S til lesu, kjer so že pričeli s pripravljalnimi deli za novo tovarno na Blanci, ki bo pretežno usmerjena v izvoz. Na pogovoru s člani delovne skupine so samokritično obravnavali oba neuspela referenduma o samoupravnem sporazumu za menjavo dela med delovno skupnostjo skupnih služb in tozdoma. V se kakor bodo poskusili tudi v tretjič, obogateni z novimi izkušnjami.
Delovna skupina je v petek obiskala tozd Lisce v Krmelju in tamkajšnjo Metalno. Obvestilo prejšnjega dne, da so v krmeljskem, pretežno izvozno naravnanem tozdu, izkoristili kvoto uvoženih surovin že za drugo tričetrtletje, nalaga vsem veliko skrbi. V Krmelju, razumljivo, želijo uspeh prizadevanjem matičnega kolektiva, da pri Blanci zgradijo tovarno, s katero bi se rešili nevšečnega uvoza surovin. Nadrobno so pretehtali vpetost tozda v obrambne priprave in sodelovanje z vsemi tremi krajevnimi skupnostmi v Mirenski dolini.
Kolektiv Metalne je z lanskim uspešnim poslovanjem očitno prelomil z večletnimi izgubami. Komunisti te osnovne organizacije so pred časom kot edini v občini nadrobno ovrednotili delo slehernega svojega člana. To leto bodo vseskozi povsem zasedeni z delom, pogovarjajo . pa se tudi o novih zanimivih programih.
Posebno neposredni so pogovori v krajevnih skupnostih. Na Blanci so z novo organiziranostjo komunistov razgibali do lani oslabelo organizacijo. V Loki novih šest vaških odborov prehaja v prave vaške skupnosti, odkoder dobivajo pobude delegacije v krajevni skupnosti in občini.
Delovna skupina je nadaljevala delo v sevniški občini v torek v sevniški žagi in Jugotaninu, v ponedeljek pa je bila v Jutranjki.
ALFRED ŽELEZNIK
POČASTILI SMO DAN TABORNIKOV
Taborniki OSJ Trebnje smo v soboto, 19. aprila počastili dan tabo mikov. Postavili smo shtbolični tabor ter se urili tudi v signalizaciji. Vodja odreda je na zboru slovesno podelil osvojene zvezde in priznanj a najbolj pr zadevnim tabornikom. Potem smo prižgali mogočno pagodo in ob njej prepevali taborniške pesmi Straža ie bila seveda vso noč na nogah. Kakšna sramota bi bila. če bi nam na ta dan ukradli zastavo!
KATJA REŽUN
V Škarjah dobaviteljev in kupcev
Stabilizacijski načrt Tekstilane — Zaposlenost zvišati največ za 1,5 odst., — bolniško znižujejo, izmet pa bodo znižali še za polovico — V Tekstilani se ne strinjajo s poročilom
,.Število kratkoročnih posojil bomo zmanjšali ali pa jih skušali najemati pod ugodnejšimi pogoji. Lani smo samo za obresti za ta posojila plačali • 8 milijonov din.” To je ena izmed misli stabilizacijskega programa Tekstilane Kočevje, ki so ga sprejeli v marcu.
ISKANO POHIŠTVO V TUJINI — Sevniški mizaiji iz Stilesa so znani doma in v svetu po kakovostnem stilnem pohištvu. Njihova nova tovarna sedežnega stilnega pohištva na Blanci bo letos po vsej veijetnosti edina večja naložba sevniškega gospodarstva. Na sliki: člani delovne skupine predsedstva CK ZKS med ogledom dela v tovarni. (Foto: Železnik)
Ta misel, ki je zajeta v stabilizacijskem načrtu finančno-računovod-skega sektorja, se nadaljuje v načrtih še nekaterih drugih sektorjev. Kratkoročna posojila potrebujejo za obratna sredstva in sicer predvsem zato, ker zahtevajo dobavitelji surovin takoj ali celo vnaprej plačane račune; kupci pa zahtevajo razne ugodnosti in tudi odlog za plačilo računov do 90 dni. Dobavitelji surovin si ne zagotavljajo Ie običajne cene, ki je določena, ampak še pokritje izpada njihovega dohodka.
V bankah veje zdaj nov veter
Ljubljanska banka v Novem mestu je dolenjske investicije razvrstila v šest skupin — Letos še ni bil odobren noben nov investicijski zahtevek
Usklajevanje želja in možnosti pri naložbah v vseh štirih dolenjskih občinah je šlo glede na obe resoluciji skozi več dodatnih filtrov, med katerimi je bančni gotovo eden najpomembnejših. O trenutnem stanju dolenjskih naložb in možnostih nadaljnje investicijske izgradnje je tekel pogovor z dipl. ekonomistom Sergejem Thoževskim, predsednikom poslovodnega odbora Ljubljanske banke v Novem mestu.
- Katere investicije se nadaljujejo na Dolenjskem kot prednostne in za kolikšne naložbe gre?
„V banki smo s posebno pozornostjo analizirali vse investicije, ki so v teku, in jih razvrstili v skupine. V prvo sodi 51 naložb v vrednosti 3,5 milijarde dinarjev, med katerimi so največji projekti: „Beti”-Metli-ka, Suhor IMV, Zavarovalnica Triglav , Iskra-Semič, Mereator-Novo mesto za blagovnico Ločna, Pionir za gradbeno mehanizacijo in IMV program za proizvodnjo avtomobilov in prikolic. V to skupino smo uvrstili tudi Krkin program 64, ki zahteva znantna dodatna sredstva zaradi podražitev, v tretji skupini pa je 10 naložb v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Te investicije se lahko nadaljujejo, ko bodo banki predloženi dokumenti po posebnih pogojih kreditiranja. Med temi naložbami je najpomembnejši program Pohoije -Dob pri Mirni, ki načrtuje
BO POSLEJ BOLJE?
Organizacija ZRVS Vinka Pader-šiJ5a v novomeški krajevni skupnosti Kandija - Grm je ena največjih v občini, hkrati pa med tistimi, ki letnih programov ne uresničujejo ravno zgledno. Na nedavni konferenci, ki se je je udeležila komaj četrtina vseh članov - rezervnih vojaških starešin, so ugotovili, da je organizacija dosegala slabše rezultate tudi zato, ker je prevelika. Zato so na omenjeni konferenci krajevno organizacijo razdelili na tri osnovne organizacije ZRVS in sicer po eno za območja Kristanove ulice, Grma in naselja Nad mlini Te organizacije, ki bodo predvsem oblika dela, bodo vodila petčlanska vodstva. Celotno delo rezervnih vojaških starešin v tem delu Novega mesta bo poslej teklo v omenjenih osnovnih organizacijah.
„S pesmijo v pomlad”
Danes in jutri v Novem mestu: revija zborovske pesmi v počastitev dneva Osvobodilne fronte in praznika dela
Zborovsko petje je nsgbolj množična zvrst ljubiteljske kulturne dejavnosti v novomeški občini. Novi pev&i zbori se pojavljajo malone vsako leto, delujejo pa v vrtcih, na osnovnih in srednjih šolah, v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih v okviru kulturnih in nekaterih drugih Auštev. Zveza kulturnih oiganizacj oiganizira že nekaj let zapovrstjo pregledne pevske revije, na katerih se predstavijo vsi redno delujoči in kolikor toliko kvalitetni zbori
Letošnja pevska revija, ki soji dali prireditelji naslov „S pesmijo v pomlad", se začenja danes ob 16. uri v novomeškem Domu JLA z nastopom otroških in mladinskih zborov, nadaljevala in končala pa se bo prav tam jutri ko bodo pred občinstvo stopili odrasli zbori Vsega je prijavljenih 23 zborov, od tega 10 odraslih.
Danes so za nastop pr|av{jeni: zbor cicibanov male glasbene šole iz Novega mesta, otroška zbora iz škocjanske in bršljinske osnovne šole, mlajši mladinski zbor šmihelske osemletke, mladinski zbori z osnovnih šd Otočec, Šmarjeta, Šentjernej, Bršljin, Grm, mladinski zbor Doma Majde Šilc ter dekliška zbora iz gimnazije in zdravstvene šole.
Jutri bodo nastopili: mešani zbor iz Šentjerneja, moški zbor z Ruperč vrha, ženski zbor novomeških upokojencev, Dolenjski oktet, moški zbori iz Dolenjskih Toplic, Škocjana, Šmihela (gasilski^, moški zbor Kulturnega društra Dušan Jereb, mešani zbor iz IMV in mešani zbor iz Krke. Med prijavljenimi tokrat ni zbora „Gorjanci“ iz Straže in tudi ne Žužemberčanov.
Prireditev, ki ni tekmovalnega značaja, je posvečena dnevu OF in prazniku dela.
proizvodnjo gasilske in druge opreme.
Nadalje gre za tri večje naložbene programe, za katere so že odobreni krediti pa se ne izkoristijo bodisi zaradi zakasnitve pri projektih, ker so potrebne spremembe projektov in drugih vzrokov. Med temi je naložba v črnomaljskem Beltu, kjer niso dlje kot pri projektih. Nimajo urejeno z uvozom opreme in ni razščiščena finančna zadeva s sovlagatelji projekta. Podoben primer je s projektom ,,Krke” za Šmarješke Toplice, kjer prav tako manjka sovlagateljev in je potrebna revizija investicijskega programa. Tretji je prav tako Krkin projekt INIS, ki tudi finančno še ni v celoti krit. To
O RAZPISU REFERENDUMA
V ponedeljek ob 8. uri bo v Črnomlju skupna seja vseh zborov občinske skupščine, ki je sklicana zaradi ene same točke, pa zato toliko pomembnejše: o predlogu odloka za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje investicij na področju družbenih dejavnosti v obdobju 1980 - 1985. Kot četrti zbor se bodo seje udeležili tudi delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti, ki bodo enakopravno odločali o tem odloku.
DOBRODOŠLICE KURIRJEM
Letošnji sprejemi kurirčkove pošte so bili v brežiški občini še posebej bogati in prisrčni Po vseh odredih so jih združili z mitingi, na katerih . so borci obujali spomine na doživetja iz NOB, da bi pionirji preko živih vezi laže ohranjali tradicijo velikega boja,skozi katerega je borce tako pogumno vodil tovariš Tito. Kurirčkovo pošto soBreži-čani sprejeli v Vrhovski vasi, od koder je krenila do enajstih pionirskih odredov na obeh bregovih Save. Celo v Skopicah, kjer ni pionirskega odreda, so ji pripravili čudovit sprejem.
Do včeraj je kurirčkova torba obšla tudi vse odrede in javke v krški občini Pošto so najprej sprejeli na Prekopi jo ponesli do Kostanjevice, Podbočja in Vrhovske vasi jo za tri dni oddali Brežičanom in ji včeraj zaželeli varno pot naprej v Rožnem.
je največja investicija v tej skupini Vse omenjene tri investicije so prednostne in se bodo lahko nadaljevale, ko bodo zadeve urjene.
- Koliko investicij pa je, ki se ne bodo nadaljevale oziroma bodo odložene za ugodnejše obdobje?
„V skupini investicij, kjer gre za načrtovane objekte, ki pa se ne morejo graditi glede na novo zakonodajo, sta najpomembnejša poslovna stavba občine v Trebnjem in novomeški stadion. Sicer pa gre skupno za 6 takih naložb v vrednosti 38 milijonov dinarjev. Razen tega bosta počakala do spremembe investicijskih programov projekta IMV - Zora Črnomelj in Krkin Stari grad. Gre za tri leta stare programe, tako da že ni več res, kar v njih piše, zlasti ne s finančne plati.”
- Kakšno je stanje na področju novih investicij, ki bodo letos odobrene?
„Moram reči, da do konca marca letos ni bil odobren noben nov investicijski zahtevek. V banki doživljamo dosti pritiskov tako za investicije, ki niso prednostne, celo za negospodarske naložbe, ki jih resolucija ne dovoljuje. Zaradi poslabšanja likvidnosti banke smo prisiljeni k ostrejšim merilom za nove naložbe in tudi ne bomo popuščali in klonili pred intervencijami
Nekateri ne morejo razumeti, da veje v bankah zdaj povsem nov veter in da po starem ni možno več priti do posojil. Še vedno so težnje, da bi investirali zlasti z bančnim denajjem in raznimi posojili medtem ko lastnih sredstev pri takih investitorjih skoroda ni”
- Kolikšen pa je delež lastnih sredstev pri zdajšnjih naložbah in kolikšen je delež domače banke ter združenih bančnih sredstev?
„V letu 1980 odpade 48 odst. investicijskih kreditov v breme naše banke in 52 odst. na združena bančna sredstva. V organizacijah združenega dela p a so po moji oceni z lastnimi sredstvi udeleženi med 30 do 40 odst pri posamezni naložbi Pri tem pa so všteta sredstva sovlagateljev.”	R.BAČER
Zato tudi pritiskajo, naj bi uveljavili dohodkovne odnose (v vsej reprodukcijski celoti), na kar pa ne pristane trgovina oz. kupci Trgovina tudi preprosto preimenuje pogodbe v samoupravne sporazume in tako ohranja stare odnose.
Še naprej načrtujejo povečanje izvoza. Doslej so izvažali z malenkostno izgubo, vendar so morali če so si hoteli zagotoviti devize za uvoz surovin. Pri izvozu se bodo prizadevali usmeriti lahko, da jim bo donašal dohodek.
Število zaposlenih so nameravali zvišati za 3 odstotke, vendar ga bodo le za 1,5. Zaposlili bodo le štipendiste, ki bodo letos dokončali šolanje.
Bolniško jim je letos že uspelo nekoliko zmanjšati v primerjavi z lani To je tudi sad' zaposlitve socialne delavke in boljšega sodelovanja z zdravstvenim domom, medtem ko nameravajo uvesti še kontrolo bolniške na domu. Lani je bilo na bolniški preko 15 odstotkov zaposlenih, letos pa okoli 0,5 odstotka manj.
Na področju tehničnega sektorja pa so uvedli kontrolno službo oz. kontrolorje po obratih. Njihova glavna naloga je, da bodo zmanjšali že sicer nizki izmet oz. škrat še za polovico.
V januarju in februarju letos so v Tekstilani količinsko povečali proizvodnjo 20,47 do 31,35 odstotkov v primerjavi z novembrom lani (vrednostno pa 35 oz. 41 odst.), vendar to povišanje ni bilo rezultat višjih cen (kar je zmotno menil tudi izvršni svet na zadnji seji zbora združenega dela v poročilu, ki je bilo dodatno vnešeno na dnevni red seje), ampak le da so delali „dražje” artikle (ena odeja je namreč lahko vredna 120, druga pa celo 1.500 din). Cene proizvodov Tekstilane so tudi pod kontrolo in se niso spremenile že od maja lani Z izplačilom osebnih odhodkov torej niso pretirali - tako trdijo pri
Tekstilani - in, to dokazujejo tudi s številkami.
S stabilizacijskimi ukrepi so za če-li v Tekstilani že novembra lani za kar je dala pobudo ZK.
Stabilizacijo pa v Tekstilani grade tudi na izpopolnjevanju delegatskega sistema. Menijo, da bo ta bolje delal, ko bo zaživelo ,.predhodno informiranje” vseh članov kolektiva, : se pravi tako informiranje, ki b° delavcem v pomoč pri odločanju ii> dajanju napotil delegatom; medtem ko zdaj uspešno deluje le tako’, imenovano „povratno infonni’ ranje,“ se pravi informiranje o ž* sprejetih sklepih.
J. PRIMC
BORCEM XV. EM XVIII. DIVIZIJE NOV J IN I. SAB
Borce obeh divizij in 1. SAB obveščamo, da bo v četrtek, 8. maja t. l.,v hali Tivoli v Ljubljani proslava v počastitev 35. obletnice osvoboditve Ljubljane. Tega dne se bomo zbrali na ploščadi pred halo Tivoli ob 17. uri in nato odšli v halo, kjer bo slavnostna prireditev. Po kulturnem programu bo v sosednji dvorani srečanje borcev s prebivalci Ljubljane in mladino. Na proslavo pridite z odlikovanji ali ustreznimi vrvicami.
Odbor borcev XV. in XVIIL div.
Sevnižka godba vztraja in napreduje
Kmalu 50. javni nastop — Za prvega maja na Lisci — 21. junija revija godb v Sevnici
Dve leti je minilo, odkar je v Sevnici znova zaživela pihalna godba. Začetek je bil težak, vendar je večina članov vztrajala in se jeseni 1978 prvič predstavila domačemu občinstvu.
V dveh letih se je sestav godbenikov močno spremenil, vendar spremembe niso bistveno vplivale na delo godbe. Lani v občini ni bilo slavja, na katerem ne bi sodelovala pihalna godba, nastopala pa je tudi zunaj občinskih meja.
Ob letošnjem prazniku dela se bo predstavila s koncertnim programom v Boštanju 26. aprila ob 19. uri. Svoj mali jubilej pa bo počastila s promenadnim koncertom v Naselju heroja Maroka 29. aprila .ob 18. uri. To bo godbin petdeseti javni nastop. Na praznični dan bo pozdravila občane z budnico, nato pa bo krenila na Lisco, kje* bo ob 10. uri osrednja proslava praznika dela.
Sevniška godba ima v načrtu še druge nastope, tako bo sredi maja obiskala Krmelj in oskrbovance v Domu počitka na Impoljci, kjer je bila doslej že dvakrat lepo sprejeta. Največja slovesnost pa bo 21. junija, ko bo imela v gosteh v st slovenske gasilske pihalne godbe. Tudi v počitniškem času godba ne bo mirovala, saj ima v načrtu, da bo sodelovala na slavnostih zunaj domačega kraja.
Čeprav sevniška godba vadi v neprimernih prostorih, v betonski kleti z nizkim stropom, * svojo vztrajnostjo utrjuje zaupanje vseh tistih delavcev v sevniški občini, ki so ob ustanovitvi pomagali s prostovoljnimi denarnimi prispevki
M.B-
So tudi objektivni vzroki
Lanski zaključni računi gospodarskih delovnih organizacij novomeške občine kažej* hibe — Nasploh so rezultati precej slabši od pričakovanih — tudi zaradi cen
Ko je 21. aprila družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine obravnaval rezultate gospodaijenja na osnovi lanskih zaključnih računov, je ugotovi, da je bila rast dohodka preskromna, da se je poslabšala reproduktivna sposobnost, da se slabša likvidnost in da osebni dohodki v gospodarstvu zaostajajo. Lep uspeh pa je, da izvoz predstavlja tretjino vsega dohodka v gospodarstvu.
NOVO MLADINSKO REDSEDSTVO
Jutri bo v Črnomlju programska volilna seja1 OK ZSMS, na kateri bodo med drugim ocenili delo občinske konference ZSMS v preteklem mandatnem obdobju ter sprejeli delovni program mladinske občinske' organizacije za naslednje obdobje. Izvolili bodo novo predsedstvo, sprejeli finančni plan za letošnje leto, govor pa bo še o mladinskih delovnih akcijah v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Glavni vzrok za zaostajanje planiranih rezultatov je v industriji kjer se je dohodek na delavca povečal samo za 10 odstotkov. Pri tem pa je upoštevati tudi objektivne vzroke, saj na primer IMV prodaja „katrce”
POSLOVNI USPEHI NA REŠETU
Za 28. aprila je v Novem mestu sklicana skupščina Medobčinske gospodarice zbornice za Dolenjko, ki bo razpravljala o rezultatih poslovanja organizacij združenega dela s področja gospodarstva v preteklem letu na osnovi analize, ki jo je pripravila SDK. Na skupščini bodo sprejeli še predlog finančnega plana za letošnje leto in obravnavali nekatere kadrovske spremembe.
že 18 mesecev po isti ceni medtem ko so stroški surovin, energije itd. v lanski drugi polovici leta nenormalno' porasli Podoben primer je v Krki Novolesu in še kje, če omenimo samo največje kolektive.
Delitvena razmerja so se lam sicer ugodno spremenila v korist sredstev delovnih organizacij, ni pa prav, da so sredstva za osebne dohodke rasla hitreje od dohodka. S tem pa ni rečeno, da so zaslužki visoki ampak celo narobe. Novomeško gospodarstvo v poprečju zaostaja za republiko za 10 odstotkov pri osebnih dohodkih, medtem ko je ta razlika v negospodarstvu manjša.
Izvozno uvozna bilanca se je lani poslabšala, kar pa je bilo že vnaprej predvideno zaradi prej naročene opreme, sicer pa je izvoz dosegel 35 odst. več uspeha kot v letu 1978 in kar tretjino celotnega prihodka pokrivamo z izvozom. Pri tem pa
niti niso všteta vsa podjetja, opravljajo blagovno menjavo s titff no. Denimo Pionir s svojimi ff*.\ šči na tujem v teh številkah ni pa imaveliko poslov.
SEMINAR IN SEJA
Republiški odbor sindikata*^ cev prometa in zvez to dan«8 j jutri v Dolenjskih Toplic ih pripfl* seminar, v soboto pa plenarno w odbora. V okviru seminarja ^ danes Jože Smole, član CK ZK' .
predsednik komisije zamednaro^
sodelovanje in odnose pri CK govoril o aktualnih mednarod političnih dogodkih in vlogi ^ uvrščene Jugoslavije. Udeležene' ( minarja bodo jutri .razpravlja* ( letošnjem razporejanju dohod^ vlogi samoupravnih spcrazum°v y uresničevanju politike za uS® et* gospodarstva v dejavnosti Pr0ljj 0 in zvez, beseda pa bo tekla W ^ usmerjenem izobraževanju. ^a0,j|i botni seji bodo predvidoma g°v o prometni politiki, varčeval energijo in kolektivnem vode#*
pisma
in
odmevi
s« Jk
ti/Ja/
IZLET NA GORE
Artiški udeleženci planinske šole *">o ^ skupaj s planinci iz Brežic, Dobove in Globokega 5. aprila odpravili na izlet na Gore pri Hrastniku. Pot navkreber se je vila med travniki in po gozdu, na vrhu pa nas je dočakalo rahlo sneženje, ro malici smo se v okolici planinske °oe učili orientirati s kompasom in odšli na krajši pohod. Domov sme se vrnili obogateni z novimi doživetji m izkušnjami.
MELITA PEPELNIK novin. krožek
OČIŠČEVALNA
AKCUA
Predstavniki šolske zelene straže so opazili, da je potok Hinja zelo zanemarjen, očiščenja pa so potrebne tudi zelenice in okolica spomenikov. Zato smo se odločili izvesti očiščevalno akcijo. Na suhem ne.bo težav, potok pa so preiskali člani biološkega krožka in ugotovili, da< bomo pri čiščenju potrebovali gumijaste ■ rokavice, palice s kavlji in Kartonske škatle. Za odvoz odpadkov naj bi poskrbela krajevna skupnost.
MIRAN ZUPAN OŠ Krmelj
ZBRALI SMO 2,3 TONE PAPIRJA
8. aprila smo na naši šoli organizirali nabiralno akcijo, ki je bila zelo uspešna, saj smo učenci v kratkem času zbrali kar 2.300 papirja. S tem bomo pomag našemu gospodarstvu, denar pa bomo uprabili za humanitarne namene.
NATALIJA H OR ZEN OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki
PROSLAVA ZA KURIRČKOVO POŠTO
Letošnjo Kurirčkovo pošto smo v Brežicah pričakali pri spomeniku kmečkih uporov. Tedaj smo priredili proslavo, neki partizan pa nam je pripovedoval, kako je obiskoval partizansko šolo. Tudi mi smo v torbo priložili želje, da bi tovariš Tisa okreval.
SAMO PETELINC OŠ BREŽICE
DOBRI STRELCI
Pretekli četrtek je bilo na strelišču v Črnomlju strelsko prvens tvo. Na njem so se pomerili učenci osnovnih šol iz Črnomlja, Vinice, Dragatuša in Starega tiga. Naši fantje in dekleta so se dobro odrezali, saj so zasedli vsa prva tri mesta. Bili so tudi ekipno prvi
NATALIJA PIŠEC nov. krožek OŠ Črnomelj
V BREŽICAH SMO TEKMOVALI
Letos je bilo v prometnem tekmovanju precej sprememb. Na naši šoli nimamo novega poligona, zato smo se dva dni pred tekmo odpeljali v Brežice, kjer smo vadili, hkrati pa smo si ogledali mestne ulice. Na tekmovalni dan smo najprej vozili po mestu, nato pa smo svoje znanje preizkusili na poligonu, kjer smo zasedli odlično drugo in tretje mesto. Vrstni red ekip: 1. Brežice, 2. Dobova, 3. Artiče.
IGOR HODE, 8. r. OŠ Artiče
ALI BOMO DOBILI TOČKI?
Jutri bo Črnomelj tekmoval v televizijski oddaji Naši kraji med seboj z Ajdovščino. Ena izmed nalog je tudi zbiranje starega železa. Učenci upamo, da smo zbrali več tega odpadnega železa kot naši nasprotniki iz Ajdovščine. Za to bomo dobili dve točki, pa tudi naša okolica bo lepša in bolj urejena.
AGATA JUDNIČ novin. krožek OŠ Črnomelj
ZA SEBOJ SMO POSNAŽILI
Učenci metliške osnovne šole smo imeli pretekli četrtek na Vinomeru športni dara Naša pot je tekla skozi gozd, čez steljnuce in vasi. Na cilju smo najprej malicali, potem pa smo se pomerili v več tekmovanjih. Ob koncu smo pospravili smeti za seboj in veseli odšli domov.
BREDA GOVEDNIK novin. krožek Oš Metlika •
NOVA ŠTEVILKA »MLADEGA VALA”
* v Izšla je tretja številka »Mladega kjš	vala”, glasila OK ZSMS Novo mesto.
aU	Obsega 12 strani, ki so dobro
urejene in popestrene s prispevki iz različnih področij. V listu sodeluje kar 24 avtorjev, kar je lep uspen. Naslednjo številko bomo posvetili 25. maju.
IRENA GRAHEK
POLITIČNA ŠOLA
V teku je mladinska politična šola za vodstvo OO ZSMS iz srednjih šol, ki bo trajala do 25. aprila. V prvi polovici maja bo organizirana tudi šola za mladinske aktiviste v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Skupno bo obiskovalo solo 150 udeležencev, obsegala pa bo 20 šolskih ur.
IRENA GRAHEK
MOJ PRIJATELJ MADŽAR
Moj prij atelj je dom a iz Madžarske. Kadar pride k meni, se igrava. Težko se razumeva ker govori madžarsko, jaz pa slovensko. Ko gre domov, se težko razideva. Bil sem tudi pri njem. Pokazal mi je svoje igrače in mi podaril dva avtomobila. Bil sem ju veseL
ALEŠ ZORKO OŠ bratov Ribarjev Brežice
Bogat letni obračun planincev
Z občnega zbora PD Novo mesto — Za predsednika izvoljen Anton Trunkelj
Planinci novomeškega Planinskega društva so se zbrali na rednem letnem občnem zboru in pregledali delo in dejavnost v preteklem letu.
Preglejmo povzetek posameznih poročd sekcij in odsekov:
Mladinski ‘odsek' deluje v sklopu sekcij na gimnaziji, treh srednjih strokovnih šolah v Novem mestu, treh orsnovnih šolah prav tako v mestu, na osnovni šoli v Škocjanu in Mirni peči. Skupno vkliučuieio 567 pionirjev in mladincev. Veliko dobre včlje in truda je bilo vloženega s strani mentorjev, še posebno na osnovnih šolah, katerih vodstva pa
SREČANJE Z DIJAKI IZ TRSTA
Dijaki Slovenske glasbene matice so pred kratkim obiskali Belo krajino, kjer so sc srečali tudi z nami, dijaki CŠC Črnomelj. Gostom smo pokazali prostore nove šole, nato pa smo v živahnem pogovoru izvedeli marsikaj o življenju in delu: mladih Slovencev v zamejstvu. Skupaj smo obiskali spomenika NOB na Gričku in na Lokvah, kjer so gostje položili venec, nekdanji partizan Milan Šimec pa nam je govoril o Beli krajini med narodnoosvobodilnim bojem.
JOŽICA FORTUN
žal ne nudijo dovolj razumevanja in podpore tovrstni dejavnosti. Nekaterim težavam navkljub se vendar lahko pohvalijo z uspešnim delom, saj so sekcije skupno izvedle skoraj 50 izletov.
PS gimnazije je sodelovala v akciji Prirodoslovnega društva Slovenije »Varujmo okolje”. Pionirji so tekmovali v akciji PP ter prejeli številna priznanja. Srednje šolci planinci so se udeležili tudi pogozdovalne in mladinske planinske akcije v Bavščiei. Precejšnja skrb je bila posvečena izobraževanju mladinskih vodnikov ter vzgoji pionirjev in mladincev v planinski šoli.
OBISK KARLA GRABELJŠKA
Na naši šoli je letos tekmovalo za Župančičevo bralno značko kar 182 učencev. Na podelitev bralnih značk in priznanj smo povabili' pisatelja Karla Grabeljška. Po kulturnem programu nam je odgovarjal na vprašanja in se podpisoval v knjige.
SLAVI KOCJANČIČ OŠ MILKE SOBAR - NATAŠE
Korak k uresničitvi želja bo vsak obkroženi „ZA”
Sodobnih cest in športne dvorane (v Krmelju) si želijo tudi mladi - Na potezi so odrasli
27. aprila se bodo krajani KS Krmelj,	Šentjanž in Tržišče
odločali o samoprispevku za ceste, Kimeljčani pa bodo imeli hkrati tudi referendum o samoprispevku za novo športno dvorano.
Pred odločanjem svojih staršev nam je blizu dvajset krmelj-skih osnovnošolcev poslalo dopise, v katerih izražajo veliko željo po športni dvorani Najbolj celovito je težave, kijih imajo zdaj, opisala Darja FLAJS. Takole pravi: »Zdaj telovadimo na odru doma Svobode. Prostor je majhen, tudi pripomočkov nimamo. Pozimi nas zebe zaradi slabega ogrevanja. Oder moramo sami čistiti Poleti telovadimo na igrišču, ki je tako kot telovadnica precej oddaljeno od šole.”
Jože STIH pa meni: »V novi telovadnici bi bilo več prostora, zraka, svetlobe in orodja. Naše želje se bodo uresničile, če bo referendum uspeL"
Mladi si želijo sodobnih cest. Tudi te so odvisne od glasovanja odraslih in njihovega prispevka v denarju. Če bodo na glasovalnih
lističih zvečine obkrožili „za“, potem se bo uresničila želja Jožeta STROJINCA: »Zgradili bomo široko moderno cesto, ki bo povezovala naše vasi z večjimi središči"
Barbara HOČEVAR pa razmišlja takole: »Kako se počuti človek, ki z avtom pride v naš kraj? Najbrž ne prijetno, saj po takih cestah ni lepo potovati Uspelo odločanje za samoprispevek bo sčasoma pripeljalo do urejenih prometnih zvez.
Stanka PLANTARIC iz Tržišča pa si želi da bi vsi krajani tržiške krajevne skupnosti glasovali za samoprispevek. „T aco bi pomagali ljudem od Malkovca do Telč, da bi dobili asfaltirano cesto. Ne smemo pozabiti da so oni pomagali pri gradnji naše ceste."
Kakšna pa je večina cest v omenjenih krajevnih skupnostih? Takole jih opisuje Darja Flras: »So makadamske, slabo vzdrževane. Vsako deževje zamaši odtočne kanale in poveča število lukenj. Tudi preozke so."
PS krajevna skupnost Drskain PS gimnazije sta organizirali predavanji Vikija Grošlja in Jerneja Zaplotnika o lanski odpravi na Mt. Everest. PS Drska deluje od leta 1977 in vklučuje 65 članov vseh starosti. Organizirali so 3 samostojne avtobusne izlete. Marljivo so obiskovali okoliške hribe, naše Alpe in Karavanke. Že drugo leto izdajajo svoje glasilo »Markacija”.
Alpinistični odsek je imel 8 predavanj o alpinizmu. Na Mosoru pri Splitu in na Okrešlju so imeli svoja alpinistična tabora. Dva člana sta - obiskala francoske Alpe ter prečila pogorje Mt. Blanca. Skupno ie 13 aktivnih članov AO opravilo 142 letnih in zimskih vzponov, turnih smukov ter pristopov nad 2500 in 3500 metrov.
Planinska' sekcija, ki deluje v okviru Trim kluba pri tovarni zdravil Krka, je že pred dvema letoma razširila svoje sodelovanje s PD Novo mesto; in to med drugim v tako imenovani odprtosti izletov. Iz pestrega progTama so uresničili 14 izletov.
Markacisti so posvetili osnovno skrb basiranju odseka planinske' poti Ljubija na-Zagreb, ki spada v območje PD Novo mesto in gre od špileijeve špice preko Hmeljnika, kjer se odcepi od Trdinove poti, ter dalje preko Mirne peči in Žužemberka m Zagradca do Marinče vasi, kjer pa se že pričnejo obveznosti ljubljanskih PD. Opravili so 'vse naloge v zvezi s tem delom trase in nameravajo letos svojo dejavnost še okrepiti.
Izvoljen je bil nov upravni odbor društva, katerega preasedništvo je
evzel Anton
lanom društva so bila podeljena
priznanja, ir srebrnih in značke PZS.
'runkelj. Zaslužnim so bila sicer: 3 'zlate, 6 3 bronaste častne
DANILO VIDIČ
O MLADINI, KONFERENCAH IN GLASILU ROG
Topliškim šolarjem, ki so že mladinci ali pa bodo kmalu postali je pred kratkim govorila nekdanja učenka te šole Tanja Čibej. Veliko jim je povedala o sestavljenosti mladinske organizacije, o nalogah mladincev ip., šolarji pa sojo seznanili z delom svoje mladinske organizacije. Tako poroča Marija COLARIČ in nadaljuje, da so imeli prejšnji teden tudi oddelčne konference, na katerih so obravnavali učni uspeh, disciplino, stabilizacijski program učencev in drugo. Pogovarjali so se tudi o usmerjenem izobraževanju. Brigita MATKOVIČ pa piše, da je druga letošnja številka glasila Rog posvečena Edvardu Kardelju. Gradivo so zbrali člani zgodovinskega krožka. Gre za spomine Topličanov, ki so se srečavali s Kardeljem, kadar je le-ta prišel v ta kraj ali na Bazo 20, v glasilu, ki so ga lično opremili člani likovnega krožka, pa beremo tudi o Kardeljevem bivanju na Rogu med zadnjo vojno.
PREDAN JE RK
Boštaničan Lojze Lisec; ki se bliža 80. letu življenja, še zmeraj neutrudno dela pri RK in svoj prosti čas posveča tej humani organizaciji. Tako je obhodil vsa naselja in zaselke v krajevni skupnosti in povpraševal, komu je potrebna pomoč. Tudi po njegovi zaslugi se je članstvo krajevne organizacije RK povzpelo že do številke 860.
S. SKOČIR
ZGLEDEN PRIMER ANSAMBLA LOJZETA SLAKA
Za stanovalce Doma upokojencev Krško ni bila nedelja, 13. aprila, čisto navadna nedelja. Kmalu po 12. uri jih je obiskal ansambel LOJZETA SLAKA in jim podaril več kot uro lepe domače pesmi in glasbe. To je bil za upokojence doma še eden od prijetnih doživljajev in dokaz, da se v domu upokojencev za nekatere življenje, izpolnjeno s kulturnimi dogodki, šele prične.
Prav gotovo je primer ansambla Lojzeta Slaka zgleden, hkrati pa tudi dokaz, da pri tem priljubljenem slovenskem ansamblu prevladuje nad materialnim ciljem želja po ohranjanju slovenske pesmi. Člani ansambla so upokojencem obljubili, da se bodo v enem od posavskih domov ob priložnosti še oglasili.
MILKA CIZEL
DROBTINICA
Pri blagajni samopostrežne trgovine pravi blagajničarka stranki:
„Tovarišica, danes smo prejeli pralni prašek in smo vam ga dali na stran, ko ga že tako dolgo niste dobili!"
„Joj, kako sem vam hvaležna! Prav lepa hvala za pozornost, s katero ste m e rešili tolikšne skrbi. ”
Otrok v naročju pa: ,Ja, mami, saj ga imamo na podstrešju sedem vrečk ”
E. Z
Še: Kolikšna bo cena napredka?
»Druga plat medalje" - pojasnilo oz. odgovor Agrostroja na prispevka v Dolenjskem listu
, V zvezi s člankoma, objavlje-“una v Dolenjskem listu št. 11 z “ne 13. marca pod naslovom »Gradnja mimo zadružnikov" *n št. 13 z dne 27. marca 1980 Pod naslovom »Kolikšna bo cj®nn napredka? “, dajemo na-Mednje pojasnilo:
nriKi°iektiv Agrostroja je že pred ^ vr h šestimi leti načrtoval iz-:j fj? nJ° dveh med seboj dopolnjujo-n Se proizvodnih obratov (obrat i:	estr**h	silosov	in obrat kovin-
®. ppreme za silose) v Ivančni Načrt je bil polovično obril leta 1976, ko je bil nov . fat za proizvodnjo poliestrskih osov predan namenu. V tem času Drva* Pr*^a °d KS Šentrupert tudi {»^...Ponudba za investiranje v Drihbi Proizvodni obrat, ki bi v sku ■d,?*0 krajanom krajevne ' J«* Šentrupert Aa-ostroj je puhnil željam predstavnikov ' tem ene kr^evne skupnosti, ki so s ic; g™ namenom obiskali naš kolektiv, IyPrav. je načrtoval investicijo v z— i ni gorici Kjer bi bile vse centi?"6 komunalne naprave veliko Kg -lŽe' P° nadaljnjih pogovorih s deloJtentruPert in posvetovanji v odlogi organizaciji, je obveljala ški . adaptirati stari šentruper-stekifPH^ki nlev, v katerem naj bi ve in Proizvodnja kovinske predela-niistnTlaiM5a bvarna kokilnih alumi-izdei? “1'tkov. V tej smeri je bil Oh elaborat Sariw-H^.regledu objekta za izdelavo Ueotr»,Svega Projekta so projektanti
adaptac^dl0bjekt ni P™eren za bila tr?r?’ r *“ temeljem Da je kasneie !>r-V ?čna’ K ie pokazalo že Dri „ enJU, ob katerem seje celoten iu?1? “darcu ob vogal stene n objekt zrušiL
Razmišljanje glede sanacijskega projekta in ugotovitve projektantov, so nas samoiniciativno usmerile na Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, Iger smo zaprosili za mnenje. Žavodje rušitvi nasprotoval iz prepričanja, da je bil objekt zgrajen okrog leta 1880 in da kot tek predstavlja spomeniško vrednoto. Iz kronike župnišča Šentrupert pa se je kasheje ugotovilo, da je bil objekt zgrajen leta 1906 in da še daleč ne pomeni večje spomeniške vrednosti Kljub temu je Zavod za spomeniško varstvo vztrajal pri odločitvi da je razpadajoči objekt potrebno zaščititi in adaptirati Po dolgotrajnem pregovarjanju je zavod ustno pristal na rušitev z izjavo, da pismenega soglasja ne bo izdal Odločitev Agrostroja za gradnjo obrata na ponujeni lokaciji je izhajala iz predvidevanj, da bo tu ustanovila le neki zametek industrije,. ki naj bi se razvijal na prostoru poleg omenjenega župnišča in ga zapolnil v obdobju približno petih lel Ker je ugotovitev statikov, da objekt ni primeren za adaptacijo, spremenila dotedanje načrte, se je Agrostroj odločil, da načrtovani razvoj petih let zaključi enovito gradnjo, s tem da maksimalno izkoristi obstoječi prostor. Ob tej odločitvi smo se ponovno posvetovali z Zavodom za spomeniško varstvo, kakšen naj bi objekt bil, da ne bi kvaril videza in tipke okolja. Poudariti želimo, da smo pri tem dosledno upoš tevali zahteve Zavoda za spomeniško varstvo, čeprav bodo te podražile samo gradnjo in zmanjšale funkcionalnost proizvodnih prostorov. Tako smo v načrtih predvideli strmejše n aklone streh, opečno ali njej podobno kritino, zamaknjena pročelja proizvodnih ladj, dekoracijo napušča in fasade z
lesom, ozelenitev južne meje zemljišča pročelja s primernim okrasnim grmičevjem itd. Z vsem tem objekt ne bi imel videza proizvodne hale in bi se ustrezno vključeval v okolje.
Po teh dogovorih smo zaprosili za lokacijsko dokumentacijo, ki je dosledno upoštevala vse omenjene zahteve.
V času izdelave lokacijske dokumentacije, je Agrostroj obiskala delegacija KS Šentrupert ter predlagala, da bi v primeru prevelikih ovir in zapletov gradili obrat na novi lokaciji t. j. na Longarjih ali pri župnijski hostl Omenjeni lokaciji so si ogledali predstavniki Agrostroja skupno s projektanti in predstavniki KS Šentrupert. Predstavniki Agrostroja so ugotovili da sta obe lokaciji zelo oddaljeni od potrebne infrastrukture, zaradi česar bi bilo potrebno na novo zgraditi del ceste, napeljati vodo, kanalizacijo, elektriko itd. Po grobem predračunu projektanta bi to gradnjo bistveno podražilo, ekonomski del elaborata pa je kazal, da bi ta obrat zaradi prevelikih investicijskih stroškov posloval z izgubo. Na osnovi teh dejstev se je Agrostroj kot dober gospodar odločil za prvotno ponujeno lokacijo, ker sicer v Šentrupertu ne more zgraditi obrata. S tem je seznanil tudi KS Šentrupert. Ker je bil odgovor KS Šentrupert pozitiven, smo na osnovi lokacijske odločbe naročili projekt s tem, da smo dodatno poskrbeli za zaščito okolja (sprotihrupno ograjo, ustreznimi filtri itd.). Omenjeni projekt je pregledala tudi strokovna komisija DO Agrostroj, ki spremlja to investicijo, ter ocenila, da so storjeni vsi varstveni zaščitni ukrepi, da bo okolje ostalo neokrnjeno.
Ob proslavi občinskega praznika v Šentrupertu septembra 1979 je DO Agrostroj postavila temeljni kamen za izgradnjo bodočega obrata. Ob njem je bil razgrnjen gradbeni in tehnološki osnutek obrata Apo-sstroja v Šentrupertu, ki so si ga lahko ogledali vsi krajani V novembru 1979 smo posredovali gradbeno dokumentacijo republiškim inšpekcijskim službam ter v januaju 1980 pridobili vsa potrebna soglasja. V tem času »trnove poti" pridobivanja soglasij za izdajo gradbenega dovoljenja pa so se na straneh Dolenjskega lista pojavljali pikri članki-na račun DO Agrostroj, češ, da se kljub postavitvi temeljnega, kamna in rušitvi objekta, še ni lotil izgradnje, in nato tesneje, ko je le pričel graditi daje šla gradnja mimo zadružnikov, z izsiljevanjem in na račun čistega okolja, saj »gre zdaj Šentruperčanom za napredek, ne glede, kakšna je cena zanj".
Navedeni zapis je kratek kronološki prikaz poteka priprav na omenjeno investicijsko gradnjo, želimo pa odgovoriti še na neka‘ere nestrokovne in nepreverjene trditve, ki jih je objavil Dolenjski lisi
Trditev, da Agrostroj ni pokazal zanimanja za večja vlaganja, ne bo držala, saj predstavlja načrtovani obrat investicijsko naložbo 40 milijonov dinarjev; res pa je, da se Agrostrojj ni mogel odločiti za investicijo, ki bi že v samem procesu izgradnje in planiranja prikazovala načrtovano izgubo.
Agrostroj se je odločil za ponujeno lokacijo v letu 1975, ko stanovanjska zadruga Šentrupert še ni obstajala. Ob gradnji bližnjih stanovanjskih hiš so bili lastniki opozorjeni da se v neposredni bližini načrtuje izgradnja industrijskega obrata. Dodajmo se, da večina članov stanovanjske zadruge gradi izven Šentruperta, in menimo, da ob tem problemu ni prizadeta.
Načrtovani kovinskopredelovalni obrat v Šentrupertu bo imel v svoji sestavi mehansko obdelavo kovin in manjšo livarno kokilnih ulitkov iz aluminijskih zlitin na približno eni petini celotne zazidane površine. Potebna energija za taljenje alumi-
l
:4
TOVARNA RASTE — Nova šentrupeiška tovarna, v kateri bodo proizvajali aluminijeve odlivke za potrebe ljubljanskega .Agrostroja", je že kar precej zrasla. Kdaj se bo začela proizvodnja v njej, bomo še poročali.
nijskih zlitin se bo pridobila s kurilnim oljem in z uporabo električne energije. V tem primeru pogojuje izbrana tehnologija predelave aluminijskih zlitin (ulivanje v kovinske forme - kokile) z uporabo sodobnih čistilnih naprav zanemarljiv vpliv onesnaževanja okolja. Pri vsakem drugem, tudi individualnem kurišču na trdo gorivo (premog) se sprošča veliko več prašnih delcev in nosilcev onesnaževanja okolja, kot bo to v novinarsko obarvanem strahu »poteka livarske proizvodnje".
Trditev, da je program bodočega obrata nejasen, tudi ne bo držala, saj menimo, da je že poprečnemu poznavalcu jasno, da je za odlobri-tev investicijskega kredita potrebno predložiti banki in SDK podroben investicijski elaborat, ki med ostalim zajema tudi podroben proizvodni program z analizo tržišča, ki so ga preritem	odobrili	investitoijevi
samoupravni organi Prav tako pa je tal program razstavljen na samem gradbišču, kot smo že omenili, od dneva polaganja temeljnega kamna še kar pol leta in je na razstavljeni shemi razvidno vse podrobno o proizvodnji
Ob prebiranju članka se nam nehote vsiljuje misel, da je članek pisan tendenciozno, saj je pisec skušal manipulirati s čustvi krajanov, češ da so v nevarnosti vaško pokop dišče z župniščem in rodovitna polja.
Avtor članka se sklicuje na nepristranskega opazovalca, medtem ko za pisca tega ne bi mogli reči gede na to, da je nanizal dejstva enostransko, saj se o celotnem poteku investicije ni informiral tudi pri investitorju.
Ob koncu zapisa naj poudarimo, da ne želimo o zadevi polemizirati, pač pa samo podati izčrpno informacijo še o »drugi plati medalje".
Predsednik DS DO: VLADO OBERSTAR, L r. Predsednik DS TOZD KM: SREČKO GOLCMAN, l r.
Predsednik komisije za investicije in razvoj: JOSIP 2ITNIK, dipl ing., 1. r.
Dolenjska se res ne bi mogla pritoževati glede asfaltiranosti svojih cest, kar pa se tiče njenega najrevnejšega predela, je res prav obratno. Z asfaltnega dela ceste, ki pripelje do roba te pokrajine, popotnik naravnost pade na razdrapane suhokranjske poti. Čeprav je to za pokrajino na neki način nesrečna okoliščina, ki spodbuja odseljevanje mladih, kar ovira pohod napredka, je po drugi strani to zanjo pravi blagor. Njena pobočja so sicer obljudena s samorodno vinsko trto, ni pa na njih videti toliko tako imenovanih vikendov, marsikje sO še s slamo krite hiše, ljudje, kolikor jih je še ostalo, pa so ohranili v odnosu do sveta neko prvinsko skromnost, ki jo je dandanašnji tako redko srečati
Vendar novinarja Jože Simčič in Ivan Zoran nisva prišla v to pokrajino občudovat njeno idiličnost, saj o njej tudi njeni prebivalci skoraj niso govorili, ker se pač od nje ne da živeti V gostilni Pri Roglju na Rdečem kalu, kjer sva utaborila najino ..uredništvo v gosteh”, se je namreč govorilo o povsem življenjskih vprašanjih teh prebivalcev. In prvo izmed vseh vprašanj, hkrati pa tisto, ki povzema vse pobleme krajevne skupnosti Svetinje, je nerazvitost.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Svetinje je imel na listu papirja zapisano, kaj vse bi morali pridobiti da bi se vsaj za delček odmaknili od te nerazvitosti Tako nimajo avtobusne povezave z občinskim središčem Trebnjem, nimajo niti najmanjšega obrata ali obrtnika, nimajo trgovine, pošte, telefona, šole, vodovoda in seveda tudi zdravnika ne. Zato pa imajo kar za polovico manj prebivalcev, kot so jih imeli pied leti Saj zdaj v tej krajevni skupnosti vitraja samo še 238 prebivalcev, od tega je več kot polovica starejših, med njimi kar 27 starih nad sedemdeset let.
Kljub vsem težavam krajani te krajevne skupnosti ki šteje le pet večjih naselij -Svetinje, Smaver, Rdeči kal ter Gorenji in Dolenji vrh - ne vržejo puške v koruzo tako kmalu. Tako so lani uspešno izglasovali 3,5 odstotni samoprispevek, s katerim bodo modernizirali ceste; od tega je 3 kilometre ceste že asfaltirane, to je med
Vrhemi in Dečjo vasjo, ostali del, približno še štiri kilometre, pa bodo asfaltirali do konca maja. Načrti za prihodnost so usmeijeni predvsem v vodovod, katerega bodo letos pomagale graditi mladinske delovne brigade. Za vsemi temi načrti, pa tudi že uresničenimi željami, stoje skoraj vsi krajani, ki so prispevali precejšnje vsote za ceste, tudi stari milijon in več, nekaj pa je takih, ki tem delom nasprotujejo.
Potem ko je svoje povedal Drago Perpar, predsednik sveta krajevne skupnosti ki ima dobršen del zaslug, da se razvoj vendarle tudi njim približuje, pa so spregovorili ostali krajani Jedro vseh njihovih izjav bi lahko podali samo dve besedici: cesta in vodovod. Kako ju čutijo, kako si obeh dobrin, ki jih imamo drugje v izobilju in nam zanje iz svojega žepa ni treba plačati niti dinarja, tudi želijo, naj povedo njihove besede.
Franc Udovič je član sveta krajevne skupnosti, sicer pa delavec pri ŽTP Ljubljana, kar pomeni da se že dve desetletji vozi na delo v Ljubljano. Ker naše glavno mesto le ni tako blizu, je i moral vstajati že ob pol treh zjutraj. In kljub težkemu življenju hoče Udovič vztrajati na zemlji „Pa ne toliko zaradi nas, marveč zaradi mladih, ki se za naše hribe in kamenje niso že več zanimali in so trumoma odhajali v dolino. Tam pa kmalu tudi ne bo prostora; škoda pa bi bila, če bi naši kraji izumrli in bi se po njih podili medvedi. Zato gradimo ceste in se borimo za telefon, za vodovod. Poudarjam: predvsem zaradi mladih.”
Vendar le niso vsi istih misli, saj mnogi krajani še niso doumeli da je cesta nujno potrebna vsem, še več, nočejo prispevati denarja ali prostovoljnih delovnih ur; najbolj žalostno pa je to, da se tak odnos do skupnih prizadevanj pojavlja med najbolj premožnimi In te misli so izrekli vsi ki so se oglasili na našem uredništvu v gosteh.
sicer nimajo dosti dela, kadar pa kje zagori, morajo brizgalni voziti še z vozom ali s traktorjem. Za gasilce je zanimanje tudi med mladimi, nameravajo pa ustanoviti tudi mladinsko gasilsko četo.
„Lahko smo veseli, da imamo naraščaj v svojih vrstah,” je pristavil predsednik gasilskega društva Franc Bobnar, doma z Gorenjega vrha. „Bo imel vsaj kdo poprijeti, ko bomo starejši odnehali,” je pribil. Njegov znatno mlajši sovaščan, kmet Anton Lavrič, tudi gasilec, pa je menil, da bo gasilska oprema prišla do izraza šele potem, ko bodo krajani dobili vodovod. Računajo na večjo pomoč občinske gasilske zveze, ker bi radi društvo še bolj utrdili
Lado Prpar se prav tako vozi na delo v Ljubljano, tako da je njegovo delo v krajevni organizaciji SZDL omejeno tudi po tej strani saj veliko svojega časa porabi samo za vožnjo na delo in domov. Je pa povedal, da je v njihovi krajevni skupnosti tako malo ljudi res pripravljenih delati, da je sodelovanje med svetom krajevne skupnosti in SZDL nujno in samo po sebi umevno. Prpar je še dodal, da pri njih uspešno deluje poravnalni svet, ki ima kar precej dela.
Kako težko prodira napredek v Suho krajino, je potrdil kmetovalec Jože Šušteršič, ki ima največ zaslug, da so' v tej krajevni skupnosti dobili zbiralnico mleka. Sicer pa je Šušteršič poveljnik gasilskega društva, ki šteje kar 42 članov. Zadaja leta
Francka Gole si najbolj želi telefona, saj v nujnih primerih izgube precej časa, preden pridejo do zdravnika. 'Ne razume pa, kako da se tisti ki nočejo prispevati za ceste, izgovarjajo, da bo asfalt prišel prav samo tistim, ki žive ob cesti Anton Kek je sicer malo potožil čez težko obdelovanje zemlje, pohvalil pa je svet krajevne skupnosti in njenega predsednika, ki ima največ zaslug, da je šolski avtobus pripeljal tudi v svetinjsko krajevno skupnost Kori Zupančič je potožil čez veliko odseljevanje ljudi saj jih je bilo v domači družini nekoč enajst, zdaj pa je sam z ženo. In odseljevanje se nadaljuje, čeprav je zdaj življenje za kmeta veliko lažje, kot je bilo nekdaj. Zdaj lahko dobi kredite, s katerimi lahko popravlja gospodarska poslopja, kupuje stroje, medtem ko vsega tega včasih ni bilo. Jože Kožar, ki je zaposlen v IMV, pravi, da včasih še jesti nima časa, saj tudi sam tako kot vsi ostali misli, da mora biti obdelana sleherna krpa rdeče suhokranjske
zemlje, po kateri ima največja vas v tej krajevni skupnosti tudi ime. In mladi za katere- si krajani sploh prizadevajo pri urejanju vasi nimajo velikega zanimanja za delo na kmetijah. Začetno veselje za delo s stroji jih kmalu mine, potem pa tako kot sovrstniki kmalu najdejo pot v tovarne.
Anica Koncilja je'med tistimi, ki se z Rdečega kala vozijo na delo v Trebnje. „Na pot moramo, kakor kdo ve in zna, včasih je treba tudi peš,” je povedala. Pri tem je mislila na vse tiste, ki niso zaposleni v Trimu. „Trimov avtobus sicer vozi tod okrog, vendar drugih ne vzame, čeprav smo pripravljeni plačati T ako smo se prisiljeni voziti s svojimi avtomobili, to pa ni prispevek k varčevanju, z gorivom in tudi ne k stabilizaciji,” je pribila.
Konciljeva je predsednica krajevne organizacije Rdečega križa. „Veliko se ukvarjamo s problematiko ostarelih, ki jih je v naši krajevni skupnosti precej. Najhuje je v hišah, ki so brez mladih. Obiskujemo jih, ponujamo pomoč in si sploh prizadevamo, da bi ublažili težave onemoglih krajanov. Tudi na zdravstveno prosvetljevanje mislimo. Včasih smo že imeli predavanja, zdaj pa bi jih radi spet.”
Cirila Lavrič iz Šmavra je bila ondan v Rogljevi gostilni edina krajanka, ki ni imela graje na jeziku. „Vse bom samo hvalila,” je odločno začela. ..Zadovoljna sem z delom krajevne skupnosti Kako bi ne bila! Imamo asfalt, preurejeno električno napeljavo, šolski avtobus nam prevaža otroke. Res grem lahko brez skrbi vsak dan v Trebnje, kjer sem zaposlena.”
vodovod smo imeli v načrtu že pred leti in dobili bi ga bili, če bi bili bolj složni in vztrajni tako pa so ga prej drugi manj potrebni Vodovod imamo spet v načrtu in tudi telefon, a se bojim, da ne bo pravega haska, če ne bomo bolj energični” Jože Novak je, čeprav že močno v letih in ga zapuščajo moči še vedno mož, ki ima močno besedo, ko gre za napredek. Verjamejo ji, sledijo, posnemajo. Tudi novinarja sva od krajanov lahko slišala: „Če ne bi bilo Novakovega strica...”
Prah, ki se zdaj še dviguje za avtomobili ko vozijo skoz Rdeči kal, se bo kmalu polegel. Za vselej. „Jaz se od vsega, kar naj
bi krpalu dobili, najbolj veselim asfalta,” je
povedal Alojz Rogelj, gostilničar na Rdečem kalu, gostitelj našega uredništva. „Brez pomisleka sem dal 15.000 dinarjev, saj bo asfaltirana cesta tako ali drugače koristila tudi mojemu gostišču, ki je edino med Mirno pečjo in Dobrničem. Seveda pa bomo krajani še bolj zadovoljni ko bomo dobili vodovod in opustili te stare kapnice, od katerih smo zdaj odvisni”
Asfalt bo prav gotovo spremenil nelepe navade nekaterih krajanov. Vsekakor ne bo lepo, če bodo pustili cesto nastlano. Kot je povedal Jože Dremelj, upokojenec z Rdečega kala, bi se lahko vsi ki puščajo navlako za seboj, zgledovali po Murnovi Mariji ki cesto že zdaj vzorno očisti zemlje in druge navlake, ki ostane po oranju. „Spodobilo pa bi se namestiti nove napise za naselja, saj nam sedanji ne delajo ugleda,” je pristavil
„Otroci so že, so pa ipremajhnl da bi poprijeli za delo," je potarnal Ignac Prpar, upokojenec z Dolenjega vrha. j,Delati pa je treba, da se lahko preživiš in ustvariš še kaj, ,da plvvčaš dajatve, samoprispevke. Le to mi ne gTe v glavo, zakaj moramo v naši vasi plačevati samo nekateri”
Podobno besedo je imel na ustih Jože Novak iz Gorenjega vrha, vendar je bil njen smisel nekoliko drugačen. „Prvi sem dal stari milijon za asfalt, prepričan, da bo to spodbudilo druge. Pa denar ne gre rad od vsakogar, čeprav gre za skupno, za vse koristno stvar. Nimam rad cincanja, zavoljo tega smo že veliko izgubili Poglejte,
Napredek, ki prihaja z asfaltom, pitno vodo, telefonom in drugimi dobrinami, lajša življenje krajanom, ki vztrajajo na tem od ilovke pordečelem globačastem in kamnitem svetu, in obljublja mladim lepši jutrišnji dan. Obrazi se vedrijo, ljudje bodo poslej lahko češče pomislili na zabavo. „Ko bomo končali asfaltiranje, bomo priredili veselico, kot se spodobi d d si bomo za vselej zapomnili ta likof,” je pribil Franc Udovič. Toda tudi izkupiček veselice bo šel izključno za cesto, kot se je zgodilo z izkupičkom prejšnjih dveh veselic, ki so ju priredili v Šmavru. Kaj bi znajo združiti koristno z zabavnim! Da bi bilo poslej le še več takih likofov!
ago Perpar
Franc Udovič
Ignac Prpar
Jože Novak
Francka Gole
Jože Dremelj
Anica Koncilja
Franc Bobnar
4nton Lavrič
Jože Kožar
Vlado Prpar
Jože Šuštaršič
Alojz Rogelj
Cirila Lavrič
Anton Krk
Karel Zupančič
DOLENJSKI LIST
Št. 17 (1602) 24. aprila 198£
ALOJZ KRESAL, Rdeči kal; ,.Natančno se še spominjam dogodka, ki ga obeležuje na našo hišo vzidana spominska plošča. Takrat smo imeli gostilno. Poleg Kidriča in Tomšiča je bil na sestanku tudi domačin narodni heroj Jože Slak — Silvo. Malo je manjkalo, da dogodka niso odkrili italijanski vojaki.”
POMNIK REVOLUCIONARJEM - Spominsko ploščo n» Kresalovi hiši je ob 4<Hetnici KPS odkril 'kolektiv trebanjskega podjetja Trimo. Vasi v svetinjski krajevni skupnosti so dale precej partizanov. Padlim borcem in žrtvam nasilja je posvečen spomenik, ki so ga pred leti postavili na Gorenjem vrhu. Na njem je vklesanih 21 imen, tudi ime heroja Slaka.
Uredništvo v gosteh: RDEČI KAL
ODSEVI Z RDEČE ILOVKE
vrsta
vrednost
stara az. država
irezrazredna
družbena
ureditev
napenjanje
atletska
disciplina
koralni
otok
prebivalka
jave
aluminij
znamka nažega piva
pisatelj
twain
državrv
z.afriki
premoženjsko
naklonilo
M nn u/
"IBS**
(radojka)
nakazana
musliman.
ant itna severna ljudstva
kalcij
obžalovanje
zofa brez naslanjala
redkost
razinnaieval  ...........
soc-stranka arab- . preporoda
kočevsko
podjetje
pisateljica
"Mfi
jap.luka na otoku honSu
kraj v posočju
associated
press
pokrivalo
milijonsko
mesto
anton
nanut
tropska
ovijalka
portugal-
agencija
gr.črka
prebivalec
tajske
raskjv
papir
karta pri taroku
nadav
gl. mesto grčije
pritok
rena
oto
Pestner
zevsov s i n
nekatoličan
nem.
pl«me
gl.mesto
jordanije
1. MAJ
PRAZNIK DELA
vranični
prisad
john
erskine
narek
površina
/aluzije
gr.boginja nesreče^
e^rec
iebnidi
posebni dnevi nm.knMarja
judovski učenjak in rabin
veslač
kajaka
potrdilo
tantal’’
gr.
stavbenik
s kujjina ptic
konice
nosorog
rim.
uradnik
sredozem.
okrajna
rastlina
dovršni
Pretekli
čas
prestolnica
babiloniie
krogelni
odsek
izentropa
del teniske igre
ozeblina
»»etišče
naša ind. obutve
papeževa
krona
česanka
rudnik ž.srebra v Španiji
vrsta
nakita
os.
zaimek
zvišanje
kraj,ki je sinonim za ponižanje
severni
»tič
nas
violinist
(igor)
mesto v egiptufjez!)
makarska
rim.
stenograf
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Prvomajski prazniki so spet priložnost, da ljubitelje križank razveselimo z veliko nagradno prvomajsko križanko. Reševalce, ki bodo pravilno razvozlali križanko in jo pravočasno poslali v uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33, čakajo naslednje nagrade:
1. nagrada 1.000 din
2. nagrada 500 din
3. nagrada 300 din
in 12 lepih knjižnjih daril
Rešitve je treba poslati do vključno četrtka, 8. maja, naslov reševalca pa napisati na bdi rob križanke, ki je hkrati tudi kupon pri žrebanju.
Lepe prvomajske praznike vam želi DOLENJSKI LIST
K
*•
H
>
SUHEjSE!
aprila 1980
DOLENJSKI UST
r * v p * * jr* j» Aw v * w v <r. * t v.f * * «
4. 4 .< 4 4t 4	*	4	a	»	•	k	*	*	i
judejski d. oblastnik
stranska
stena
predplačilo
prostor okoli hiše
pojav na vodi
tfiflV
elementov
atenski
vojskovodja
celovški
šp.klub
epsko
lirska
pesem
berite dl
v vsako hišo dl
premica
poškodba
ujevič
augustin
zapitek
oblačilo
utemeljitelj
norv.jezika
pestner
samoza
dostnost
posušena
trava
delo
tlačanov
knjiga z ocenami
kamninana avali
mit.duša umrlih
ivan
tavčar
trst
nogometaš
Olimpije
glasbenik
soss
tnična skupina v nioeriii
tvorec
klavir
sporočilo
prometno
sredstvo
švic. mesto
najmanjši del prvinez njeni mi lastnostmi
(TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 25. IV.
Olabod
i
— -••V««
Sc?	/xc i
ST	otu»i	^
a.55 TV V ŠOLI: Človek in promet, Makedonščina, Začetek proizvodnje 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zakaj imate udi Chopina
14.55 TV V ŠOLI, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25 ZGODBE O POLUHCU
17.40 PTIČJE STRAŠILO
18.05 ROCK KONCERT: JOHN
MARTYN
18.35 OBZORNIK
18.45 RAČUNALNIŠKE MREŽE Podobno ko dandanes s telefonom bomo z vsakim koncem Zemlje sčasoma povezani tudi z računalniki. Zaključna oddaja nanizanke o sodobnih računalniških napravah bo govorila o možnostih, kako stkati tako računalniško mrežo, ter o tem, kaj je bilo doslej že stoijcncga na tovrstnem področju.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ - AJDOVŠČINA: ČRNOMELJ
2 L35 TIGROVE BRIGADE 22.25 V ZNAMENJU 22.40 NOČNI KINO: MOŽ V DEŽNEM PLASCU Poznavalci pravijo, daje film, ki ga bomo gledali drevi, vidnejši dosežek trilerskega filmskega žanra. Delo je pred sedmimi leti za britansko kinematografijo posnel John Huston, in sicer po scenariju, ki ga je Waltet Hill spisal po istonaslov-nem tomanu Dcsmonda Bagleya. Okvirna zgodba je takale. Petični gospod iz Avstralije zaukaže svojc-
SOBOTA, 26. IV.
Olabod
		(i
	D »	
8.05 POROČILA 8.10 MALI PINGVIN 8.25 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA
8.40 VRTEC NA OHISVTt- UMCA
VSEH OTROK
8.55 OTROŠTVO MLADOSTI
9.25 PUSTOLOVŠČINA
9.5 S PODELITEV PRIZNANJ OF,
pr«,nos slovesnosti
JŽ'
11.00 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR
12.00 POT DO PRAVIČNE IN SPODBUDNE DELITVE
12.20 625
13.00 POROČILA
15.25 JUGOSLAVIJA : POLJSKA, prenos nogometne tekme 17.30 POROČILA 17.35 BARON PRAŠIL, risani film Cehoslovaški ustvarjalec risanih filmov K. Zeman je z izkušnjami, ki si jih je pridobil z risano oživitvijo
romanov J. Verna, na zanimiv način ekraniziral tudi Muelhaisnov roman o Lažnivem Kljukcu.
18.55 NAS KRAJ 19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 MEJNA DEŽELA
21.00 SOBOTNI VEČER
23.00 SINJEBRADEC, film Resnična zgodba o morilcu Sinje-
bradcu je doživela že več filmskih upodobitev, med njimi pa zavzema prav posebno mesto film Clauda Chabrola. Ta francoski režiser je spravil skupaj zelo nenavaden film o navidez poprečnem družinskem možaku' kateremu dolgo niso prišli na sled zaradi njegovih zločinskih početij. Glavno vlogo igra Charles Denner.
17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton -21.40 Športna sobota — 22.00 Kronika Sterijinega pozorja
mmm
NPDELJA, 27. IV.
labod
S. J J »OROCILA
8.20 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: RAVNE NA KO-ROŠKEM
8.50 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI, dokumentarni film 9.45 ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA VRTA
10.05 OSTRŽEK 10.30 NIKOLA TESLA 11.35 TV KAŽIPOT
13.00 POROČILA
RAZVOJ POPULARNE GLASBE
POTOPIS
POROČILA
NIKOMUR NE HLAPČUJ, KDOR ZNAS SVOBODEN BITI
Športna poročila
POVRATNA VOZOVNICA, film Materi ni nič odveč storiti za sina. Tako zapusti kmetijo in odide
20.00 K. Klarič: S POLNO PARO 2L00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.35 V ZNAMENJU
( Vi i :■ •-dr.')
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
v Kanado, da bi zaslužila dovolj denarja in kupila hišo v mestu.. Sin je namreč prepričan, da le tako lahko postane srečen človek. Na tujem mora mati premagovati hude težave, da bi prišla do cilja. Denar sicer prigara, toda v njeni odsotnosti sin odrašča in materine pomoči pravzaprav ne potrebuje več. Taka je vsebinska zasnova poljskega filma, ki sta ga pred dvema letoma posnela Czeslaw in Ewa Petelski, igrajo pa Anna Seniuk, Seszek Herdegen, Zofia S aretok, Henryk B ak in drugi. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
James Last Orchestra CLASSICS UP TO DATE
21.50 GLASBENA ODDAJA
22.05 Športni pregled
16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj danes, jutri - 21.05 Igrani film
PONEDELJEK, 28. IV.
Olabod
8.55 TV V SOLI: Obiščimo arheološki muzej, Logika v pogovoru, Osebnosti
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zgodba, Zemljepis
14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA
17.20 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI
17.35 POLJUDNOZNANSTVENI FILM
18.00 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH
Tokratna oddaja bo govorila o znanju, ki je potrebno pri dajanju prve pomoči, prikazano bo delo z ranjenci v različnih okoliščinah,
beseda bo teKla tudi o materialu in pripomočkih, ki so potrebni za tako pomoč.
18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 A. N. Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA, drama
Odtujenost, osamljenost - to in podobne nevščenosti tarejo dandanašnje ljudi, ki tavajo v stehnizira-nem svetu. Nič bolje ni bilo že v času, ko je ruski dramatik Aleksej N. Atbuzov (roj. 1908) sestavljal svojo S taromodno komedijo. Junaki slednje so mladi ljudje, ki se po življenjskih viharjih začnejo poslav-
ljati od mladosti. To Arbuzovo delo so z velikim uspehom uprizorili v ljubljanski Drami SNG in to predstavo bomo drevi gledali v televizijski priredbi.
21.45 V ZNAMENJU
22.00 KULTURNE DIAGONALE
belilu platno btlinnu
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe - 18.00 Narodne pesmi - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telešport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost 21.00' Včeraj, danes, jutri — 21.30 Televizijska nadaljevanka
TOREK, 29. IV.
Olabod
mu agentu, naj ukrade dragulje, da bi tako prišel v zapor in sc srečal z nekim znanim vohunom, ki prestaja kazen. Zadevščina pa se kajpak ne odvija povsem po načrtih petičnega gospoda, ampak... To delo, v katerem Huston ne razkriva vsega ozadja mednarodne špijonaže, temveč bolj poudarja značajske posebnosti posameznikov, ki so zapleteni v vohunsko mrežo, spominja nckolikanj na Tretjega moža, film, posnet po znanem romanu G. Greena. Igrajo Paul Newman, Domi-niquc Sanda, James Mason in drugi.
16.40 Test - 16.55 Obzorja (oddaja za madžarsko narodnostno skupnost) - 17. lODnevnik v madžarščini
- 17.30 Dnevnik - 17.45 Mali svet
- 18.15 Koraki - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kronika S te rij i nega pozorja - 2 L00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Liki revolucije: Sava Kovačevič (2. del)
- 22.00 Igrani film
9.15 TV V ŠOLI: Kmetijstvo, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni
film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami
16.10 ŠOLSKA TV: Fluktuacija kadra, Pridobivanje bakra, Dobro videti in biti dobro viden
Prvi prispevek bo govoril o odhajanju delavcev iz delovnih organizacij, torej o pojavu, ki ima neprijetne posledice za posameznika in družbo. Zakaj menjavajo delo, ljudje utemeljujejo različno. Zatem bodo šolarji izvedeli, da je baker kovina, brez katere si ni moč zamišljati sodobne industrije. Filmski zapis bo nazorno prikazal, kako to dragoceno kovino pridelujejo iz mdninc. V zaključnem prispevku bo beseda tekla o tem, da se ponoči zgodi veliko več nesreč ko podnevi, najbolj pogosto pa so žrtve pešci. 17.15 POROČILA 17.20 MALI PINGVIN 17.35 ZAČETNIK, mladinska nanizanka
18.05 V. Komadina: KLAVIRSKI KONCERT
18.30 OBZORNIK
18.40 MOSTOVI - H|DAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU
22.30 ZA LAHKO NOC
17.10 Dnevnik v madžarščini - j 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška : oddaja — 18.15 Nove knjige - j 18.45 Narodna glasba — 19.30 j Dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja -2(150 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Porota (dokumentarna oddaja) - j 22.00 Poezija
SREDA, 30. IV
Olabod
1
9.30 TV V ŠOLI: Prostor v filmu 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba
17.25 POROČILA
17.30 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA
17.45 UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH
Danes bodo televizijci začeli predvajati nanizanko dokumentarnih filmov o razvoju umetnosti na tlph Jugoslavije od predzgodovine dalje. Tokrat se bomo seznanili s predzgodovinskimi keramičnimi predmeti, ki so služili praktičnim in
duhovnim namenom. Najdišča so v različnih krajih, največ dragotin pa so našli v Lepenskem viru. Kovinska predzgodovina je naslov drugega dela današnje oddaje, videli pa bomo zlato masko z Ohrida, kip plodnosti i z Pulja ter številne druge arheološke predmete.
18.05 GLASBENI AMATERJI
18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE!
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 POZDRAV PRAZNIKU, prenos slovesne prireditve
20.30 OSVAJANJE SVOBODE, film
Konec zadnje vojne. Zavlada mir, prava svoboda paše ni prišla. Hkrati z obnavljanjem dežele je treba spreminjati tudi staro miselnost. O tem gpvori film Zdravka Šotre. Glavne vloge igrajo Radko Polič, Radoš Bajič, Gordana Kosanovič in Iva Gregurevič.
22.05 NADGRADNJA NJIHOVEGA VSAKDANJIKA 22.45 POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini —
17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja -	18.15	Dokumentarna
oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji -
19.30 Dnevnik - 20.00 M. Bojič: Gospa Olga (televizijska drama) -
21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Izviri - 22.10 Igrani film
ČETRTEK, 1. V.
Olabod
1
8.55 POROČILA
9.00 PRAZNIČNA BUDNICA
■ \\
9.30 OTROŠKA PRVOMAJSKA VESELJA
10.00 F. Puntar: GUGALNICA, lutkovna igra
10.40 TIGRIS, dokumentarni film
11.30 VELIKA PESEM DOMOVINI IN TITU
11.50 in 15.45 POROČILA
15.50 OTROŠTVO MLADOSTI 16.20 VEVERICA NA RAMI
Kratek filmski zapis bo prikazal prikupno udomačeno veverico, ki brez strahu pleza po lastnikovi rami in počenja razne norčije. Lastnik jo hoče dresirati, a mu živalca uide. Vrne se jeseni in med njima se obnovi staro prijateljstvo.
16.45 PLESAL SEM KOLO
17.30 TRENER, film
Ta film, ki ga je po lastnem scenariju pred dvema letoma posnel Puriša Djordjevič, pripoveduje o ne najbolj uspešnem nogometnem trenerja, ki se vrne v rodno mesto, da bi pregovoril tamkajšnjega srednjega napadalca za prestop v velik nemški
klub. Film razgalja podkupovanje, torej umazane posle z denarjem, ki » so še zmeraj prisotni v našem nogometu. Žal Djordjevičevo delo ostaja pri površinskem prikazovanju žgočih vprašanj, premalo pa ute- ‘ melji vzroke za tako početje. Igrajo Ljuba Tadič, Tanasije Uzunovič, Zoran Veličkovič, Liljana Tiča, Drago Čutna in drugi.
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 R. Golouh: KRIZA, predstava Drame SNG Maribor	i
21.10 V ARENI ŽIVLJENJA: MIHA MARINKO
22.10 GLASBENA ODDAJA	-»i
17.30 Sol črne zemlje (poljski igrani film) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 24 ur -21.00 To sem jaz - 22.00 TV izbor
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 25. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak: Pomladna pot). 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 1135 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Tone Robič: Združevanje sredstev v občinah za pospeševanje kmetijstva). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Baročni inter-mezzo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba.
18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom.
20.00 Uganite, pa vam zaigramo!
21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 26. IV.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Janez Žgajnar: Nasveti za krmljenje krav molznic v spomladanskih mesecih). 12.40 Veseli domači nwpcvi.
14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela CMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini. 0.05 -
4.30 Nočni program.
NEDELJA, 27. IV.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Tonske podobe ye!ikili dni. 10.55 Lepe melodije.
11.10 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. 13.30 Neuvrščeni proti tujemu vmešavanju. 13.50 igra delavska pihalna godba iz Trbovelj. 14.05 Humoreska tega tedna (K. Grabeljšek: Partizanske). 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 15.10 Komorno s skladatelji NOB. 15.30 Misel OF sega v naš čws. 15.55 Koncert za besedo (Na svoji zemlji). 16.20 A. Valič: Frontno gledališče.
sence). 22.30 S plesnim orkestrom Ljubija ki. 23.10 S
a ples
RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrin-popevkami po Jugosla-vgi. 0.05 — 4.30 f" "
Koncert za besedo (Na svoji zemlji). 16.20 A. Valič: Frontno gledališče.
17.05 Iz slovenske operne literature. 17.35 Mali slovenski ansambli. 17.50 A. Ingolič: Vidim te, Veronika. 18.20 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice- 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 — 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 28. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico.
9.05 Z ladiom napoti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterdci zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naSe diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 29. IV
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska irrnv (D. Lebovjč:	Svetlobe in
I Nočni program.
SREDA, 30. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet prav jic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14. 05 Razmišljamo, ugotavljamo . .. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav jajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Zborovska
glasba v prostem času. 18.15 Naš gost. 18.30 Kaj radi poslušajo. 20.00 Koncert za besedo (Hej
tovariši). 20.25 Debussv s pianistom M. BerofTom. 21.05 200 let slovenske opere. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. -0.05 - 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 1. V.
8.07 Radijska igra za otroke (B-Jurca - J. Zagorc: Gregec Kobilica)-8.35 Šopek prvomajskih. 9.05 Prvo- , majski koncert evropskih pihalnih orkestrov. 10.05 klavir v ritmu- j 10.15čTri desetletja delavske samo- ' uprave. 11.00 Praznični koncert- i 12.10 Melodije iz filmov. 12.30 • Čestitke delovnih kolektivov. 13.30 Boj delavskega razreda za gospodarski napredek v svetu. 13.50 Flavta z Andov. 14.05 Pesem povezuje narode. 15.15 Slovenija, od kod lepote tvoje? 16.00 Prvomajska misel v zavesti in spominu naših ljudi. 16.30 Priljubljene operne arije. 17.05 Vsa zemlja bo z nami zapela. 17.20 Začetki delavskega gledališča-i 8.00 Sporočilo v hesedi in 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Prvomajski četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Socialna lirika). 21.45 Zvočne kaskade-?2.20 Zaple'ite z nami. 23.1® | Paleta popevk jugoslovanskih avtor- ^ jev. 0.05	4.30	Nočni	program.
kultura
in
izobra-
ževanje
SAMOUPRAVNO O TREBANJSKEM TABORU - Program in denarni načrt vsakoletnih taborskih srečanj samorastnikov, razstav v galeriji, salona in drugih občasnih likovnih in podobnih prireditev sprejema že nekaj let samoupravna delegatsko oblikovana skupščina tabora. V soboto, 26. aprila, se bo sestala na svoji drugi seji in med drugim sprejela program tabora za leti 1980 in 1981, hkrati pa bo obravnavala tudi osnove taborske petletke za obdobje 1981 — 1985. Na posnetku: udeleženci ustanovne skupščine tabora, kije bila v Trimu; med udeleženci je tudi prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani, predsednic umetniškega sveta tabora in zvest spremljevalec vseh likovnih dogajanj v Trebnjem (srednji v prvi visti).
Trebnje začenja novo sezono
V soboto se bo najprej sestala skupščina tabora, nato pa se bodo zvrstili: nastop trebanjskega pihalnega orkestra, otvoritev razstave naivca Dobroslava Milojeviča in jubilejni koncert rojakinje operne prvakinje Vilme Bukovec v
domu kulture
Se dobra dva meseca ločna Trebnje od začetka XIII. Tabora likovnih samorastnikov, ki bo letos od 26. junija do 5. julija. Na to tradicionalno delovno srečanje naivcev nameravajo povabiti trideset slikarjev in kiparjev iz Jugoslavije ter pet iz neuvrščenih in prijateljskih držav.
O programu letošnjih taborskih dni bo tekla beseda, v soboto, 26. aprila, na drugi seji skupščine Tabora. Iz predloga, poslanega delegatom skupščine, je razvidno, da bo taborsko srečanje tudi tokrat povezano s strokovnimi razpravami in kulturnimi sporedu Posebno pozornost bodo posvetili stanju v jugoslovanski naivi, kritično pa spregovorili predvsem o negativnih pojavih, ki jo spremljajo.
Med najpogostejše odklone v naivi sodijo komercializiranost, ponavljanje iste motivike in medsebojno posnemanje v motivih in izrazu.
Priostrena kritiška merila> bodo Trebanjci dosledno uporabljali pri izbiri kandidatov za samostojne razstave. Slednje, poudarjajo, bodo morale biti prikaz ustvarjalne moči, izvirnosti in izpovednosti razstavljalca.
Prvi, ki je v celoti prestal preizkus teh meril, je svetoz arev-ski naivec Dobrosav Milojevič, čigar razstavo 45 olj na platnu bodo odprli v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov v soboto, 26. aprila, ob 18. uri. To bo prva letošnja razstava v Trebnjem.
To pa ne bo vse, kar bo v soboto na trebanjskem sporedu
in s čimer bodo počastili letošnji dan OF — 27. april. Se pred otvoritvijo Milojevičeve razstave bo imel trebanjski pihalni orkester, ki se pripravlja na gostovanje na Cehoslovaškem, samostojen koncert.
Sobotni večer bo posvečen tudi sopranistki Vilmi Bukovec, prvakinji ljubljanske Opere. Znana slovenska operna umetnica, dobitnica Prešernove nagrade in prve nagrade Julija Betetta, bo imela v trebanjskem domu kulture jubilejni koncert. Pred svojimi trebanjskimi rojaki bo nastopila s sporedom opernih arij in samospevov. To bo vsekakor prvovrsten umetniški dogodek in kot tak dobro znamenje za začetek nove kulturne sezone v trebanjski občini
IVAN ZORAN
Zakaj dolenjsko le po imenu?
Znano načelo, da kultura ne pozna meja, naj bi bilo osnovno vodilo pri utrjevanju kulturnega sodelovanja med občinami dolenjske regije — Kaj je »prišepnil" medobčinski
posvet?
Študijska knjižnica Mirana Jarca je po dejavnosti vsaj regijska, če že ne kar medregnska ustanova, denar pa dobiva samo od novomeške kulturne skupnosti. Podobno je hranjen Dolenj&i muzej z galerijo, le da primakne tretjino potrebne vsote republiška kulturna skupnost. Ustanov z medobčinskim pomenom je na Dolenjskem, še zlasti v samem Novem mestu, precej, malone vse pa delijo s študijsko knjižnico skoraj na las enako vzdrževalno usodo.
je dokaz
ime ..dolenjska” samosUno, neute-
Pokrajinski pomen imajo tudi nekatere kulturne manifestacije, ki * vrstijo po posameznih občinah. ®ka je, denimq Dolenjska slikarska °lonjja, katere vsakoletne sadove mogoča delovni kolektiv Novotek-^ Vedno znova pa ugotavljajo, da» 0 Poslanstvu te likovne prireditve razen v novomeški občini drugod v °l«njski regiji kaj malo vedo. Tako zdi. da Pnvzeto meljeno.
kaf Kmerov’ k' ki pokazali, daj je in J bi še moralo biti medobčinsko, naPnJvi resnično dolenjsko, bi lahko
bi h h- vc<'- **tih primerih pa tudi videli, da so ustanove in na*Vnost'> dolenjske po vsebini, nia	in.Pomenu> glede financira-«
ne “. aJ izključno občinske. Obči-bile °,zc*aj Predvsem novomeška, so re„jj’1’ aznovane”, če so imele kaj Cinst Sa^ so morale to nadob-le ^ Poslanstvo v glavnem knjižiti med svoje stroške.
e bo stanje kaj spremenilo?
Kaže, da bi se lahko, kdaj in kako naj bi se začelo, pa za zdaj še ni moč reči ničesar. Gre predvsem za to, da bi se morale kulturne skupnosti v dolenjski regiji dogovoriti za skupno financiranje tako imenovane medobčinske oziroma dolenjske kulture. Vztrajale naj bi pri tem, da bi medobčinsko financiranje obveljalo vsaj za nekatere ustanove, ki jim nekateri pravijo kar poklicne. Del denaija, ki ga kulturne skupnosti te regije združujejo za te potrebe na republiški ravni, naj bi ne romal več v Ljubljano, marveč bi ostal „doma” in predstavljal pomembno osnovo za nov, medobčinski način financirala.
To pa ni vse, kar bi se dalo urediti Na nedavnem posvetu predstavnikov kulturnih skupnosti, ZKO, organizatorjev večjih kultur-nih prireditev in drugih kulturnih dejavnikov dolenjske regije v Novem mestu je bilo slišati mnenje, naj bi se novo obdobje povezovanja in usmeritev na področju kulture začelo s
planiranjem novega srednjeročnega obdobja 1981 — 1985. Pri tem ne gre zgolj za to, da bi temu ali onemu potrdili status dolenjskega in uredili financiranje, kot se spodobi. Na omenjenem posvetu so poudarili, da je to najmanj, kar je moč doseči.
Z usmeritvami, usklajenim planiranjem in povezovanjem naj bi tudi ne le dosegli le ustreznega kulturnega razvoja v vsaki občini posebej, ampak odprli pot tistim silnicam, ki težijo k razvoju, ne upoštevaje občinske meje ali morebitne drobno lokalistični zahteve. Ne nazadnje je potrebno poudariti, da je eden od poglavitnih smotrov regijskega ..motrenja”, da se doseže kulturni razcvet s kar najmanjšimi stroški Načela stabilizacijskega letai takim smotrom v celoti dajejo prav.
I. ZORAN
Ko so v Novem mestu pred leti ukinili Zavod za kulturno dejavnost, so bili vsi piepričani, da bo to pomagalo na noge amaterizmu in Zvezi kulturnih organizacij. Ta organizacija bila namreč v odnosu zavoda vseskozi v podrejenem položaju, delovala je v njegovi senci m ni mogla nikoli prav zadihati in zaživeti.
Kajpak sc je Zvezi kulturnih organizacij to lahko dogajalo tudi zavoljo tega, ker ni imela dovolj jasno začrtane programske politike in ne kadrov, ki bi to politiko izvajali. Kadrovsko se je okrepila šele, ko je zavod prenehal pravno obstajati. Kot je znano, je prešel celoten kolektiv zavoda v delovno skupnost Zveze kulturnih organizacij, sama zveza pa je tudi dobila dva človeka, predsednika in tajnika, ki sta začela svoji funkciji opravljati poklicno. Ker so časi za to organizacijo postali ugodnejši tudi zaradi znatno izboljšanega odnosa kulturne skupnosti kot njenega financerja, je bilo pričakovati resničen razcvet ljubiteljskekultume dejavnosti.
Dolgo je kazalo, da se bo amaterizem otresel nagnjenja k občasnosti in ravnodušnosti in da bo Zveza kulturnih organizacij s številčno še kar zadovoljivo kadrovsko zasedbo in z dvema profesionalcema kos nalogam in zahtevam, ki sta jih vedno znovaporajala potreba in čas, narekovali pa tudi spodbujevalni sklepi in stališča višjih kulturnih dejavnikov ter družbenopolitičnih organizacij. V zvezi s tem je treba priznati, da je prišlo do nekaterih premikov, slednji pa so razvidni predvsem iz povečane množičnosti in kvalitete, a je tega še premalo. Prav tako je Zveza kulturnih organizacij ostala vse preveč le povezovalka tistih, ki hočejo delovati, premalo pa se kaže njena vloga v spodbujanju in kvalitetni rasti novega. Sploh pa še ni zaživela v koži pristnega animatorja in še ne daje od sebe tistega, kar or’ nje zahteva položaj kolektivne članice SZDL, kot je na nedavnem posvetu kulturnikov dolenjske regije poudaril Franc Sali, izvršni sekretar predsedstva ZKS.
Upati je bilo, da se bodo razmere v novomeški Zvezi kulturnih organizacij, na več političnih sestankih in sejah nekaterih organov kulturne skupnosti ocenjene kot nezadovoljive in tudi še ne zdrave, spremenile po osnovanju delegatske skupščine, ki se je po dolgoletnem odlašanju in nekaj neuspešnih sklicih pred nekaj meseci le sestala. Očitno pa je, da novi organi stanju še niso dorasli, da še niso razvozlali, kakšno pot bi bilo potrebno ubrati, da bi Zveza kulturnih organizacij tudi v življenju postala in delala to in tako, kot je zapisano že v njenih aktih. Kaže, da to doseči ne bo niti malo lahko. Tudi ne zaradi nekaterih v delovni skupnosti in profesionalnem delu vodstva, ki so oh ustanavljanju delegatske skupščine zaslutili, da je prišel njihov čas in da lahko od te skupščine izsilijo privolitev za od-
cepitev od Zveze kulturnih organizacij oziroma za ustanovitev nove delovne organizacije, ki bi se imenovala Dom kulture.
Vztrajanje pri ustanovitvi delovne organizacije Dom kulture se je nadaljevalo po konferenci delegatov Zveze kulturnih organizacij. Spet je dobil izvršni odbor kulturne skupnosti v obravnavo gradivo, ki se je nanašalo na to ustanovitev. Odbor se je v celoti strinjal s stališčem, ki je bilo glede tega oblikovano na seji sveta za kulturo pri občinski konferenci SZDL. Svet je menil, da ni nikakršnih razlogov za organizacijske spremembe v okviru Zveze kulturnih organizacij. Svet in izvršni odbor sta ugotovila, da je sklep Zveze kulturnih organizacij o oblikovanju samostojne delovne organizacije preuranjen in premalo preverjen. Izvršni odbor kulturne skupnosti je zato sklenil posredovati izvršnemu odboru Zveze kulturnih organizacij svoje negativno mnenje do osnovanja nove delovne organizacije. V tem mnenju je poudarjeno, da ponujena sprememba ne prispeva k spremembam na področju kulturne dejavnosti in ne kulturne politike. »Zveza kulturnih organizacij ne sme pozabljati svojega osnovnega poslanstva:	razvijanja ljubiteljske
dejavnosti in logičnega nadaljevanja v profesionalni kulturni dejavnosti,’’ je posebej podčrtal izvršni odbor kulturne skupnosti.
Ko so bila ta mnenja in stališča že znana, Dom kulture kot nova delovna organizacija še ni šel ,,z dnevnega reda”. Pojavil se je na lepakih, ki so vabili na kulturne prireditve v marcu in še v aprilu. Kot prireditelja sta bila navedena „ZKO in DOM KULTURE”. Na videz lepotna napaka, ampak zakaj vendar „DOM KULTURE”, če ga ni? ! Je to ime pripisala roka ignoranta, ki se požvižga na družbenopolitična stališča, ali je morebiti to početje plod zavestne protiakcije?	IVAN	ZORAN
„DUET“SPET NA POTI
Dramski igralec Boris Kralj in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič iz Črnomlja sta ta teden znatno povečala število skupnih nastopov. Recital Glasba in beseda sta v ponedeljek, 21. aprila, izvedla v devetih krajih v občini Gornja Radgona, naslednji dan dopoldne pa sta recital ponovila še v osnovni šoli Videm ob Ščavnici. To je bil hkrati 200. nastop umetniškega para, ki je skupno pot začel pred štirimi leti v Dolenjski galeriji, ko je Boris Kralj bral pesmi dolenjskih ustvarjalcev, Silvester Mihelčič pa je recital opremil z glasbo-.
KONCERT V STARI CERKVI
V počastitev dneva OD in praznika dela bo v Stari cerkvi v Kočevju 26. aprila ob 19. uri proslava, na kateri bo nastopil moškipevski zbor kulturnega društva Svoboda iz Kočevja.
Misli in poudarki s posvetov
»Spopad” s Prežihom
■ifoič območno tekmovanje za Cankarjevo nagrado Slovenski
'r“*v* osnovnošolci in jejo ^ c' ^ P*;*0 *eto tekmu-Cankaijevo nagrado.
posve-orancu. omembne
kuftu ~ ie pomembne dtuštv • a*tc*ie sta Slavistično 0 *n Zavod za šolstvo.
teknf0* $.° prvi^ izve<*l' območna saVje 0Vanja- Za Dolenjsko in Pomest..* ,b‘*° 19- aprila v Novem
tefcmovai; de!ežUo se & >e 44 in netju	lz dvanajstih osnovnih
o pj , ^ednjih šol. Preizkus znanja težavrfr,	Je potekal na treh
najpIei Stn‘)l stopnjah. Učenci so Šania puno odgovarjali na vpra-Obmn^0pa *° pisali še spise, li: na „„ ni Prvaki znanja so posta-semič n' Stopni' Francka Saje z OS berk in n?1” Gabrič z OS Zužem-ToPliCe- Pov5e z oS Dolenjske Novak ’• drugi stoPnji Jožica e Zdravstvene šole Novo
mesto ter Zvone Šoštarič in Marcel Milič iz Izobraževalnega centra za tehniške stroke Novo mesto; na tretji stopnji Brigita Mihalič iz ekonomsko-administrativnega šolskega centra Novo mesto ter Olivera Staniša in Tanja Čibelj iz novomeške gimnazije.
Zmagovalci se bodo konec maja udeležili republiškega tekmovanja na Ravnah na Koroškem, kjer se bodo spomnili tudi 30-letnice smrti Prežihovega Voranca in 20-letnice ustanovitve prve bralne značke na Slovenskem, imenovane po Prežihu.
Udeleženci območnega tekmovanja v Novem mestu so prisluhnili besedi pisateljice Kristine Brenk, Vlaua Ei2eu, piedseuiuui Slavističnega društva Dolenjske, je tekmovalcem izročila priznanja, ob koncu pa je Jože Zupan, predsednik Zveze bralnih značk Slovenije, izročil tekmovalcem Prežihovo bralno zna-
čko-	joze	Škufca
Za nami sta posveta za vodje izobraževalnihoziroma kadrovskih služb iz proizvodnih in neproizvodnih delovnih organizacij Dolenjske in Posavja. Tako v Novem mestu kot v Krškem je bila udeležba zelo dobra. Iz nekaterih delovnih sredin je prišlo na to enodnevno delovno srečanje tudi po več predstavnikov, medtem ko se iz nekaj delovnih organizacij, čeprav so bile vabljene, posveta ni nihče udeležil. Skoda, ker bo treba zamujeno nadoknaditi Zakon o usmerjenem izobraževanju namreč ne pozna izjem, ko govori o odgovornosti delovnih organizacij do usmerjenega izobraževanja.
Vloga in naloge organizacij združenega dela bi bile predvsem naslednje:
Delovne organizacije, proizvodne in neproizvodne, so dolžne načrtovati kratkoročne in dolgoročne kadrovske in izobraževalne potrebe in v zvezi s tem sprejemati naloge in obveznosti za izobraževanje učencev in študentov in za njihovo usposabljenost z delom za delo. Med izvajalce programov ne sodijo več samo šole, ampak tudi druge delovne organizacije. Medsebojne obveznosti se bodo urejale z dogovarjanjem po samoupravni poti, za
določeno šolsko leto pa s pogodbo med vzgojno-izobraževalno organizacijo in pristojnimi delovnimi organizacijami
Sleherna delovna organizacija bo s štipendijami pomagala izobraževati in pridobivati ustrezne delavce za svoje potrebe. Denar, tudi v obliki štipendij, vložen v izobraževanje kadrov, se dolgoročno zelo bogato obrestuje.
Izobraževanje odraslih, torej že zaposlenih, postaja z novim zakonom obvezujoče za vse delovne organizacije. V nadaljnje izobraževanje bodo usmerile delavce, ki imajo ustrezne sposobnosti in nagnjenja do določenega poklica. Hotenja posameznikov pa se bodo srečala z interesi delovne organizacije, ki bodo morali biti izraženi v dokumentu o kadrovskih potrebah. Skratka, izobraževanje odraslih' naj bo v bodoče vodeno, zato so v vseh delovnih sredinah predvidene službe za usmerjanje delavcev v izobraževanje iz dela in ob delu.
Nastajanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe in programov za izpopolnjevanje le-te je zahtevnejše, kot je bilo doslej: Novost je predvsem ta, da pri nastajanju teh programov sodelujejo poleg šolnikov in drugih dejavnikov tudi
O razstavi —prvencu
V Kočevju spet razstavlja domači likovnik
V kočevksem Likovnem salonu so odpili 18. aprila zanimivo razstavo del mladega akademskega slikarja Jožeta Marinča, doma iz Dolnje Brige na Kočevcem. Odprta bo do 27. aprila.
Marinč, ki je lani diplomiral na ALU in nadaljuje študij na specialki je kot študent sodeloval na skupinskih razstavah v Beogradu, Brežicah, Celju, Ljubljani, Kočevju in na Poljskem. Sedanja razstava v Likovnem salonu je njegova prva samostojna - prvenec. Na ogled je postavil vrsto slik, ki odločno dokazujejo, da se ne zadovoljuje le z realističnim risanjem.
V Kočevju se torej letos že drugič predstavlja ustvaijalec, ki je, kot pravijo, naše gore list. Tega pojava so veseli tembolj, ker potijuje, daje tudi ta del naše ožje domovine kulturno zaživel
V. ILC
LEVSTIKOVI
NAGRAJENCI
Tradicionalne Levstikove nagrade, ki jih podeljuje ljubljanska založba Mladinska- knjiga, so letos, prejeli: pisatelj Leopold Suhodolčan (posmrtno) za vrsto knjig za otroke in mladino, pesnica Saša Vegri za; zbirko otroških pesmi, slikarka Jelka Reichman za ilustracije v Suhodolčanovi knjigi „Cepecepetav-ček“ in dr. Marija Makarovič za dvoje poljudnoznanstvenih del o kmečkem življenju.
KOČEVSKI LUTKARJI POJDEJO V LJUBLJANO
Lutkovna skupina na osnovni šoli šbora odposlancev v Kočevju je na nedavni zaključni prireditvi ob podelitvi Levstikove bralne značke* nastopila z lutkovno igro Jane Milčinski „Strah“. V igri so nastopili učenci drugega, četrtega in sedmega razreda. Prireditve se je udeležil tudi pisatelj Lojze Kovačič in povabil to lutkovno skupino mr srečanje šolskih skupin, ki bo 24. irf* 25. aprila v ljubljanskem Pionirskem domu. To bo priznanje za prizadevno skupino, ki jo že vrsto let vodi mentorica učiteljica Milka Gorše. Z igro ..Zajčkova hišica", ki so jo pripravili za novo leto in z njor večkrat gostovali, nameravajo v prihodnjih dneh spet naokrog (v vrtec Čebelica, OŠ Ljuba Šercerja in-Staro cerkev).
V.I.
ustrezni strokovnjaki iz delovnih organizacij. Tako bo onemogočeno, da bi programi šol zaostajali za tehničnim, znanstvenim in družbenim razvojem. Vse sprejete programe bo treba tudi nenehno posodabljati. Tako nastale programe bodo spremljale posebne izobraževalne skupnosti. V Sloveniji bo kmalu organizirano vseh 22 posebnih izobraževalnih skupnosti, ki bodo prekrile gospodarske panoge in družbene dejavnosti.
Nobenega poklica ne bo moč doseči brez usposabljanja z delom in za delo. Pri tem imajo organizacije združenega dela nenadomestljivo vlogo. Sem sodijo zlasti: proizvodno delo oziroma delovna praksa, ki pomeni začetek praktičnega usposabljanja, praktični pouk, ki bo sestavni del programov za vse smeri in stopnje izobraževanja, in obvezno pripravništvo za vse, ki bodo končali katerikoli program za pridobitev strokovne izobrazbe.
Pri vsebinskih pripravah in razporedu učencev na katerokoli prakso bo imela praviloma glavno besedo šola, za neposredno izvajanje praktičnega usposabljanja pa bodo s svojimi inštruktorji poskrbele delovne organizacije. Pripravnike pa bodo pri zaključnem delovnem usposabljanju, ki bo
trajalo do šest mesecev, vodili in usmerjali izkušeni delavci - mentorji.
O (eh in drugih vprašanjih je tekla beseda na obeh posvetih o vlogi i nalogah delovnih organizacij v usmerjenem izobraževanju. Udeleženci so opozorili na vrsto nerešenih zadev (ni še znano, koliko bo v posamezni smeri praktičnega pouka, programi še niso celovito izdelani, s pridobivanjem in pedagoškim usposabljanjem inštruktorjev ne kaže odlašati, delovni ljudje še premalo poznajo bistvo te preobrazbe, prepočasi se poraja mreža šol, delegati v posebnih izobraževalnih skupnostih so premalo oprti na svoje delegatske sredine in še in še).
Cilj ni delo, cilj je srečno delo, smo s išali na posvetu. To je pravzaprav tudi temeljni smoter preobrazbe šolstva. In priprav
zanjo
<1602) 24. aprila 1930
jože Škufca
DOLENJSKI LIST
Domotožje za preživelim?
Novomeška ZKO ni dobila soglasja za ustanovitev DO Dom kulture, ker se s tem ne bi v ničemer spremenili niti kulturna dejavnost niti kulturna politika
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
INTEREXPORT Ljubljana
KINEX Potovalna agencija
LICITACIJA
ZA PRVI MAJ:
NOVI VINODOLSKI — lasten prevoz, 4 dni, odh od 30. aprila, 1.150 din POTOVANJA V TUJINO:
— MUENCHEN — mednarodni sejem kozmetike, 3 dni, avtobus, odhod 9. 5. — 11. 5. 1980
— FRANKFURT — sejem mesne predelovalne industrije, 3 dni, letalo, odhod 3. 6. 1980
— LIECHTENSTEIN — avtobus, odhod vsak petek
— HOLANDIJA — 5 dni, letalo — avtobus, odhod 25. 4. 1980
— TUNIZIJA — različne variante od 2 — 7 dni, letalo, odhod od 29. 2. 1980 dalje
— LONDON IN PARIZ — 3 dni, odhodi vsak petek
— VARŠAVA - 3 dni, odhod vsak četrtek, oziroma vsak petek
POTOVANJA PO DOMOVINI:
- BEOGRAD - FRUŠKA GORA - KRAGUJEVAC - 3 dni, letalo - avtobus, odhod vsak petek
— RAB — 4 dni, odhod 1. 5. 1980, avtobus
— RAB - 3 dni, avtobus, odhod vsak petek od 9. 5. 1980 dalje
— VOJVODINA - 3 in 4dni, letalo - avtobus, odhodi vsak petek
— PLITVIČKA JEZERA - DRVAR - ZADAR - avtobus, odhod 1. 5. 1980
— SARAJEVO — TJENTIŠTE — DUBROVNIK — 3 dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek od 9. 5. 1980 dalje
— PO BOSNI IN HERCEGOVINI — 4 dni, letalo — avtobus, odhod vsak petek
— C RNA GORA — DUBROVNIK — 3 dni, letalo — a vtobus, odhod vsak petek
— PO MAKEDONIJI - 4 dni, letalo - avtobus, odhod vsak petek od 9. 5. 1980 dalie
ZZ P°JRANSK0' PRESPANSKO IN OHRIDSKO JEZERO - 4 dni, letalo - avtobus odhod vsak petek od 16. 5. 1980 dalje
DOPUSTI:
— KAŠTEL STARI — hotel Palače, Resnik, privatna namestitev, letalski in lastni prevoz
— MALI LOŠINJ — vila Dubrovnik, hotel Alhambra, hotel Bellevue, vila Zadar, hotel Punta
PRODAJA MEDNARODNIH IN DOMAČIH LETALSKIH VOZOVNIC VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V POSLOVALNICI IN V POOBLAŠČENIH AGENCIJAH Informacije in prijave:
INEX, NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 23-773 INEX, LJUBLJANA, Titova 25, telefon (061) 312-995
318/17-80
r
""N
KZ„KRKA"—
TOZD AGROSERVIS NOVO MESTO
objavlja licitacijo
ŽIVINSKEGA KAMIONA TAM 5500 v voznem stanju.
Licitacija bo 28. 4. 1980 ob 8. uri.
329/17-80
LICITACIJA
r---------
ZDRAVSTVENI DOM TOZD RIBNICA
objavlja licitacijo za naslednja osnovna sredstva:
1 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 - letnik 1973.
Izklicna cena 8.000,00 din. Licitacija bo v ponedeljek, 28. 4. 1980, od 8. - 9. ure pred Zdravstvenim domom Ribnica.
319/17-80
Izdelovanje vseh vrst ključev
ŽARKO KRESE
Glavni trg 2, Novo mesto
(vhod skozi vežo pri Avto—delih)
Vam nudi:
ekspresno izdelavo ključev
za cilindrične ključavnice, avtomobilske ključe	delovni čas-
in ostale vrste ključev	Vsak dan od 8.30 do 12.30
in v sredo popoldan od 15.30 do 17.30 V soboto zaprto!
trimo
SOZD emona ljubljana
proizvodnja trgovina turizem hotelirstvo inženiring
OBVESTILO
POSLOVNIM PARTNERJEM IN POTROŠNIKOM
SOZD Emona in njene organizacije v Ljubljani: Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Emona Commerce, Emona Blagovni center, Emona Hoteli, Emona Globtour, Emona Inženiring, Emona Elektronski center in Interna banka Emona obveščajo poslovne partnerje in potrošnike, da do nadaljnjega veljajo telefonske številke, tiskane v rednem delu novega telefonskega imenika za leto 1980.
Nove telefonske številke, tiskane v prilogi ,.Spremembe med tiskom" bodo pričele veljati po preselitvi v novo poslovno stavbo na Smartinski cesti, o čemer bomo javnost in poslovne partnerje posebej obvestili.
333/17-80
ISKRA AVTOMATIKA
TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV
NOVO MESTO, BRSLJIN 63
Proizvajamo izdelke profesionalne tehnike in izdelke široke potrošnje kot so različni polnilci
■	,	v	v?y'
akumulatorjev, korektorji in stabilizatorji napetosti ter električne pastirje.
Občanom čestitamo za praznik dela 1. maj.
PROSTA DELA IN NALOGE
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
„DJURO SALAJ"
izDfvn
TOZD KOMERCIALA
objavlja
prosta dela oz. naloge za
POMOČ PRI SAMOSTOJNEM UVOZNIH OPRAVIL
OPRAVLJANJU
Pogoji:
— končana ekonomska srednja šola
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organiza-. cije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku objave.
323/17-80
ŠOLSKI CENTER KRŠKO
razpisuje
prosta dela in naloge
1.) STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA: pogoji: končana poklicna šola, najmanj 3 leta delovne prakse, odslužen vojaški rok; poskusno delo je en mesec.
2.) VODJA ORODJARNE; pogoji: končana ustrezna poklicna in tehnična (ali delovodska šola), najmanj 5 let ustrezne prakse;
3.) DELAVCA ALI DELAVKE na polavtomatskem obdelovalnem stroju; pogoj: končana osnovna šola, ročne spretnosti, zaželena praksa;
Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba za vse tri primere je en mesec.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in praksi v petnajstih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po poteku razpisa.
330/17-80
GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM
od 26. aprila do 4. maja 1980
AVSTRIJSKI 2ELEZARSKI SEJEM, ŠTAJERSKA GASTRONOMIJA, SONČNA TEHNIKA—SONČNA ENERGIJA, TOPLOTNA ENERGIJA, KMETIJSTVO, NASVETI ZA KMEČKE 2ENE, SREČANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV, PITANA 2IVINA, LOV,
MEDNARODNI BAZAR-DIREKTNA PRODAJA 2.139 RAZSTAVLJALCEV IZ 40 DR 2 A V. VSTOPNINA 50 DINARJEV INFORMACIJE PRI TURISTIČNIH AGNECIJAH
317/17-80
Plesna sobota
Sobotne plesne priredile ponovno potrdilo dosedanjemu delu — Zvečer velik turnir v športni dvorani
Če so novomeški plesni delavci potrebovali še kakšen dokaz o pravilnosti in uspešnosti zastavljenega dela, so dobili pred dnevi na plesnem festivalu mladih vse Movenije v Ljubljani, ko so osvajali prva mesta. Naštejmo samo zmago Kapš-Bračko in drugo mesto para Furlan-Bregar v najzahtevnejšem razredu. Nič manj uspešna nista bila Novak in Blatnikova z zmago med mladinci I, medtem ko sta Zajc in Vidrihova v istem razredu zasedla drugo mesto. Seznam prvih m?sf. J6. v pionirskem razredu I zaključil par Kocijan-Judež, medtem ko je bil par Bevc— Cav-larič v pionirskem razredu II drugi Poleg vrste ostalih uspeš-i nih nastopov v članskih konkurencah je tako ljubljanski festival prinesel na Dolenjsko spodbudno ugotovitev, da ima novomeški plesni klub trenutno daleč najboljši podmladek.
Da je ples zadnja leta po Dolenjskem vse bolj razširjen in da gre največ zaslug za to pripisati Borisu Vovku, neutrudnemu organizatorju in vaditelju, je verjetno odveč zapisati. Temu dodajmo le še, da se s plesnimi koraki preko tečajev novomeškega plesnega kluba seznani vsako Teto kar blizu 2.000 ljudi. Zato nič čudnega, če so v zadnjem času prav vzgoji mladih
posvetili toliko skrbi. Načrtnemu delu z njimi so se posvetili Starejši, izkušeni plesalci Ivan Radeš, Marjan Smrke, Boris Janičijevič, ki skupaj z Borisom Vovkom že žanjejo prve uspehe-Verjetno pa bi lahko s svojimi rezultati šli še dalje, ko jih ne bi pri tem ovirala vcasm Ze pretesna dvorana. Njej gre tudi pripisati, da možnosti za prirejanje družabnih in podobnih plesov v Novem mestu danes skorajda ni, čeprav vemo, da Novomeščani takšne prireditve danes še kako pogrešajo. Sicer pa bo praznino na tem področju skušala delno zapolniti že sobota. Novomeški plesni ■ klub pripravlja namreč tega dne v okviru prireditev ob mesecu mladosti srečanje mladih plesalcev Dolenjske; zvečer pa velik plesni turnir, na katerem bo sodelovalo kar 40 najboljših parov Jugoslavije.
Po besedah Borisa Vovka se bo srečanje mladih plesalcev pričelo v soboto ob 10. uri v športni dvorani, na njem pa bodo sodelovali mladi plesalci iz vseh šol Dolenjske; kjer je Plesni klub Novo mesto organiziral tečaje. Nadaljevanje plesne sobote pa bo zvečer ob 19. uri prav tako v športni dvorani, ko bomo na kvalifikacijskem turnirju videli kar 40 jugoslovanskih parov, ki se bodo borili za točke za vstop v višji razred. Verjetno ob tem ne bo odveč pripisati, da še
Rosebej v standardnih plesih tudi tovomeščani niso brez možnosti za uspeh. Med odmori prireditve pripravljajo organizatorji z nastopi mladih in najmlajših plesalcev prikaz dejavnosti novomeškega plesnega kluba. Prireditelji obljubljajo, da cene vstopnicam ne bodo previsoke.
B. BUDJA
Navzlic dvema porazoma naprej?
Novomeški košarkarji v petih dneh dvakrat izgubili — Sobotna zmaga pelje naprej — V območnih ligah najviše Podbočje — Zaključek j soboto
Pred zadnjim kolom v slovenski košarkarski supeiligi je vse jasno. Novomeščani so z dvema zaporednima porazoma, med tednom na gostovanju v Slovenskih Konjicah in v soboto v Ajdovščini, izgubili drugo mesto in so se sedaj po številu točk izenačili s četrtouvrščenim Fructalom, medtem ko je vrsta mariborskega Branika postala novi republiški prvak. Lestvica zagotovo tudi po zadnjem kolu ne bo doživela večjih sprememb, saj igrajo Novomeščani doma s Koprom in bodo veijetno ostali na tretjem mestu, v primeru poraza Domžalčanov v srečanju z Branikom pa se lahko celo ponovno povzpnejo za mesto više. Sicer pa tako drugo kot tretje mesto vodita v na novo ustanovljeno medrepubliško košarkarsko ligo, medtem ko bodo branik ovci zaigrali v II. zvezni ligi.
VPETIH DNEH DVA PORAZA
COMET-NOVO MESTO 84:83 (52:49)	-	16. kolo slovenske
superlige je prineslo veliko presenečenje v Slovenskih Konjicah, kjer so igralci Novega mesta zasluženo ostali brez tačk. Ze zadnjih nekaj tekem smo opozarjali na nekoliko slabšo formo Novomeščanov, še posebej v igri v obrambi, tokrat pa se jim je njihova lagodnost maščevala. Prvi del srečanja je prinesel izenačeno, borbeno in nadvse lepo ter kvalitetno srečanje. Vse do prvih minut drugega polčasa sta se ekipi menjavali v vodstvu, takrat pa so domačini prvič ušli za pet točk. Novomeščani so rezultat še enkrat znižali, vendar so navzlic temu v razburljivem finišu ostali praznih rok. Poročila govore, da zasluženo.
Novo mesto: P. Seničar 2, Munih 22, Kovačevič 2, Ivančič 16, Šupič 1, Beg 4, Zupevec 18, Plantan 18.
Šentjernejčanke na pragu podviga
Pomembna zmaga drugoligjaša Inlesa — V slovenski moški rokometni ligi popoln izkupiček le Ribničanom — Šentjernejčanke zaslužile zmago v Izoli
Zmaga drugoligaša Inlesa v slovenskem derbiju z vrsto Minerve, skromen izkupiček dolenjskih moških ekip v republiški ligi in velk uspeh rokometašic Šentjerneja na gostovanju v Izoli proti prvouvrščeni ekipi so davne značilnosti minulega rokometnega vikenda. Prav uspehu Sentjemejčank se imajo Novomeščanke zahvaliti, da so s petkovo zmago proti neugodni ekipi Maribora nevarno ogrozile Izolčanke, ki imajo tako sedaj samo še točko naskoka.
INLES - MINERVA 19:16 (9:7)
.Po dokaj skromnem začetku nadaljuje ribniški drugoligaš z dobri- • mi igrami. Tako je v 16. koli 11. zvezne rokometne lige - sever imel v gosteh vrsto Minerve in dosegel novo zmago. Srečanje samo pred okoli 400 gledalci je bilo vseskozi dakaj izenačeno, domačini pa lahko največ zaslug za zmago pripišejo razpoloženemu J. Ilcu, ki je dosegel kar 8 zadetkov. Gostje od petih niso ^koristili treh sedemmetrovk, kar kaže, da bi kaj lahko bil rezultat Ječanja povsem spremenjen.
Zadetke za Inles so dosegli: jkrižman 3, J. Ilc 8, Fajdiga in "kalajdžič po 1, Karpov, Putre in Ambrožič po 2.
crnomaljčanom
LE TOČKA
Črnomelj-Peko 23:23 (11:12) —
'kar okoli 400 gledalcev je v
Na novomeški gimnaziji Jjajbolje delali
Atletski miting srednje-°'Cev Drinpsp' dnhrp re-
prinese' dobre zultate
Na
novomeškem Stadionu brat-atlei en°tnosti je bil v petek . *ki miting srednješolcev, ki so ci ^ udeležili tudi brežiški mladin-Crn mec!tem ko smo pogrešali nek^^une- Doseženo je bilo da s h rezultatov, kar kaže, novn°,mladi dobro pripravljeni na R aOetsko sezono.
Kenn211^?1'' učenke - na 100 m: Kum (,Novo mesto) 13,0: 800 m: kropim'£■, (Novo mesto) 2:36,8; HriC’^ič UCTS) 10,02; kojpje: Hrib-,, mesto) 34,06; višina: daljav* tGim. Novo mesto) 155; 502. a' Posina (Gimn. Brežice) 53,3’.
Črnomlju gledalo izenačeno ^srečanje, v katerem so bili domačini nepričakovano, a zasluženo ob točko. Gostje so vodili v prvem polčasu in ga tudi zaključili v svojo korist, medtem ko so imeli v nadaljevanju pitemoč domačini. Pri Črnomlju so zadetke dosegli Svetič in Orlič 6, Hudelja 4, Ristič 3, ter Papež in Adlešič po 2.
RUDAR-BREŽICE 26:25 (16:12) — Gostom iz Brežic bi kmalu uspelo, da po vodstvu domačinov skozi celo tekmo odnesejo točko. Domačini so namreč ob koncu srečanja ostali brez dvojice ključnih igralcev, ki sta zaradi poškodb zapustila igrišče, vendar je Brežičanom dosego izenačujočega gola preprečil zadnji sodnikov žvižg. Najboljši pri gostih so bili Rožman z 8 zadetki, Vervega 5, Ban 7, Bršec in Tomše po 2 ter Novoselec 1.
inles - Šoštanj i9: is (9:9)
- Razburljiva in le na trenutke tudi kvalitetna tekma ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev v Ribnici. Resda sta točki pa pravi drami ostali doma, potem ko je najboljši igralec srečanja Mate v zadnjih trenutkih z devetmetrovko dosegel zmagoviti zadetek. Strelci za domačine: Mate 13, Strnad, Andoljšek in Fajdiga po 2.
SEVNICA - POLET 20:39 (9:23) — Z neborbeno igro domačini niso zaslužili kaj več od katastrofalnega poraza in tako z eno samo zmago in kar štirinajstimi porazi ostajo trdno na zadnjem mestu lestivce. Igralci Poleta, ki zasluženo vodijo na prvenstveni lestvici, so pokazali učinkovit rokomet Strelci za Sevnico: Trbovc 9, Štojs 4, Špan 3, Jazbec 2, Lužar in Malus po 1.
Lestvica po 15. kolu: 1. Polet 23, ... 8. Brežice 14, 9. Črnomelj 13, ... 11. Inles 7, 12. Sevnica 2.
V naslednjem kolu igrajo: Mari-bor-Črnomelj, Brežice-Inles, Aero Celje-Sevnica.
PODVIG
ŠENTJERNEJCANK
IZOLA - ŠENTJERNEJ 9:9(4:5) - Da bo presenečenje popolno, zapišimo še, da so bue Šentjernejčanke v srečanju z vodilno vrsto Izole bliže zmagi. Povsem zasluženo, saj so prikazale boljšo igro in bi morale iz Izole odnesti tudi drugo točko. S tem nenadejanim uspehom so si Šentjernejčanke praktično že zagotovile obstanek v slovenski rokometni ligi. Strelke: Kovačič 4, Gorišek 1, Zagorc 2, Škoda 1, Foršek 1.
NOVO MESTO -MARIBOR 13:11 9:4) - Novomeščanke so precej laže prišle do dveh novih, zelo pomembnih točk v boju za morebitni naslov republiških prvakinj, kot kaže rezultat Proti neugodni vrsti Mariborčank so namreč vodile že z 12:4, potem pa so nenadoma popustile, kar so gostje izkoristile in omilile poraz. Najboljša pri domačinkah je Mršnikova z 9 zadetki, 2 je dala D. Štrukljeva, enega pa Ovničkova.
LISCA-ITAS KOČEVJE 17:19 (8:8)	- V srečanju dolenjskih
ligašev bi zadnjeuvrščene domačinke kaj lahko pripravile presenečenje, saj je bila tekma vseskozi izenačena; zmago pa je slavila nekoliko srečnejša ekipa.
LESTVICA: 1. Izola 22,2. Novo mesto 21, ... 4. Itas Kočevje 18, ... 9. Šentjernej 10, 11. Lisca 5.
V naslednjem kolu igrajo: Itas Kočevje-Novo mesto, Šentjernej— Lisce.
ODIGRANO DRUGO KOLO
V občinski nogometni ligi Ribnice so v nedeljo odigrali drugo kolo. Rezultati:	Dolenja	vas-Grčarice
1:4, Loški potok-Gora l:l,Sodra-žica-Slemena 1:2, Rakitnica-Mla-dina 4:3 in Borac-Vetcrani 2:2.
M. G.
x loo m: Gimn. Novo mesto
Hrenci -
Žitkih m:
100-m: Šega (ICTS) ‘-uKo (n' Sega 51,9; 1.000 m: va: R,^n. Brežice) 2:43,0; dalja-kopje. f (Gimn. Novo mesto) 633; 50,og7aPanja (Gimn. Novo mesto) Nov0’ I08la: Cerkovnik (Gimn. (Gimn iu 13,23; višina: Florjane m:Ghn„ xY° mesto) 193; 4 x 100 Wčn Novo mesto 46,4. Gimnafi"!	'ed:	učenke - 1.
®'ežicp o-,	°	n'esto	145 točk, 2.
95, 4 7.7, 3. EAŠC Novo mesto Nov« m raVstVena šola 73, 5. ICTS 5_ esto -29, 6. KIC Novo mesto
119	Gimnazija	Novo mesto
94 5 p) TS? 101, ICTS Novo rnesto
^v°m«to i2°VO mcSt° 57’5 K1° J. MOHORČIČ
Z.*J602) 24. aprila 1980
FRUCTAL-NOVO MESTO 97:88 (56:50) - Kaj majhna uteha je Novomeščanom dejstvo, da so gledalci v Ajdovščini videli eno najzanimivejših in najboljših košarkarskih iger v tej sezoni. Igralci Fructala so si že v prvem polčasu srečanja nabrali 16 točk naskoka, vendar so jih gostje predvsem po zaslugi razpoloženega Muniha že do
polčasa ujeli. V nadaljevanju je bila igra vseskozi izenačena in dokaj kvalitetna, zmago pa so si košarkarji Fructala zagotovili šele v finišu. S to zmago so se domačini maščevali Novomeščanom za poraz v prvem delu prvenstva, hkrati pa goste odrinili z drugega mesta, ki je bilo za Novomeščane domala že rezervirano.
Novo mesto: P. Seničar 17, Munih 31, Kovačevič 16, Šupič 4, Zupevec 8, Plantan 12.
Lestvica pred zadnjim kolom: Branik 30, Domžale 26, Novo mesto in Fructal 24 itd.
V zadnjem kolu bodo imeli Novomeščani v gosteh zadnjeuvršče-no vrsto Kopra, v primeru zmage in poraza Domžalčanov v srečanju z Branikom pa bi se zaradi daleč najboljše razlike v koših ponovno povzpeli na drugo mesto.
TUDI V OBMOČNIH LIGAH ZAKLJUČEK
Sobota pa bo prinesla konec tekmovanj tudi v obeh območnih republiških košadcarskih ligah, kjer so eno kolo prav tako odigrali že med tednom.
,,BETI“-TRIGLAV 70:86 (32:40) - V borbeni tekmi so imeli več znanja gostje, ki so povsem zasluženo odnesli obe točki iz Metlike in si tako že zagotovili prvo
ZA MEMORIAL JOŽETA MRZLAKA
Na kegljišču na Loki v Novem mestu je bilo minuli vikend prvo memorialno tekmovanje kegljačev v spomin na Jožeta Mrzlaka, vdanega športnika, še posebej priljubljenega med kegljači. Zmagal je Nikica Badovinac (Metlika) z 910 podrtimi keglji," sledijo pa Goljuf (Rudar Trbovlje) 894, Hočevar (Slovenija ceste) 889, Rustja (Gozdar, Novo mesto) 878 itd. Nastopilo je kar 70 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov.
N. GOLEŠ
mesto. Največ košev za ,,Beti'‘ je dosegel Zabčič 18, sledijo pa Jo. Gršič 15, Ivičič 12, Vivoda 11, Švinger 6, J anjac 4, Durakovič in Ja. Gršič po 2.
Kočevje je bilo v tem kolu prosto.
TR1GLAV-KOCEVJE 98:52 (36:24) - V sobotnem, predzadnjem kolu so igralci Kočevja doživela enega najtežjih porazov, saj sojih igralci prvouvrščenega Triglava nadigrali kar za 46 točk razlike. Domačini so bili od Kočevcev boljši v vseh elementih igre in slavili povsem zasluženo.
Kočevje: Mihelič 9, Popovič 19, Selan 4, Ambrožič 2, Grgorič 14, Papež 4.
RADOVLJICA-BETI 88:69 (50:26) - Nekoliko nepričakovano in presenetljivo visoko so Metličani izgubili na gostovanju proti zadnje-uvrščeni ekipi Radovljice. Domačinom je bila to prva zmaga v letošnjem letu, ki so jo dosegli predvsem po boljši igri v prvem polčasu, ko so strli odpor gostov.
Beti: T. Gršič 29, Vivoda 16, Zabčič 16, J. Gršič 4, Ivičič 4,
Lestvica: 1. Triglav 28, ... 4. Kočevje 16, ... 6. Beti 12.
V zadnjem kolu igrajo: Kočevje -Radovljica, Beti-Postojna
PODBOCJE-ZLATOROG 73:59 (33:25) - Z zadnjo zmago pred domačimi gledalci so košarkarji Podbočja dokazali, da bi se lahko z malo več športne sreče enakovredno potegovali celo za prvo mesto na lestvici. Sicer pa je tudi drugo mesto, ki ga zasedajo pred zadnjim kolom, ko igrajo v gosteh proti vrsti Drave, več, kot so v klubu načrtovali pred pričetkom prvenstva.
Podbočje: Nikezič 4, J. Granc 8, Kodrič 13, Jurečič 8, Strgar 19, Jazbec 21.
OBAKRAT
NAJBOLJŠI
LJUBLJANČANI
V organizaciji medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto • je bilo v soboto v Novem mestu republiško tekmovanje z zračno puško, ki sc ga je udeležilo 37 tekmovalcev in 9 tekmovalk iz osmih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli Ljubljančani, ki so slavili tako med moškimi kot med ženskimi. Drugi so bili v obeh kategorijah Novogoričani, tretji pa Celjani. Ekipa Novega mesta je bda med člani četrta. Med posamezniki
> Zajc s
l krogi.
Na sliki: drugouvrščeni Sevni-čan Bojan Kosednar (v sredini) med ptoniiji v boitoi. (Foto: Železnik)
Borbeno popoldne
Borilni šport priteguje mlade. To je dokazoval tako odziv med tekmovalci karateja za nedeljski turnir v Sevnici nič manj pa tudi med gledalci. V Sevnico je namreč prišlo skoraj 70 karateistov iz kar enajstin klubov Slovenije. Gledalci so vsekakor prišli na svoj račun, čeprav je bilo v dvorani sevniškega Partizana za vse dokaj tesno.
Istočasno so pričeli z borbami pionirji in tekmovalci srednje skupine, na kraju pa še karateisti višje skupine. Sevničani imaio med pionirji obetaven naraščaj::	domačin
Bojan Kosedar si je priboril odlično drugo mesto,- Zlatko Jelančič pa je ' delil 3. do 4. mesto z Mustafo j Hodžo. Med tekmovalci srednje skupine je zmagal Franc Praznik iz Laškega, 3. do 4. mesto pa si delita Laščana Taškar in Pisotek. Med karateisti višje skupine je zmagal Sašo Mikuš iz Kamnika, 3. do 4. mesto - pa sta delila Dolenc član Foruma iz Ljubljane, in Radečano Martinšek.
ZRIMŠEK TRETJI
Ljubljanski kolesarski klub Rog-Franek je v soboto organiziral slovensko- prvenstvo v ciklokrosu za pionirje, mladinke, članice, veterane m članice C. Boja za republiške naslove se je udeležilo tudi številno zastopstvo novomeškega KK Novo-teks. Največ je dosegel Franc Zrimšek v kategoriji članov z osvojitvijo tretjega mesta, Stih pa je bil 8., medtem ko je bil pri pionirjih Polšek 6. in Mrvar 10.
Že 27. aprila pa se bodo Novomeščani udeležili kolesarske dirke v spomin padlim borcem pod Urhom.
ŠAHISTOM DEVETO IN ŠAHISTKAM ŠESTO MESTO
Na Bledu sc je pred dnevi končalo republiško šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita, na katerem so v obeh konkurencah nastopili tudi Novomeščani. Med moškimi so v dokaj močni konkurenci zasedali deveto mesto, 6 točk za zmagovalno vrsto Maribora, medtem ko so bile šahistke šeste s 4,5 točke, zmagala pa je vrsta Iskre s 7 točkami. Prvouvrščeni ekipi bosta sodelovali tudi v zveznem finalu.
TUDI ZA SLOVO PORAZ - Odbojkarice novomeške „Krke” so slab spomladanski del prvenstva zaključile v soboto s porazom proti vrsti Golovca z 0:3 (-13, -2, -4). Ze sam rezultat pove, aa so bile domačinke enakovredne gostjam le v prvem setu, potem pa so popustile in tako izpustile priložnost, da se z zadnjo zmago povzpnejo za mesto više. Novomeščanke, ki so v soboto igrale v postavi Boh, Urbančič, Brajer, Vidlinovič, Bregar, Gostiša, Krnc, Hegcdiš, Šuštaršič ,čso prvenstvo končale na šestemsmestu, medtem ko so Ko čevke v zadnjem kolu zabeležile še 18. poraz z vrsto Mežice. Rezultat 1:3. (Foto: Budja)
Pred počitkom dve točki naskoka
Po uspehu v Črnomlju in neuspehu Koprčanov so Belokranjci na čelu z dvema točkoma prednosti — V nedeljo prosti — Novomeščanom prede trda
Že tako nenadejanemu razpletu prvenstva v zahodni skupini slovenske nogometne lige je pripomoglo še v nedeljo odigrano 17. kolo. Nogometaši Črnomlja so namreč po pričakovanju opravili z vrsto Kočevja, povsem nenadejan rezultat pa je prišel iz Kopra, kjer je enajsterica iztržila vsega točko z ekipo Primoja. Novom eščani
tem kolu prostl ,n tako še naprej ostajajo na zadnjem Kočevje: Struna, Bokan, I. Raj-
Dobrič, Klarič, Djurovič, Be-Rajselj, Kozič,
Strelci za domače so bili: Grguraš v 20. minuti, Dormiš, v 62. in Weissv 70. minuti.
Bela krajina: T. Furlič, Zupančič, Simčič, Grguraš, Vrščaj, A. Furlič, Dormiš, Kramarič (Gabri-
so bili mestu.
ATRAKTIVNO IN UČINKOVITO - V sobotnem srečanju vrst II. republiške rokometne lige sta se v športni dvorani pomerili ekipi domače Krke in kranjske Žabnice. Po lepi igri so domačini po povsem enakovrednem prvem polčasu v nadaljevanju klonili z 28:36. Na posnetku ena uspešnih akdj Novomeščanov. (Foto: Budja)
BELA KRAJINA -KOČEVJE 3:0 (0:0)
Po izredno težkem, blatnem in razmočenem igrišču sta moštvi Bele krajine in Kočevja pokazali nepričakovano lep in dinamičen nogomet, ki je povsem zadovoljil okoli 300 naizvestejših gledalcev. Prvi del dolenjskega derbija je minil v izenačeni igri, v nadaljevanju pa so domačini zaigrali še zavzetete in tudi rezultat takšne igre ni izostal-. Po napaki gostujočega vratarja so najprej povedli, nato pa s hitrimi
protinapadi dosegli še dva zadetka m povsem zapečatili usodo gostov.
S.
KOČEVJE-TEKSTIL
5028:5149
V nadaljevanju ljubljanske kegljaške lige sta se na kegljišču doma) J NA v Ribnici pomerili vrsti Kočevja in Tekstila. Gostje, ki imajo v svojih vrstah tudi dva reprezentanta, Belciiana in Bizjaka, se niso pustili presenetiti. Najboljši domačini so bili Radulovič z 888 podrtimi keglji, Rus (849) in Ožanič (838).
M. G-č.
šeh,
gic, Buzuk,
Kovač.
Nedeljska zmaga je Crnomaliča-nom prinesla • dvojen uspeh. Z nenadejanim skromnim izkupičkom Koprčanov v srečanju s Primorjem so namreč svoj naskok pred drugouvrščen im Koprom povečali na 2 točki in tako navzlic dejstvu, da v naslednjem kolu počivajo, ostajajo povsem enakovredno v boju za prvo mesto.
Lestvica: Bela krajina 23, Koper 21,...4. Kočevje 15,...7. Elan 12.
V naslednjem kolu igrajo: Ko-čevje-Jesenice, Primorie-Elan, T4-bor-Koper, medtem ko je Bela krajina prosta.
w.	-	n	/v
DOLENJSKI UST
n
VZGOJNI
KOTIČEK
I; Samo zdrav, zaželen otrok ji
V zakonskih svetovalnicah bomo seznanjali bodoče zakonske pare tudi z zdravstvenimi vidiki o načrtovanju družine. Zakonci naj se odločajo za rojstvo otroka takrat, kadar so nanj duševno in materialno pripravljeni, saj je osnova srečne družine zdrav in zaželen otrok.
Namen načrtovanja družine je:	uravnavati število rojstev,
načrtovati razmike med porodi, porajati otroke v tisti starosti žena! ko je najmanj možnosti za zaplete, preprečevati rojstva nezaželenih otrok ter preprečevati prenos genetskih bolezni na potomce.
Družine načrtujemo s preprečevanjem nezaželene nosečnosti (kontracepcijo, sterilizacijo), s prekinitvijo nezaželene nosečnosti (splav), ozdravljenjem neplodnosti ali zmanjšane plodnosti zakonskih partnerjev. Najvažnejše sredstvo za načrtovanje družine je kontra-ceociia.
V uporabi so različna kontracepcijska sredstva:
- mehanična zaščitna sredstva (kondom, diafragma, ob kateri je treba uporabljati še pasto). To obliko kontracepcije priporočamo mladim ljudem, ker nima nobenih stranskih učinkov;
- kemična sredstva (razne tablete za v nožnico, kot je Patentex ovali gl. in pasta, Emko pena);
- maternični vložki, ki se vlagajo v maternične votline, vendar jih ne smemo dajati ženam z močnimi krvavitvami;
- hormonalna kontracepcija (tablete Stediril, Neoginon in druge) je najbolj razširjena, vendar je treba pred začetkom jemanja tablet na zdravstveni pregled.
Vsaka ženska naj se o tem, za kakšno kontracepcijo naj se odloči, posvetuje z zdravnikom.
Nezaželeno nosečnost je mogoče preprečiti tudi s sterilizacijo žene ali moža, vendar na njuno zahtevo in z odobritvijo zdravniške komisije. Pri tem seje treba zavedati, da ta poseg za stalno odvzame človeku oploditveno sposobnost.
Izvaja se, in to zelo odgovorno, šele po 35. letu starosti.
Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločala o rojstvu otrok dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti - splav na zahtevo žene, če nosečnost ne traja dlje kot 10 tednov; lahko se izvaja v vsaki ginekološki bolnišnici. Če nosečnost traja že dlje časa, je za poseg potrebna odobritev zdravniške komisije prve stopnje. Ker je splav manj nevaren v prvih tednih nosečnosti, je treba opozoriti žene, naj se odločijo čimprej, če seveda nimajo namena donositi
Pri partnerjih, ki ne morejo imeti otrok, je treba ugotavljati vzroke pri obeh ter jih odpraviti s strokovnim svetovanjem, z zdravljenjem, s kirurškimi posegi in tudi z umetno osemenitvijo.
Žena je v nosečnosti zaščitena z zakonom. Priporočljivo je obiskovanje materinske šole, nujni pa so pregledi v svetovalnici za nosečnice. Ob porodu ima vsaka žena pravico do porodnega dopusta 105 dni in podaljšanega dopusta za nego otroka še 141 dni. Podaljšani porodni dopust lahko izkoristi tudi oče. Zaželeno in potrebno je, da se oba starša ukvaijata z otrokom, zato ne govorimo več o srečnem materinstvu, temveč o srečnem in odgovornem starševstvu.
V družinah ali sorodstvu bodočih zakoncev, kjer imajo kakršnekoli telesno ali duševno prizadete sorodnike, priporočamo pregled vseh partnerjev v genetski posvetovalnici. Prav tako priporočamo pregled pri krvnih sorodnikih, na pregled v genetsko posvetovalnico pa naj bi šli tudi neplodni pari.
V zakonski svetovalnici bomo bodoče zakonce seznanjali tudi s spolnimi in spolnoprenosnimi boleznimi, to je takimi, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Najpogostejša spolna bolezen je gonoreja (kapavica ali triper), ki precej narašča. Moški mora čimprej k zdravniku, če opazi kaj sumljivega. Obvezno se morata zdraviti oba partneija, ker se težave pri ženski izrazijo kasneje. Zdravljenje je hitro in zanesljivo, vendar je možna ponovna okužba.
Sifilis ali lues je kronično potekajoča nalezljiva bolezen, katere zdravljenje je dolgotrajno, pri njej pa obstaja tudi možnost, da pri ! nosečnosti okvari plod.
Edini preventivni ukrep pred obema boleznima je izbira zdravega ] partneija.
Redkejši oboleli sta še mehki čankar in četrta spolna bolezen.
Spolne bolezni se prenašajo predvsem s pogostim menjavanjem ! spolnih partneijev.
Spolno prenosne nevenerične bolezni so obolenja, ki se lahko ] prenašajo tudi s spolnim stikom. To so razna vnetja, kijih povzročajo . klice gnojenja. Pri njih se često pojavi izcedek iz sečevoda, torej ' podobni znaki kot pri spolnih obolenjih.	J
Kljub splošnemu napredku v higieni se še širijo gaije, uši in sramne ' uši, ki se lahko prenašajo tudi z intimnim kontaktom. Da bi ] preprečili širjenje teh bolezni, je osnovna zahteva: osebna higiena in < zdravo, normalno življenje.	'
Dr. TATJANA HVALA - ANDRIJAŠEVIC !
SVETU OKOLI
DOMISELNO — Nikakršnega smisla ne bi imelo spraševanje o poreklu prav vseh reči, ki jih uporabljamo iz dneva v dan. Odveč pa tudi ni vedeti to ali ono o stvareh, ki se nam zdijo tako samoumevne. Denimo: da so Američani prvi začeli izdelovati pralne stroje, najbrž ve marsikatera gospodinja tudi na Slovenskem, težje vprašanje pa je, zakaj je izumitelju padlo na um, da je perilo moč prati s pretresanjem v zaprti posodi. Začelo se je na Divjem zahodu, kjer so priseljenci dolge dneve potovali z vozovi. Domiselne ženske so umazano perilo tlačile v posebne kadice, slednje napolnile z vodo in milnico, vse skupaj obesile nekje na vozu in po celodnevnem premetavanju je bilo perilo čisto, le v čisti vodi ga je bilo treba še izprati.
LETEČE TRGOVINE - Prevažanje ljudi z letali je zadnja leta dobilo še pravcato trgovsko plat. Letalski prevozniki so ugotovili, da potniki najlaže preganjajo dolgčas z nakupovanjem, zato je izbira blaga, ki ga ponujajo strežnice, čedalje pestrejša. Znan je tale podatek: Pred dvema letoma so potniki pri glavni francoski letalski družbi (Air France) med letenjem pokupili 2,5 milijona steklenic viskija in vinjaka, 8,5 milijonov cigaret in cigar, 290 tisoč stekleničk parfuma, 58 tisoč različnih spominkov, ob tem pa kajpak pojedli 11 milijonov 135 tisoč 736 brezplačnih obrokov.
PRAVŠEN TEČAJ - Sploh ni šala. V nekaterih španskih mestih so uvedli posebne tečaje, na katerih se gospodinje seznanjajo s tem, kako naj nakupujejo, da ne bodo porabile preveč časa in moči ter se izognile nepremišljenim nakupom, skratka, da ne bi postale žrtve reklam.
NOČEJO ZAOSTAJATI -
Statistiki so ugotovili, da zelo hitro narašča število žepnih kraj. To pripisujejo dejstvu, da so po mestih čedalje večje gneče, ki privabljajo žeparje. Dolgoprstneži najraje „delajo“ v avtobusih, podzemnih železnicah, trgovinah, tržnicah ipd. Narašča tudi število dolgoprst-nih predstavnic ženskega spola; poprečna starost slednjih pa je 17 let.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Smatra se še celo smešnim delom
(Kako škodo) da hrošč, osobito pa njegov črv (podjed) na vaših kmetijskih in gozdarskih rastlinah prouzročuje, pač ni treba našim gospodarjem šele praviti, to je obče znano. Ali žal, zlo ravno tako obče znano je pa tudi to, da se proti temu škodljivcu dosti premalo ukrene, v dostih krajih kar nič. Obiranje ter uničevanje hroščev smatra se še celo smešnim delom, in vendar je ravno to prekoristno, prepametno. Zdrava človeška pamet mora torej slehernemu kmetovalcu velevati, da se loti uničevanja tega velikega škodljivca v večji meri ko le mogoče, ne pa da se ga pusti v nemar. dasi imamo še celo postavo, katera njegovo uničevanje zaukazuje.
(Prvi maj) naznanjevala nam je že sinoči mestna in meščanska godba, ki je na trgu prav lepo igrala. Tudi danes zjutraj je godba meščane iz sladkega spanja zbudila in zvabila na jutranji sprehod, ker res krasno jutro je bilo, a ne dolgo. Ob 10. uri je že bilo vse nebo prevlečeno, in prav zdaten majnikov dež rosi.
(Nedavno) primerilo se je v bližini Novega mesta, da sti jedni gospodinji mej pretekom 48. ur -dve kravi poginili. Živinozdrav-
nik, poklican k obolelim kravam, dognal je takoj, da sti zboleli ter poginili za tako zvanim vraničnim prisadom ali črmom, katerega živinozdravniki „anthrax“ imenujejo. Ta bolezen lahko iz različnih vzrokov nastane. V slučaju, o katerem govorimo, je pa dognano, da je bolezen nastala s tem, ker se je kravam frišno krmo pokladalo, nakošeno blizu potoka; na mestu, kateri je vsled preplavenja dalje časa bil pod vodo.
(200 gadov) je že polovil neki Janez Ambrož v Javorju nad Litijo. Nedavno je v ednem dnevu našel in uničil dve gadji gnezdi.
(Zlata polja) v Sibiriji. Na bregu Beringovega morja so se našla zlata polja, za katera se prej ni vedelo. Na poljih se nahaja precejšnja množina zlata. To poročilo se potrjuje tudi iz Londona in dobro je, da je Sibirija v močnih ruskih rokah. Ako bi bila v slabejših, Angleži bi gotovo že zato skrbeli, da bi z njih posestnikom začeli vojsko, kakor z Buri.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. maja 1900)
Penast povoj izpodriva mavčno oblogo
Sredi pomladi smo, številni smučarji pa tudi na Slovenskem še dolgo ne bodo pozabili na zimo, saj res ni malo tistih, ki so si na zasneženih strminah na roko ali nogo prismučali — mavčno oblogo. Tri tedne ali kaj se s takim dodatkom še da potrpeti, toda žal je veliko zlomov, ki zahtevajo mavčno oblogo tudi po več mesecev. To pa je običajno zelo zoprno.
V Zahodni Nemčiji takim trpinom pomagajo na drug način. V bolnišnici v Glab-decku so že pred šestimi leti začeli namesto mavčnih oblog poskusno uporabljati povoj iz poliuretana, umetne penaste snovi, ki je znatno lažja in celo trša od mavca. Tak povoj ne prepušča vode, se hitro prilega na zlomljene okončine, dcoženj pa je moč kosti slikati z rentgenskimi žarki. Iznajditelj poliuretanskega povoja prof. Alois Bloemer je v zadnjem času uvedel še eno novost, ki daje takemu povoju še odločil-nejšo prednost pred mavčnimi oblogami. Pri določenih zlomih namreč povoj opremijo z zadrgo, ki omogoča neboleče snemanje in ponovno natikanje povoja.
Izdelava takega povoja je zelo preprosta. S tekočo penasto maso napolnijo posebno bombažno nogavico, ki se po potrebi lahko ustrezno podaljša ali razširi. V nogavico nato obujejo zlomljeno nogo ali roko, umetna masa se natančno oprime poškodovanega dela, že čez pol ure nogavico snamejo in na zlomljeni okončini ostane trd povoj.
Do zdaj so se pod poliuretanskim povojem zarasli zlomi že nad deset tisoč Zahodnim Nemcem, mnogi so predtem že občutili tudi ne všečne mavčne obloge, zato hvalijo novi način zdravljenja zlomov. Kako hitro omenjeni povoj izpodriva mavec, pove tudi podatek, da ga uporabljajo že v petdesetih zahodnonemških bolnišnicah.
nazaj
i»'
dodajajo, da poti Združiti je treba vse s®: raziskovati še naprej in poskus1' ti obvladati škodljivost elekttf magnetnega valovanja.
Narava je nemočna p navalom turistov
Grozi nevidni škodljivec
Elektromagnetno valovanje povzroča dokajšnje nevšečn« spremembe v počutju in zdravju ljudi
    —|
Znanstveniki so sprožili še en
alarmni zvonec, ki opozarja na resno nevarnost za človeštvo.
Tokratna oblika onesnaževanja okolja je sicer nevidna, a zato nič manj nedolžna, saj je že dosegla tolikšno stopnjo, da ogroža zdravje Američanov, tovrstne nevarnosti pa se zavedajo tudi drugod po svetu. Za kaj gte? Visokonapetostni električni daljnovodi, radijski in mikrovalovni oddajniki ter celo posamezni gospodinjski aparati ljudi stalno zavijajo v oblake elektromagnetnih valov, slednji pa so škodljivi zdravju.
Američani že glasno obtoži -jejo elektrosmog, kakor imenujejo elektromagnetne sunke.
Teh je čedalje več, saj se ZDA gosto prepredene z daljnovodi; njihova skupna dolžina znaša 800 tisoč kilometrov. Prebivalci manjšega kraja v Minnesoti tarnajo, da zaradi 765-kilovolt-ne napeljave nenehno čutijo, ko da bi jim po telesu gomazeli nevidni pajki. Ob morebitni prekinitvi električnega toka nevšečnost izgine.
Biofizik Andrew Marino je na medicinskem inštitutu v Syracusi naredil poizkus in ugotovil, da elektromagnetno valovanje pod daljnovodi zaviralno vpliva na rast, celo sto metrov stran od električnih vodov pa prihaja do spremembe krvne slike in srčnega utripa.
To obremenjuje organizem in zmanjšuje njegovo odpornost.
Znan je tudi podatek, da je večja smrtnost zaradi različnih oblik raka pri tistih ljudeh, ki morajo živeti v hišah pod visokonapetostnimi daljnovodi.
Tem vprašanjem so začeli posvečati večjo pozornost tudi v SZ. S poizkusi so prišli do ugotovitev, da elektromagnetna polja povzročajo visok pritisk, srčne napade, glavobole, spolne motnje, potrtost, živčno izčrpanost in krvne bolezni
Kaj storiti, se zgroženo sprašujejo znanstveniki in v isti sapi
	Rešitev prejšnje križanke												
	>	#	S	"	....		::::		....	,i	.		
		J	J	...	T	4	M	A	Z		K	O	C
				z	0	Z	4	V	A		A	B	o
				:s	z	A	K		V	S	r	O	?
					e	/v	JL	C	A	r	0	V	A
				>v	z	2	A	V	A	!	ffag	A	r
		Si		L	0	M	B	A	• • •	Z	u	Z	A
M,	h	z	z	A		A	O	Z	1	5	r	z~.	=r
Uff	F		V	N	A		r	4	Z		v	F	K
	F	r	4		h	O	A		F	Z	A	r	o
i,	K.		K	r	u	s			A	N	O	Z	A	K
	r	z	1	F	Z	A			N	A	Z	A	w	A
prilite ■mislil
Vrlina je orožje, mogoče odvzeti.
ki ga ni ANTISTEN
Ubili jo bodo .. Ljudje iščejo le tisto, kar se
- Jim zdi dobro, ne pa tistega, kar Je res dobro.
DIOGEN
dolenjski ust pred 20 leti Mi smo v tej borbi zmagali
NE, PA KAJ BI NAŠTEVAL, saj vsi dobro vemo, da smo si lepo postlali in da si bomo lahko še lepše uredili svoje življenje. Začeli smo in ne moremo nehati. V tem mlinu naših delovnih ljudi je morda koga tudi priškrnilo, zlasti tiste, ki so takrat, ko je naš delavec stradal, imeli vsega v obilju. Nič zato, če javka. A če bo rokave zavihal in z nami vred pošteno delal, mu ne bo nič hudega. Saj jim tudi ni; če pa stoka za izgubljenim, naj le stoka, to nas ne bo ganilo, ker nas nima zakaj ganiti, kajti mi vsi, ki delamo, smo dobre volje, ker vemo, da s svojim delom ne moremo in tudi nočemo nobenega ogoljufati, tako kot so to delali nekdanji izkoriščevalci delovnega ljudstva. Če kje na svetu, tedaj si delovno ljudstvo v Jugoslaviji lahko s ponosom potrka na prsi nad doseženimi uspehi, nad svojimi zmagami. In če je bil poprej Prvi maj simbol junaške borbe delavskega razreda proti izkoriščevalcem, tedaj je to v Jugoslaviji že za nami. Mi smo v tej borbi zmagali. (Tone Seliškar)
DOSLEJ IZKOPANI GROBOVI na Marofu so najstarejše arheološke najdbe na področju Novega mesta in pričajo, da je bilo Novo mesto že pred 3000 leti naseljeno. Sijajna lega, bližina vode, dobra preglednost in vzvišan položaj, vse to je že od nekdaj vabilo človeka, da se naseli na Marofu. Zato moramo na Marofu računati z obsežno prazgodovinsko naselbino s pripadajočim grobiščem skozi več stoletij.
PRETEKLI PONEDELJEK NAS JE muhasto vreme nepričakovano obiskalo s snegom. Razmeroma nizko je pobelilo Dolenjsko gričevje, Belo krajino pa prav vso, ponekod tudi z več kot 10 cm snega. Sneg je prekril bujno cvetoče in mnogo obetajoče drevje.
V ŽUŽEMBERKU ŽE KOPLJEJO ZA napeljavo lokalnega vodovoda. Prve so začele dekleta in žene, ki se bodo zaposlile v obratu Industrije za elektrozveze. Vsak dan opravijo okoli 100 prostovoljnih ur.
PETROLEJA NI DOBITI V NOBENI šmarješki trgovini. Nekaj bo treba ukreniti, da ne bodo prebivalci prisiljeni hoditi ponj v Škocjan ali v Novo mesto.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA * ' 28.' aprila 1960)*
Raje ko domače v Jugoslavij preštevamo tuje turiste in nj: hov denar, kolikor ga zapravij1 ob tukajšnji skromni turističf ponudbi. Da bi nagrabili -čil* več tujih novcev, ponekod ij krnimo naravo, na nepravi* krajih jo pozidavamo z grdil* hoteli, o morebitni škodljivo*1 takega početja pa se ne spraŠ® jemo.
Drugod po svetu razmišljaj' drugače. Ameriški nasprtotnil* nesmotrnih posegov v naravi* I okolje na podlagi stvarnih d«! j stev že prerokujejo, da bod i milijoni turistov in izletnike j naravo dobesedno ubili, kaj1 ; možnosti oddiha v naravi * j neprimerno manjše od nenehf \ rastočega povpraševanja. Tuf I zem po svetu je od 1974 napi1 i rastel za približno 12 odst. * j leto, leta 1977 so našteli že 2^ I milijonov turistov. Ta nepf j gledna množica ljudi se j | morala voziti, z avti je onesiii š ževala zrak in trošila ogromfl* i energije; kjer koli se je ustavljt | la, je puščala za sabo odpadke 1 povzročala hrup, škodljivo vpl11 vala na kmetijsko in gozdarski izrabo in nego zemljišča Zaraj l priprave smučišč so pomA/j dodobra izkrčili gozdove, prk| 1 deli živalski svet itd. Dandaflf | je tega kajpak še več.
Predvidevajo, da bo 1{ i 2000 več kot 1,5 milijo* j turistov; tolikšno povečanje5 j dobnih nomadov pa bo zalite*' j lo še večje posege v pokrajin j Poznavalci se bojijo, da bo j turistične namene preureja j celo večina njiv, zato opozatf j jo na pravočasno uporabijo11 j zdrave pameti, sicer bodo \ namci lačni tudi zaradi turizi’1
___________________________J
izdelek
sladko
gorske
razvijalec v fotogr
zmleto
žito
ribiška
mreža
12
država
vetrnica
rod
grmov
fr. pozitiv fitozof
itifveTikan
gr. bog sonca
negativno nabit ion
pescara
z. ime
vooa
zaredrni
trobilo
fr.
pisatelj
cimpsov L
nas mnetn zgodovinar
eduard
morike
negativni
pospešek
zapredek
sredozem.
rastlina
malo-
krvnost
Človek, ki se boji strahov,
S°vori o strahovih.
I. CANKAR
fllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Na dan kesanja bo prepozno
Marihuana je bolj škodljiva, kot so predvidevali — Kadilci igrajo genetsko ruleto
i
Zadnji podatki, ki v govorici številk podajajo podobo natkomanije pri nas v Sloveniji, so takšni, da si pred njimi ni več mogoče zatiskati oči in še naprej vztrajati pri misli, da smo, kar se uživanja mamil tiče, še vedno med ,nerazvitimi”. Res je, da pri nas ni toliko zasvojencev z mamili, kot jih imajo v svojih črnih kronikah visoko razvite dežele, je pa po drugi strani res,
1	11**1	1*1**	tf	-	CJglUUlV)	11C
da z dolgimi koraki hitimo za njimi. Ce so naši strokovnjaki do osem dni. pred desetimi leti zapisali število 300 in z njim zaobsegli tako Ker je v možganih in spolnih zasvojence kot prekupčevalce z mamili na ljubljanskem območju, morajo danes že pisati nekajkrat večje število - 1500, pa še to je negotova številka, saj je veijetno v resnici precej večja.
mana, nosi oznako delta 9 THC. Raziskovalci so opazovali s pomočjo radioaktivnih naprav kopičenje te snovi v človekovem telesu. Ugotovitev: kolikor delte 9 THC pride v telo z dimom ene cigarete, ne izgine iz maščob šest
V zadnjih dveh letih so v Sloveniji zasegli blizu dve toni različnih mamil, največ pa je bilo marihuane. Razpečevalcem in zasvojencem so odvzeli okoli 700 kg tega najbolj razširjenega mamila.
Podatek zgovorno priča, da se je tudi po naši ožji domovini razširil možgane glas o neškodljivosti uživanja ma- plodnost rihuane, glas, ki ga je bilo v zadnjih letih vse bolj slišati na razvitem Zahodu, posebno pa v ZDA, kjer so se nekateri strokovnjaki celo odkrito borili, da bi legalizirali uživanje marihuane.
Žal je tako, da tudi ta mehka droga nikakor ni neškodljiva.
Pospešene raziskave po vsem svetu so dale celo temnejšo sliko o škodljivosti uživanja marihuane, kot pa so pričakovali.
Uživalcem marihuane grozi predvsem dvoje nevarnosti: resne poškodbe možganov in hude mot-
nje v spolnosti. Ze pred dvema letoma so na mednarodnem simpoziju o škodljivosti marihuane v Reimsu znanstveniki iz 14 držav spregovorili o izsledkih raziskovanj, ki so pokazala, kako škodljivo je to mamilo za pljuča, celično presnovo	in
najnovejši podatki	iz
lanskega leta pa k temu dodajajo še natančnejšo in neovrgljivejšo sliko.
Marihuani, mamilu mladostnikov,	je	61 kanabinoidov, Te
snovi so topljive v maščobi, zato se pri uživalcu marihuane nabirajo v	telesni	maščobi, odkoder	se
odstranjujejo zelo počasi. Ko učinek mamila preneha, mamilo še ne izgine iz telesa, tako da se škodljive snovi ob rednejšem uživanju marihuane sploh ne morejo izločiti iz organizma.
Kanabinoid, ki je v največji meri ,,zaslužen” za počutje narko-
organih razmeroma veliko maščob, se škodljive snovi nabirajo tudi v njih. Raziskave kažejo, da pride do počasnega uničevanja sposobnosti obeh pomembnih organov. Kadilci marihuane izgubljajo umske sposobnosti, niso več zmožni osredotočenja misli, učenja. Elektroencefalogram pokaže močno poslabšanje možganskih funkcij.
Poskusi na opicah rezus, katerih organizem je zelo podoben človekovemu, so pokazali, da pri uživanju ene cigarete z marihuano na dan pride že po krajšem času do občutnih možganskih poškodb, predvsem v sistemu prenašanja živčnih signalov. Sinaptična špranja med nevroni se povečuje in polni s kanabinoidno snovjo, prav tako pa se tuja snov nabira v jedru živčne celice, kar vse privede do možganskih poškodb, med katerimi je morda izguba spomina še najmanj huda.
Daljnosežnejše so škodljive spremembe v spolnih organih. Ne samo. da nekajletno uživanje mari-
huane lahko privede do delne ali popolne izgube spolne moči, da povzroča zmanjšanje ploditvene sposobnosti, ampak lahko škodljivo vpliva tudi na potomstvo.
Nabiranje škodljivih snovi v ženskih rodilih je še posebno usodno, ker poteka proces zorenja jajčec mnogo počasneje kot zorenje moških spolnih celic. Znanstveniki menijo celo, da se količina poškodovanih in nepravilnih moških ploditvenih celic čez čas zmanjša, seveda če moški preneha uživati marihuano, medtem ko se pri ženski stanje tudi po prenehanju uživanja mamil ne popravi in še naprej proizvaja defektne ploditvene celice. Poskusi z opicami so pokazali, da se ,.narkomankam” rodi 44 odst. mrtvih mladičev, preostali živi del potomstva pa je rojen s številnimi nenormalnostmi.
Nekateri znanstveniki, med njimi dr. Gabriel Nahas, so prepričani, da marihuana škodljivo vpliva celo na nekaj generacij naprej, saj se škodljivi kanabinoidi vmešavajo tudi v tvorbo DNA, ki predstavlja genetske opeke bodočih rodov.
,.Današnji kadilec marihuane si ne uničuje le svojega razuma in telesa, ampak igra genetsko rulet-no in meče senco na še nerojene otroke in vnuke,” pravi dr. Nahas.
Ce ima znani strokovnjak prav, potem bo jutrišnji dan za nakaj-stomilijonsko množico rednih uživalcev marihuane (samo v ZDA ocenjujejo, da je takšnih 15 milijonov ljudi) dan kesanja. Zal prepoznega.
'^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 1
POSLEDNJI MOHIKANEC
W*'r .
XV
V 'C , .	/
*■?/,* ,*V ,,	/
.š
»Kaj vi ne pojdete •« se je začudil major. Stezosledec Pa ^	»Unkas,
ponos Delavarov, 3e	sovražnika.
Brez njega se nočem v aj sta ga Hey-ward in Aliče še tak° P n5?a!a’ nai ne sili v gotovo pogubo, je a °>>*očno ostal pri svojem sklepu. Se en Jjnia je zaželel srečno pot, potem Pa s °ornil in izginil v temo.
113
Koče, v katerih kdo umre, praznoverni Indijanci iz strahu pred zlimi duhovi ne naselijo več. Pač pa so Mingi enega izmed takih zapuščenih in na pol razpadlih vigvamov dali za stanovanje Davidu Gamutu. Natty, ki se je vrnil iz gozda, je v svoji medvedji koži toliko časa stikal po naselju, da ga je odkril in nato nenadoma stopil pred muzikanta, ki je kar otrpnil.
114
Ubogi David je videl, da ne more nikamor zbežati, in v smrtni stiski je potegnil iz žepa svojo zvesto piščal, da bi z njo morda vendarle ukrotil zverino. Do kraja pa se je zmedel, ko se je medved iznenada začel tresti v pridušenem smehu. Resnica se mu je posvetila šele, ko ga je Natty ogovoril in dejal, naj spravi svojo igračko in naj ga raje popelje k Unkasu.
DO VARNOST, o. sub. o,
TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA KOČEVJE, o. sub. o
VABI K SODELOVANJU
za opravljanje nalog in opravil
več varnostnikov
za TOZD Varovanje premoženja Kočevje Pogoji:
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— osnovna šola ali najmanj 6 končanih razredov
— primerne moralno—politične lastnosti
— uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št 27/76)
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh.
327/17-80
KRKA
ČESTITA
ZA
PRAZNIK
DELA!
»KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme konstrukcij,
Krško
objavlja
prosta dela in naloge VODJE SLUŽBE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA
Pogoji: visoka oziroma višja izobrazba strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Krško, kadrovsko—organizacijska služba.
Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
326/17-80
TELEVIZIJA LJUBLJANA
potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV
STATISTE
/Z VSE SLOVENIJE VSEH STAROSTI.
Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. 4. na naslov: TV Ljubljana M. Pijade 10, Dokumentarno—feljtonska redakcija TV—Zgodovina Slovencev.Pri tem navedite naslov, rojstne podatke ter pritožite novejšo fotografija Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti
212/12-80
V SPOMIN
Minili sta dve leti od smrti ljube žene
KRISTINE
ŠKEDELJ
z Rateža
Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine največjih načrtov in hotenj. Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, ki obiskujejo grob in prinašajo cvetje in rože.
Mož Martin z družino in ostalo sorodstvo
POTA Ii\ STU?
»Dolenjski listu v vsako družino
dežurni poročajo
MOTIL POČITEK SOSEDOV -Metliški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 41-letnega Josipa Trogrliča, ker je razgrajal v stanovanjskem bloku m motil počitek sosedov. Moral bo tudi, za to bo prejel še posebno vabilo, obiskati sodnika z a prek iške. No, očitno pa pridržanje Trogrliču ni kaj prida pomagalo, saj se je le <fan za tem ponovno znašel v rokah miličnikov. Po končanem obisku pri miličnikih je namreč ponovno jel popivati, med potjo domov pa je za nameček še razgr^ai. Da je končal natanko enzko feot prejšnji večer, je verjetno odveč pripisati.
OSTALO PRI SLABEM NAMENU - Krški miličniki so imeli v petek popoldne opravka s starim znancem, 24-letnim Fonzom Gmaj-■ ničem, ki je precej okrogel v gostilni Senic a na Senovem razbijal, se hotel pretepati, po odhodu iz lokala pa je hotel vanj kar vdreti. Da je ostalo pri po&usu, so poskibeli miličnici Mogoče še to, da se je Gmajnič že dopoldne neprimerno obnašal. O tem bi predvsem ženske, ki so ga srečale, vedele povedati kaj več.
RAZBIL SIPE - V nedeljo ob
12.	uri so brežiški miličnik i pridržali do EtKznitve Petra Berstovška iz Brežine. Razbjjal je steklenino v kolodvorski restavracij, razbil pa tudi šipi na vhodnih vratih. Pri tem se je porazel po prstih, tako da je moral pied pridržanjem obiskati še bolnišnica
ŽALIL MILIČNIKE - Težko, da bo Vladimir Herakovič iz Krškega pred sodnikom za prekrške našel opravičilo z a svoje početje v soboto, ko je v Kostanjevici žalil miličnike, ki so mu zaradi očitnih zndcov vinjenosti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi groženj in verjetnosti, da bo z vožnjo navzlic opozorilom nadaljeval, so miličniki Herako-viču pri&rbeli poseben prostor.
Nasvet ne odtehta kazni
Kdaj kaznovati in kdaj opozarjati? — Namigi, da preventivno delo nadomesti sicer zasluženo kazen
Danes ponovno opominjati na dejstvo, da ima sleherni državni organ, ki tako ali drugače skrbi za zakonitost in tudi varnost občanov, poleg represivne še preventivno vlogo, se mnogim zdi morda odveč. Vendar še daleč ni tako. Ne samo vprašanje, kdaj kaznovati in kdaj nastopati preventivno, danes se v ospredje sili nov problem: nekateri vidijo ob takšni politiki v preventivnem delovanju kar nadomestilo sicer zasluženih kazenskih sankcij. In pred takšno, na videz nejasno postavljeno mejo, ki bi sicer lahko dopuščala tudi samovoljnost in nedoslednost, so se znašli delavci uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
Kršilci predpisov pogosto razumejo preventivno delovanje tako, da se inšpekcijski organi takrat, ko kršitev odkrivajo, lahko po prosti presoji odločijo, ali bodo odredili upravne ukrepe in prijavili kršitev, ali pa le s predlogi in nasveti vplivali
na ureditev spornega stanja. Daleč od tega, čeprav je poskusov vpliva še danes dovolj. Z zakonom o sistemu državne uprave so naloge inšpekcijskih služb, tako preventivne, kot represivne, podrobno določene. Še posebej za slednje velja, da je treba vsako kršitev zakona, predpisa itd. tako ali drugače kaznovati Medtem ko o preventivnem delu inšpekcije, in to je med novomeškimi inšpektorji dodobra zaživelo, govorimo ob sodelovanju z delavskimi kontrolami, potrošniškimi sv “ti, krajevnimi skupnostmi, skratka, takšne in podobne možnosti sodelovanja so neomejene.
Sicer pa je bila na$a današnja želja potegniti dovolj jasno ločnico o tem, kdaj govoriti o represivnem in kdaj o preventivnem delovanju. Drugače bi lahko kdo, ne dovolj poučen, govoril celo o ogroženi pravni varnosti občanov in organizacij združenega dela.
BOJAN BUD JA
S CESTE
ZARADI	]
VINJENOSTI
Minuli torek je prišlo do hujše prometne nesreče v bližini železniškega prehoda v Gornjem Brezovem. Kolesar Anton Prah (53) iz Trnovca se je omenjeni dan okoli 15.30 peljal s kolesom od Sevnice proti Blanci in v bližini omenjenega železniškega prehoda zapeljal s ceste ter se prevrnil po bregu. Pri tem se je huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Obstaja sum, da je nesreči botroval alkohol.
Z BETONOM RAZBIL STEKLO
V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v trgovsko poslovalnico podjetja Agrokombinat Krško na Zdolski cesti v Krškem. Zaenkrat še neznani vlomilec je po rezultatih preiskave s kosom betona razbil steklo na vratih in skozi nastalo odprtino prišel v prostor. Iz odprte registrske blagajne je odnesel za 740,40 din drobiža in nato odšel po isti poti.
Za storilcem poizvedujejo.
Pijača vzrok »službenemu” pretepu
Sodišče združenega dela zavrnilo Rangusov zahtevek zoper odločitev disciplinske komisije — Zaradi vinjenosti ob službo
Verjetno se bo komu čudno zdelo, da ob nedavni pošiljki snega sploh pišemo o nevarnosti gozdnih in drugih požarov., Izkušnje prejšnjih let — nekaj jih je tudi iz minulega tedna — pa nas uče, da je prav pomlad čas, ko največkrat slišimo gasilko sireno. O tem smo se najbolj prepričali pred dnevi.
Prejšno sredo je najprej zagorelo na steljniku pri Zapudju. Ogenj je zajel okoli 5 hektarjev površine in resno ogrožal celo bližnji smrekov gozd. Na srečo so plamene dovolj hitro pogasili prostovoljni gasilci iz Zapudja in Dragatuša ter tako preprečili večjo škodo. Vzrok požara še raziskujejo.
Dan zatem je okoli 16. ure prišlo do požara na skednju Branka Abrama z Ledine 74 pri SevnicL Požar se je bliskovito razširil na bližnjo staro stanovanjsko hišo, od tam pa še na bližnji kozolec. Vsi trije objekti so pogoreli do tal, četrtega, novo stanovanjsko hišo, pa so na srečo gasilci obvarovali pred zublji Poleg vsega je zgorelo še 4 tone sena, okoli 1.000 kg krompirja, 5 sodov, 2 kubika desk in precej orodja, tako da je škode po prvih ocenah 200.000,00 din. Po prvih rezultatih preiskave se sumi, da je do požara prišlo zaradi vžiga saj v dimniku stare hiše.
Zaradi prehitre vožnje spregledal pešca
68-letni Anton Pajk že ob nesreči podlegel poškodbam
V petek zvečer se je 26-letni Božo Kavšek iz Trebnjega peljal z osebnim avtomobilom proti Stefanu. Vozil je prehitro in zato tudi prepozno opazil 68-letnega Antona Pajka iz Štefana 7, ki je pešačil ob cesti in ob sebi potiskal kolo.
Avtomobilist je Pajka zadel in zbil po cestišču, pri čemer je pešec dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nezgode podlegel. Pri nesreči sta se laže poškodovala še sopotnika v osebnem avtomobilu, Bojana Hren iz'Trebnjega in Simona Borštnar iz Skrovnika. Na avtomobilu je bilo za 15.000 din škode.
Še tretjič je minuli teden zagorelo v petek okoli 8. ure pri Kostanjevici Jože Penca iz Velikih Vodenic je takrat čistil svoj gozd, odpadlo vejevje in listje pa znosil na kup ter zažgaL Močan veter je pri tem zanesel ogenj na gozdno parcelo Stanislave Colarič. Ogenj je potem ob pomoči domačinov uspelo ustaviti šele gasilcem. Škodo so ocenili na 5.000 din.
PO LEVI S POKVARJENIMI ZAVORAMI
V petek popoldne se je Janko Jarnevič iz Jarnevičev peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti MetlikL Skozi Dolnje Lokvice je peljal kar po levi, ko je nasproti pripeljala Novomeščanka Sonja Damjanovič. Jajnevič je sicer zaviral, vendar je vozilo zaradi pokvarjenih zavor zaneslo še bolj v levo, tako da sta z Damjanovičevo trčila. Ranjenih je bilo pet oseb. Novomeščana Slavka Damjanoviča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, ostalim pa so pomoč nudili v ZD Metlika. Škodo na vozilih so ocenili na 100.000 din.
(	'N
SEDAJ NA VRSTI GOVEDO?
Po tem, kar se je v noči na minulo soboto zgodilo Janezu Glihi iz Žužemberka, bi lahko rekli tako. Neznan, vsekakor pa o kulinaričnih vrednostih določenih vrst mesa dobro poučen tat mu je namreč iz hleva odnesel 34 kg težko ovco. Pa dober tek!
Nekoliko manj obilno malico ' si je na tuj račun privoščil neznan obiskovalec zidanice Alojza Potočarja z Dol. Kamene na Trški gori V kuhinji si je pripravil jedačo, pojedel precej kruha in še več klobas, potem pa po prijaznem obroku sladko zadremal.
V.________________________J
Še končen razplet »suhega tankanja”
\
SOJENJE PLUTOVI PRELOŽENO
V ponedeljek se je pred velikim senatom črnomaljske enote novomeškega temeljnega sodišča pričelo sojenje Metličanki Ljubici Plut, obtoženi več kaznivih dejanj prekupčevanja s tujo valuto in delovnimi stroji, o čSmer smo obširno že poročali. Po prebiranju obtožnice in zaslišanju nekaj prič, je bilo sojenje preloženo. Nadaljevalo se bo 19. mqa.
Črno nedeljsko popoldne
Štiri mrtve in preko petdeset ranjenih je zahteval minuli vikend na cestah novomeške UJV. Številka, ki povsem odtehta letošnje, ne zgolj navidezno, zatišje na dolenjskih cestah. Nekdo bo mislil, da gre takšne posledice pripisati zgolj nagli spremembi vremena, nepripravljenosti voznikov na pomladanski sneg, vendar vzroki govore povsem drugače.
Najhuje je počilo v nedeljo popoldne pri Jezeru (gornja posnetka), ko je Grk Nikolaou prehiteval tovornjak s prikolico, nasproti pa mu je pripelji (kakšna igra usode!) grški avtobus. Pri silovitem trčenju je bil na kraju nezgode mrtev Niicolaouev sopotnik, medtem ko je 27-letni voznik poškodbam podlegel med prevozom v bolnišnico. Brez poškodb ni šlo niti v avtobusu. Ranjenih je bilo 8 od 45 potnikov, vsem pa so pomoč nudili v novomeški bolnišnici
Posnetek levo kaže nedeljsko popoldansko trčenje pri Gmajni ki je zah tevalo življenje 52-letnega Ljubljančana Vjekoslava Jenka. Slednji je
Slednji je namreč pri Gmajni silovito treščil v nasproti vozeči osebni avtomobil Zagrebčana Alije Hoviča. Jenko je umrl že med prevozom v bolnišnico, Hovič, njegova žena Antonija in 10-letni srn Damir pa so bili laže poškodovani Bilo je tudi materialne škode: 45.000 din.
Novomeščanom pa je verjetno najbolj ostalo v spominu četrtkovo trčenje v ločenskem križišču, ko je tovornjak, ki gaje v križišče s kar 80 km/h pripeljal Slavko Uibančič iz Kostanjevice, zaneslo v stoječi avtobus IMV. Pri čelnem trčenju so bili poškodovani voznik avtobusa in 7 potnikov, vse pas° odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju Ana Rihter iz Cirja pri Raki Škode na pločevini (posnetek levo spodaj) je bilo za 120.000 din.
Nedolgo tega se je na novomeško sodišče združenega dela obrnil Jože Rangus iz Drame pri Šentjerneju zaradi sodnega varstva pravic, ker mu je po njegovem mneju IMV — tozd Podgoije Šentjernej povsem nezakonito izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. O Rangusovem zahtevku in odločbi novomeškega sodišča je razpravljalo tudi sodišče združenega dela
SRS.
Rangus se je pri nvedbi o nezakonitosti odločitve disciplinske kom sije skliceval na le tričlansko sestavo, ko šele pet članov izpolni zakonito določilo, d^ mora biti število članov komisije liho, od tega ena četrtina izven tozda. Rangus je govoril tudi o kršitvah pred delavskim svetom in zahteval, naj sodišče disciplinski ukrep IMV razveljavi
Povsem nasprotno so na javni
obravnavi trdili predstavniki tozda. Senat sodišča, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je tako po opravljeni obravnavi prišel do naslednjih zaključkov: povsem nesporno je, daje Rangus zagrešil hujšo kršitev delovnih dolžnosti potem, ko je fšično obračunal s sodelavcem in bil zato tudi že kaznovan od sodnica za prekrške. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je bila disciplindca komisija
sestavljena povsem zakonito, zavrnilo pa je tudi očitek o nadaljnjih kršitvah pred delav&in svetom. Ob takšnih sklepih in dokazih je sodišče povsem razumljivo zavrnilo Rangusov zahtevek, hkrati pa tudi odbilo Rangusovo navedbo, da je bil spornega dne preutrujen, neprespan in razdražljiv zaradi nadurnega dela. Po ugotovitvah sodišča je šlo namreč za razdražljivost zaradi zaužitega alkohola.
Po pritožbi na sodišče SRS je prišlo pred dnevi iz Ljubljane pisanje, v katerem republiško sodišče v celoti potrjuje pnrostopenjsko sodbo. Republiški sodniki so k tej sodbi dodali še, da gre v Rangusovem primeru za dve hujši kršitvi delovne discipline, saj je ne samo fizično obračunaval s sodelavcem, marveč tudi svojega dela pred tem ni opravljal v redu.
V treh dneh trikrat gorelo
Pri Abramovih na Ledini zgorel skedenj, hiša, kozolec
Z OSEBNIM AVTOM V MOTORISTA
Prejšnji ponedeljek je prišlo v Vasi pri Kočevju do prometne nesreče. Omenjenega popoldneva se je 74-letni Matija Rački iz Potoka pri Kočevju peljal na kolesu z motorjem in v naselju Vas zapeljal na magistralno cesto, ko jc po njej pripeljala 25-letna Dragica Sobočan iz Mlake pri Kočevju. Prišlo je do trčenja, v katerem je Rački obležal hudo poškodovan in so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. Škode na pločevini je bilo za 15.000 din.
DONOSEN SPREHOD
V četrtek je tat obiskal prostore ŽTP na Ljubljanski cesti v Nwem mestu in eni od uslužbenk, ki je ni bilo v pisarni izmaknil iz torbice okoli 800 din. Tat pa je bil tega dne tudi v hiši na Zupančičevem sprehajališču. Ljubljančanu Tomu S. je ukradel aktovko s 400 din gotovine, vžigalnikom, ročno uro in drugimi drobnjarijami, ki so jih ocenili na blizu 4.000 din.
ZADEL KOLESARJA - V soboto popoldne se je 21-letni Božidar Oven z Vrhovega peljal z osebnim avtomobilom od Velike Loke proti Šentlovrencu in pri Krtini dohitel 28-letnega kolesarja Jožeta Kaferle-ta.
Trčil je v njegovo zadnje kolo in ga zbil na tla. Kolesarja so huje poškodovanega po glavi odpeljali v novomeško bolnišnico, od koder je odšel v domačo nego. Škodo so ' ocenili na 3.000 dia
NA NEPRAVEM MESTU PREHITEVAL KOLESARJA - V petek ob 8.45 je prišlo do nesreče v Krškem, pri podjetju SOP. Stanko Prah, ki se je peljal na kolesu z motorjem, je zavijal v levo in smer vožnje tudi pravočasno nakazal. Tega pa veijetno ni opazil voznik osebnega avtomobila Stjepan Vajda iz Zagreba ter je Praha oplazil. Motorist se je pri tem laže poškodoval.
PORAVNAVA LANSKIH DOLGOV
Če bo le moč, namerava metliška občina do srede maja poravnati še nekaj lanskih „dolgov”, kot je asfaltiranje ceste skozi Svržake, Dobravice, prav tako naj bi asfalt dobili v Dragomlji vasi in na Jugorju.
PREHITRO PROTI KRIŽIŠČU - Stanislav Tratar (22) iz Ljubljane se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtomobilom proti križišču
v Trsteniku. Zaradi prehitre vožnje je trčil v motorista Mirka Brzina iz Ravnika pri Šentrupertu, ki je po levi pripeljal nasproti iz mokronoške smeri. Pri nesreči je bU motorist teže ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici gmotno škodo pa so ocenili na 7.000 din.
ZAPELJAL V LUŽO - Nič nenavadnega, če to ne bi bil vzrok prometni nesreči v nedeljo pri Krški vasi Novomeščanka Nada Milutinovič je namreč z osebnim avtomobilom zapeljala v lužo, pri tem pa jo je zaneslo na levo na nasip, kjer se je večkrat prekucnila in obstala na travniku. Pri nesreči so bili poškodovani voznica in sopotnika Slavo-Ijub Čirič iz Novega mesta ter Nada Nikič iz Rume. Vsi so na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 15.000 din.
Ukrepali tudi zoper delavce na bencinski črpalki
2e pred časom smo ob ugotovljenih primerih „suhega tankanja” med vozniki tovornih vozil novomeških „Goijancev” pisali o sklepu podjetja, ki je peterici voznikov zaradi tovrstnih kršitev delovnih dolžnosti izreklo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tokrat je o podobnih disciplinskih ukrepih prišlo tudi obvestilo iz novosadskega Naftagasa - tozd Maloprodaja, čigar delavci na bencinskih črpalkah so z vpisovanjem lažnih podatkov sodelovali pri donosni kupčiji
Kot je razvidno iz dopisa „Gor-jancem”, je tamkajšnja disciplinska komisija zaradi sodelovanja pri »suhem tankanju” na bencinski črpalki v Babini Gredi izrekla enemu delavcu ukrep prenehanja delovnega razmeija, medtem ko je trojici enak disciplinski ukrep izrečen pogojno za dobo šestili mesecev.
EETRTK0V INTERVJU
j Po štirih letih: „Dobro!”
je v novomeški ,,Krki" J
Premakljiv delovni čas se obnesel: zadovoljni delavci
in korist za organizacijo <
Na Dolenjskem ima s premakljivim delovnim časom za zdaj največ izkušenj novomeška to-varna „Krka“, kjer že cela štiri leta precejšen del zaposlenih prihaja na delo, kadar jim je všeč do 7. ure zjutraj in odhaja po
13.	uri. Kako so se v Krki lotili te novosti in kaj ugotavljajo po nekajletni praksi, je povedal Franci Čuček, vodja splošne službe v Krki:
„Od leta 1976 imamo premakljiv delovni čas uveden za celo ,Krko‘, prej pa je bil leto dni na preizkušnji v tozdu
Franci Čuček: ,.Razmišljamo še o novih oblikah premakljivega delovnega časa.”
Institut Preden pa smo uvedli to novost, je naš industrijski psiholog Frane Smerdu z anketo ugotavljal, kakšne so možnosti in želje.
Vsak delavec, ki lahko svoje delo razporeja med delovnim časom, lahko uporablja premakljiv delovni čas. V glavnem so to vsi režijci, zaposleni pri spremljajočih delih in delno tudi v proizvodnji. Do 7. ure zjutraj mora biti vsak na delovnem mestu, pred 13. uro pa ga ne sme zapustiti. V tem času je prisotnost obvezna. Izjemoma pa je lahko delavec tudi v tem času odsoten, če dobi dovolilnico vodje dela. Bistveno je, da je premakljiv delovni čas le možnost, ne pa izključna pravica posameznika. To pomeni, da mora biti nekdo obvezno prisoten na sestanku, če je ta sklican, denimo, za 6. uro zjutraj.”
- Ali v proizvodnji ni bilo pripomb, če že ne uporabljam besede zavisti, ko je ta ugodnost dana vendar le delu vseh zaposlenih v ,Krki'?
„Tudi pripombe so se pojavile, in to zlasti v zadnjem času,
£
največ pa zaradi posameznikov, 4 ki možnosti drsnega delovnega J časa izkoriščajo. Sicer pa omem- S bc vrednega odpora zoper ta j sistem ni.”	^
- Kako potem izračunavate, £ če ima nekdo dovolj ur za J mesečni osebni dohodek?	^
„Delavec si ustvari fond de- ^ lovnega časa, ki lahko niha za ^ največ 8 ur v dobro ali slabo in j ga prenese v naslednji mesec, ^ toda ob polletju in ob koncu leta mora priti do poračuna ur. J Izračunavanje fonda ur za vsake- # ga posameznika pa je slaba £ točka tega sistema, ker imajo p tajnice s tem veliko dela.”	£
- Kakšne so glavne slabe in J dobre točke premakljivega de- # lovnega časa?
»Precej je dobrih točk, med ^ njimi naj navedem le nekatere: £ izhodi, vhodi v tovarno, cestni J promet, vse to je s premakljivim 4 časom laže obvladovati. Delavec J lahko ob drsnem delovnem času ^ opravi tudi svoje zasebne zadeve £ in ta čas nadoknadi v okviru p svojega fonda ur. Izgubljenih ur ^ na ta račun ni. Bistveno je tudi £ to, da je ob takem delovnem £ času mnogo manj nadur. Za r prejšnja leta je na primer v J skupnih službah ugotovljeno, da 4 je bilo 21 do 39 odst. manj £ nadur v posameznih mesecih. In £ še to: ob poravnavi fonda ur se 4 je pri nekaterih naenkrat poka- J zal precejšen minus ur, kar ^ pomeni, da je posamezniku £ naloženega premalo dela.	£
Slabo pa je to, da je zaradi 4 premakljivega delovnega časa, ki J ga uporabljajo tudi posamezni ^ organizatorji dela, delo kasneje J ali slabše organizirano, dokler ^ pravega ni v službo. Pojavlja se £ tudi zloraba, kar pa ni po- £ manjkljivost sitema, ampak gre w za karakterne napake posame- j znikov. Prišlo je tudi do ukrepov 4 in disciplinskih obravnav, vendar poudarjam, da je to le v redkih £ primerih.”	4
- Ali boste vi tak način dela ^
%
J
<
k
ik
ZAVAROVALNICO POSPEŠENO GRADIJO — Kolikor so pioniijevci lani zamudili pri začetnih delih nove zavarovalne stavbe v Novem mestu, toliko bolj hitijo zdaj, da bo po pogodbi stavba vseljiva. Junija bi morali že postaviti streho. Zdaj je tudi že povsem razčiščeno, da ta gradnja ni v nasprotju z novo zakonodajo. (Foto: R. Bačer)
Nad kupe nesnage za vogali
Novomeščani te dni z udarniškim delom čistijo okolje — Samo v eni akciji v eni krajevni skupnosti so odpeljali na DINOS čez 3 tone odvrženih predmetov!
Očiščevalna akcija za varstvo okolja, kije tokrat organizirana na območju mestnih krajevnih skupnosti, je pokazala, koliko smeti in odpadkov se skriva za vogali in po grmičevju nad vodami. Prvi so širšo očiščevalno akcijo organizirali v krajevni skupnosti Ločna — Mačkovec in v Regerči vasi. Sodelovali so krajani, mladina in pionirji. Razen teh so sodelovali še zaposleni pri DINOS in v Novogradovem tozdu Komunalne storitve, ki so zbrani odpadni material odvažali.
V Regerči vasi so očistili v enem dnevu celotno področje krajevne skupnosti s priročnimi smetišči vrea, ki so bila polna , posebno proti Škrjančam in pri Roku. v Ločni pa so očistili naselje Pod Trško goro in del obrežja Krke pod ovinkm pri cerkvi. Prav tam je bilo največ ..svinjarije”. V Ločni in Mač-
kovcu bodo akcijo čiščenja bregov Krke še nadaljevali s pomočjo ribičev in lovcev. Samo v Ločni so odpeljali na DINOS 3180 kilogramov raznih predmetov, kot so rabljeni štedilniki, avtomobilske karoserije, stare posode itd. V Regerči vasi pa so zbrali 3.010 kilogramov takih predmetov. Poleg tega so napolnili v obeh
krajih še 6 kontejnerjev smeti in odpadkov iz polivinila.
Take akcije v manjšem obsegu so organizirali še na Drski, v naselju Majde Sile, v Bršliinu, medtem ko bo v kratkem očiščevalna akcija tudi v Žabji vasi, v krajevni skupnosti Center in na Mestnih njivah ter v Kandiji.
Vse mesto bo pred prvomajskimi prazniki čisto, dogovorjeno pa je, da bo poslej tako
Srostovoljno delo vsako leto vakrat. Po zaključku fizičnega dela so ponekod organizirali še družabno srečanje z malico, ki tudi pripomore, da se krajani spoznavajo med seboj in zbližujejo.
obdržali, morda še spremenili?
„Koraka nazaj ni, pač pa £ razmišljamo še o novih oblikah J spreminjanja delovnega časa. £ Gre za izmenjavo prostih in J delovnih sobot, karže izkorišča- ^ mo v okviru nekega oddelka, je J! pa še vrsta drugih možnosti. V J načrtu imamo računalniško ob- ^ delavo fonda ur za vsakega £ posameznika, s tem pa bo ^ odpadlo tudi mnogo administra- P tivnih del v zvezi s tem.”
R. BAČER *
rm
POZABILI NA ODLIKOVANJA?
Občinska komisija za odlikovanja je od aprila 1978 do marca letos prejela nad 90 predlogov za podelitev državnih odlikovanj zaslužnim delovnim ljudem in prvoborcem. Največ predlogov je prišlo iz tovarne Krka in Novoteksa, nekaj od ..Gorjancev”, zelo redke pa so predlagali iz vseh ostalih 183 delovnih organizacij v občini. Mar tam nimajo zaslužnih ljudi? Bolj verjetno je, da komisije za odlikovanja v ostalih delovnih organizacijah spijo. V preteklem letu je bilo v novomeški občini podeljenih 32 državnih odlikovanj, leto dni prej pa je bilo 57 odlikovancev.
v_______________________________,
1. maja na Javorovico!
Krajevna skupnost Se ntjemej vas vabi na prijeten izlet na Javorovico, vasico pod Gorjanci, kjer bomo v tovariškem razpoloženju praznovali krajevni praznik in obudili spomin na rano jutro 16. marca 1944, ko so v neenakem boju z Nemci in belogardisti padli borci Cankarjeve brigade. Ob 36-letnici teh dogodkov organizirajo družbenopolitične organizacije iz Šentjerneja in odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar komemoracijo, ki bo 1. maja ob 11. uri pri spomeniku na Javorovici.
Slavnostni govornik bo rezervni polkovnik JLA Marjan Seliškar -Črt. Godba na pihala, šolska mladina in Sentjcrnejski oktet pa bodo poskrbeli za svečani program. 2elja organizatorjev je, da se tradicionalne svečanosti v spomin padlim na Javorovici udeleži čim več krajanov, borcev NOV, zlasti pa preživelih borcev 4 bataljona, in sorodnikov padlih.
Najzaslužnejši
dobili
priznanja
Letos 37 Priznanj O F in 16 srebrnih znakov sin-_______dikata_________
22. aprila so v Novem mestu svečano podelili letošnja priznanja OF in pa srebrni znak sindikata, priznanji, s katerima vsako leto občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov nagradita nekaj najzaslužnejših posameznikov in delovnih organizacij ali društev. Letos je Priznanje OF novomeške občine dobilo 35 posameznikov, 1 šola in 1 društvo. Priznanja OF so dobili: Avguštin Avbar, Vinko Avsec, Rane Beg, Ivan Brsan, Roman Čelesnik, Rudi Faleskini, Matevž Franko, Stanko Goljuf, Štefka Golob, dr. Davorin Gros, Antonija Hočevar, Franc Hočevar, Slavko Kastelic, Rade Koštal, Franc Kožar, Jožica Kristan, Jože Kulovec, Venčeslav Mirtič, Francka Murgelj, Avgust Muren,, Ado Osterc, Marija Pelko-Cveta, Pepca Pekolj, Janez Prhaj, Mimi Poljanšek, Alojz Pucelj, Janez Rodič, Antonija Sedlar, Milica Šali, Franc Šircelj, Marija Škof, Zvone Šuštaršič, Jožica Tavčar, Miro Thorževskij, Franc Zupančič.
Razen teh posameznikov pa sta visoko priznanje dobila še: osnovna šola Grm za vzorno vključevanje v delo krajevne skupnosti in pa Gasilsko društvo Šmihel za 50-letno aktivno delo.
Srebrni znak sindikata pa so dobili: Milan blatnik, Lojze Blažič, Francka Galič, Stane Hladin, Janez Kastelic, Alojz Kovačič, Tone Kraševec, Franc Les, Alojz Pajk, Martin Pungerčar, Jože Šiško, Tone Rems, Tone Šavrič, Milan Žierar in Franc Žunič. Razen 15
Sosameznikom je bilo sin-ikalno priznanje podeljeno še osnovni organizaciji sindikata pri SDK.
J
»Dolenjski list« v vsako družino
PRIHRANEK NA CASU
V novomeški tovarni Krka bo, k°t kaže, v kratkem prišlo do sprememb pri sestankovanju. Predla-8*1' so, naj bi bile vse seje družbenopolitičnih organizacij izven rednega delovnega časa, medtem ko ■fcj bi bile seje samoupravnih orga-n°v samo po 12. uri. Se to: izrecno skrb so naložili sklicateljem sestankov, naj pripravijo tako gradivo, bo kratko in jasno, in da naj ^gotove pravočasno udeležbo. Aka-cmska' četrt, ki se je nasploh že u<*omačila, namreč veliko stane.
Najlepše želje za Tita
V soboto, 26. aprila, ob 13. uri bo slavnostni sprejem zvezne štafete na Glavnem trgu — 40 nosilcev palice
SZDL O STABILIZACIJI
Za torek, 22. aprila, je bilo v Novem mestu sklicano zasedanje občinske konference SZDL, na katerem je bila po dnevnem redu kot osrednja točke predvidena obravnava stabilizacijskih prizadevanj v občini. Obenem so slavnostno podelili letošnja priznanja OF.
Zvezna štafetna palica s toplimi voščili predsedniku Titu za rojstni dan in skorajšnje okrevanje bo v novomeški občini v gosteh 26. aprila. Na Vahti jo bo novomeška mladina sprejela od Metličanov, nato pa jo bodo
^NO PRESENEČENJE — Po nekdajdnevnem toplem naiefenu. je v nedeljo nenadoma hladno zapihalo in začel je ^ntim3*' Sneg' ponedeljkovega jutra je zapadlo nekaj foto« r*0V snega’ li!ko da so morali po mestu pločnike čistiti. Na °Čist‘r 1 SO u^end, ki so priskočili na pomoč z lopatami L «ui pločnik pred šolo v Ulici talcev. (Foto: R. Bačer)
^ll17 (1602) 24. aprila 1980
m
peljali do Regerče vasi, od tam pa jo bodo ob 13. uri s slavnostnim sprejemom ponesli čez Šmihel in Drsko po Partizanski cesti na mestni Glavni trg. Glavna slovesnost bo pred Rotovžem ob 13. uri s kulturnim programom.
Štafetno palico bo na slavnostno tribuno prinesla Zdenka Židanek, delavka iz Novoteksa in zaslužna mladinka, odnesel a jo bo J ože Kumar, štipendist itovega sklada na Likovni akademiji.
Z Glavnega trga bodo štafetno palico ponesli v Bršljin do vojašnice Milana Majcna, kjer bo slavnostni sprejem organizirala mladina JLA, nato pa ji bodo priredili slovesnost še v Mirni peči. Pri Vrhpeči bo novomeška mladina zvezno štafeto predala Trebanjcem.
Po novomeški občini bo štafetno palico nosilo 40 mladink in mladincev, ki so z dosedanjim delom dokazali, da so vredni te časti. K slavnostnemu sprejemu na Glavnem tigu vabijo čimveč krajanov, da bi tako vnovič vsaj s prisotnostjo izkazali ljubezen in spoštovanje predsedniku Titu.
TOPLICANOM ZA PRAZNIKE
Jutri, 25. aprila popoldne, bo ob 17. uri v Dol. Toplicah svečana proslava praznika OF in 1. maja, ki jo organizirata Center za družbenopolitično usposabljanje republiških sindikatov in mladine skupno z domačim Kulturnim društvom Maksa Henigmana- V dvorani kulturnega doma bodo priredili lep program z nastopom domačih izvajalcev, kot gost pa bo nastopil tudi prvak slovenske opere Ladko Korošec ob spremljavi Milana Stanteta. Prireditev je brez vstopnine, nanjo pa vabijo krajane in goste zdravilišča.
Novomeška kronika
ŽE JUTRI NAJ VISIJO ZASTAVE!
Občinska konferenca SZDL poziva krajane,hišne svete in delovne organizacije, naj v čast zvezni štafeti mladosti izobesijo zastave že jutri, v petek zvečer, da bo mesto v soboto lepo okrašeno. Zastave naj potem visijo vse do konca prvomajskih praznikov in tako prispevajo k slavnostnemu vzdušju.
NA NAJOŽJEM USTAVLJAJO - Ob ponedeljkih, ko je mestna tržnica že tako natrpana, se dostikrat zgodi, da avtomobili ustavljajo celo ob ograji Papeževe hiše (naproti salona pohištva), kjer je že tako ozko prometno grlo. Ne pomaga ne hupanje ne godrnjanje voznikov, ki v koloni čakajo, dokler neobziren voznik ne nakupi, kar se je namenil zapraviti na tržnici.
VELIKO MANJ ČAKANJA -Ljudje, ki imajo večkrat opraviti pri zdravnikih, dobro občutijo, kakšne prednosti je prinesla novoorganizira-na zdravstvena služba v novi stavbi zdravstvenega doma. Prej so po ure in ure čakali pred ordinacijo, zdaj tega ni več.
PSE NA VRVICO! - Ragov log je prijetno sprehajališče, zlasti za starše z otroki, ker se tu naužijejo svežega zraka v prijetno zelenem okolju, toda večkrat je lep sprehod pokvarjen. V ta mestni park hodijo na sprehod tudi lastniki s psički in tudi večjimi mrcinami. Tu jih spustijo, da se naletajo, medtem pa prestrašijo tudi marsikaterega otročička in mamico. Nobenemu štirinožcu ne piše na uhljih, če je hud ali dobrovoljen ...
TA TEDEN SAMO DVE UN-CKI - V novomeški porodnišnici so imeli pretekli teden s področja
mesta samo dve porodnici, in sicer: Vero Škrbec iz la mu to ve 11 a, kije rodila Simono, in Janjo Kump iz Ulice Mirana Jarca 20; ta je svoji deklici dala ime Urška.
SE KUPCEV NI BILO - Nepričakovani sneg je v ponedeljek dopoldne zadržal doma kupce in prodajalce, tako da je bila tržnica vse prej kot vrvišče kupčij. Nekaj stojnic so sicer zasedle domačinke iz okolice, niso pa imele drugega kot jajca, smetano in nekaj berivke. Tudi kramarski del tržnice je bil skromnejši in nič kaj živahen.
Ena guspa je rekla, da so v Krki uvedli varčevanje pri službenih vožnjah tudi tako, da se ne pelje več vsak sam v Ljubljano ali Zagreb po opravkih. Pri nekajkrat manjših kolektivih pa se včasih vsi vodilni „slučajno“ snidejo v Ljubljani...
DOLENJSKI LIST
15
za 4 člansko družino 3 obroki 7 dni
VNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Odbor za gradnjo stanovanj
razpisuje
a podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje
II. NATEČAJ
t
;-:a posojila pri zidavi stanovanjskih hiš v zasebni asti v razpisni vsoti	1.500.000,00	din
Delavec organizacije ali zasebnega obrtnika, ki s družuje svoja sredstva po določilih samoupravnega porazuma pri stanovanjski enoti Ljubljanske banke Metliki, lahko dobi posojilo za gradnjo nove hiše i za nakup stanovanja v bloku.
1 rednost pri najetju posojila po tem razpisu imajo delavci, ki:
želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu,
imajo nižji povprečni osebni dohodek na družinskega
člana,
zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda in na področju občine Metlika v urbaniziranih sredinah, imajo družinsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze,
— bodo > preselitvijo v novozgrajene hiše takoj izpraznili družbeno stanovanje.
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem ^ a teč a ju zaradi pomanjkanja sredstev ni uspel. l'o navedenih prednostnih kriterijih lahko dobi delavec največ 100.000 din z odplačilnim rokom do 15 let. Obrestna nera je 4% letno, po preteku 10 let se za neodplačani del posojila obrestna mera poveča za 2 %.
Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti-, Metlika, CBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazila o družinskem dohodku na člana družine v skupnem gospodinjstvu,
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja,
— dokument o morebitnem dolgoročnem stanovanjskem varčevanju pri banki,
— fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, ki so bila že odobrena za gradnjo iste hiše.
Rok prijave za natečaj je 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prošnje, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne tiste, ki so pomanjkljive.
Št.: 01-8/4-80 Datum: 15. 4. 1980
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE METLIKA 325/17-80
„Komisija za delovna razmerja Skupnih služb SIS občine Črnomelj
objavlja prosta opravila in naloge:
- REFERENTA ZA VARSTVO MLADOLETNIKOV
Pogoj: višja izobrazba (socialna, upravna, pravna, PA
- spec. pedagog).
Prijave kandidatov z dokazilom o izpolnitvi pogoja sprejemamo v roku 15 dni po objavil
331/17-80
GIMNAZIJA V NOVEM MESTU
objavlja prosto delo in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
321/17-80
POPRAVEK
V prejšnji številki Dolenjskega lista je pri razpisu finančnega knjigovodje za delovno organizacijo KOP Brežice pomotoma izpadel naslednji stavek:
PRIJAVE VLOŽITE V 15 DNEH OD OBJAVE, KANDIDATI BODO OBVEŠČENI O IZBIRI V 15 DNEH PO POTEKU OBJAVNEGA ROKA.
Bralcem in naročniku objave se za neljubo tiskarsko napako opravičujemo!
332/17-80
trimo
trebanjska industrija montažnih objektov n. sol. o.
68210
trebnje
jugoslavija
telefon: 068 83-321, 83-125, 83-072 telex: 35735 yu trimo
projektivni sektor
61000 ljubljana plešičeva 21 telefon: 061 551-541 telex: 31 483 yu trimo
predstavništva Ljubljana, Plešičeva 21 Zagreb, Stolačka 5 Rijeka, M. Gorki 13 Osijek, Istarska 4 Sarajevo, J NA 39 Beograd, Sarajevska 31 Skopje, Ul. teodoci sinait-ski 13 b
ČESTITAMO U PRAZNIK DELA!
telefon 061 551-541 041 568-486 051	32-006
054 42-597 071 511-130 011 656-180
trimo
• projektira
• Izdeluje
• montira
• na željo prevzame inženiring GRADI OBJEKTE DOMA IN V TUJINI
• industrijsko-proizvodne hale, skladišča
• garaže
• servisne In tehnične delavnice
• športne in rekreacijske objekte
• objekte za kmetijstvo 091 258-283	£	razstaviščne dvorane
• trgovske objekte
• upravne zgradbe bivalne prostore
r
I nadstrešnice
Paket rezervne hrane „danes in jutri 84
Z razvojem naše samoupravne socialistične družbe smo dosegli tudi na področju graditve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe, predvsem zaradi dejstva, ker sta ljudska obramba in družbena samozaščita sestavni del človekovih in samoupravnih pravic in dolžnosti. To daje delavcem in občanom široke možnosti za ustvarjalno in samoiniciativno delovanje, tako v združenem delu, KS in družbeno-politič-ni skupnosti glede organiziranja, opremljanja in preskrbe prebivalstva z živili. Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom
»DANES IN JUTRI 84«,
saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu.
leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako, da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala.
Cena paketa je 1.320,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
Da bi delovnim ljudem in občanom poenostavili nakup paketa
»DANES IN JUTRI 84«
sta zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca in politična dejavnika na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plačevanja paketa.
Tako bo zveza sindikatov, kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi, konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji bodo evidentirale kupce in poskrbele
za brezobrestno plačevanje (4 obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsa ostala posojila pri izplačilu osebnih dohodkov.
Drugi način pa je direktno naročilo in plačilo pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oz. virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni.
Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno tozd Slovenj Gradec, Francetova 17, tel. 062/841—551, ali HP Kolinska oddelek Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061/24—614.
Namen paketa je torej predvsem ustvariti potrebne zaloge hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bi zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bi bil prav za prehod na racionalizirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bi bil v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedbo nalog s področja družbene samozaščite. Predvsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oz. gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
Znanstveno-sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah glede na nov način preskrbe in prehrambene navade nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB, in daje celovitosti sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite specifičen poudarek, je človek-delavec in občan, edini ki se lahko v organiziranih in pripravljenih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Prav zaradi tega je prehrana prebivalstva bistven element v republiški akciji -Nič nas ne sme presenetiti«.
Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec.
Vsebina paketa rezervne hrane
»DANES IN JUTRI 84«
omogoča kompletno prehrano štiričlanski družim po 3 obroke za 7 dni — 7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C.
. Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oz. obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2-po'rcijske. Paket tehta 25 kg.
Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe po kalorični plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij ir> vsebuje 55% beljakovin poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma.
Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila komisija strokovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro iri pravilno pripravo obrokov.
Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, da je nenadoma umrl naš sodelavec
VINKO KRIŽE
Dobrega delavca in bajnem spominu.
tovariša bomo ohranili v lepem in
Kolektiv TOZD BOR Dol. Toplice
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JANEZA KRAMARJA
iz Gor. Kamenja 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika tako številno spremili na zadnjo pot, mu darovali prelepo cvetje, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in z nami delili bolečino slovesa.
V globoki žalosti vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama in prababica
JULIJANA
AVGUŠTIN
iz Podturna pri Dol. Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, darovali cvetje invence ter jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot Hvala ZB, ZVV1, SZDL Podturn za podarjene vence in kaplanu za opravljeni
obred. Posebno se zahvaljujemo GD Podturn za lepo organizirani pogreb in podarjeni venec.
Žalujoči: sinovi Jože, France in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta
MARIJA ŽELJKO
iz Štravberka 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Mirtkovim, Kastelčevim, Jermanovim, podjetju Grad Otočec za podarjeni venec ter vsem za izrečeno sožalje, župniku pa za obisk na domu in lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vseh osem otrok in ostalo sorodstvo
RADI BI VODOVOD IN TELEFON
Več kot tri četrtine hiš v krajevni skupnosti Podzemelj je brez zdrave pitne vode, zato si prizadevajo, da bi letos v vseh dvanajst vasi te krajevne skupnosti napeljali vodovod. Seveda bi večino del opravili krajani sami. Prav tako so pripravljeni delati pri napeljavi telefona, ki si ga tudi zelo želijo, saj je sedaj telefon le v podzemeljski šoli in trgovini.
K POBRATENIM
Blizu	100	učencev
osnovne šole Kočevje bo danes, 24. in 25. aprila na obisku pri vrstnikih v pobrateni občini Dolina pri Trstu. Kočevci si bodo ogledali Rižarno, Miramare in tržaško pristanišče. Na izlet so odšli tisti učenci, ki so med podobnimi lanskim obiskom Dolin-cev v Kočevju imeli vrstnike iz Doline na prenočevanju.
Upravičenci naj terjajo razliko
V Avstriji večji otroški dodatki tudi za otroke naših delavcev
Pred kratkim je z izmenjavo ratifikacijskih listin pričela veljati sprememba sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo, ki ureja plačevanje otroških dodatkov. Sprememba prinaša večje otroške dodatke za otroke, ki živijo v Jugoslaviji, njihovi starši pa začasno delajo v Avstriji. Po novem je za te otroke določen enoten znesek - 600 avstrijskih šilingov za vsakega za 1978. leto. S 1. januarjem 1979 se ta znesek poveča na 620 šilingov, z letošnjim letom pa bo večji za enak odstotek, kot se bo povečal otroški dodatek za otroke, ki stalno živijo v Avstriji.
Vlogo za izplačilo razlike od prejšnjih, razmeroma nizkih dodatkov do zdaj določenih naj upravičenci vložijo pri avstrijskem finančnem uradu, pristojnem po kraju njihove zaposlitve. To velja tudi za tiste jugoslovanske delavce, ki.so morda že odšli iz Avstrije domov, ali pa so bili v Avstriji zaposleni vsaj nekaj časa po 1. januarju 1978, vendar najmanj en koledarski mesec.
m
O, kako rad sredi trav bi stal, drevo, ki čuti v sokovih,
ko pride pomlad, da bi pognal, da bi se skošatal v vrhovih.
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi najinega ljubljenega edinca
EDIJA FURLIČA
ki je omahnil po dolgi in težki bolezni v prvih mladostnih letih, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama bili v tolažbo in pomoč v teh, za naju najtežjih trenutkih. Najtoplejšo zahvalo dolgujeva mlajšemu pevskemu zboru osnovne šole Mirana J arca Črnomelj in njegovemu vodji tov. Lidiji Sajetovi za žalostinko, kakor tudi pomočniku ravnatelja tov. Zabukošku. Enaka zahvala tudi mladincem, ki so dvignili krsto z najinim sinom, 1 Ribiški družini iz Črnomlja za slovo ter tov. Slavotu Jankoviču za vso nesebično pomoč. Posebno zahvalo pa dolgujeva župniku za pogrebni obred in poslovilne besede- Vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste v neizmerni bolečini čutili z nama in nama ustno ali pismeno izrazili sožalje ter vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili najinega edinca do zadnjega doma, še enkrat najina velika in iskrena zahvala.
Neutolažljiva: mama Anica in očka Albin v imenu vsega sorodstva Črnomelj, 21. aprila 1980
K
V
A
NOVO IZ KAMNIKA
© Živilska industrija Kamnik je popestrila bogat program vloženih povrtnin z novimi izdelki: CVETAČA v slanici in ČEBULICA v kisu.
Novi izdelki bodo razveselili gospodinje, saj bodo z njimi popestrile vsakodnevno prehrano, poleg tega pa so embalirani v primerni embalaži in seveda brez dodatkov konzervansov.
CVETAČA v slanici je
že kuhana in takoj uporab-
na za pripravo solat, prikuh, cvrtja . . .
Čebulica v kisu pa je izvrstna dopolnitev pri pripravi hladnih in toplih mesnih jedi in je poleg običajne na voljo tudi v 160 gramski embalaži, ki je zelo primerna za izlete, piknike . . .
Ob nakupu naših izdelkov ne pozabite na kvalitetno kamniško gorčico, ki vam je na voljo v raznovrstni embalaži.
K MESU ODLIČNA
X KAMNIŠKA GORČICA
„SOP KRŠKO, specializirano podjetje za industrijsko opremo
TOZD KLEPAR, KRŠKO, Gasilska 3
prodaja na javni licitaciji
TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2000
Licitacija bo v ponedeljek, 5. 5. 1980, ob 7. uri za družbeni sektor, ob 9. uri pa za zasebni sektor, in sicer na parkirnem prostoru „SOP" Krško - TOZD KLEPAR, Gasilska 3. Začetna cena je 70.000,00 din. Vse davke v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Predstavniki družbenega sektorja morajo predložiti potrdilo tistega, ki ga zastopajo.
322/17-80
VOZNIKI!
ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI
TECTYL CENTER PETER PERDEC
POD TRŠKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372
3-LETNA GARANCIJA
ii BRtžlŠK-E, POKODNIŠNICt
V času od 13. do 19. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Podvinski iz Podvinj - Mojco, Marija Rožman sTrcbeža - Dušana, Plejic Jela iz Zagreba - Gorana, Irena Očko iz Dol. Brezovega -dečka, Nada Kordoska iz Brežic -dečka, Nada Gregl z Bizeljskega -Majo, Branka Slapnik iz Brežic -Stašo, Ivanka Pokupcc iz Laduča -Ivanko in Vladimira, Bernarda Jeler iz Dovškcga - Jožeta, Verica Kovačič iz Samobora - Kristino, Breda Ogorevc iz Pišec - Tineta, Slavica Stambolič iz Brežic -Aleksa, Pavica Rešetar iz Dubrave -deklico, Jožica Pintar iz Sentlcnarta
- Primoža, Marija Lončar iz Ledine
- Mirana, Ba rica Petrovič iz Loga -Danila, Elizabeta Jukič iz Vukovega sela - Katarino, Marija Vovk iz Sobenje vasi - Benjamina, Stanislava Teraš iz Sevnice - Urško, Jadranka Ruklič iz Dubrave -
Danijelo, Branka Dirnbek iz Brežine - deklico Sifonskega
in Jožica Požar iz - Mihaelo. ČESTITA-
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, tasta in starega očeta
JOŽETA
ŠKEDLJA
z Dol. Gradišča 7
sc iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za nego in lajšanje bolečin, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali in tolažili v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili toliko lepega cvetja ter spremili pokojnega k večnemu počitku. Iskrena hvala kolektivoma „Iskra“ in ,,Novoteks“, pevcem iz Ljubljane za žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Pepca, Slavka, Tončka in Metka z družinami ter zet
Janez z Robertom in Ireno
Gradišče, Novo mesto, Ljubljana in Schvvaihkeim
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA STARIHA
iz Dragomlje vasi
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, posebno Žugljevim, Težakovim, Kočcvaijevim in vsem tistim, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v tako velikem številu spremili pokojno na njeno zadnjo pot, zdravnikom in osebju pljučnega ter kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Metlika, posebej pa dr. Lilijani Dukič, govornicama Anici Skof in Ani Težak, organizaciji ZB Suhor, osebju ginckološko-porodniškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, pevcem iz Šmihela pri Novem mestu in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčeri Marija in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo
LaL^liPOTlpd. .iniii,! igsn	DIZELSKI
**	-*•________-__________________ i	...miniI II-lir ■ i    ............................ ....................—a———M tih mn, rnnr —
»Planski” molk združenega dela
Vse organizacije združenega dela v občini zamujajo s planskimi dokumenti — Sindikat za zaostritev odgovornosti posameznikov — V razpravo več variant
Na volilni seji občinskega sveta Zv eze sindikatov prejšnji teden v Črnomlju so med drugim ocenili tudi delo sindikata v zadnjem obdobju in poudarili, da je danes sindikat nosilec vseh samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in ostalih
in
družbenih akcij, ki si prizadevajo za boljše gospodarjenje, pridobivanje in delitev donodka po delu. Pomembno vlogo ima sindikat tudi pri razvoju delegatskega sistema, v stanovanjski politiki, izobraževanju, obrambnih pripravah, skratka, na vseh področjih, ki zadevajo delovnega človeka.
Na nedavnih občnih zborih	cij, na katerih so spregovorili
sindikalnih osnovnih organiza-	tudi o vseh žgočih problemih v
Učiteljici, ki sta hkrati tudi kuharici
Kako živi šola Griblje
Medtem ko se število otrok v podružničnih Šolah v črnomaljski občini iz leta v leto manjša m so • zaradi premajhnega števila otrok v zadnjih letih zaprli več takih šol, pa se bo v prihodnjem in naslednjih letih število otrok v podružnični šoli črnomaljske osemletke v Gribljah povečalo.
„Vas ne samo da ne izumira, marveč se celo veča, precej je mladih družin, vendar se te tako kot v mestih odločajo le za enega ali dva otroka," sta povedali učiteljici gribeljske šole Marija Strucelj in Dušica Petru-na. V šoli je sedaj v štirih razredih 24 otrok, deset pa jih obiskuje malo šolo. Prvi in drugi razred uči Petrunova, ki je na šoli drugo leto, tretji in četrti pa Strucljeva, ki uči tu že 15 let.
Učiteljici sta hkrati tudi kuharici in za otroke vsak dan pripravita malico ter postorita še marsikaj. Pravita, da danes med mestnimi in vaškimi otroki ni več razlik. ,,Le v prvem razredu so vaški v začetku malo bolj mirni, ker niso hodili v vrtec," pravita. Očitno pa bo Judi ta ..razlika” kmalu izginila, saj so letos tudi v Gribljah začeli v
"vrtcu z 80-urnim programom. Od februarja do konca tega meseca poteka 120-urna mala šola, v naslednjem šolskem letu pa naj bi uvedli že celodnevno malo šolo, za kar je v gribeljski šoli dovolj prostora, dobiti pa bi morali še eno učiteljico. „Celo za celodnevno šolo bi bilo dovolj prostora. Pred dvema letoma so šolo prenovili, takrat smo dobili tudi hišni vodovod,” sta povedali učiteljici. Vendar so z vodo tako kot v vsej krajevni skup no s-
I
BO PRIŠLA SE ENA? - Ce bodo prihodnje šolsko leto v Gribljah uvedli celoletno malo šolo, bo morala priti še ena učiteljica, saj sedanji tovarišici Strucljeva in Petrunova še te obveznosti sami ne bi zmogli.
ti še vedno težave, saj imajo le kapnico ali vodo iz Kolpe, zato bi ljudje radi čimprej dobili zdravo pitno vodo. „Tudi šolski vodnjak smo že morali izprazniti, vodo pa tudi sedaj prekuhava-
mo”	A.	B.
LAHKO DELO - V jutrišnji televizijski oddaji „Naši kraji med seboj” se bosta pomerila Črnomelj in Ajdovščina. Ajdovci so prejšnji teden za to oddajo v Črnomlju iskali
fr tm er ne motive za skrito kamero, ežkega dela menda niso imeli. Med drugim so posneli napis na nekdanji Kolbeznovi gostilni, ki govori, (k imajo tam ..zalogo pive z Graca.” Napotili so se tudi v cerkvico sv. Duha, ki so jo obšli že trije samoprispevki. Seveda pa očesu kamere ni ostalo skrito tudi „priza-devno” delo pri urejanju ceste skozi občinsko središče. V Ajdovščini pa je za takimi in podobnimi „zanimi-vostmi” stikala ekipa s Črnomaljcem Marjanom Črnetom.
„SČUKA” GOSTUJE - Črnomaljski amaterski gledališčniki z uspehom gostujejo s Partljičevo
ŽALOSTEN KONEC - Se zadnji primeri bogatega ljudskega stavbarstva nezadržno propadajo. Tuai tisti, ki je otroška leta še preživel v leseni hiši s slamnato streho, se sedaj ne bo lotil popravljati domačije svojih staršev in starih staršev, marveč si bo raje sezidal novo hišo, po meri današnjega časa, ki vse premalo ceni take priče ustvarjalnosti preprostega človeka. Posnetek je nastal v Gribljah, lahko pa bi v katerikoli drugi belokranjski vasi.
ČRNOMALJSKI DROBIR
posameznih okoljih, so na novo izvolili 44 predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij, od katerih jih je večina končala partijsko ali sindikalno šolo. V občini je sedaj več kot 440 članov izvršnih odborov, od tega skoraj 80 odstotkov iz neposredne proizvodnje.
Ena najpomembnejših aktivnosti sindikata je gotovo drui beno planiranje. Delavci morajo pri nastajanju planskih doku-ipentov neposredno sodelovati od samega začetka, če hočejo, da bodo ti dokumenti res odsev njihovih hotenj in potreb. Zato se sindikat zavzema, naj strokovne službe, ki pripravljajo elemente srednjeročnih planov, dajo v razpravo vsaj dve različici razvojnih možnosti tozda ali delovne organizacije, seveda z nakazanimi rešitvami za vsako varianto posebej. Poleg tega bi morali ti dokumenti vsebovati tudi elemente nagrajevanja po! rezultatih dela, strokovne službe naj bi, kjer je to potrebno, nakazale možnosti za izpopolnitev proizvodnje, organizacije dela itd.
Kljub prizadevanju in opozarjanju sindikata pa v vseh organizacijah združenega dela v občini zamujajo s planskimi dokumenti. Še največ so na tem' področju naredili v Beltu, Goku, Iskri in Kovinarju, najmanj pa v kanižarskem rudniku, v Kmetijski zadrugi, Dolenjki, v 1MV in Zdravstvenem domu.
Medtem ko so vse interesne skupnosti, šole in večina krajevnih skupnosti predloge svojih planov v pravem času naredile in jih poslale v organizacije združenega dela, kjer naj bi dali nanje svoje pripombe, povedali, če se z njimi strinjajo ali ne, le-te sploh niso odgovorile. Kot da gre za nekakšne nepomembne zadeve, ki se jih ne tičejo. Zato se je sindikat zavzel za zaostritev odgovornosti posameznikov, ki pač morajo dojeti, da gre tu za razvoj širše družbene skupnosti, in temu primemo tudi ravnati.
A. B.
VSE PRIPRAVLJENO ZA SPREJEM ŠTAFETE
Mladina iz črnomaljske občine bo štafetno palico zvezne štafete mladosti prevzela v soboto, 26. aprila, v Starem trgu, kjer ji jo bodo izročili vrstniki iz sosednje kočevske občine. Štafeta bo pot nadaljevala skozi Dobliče do Črnomlja, kamor bo prispela ob 11.10. Kulturni program bo pred novim črnomalj-skimcentromsrednjih šol potekal od 10. ure, pripravljajo pa ga dijaki centra, mladina iz Loke, osnovnošolci, učenci glasbene šole, črnomaljska folklorna skupina in otroci iz vrtca. Iz Črnomlja bodo štafetno palico z najboljšimi željami predsedniku Titu v Gradcu predali metliškim mladincem.
V    ^
komedijo ,,Ščuke pa ni”. V Črnomlju so imeli dve predstavi in gostovali v več krajih po občini in zunaj nje. Nazadnje so igrali v Semiču. Uspeh bo gotovo pripomogel, da bo dramska skupina poslej redno delala in vsako leto pripravila vs<g eno predstavo, tako, kot to počne marsikatera skupina v vaških krajevnih skupnostih.
ŽALOSTNO BRUCOVANJE -Zadnje brucovanje Kluba belokranjskih študentov v Semiču je bilo po izjavah prisotnih hudo žalostno. Program se je začel šele ob pol polnoči, bistvo programa pa je bilo očitno učinkovito praznjenje vinskega soda, katerega vsebino so veselo polivali tudi po plesišču. Do konca tega ,.programa’, v katerem so se bruci norčevali iz zelenega carstva, je zdržala le peščica ljudi, ki so slišali tudi precej neslanih vicev.
LETOŠNJA PRIZNANJA OF
Občinska konferenca Socialistične zveze je na zadnji seji podprla predlog žirije za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte. To visoko priznanje bodo letos dobili: delovna organizacija Belt, taborniški odred Belih brez iz Črnomlja, Moljk Fanc iz Črnomlja, Brane Pečjak iz Semiča ter Jože Perko iz Dragatuša.
v______________________________,
BOLJŠA POT DO KOCE NA KLANCU
Prejšnjo nedeljo je viniška lovska družina imela delovno akcijo na cesti do svoje koče na Klancu nad Vinico. Poleg lovcev so na delo prostovoljno prišli tudi vaščani Golcka in Podklanca. Tako bo ta lovska koča, ki bo poleti za konec tedna odprta, laže dostopna.
J. S.
"'N
JUTRI V NOVO SOLO - Z novo šolo bodo največ pridobili podzemeljski šolarji, ki se sedaj stiskajo v neprimernih prostorih v treh stavbah. Tudi v novi šoli pa bodo gotovo težko čakali odmorov in bodo zlasti v lepih spomladanskih dneh kratko odmerjeni čas prebili na zraku .n soncu.
NAJVEČ NOVIH KOMUNISTOV V KOMETU
V dveh letih se je število članov Zveze komunistov v metliški občini povečalo za in sedaj šteje občinska organiza; cij a ZK že 515 članov, delujejo v 35 osnovnih organizacijah. Osnovne organizacije ZK nimajo le še v dveh krajevnih skupnostih, Božakovo in Slamna vas, vendar tudi v teh dveh v zadnjem času nastajajo pogoji za njihovo ustanovitev. V zadnjem obdobju so največ novih članov sprejeli v osnovni organizaciji v Kometu -	11, kar tretjina
osnovnih organizacij pa v tem času ni sprejela nobenega novega člana.
Podzemelj dočakal novo šolo
Odprli jo bodo jutrf — Vredna 25 milijonov dinarjev — Prostori še niso vse
Jutri bodo v Podzemlju slovesno odprti novo šolo. To ne bo praznk samo za učence in učitelje podzemeljske osemletke, marveč za celotno krajevno skupnost, saj se bo z novo šolo s telovadnico odprto veliko možnosti, da bodo razne dejavnosti v tej krajevni skupnosti še bolj zaživele.
V novi šoli je deset učilnic, telovadnica, večnamenski pro-
Verjamejo v mostove
Kdaj bo Bela krajina dobila tretji most čez Kolpo?
Ko je lani jeseni narasla Kolpa odnesla most, ki je povezoval Krasinec in hrvaško Pravutino, sta v vsej Beli krajini ostala le dva mosta čez Kolpo: v Metliki in pri Vinici.
„To pa je veliko premalo, saj smo ljudje z obeh strani Kolpe zelo povezani med sabo: eni in drugi imamo zemljo na obeh straneh; naši hrvaški sosedi iz Prilišča in okoliških vasi imajo celo po petino vse svoje zemlje na slovenski strani,” je pripovedoval Jože Sladič iz Krasinca, ki se je pred dolgimi leti preselil sem iz bližnje Hrvaške. Rad pove, da je sedanje posestvo na Krasincu pred skoraj 50 leti kupil od dr. Nika Zupaniča in da je pred vojno delal z znanim revolucionarjem inž. Janezom Marentičem.
„Ta most je na vsak način treba postaviti na novo, pa ne lesenega, marveč betonskega, da bo zdržal pritisk vode. Za to si morata prizadevati obe občini, zlasti pa obe sosednji republiki, saj revni obkolpski občini take gradnje ne bi sami zmogli. To naj bo most bratstva in enotnosti, saj so prijateljstvo, sloga in povezanost, kakršne vladajo med prebivalci obeh strani Kolpe, lahko za zgled.”
Pred vojno je tu vozil brod, ki pf so ga partizani 1943 spustili po Kolpi, da Nemci ob veliki ofenzivi niso mogli čez vodo. Po
Ufi
'A-
Jože Sladič: „Ne brod, le trden betonski most čez Kolpo med Krasincem in Pravutino je dolgoročna rešitev.”
vojni so se, tako kot sedaj čez Kolpo, morali voziti s čolni potem pa so složni vaščani Pravutine na slovenski strani kupili hosto, da so dobili les, most pa so naredili vojaki ..Sedaj ozaljska občina spet skuša vso stvar rešiti z nekim starim brodom, vendar s tem ne mi ne naši sosedi ne moremo biti zadovoljni. Bojimo se celo, da bo ta brod odmaknil edino pravo in trajno rešitev tega vprašanja: trden betonski most " je sklenil Jože Sladič.
A. B
stror, kabineti, upravni in drugi potrebni prostori. Sama stavba je veljala 15 milijonov dinarjev, celotna investicija pa okoli 25 milijonov. ,,Zadnjih sedem let se število učencev v naši šoli giblje med 170 do 190 in tudi za naprej bo po sedanjih podatkih ostalo pri tem številu," je povedala ravnateljica šole Julijana Kočevar. Šolski okoliš zajema 16 vasi iz krajevnih skupnosti Podzemelj, Gradac in Dobravice.
Nova šola v Podzemlju je bila res ena najbolj nujnih gradenj v metliški občini. Vsa leta so se tamkajšnji učenci stiskali v ovsem neprimernih prostorih ar v treh stavbah (dveh v Podzemlju in eni v Gradcu), katerih najstarejša je že prekoračila 120 let, ostali dve pa sta tudi še iz prejšnjega stoletja.
„Kar se prostorov tiče, imamo v novi šoli vse možnosti za prehod na celodnevno šold.
TUDI O KONKRETNIH NALOGAH KOMUNISTOV
Danes bo v Metliki programsko volilna konferenca občinske konference Zveze komunistov. Osrednji točki sta ocena uresničevanja politike ZK po 8. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ ter programske usmeritve občinske organizacije Zveze komunistov v naslednjem obdobju. Seveda bo telda beseda tudi o aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanjih v občini, med drugim tudi o nalogah komunistov v pripravah za uvedbo novega samoprispevka.
vendar s tem za sedaj še ne bo nič, ker za to zahtevnejšo obliko šole ni dovolj učiteljev, pa tudi denarja ne. Letos najbrž ne bomo mogli vpeljati niti podaljša nega bivanja,“ je povedala ravnateljica.
Po preselitvi v novo šolo nameravajo najstarejšo od stavb preurediti za potrebe krajevne skupnosti, v drugi pa bi radi ureuili stanovanja za učitelje, medtem ko naj bi šolske prostore v gradaškem gradu adaptirali in v njih odprli oddelek metliškega vrtca.	A.	BARTELJ
ŠTAFETA V METLIŠKI OBČINI
Štafeta mladosti s toplimi pozdravi predsedniku Titu in z iskrenimi željami za njegovo okrevanje bo v metliško občino prišla v soboto, 26. aprila, ko bodo črnomaljski mladinci ob 11.4Q,> G.adcu predali štafetno pali-'
. W- AA
občinska prireditev bo v Metliki na Trgu svobode od 11.50 do 12.10; mladinci so pripravili lep kulturni program, občani pa bodo tu pozdravili tudi vrsto štafet iZ krajevnih skupnosti in delov-, •nih organizacij. Na poti proti Vah ti, kjer bodo štafet; palico predali novomešk: vrstnikom, se bo za krate* čas ustavila še na Suhorju*
V___________________________/
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV
Črnomaljski tozd Viatorja bo v četrtek in petek, 8. in 9. maja>' Metliki organiziral tehnične prcgle de traktorjev in traktorskih priklop nikov. Tehnični pregledi bodo obi dneva na metliškem kopališču Brez-od 7. do 18. ure.
SPREHOD PO METLIKI
OČIŠČEVALNA AKCIJA JE LEPO uspela, vendar nikakor ne moremo biti povsem zadovoljni, če nismo razčistili nekaterih stvari v svojih glavah. Kot prvo si moramo zapičiti v možgane, da podobne akcije sploh ne bi bile potrebne, če bi odlagali nepotrebno tja, kamor sodi. Drugo: ne bi bUo odveč postaviti po mestu več košev za odpadke, saj so zdaj tako redki, da jih še tako izostreno oko komaj opazi Prepričani smo, da bo v bodoče drugače.
TUDI NASLEDNJA NOVIČKA ZADEVA Mladinsko knjigo oziroma njeno idejo o knjižnem sejmu, ki raj bi bil v začetku junija v Metliki Novomcščani bi najraje videli, da so to z ko di v delovni organizaciji „Beti , kjer bi prišla knjiga do najširšega kroga delovnih ljudi, Metličani pa razmišljajo o razstavišču v kulturnem domu, saj bi bil tako omogočen ogled in nakup knjig tudi drugim krajanom, ne samo zaposle-
nim v „Beti”. Ostanimo zdravi čili, pa bomo videlu
DOVOLJ JE ŽE TOPLO, j otroci, a tudi odrasli veselo u* J lučke, komete in sladoled. M® čani vedo povedati, da dobe n** okusnejši sladoled v Kavčič-Mun1 vi slaščičarni, ki ima nekajde ■ letno tradicijo. Slaščičarna j® -Trgu svobode, tod mimo h<> » otroci v šolo, zato ni nič čudjjfg če jih kar samo zanese v ,»s “Jj;* prostor. Pa naj imqo otroci ves
PRI MLADINSKI KNJIG*,,,
NOVEM mestu razmišljajo o za_v0ji vi stvari, ki bi jo radi uvedli v „ii prodajalno v Metliki. K sodelo ^ nameravajo povabiti ,str0£aj tt' usposobljeno osebo, ki bi nc* teri vsak teden svetovala kupcem> *:^0vi knjige so zanimive, primerne H! ej. starosti, interesom in tako j^sni-Zamisel je vredna pohvale, le i^jco čiti jo bo treba. K temu PajaD<e v veliko prispevajo tudi prodaj Metliki.
metliški tednik
št. 17 (16021 24. aprite
BREŽIŠKE VESTI
Ne le za sproti, tudi zaloga za hude čase
Povečati skladišča
Delo z mladimi se obrestuje
Rezervni starešine nikjer odmaknjeni od življenja — Velik odziv mladih na akcijah
Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin im a za seboj izredno uspešno leto ne le pri idejnopolitičnem in vojaškem izobraževanju članov, ampak tudi pri podružbljanju ljudske obrambe in usposabljanju prebivalstva, zlasti mladine, za obvladovanje obrambnih nalog.
Za letno konferenco 16. aprila so dejavnost organizacije prvič predstavile kom isije, ki so v svojih poročilih tudi kritično obdelale posamezna področja, katera so bile dolžne spremljati in skrbeti za uresničevanje sprejetih programov. Program idejnopolitičnega izobraževanja so izpeljali preko skupinskega in individualnega proučevanja gradiva, znanje pa so preverjali na taktično-orientacijskem pohodu. Pri tem so ugotovili pomanjkljivo individualno usposabljanje dela članov, kar velja predvsem za tiste, ki niso naročeni na Našo obrambo. Ta rrvija je najslabše zastopana v k ijevnih skupnostih Bizeljsko,
< itež in Cerklje.
IZVOZ JE LANI POSKOČIL
Največja izvoznika svojih iz-d lkov sta v brežiški občini To-v rna prikolic IMV in Tovarna p hištva. Prva je lani prodala v tujino za 163,846.000 dinaijev izdelkov, druga pa za 7 ,353.000 dinaijev. Med pomembnejše izvoznike sodi tudi Konfekcija Beti—Tozd Dobova. Njen izvoz je dosegel lani 22 milijonov dinaijev. Izvoz v brežiški občini je bil tako skoraj za 100 odstotkov večji od uvoza, katerega vrednost je bila 84,580.000 dinaijev.
spč
noje bilo sodelovanje rezervnih starešin v družbenopolitičnem življenju krajevnih skupnosti, zlasti v akciji NNNP. Starešine so se zelo dobro odzvali na tekmovanjih ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine, na pohodili in proslavah. Na tekmovanju „Po poteh partizanske Jelovice” pa so Brežičani že tretje leto zapored osvojili prvo mesto in si priborili pokal v trajno last. Vsi trije člani ekipe, Polde Rovan, Anton Ajster in Drago Vimpolšek, so na konferenci za ta uspeh prejeli knjigo Kardeljevih spominov.
SVEČANOST PRED PRAZNIKOM DELA
Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina vabijo v soboto ob 19. uri v Dom JLA k počastitvi 70—letnice rojstva Edvarda Kardelja, 35— letnice	osvoboditve,
30-letnice uveljavljanja socialističnega samoupravljanja, praznika dela in dneva Osvobodilne fronte. Po svečanosti bo v Domu JLA odprta razstava „2ivljenje in delo Edvarda Kardelja”.
U io pred proslavo je pri spomeniku v Ulici 21. maja napovedan slovesen sprejem štafete mladosti s kulturnim programom.
Mnogi člani ZRVS so lani sodelovali na specializiranih akcijah in pohodin planinskih, taborniških, športnih in strelskih organizacij. Izredno nožr-tvovalno so se vključevali v obrambne priprave in orientacijske pohode šolske mladine in pomagali pri delu obrambnih krožkov, katerih mentorji so. V obrambno usposabljanje so pritegnili tudi izvenšolsko mladino. Sodelovanje z občani vseh starosti je bilo nadvse uspešno.
PRI VRHU,
NE NA REPU
Gozdno gospodarstvo Bieži-ce-Tozd Hortikultura smo v zadnji številki našteli med delovnimi organizacijami, ki so si premalo prizadevale za racionalno gospodarjenje. To zanj ne velja, saj je z 11-odstotnim povečanjem zaposlenih povečal celotni prihodek za 85 odst., porabljena sredstva za 101 odst., dohodek za 69 odst., akumulacijo za 355 odst. in sredstva za reprodukcijo za 196 odst. Tudi z dohodkom na zaposlenega je ta tozd med najboljšimi v kmetijstvu.
LETOS NAJMANJ OBNOVE
Temeljna organizacija kooperantov pri Slovinu združuje nad 600 članov. Letos kmetje zelo malo obnavljajo, samo 17 hektarov, v letih od 1972 do 1979 pa so vsako leto obnovili po 50 do 60 hektarov vinogradov. Hektar obnove je lani veljal 280 tisočakov v zasebnem in 340 tisoč dinarjev v družbenem sektorju. Letos se je obnova podražila na 310 milijonov v zasebnem sektorju. Pri investiciji sodeluje banka s 60-odst. zneskom, hranil-no-kreditna služba v okviru TOK prispeva 2 odst., republika iz svojih sredstev 20 odst., kmetje pa 18 odst.
V krški občini zadolžujejo delegate v republiški skupščini, da opredelijo strateška vprašanja razvoja
Enomesečne potrebe po preskrbi krških občanov z osnovnimi živili, milom in pralnimi praški znašajo 520 ton, za kar je treba odšteti 5 milijonov dinarjev. Če bi te osnovne prehrambne in druge artikle hoteli uskladiščiti, bi potrebovali zanje 700 kvadratnih metrov skladiščnih površin.
Trenutno jih ni toliko na razpolago, zato jih bodo trgovske delovne organizacije in tozd 2ito širile v okviru svojih zmogljivosti. V krški občini so sprejeli odlok o občinskih blagovnih rezervah že 1978. leta, izvršni svet pa je nato izdelal srednjeročni program oblikovanja rezerv za izredne krizne razmere, ki lahko za dlje časa ohromijo redne dobave. Ta program predvideva, da bi do leta 1985 izpeljali predlog z'ž dvomesečne blagovne rezerve v občini in zagotovili zanje potrebne skladiščne površine.
Občinske blagovne rezerve bodo predvidoma obsegale zadostne količine moke, riža, testenin, olja, masti, sladkorja, soli, mila in vseh ’ vrst pralnih praškov. Za te rezerve naj bi občinska skupščina letos namenila 10 milijonov dinaijev iz presežka proračuna. O predlogu bodo delegati odločali na današnjih sajah skupščinskih zborov.
J. T.
KJER JE VOLJA, SO TUDI DEJANJA - Na pobudo ljubljanskega kluba posavskih študentov je občinska konferenca Zveze mladine v Krškem ta mesec uspešno izpeljala prvo prostovoljno akcijo pri čiščenju savskih bregov. Mladi prostovoljci se bodo takole ponovno srečali v maju. Študentom so se tokrat z veseljem pridružili tudi drugi mladinci. Bo zgled mladih pritegnil še kako drugo organizacijo ali društvo v občini? (Foto: Goran Šalamun)
Poudarjena odgovornost
NA SENOVEM „VASOVALCI”
Delavsko prosvetno društvo Svoboda s Senovega bo v soboto ob 19. uri uprizorilo v domu XIV. devizije spevoigro Ljube Prener in Janka Gregorca „Vaso-valci”. Celoten amaterski ansambel šteje okrog 25 sodelujočih, med drugim šest solo pevcev in ravno toliko glasbenikov za spremljavo. Prizadevni senovskj amaterji torej ne segajo več samo po igrah, temveč tudi že po glasbenih delih. To je plod glasbenega izobraževanja.
Pregled aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov za novo petletko kaže, da so izvršni svet in skupščina v Krškem odgovorno sprejeli razne akte in izhodišča za nadaljnje delo pri načrtovanju.
S posebnim vprašalnikom pri številnih nosilcih nalog načrtovanja so načrtovanje ponovno preverjali.
Pri sestavi elementov novih načrtov so pritegnili tudi sodelavce urbanističnega inštituta in projektivnega biroja 1GM Save. Tako so že v tej fazi zamisli soočali in dopolnjevali s prostorskimi vidiki. Omenjene vprašalnike je vrnilo 45 organizacij združenega dela od 52 poslanih.
Dvajset delovnih organizacij ima v strokovni pripravi že samoupravne sporazume, so torej že najdlje. 10. aprila je potekel rok, ko so morale samoupravne interesne skupnosti predložiti združenemu delu elemente osnutkov samoupravnih sporazumov.
Sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov bi moralo biti opravljeno že oktobra lani. Nastala je torej precejšnja zamuda. Planeiji, razumljivo, primerjajo delo na različnih ravneh. Opažajo, da osnovno izhodišče, sočasnost načrtovanja ni zagotovljena niti v
republiki. Menijo, da bi bilo treba reči marsikaj o tako imenovani strategiji razvoja posameznih vej gospodarstva v republiški skupščini.
Zato dobivajo delegati iz krške občine povsem določne napotke, da v skupščini opredelijo ta vprašanja. Nikogar ne sme zavajati 31. oktober letos, ko morajo biti sprejeti, predtem pa kajpak biti tudi usklajeni vsi načrti v občini. Zamudnike opozarjajo na poudarjeno odgovornost do teh nalog. Verjetno bi bili lahko dalj tudi, če bi pokazali večjo lastno zavzetost.
A. Ž.
POBELJENI APRIL - Videti je kot zimska razglednica, pa je pred vrati že prvi maj, praznit, katerega so senovski rudarji slavili že pred vojno in za to priložnost z bukovim zelenjem okitili lokomotivo malega vlaka, ki še danes vozi premog na železniško postajo v Brestanici. (Foto: J. T.)
KRŠKE NOVICE
V SOBOTO V KRŠKEM! - Pred Delavskim domom bomo ta dan
ropoldne pričakali letošnjo Zvezno tafeto mladosti. Slovesen sprejem s kulturnim programom se bo pričel ob 17. uri, prihod nosilcev štafetne palice s pozdravi tovarišu Titu pa pričakujejo pol ure kasneje. V abimo krajane in občane, da se pred Delavskim domom zbero v čim večjem številu!
ZNOVA NA STADIONU - Že od ponedeljka naprej se na krškem Stadionu Matije Gubca vrstijo mladinske skupine na enodnevnih delovnih akcijah. Njihova naloga je ureditev okolja, ob speedway stezi in novi tribuni. Na delu se bodo vrstile skupine OO ZSM iz združenega dela in krajevnih skupnosti ter šol.
KOLIKO LETOS? - Medtem ko je lovni turizem v Posavju v
preteklih letih ostajal v približne enakem okviru, naj bi letos dal več deviznega zaslužka. Po načrtu odstrela, ki so ga zanj predvidele posamezne lovske družine, bodo za uplenjeno divjad iztržili okoli 20.000 meriških dolarjev.
VEDNO VEC - Tudi v krški občini hitro narašča cena kvadratnega metra površine v družbeni stanovanjski gradnji 1977. leta so jo gradbinci ob izročitvi uporabnikov ocenili na 7.715 dinarjev, ob koncu lanskega leta paje ta cena dosegla že 12.740 dinarjev.
VČERAJ ZAKLJUČEK - Letošnja ,.Kurirčkova pošta” je po krških občinah po skritih poteh potovala od 14. aprila naprej. Ta teden so se od nje poslovili in jo včeraj dopoldne pri Rožnem predali kurirjem iz sevniŠke občine.
VINOGRADNIKI V SKRBEH - Sneg, ki je v nedeljo in v ponedeljek pobelil bujno brstje in cvetje v vinogradih in sadovnjakih, je kmetom spet vzel upanje na dobro letino. S strahom pričakujejo prvo mrzlo noč, ki bi jim tokrat že četrtič zapored lahko opustošila nasade. Edino tisti, ki so pridelek zavarovali, se v tem primeru lahko nadejajo nadomestila. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
65 NOVIH ULIC - Predlog za poimenovanje je pripravila komisija, kateri je zaupal to delo izvršni svet, ki je komisijo tudi imenovaL Za ponedeljkovo sejo občinske skupščine je že pripravljen osnutek odloka, ki razen poimenovanja ulic predvideva tudi združitev nekaterih naselij v brežiški občini. Brežicam naj bi se do tem odloku priključila naselja Sentlenart, Brežina, Crnc, Trnje, Zakot in katastrska občina Sela. Kraj s skupino hiš v katastrski občini Spodnja Pohanca, ki ga omejujeta občinska meja in potok Močnik, pa naj bi poslej dobil ime Dolenja vas pri Artičah.
ZEMLJO IMAJO, DENARJA NE - Ostareli občani ponujajo v zameno za bivanje v domu upokojencev v Brežicah kmetijska zemljišča, katerih sami ne morejo več obdelovati. Nekaj takih oskrbovancev je že v domu. Skupnost socialnega skrbstva želi ta zemljišča čimprej oddati, da bo lahko krila ustrezno razliko za oskrbo. Kmetijska zemljiška skupnost je seveda prvi kupec, žal pa do
sedaj ni imela na voljo denarja za nakup zemljišč. Letos prvič računa na večji dotok sredstev in upa, da bo lahko prevzela več opuščene zemlje. Potem bo z njo lahko ukrepala po potrebi, jo prodala, dala v najem ali zamenjala za druga zemljišča.
KOT GOBE PO DEŽJU - V brežiški občini je inšpekcija zasledila največ na črno sezidanih počitniških hišic, zidanic in prizidkov vseh vrst in velikosti. Med kršitelji zakona prevladujejo graditelji teh objektov iz sosednje republike, zato jih je tudi težje dobiti na uradni poziv. Z domačini je veliko laže priti na kraj, ker stanujejo večinoma v bližini.
SAMO POPOLDANSKE SEJE -V Brežicah je tudi občinska skupščina preložila seje na popoldanski čas. Priporočilo konference ZK upoštevajo prav tako vse družbenopolitične organizacije. Nekatere med njimi že leta sklicujejo seje v popoldanskem času.
Svinjereja še zaostaja
Za preskrbo občanov dovolj goveda doma
Potrebe po govejem mesu krije brežiška klavnica v celoti z živino z dOmačega območja, zato govedine v času mesne krize ni primanjkovalo. Drugače je bilo s teletino. V dveh letih je skoraj nikoli ni bilo videti v mesnicah. Pri oskrbi z njo so imeli verjetno prednost gostinski obrati in bolnišnica.
Za svinino ni bilo posebne zadrege, čeprav je komaj 30 odst. krijejo iz domačega zaledja. Približno 70 odst. svinji kupijo v sosednji republiki, medtem ko je odojčkov dovolj v brežiški občini. Do leta 1985 načrtujejo obsežnejšo svinjerejo tudi na brežiškem območju.
Iz klavnice Agrarie v Brežicah odpošljejo letno okoli 1.500 ton mesa. Zmogljivosti klavnice so izkoriščene komaj polovično, čeprav dela ta usluge tudi za druga področja. Za KZ Novo mesto prevzema na primer letno obveznost za 500 ton mesa, za naročnike s Hrvaškega za 190 ton in za nekatera druga območ-
POGOVOR - Artiški 5olaqi so nedavno tega obiskali nekdanje partizanske aktiviste in borce, da so jim pripovedovali o svojih najzanimivejših doživetljih med NOB. Obujanje spominov so si člani novinarskega krožka pridno zapisovali v svoje beležnice.
JUTRI O INFORMIRANJU
Svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL ter komisija za idejno-politično dejavnost pri občinski konferenci ZK v Krškem bosta jutri na skupni seji obravnavali organizacijski, kadrovski in finančni položaj INDOK centra, osamosvojitev lokalne radijske postaje v Brežicah ter problematiko obveščanja in financiranja Dolenjskega lista.
Cilj je pomiritev
Dovolj je bilo že sporov
Sestavek o vaških zdrahah okoli gradnje .mlečne zbiralnice v Veliki vasi je dvignil precej prahu. Družbenopolitične organizacije v KS Leskovec so nanj ogorčeno reagirale, češ da podpihuje prepir, ki se je že polegel, razen tega pa ugotavljajo, da je „prizadeta ’ stran marsikaj zamolčala. Na zapis v današnji prilogi bodo občanom posredovale obsežnejše pojasnilo, ki ga bomo priobčili v eni! naslednjih številk. Stališče družbenopolitičnih organizacij je, naj se zgradi zbiralnica na popolnoma novem kraju. Tako bodo odpadle vse sporne loka-in zadevo bi potemtakem speljali v mirne vode.
Delegacija KS je bila medtem že tudi pri predsedniku občinske skupščine in sekretarju komiteja občinske konference ZK, kjer so prav tako prišli do zaključka, da kaže zadevo vendarle urediti na miren način.
Mesto Kočevje slavi 4. maja
Praznovanja ob 35-letnici osvodobitve Kočevja v prvih dneh maja
V noči od 3. na 4. maj 1945 so v Kočevje vkorakale partizanske cete in gi dokončno osvobodile. V spomin na ta dogodek slavi krajevna skupnost Kočevje—mesto krajevni praznik. Letošnjega, ob 5-letnici osvoboditve, bodo praznovali še posebno svečano, a tudi skromno. Na prireditvah bodo sodelovale tudi pobratene krajevne oz. mesta Prokuplje, Novi Zagreb—Tmsko in Škofja
skupnosti Loka.
Titu z ljubeznijo!
| Pozdravi, čestitke in najboljše želje predsedniku ____________Titu____________
iQ^*^etno P3**00, ki jo je nosila in 20. aprila po kočevski pbčini štafeta kočevske mladine,
J„e narejena po zamisli inž. Maneta Trpina iz Itasa. Izdelali ?° jo učenci 2. letnika v Uobraževalnem centru Itasa pod vodstvom vodje tega centra J ožeta Janeža.
štafetne palice za lokalno štafeto so bile doslej vedno Jesene, tokrat pa je palica kovinska. Na njej so upodobljeni simboli industrije (klešče, kladivo), kmetijstva (srp, klas), izobraževanja in kulture (knjiga) in sPorta (atlet-tekač). V spod-nJem delu so figure mladih, Povezane v kolo, kar simbolizira enotnost vseh Jugoslovanov. Na vrhu je še grb Slovenije.
J. P.
Glavne prireditve bodo v soboto 3. maja. Od 15. do 16. ure bodo prebivalci Kočevja sprejeli pri spomeniku svobode aelegacije in kultu mo-umetniška društva iz pobratenih mest. Tu, na prostem, bodo kulturne skupine iz pobratenih KS prvič nastopile. Predstavila se bo tudi mestna godba iz Kočevja.
Osrednja svečanost bo ob 19. uri v Šeškovem domu. Na njej bodo podpisali listino o pobratenju mest Prokuplje in Novi Zagreb. Tako ti ave mesti ne bosta pobrateni le s Kočevjem, ampak tudi med seboj. Na tej akademiji bodo podelili tudi letošnja priznanja mesta Kočev-
je, in sicer bronaste jelke, zlate, srebrne in bronaste grbe mesta ter zlate spominske plakete s, posvetilom. Skupno bo podeljenih nad 20 teh priznanj najzaslužnejšim posameznikom ter | delovnim in drugim organizacijam.
Bogat bo tudi kulturni program svečane akademije. V njem bodo nastopile kulturne skupine iz pobratenih mest, in sicer iz Prokuplja folklora, narodnozabavni orkester s solisti in orkester, ki bo predstavil srbske ljudske pesmi; iz Novega Zagreba-Trnsko harmonikaSci zbor, tamburaški zbor in folklorna skupina; iz Škofje Loke folklorna skupina in oktet J elo-vica iz Kočevja pa kulturne skupine pionirjev in mladine kočevske osnovne šole.
Po prireditvi bo tovariško srečanje izvajalcev in gostov.
J. P.
Na republiška tekmovanja
Kdo na republiška tekmovanja »Tito, revolucija, mir", gimnazijcev — fizikov in računalništva?
PRVIČ KOVINSKA - Letos je prvič potovala po kočevski občini kovinska štafetna palica, ki so jo izdelali kovinaiji Itasa po zamisli inž. Staneta Trpina (na fotografiji), ki je tudi <! predsednik ene izmed osnov- s nili organizacij ZSM v Itasu.
Med nad 50 tekmovalci iz 11 občin, ki so se pomerili na regijskem tekmovanju v Ljubljani Tito, revolucija, mir, sta se iz Kočevja uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo 26. aprila v Velenju, Bojan Kocjan iz 3. b gimnazije, iz osnovne šole pa Romana Cvitkovič iz 8. g. Razen teh dveh tekmovalcev bosta ekipi regije pri srednješolcih zastopala še dijaka iz Ljubljane in Celja, pri osnovnošolcih pa dva učenca iz DomžaL
Na republiško tekmovanje gimna-zijcev-fizikov, ki bo 16. in 17. maja v Novi Gorici so se uvrstili iz kočevske gimnazije Franci Štefanič, Mira Kordiš, Srečo Stefanič, Matko Peteh in Franc Trobec.
Na republiško tekmovanje za področje računalništva pa so se iz kočevske gimnazije uvrstili: Srečo Štefanič, Matko Peteh, Miran Škulj, Tomaž Mihelčič, Tomaž Kumelj in Tatjana J anežič.
r
*oleti pričakujejo pri gradnji ceste še pomoč brigadirjev
j?
{jOVo NASELJE MONTAŽNIH HlS - Ob cesti iz Kočfevja proti Dovniku nastaja novo naselje montažnih hiš, ki jih grade v tako toenovani zadružni gradnji. Za tako gradnjo je med občani vedno Ptocejšnje zanimanje. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
: PREPEČENCA NI - Tigovine pjjarno v Kočevju zelo lepo urejene. Do, no zanimive so špecerijske (Jj **°yalnice. Lokali so kot lekarne. 0ijj°tica steklenic vseh mogočih ta, 'n barv> 'epih zavojčkov ISLN*53 Pec*va> pločevink in druge-• Na videz je velika izbira. Vendar
m pr ‘
«g°v°r:
Zal, trenutno nimamo. ... -,-čcno.” Največkrat zmanjka erJev Koestlin. To je prepeče-
(madvad odgovarja
djk~ Katerega boste pri medve-hjCe P®s^li na proslavo 100-let-
tradi	K*	nadaljujejo s to
del0C1J° in še danes prekinjajo
nec, in tudi če je dalj časa na zalogi, se ne pokvari. Težko je za bolnike, ki smejo namesto kruha uživati samo to pecivo -prepečenec, a ga tako redko lahko kupiš.
KDAJ IN KJE ODPOVEDOVANJE? - V našem listu smo dobili podatke in pojasnilo o kočevskem gospodarstvu v članku „Gremo naprej ali nazaj? ”. Misliti ti da zaključek tega sestavka, ki pravi: „V prizadevanjih za utrditev gospodarstva je treba narediti korak naprej, preiti od besed k dejanjem, kar pa bo terjalo tudi odpovedovanja.” Bomo videli kje, kdaj in kako sc bo pričelo odpovedovanje. Mogoče bomo to zvedeli, ko se bo obnovila razprava o zaključnih računih.
CAMPING 80 JUGOSLAVIJA -Brošura o kampingih je izšla te dni s pojasnili za kampinge v Jugoslaviji V brošuri so tudi nove cene za to sezono, precej višje od lanskih. Avto -moto društva brošur šc nimajo, lahko jih pa naročite pri Avto -moto zvezi Slovenije v Ljubljani, Titova c. 138, kjer jo dobite brezplačna V brošuri zveste tudi v katerih kampingih dobijo člani AMD od 5 do 20 odstotkov popusta. Tudi v Kočevju iz leta v leto narašča število občanov, ki preživljajo letni oddih pod šotori ali v počitniških prikolicah.
Kočevske nauke
9
So taki kot gadje
,,2virčani so bili obupani, ko so se razširile govorice, da bodo zaradi stabilizacije prekinjena dela na 4,5 km dolgi cesti Polom-Zvirče. Zdaj so spoznali, da to ne drži. Spet so se zagrizli. So taki, kot gadje," pravi Alojz Hočevar, predsednik vaškega odbora Polom v kočevski občini.
Zemeljska dela na novi cesti, ki bo močno zbliževala ta del kočevske in novomeške občine, so v glavnem končana. Zdaj je treba le še zaminirati nekaj kamnov na trasi, nato pa cesto nasipati in povaljati.
,,Polomčani smo doslej opravili preko 1.500 prostovoljnih delovnih ur, čepr v nas je delalo le 12, ker nas pač za delo sposobnih več ni. Zvirčani so naredili še več, ker jih je več. Pri nas so prispevali v denarju še nekateri za delo nezmožni starejši občani in ta denar smo porabili v glavnem za bencin za vrtalne stroje,” pravi predsednik Hočevar, ki meni da so za uspeh pri gradnji te ceste zaslužni poleg vseh občanov Poloma, Seča in Zvirč še posebno tozd ZKGP ,,Pugled" in Anton Fabjan, ki ni dal le pobudo za gradnjo te ceste in pomagal pri delih, ampak še za napeljavo elektrike in telefona v Polom in razna druga ddla.
„Po dograditvi ceste bomo imeli Polomčani trgovino bliže. Odprli se bomo svetu. Ljudje se že vračajo v kraj. Nekdo že gradi hišo in še dva Ljubljančana bi rada gradila tu, kjer je mir. Zvirčani pa bodo lahko izkoriščali zemljo, ki je je tu dovolj, a sta jo zdaj zaraščala grmovje in gozd."
KMALU ZAKLJUČEK -
Cesta Polom—Žvirče je lah ko končana v kratkem, meni Alojz Hočevar (na sliki) Potrebna so v glavnem le še bolj tehnična in strokovna dela. Polomčani in Zvirčani pa bodo poprijeli, kjer bodo potrebni in dokler bodo potrebni.
V____________________
i
il
SODRAŠKI PEVCI - Sodražica je znana po tem, da ima več pevskih skupin oziroma zborov. Dogovarjajo se, da bi včasih združOi svoje moči in tkupaj zapeli. Žal jim ti dogovori ne uspevajo. Na fotografiji: pevci KUD Svoboda Sodražica, ki se jim je kljub vabilu za nedavni skupni nastop, odzval le en ,.zunanji" pevec. (Foto: Primc)
BESEDE ENO, ^ DEJANJA DRUGO
V ribniški občini je razmeroma veliko pevskih zborov, zato niti ni bilo preveč čudno, da so delegati na seji skupščine kulturne skupnosti večkrat zahtevali, naj bi organizirali izobraževanje pevovodij.
ZKO Ribnica je želje upoštevala in že lani pripravila seminar za pevovodje, a se na razpis za udeležbo na tem seminarju ni prijavil sploh nihče. Marca letos so razpis ponovili in dobili le dve prijavi (obe t Sodražice) in še eno precej negotovo. Zdaj pri ZKO ne vedo, če delegati z zahtevami pretiravajo ali pa se pevovodje in kandidati zanje nočejo izobraževati	.
v  _______________________
1 manj stroški do večjega dohodka
[Pri KZ Ribnica so v stabilizacijskem programu zapisali vse pomembno, od zniževanja materialnih stroškov do prepovedi pitja med delovnim časom
Kmetijska zadrugi Ribnica je pied kratkim sprejela stabilizacijski program zadnige, te dni pa na njegovi osnovi sprejemajo take programe posamezne enote KZ. V njem so dali velik poudarek na materialne stroške, saj predstavljajo ti kar 87 odstotkov celotnega prihodka zadnige.
Znotraj materialnih stroškov porabijo največ denarja za nakup surovin, materiala in energije, spet znotraj teh stroškov pa so največji
tisti za pogonsko gorivo, katerega cene občutno naraščajo. Zato so v enoti ,,Transport" storili ukrepe, da bi porabili kar najmanj goriva za
Seminar za mlade dopisnike
Organizirali ga bosta občinski vodstvi ZSM Ribnica in Kočevje — »Krošnjar" potrebuje več dopisnikov iz OO __________________________ZSM
Nikoli ne bom pozabil misli, ki mi jo je povedal neki mladinski aktivist: »Tistemu, ki mi bo kdaj rekel, da imajo v njegovi organizaciji razvito informiranje, pa slabo samoupravljanje, oz. da imajo dobro samoupravljanje, pa slabo informiranje, bom rekel, da laže.’
Informiranje je pogoj za dobro samoupravljanje. To vemo že vsi.
Tudi na OK ZSM Ribnica se tega zavedajo. Lahko rečemo, da je mladinsko informiranje v tem mandatnem obdobju dobro zaživelo, čeprav je zašlo v zadnjem obdobju tudi v manjšo krizo. Osrednje glasilo ribniške mladine je »Krošnjar”, ki ga ocenjujejo kot izredno kvalitetne-ima pri obveščanju glavno nalogo. Ce rečemo, da je bilo v zadnjem času informiranje s strani OK ZSM Ribnica do svojih osnovnih organizacij dobro, pa tega v obrat-
Štafeta in dan OF
Podelili bodo 7 srebrnih priznanj OF
Titovo štafeto bodo v Ribnici zelo svečano sprejeli 26. aprila ob 9. uri pred Domom JLA. Na svečanosti bodo sodelovali: godba na pihala, pionirji, mladina in ostali občani.
Na predvečer praznika OF bo tudi svečana seja vseh občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki jo pripravlja predsedstvo občinske konference SZDL. Na njej bodo podelili srebrna priznanja OF, komite ZK pa bo podelil zlate znake vsem, ki so že 30 let člani ZK.
Srebrna priznanja OF bodo letos prejeli: Stanislav Poje (Grčarice), dr. Ciril Kumelj (Sodražica), Srečko Arko (Sodražica), Rudolf Zajc (Kot), Filip Pajnič (Hrib-Loški potok), Zorko Pucar (Ribnica) jin Gasilsko društvo Dolenja vas.
Proslave v počastitev dneva OF se bodo vrstile po vseh krajevnih središčih ob sodelovanju šol ter mladinskih, pionirskih, kulturnih, športnih in drugih organi/,a-
nem smislu ne moremo reči. OO ZSM slabo ali pa sploh ne obveščajo OK ZSM o svojem delu. Tako nima OK ZSM Ribnica pogosto niti najmanjšega pojma, kaj se dogaja v posameznih OO ZSM, tako da je usklajevanje dela zelo težko. Zato tudi glasilo »Krošnjar” ni prava tribuna mladih, ki naj mladino osvešča, hkrati pa jo obvešča, kaj se dogaja v sosednji OO ZSM.
Kako premostiti te težave, so se stalno spraševali pri centru za obveščanje in propagando. Dopisi in stalno opominjanje osnovnih organizacij, naj pišejo o svojem delu, ni dalo sadov. Zato so se mladi poslužili druge oblike. Bodočim dopisnikom verjetno manjka teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga potrebujejo pri -dopisovanju, zato jim je potrebno takšno znanje dati Tako bodo v začetku maja organizirali skupno s tovariši iz OK ZSM Kočevje dvodnevni seminar za mladince, ki so pri osnovnih organizacijah ZSM zadolženi za področje informiranja. Na seminarju, ki bo verjetno v Glažuti, bodo mladi dobili vsaj nekaj potrebnega znanja, tako praktičnega, kot teoretičnega, hkrati pa jim bo to tudi spodbuda za redno dopisovanje.
J. ŠKRABEC
prevoženi kilometer. Zmanjšati nameravajo število praznih voženj, da bodo tudi povratne vožnje prinašale dohodek. Odpadna olja bodo vračali Petrolu. Da bi zmanjšali stroške za popravila vozil, so že odprli lastno mehanično delavnico. Vozniki vozil, ki bodo v delavnici več kot dva dni, bodo za ta čas uporabili letni dopust. V kratkem bodo v mehanični delavnici začeli popravljati tudi traktorje za kmete.
V okviru ostalih enot bodo zmanjšali še stroške za telefonske pogovore, reklamo, reprezentanco itd. Za tako zniževanje stroškov so se bili prisiljeni odločiti zato, ker je malo upanja, da bodo celotni prihodek letos zvišali (razen v enotah suha roba in trgovina), in lahko dohodek zvečajo le na ta način.
Poudarili pa so, da bodo usmeili vse sile na povečanje proizvodnje hrane. Kjer ni možna proizvodnja mfcka in plemenske živine, bodo kmete usmerjali v proizvodnjo pitancev, konj in drugega z ozirom na dane možnosti. Zanemarili ne bodo tudi neposrednega ali posrednega izvoza konj, goveje živine, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč in izdelkov domače obrti.
Stabilizacijski program daje po-- seben poudarek na dobro sodelovanje upravne službe KZ s kmeti. Pri administraciji oz. upravi pa spet na čim ustreznejšo kadrovsko zasedbo, uvajanje mehanizacije, izkoriščanje delovnega časa, storilnost in nagrajevanje po rezultatih dela. Pozabili pa niso ponovno zapisati, „da je prihajanje na delo v vinjenem stanju in uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom velik disciplinski prekršek, ki ima za posledico izključitev delavca iz delovne skupnosti." Poudarili so, da bodo ljubite-. lje dobre kapljice najprej opozorili, naj s pitjem prenehajo, naslednji ukrep bo usmeritev na zdravljenje ali pa bo proti kršitelju sprožen disciplinski postopek.
J. PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KRVODAJALCI, NA PLAN!
3., 5. in 6. maja bo v Ribnici krvodajalska akcija. V lanski taki akciji je darovalo kri 609 občanov, 35 pa je bilo odklonjenih. Letošnji načrt predvideva 750 odvzemov krvi. 5. in 6. maja bo ckina Zavoda za transfuzijo v Ribnici. V soboto, 3. maja, pa bo zavod odpeljal z avtobusom ribniške krvodajalce na odvzem krvi v Ljubljano. Točna ura odhoda avtobusa bo vsem krvodajalcem, ki se žele peljati na odvzem v Ljubljano, sporočena pravočasno
CESTO POPRAVLJAJO - V začetku minulega tedna so končno začeli popravljati skoraj popolnoma uničeno in še komaj prevozno regionalno cesto skozi Ribnico. Bil
TEKMOVANJE EKIP PRVE MEDICINSKE POMOČI - Občinski odbor Rdečega križa in oddelek za1 ljudsko obrambo sta razpisala občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki delujejo v okviru Rdečega križa in civilne zaščite. Tekmovanje bo 17. maja v Ribnici. Rok za prijavo ekip je 7. maj. Prijave sprejema občinski odbor RK. Ekipe, ki bodo na občinskem tekmovanju izpolnile določene pogoje, se bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki bo 14. junija.
regi je ži
e skrajni čas.
SEPTEMBRA BO VRTEC - V Loškem potoku bodo predvidoma septembra letos odprli vrtec.
Oprema zanj je naročena in bo v kratkem tudi zc dostavljena. Vrtec, ki bo v osnovni šoli, bo imel zelo verjetno organizirano varstvo le v eni, mešani skupini, v kateri bo okoli 20-otrok. Bodoča vzgojiteljica tega vrtca Andreja Koprivc je že približno leto ani na praksi v Vzgojnovarstveni ustanovi Majde Šilc v Ribnici.
- Zakaj so tako dolgo odlašali s popravilom ceste skozi Ribnico?
— Kaže, da so se sporazumeli, da je treba prej ustanoviti SIS za luknje.
RESETEJ
Vzajemno in solidarno za ceste
V nedeljo na voliščih krajani petih krajevnih skupnosti — Mnenja pred referendumi
Nedelja, 27. aprila, bo svojevrsten izpit odločenosti krajanov ..........................................................   napredek.	V
Gkrajevnih skupnosti sevniške občine za še hitrejši ijevnih skupnostih Krmelj, Tržišče in Šentjanž na enem delu občine in Studenec ter Primož na drugem imajo namreč razpisane samoprispevke.
Vseh
razpisuje
pet krajevnih samoprispevke
skupnosti za dobo
Vidni uspehi
l*java predsednika skupščine Janka Rebernika
Poleg občinskega samoprispevka po stopnji 1,5 odst. od osebnega dohodka se torej naenkrat odločajo krajani petih krajevnih skupnosti za svoje samoprispevke, ob tem pa zbirajo na ta način denar še v
krajevnih skupnostih Blanca,
bukovje in Bučka.
Dosedanji način združevanja denarja ob pomoči združenega dela prinaša vidne uspehe. Naj-h°Jj očiten dosežek v Mirenski dolini je npr. asfaltirana občinska cesta od Šentjanža do "talkovca. Razveseljivo je, da takšnim akcijam sledijo tokrat se na Studencu in Primožu.
Občinska skupščina si pri-radeva, da bi posodobili še čintveč ostalih cest. V tem
petih let. Odločali se bodo o 1,5-odst. stopnji od osebnih dohodkov, razen na območju KS Studenec, kjer so predvideli celo 2-odst. stopnjo. V krajevni skupnosti Krmelj bodo imeli še dodatno skrinjico za 0,5 odst.,' kolikor nameravajo nameniti za telovadnico, oziroma večnamenski' objekt pri šoli. Z .obsežno politično dejavnostjo so aktivisti ‘krajevnih skupnosti segli domala do slehernega krajana. Nekaj mnenj:
IVAN PUNGERČAR, delegat v zboru krajevnih skupnosti za občinsko' skupščino z Malkovca, pravi, da bo predvidena cesta Malkovec-Tel-če velika pridobitev. Ljudje sc bodo po boljši cesti lažje vozili na delo, neprecenljiva bo za kmetovalce, hitrejša bo lahko pomoč ob morebitni nesreči, požaru ali drugem.
Podobnega mnenja je kmet MARTIN SLAPŠAK s Telč: .Sedaj pravzaprav glasujemo sami zase, za naše hribe. Ko bo cesta nared, bo lahko pripeljal delavski avtobus vse do Telč večkrat na dan. To bo za vse veliko pomenilo!”
srednjeročnem obdobju je bilo doslej asfaltiranih 31,5 km
lokalnih cest in ulic in okrog 10 km regionalnih republiških cest. Z akcijami krajevnih skupnosti Je odpiramo na to širše onfrež-- Prizadevnim gradbenim od-orotn želim čimveč uspeha. Prepričan sem, da bodo krajani predložene programe na nedeljskih referendumih podprii.”
t
BOŠTANJ: LETOS BOLJŠA VODA
^3 ponovljenem sestanku uporabnikov boštanjskega vodovoda v "edeljo so sprejeli vrsto sklepov. Podražili so vodarino, prispevek za J$fj$mgre in nove priključke na
tisočaku samoprispevka °
gospodinjstvo. Slednjega naj ®aji ob prvem pobiranju vodarine, Oziroma najkasneje do konca junija. Zbrani denar naj bi bil dovolj za »ko imenovano prvo fazo, to je novo zajetje- Dela naj bi opravili ■etos. Najstarejše zajetje (Redenšek) pomeni veliko nevarnost, saj voda iz njega ni neoporečna.
PO ZLOŽNE JŠI SMERI -Stara cesta na Telče pelje po hudi strmini, za nameček je tam še nevaren ovinek. Trasa nove ceste iz novega programa samoprispevka bo bolje speljana. Vaščani so se kar vrstili pri pomoči zemljemercem.
Zid
LOKA:
nezadovoljni s
PRESKRBO
V krajevni skupnosti Loka pri
■^nem mostu, kjer prizadevno . i jejo vsa vprašanja, so ob obisku etovne skupine predsedstva CK potožili nad preskrbo. Oddalje-
ni
so od večjih trgovin, najbolj nezadovoljni pa so z mesnico. **enii
ntjo, da slednja ne ustreza niti •tarnim predpisom.
KURIRČKI IN ŠTAFETA NA POTI
Vsi pionirski odredi v občini so se vključili v tradicionalno kurirčkovo pošto. Včeraj so jo brestaniški pionirji predali blanškim vrstnikom. Pri sevniški šoli so pozdravom dodali pošto iz vseh štirih podružničnih šol. Danes krene pošta iz Bo Stanja proti Mirenski dolini, kjer jo bodo jutri ob 10. uri tržiški pionirji predali pionirjem iz trebanjske občine. V soboto ob 16.40 bo osrednji sprejem zvezne štafete mladosti s pozdravi predsedniku Titu na ploščadi pred Merxom v Sevnici.
--------------------------------  J
SEVNIŠKI PABERKI
J^AVJE PLEŠE - Jutri ob 19. or„ ° v organizaciji zveze kulturnih Plesn ttacfj sevn®ce občine zanimiva Muin? prurettitev v gasilskem domu. o«.	, leden je bilo prijavljenih
skupin, večinoma folklornih, p“Pin za izrazni in športni ples. fciii ho spremljala republiška • izbira najboljše za osrednjo Btež’ prireditev konec maja v
vili med tednom, ne le konec tedna. Tako so se akcije udeležili iz skupnih služb „Lisce”, osnovne šole Ane Gale, Jutranjke, Jugotanina in celo Šmarja, kjer imajo že tako in tako polne roke dela z napeljavo telefona.
^Košare SO DOSLUŽILE -ljJC?0Va pekama bo poslej razvažala Sta V novih plastičnih zabojih, .ate iz • šibja so inšpektorji že JjPr*jazno gledali, saj jih je stalno h“do zdelalo. Drobna pjev°hitev^omogoča bolj higienski
^lisjak\ li
jaku
^ELAJO TUDI MED TEDNOM
vnen, razvlečen. Poglavitno je, da ** oh? 5* PoiHa. Prenekatera skupina oča za delo tudi ob popoldne-
— Očitno običajni prostori za sestanke za vse niso več dobri. Občindco mladinsko vodstvo je namreč konec tedna sklicalo enega od odborov kar v salonu hotela.
Vodja vzdrževanja v krmeljski Metalni in predsednik krajevne konference SZDL JANEZ MOČAN po obsežni politični akciji v krmeljski KS ravno tako ne dvomi o uspehu referenduma. MIRKO ZUPAN iz istega kolektiva ob tem dodaja, kako bi morebitni neuspeh zavrl načrte vse ‘doline. Ravno tako izražata potrebo po gradnji večnamenskega objekta pri šoli. Za njegovo gradnjo bo, razumljivo, potrebna še dodatna akcija. Načrti so ‘narejeni. Podobno, kot so v Krmelju postavili že mnogo objektov, bodo tudi pri tem sodelovali z udarniškim delom. Za Metalno bi tak objekt lahko bil vzorčen prototip za nadaljnjo proizvodnjo.
O razumevanju in volji ljudi za nadaljevanje programa gradnje cest govori tudi predsednica krajevne konference SZDL Šentjanž JOŽICA RAU. ,,Ne gre več za prepričevanje da ali ne. Ugodno vzdušje lahko človek povzame že po otrocih, znanih po njihovi neposrednosti. Še ti se namreč pogovarjajo o referendumu, kjer bodo sicer glasovali odrasli. ‘Predsednik sveta KS Šentjanž ALOJZ FLAJS ravno tako z velikim optimizmom govori o tem samoprispevku. „Cesta do Krmelja je bila prvi objekt iz starega programa. Vidimo, koliko pomeni. Imamo še stare obveznosti • in načrte. Složno jih moramo uresničevati naprej, uspeh ne more izostati.
Tudi na drugem koncu občine ne manjka poleta. Tajnik krajevne konference SZDL Studenec FRANC KOS pravi: ..Razpisali’ smo 2-odst. stopnjo samoprispevka od delavcev, ker sicer premalo zberemo. Tako bomo le zložili od 1,5 do 1,8 milijona dinarjev. Cesta od Impoljce do Studenca kar kriči po razširitvi nepreglednih ovinkov, zaželen bi bil kajpak tudi asfalt. Zbranih je že precej obveznic in obvez za prostovoljno delo. Vse ‘torej ne bo le samoprispevek.”
LADISLAV ZGONC iz Češnjic dobro pozna vse gospodarje, saj vsako jutro odvaža mleko. „V nedeljo, 13. aprila, smo imeli zelo dobro obiskan zbor krajanov,“ opisuje zanimanje ljudi za načrte krajevne skupnosti ■ Primož. ,3 samoprispevkom zbrani denar bi radi namenili za ceste in telefon. Želimo, da bi delavski avtobus vozil od Impol do Primoža. Naši krajani so ‘bili vedno složni pri skupnih akcijah, prepričan sem, da bo tako tudi na nedeljskem referendumu.” A. ŽELEZNIK
Prvi maj na Lisci
Skupna proslava delavskega praznika in OF — Tisoč pohodnikov vrh
na
Lisca je globoko vtkana v zgodovino naše revolucije. Spomnimo naj se na prvi sestanek novega politbiroja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita leta 1938. Lisca pa je tudi dobro obiskana izletniška točka. Družbenopolitične organizacije sevniške občine že nekaj let skupno proslavljajo dan OF in 1. maja na tem vrhu. Zadnji čas društva in organizacije spodbujajo akcijo „Tisoč pohodnikov na Lisco.”
Tudi tokratna osrednja slovesnost bo 1. maja ob 10. uri pred domom. Predvidoma bosta sodelovali delavska pihalna godba pri sevniškem gasilskem društvu in godba iz Mengša. Recitirali bodo člani Odra mladih in skupina osnove šole Sava Kladnika, ženski pevski zbor Jutranjki-nega tozda Orlica iz Brežic, zbor deklet Rega-rega (Krmelj-Šent-janž), oktet Lovskega društva iz Studenca in boštanjska-folklorna skupina. Slavnostni govornik bo predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Posavja Marjan Marki. Podelili bodo občinska priznanja OF in sindikalne znake.
Občinska zveza za telesno kulturo je za to priliko razpisala številna športna tekmovanja: v krosu za vse starostne skupine, vlečenju vrvi in odbojki. Prijave športnih ekip zbira občinska tclesnokulturna skupnost.
Planinci in sindikalne organizacije pozivajo k čimbolj množičnemu pohodu na vrh. Do Krekovega bodo iz Sevnice vozili avtobusi od 6. do 8. ure. Prireditelji računajo vsaj na 1.500 udeležencev.
\ •"	V	«,	,k	•	^	i v V • * T "l *
Neusmiljen lov za devizami
Organizacije združenega dela se zavedajo stabilizacije, samoupravne skupnosti pa še ne
Na seji občinske konference SZDL, ki je bila pretekli teden v Trebnjem, je tekla beseda predvsem o nalogah te najštevilnejše
/Inl-lknnAmtltfl Atln AI><Win»nnlL a*a	n	.1	  !__ 1_	_
družbenopolitične organizacije pri izboljševanju gospodarjenja, pa ....................................anov	za	naslednje	srednjeročno
tere še zdaj niso sprejele stabilizacijskih programov. To dejstvo
tudi o nalogah pri pripravljanju planov: obdobje.
Medtem ko so stabilizacijo	združenega dela, pa ni tako v
resno vzeli v večini organizacij	samoupravnih skupnostih, ka-
in pa nujnost doslednega ter neizogibnega izvajanja ukrepov
1	re	bel	jani	„za” ceste
Krajani KS Trebelno bodo glasovali za boljše ceste				
27. aprila, na dan osvobodilne fronte, bodo v trebeljanski krajevni skupnosti spravili pod streho svoj prvi referendum za krajevni samoprispevek. Za referendum je vse pripravljeno, saj po vaseh že visijo plakati, ki ga oznanjajo, kaj več propagandnega gradiva pa skorajda ne potre-
bujejo. Trebeljanjske poti in ceste, ki tega imena skoroda ne zaslužijo, so namreč tako slabe, da menda ni treba pojasnjevati, kako potrebne so popravila, asfalta itn. Denar, ki ga bodo
USK
nost ne vodi nobena avtobusna proga. Seveda so potem tako oddaljene od nas tudi trgovine, uradi, zdravnik.”
Srečko Krese, delavec v IMV, doma iz Bitnje vasi: ,,Če kdo, potem vemo delavci, ki se vsak dan vozimo na delo, kakšne so naše poti. Še tako trden avtobus se na njih kaj kmalu razmaje in uniči. Zato nobeno avtobusno podjetje ni hotelo tu vpeljati redne avtobusne proge. Ko pa bo asfalt, avtobusna proga bo! Zato ni nobenega dvoma, da pri nas referendum ne bi uspel. Vsi bomo dali svoj glas „za”.
Franc Krivic, upokojeni mizar iz Češnjic:	..Referendum	bo
uspel, to sploh ni vprašanje. Prav tako pa bodo krajani radi
prispevali še prostovoljno delo, dodatna sredstva. Te slabe poti, po katerih uničujemo svoja vozila, nam že vsem presedajo!” Leopold Zore: ,.Nikoli ni prepozno za take akcije, zato
Trebeljani zbrali s samoprispevkom, bo namreč ves porabljen za ceste.
Tudi krajani sami so že pripravljeni na referendum, tako da je ta skoraj že opravljen. Prav vsi, s katerimi smo se te dni
pogovarjali, so nam povedali tako, kot da ni nobenega dvoma, ali bo referendum uspel ali ne.
Olga Starič, gospodinja in kmetica iz Bitnje vasi; , .Samo da bodo ceste boljše, potem se bo tudi nam življenje obrnilo na bolje. Zdaj smo odrezani od sveta. Do prve avtobusne ali železniške postaje imamo dve uri hoda, saj v našo krajevno skup-
tudi zdaj ni, čeprav je res, da bi se za tak način reševanja naših problemov odločili že prej. Žal pa je bilo premalo aktivnih v krajevnih organih, kar pa se bo verjetno spremenilo. Zdaj so namreč vsi za referendum, zato je bitka za samoprispevek praktično že dobljena.”
Stane Vrščaj: „Kar malo sram me je bilo, ko sem pomislil, od kod sem doma. Kajti tako slabih poti zlepa ne vidiš. Malce je krivo to, ker smo bili slabi gospodarji, malce to, da se ne znamo zmeniti hitro in učinkovito. Toda zdaj je nujno, da referendum uspe, in tudi bo uspel, saj vsi stojimo za odločitvijo sveta krajevne skupnosti.”
za učvrstitev gospodarjenja terjata, da se to spremeni. Zato je povsem razumljiva zahteva, ki je bila izrečena na konferenci, da bo treba zaostriti samoupravno odgovornost, hkrati pa še naprej skrbeti, da bodo ta prizadevanja postala last vseh delovnih ljudi.
V razpravi so poudarili, da bo treba še bolj kot doslej nadzirati rast cen, ki v nekate-
rih primerih vrtoglavo naraščajo. Nekateri pa so stabilizacijo
razumeli tudi kot brezkompromisen lov na devize in se že dogaja, da zahtevajo plačila v tuji valuti. Tu bo treba ohraniti enotnost jugoslovanskega trga in dinarski način plačevanja, saj
tako izkoriščanje konjunkture za nekatere izdelke nikak
cor ni upravičeno.
Tudi pri pripravi planov za naslednje srenjeročno obdobje se v dobršni meri zatika, saj mnoge delovne organizacije in
skupnosti še niso poslale svojih alc
predlogov. Vse to zapleta pripravo planov in hkrati dodatno obremenjuje delavce, ki delajo na teh nalogah. O tem bomo v eni izmed naslednjih številk še obširneje poročali.
Na seji so sprejeli tudi sklep o podelitvi občinskih priznanj OF, ki jih bodo prejeli: Marija Dežman z Mirne, Anton Zidar iz Mokronoga, Slavka Peruš iz Dolge njive pri Šentlovrencu, Peter Šemrov z Mirne in Aleksander Grabnar z Mirne.
'A
STABILIZACIJA: NE BO VEC NOGOMETA
V okviru stabilizacijskih prizadevanj bodo v Industriji gradbene keramike v Račjem selu ukinili igranje nogometa med malico (res
so ga igrali samo med V, Ter se je te zgodi-
malico/j, lo, da so si igralci polomili noge. Potem pa so bili na bolniški in niso mogli prispevati k uspehom tega kolektiva, tal predvsem na
športnem področju, ker ima ko' * -
olektiv na gospodarskem ^dve stari milijardi izgub.
OČIŠČEVALNA
AKCUA
Za soboto, 26. aprila, pripravljajo v krajevni skupnosti Šentrupert veliko očiščevalno akcijo, v kateri bodo sodelovali tudi mladinci, člani osnovnih organizacij z Mirne in Šentruperta. O akciji bomo na trebanjski strani še poročali, seveda če bo udeležba na njej dosti velika, o čemer pa organizatorji ne dvomijo.
SPREJEM ZA ŠTAFETO MLADOSTI
Štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu bo tudi letos potovala skozi trebanjsko občino. Osrednja prireditev ob njenem sprejemu bo 26. aprila ob 14.45 v trebanjskem parku, kjer bo tudi kulturni program.'Potem bo nadaljevala prit proti Mirni, Šentrupertu' in Mo-
itp<
kronogu, pri Pijavicah pa jo bodo trebanjski mladinci
predali mladim iz sevniške ^občine-___________________________ j
IZ KRAJA V KRAJ
VRNIL SE JE POLEPŠAN -Velikokrat smo že pisali o trebanjskem avtobusnem voznem redu, nazadnje celo o tem, da je čez noč zmanjkal. Ker ni bilo nobenega glasu, kaj je z njim, smo nazadnje mislili, da ga nikoli več ne bo nazaj.
Končno pa se je pred nekaj dnevi vrnil nov in krepko polepšan, celo
črk in številk mu nič ne manjka. Ko bo zraven postavljena še malo lepša avtobusna postaja, bomo lahko rekli, da se trebanjsim avtobusnim potnikom dobro godi.
KMALU REGISTRACIJA
Vzgojno-izobraževalne organizacije, v kateri so po integraciji združene trebanjske osnovne šole in druge izobraževalne ter kulturne ustanove, sicer še niso registrirane kot delovna organizacija, zato pa delo pri njih organizaciji ne preneha. Za te dni spet napovedujejo sejo sveta VIO, na kateri bodo obravnavali trimesečno poročilo, statut VIO in	samoupravno organiziranost.
Tudi postopek za registracijo pri gospodarskem sodišču že poteka.
SPET TI CESTAR1JI -Ta rubrika skoraj ne bi bila popolna, če ne bi nič pisali o cestarjih. Zdaj ga sicer niso nič polomili, ker je krivua verjetno v tem, da imajo preveč dela. Gre za asfaltiranje poti v krajevni skupnosti Svetinje. To se
nO VnriatnA »mrlnLl#. A!— .J _	1___ .
krajevni skupnosti spet nadaljevali, bodo seveda morali pripeljati mehanizacijo nazaj. Baje je to nekakšno varčevanje ali kaj.
KAJ PA SNEG? — Seveda to ni zgodbica o spomladanskem snegu. Gre za to, da na Čatežu nameravajo postaviti smučarsko vlečnico v okviru njihove zamisli za nekakšen rekreacijski center. Pojem pa bodo morali verjetno dobiti kje fe alpske zime, kot je duhovito rekel naš dopisnijc, ki se je spotaknil ob gradnjo smučarskih središč na Dolenjskem. .
VARČUJEJO Z VODO - V trebanjski gostilni Grmada, ki je sicer med solidnejšimi lokali v
Trnkn!»m	1___ ,
Trebnjem, se vedejo tako, kot da bi * ’edno.......................-
bo verjetno zavleklo tja do konca maja, ker so morali cestarji dela v
še vedno primanjkovalo vode. Solata, ki ti jo postrežejo, je namreč tu in tam še obložena s peskom. Lahko
svetinjski krajevni skupnosti prekiniti in stroje prepeljati na drugo delovno mesto. Ko bodi; dela v tej
aženaspes pa, da je to nekakšno brezplačno
bi * ‘	- - -
brušenje" zob, katerega učinek sicer ni viden, zato pa ga je tem boli slišati.	J
TREBANJSKE NOVICE
mii
L- iXJLA.
tedens«^l
Četrtek, 24. aprila - Jurij Petek, 25. aprila - Marko Sobota, 26. aprila - Zdeslav Nedelja, 27. aprila - Ustanov. OF Poneacliek, 28. aprila - Vito Torek, 29. aprila - Katarina Sreda, 30. aprila - Robert Četrtek, 1. maja - Praznik dela Petek, 2. maja — Boris Sobota, 3. maja - Filip Nedelja, 4. maja - Florjan Ponedeljek, 5. maja - Angel Torek, 6. maja - Judita Sreda, 7. maja - Gizela Četrtek, 8. maja - Dan Rdežega križa
LUNINE MENE
30. aprila ob 8.35 ščip 7. maja ob 21.50 - zadnji krajec
BRESTANICA: 26. in 27. 4. francoski barvni film Sorodnik, sorodnica. 3. in 4. 5. nemški barvni film Grške smokvice.
BREŽICE: 25. in 26. 4. ameriškil barvni film Osamljeno srce narednika Peperja. 27. in 28. 4. angleški barvni film Posilstvo. 29. in 30. 4. jugoslovanski barvni film Vrnitev odpisanih. 2. in 3. 5. ameriški barvni film Konvoj. 4. in 5. 5. danski barvni film Doživetja inšpektorja
vožnje. 6., in 7. 5. francoski barvni film Vse življenje je pred tabo.
ČRNOMELJ: 24. 4. ameriški film Izkušnje prve ljubezni. 25. in 27. 4. francoski film Pojdi k mami - očka dela. 26. in 27. 5. jugoslovanski film
Pojem podnevi, pojun ponoči. 29. 4. ameriški film Sladka mala. 1. in
4. 5. ameriški film Vojakova vrnitev.
2. in 4. 5. angleški film Bagdadski lopov. 6.	5.	jugoslovanski	film
Izdajalci - vojni zločinci. 8. 5. jugoslovanski film Nacionalna klasa do 785 ccm.	V
KOSTANJEVICA: 26. 4. italijanski film Mesto v peklu. 27. 4. hongkonški film Zadnja igra smrti. 30. 4, italijanski film Zbogom in konec.
KRŠKO: 26. in 27. 4. jugoslovan-skičfilm Novinar. 30. 4. jugoslovanski film Beštijc. 1. 5. jugoslovanski film Človek, ki ga je potrebno ubiti.
3. in 4. 5. ameriški film Paul Carsy sc opravičuje. 7. in 8. 5. ameriški film Kitajski sindrom.
MIRNA:	26.	4. film Grške
smokvice- 3. 5. film Doživljaji čistilca oken.
MOKRONOG: 26. in 27. 4. francoski film Madan Clod. 3. in 4.
5. hongkonški film Brusli proti supermanu.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 25. do 27. 4. domači barvni film Peklenski otok. Od 28. do 30. 4. ameriški barvni film Smešna ljubezen v New Yorku. Od 2. do 4. 5. hongkonški barvni film J unak divjine. Od 5. do 7. 5. italijanski barvni film Žena devica. 8. 5. domači barvni film Trofeja.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 24. do 27. 4. italijanski film Škandal. Od 28. do 30. 4. nemški film Zaklad španske galeje.
RIBNICA: 26. in 27. 4. slovenski barvni film Krč. 3. in 4. 5. italijanski barvni film Bitka za Maret.
SEVNICA: 25. 4. ameriški barvni film Intcrioris. 26. in 27. 5. film Briljantina. 30. 4. jugoslovanski barvni film Pokonci delfina.
SLUŽBO DOBI
MLADO SPRETNO DEKLE ZAPOSLIMO v cvetličarni „Amaryllis” na Dolenjski cesti 41 v Ljubljani. Imamo tudi sobo, če jo potrebujete.
FRIZERSKO POMOČNICO išče salon FRANJA, Novo mesto, Maistrova 7, tel. (068) 23-745.
NARODNOZABAVNI ansambel vabi k sodelovanju orglarja. Preskrbljeno stalno igranje. Ponudbe pod šifro „DOBRO PRIJATELJSTVO”.
SOBOSL1KARJA - PLESKARJA sprejmem. Dvido Hren, tel. 22-437.
FRIZERSKO UČENKO sprejmem takoj ali po dogovoru. Frizerski salon „Slavka”, Drska 53, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno enosobno stanovanje z vso uporabo, mlademu zakonskemu paru brez otrok. Plačilo za eno leto v naprej. Naslov v upravi lista. (1502/80).
SAMSKEMU ODDAM opremljeno sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
POSLOVNI prostor v Črnomlju, trofazni tok, voda, nujno iščem. Plačam dobro. Iščem tudi sobo ali enosobno stanovanje za samskega moškega. Boštjan Krže, Locka 24, Črnomelj.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Tcppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 600 din ali 32 ameriških dolaijcv oz. 55 DM
din - Za inozemstvo (oz. ustrezna drui
(oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. .1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603—30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p.. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto. Glavni trg 5, p. p-. 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokop isov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZ.P Dolenjski list, Novo mesto bi jan a.
Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Lju-
Naslov v upravi lista. (1497/80).
PRODAM FORD C'apry 1500, letnik 1970, registriran do aprila 1981. Silvo Žonta, Potov vrh 4.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976 in TAM 2001. Nemanič, Podgrad 28 Stopiče.
PRODAM Z 101, letnik 1977, registrirano do aprila 1981. Informacije na tel. (068) 72- 206 popoldan.
BMW 1502, letnik 1976, ugodno prodam. Tel. 25-879 po 14. uri.
ZASTAVO 750 LC, staro 6 mesecev, prodam. Mlinarič, Sevnica, Kvedrova 3, tel. 81-345.
PRODAM Z 101. Jože Gazvoda, Črmošnjice 58, Stopiče.
PRODAM dobro ohranjen BMW 1802, letnik 1972. Vse informacije po tel. (068) 7 1 302.
UGODNO PRODAM R 4 starejši letnik, obnovljen v dobrem stanju, registriran do 12. 12. 1980 z rezervno mašino in menjalnikom, poleg še več rezervnih delov. Informacije na tel. 61 083 Fanika do 14. ure.
PRODAM kombi Moris 1600 ccm, letnik 1970 dobro ohranjen, komplet opremljen za kampiranje s baldahinom. Mijo Gunjilac, 68281 Senovo, tel. (068) 75-375.
PRODAM Z 101 Luxe, letnik 1977. Naslov v upravi lista. (1479/80).
PRODAM SIMCO 1005 LS, letnik 1977, prevoženih 52000 km, (metalno modre barve), garažira-
:), garaž
no^ Jožefa Butara, Mirna 140.
eupper C-Informacije na tef. 23-961.
PRODAM mini eupper GT 1275.
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista. (1495/80).
IŠČEM OPREMLJENO SOBO v Novem mestu. Zora Miljanovič, Cankarjeva 13, Novo mesto.
TAKOJ DAM V NAJEM v Dol. Toplicah sobo (6x5 m) z garažo v hiši za pet let moškemu ali za nedoločen čas (brezplačno); v poštev bi prišla manjša pomoč pri niši. V stavbi so sanitarije, elektrika in voda. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite pod šifro ..PREOBREMENJENOST”.
MLAD ZAKONSKI PAR IŠČE enosobno stanovanje v Novem mestu. Milena Bdeir, Laze 19, 68323 Uršna sela.
Motorna vozila
PRODAM ZASTMVO 750, letnik 1972. Anton Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
PRODAM novega fička. Informacije na tel. 21-719.
PRODAM MOSKVICA, letnik 1976 november. Koštialova 28, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 126 P, letnik 1977 in zastavo 750 lux, letnik 1976. Stanko Zupan, Veliki Ban 1, Šentjernej.
PRODAM karamboliran Wartburg caravan, star dve letu Informacije na tel. 21 864 od 18. do 20. ure.
PRODAM dobro ohranjen R 8 S, letnik 1970, cena 2700 din.
PRODAM Z 750, letnik 1971. Vel. Brusnice 20 a, Kerin.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974, november, prevoženih 55000 km. Drago Jordan, Srebrniče 18.
TRODAM AMI 8, letnik 1973, registriran do aprila 1981. Drago Primc, Brod 36, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, karamboliran, motor 20.000 km po generalni. Naslov v upravi lista. (1480/80).
PRODAM R-4, letnik 1979, prevoženih 12.000 km. Naslov v upravi lista. (1481/80).
UGODNO PRODAM Z 750, letnik
1971, zelo dobro ohranjeno, registrirano do septembra, po nizki ceni Milan Gliha, Dolga njiva 6 pri Šentlovrencu.
PRODAM LADO 1200 ccm, letnik
1972, prevoženih 85.000 km. teL 22-013.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Cena po dogovoru. Slavko Legan, Ajdovec 9, Dvor.
AUDI 100 LS, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za manjši avto. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1977, in Z 101, neregistrirano. Dukič, novi blok 1, Straža.
UGODNO PRODAM Tomos avto-matik, novi tip. Rajko Henigman, Cesta komandanta Staneta 32, Novo mesto, tel. 21-869.
UGODNO PRODAM avto Škodo Š 100. Janez Primc, Zalog 4, Novo mesto.
PRODAM FIAT 1300, letnik november 1977. Ivo Ivkovič, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1973. Informacije: Gor. Gradišče 5, Šentjernej.
MERCEDES 14-13 kiper prodam. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Alojz Salmič, Leskovec 226 pri Krškem.
PRODAM NSU1200 C, registriran do 19. 6. 1980. Drganc, Jurka vas 31, Straža.
PRODAM traktor Steyr (15 KM) in 5 let staro, 7 mesecev brejo kravo. Ogled v soboto in nedeljo. Franc Zvar, Dol. Leskovec 64, 68280 Brestanica
UGODNO PRODAM R 6, letnik 1970, v dobrem stanju. Branko Vodopivc, Dolenja vas 37, 68270 Krško.
BMW 1602, letnik 1975, ugodno prodam. Haralovič, Globočice 10, Kostanjevica na Krki.
PRODAM Z 101, staro šest let, garažirano in dobro ohranjeno. Milorad Mandič, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
PRODAM DIANO, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 71 814, Bojan Čučnik, Orehovec 29, 68311 Kostanjevica na Krki.
UGODNO prodam brezhiben R-8. Iskra Marjan, Dvor 73.
PRODAM
UGODNO PRODAM varilni aparat Gorenje Varstroj (135/145 A 220/380 V). Pavlin, Dol. Krono-vo 27, Šmarješke T oplice.
PRODAM skoraj novo traktorsko prikolico. Derganc, Potok 17, 68351 Straža.
PRODAM športni (avto) voziček. Tel. 24 320, Rozman, Majde Šilc 22/7, Novo mesto.
PRODAM AZ PANJII, prazne, po ugodni ceni. Mirko Moravec, Mali Ncrajec 4, Dragatuš.
PRODAM harmoniko Železnik Be, Es, As duri ali zamenjam za Ha, e, a dure in škodo 1000 MB tudi po delih. Požcs, Kamni potok, Trebnje.
PRODAJAMO 50 dni stare piščance. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM obračalnik zaBCS. Franc
Avguštinčič, Vrlitrebnje 14, 68210 Trebnje.
PRODAM otroško kolo in pomivalno mizo. Naslov v upravi lista. (1498/80).
CENEJE PRODAM novo stoječo cisterno za olje 2000 1. Izdelava v Ribnici in moped APN 4 brzine, ni potrebna registracija. Informacije in ogled pri Mišjak, Regerča vas 35.
PRODAM obračalnik za seno s priključitvijo na kosilnico BCS. Jože Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog.
PRODAM DVA KOMPLETNO UREJENA AKVARIJA, že vgrajena v omarico. Informacije po tel. 23-213.
PRODAM poceni več ton sena (2 din kilogram). Cvelbar, Šmarjeta
HARMONIKO, klavirsko, 80-basno, skoraj novo, prodam. Manja Kocjančič, Koštialova 10, Novo mesto.
PRODAM 5.000 kg kvalitetnega sena. Mitja Berce, Slepšek 6,
— Mokronog..
UGODNO PRODAM malo rabljeno otroško previjalno mizo (Chico). Informacije na teL (068) 23-548, popoldne.
PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjeno dnevno sobo višine 2 m, Andrej Jakše, Drska 44, Novo mesto.
PRODAM obračalnik Sonce, slamoreznico, vinsko kad (1200 1), 1 kubik hrastovih plohov. Mirna peč 8.
PRODAM dobro ohranjen električni štedilnik in plinski posebej. Prodam tudi dobro ohranjeno mizo s štirimi stoli ter tapiciran obešalnik. Tel. 25-734.
12 - 13 - 14 - 15 in 16-colske gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana-Rakov-nik.
PRODAM večjo količino moralov ali remeljnov. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
PRODAM 20 A Ž čebeljih družin v zelo dobrem stanju, zaradi ostare-losti in preutrujenosti Jože Muren, Podlipa 23, Dvor pri Žužemberku.
PO UGODNI CENI PRODAM klavirsko harmoniko Hohncr, 120-basno. Ogled vsako popoldne, Jani Tomšič, Dobe 23, Kostanjevica.
PRODAM GRABLJE SONCE BAUT za konjsko vprego in traktor v dobrem stanju, Karel Piletič, Dol. Stara vas 31, Šentjernej.
PRODAM kosilnico za traktor Ursus 335, skoraj novo, in kabino za traktor Zetor. Matija Filak, Griblje 69, Gradac (Bela krajina).
PRODAM nemško ovčarko z rodovnikom, staro 8 tednov. Oče Hanko v. Arminius, mati Denisa Haelleas. Dvoračck, Šišenska 9, Ljubljana, tel. 555-678.
PRODAM ojačevalec in kitaro. Naslov v upravi lista. (1494/80).
PRODAM debla gaber, akacija za drva in malo rabljeno jogi ležišče. Olga Špilar, Šegova 10 (Drska), Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Miilorad Mandič, Zagrebška 6 a, Novo mesto.
-RREKLfCI^
SLAVKO KOZOGLAV iz Šentjošta 2, Stopiče, opozarjam MARIJO SLAK v Brezov log 45, Novo mesto, da v najkrajšem času prekliče neresnične besede, drugače jo bom sodno preganjal.
RUDI HRASTAR iz Metlike, ul. XV. brigade 27, preklicujem trditve, ki sem jih izrekel o Mariji Babič iz Metlike, Zupančičeva št. 2 kot neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe.
KRISTINA OBŠTl-.TAR, Brezovica 15, Šmarješke Toplice, preklicujem vsako prodajo premičnine in neprimičnine.
BELCIJAN, GRMEK, BOBNAR, opozarjamo vse, da ne bodo kupovali kakršnokoli premičnino ali nepremičnino od FRANCA RIŽNARJA iz Dobrniča 34 toliko časa, dokler ne bo končana zapuščinska razprava po pokojni DRAGI RIŽNAR.
OPRAVIČUJEM SE TOV. MO-HARJEVI iz Krke 28, Novo mesto, za neljubo pomoto. JANEZ
OBVESTI LA \
VALILNICA NA SENOVEM OBVEŠČA STRANKE, da bomo začeli prodajati 1 leto stare kokoši od 28. aprila dalje, rjave in grahaste nesnice pa od 10. maja dalje. Vse kokoši so domače hranjene in še dobro nesejo. Dobijo sc vsak dan od 7. do 19. ure. Rejce piščancev pa obveščamo, da še valimo do junija. Se priporoča Mijo Gunjilac, valilnica 68281 Senovo, tel. (068) 75-375.
V NAGROBNE SPOMENIKE VGRAVIRAMO NAPISE. Naslov v upravi lista. (1496/80).
KUPIM
KUPIM manjši kiper tovornjak, nevozen. Haita, Sela 16, 68310 Šentjernej.
KUPIM tricikel z nizkimi kolesi, pogon na obe kolesi. Lahko samo pogonska osovina. Franc Župan. Javorovica 2, 68310 Šentjernej-
RAZNO
ZDOMEC, STAR 45 let, prijateljico staro od 30 do 42 let. Poroka ni izključena. Ponudbe s sliko pošljite pod šifro „SREC-NO”.
rnmsm
JANEZ KUKMAN praznuje 23. aprila 70. letnico in 34. obletnico poroke. Vse lepo mu želimo vsi prijatelji in prijateljice, enako tudi njegovi ženi Nežki. Gradenje 8. Šmarješke Tonlice.
DRAGEMU SERGEJU SEKAČU iz Kettejevega drevoreda iskreno čestitamo za 60. rojstni dan ter mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Zena Malka, Ivanka z družino, Oprešnikovi in Kovačevi iz Goriške vasi.
Iskreno se zahvaljujem kolektivu „Iskre” Mokronog, še posebno tovarišema Vitman in Pleskovič za izredno razumevanje ter moralno in materialno pomoč, ki sojo izrazili moji ženi od dne, ko sem se ponesrečil. Vinko Ahlin, ZRI Ljubljana.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Brežicah (centralna, telefon, velik vrt). Ponudbe pod: Grčar, Ljub-Ijana-Polje, Cesta 5/9.
PRODAM manjše dvosobno stanovanje v bližini Trebnjega. Takoj vseljivo. Naslov v upravi lista. (1493/80).
PRODAM zazidljivo parcelo v Beli cerkvi. Šifra „13 arov”.
V MOKRONOGU PRODAMO najboljšemu ponudniku hišo št. 171 (7x8) z vrtom 311 m2 (20 SM) in gozd v Konopen dolu (2,5 ha listavcev - 7 SM). Lovrenčič, Ljubljana, Tavčarjeva 1, tel. (061) 323 - 376.
PRODAM smrekov gozd na Sušici pri Muljavi. Naslov v upravi lista. (1499/80).
PRODAM večjo njivo z nekaj gozda poleg glavne ceste pred Podzemljem. Primerno za zdomce. Naslov v upravi lista. (1500/80).
PRODAM stanovanjsko hišo primerno za vikend s sadnim vrtom. Naslov v upravi lista. (1501/80).
V času od 10. do 17. aprila so v novomeški porodnišnici rodile — Jožefa Kuhar iz Velikega Mraševega Tomaža, Stanislava Lah iz Dolnjih Jesenic - Jožeta, Irena Zoran iz Vrbovca - Alenko, Marija Gorenc z Rake -	Tomaža,	Lidija	Žalec	iz
Črnomlja — Simona, Vera Strahinič iz Fuijaničev - Zorana, Ana Vidmar iz Šmihela - Alojza, Nevenka Hočevar	iz Slepška -	Danijela,
Anica Kmet iz Podgozda - Andreja, Jožica Može iz Gabrja - Heleno, Zdenka	Tramte	iz Ragovega	-
Sabino, Milena Butara iz Tomažje vasi -	Natašo,	Sonja	Petje	iz
Trstenika - Gordano, Božica Fran-kovič iz Tuševega dola - Mitja, Branka Zadravec iz Gorenje Straže ‘
- Vanjo, Stanka Strmec iz Šentlov-renca - Natašo, Anica Noak iz Repč - Dejana, Jožica Kolman ti-Dolenjskih Toplic - Renato, Marijal Petrovič iz Regerče vasi - Gregorja
Zdenka Orel iz Žužemberka -Majo, Jelka Dular s Sela - Jerneji Biserka Žiberna iz Krškega - Hi«1 Mirjana Gorše iz Bubniarccv ' Marjana, Zdenka Kasun iz Pribance
- Danijelo, Kristina Rožman >* Učakovcev - Simona, Neven1" Rožman iz Fučkovcev - Mihael«' Vida Kocjan iz Butoraja - Maj<" Ana Perpar iz Dolnjega Globodola Mateja, Štefka Krevs iz Regerče va(
- Katjo.
ČESTITAMO1
ZAHVALA
Tiho in skromno, kakor je živel, se je od nas poslovil najin sin, bratec, vnuk in nečak
KLEMEN JANŽEKOVIČ
roi. 21.4. 1979 iz Novega mesta
Od njega smo se poslovili tiho v prisotnosti njegove družine v petek, [8. 4. 1980 na pokopališču v Ločni. Hvaležni smo za vsak blag spomin na njega in za vsako iskreno sožalje, v teh hudih dneh so nam stali ob strani številni znanci, sosedje m prijatelji, posebna hvala družim Rovan. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom kirurškega oddelka Novo mesto in ostalemu osebju intenzivne nege, prav tako pa tudi duhovniku za opravljeni obred.
V neizmerni žalosti: ati, mamica, sestra Nina, obe stari mami, dedek in vse ostalo
sorodstvo
Novo mesto, Ptuj
Če oko te res ne vidi vedno ljubi te srcc in po smrti te ljubilo bo nase žalostno srce
ZAHVALA
V 58. letu starosti, nas je tragično in nepričakovano zapusti1 naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in boter
ANTON VIRANT
iz Stare vasi 10 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom Hočevarjevim št. 5, Hočevarjevim št.
9 in Banovim ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in tolažili, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu in sindikatu 1MV ter delovni organizaciji Konfekcije Novoteks. Hvala kaplanu Andreju za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Tone in Darko, hčerki Jožica in Anica z možem ter Danica z dnižino, brata Ivan in Franc ter sestre Pepca, Lojzka, Tončka, Marija in
ostalo sorodstvo Stara vas, 18. april 1980
Št. 17 (1602) 24. aprila
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke in stare mame
ZORE
HRASTAR
s Cvibelj pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas v najtežjih trenutkih tolažili, darovali pokojni cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Zahvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, posebno dr. Ostojiču, ki ji je v tej kruti bolezni lajšal bolečine. Prav lepo se zahvaljujemo godbi in pevcem za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
JERNEJ
BRATKOVIČ
iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Zahvalo smo dolžni najboljšemu prijatelju za krajšanje uric in dobrosrčnost. Za udeležbo na zadnji poti se zahvaljujemo tudi klubu Društvu upokojencev, pihalni godbi Šentjernej, pevskemu zboru Dobrava, Agrokombinat- Krško-TOZD „Meso“ za poslovilni govor, IMV za podarjene vence ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sinovi Rafko ter Marjan, Darinko in Jože z družinami, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni, nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, brat in stric
FRANC LOGAR
iz Zajčjega polja 1 pri Kočevju
Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem, vaščanom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se kolektivoma Tekstila na in SGP ,,Zidar“ iz Kočevja, ZZB, ZW1, Društvu upokojencev ter vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem in župniku za opravljeni obred. Lepa hvala Delavski goabi iz Kočevja in tov. Vrabiču za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem ftevilu spremili na zadnjo pot.
Žalujoči: sinovi Franci, Ciril, Štefan,hči Milica z možem, brat in sestre, Marija Obranovič in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Dne 14.	4.	1980	je	ugasnilo
plemenito srce naše ljube mame
JOŽEFE
VIDMAR
iz Drame
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, izrekli
za obred in šentjernejskemu zboru za zapete žalostin
Žalujoči: mož Janez, otroci z družinami, stara mama, sestra, vnuki in pravnuki
k«
ZAHVALA
Nenadoma je za vedno odšla od nas
MARIJA
BAZNIK
iz Cerkelj ob Krki
Zahvaljujemo se prijateljem in znancem, poznanim in nepoznanim in vsem, ki s<T nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osnovni šoli Cerklje ob Krki za vsestransko pomoč, župniku za lepo opravljeni obred, Šoli za prodajalce, kolektivom in organizacijam ter vsem, ki so njen prerani grob zasuli s cvetjem.
Žalujoči: njeni
ZAHVALA
Dne 8. aprila nas je v 81. letu starosti po dolgoletni in mučni bolezni zapustila naša drama mama, sestra, stara mama, teta in botra
MARIJA
KIRAR
roj. Cvelbar iz Zavinka 12 pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam nudili pomoč. Posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Sp'ošne bolnice Novo mesto ter redovnici sestri Alojziji iz Škocjan za pomoč in ^sanje hudih bolečin. Zahvaljujemo se vsem, k ste pokojno obiskovali v času njene bolezni in nas v naj to jih trenutkih
tolažili, izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje, se Poslovili od me in jo spremili na zadnji poti v njen tihi > n. Lepa ovala tudi duhovščini za obiske in opravljeni obred. ‘/sem se enkrat hvala.
Žalujoči: sin Ivan z ženo, hčerka Pepca z družino, sestre Rezka, Nežka in Pepca z družino ter ostalo sorodstvo
Zavinek, Kanada, Zameško in Osredek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE KALClC
iz Orešja pri Šmarjeti
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih karkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni nevrološkemu in septičnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarjeta, Ljubljana, Celovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE
ZAJC
iz Loške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz UJV Novo mesto, ki ste v težkih trenutkih
sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Živkoviču za ves trud pri zdravljenju ter župniku za opravljeni
obred.
ZAHVALA
Prenehalo je biti srce našega skrbnega očeta
PETRA
VESELICA
iz Puige 9 pri Adlešičih
Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo, še posebej sosedom za nesebično
Eomoč, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in govorni-om za izrečene besede, metliškim godbenikom pa za žalostinke.
Za njim žalujejo žena Anka in otroci z družinami
Žalujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil komaj v SO. letu starosti ljubljeni mož, oče in stari oče
VINKO
KRIZE
iz Občic pri Dol. Toplicah
Najtopleje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo čevljarskemu podjetju „Bor‘\ njegovim sodelavcem in sodelavkam, GG Podturn, župniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala kolektivu ,,Bor“ za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Dušan, hčerka Cvetka, hčerka Zalka s Štefanom, vnučki Boris, Mojca in Adrijana, brat Gustelj z družino in ostalo sorodstvo
Prav lepo se zahvalju znancem, ki so nam v te darovali vence in
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je zapustil v 70. letu starosti mož, očim in stric
JANEZ
GLAVIC
iz Potočne vasi
to vsem sorodnikom, sosedom in :m trenutku pomagali, izrekli sožalje.
  __ ___________ _	cvetje	ter	pokojnika	spremili	na	zadnjo pot.
Iskrena hvala kolektivu „Novoteks * in ZZB za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni župniku iz Prečne in kaplanu iz Kapitlja.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, strica
FRANCA KUŽNIKA
i cvetje in J i pot ali i posebei se zahvaljujemo za podarjene vence TOZD GG Črmošnijice, ZZB Čimošnjice, TOZD za VV Novo mesto ter Društvu upokojencev Semič. Najlepša hvala kaplanu iz Dolenjskih Toplic za izrečene besede.
Njegovi: žena Marija, hčerki Anica, Mimica z družino, sin Franci z ženo in sin Martin
Črmošnjice, 13.4. 1980
DOLENJSKI UST
:uoCin vtslt.i
breg Krke v ovinku pod mačkovsko cerkvijo, so naleteli na skrito javno odlagališče odpadkov. Kazno je, da je celo Novo mesto tja ob večerih v117 lto razne predmete. Na borih
Eden najlepših spominov iz dolgega in bogatega življenja Jožeta Tajčmana iz Bušinje vasi je vezan na sestanek funkcionarjev Osvobodilne fronte z Edvardom Kardeljem 1943 na Suhorju. Takrat je tovariš Kardelj povedal, da je, kar se pripadnosti prebivalstva Osvobodilni fronti tiče, najboljše Ljubljana, takoj za njo pa črnomaljsko okrožje, predvsem rajon Suhor. Sekretar suhorskega rajonskega odbora pa je bil prav Jože Tajčman. „Takrat mi je bilo tako lepo, da ne morem povedati,“ se spominja danes 80-letni upokojenec, ki bo na obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte v Metliki prejel občinsko priznanje OF.
Tajčman se je za Osvobodilno fronto odločil že na začetku in ji je zvesto služil ves čas in po vojni zagreto delal pri njeni neposredni naslednici Socialistični zvezi. „Pred desetimi leti sem doživel hudo bolezen in sem moral opustiti številne funkcije; bil sem ali predsednik ali tajnik Zveze borcev SZDL ali kakšne druge organizacije. Še sedaj prihajajo in me nagovarjajo, da bi še kaj debi, pa sem prestar in bolan. Vendar mi je ves čas, kar sem brez tega družbenopolitičnega dela, dolgčas. Vse življenje sem bil med ljudmi, potem pa naenkrat takole obstaneš samo do-
  a
ma...
V prejšnjih časih v Beli krajini tako rekoč ni bilo kraja, kjer ne bi poznali Jožeta Tajčmana. Kot mlad fant je priložnostno pokrival slamnate strehe, potem pa je dalj časa delal pri firmi Singer, za katero je po Beli krajini prodajal šivalne stroje ter v številnih krajih organiziral šivalne in krojne tečaje.
Za partizane oziroma Osvobodilno fronto je začel delati kmalu po ustanovitvi te organizacije. „Prvi sestanek smo im eli na Gradniku, vodil pa ga je dr. Mihelčič; po tem smo po terenu ustanavljali odbore," pripoveduje Tajčman, ki je bil sekretar suhorskega rajonskega odbora, član okrožnega odbora OF, predsednik okrožne gospodarske
komisije m vse te funkcije opravljal do decembra 1943, ko je odšel v partizane-
„Šele v partizanih sem se oddahnil. V suhorskem rajonu je bilo res samo nekaj belogardistov, so bili pa tisti, vsaj eden med njimi, toliko hujši," pripoveduje.
„ V. nekaterih vaseh ni bilo niti enega belega in tudi v Bušinji vasi je bil samo eden in prav po njegovi zaslugi sem bil nič kolikokrat v življenjski nevarnosti, moja družina je bila tarča njegovega in njegovih pajdašev besa. Kaj vse smo morali preživeti! Ko so me nekega dne spet iskali in me je najstarejša hčerka pravi čas opozorila. da prihajajo, sem skril v eno od 11-letni hčerki so s pištolo grozili in zahtevali, da pove, kje sem. Jaz pa sem bil tako blizu, da sem vse slišal. Vse so nam pokradli, živino odpeljali, niti posteljnino niso pustili Kaj vse smo prestali! Večkrat je s to sodrgo prišel tudi metliški kaplan Norbert. “
Konec vojne je Tajčman dočakal v Starem trgu, od koder se je vrnil domov, obdeloval kmetijo, potem pa je bil poverjenik pri lokalnem gospodarstvu v Črnomlju. Zftdniih dvajset let je v pokoju. Čeprav Tajčman nerad govori o svojem delu pri razvoju teh krajev, pa je ponosen na svoj delež prosvetnem domu na horju. Organiziral in vodil je tudi dela pri urejanju kakih sedem hektarjev vinogradov na Malem vrhu.
,,Priznanja Osvobodilne fronte sem seveda zelo vesel, saj vidim, da cenijo moje delo tako med vojno kot po njej, “ pravi Tajčman, ki je še posebno vesel, da je njegovo plodno življenje zgled tudi njegovim potomcem. „Lani je bila ena vnukinja izbrana za zaključno prireditev štafete mladosti v Beogradu, letos pa bo na tej prireditvi sodelovala drugi." To so hčerke tistih deklic, ki so jim belogardisti s pištolo grozili, da bi povedale, kje je njihov oče■ Tajčman je prepričan, da bi tudi vnukinje molčale-
A. BARTELJ
„JEZIKOV“
DAN NA BOHORJU
Planinsko društvo Bohor spet vabi planince in druge ljubitelje narave na pomladanski izlet na Bohor v nedeljo, 27. aprila. To bo že tretje družabno srečanje, ki ga imenujejo tudi ,.jezikov dan“. Vsak udeleženec prinese namreč s seboj pripravljen goveji ali svinjski jezik, lastnik najdaljšega, najlepšega in najtežjega jezika pa je nagrajen. Če si kdo ne more dobiti jezika, lahko ponudi za vstopnico in skupno pojedino klobaso ali kaj podobnega. Zbor bo ob 10. uri pri koči na Bohorju.
NAJVEČ ŽRTEV MED KLENI - Pomor rib v potoku Kalunderček je po besedah novomeških ribičev najbolj prizadejal klene (na posnetku), ki jih je bilo ta čas največ v potoku. Sicer so podatki o nastali škodi različni, iz njih pa se da razbrati, da je bilo žrtev morije kakšnih 10 do 15 kilogramov rib.
Cianidi morili v Kalunderčku?
Nov pomor rib pri Dobravici — Cianidi iz galvanizerske delavnice preko greznice in kanala v potok? — Delavnica ostala brez obratovalnega dovoljenja
£
Komaj se je nekoliko polegla burja ob nedavnem pomoru rib v potoku Sušica, že je v sredo zjutraj prispelo obvestilo o podobnem, resda veliko manjšem, primeru v potoku Kalunderček pri Dobravici. Potok je ostal brez znakov življenja v dolžini kar dveh kilometrov, od ceste pa vse do izliva v gojitveni potok Kobila.
Že v t"rrk ponoldnc so otroci med igro opazili, da se ribe v potoku nenavadno vedejo in hlastajo za zrakom. O tem so brž obvestili revirnega gozdarja Mirka Cekuto, ki si je zadevo ogledal nekoliko pobli-že. Naslednje jutro so ribe plavale s trebuhom, obrnjenim navzgor. Ce-kuta je o t?m obvestil šentjemejsko postajo milice, ta pa novomeško UJV in upravo inšpekcijskih služb. Vsi ti so si ogledali prizorišče
Stroj mu je zdrobil roko
in nogo
Huda nesreča v kočevskem Itasu je tudi opomin dru-__________________gim________________
Do zelo hude delovne nesreče je prišlo v Itasu v Kočevju 9. aprila ponoči 32-lctnemu strojnemu ključavničarju A. G. iz Livolda je stroj zmečkal nogo in roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Do nesreče je prišlo, ko so delali na krivilnem stroju in oblikovali pločevino za cisterne. V trenutku nepazljivosti je A. G. noga zdrsnila med valje. V, stroj mu je potegnilo najprej desno- nogo do kolena, ko pa jo je hotel osvoboditi, mu je zagrabilo še desno roko.
Nesreča se je zgodila okoli polnoči. Prejšnji dan so delavci že opravili svoje redno delo, nato pa, da bi zaradi večjih naročil čimveč naredili in čimbolj izkoristili stroj, so delali še nadure, oziroma bi bili na račun teh ur prosti naslednji dan. In pri tem j« prišlo do te hude nesreče.
Na račun večje storilnosti, norm, osebnih dohodkov in celo stabilizacije ne bi smeli ne delavci ne ostali odgovorni zapostavljati varnosti pri delu.
J. PRIMC
ČETRTA ZMAGA KOCEVCEV
Na tradicionalnem 8. kegljaškem turnirju GG, ki je bil pred dnevi na kegljišču Name v Kočevju, so prepričljivo slavili domačini. Rezultati: ZKGP Kočevje 3.491,. GG Postojna 3.035, GG Novo mesto 2.9S2, GG Brežice 2.432. Med posamezniki so prva mesta osvojili Kočevci, Rački, Stimec, Rus, Pis-
kur, Abramovič in Krapež.
RAZSTAVA IZDELKOV DVORSKE ŽELEZARNE
V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo odprli drevi ob 18. uri veliko razstavo izdelkov in drugega gradiva iz nekdaj zelo sloveče železarne Dvor pri Žužemberku. Železarna, kije delala kakih sto let (od 1796 do 1891), je bila od leta 1820 izrazito usmerjena v železo-livarstvo in do sredine prejšnjega stoletja edina na Slovenskem, ki je izdelovala predmete umetniškega liva.
GERLOVICEVA V KOČEVJU
V kočevskem likovnem salonu bodo odprli 28. aprila ob 18. uri razstavo del akademske slikarke Alenke Gerlovič. Umetnica bo v Kočevju razstavljala na posebno povabilo Likovnega salona in pokrovitelja razstave.
Med najboljšimi v nemščini
Uspeh kočevskih dijakinj na zveznem tekmovanju
Na zveznem tekmovanju v znanju nemščine v Sarajevu se je vseh pet zastopnikov iz Slovenije odlično uvrstilo. Zmagala je sicer Valacetova (Varaždin), druga je bila Berakoviče-va (ZG), tretje mesto sta si delili Slovenki Hribernik (MB) in Simec (MS), dijakinja 2.c kočevske gimnazije Marjana Benčina je zasedla odlično 4. mesto, njena sošolka Andreja Leko pa sedmo.
Profesor Alojz Mihelič je povedal, da je uspeh kočevskih dijakinj še posebno pomemben zato, ker so zaradi varčevanja prispeli v Sarajevo šele uro pred pričetkom tekmovanja. Tako sta obe nastopili utrujeni, a kljub temu dosegli odličen rezultat
novega pomora rib. Izbrali so tudi nekaj poginulih rib za vzorec, enako tudi vodo in vse skupaj poslali v analizo ljubljanskim kolegom.
Tako delavci UJV, kot inšpektorji pa se niso zadovoljili zgolj z
DRUGO IN TRETJE MESTO NOVOMEŠCANKAM
Tradicionalnega 13. Šalamunovega memoriala v gimnastiki, ki je bilo ob koncu tedna v Mariboru, se je udeležilo tudi zastopstvo novomeških telovadk. Lep uspeh sta dosegli Kavškova in Kočevarjeva, ki sta v skupni razvrstitvi zasedli drugo, oziroma tretje mesto, medtem ko je bila zmagovalka, kije' hkrati slavila tudi na vseh orodjih, Ljubljančanka Alenka Zupančič.
MOKRONOG: UKIC DALEČ PRED VSEMI
TVD Partizan Mokronog je bil v nedeljo organizator republiškega prvenstva v malem maratonu. Ob odlični organizaciji se je na 25 km dolgi progi pomerilo 31 tekmovalcev, med katerimi je po pričakovanju zmagal član celjskega Kladivarja Numan Ukič, drugi je bil Velenjčan Samu, tretji pa Vujasin iz Olimpije. Med veterani je slavi Mlinar (Vič) pred Gregorčičem (Triglav) in Kušarjem (Vič).
pri pismeni nalogi, nato pa še v konverzacij. Zanimivo pa je, da sta med preko 30 tekmovalci nastopila le dva fanta.
DALMACIJA
NAJBLIŽJA
NASLOVU
V soboto in nedeljo bodo z boji na kegljišču v Trebnejm nadaljevali prvenstvo za naslov najboljše dolenjske kegljač ice. Po prvih dveh nastopih je zanesljivo v vodstvu predstavnica novomeške Iskre Angelca Dalmacija s 785 podrtimi keglji pred Kacinovo (Novoteks), ki ima 29 kegljev manj, sledijo pa Baškovič, Poljak itd.
N. GOLF S
ogledom. Med poizvedovanjem za morebitnim krivcem jih je sled pripeljala pred galvanizersko delavnico Marije Janškovec. Kajti navzgor od kanala, ki priteka iz njene hiše, primerkov poginulih rib ni bilo več opaziti. Po razgovoru in ogledu delavnice sc je porodil utemeljen sum, da je pomor v Kalunderčku zakrivila prav malomarnost Janškov-čeve.
V,njeni delavnici namreč med glavanizerskim delom uporabljajo tudi cianide, katerih ostanki so se stekali v sifon, ta pa v betonske greznico. Kot je pokazala preiskava, pa slednja do srede ni bila še nikoli odprta, kaj šele čiščena, zato sc je njena vsebina po odtoku pri vrhu greznice zlivala v kanal, ta pa v potok.
Zaradi takšnih, dokaj utemeljenih dokazov v krivdi Janškovčevc so ji inšpektorji prepovedali nadaljnje obratovanje vse do končnih rezultatov opravljene analize. Na podlagi teh (če bodo seveda potrdili vse domneve) pa bo izdana odločba o odpravi vseh pomanjkljivosti, svoje pa bo ob inšpektorjih rekel tudi tožilec.
Škoda po prvih ocenah novomeških ribičev ni prevelika, ker gre za majhen potok, ki tudi ni gojitven.
B. BUDJA
„Gubec”
doj 'J
novi obleki
V pismu, ki ga je generalni sekretar AMZJ Vukašin Mara* poslal AMD Krško ob izbiri Krčanov za organizatorja finalnega tekmovanja za svetovno prvenstvo parov v speedwayu, je med drugim tudi zapisal:- ;
„Ko smo se odločali za AMD Krško, smo imeli v mislili vaše dosedanje izkušnje in uspehe pfl izpeljavi takšnih tekmovanj, ne nazadnje pa tudi delež vaše| društva k razvoju speedwaya.
bodo na prenov-
22. junija, ko ljenem Stadionu Matije Gubca J foškem zabrneli motorji najbolj*
ših dvojic v speedwayu na svetu, se bliža. Krški prireditelji niso zaradi tega prav nič v skrbeh. Organizacijski komite na čelu • predsednikom Silvom Gorenca je pravočasno poprijel za delo. Velika spodbuda pa jim je bila tudi novica, da pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzema predsedstvo SRS, predsednik častnega komiteja pa je Stane Potočar-
Po besedah organizatorjev je večina del že opravljenih, kar se posebej velja 1 za zemeljsko tribuno, delo mladinskih brigad, medtem ko dela pri gradnji nove betonske-tribune potekajo povsem po načrtih. Seveda p3 ob tem ne gre prezreti že prej omenjenega deleža mladih, ki so v lanskem juliju v tritedenski delovni akciji opravili kar 4.800 prostovoljnih delovnih ur. Akcija „Stadion 79“ je več kot uspela, dogajalo se je celo, da so mladi z vnemo in pridnostjo spravljali organizatorje v zadrego, saj - so vsa dela opravili rekordnem času in jim je bilo' potrebno poiskati dodatnih opravil.
Nič manj pomembne niso organizacijske priprave. Organizacijski- komite je zasedal že dvakrat, da sej sekretariata ne naštevamo, saj so vsak dan. In če k temu dodamo še zavzeto delo
ostalih odborov in komisij, ki vključujejo kar 192 članov, potem se -za končno oceno junijske- prireditve ni bati. Približno takšna ugotovitev veje tudi iz prvega biltena, ki ga je pred dnevi izdal organizacijski komite za izvedbo zagotovo največjega tovrstnega tekmovanja doslej pri nas.
Odpadki h Krki!
Odkrili skrito smetišče
Ko so nedavno tega v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec čistili
vozilo razne predmete.
100 metrih obrežja so samo drevesa štrlela iz več ton umazanije vseh-vrst.
Našli pa so razne predmete, od starih štedilnikov do školjk fičkov, vzmetnic in odpadlih jogijev, koles in steklenic ter polivinilastih posod. Celo vložene borovnice so bile med še ne razbitimi steklenimi posodami. Namesto da bi vse to občani vozili v Žabjek, kjer je uradno odlagališče takih predmetov, so si izbrali skrit kraj malo bliže in s tem popolnoma onesnažili okolje in breg Krke.
Verjetno se je neuradno smetišče polnilo več let, prvič pa so ga našli in dodobra očistili, največ s pomočjo mladih in pionirjev. Na tem kraju odmetavati železne predmete in druge odpadke je skrajno neodgovorno početje, saj s tem krajani sami Sebi uničujejo okolje. Domačini bodo poslej pazili na ljudi, ki bi hoteli tam znova umazati nabrežje reke, in bodo vsakogar tudi prijavili.
R. B.
TUDI GLEDALCI Z DOLGIM NOSOM - Množica plakatov f pretekli teden Novomeščane vabila na ogled menda edine? jugoslovanskega cirkusa družine Vargas. Plakati so obljubili le^ tigre in druge podobe iz živalskega sveta, pa tudi lepa dekleta, k** vse je pripomoglo, da je bilo med prvo predstavo pod šotoroi1 prostora le še za nekaj zraka. Otroci so ob koncu zaman sprašeV31 kje so tigri in levi, saj je od vsega obljubljenega ostala le drogiraj’ kača, od lepih deklet pa ena debeluška. Še najbolj so bili vre** ogleda trije lačni sloni, ki so pred predstavo prosto in nenevaO1 pozirali mladim Novomešč 'm, ki so jih oskrbovali s travo p** Kvalitete. (Foto: Janez Pavlin
ibzirali mladim Novomešč 'm, ki so jih o:
| Tokrat na ekranu Črnomelj
25. aprila televizijska oddaja „Nas.i kraji med seboj", v kateri nastopajo tudi F 'ilokranjci " Dolenjski list pokrovitelj nad zbir :no akcijo_
NEURADNO SMETIŠČE -Morda bo kdo prepoznal svoje predmete?!!!
Za oddajo „Naši kraji med seboj", K: bo jutri zvečer potekala v Cri.o. ju Ajdovščini hkrati,	l ljubljanska
televi? sprt ljala z neposred-trdijo
nun p organ iz;
Prebi> veže ve polpret dinjo,ti, jo, zakaj
so,
je, kot ;i, v. : nared, i o' eh mest, ki ju i skupnega iz naše zgodovine in se-nestrpno pričakuje-levizijci obljubljajo
pester pro6ram. V Črnomlju se bodo na prostoru za jurjevanje (v primeru slabega vremena se bido nastopajoči, kamermaniin gledalci preselili v Dom kulture) predstavili Toni Gašperič, Mateja Koležnik, Silvo Mihelčič, dmrnie kulturna skupina, Žen-
ski pevski zbor, gledalce pred ekrani pa bo bržkone preseneti* ljudski godec Plut, ki bo ob spremljavi svojega sina zaigral na bršljanov list
V petek zvečer, prireditev se
bo začela ob 20. uri, se bod® pred gledalci in kamerami zvrstf li še drugi nastopajoči, ki bodo * odgovori, spretnostjo itd. posk -šali za svoje mesto zbrati k | največ točk. V priprave * . oddajo so se že v začet* ‘ meseca vključili tudi šola^ , taborniki, člani osnovnih org* j zacij ZSMS, ki so ob redn» , akcijah zbiranja starega PaP^j. j zbirali še staro železo. Pokr°
teljstvo nad akcijo zbiranja zaje prevzel Dolenjski list.
žele-;
Gozd je odeja zemlje, tovarna kisika, varuh kravja. So ena sama ogromna zelena pljučav. JJanstveniki trdijo, da prečisti hektar gozda po 8 milijonov kubičnih metrov zraka na leto. aktar gozda namreč vsrka v pičli uri nič manj .	8 kg obljikovega dioksida, to pa je količina,
Kl K> izdiha kakih 200 ljudi.
Upravičeno pravimo, da je gozd bogastvo in j*°nos vsakega naroda. Tudi zato, ker daje les. j* moremo si misliti, kaj bi, če bi na zemlji ne n!!° tega naravnega bogastva. Les nas greje, z J|m si postavljamo bivališča, je pa tudi .^Pogrešljiva industrijska surovina. Iz lesa i^ujojo v svetu že kakih 25.000 različnih Jelkov.
P0Iudi. Dolenjska je z gozdovi bujno zaraščena Sl';atk' povedo, da bolj kot povprečno »g v®nija. Najbolj slovijo Krakovski gozd, kjer j^Pakoč šumeli stoletni hrasti, pa prostrani Ur Oozdovi, ki skrivajo v svojih nedrih tri , **dove, od katerih je največji in najbolj ••Kali pra9°zt* Pefike. Matej Bor je zapisal: sLa.~‘ar Čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se korenin zavedo.” Gozd je bil tudi varuh Ba«Sa nar°dnoosvobodilnega boja, zibelka jozanov.
ti0 J*1 najzanimivejše ugotovitve sodi nedvomen*?' 'te se gozdne površine na Dolenjskem i&riSl ° P°večui«io- Podatki, do katerih so na Gozdnem gospodarstvu v Novem
^m>,TO..odiočno ookažflio. ■ -rfriiiAiriiffliiiiritiiri
Gozdovi pod ..oblastjo" novomeškega Gozdnega gospodarstva merijo natančno 81.466 hektarov. Od tega je kar 53.426 hektarov gozdov ali 66 odstotkov vseh v zasebni lasti.
Za dolenjske gozdove je torej značilna skrajna razdrobljenost. To je eden od dokazov, da služi dolenjskemu in belokranjskemu kmetu gozdna parcela predvsem kot dopolnilo celotni kmetijski dejavnosti. Značilna je sečnja za domačo porabo lesa, medtem ko dajo kmečki gozdovi bolj malo lesa, primernega za industrijsko obdelavo ali predelavo.
Gozdovi na območju novomeškega Gozdnega gospodarstva premorejo dobrih 14,5 milijona kubičnih metrov lesa. To količino imenujejo tudi lesna zaloga. Na hektar gozda pride 179 kubičnih metrov lesa. Seveda je to povprečje, saj pove natančnejši vpogled v podatke, da je lesna zaloga v družbenih gozdovih obilnejša Povprečna hektarska zaloga lesa v zasebnih gozdovih je 144, v družbenih gozdovih pa kar 245 kubičnih metrov. Razlika (101 kubični meter) je zelo velika, dokazuje pa prekomerno izrabo zasebnih gozdov, zlasti nekontrolirano in necpspodarno trebljenje v preteklosti.
Se bolj kot zelo majhna lesna zaloga v zasebnih gozdovih je neugodna sestava gozdov. Iz nje je razvidno, da so iglavci v manjšini, saj jih ni v dolenjskih gozdovih niti za tretjino. Temu ustrezna je tudi lesna zaloga iglavcev, ki znaša le 4,4 milij''" ..ubičnih metrov. Med
drugi manj plemeniti in manj vredni predstavniki listavcev.
Letni prirastek tako imenovane lesne mase, ki znaša 440.347 kubičnih metrov (ali 5,4 kubičnega metra na hektar), omogoča letni posek malo manj kot 265.000 kubičnih metrov lesa. Povprečno je dovoljeno z vsakega hektara odpeljati dobre tri kubične metre lesa na leto. Nekaj časa pa opažajo, da gredo bolj pod žago iglavci, zlasti smrekovina in jelovina, medtem ko listavcev posekajo komaj za štiri petine dovoljene količine. K preseganju letnega etata iglavcev (etat je z načrtom določen posek) težijo predvsem zasebni lastniki. Kaže pa, da bo poslej sekira bolj pela po listavcih, saj se je povpraševanje po drveh v zadnjem času znatno povečalo. Z metrskimi poleni so mnogi že začeli kuriti peči, v času pomanjkanja in podražitev plinskega olja, premoga in drugih goriv bodo postala drva predragocen vir energije tudi v industriji.
V novi petletki bodo gozdovom posvetili še večjo pozornost Čedalje večje potrebe so še posebej po kvalitetnem lesu. Lesne industrije že zdaj ni moč povsem nasititi z domačim lesom. Glavni tovrstni odjerialci in predelovalci lesa so na območju novomeškega Gozdnega gospodarstva Novoles, IMV in Pionir. Nasititi pa morajo še več drugih industrijskih „ust" širom po Sloveniji S tako imenovanim drobnim lesom, ki ga premorejo dolenjski in belokranjski gozdovi.
D juro Salaj, novogoriški Meblo, cerkniški Brest, kočevski LIK in še nekateri drugi predelovalci Vsako leto pa znova ugotavljajo, da so samo potrebe IMV tolikšne, da drugim ne bi ostal niti en sam smrekov ali jelov hlod, če bi celotni etat iglavcev namenili tej največji dolenjski delovni organizaciji za izdelovanje prikolic.
Gozdne površine na Dolenjskem se nenehno povečujejo. Novi gozdovi pa ne nastajajo le sami z divjim in nekontroliranim zaraščanjem. Na Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu vedo povedati, da so v zadnjih sedemnajstih letih pogozdili nad 4.300 hektarov površin in v ta namen porabili več kot štirinajst milijonov sadik, pretežno iglavce. Samo lani so porabili za nova pogozdovanja nad 3,3 milijona dinarjev. Pdeg tega je dala krška Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj dolenjskim gozdarjem nekaj nad 2,8 milijona dinarjev, ki so jih porabili za 116 hektarov novih nasadov iglavcev. Za vsak hektar pogozdene površine so poslali tej tovarni dodatnih 100 kubičnih metrov celuloznega lesa (listavcev), ko pa bo čez štirideset do petdeset let nasad zrel za posek, bo tovarna lastnica polovice vsega priraslega lesa. To je zelo lep primer dolgoročnega dohodkovnega sodelovanja med gozdarji in industrija
Gozd je naše veliko naravno bogastvo in naša vsestransko koristna stvar. Da ga moramo varovati kot punčico v očesu, ni parola, marveč potreba. Brez gozda bi bili kot ribe na suhem.
1976 skoraj podvojili. So imeli prevelike oči? Z naložbo v povečane zmogljivosti so se močno zadolžili in si naložili težka bremena. Posojila morajo odplačevati pod izredno težavnimi pogoji, saj cene papirja in celuloze ne prenesejo niti minimalne akumulacije. Zberejo komaj za plače in to jih sili, da bodo cene izdelkov sredi leta ponovno zvišali.
Delovna organizacija ima trenutno za 1247 milijonov dinarjev kreditov. Odplačevati mora več, kot zmore, zato se večajo neporavnani dolgovi, ki znašajo že 120 milijonov dinarjev. Odplačujejo jih s posojili in si z novimi obveznostmi še poslabšujejo svoj položaj. Proizvodne zmogljivosti izkoriščajo do kraja, zato tam nimajo nobenih rezerv. Izhod nujno iščejo v cenah, boljše rezultate pa si obetajo tudi od dohodkovne povezave, ki naj bi postopoma zamenjala sedanje kupoprodajne odnose. Medsebojni računi med tozdi so že veliko bolj čisti kot včasih, ni pa še vse urejeno tako, kot si želijo. Precej razmišljajo o organizacijskih spremembah in uvedbi kolektivnega poslovodnega organa.
Sprejeli so tudi vrsto varčevalnih ukrepov za izboljšanje poslovnih rezultatov, ker se hočejo po štirih letih znova postaviti na noge in prigospodariti vsaj toliko, da bodo z dohodkom pokrili svoj delež posojila nerazvitim republikam, obvez-
V starem veku so reke le poredkoma uporabljali kot ovire, ker niso imeli dovolj vojaških enot, da bi nasprotniku ovirali prehod čeznjo vzdolž njenih bregov. Reko so branili le na nekaterih najpomembnejših mestih. V takih primerih je napadalec skušal branjene odseke rečnega brega obiti in priti če? reko tam, kjer ni bila branjena.
Šele potem, ko se je pojavilo orožje z večjim dometom (topovi), je narasel tudi pomen rek kot ovir in tako so na vseh pomembnejših smereh začeli ob rekah graditi trdnjave, ki so branile prehod. Po drugi strani pa je napadalec potreboval za prevoz topov, municije in druge opreme plpvna sredstva, graditi pa je moral tudi mostove. Že v začetku 18. stoletja so v Rusiji organizirali pontonirsko poveljstvo s pontoni-rskim parkom, medtem ko je v Prusiji pontonirska četa že imela kovinske pontone, iz katerih so lahko sestavili most. Pred prvo svetovno vojno je imela v večini armad že vsaka divizija pontonski park, iz katerega je bilo mogoče sestaviti do 50 metrov dolg most, medtem ko je bilo mogoče iz pontonov, ki jih je imel korpus, sestaviti 124 metrov mostu.
Največje forsiranje enot Jugoslovanske armade je bilo izvršeno aprila 1945, ko so enote 3. armije forsirale Dravo pri Valpovu, predvsem z lesenimi in gumijastimi čolni. Ta krat so divizije prvega ešalona že v prvem dnevu osvojile mostišče v globini 3—^ km, medtem ko je bilo naslednji dan to mostišče široko že 35 in globoko 15 kilometrov.
doma zagotovili tudi čim večje količine lesa. Gibanje stroškov bo strokovni svet sproti spremljal in stanje vsake tri mesece sporočal delavskemu svetu. Program sprejetih ukrepov ja zelo konkreten, zato mu ne bo težko slediti.
V najtežjem položaju je vsekakor tozd Celuloza, ki je imel lani 30 milijonov izgube. Pokrili so jo znotraj delovne organizacije i združenimi sredstvi tozdov, zato je kolektiv ostal brez dinarja za gospodarjenje vnaprej.
Za letos planira tovarna 133 tisoč ton celuloze in 135 tisoč ton papirja. To je zgornja meja in količine proizvodnje zaradi zasedenih zmogljivosti ne morejo več povečevati. Pri celulozi celo ugotavljajo, da bodo plan težko izpolnili zaradi pomankanja kemikalij v prvih mesecih.
Delavce „Djura Salaja" najbolj vznemirja to, da imajo tako malo vpliva na oblikovanje cen in da morajo sami nositi ogromno breme podražitev. Stroški za premog se jim letos povečujejo za 90 odst, ker so se morali preusmeriti na dobave iz kolubarskega bazena, cene nekaterih vrst lesa pa so poskočile celo do 100 odstotkov.
Celulozo so z januarjem resda podražili za 27 odst, papir pa s 1. marcem za 23 odst. S tem ukrepom še vedno ne bodo prišli na zeleno vejo, če svojih cen ne bodo v drugem polletju ponovno dvignili.
Velike težave imajo z lesom, zlasti z dobavami iz tujine. Tako so na primer lani dobili Sovjetske zveze komaj 43 odstotkov dogovorjenih količin in start v leto 1980 je bil izredno slab Tovarna se zaradi pomanjkanja lesa resda vso zimo ni ustavila niti za uro, toda to je drago plačala. Izvlekla se je z uvozom lesa iz Kanade in si tako nakopala dodatne stroške.
Dnevna poraba lesa je od 2300 do 2500' kubikov. Iz domačih virov krijejo 47,7 odst potreb po lesni surovini. Vse drugo uvozijo, in sicer: s področja SEV 46 odst. in z Zahoda 0 odst Letos nameravajo popraviti razmerje domačega in tujega lesa na 50 : 50.
Največ ga dobijo iz Slovenije (26 odst) in Hrvatske (20 odst). V Srbiji ga kupijo le poldrugi odstotek, v Bosni pa skoraj nič.
Kolektiv že štirinajsto leto investira v topolove nasade, ki obsegajo zdaj 690 hektarov površin na brežiškem in mariborskem območju. Nasadi iglavcev se razprostirajo na 405 hektarih. Za letos napovedujejo tovrstne naložbe na Hrvaškem, kjer bodo investirali tudi v odpiranje gozdov.
Tovarna „Djuro Salaj" sodeluje razen tega pri nakupu lupilnih strojev za lesno industrijo, da bi zadržala dotok lesnih odpadkov. Dobava lesnih ostankov iz Slovenije namreč upada, povečuje pa se dobava lesa, zato krški papirničarji z zadovoljstvom podpirajo srednjeročno usmeritev slovenskega gozdarstva, ker pomeni ta podvojene količine lesa iz naše republike.
Pri uvozu lesa jim povzročajo največje težave . letošnje omejitve, zlasti še, ker jim madžarskih dobav kljub dolgoročni meddržavni pogodbi ne priznajo za kooperacijsko izmenjavo. Po tej
pogodbi dobiva krška Celuloza les, Madžarski pa ‘ zanj dobavlja celulozo. Rentabilnost te pogodbe^ so, žal, močno zamajale carine, proti katerim pet , je krški kolektiv brez moči.
JOŽICA TEPPEV
■ '
  ■■
ZRAČNI IZVIDNIKI
Sodobna tehnika omogoča fotografiranje iz zraka tako podnevi kot ponoči. Med drugo svetovno vojno so pri nočnem fotografiranju uporabljali svetilne bombe, ki so zagotavljale dovolj močno svetlobo (od nekaj milijonov do milijarde sveč), sedaj pa služijo v ta namen elektronska sredstva na temelju infrardečih valov, mikrovalov ter radar in pasivni radar.
Še vedno pa povzroča zelo velike težave snemanje iz zelo majhnih in zelo velikih višin. Pri hitrih letalih, ki lete na majhnih višinah, so problem rešili z uporabo aerofoto kamer, ki lahko posnamejo do 8 slik na sekundo. Zelo uporabna je tudi vgrajena filmska kamera. Pri snemanju iz velikih površin (10 km in več) pa so težave zaradi nezadostne prebojnosti atmosfere.
Dešifriranje podatkov iz zraka opravljajo strokovnjaki. Dešifriranje poteka običajho v treh fazah. V prvi fazi pregledujejo material še na mokrem negativu, da bi čimprej odkrili in uporabili najpomembnejše podatke. V tej fazi posvetijo pozornost najmarkantnejšim objektom, ki jih je izvidnik ugotovil že s svojimi očmi.
V drugi fazi proučujejo posnetke bolj natančno in odkrivajo razne podrobnosti. S povečevalnim steklom pregledujejo centimeter za centimetrom posnetka. Dobro izurjeni aerošifranti lahko dobijo o zemljišču skoraj popolne podatke, objekt pogosto odkrijejo po raznih sekundarnih pojavih. Tako so na primer v času bojev na mostišču pri Anziu med drugo svetovno vojno odkrili položaje dobro maskirane težke artilerije po sledovih, ki so jih dim in plini pri streljanju s topovi pustili na bližnjem drevju.
Tretja faza pa vsebuje vsestransko analizo posnetkov in podrobno obdelavo posameznih elementov, kot so sicer nasprotnikove obrambe, komunikacije, zemljišče itd. Ob tej priložnosti rekonstruirajo vse podrobnosti, izdelajo skice objektov z vsemi značilnostmi in ugotove
KAKO IN ZAKAJ JE OBUBOŽAL BOGATAŠ
Delavci krške velikanke — Tovarne celuloze in papirja — težko razumejo, da se njihov kolektiv kljub povečevanju proizvodnje in produktivnosti že štiri leta otepa z izgubami. Vse povojno obodbje so bili vajeni dobrih, če že ne odličnih poslovnih rezultatov. To je krepilo v njih občutek socialne varnosti, zaradi katerega so z optimizmom zrli v jutrišnji dan in prenašali papirničarsko tradicijo iz roda v rod.
Celuloza v Krškem je do 1976 slovela po dobrem gospodarjenju in se je uvrstila prav v vrh tovrstne industrije v Jugoslaviji. Stroji se v tej tovarni niso ustavili za nobene praznike, ne za prvi maj in ne za novo leto, obratovali so v petek in svetek po štiriindvajset ur na dan.
Tako dela tovarna še danes, pravega gospodarskega učinka pa ni, čeprav so proizvodnjo po letu
VOJAŠKI KOTIČEK
KAKO PREKO REKE
Kaj sploh pomeni vojaški izraz „forsiranje reke"? To je prehod na drugo stran reke, ki jo nasprotnik brani. Za napadalca pa je seveda pomemben ne samo nasprotnikov odpor, temveč tudi značilnost reke: širina, globina, hitrost, rečni bregovi itd.
nosti do premogovnikov in gozdarstva ter obvezno združevanje sredstev za energetske objekte, za železnico, za ceste in koprsko pristanišče.
Leto 1980 so si zamislili kot prelomno leto, v katerem bodo napeli vse moči, da bi se izkopali iz težav. Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije, ki šteje zdaj s Papirkonfekcijo in Tovarno embalaže na Senovem že 1800 delavcev, so odločno povedali, da premorejo dovolj samokritičnosti za spopad z lastnimi napakami in nedoslednostmi in da ne bodo skrivali glave v pesek.
V temeljnih organizacijah bodo kar se da gospodarno ravnali s surovinami in omejevali stroške na vsakem koraku. Stroški se letos ne smejo povečati za več kot za 10 odst. Tudi izostajanju bodo poslej bolj gledali na prste. To velja tako za službena potovanja kot za ..bolniške".
Vse remonte bodo opravljali štiriindvajseturna dan in tako skrajšali neodložljive zastoje v proizvodnji. Za dobro pripravo in organizacijski potek remontov so vpeljali posebno obliko nagrajevanja.
Sistematično se bodo nadalje posvetili raziskavi tržišča, da bi kolikor mogoče zmanjšali uvoz reprodukcijskega in drugega materiala in da bi si
dokončne rezultati izvidovanja. v tej primerjajo tudi p csnetke istih objektov, slikan ^ v raznih okoliščinah in času. Torej tudi vidljivost oziroma sence (zjutraj, opol*3° ' ponoči) in različne tehnike: barvni, infrarde stereoskopski posnetki itd.
/>////
NOVOTEKS
Tekstilna tovarna n. sol. o. Foersterjeva 10 Novo mesto
TOZD Predilnica Metlika TOZD Konfekcija I. Novo mesto . TOZD Konfekcija II. Novo mesto TOZD Konfekcija III. Trebinje TOZD Trgovina Novo mesto
PROIZVAJAMO:
vse vrste tkanin za vrhnja oblačila iz 100 odstotne volne in mešanice polyestra in volne, jersey—pletenine, ženske, moške in otroške hlače, krila in bluzone. Kupcem in občanom čestitamo za praznik dela 1. maj.
Makadam bo kmalu zgodovina
Na številnih gradbiščih neutrudno brnijo gradbeni stroji Cestnega podjetja
Novo mesto
Tudi letos se je Cestno Podjetje Novo mesto lotilo Posodabljanja številnih cestnih odsekov. Vsako leto se krčijo kilometri makadama in v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi povsem izginili.
Na gradbišču ceste Dvor — Kočevje potekajo dela na odsekih skozi vas Lašče, na Smuki ln od Starega loga proti Mali 9°r*. Skupna dolžina za letos Predvidenih del znaša približno ® kilometrov v vrednosti 7,5 milijarde dinarjev. Dela napredujejo počasneje zaradi težav Pfi zagotavljanju denarnih sredstev. Letošnje odseke finansira Republiška skupnost za ceste in 2 ustreznim angažiranjem tudi novomeška Zavarovalnica Tri-9iav. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981—85 je Predvidena celotna povezava z asfaltnim trakom Dvor — Koče-vie. Če pa bodo zagotovljena ^trezna denarna sredstva, iahko pričakujemo, da se bomo Popeljali po asfaltu že leta 1983.
Povezava Novega mesta s Kočevjem preko Dvora je izrednega pomena, saj obe sosednji občini povezuje mnogo stičnih točk, predvsem na gospodarskem področju. Nova asfaltna cesta bo tudi izrednega pomena *a tranzitni promet proti Kvar-neru, saj bo pot skrajšala za celih 30 kilometrov. Prihranili bomo tudi na času, ker se bomo izognili prometni gneči Preko Gorskega kotara.
PODALJŠEK PARTIZANSKE MAGISTRALE__________________
V gradnji je tudi prvi podaljšek partizanske magistrale od Adlešičev do Žuničev v dolžini 1.300 metrov, ki bo
od semaforskega križišča v Ločni do konca sedanje vrtnarije. Nova cesta bo široka 7,5 metra in bo omogočala priključke iz ob njej ležečih stanovanjskih naselij. Obnovitvena dela vključujejo tudi preuredi-
cestno.
podjetje
novo.
mesto
gotov do 30. junija. Tudi drugi del, v približno isti dolžini, bodo pričeli graditi že letos. V končni fazi bodo zgradili zadnji krak partizanske magistrale ob Kolpi od Žuničev proti Hrvat-ski v dolžini 4 do 5 kilometrov. Tako bo obkolpska dolina še bolj dostopna ljubiteljem neokrnjene narave, domačinom pa bo to novo okno v svet. Če bodo sredstva dopuščala, bo namreč ta cesta zgrajena že do leta 1982. Investitorje Republiška skupnost za ceste. Ustrezno pa se je angažirala tudi občina Črnomelj.
CESTA HEROJEV BO SODOBNEJŠA______________________
Predvidoma ob polletju bodo pričeli obnavljati Cesto herojev
tev komunalnih naprav. Investitor je Samoupravna komunalna interesna skupnost Novo mesto ob sofinanciranju Republiške skupnosti za ceste.
OD PREČNE DO STRAŽE ASFALT
Letošnji odsek od Straže do Luknje bo financirala Samoupravna komunalna interesna skupnost Novo mesto. Zaključek del od Luknje do Prečne pa je predviden v naslednjem srednjeročnem	obdobju
1981-85.
Cestno podjetje Novo mesto bo v okviru razpoložljivih sredstev vzdrževalo magistralne in regionalne ceste.
Z zelenim vlakom v Ljubljano
2 uvedbo zelenega vlaka na progi Novo mesto — Ljubljana bomo Novomeščani
pridobili še en udoben prevoz
28. aprila 1980 bo iz Novega mesta proti Ljubljani prvič zapeljal ZELENI VLAK, ki je namenjen predvsem poslovnim •judeiri, ki si želijo mirno, udobno in kulturno potovanje.
Zeleni vlak ima posebne °ddelke za kadilce in nekadilce, *alon, klimatske naprave, letalce sedeže, ki jim je možno te9ulirati nagib. Sedeži so obrnjeni vsi v smeri vožnje. Možno pa jih je zasukati enega Pr°ti drugemu.
Za prijetno počutje potnikov “Odo poskrbele stevvardese. Ze-
leni vlak bo vozil skozi vse leto, razen sobot, nedelj in praznikov. Vožnjo z Zelenim vlakom si bo lahko zagotovil potnik, ki bo predhodno kupil vozovnico z rezervacijo na železniških potniških blagajnah in pri turističnih agencijah GLOBTOUR in KOMPAS v Novem mestu.
K udobju potovanja sodi tudi ozvočenje za poslušanje glasbe in internih obvestil. Možno bo naročiti tudi taksi, če boste svojo željo sporočili stevardesi najkasneje do T rebnjega.
Potnik, ki bo večkrat poto-
7.12 7.15 7.35 8.32
VOZNI RED
KANDIJA NOVO MESTO TREBNJE LJUBU AN A
17.38
17.35
17.16
17.22
^jovo mesto — Trebnje rjovo mesto — Ljubljana 'rebnje — Ljubljana
CENIK
v eno smer
40.00 din
76.00 din
55.00 din
povratna karta
70.00 din 134,00 din
97.00 din
val, bo lahko kupil 10 kart skupaj za 10 potovanj, kar bo iz Novega mesta v Ljubljano veljalo 10608 dinarjev. Te karte niso prenosljive na drugo osebo. Lahko pa. delovna organizacija kupi celoletno karto, ki pa jo lahko uporabljajo različne osebe. Cena za takšno karto iz Novega mesta v Ljubljano velja 26.800 din. Iz Novega mesta v Trebnje velja 10 kart 320 dinarjev, celoletna karta na isti relaciji pa 14.000 dinarjev. Iz Trebnjega v Ljubljano stane 10 kart 440 dinarjev, celoletna karta pa 19.400 dinarjev. Doplačilo za uporabo salona pa znaša 80 dinarjev.
Med vožnjo bodo potniki deležni tudi manjše postrežbe. Vse kar smo že povedali, in dejstvo, da bo vlak brezhibno točen, bo gotovo prispevalo k ugodnemu počutju potnikov.
Železniška transportna organizacija Novo mesto bo najkasneje do septembra zgradila postajališče za Domom JLA v Novem mestu (med železniškim mostom in predorom), kar bo prispevalo k večji dostopnosti vlaka, saj bo postajališče praktično v središču mesta.
Žito - TOZD Pekarna Dolenjska s svojima obratoma v Novem mestu in Črnomlju
'VLJUtLJANAJT
čestita občanom za praznik dela 1. maj
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
novoles
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
'j sedanji dobi relativnosti je težko reCI, kaj je to čas, ^Pak za našo domačo rabo vendarle lahko rečemo, da . to trajanje od včeraj do danes, od danes do jutri. ®'iko težje pa je določiti, kaj je to sedanjost. Ko ^toree rečem „zdaj", je to že „prej", in ta „prej" lahko ^ |tane že kar desetletna ali stoletna preteklost. Pa tudi Pi prav lahko izginila v pozabo, če bi ne o njej pričali kcfa prec|meti, zgodbe, svežnji pisem, pa zgodovina in ^ ^ kaj še vse. In prav zgodovine ne bi morda niti bilo nienih vej verjetno tudi ne, če bi ne bilo velikih I Hud l' ohranj0valcev preteklosti. Kar spomnimo se na (l^ *^e vremenarje pa na vaške pripovedovalce zgodb oi,r ®r.ih i« zaradi televizije vse manj) pa na babice, ki t^Pjojo družinska izročila Iz roda v rod. Med vsemi kj.1 ^ezimnimi ohranjevalci spominov na preteklost. Pri dela 90 povečini ostala nezapisana, pa se najde todi kakšen pravi kronist časa. Vse od drobnih nJ'h dogodkov popisujejo taki kronisti pa do z (jei vtosko usodnih dogajanj. In mnogi zgodovinarji si Ut,l ,#h kronistov lahko precej pomagajo pri merjenju P eteklosti, pri merjenju tistega intimnega vsake r«tu' je verjetno ne more dati nobena pogodba ali a|i diplomatski sporazum.
T«o»
*%■ t zavedajo tudi v hiši Leskovčevih na Mirni, Hoj*0 Potrebno spoštljivostjo hranijo zapuščino Q<0gr-.®a °Ceta Franceta. V njej so poleg številnih !°*'kova .tudi 1 ^8 tipkanih strani obsežni spomini na |L.n*e v P™ svetovni vojni, potem izvirni dramski *nikih pravice> vr5ta skBČev, ki so bili igrani ob ’ Potem pa dnevnik iz časa NOB, ki zadeva i N> Pr d°9ajanje na Mirni. In v teh tekstih ni zaslediti J	Proste grafomanije, to je strasti do pisanje, za
PREPROST
ČLOVEK
V METEŽU ZGODOVINE
katero pravi sovjetski pisatelj Lenid Leonov, da je skoraj nujna lastnost vsakega pisca, marveč tudi resnejše literarno prizadevanje, hkrati pa še nenavadno natančno beleženje dogajanj v času. In ti spomini so v resnici dokument o času, hkrati pa obravnavajo nekatere pojave s širino literature in tudi njeno subtilnostjo.
Vendar ni zanimiva samo zapuščina Franca Leskovca, po svoje razgibano je bilo tudi njegovo življenje. Rodil se je leta 1897 v Spodnji Kanomlji pri Idriji, od tam se je potem s starši preselil v Pulj, kjer je hodil v nemško trgovsko šolo, naredil en razred nemške gimnazije in dovršil dveletno trogvsko šolo. Na trgovsko akademijo ni mogel, ker se je prej začela prva svetovna vojna, kjer se je aktivno boril na italijanski fronti od maja 1915 do januarja 1919. Zaradi protiitalijanske nastrojenosti je imela njegova družina težave, zato se je preselila v Jugoslavijo. Delal je v Ljubljani, v Zagrebu, Litiji, Škocjanu, malo pred vojno pa se je vrnil na Mirno, kjer je opustil svojo mlekarsko dejavnost. Z njo se je namreč večinoma nekaj časa samostojno ali pa tudi pri večjih firmah ves čas pečal. Po italijanski okupaciji Mirne je bil nameščen na občini, kjer je opravljal delo tolmača.
V spominih z italijanske fronte, za katere v podnaslovu piše, da so epopeja slovenskega topničarja, je moč opaziti izredno natančno poznavanje scenarija, po katerem se je svetovno klanje začelo. V njih pa hkrati opisuje odnos avstrijskih vojaških oblasti do slovenskih vojakov, z vrsto dogodkov s fronte pa to svojo epopejo dopolnjuje in dodatno osvetljuje dogajanje. Spomini, ki so bili kasneje verjetno dopolnjeni, dopolnjujejo naše znanje o tedanjih dogodkih. Mimo sporočila o absurdnosti w>jne, saj se v njih kar naprej ponavljajo
kanonade, je v njih obsežena tudi človeška plat dogajanja. Kljub absurdnemu položaju vojakov, ki so drug na drugega pošiljali salve granat, vendarle presvetli tudi človeškost. Vojaki so si v času najhujšega pomanjkanja menjavali cigarete za kruh, hkrati pa skozi te opise pronica tudi podoba avstrijske armade, ki je tedaj še poznala kazensko privezovanje za topovsko cev. Leskovec v tem delu opiše tudi srečanje s staro ženico, ki se noče umakniti s frontne linije, pa ji vojaki nosijo hrano, pobeg Dalmatincev na italijansko stran, ki so na žičnih ovirah pustili listek: „Nema kruha, nema vina, nema braču Dalmatina!" Propad Avstrije je bil namreč neizogiben, lakota v vojski vse večja, morala Slovanov pa vse manjša, saj se niso hoteli boriti za nemški imperializem.
Morda najbolj ambiciozen poskus literarnega ustvarjanja pa je dramski tekst Moč pravice, katerega prvotni naslov je bil Grešne duše. Premiera igre je bila 2. februarja 1936 v Škocjanu, potem pa so jo igralci gasilske čete iz Dobrave pri Šentjerneju igrali še v Beli cerkvi, kjer so se predstavili dvakrat. V tej igri so sodelovali igralci iz Drame (vasi pri Šentjerneju), Škocjanu, Dobrave, Vidma pri Raki. V igri gre za spopad med sleparskim tujerodnim kapitalistom Goldvveinom in Vegovimi delavci. Kot nit skozi dramski zaplet pa se vleče še ljubezenska zgodba med Goldvveinovo pastorko in sinom delavskega voditelja Stojanom. V igri se ob koncu vsa poravna po veljavnem pravnem redu, vendarle pa je v ozadju spoznanje o nepravični razporeditvi dobrin, izkoriščanju delavcev, o potrebnosti skupnega boja in delavske solidarnosti. Hkrati je v njej tudi močno domovinsko čustvo, ki posebej pride do izraza v spopadu med tujcem Goldvveinom in domačimi delavci.
Vendar Leskovec ni napisal samo tega dela, za katero se zanima tudi Gledališki muzej iz Ljubljane, marveč še precej skečev, ki so jih igrali v gostilni v Gabrovki. Najbolj prikupen in morda uporaben tudi za današnje čase je Mutasti muzikant, ki na vsako vprašanje sodnika odgovarja s slovensko narodno pesmijo.
Tudi dnevnik o dogajanjih med narodnoosvobodilno borbo na Mirni je precej obsežen, čeprav beleži samo dogajanje od začetka aprila 1941 do konca avgusta 1942, ko je France Leskovec moral v internacijo najprej na Rab, kasneje pa še v Dachau. V njem je opisano dogajanje med NOB popolnoma brez zadržkov, od začetnih prepirov o tem, pod čigavo okupacijo naj bi prišli Mirenčani, pa potem skoraj šaljivega obravnavanja italijanske zasedbe do prvih vesti o oboroženem uporu partizanov. Podatki, navedeni v tem dnevniku, so toliko bolj zanimivi, ker je France Leskovec kot tolmač na mirenski občini poznal precej najzaupnejših podatkov. Kasneje je moral zaradi pristranskega tolmačenja, s katerim je rešil marsikaterega slovenskega človeka, preživeti vse trpljenje po taboriščih.
Medtem ko je njegov dnevnik iz NOB vendarle doživel svojevrstno priznanje, ko je bil uporabljen kot gradivo za delo Oskarja Hudalesa Trebnje med NOB, pa ostala Leskovčeva dela tega še niso doživela. Ker ni bilo škoda, da bi sadovi njegpvih pisateljskih naporov ostali pozabljeni, bi bilo morda prav razmisliti o njegovi širši predstavitvi. Zakaj njegovo delo je vendarle človeško živo pa tudi zanimivo dopolnilo ostalih zgodovinskih virov. Kaže namreč ravnanje in čustvovanje preprostega človeka v času velikih zgodovinskih dogajanj.
JOŽE SIMČIČ
| TISTI KURIR JE BILA IVANKA
8. maja 1945 je že zjutraj posijalo sonce in sveže jutranje sape je že po 9. uri zmanjkala Tisti dan je še po 35 letih mnogim v spominu, kajti ravno takrat se je obrnilo kolo zgodovine za Novo mesto. Vkorakali so partizani, kako in na kakšen način pa je bilo že velikokrat opisano. Kljub temu je še vedno moč odriniti kakšno novo zanimivost tistega velikega dne in za eno takih je ‘Na priča Ivanka Boltes iz Gabrja, ki je bila “krat še ne 14 let staro dekle: Zupančičeva Iva 'z Gotne vasi. Takole pravi:
..Vsako leto gledam, če kaj piše ob obletnici osvoboditve Novega mesta, pa sem prebrala že razne članke raznih avtorjev, ampak nobeden ni J" Povsem točen. Prav to želim osvetliti. Komandir čete, ki je prišla tistega dne po arončevem hribu nad Gotno vasjo, je v svojem Prispevku pred nekaj leti trdil, da so partizani Poslali v Novo mesto svojega kurirja h komandantu belogardistov, da jih je povabil na pogajanja v jJOtno vas. Ta kurir je bil nekdo od partizanov, kar pa ni res. Mene so poslali.
Spominjam se, kot bi bilo včeraj, da sem tistega 8. maja zjutraj vzela škaf z namočenim Porilom, ga postavila na klop pred hišo in začela Prati. Takrat smo prali s pepelnatim lugom, ki je režiral kožo na rokah tudi do krvi. Tudi jaz sem ■"da močno razjedene roke. Ozrla sem se po °kolici, in ker stoji naša hiša na gričku blizu 9°tenske cerkve, sem s pogledom zaobjela vso Vas- Na Barončevem hribu sem videla izza flrmovja priti najprej dve postavi, nato še dve in se.
..Zakaj beli ne streljajo? " sem vprašala očeta, ki je stal pri kuhinjskem oknu. Zanimalo me je, kaj se dogaja, pa sem pustila perilo in stekla proti Barončevem hribu. Mimogrede sem poklicala še . Novakovo Fanči, ki je bila leto dni mlajša od jfiene. Zdirjali sva po cesti vse do Lesjakovih. Takoj sva videli, da so postave, ki so prišle izza (Fmičevja, partizani. S Fanči sva jih opozorili, naj n|kar tako brezskrbno ne hodijo, ker so ceste j^uiinirane in pri Božjem grobu da so Nemci in belogardisti. Komandir čete pa mi je odvrnil: »Ti, punca, ti si ravno prava, da boš šla v Novo 'fiesto poklicat komandanta belih in Nemcev, da se dogovorimo, kako bodo šli iz Novega mesta: z torbo ali brez nje."
I Ozrla sem se po četi in vprašala: „Kaj vas je «mo toliko?"
..Sarno toliko zaenkrat," je rekel komandir,"
ampak če te bodo vprašali, koliko nas je, boš rekla, da veliko in da še nikdar nisi videla toliko vojske. Reci, da nas je kot listja in travel"
„Pa grem," je rekla, „ampak naj gre Fanči z menoj."
„Ne punčka, šla boš samal Dovolj si velika in pametna, da boš opravila, kar sem ti naročil. „Šla sem sama in s hitrimi koraki izpred Lesjakove gostilne proti bloku v Žabji vasi. Ponosna sem bila, ker so mi partizani zaupali tako pomembno nalogo. Na bloku me je eden od stražarjev opazil skozi strelsko lino, prišel je ven in vprašal, kaj bi rada. Jaz pa rečem: ..Partizani so naročili, naj pride komandant belih in Nemcev v Gotno vas na razgovor."
„Pridi v bunker, da se pomenimo," je rekel in morala sem z njim. Tam sem še enkrat povedala vse od začetka in belogardista sta hotela vedeti, koliko je partizanov. „Toliko jih nisem še nikdar videla," sem rekla, kot so mi naročili. Po obrazih
sem jima videla, da verjameta. Poslali so z menoj vojaka v Novo mesto k njihovemu komandantu. Takrat je bil štab belih v pritličju hiše, kjer je danes Knjigotisk. Vso pot od Žabje vasi je moj spremljevalec-vojak molčal, jaz pa tudi.
Ko sva stopila v dolgo temačno vežo, mi je spremljevalec velel počakati, sam pa je vstopil v eno izmed sob. Čakala sem mirno, čeprav s strahom in po eni strani z veliko radostjo v srcu. Najraje bi bila zavpila meščanom, ki so hodili mimo vrat: ..Ljudje, svoboda!"
Niso me pustili dolgo čakati. Vojak se je kmalu vrnil, za njim pa človek vitke in visoke postave, oblečen v belogardistično uniformo.
Povej, po kaj si prišla," je dejal. In spet sem ponovila, kar mi je naročil partizanski komandir. Potem me je tudi on vprašal, koliko je partizanov,in spet sem.rekla, da jih je ko listja in trave. „Povej jim, da pridemo na pogovor," je deial. iaz Da sem vsa vesela novico o osvohnrli-
  Majpicj r\ r ii i idi jev i u?u, oe vem, ua je
jokala od sreče in govorila: „Zdaj se bo tudi naš oče vrnil iz internacije." Dala mi je nekaj za pod zob, menda je bil kos kruha, nato pa sem hitro stopala proti Gotni vasi.
Na hribu, ki smo mu včasih rekli Turkov hrib, so bili ves čas v zasedi partizani in so čakali, kdaj sem bo vrnila. Od tam se je namreč dobro videlo v Žabjo vas in na blok. Takoj sem jim poročala, kaj sem opravila, in bili so zadovoljni. Pri Lesjakovih je bil potem zares sestanek. Radovedna kot sem bila, sem šla vse do hiše in na dvorišču videla bele in partizane, ki so se mirno pogovarjali. Še isti dan okrog 14. ure pa smo gotenski otroci pospremili četo partizanov v mesto oziroma vse do VVindischerjeve gostilne. Tam so se partizani postavili v dve vrsti, nekdo je prinesel vrečo, iz katere so potem delili cigarete. To delitev smo gotenski otroci še opazovali, potem pa smo se vrnili domov."
Sprevodnik na vlaku me je radovedno opazoval. S prstom je prijel za modro žametno zaveso in rekel: „Poglej, kako lep material!'' Kupe je bil res ves v modrem žametu, zelo luksuzno opremljen. Na majhni mizici je bil celo kaktus v porcelanasti posodici, na steni pa je bil pritrjen ventilator. Kitajska glasba spremlja potovanje v visokih, nam nerazumljivih tonih, ki prihajajo nekje iz stropa. Odložim samo ogrlico iz perl in oblečena zlezem v posteljo. Prevajalec se je diskretno razpravil v temi in zaprl vrata kupeja.
Vlak drvi skozi noč. Strašno sem utrujena-Brez moči ležim a ne morem spati. Po nekaj urah začutim, da vlak ustavlja in zavira tako močno da me vrže iz postelje. Prestrašena povlečem zavese in vidim na postaji pod slabo lučjo množico Kitajcev, ki se pri pojavi mojega bledega obraza takoj zbero pod oknom in me gledajo naravnost v lice. Dežuje... Neprestano dežuje. Izvemo, daje naš vlak povozil starega Kitajca. Nesejo ga stran, množica ljudi pa stoji pri mojem oknu in gleda, gleda .... Končno gremo dalje!
Do jutra preležim pol v snu, Hu pa je spal čisto tiho, kot bi bil mrtev.
Mesto Chunking je staro 3000 let in je bilo že trikrat prestolnica Kitajske. Ima 6 milijonov prebivalcev in je četrto največje mesto na Kitajskem. Ima 13 visokih šol, več kot 100 srednjih šol, precej težke industrije. Mesto imenujejo tudi „megleno mesto" ali „mesto hribov", ker je zgrajeno na več nižjih, manjših hribčkih in ima pozimi toliko megle, da vidiš le 50 metrov daleč. V bližini je ,,vas rdečih pečin''« kjer je pred osvoboditvijo Cu-en Laj osem let stanoval kot zvezni funkcionar Kuo min tanga.
Zjutraj nas pride na postajo čakat kipar Ji—Un—San. Lep človek s poduhovljenim obrazom in zelo drobne, krhke postave. Z avtom se odpeljemo v mesto. Na nekem gričku vidim
čudovito palačo. Kot iz pravljice. Ogromna je, bela okrogla zgradba z dvema podolgovatima kriloma. Vsako nadstropje ima balkone, ki jih nosijo rdeči stebri. Palača z razgledom obvlada vso okolico.
..Moderni hotel, zgrajen v tradicionalnem stilu," reče kipar Ji s ponosnim smehljajem. V krilu, ki je določen za tujce, sem edini gost Vlada popolna tišina.
Po krajšem odmoru se peljemo na likovno akademijo. V ogromni prazni sobi so samo stoli in dolga miza, na steni visi le ena, toda čudovito lepa slika v modrih tonih.
..Kitajski umetnik dobro študira naravo. S čopičem skicira, vendar ne posnema narave.,Z nekaj potezami na rižev papir poizkuša na slikat) l delček tega, kar je videl v naravi," mi pojaslni eden od umetnikov, ki so se zbrali na sestanku z menoj.	■
THE REZA DE ©ROT
Komisija za komunalno dejavnost, urbanizem in varstvo okolja pri KS Leskovec si je 2. novembra lani ogledala dve lokaciji in dala prednost lokaciji „pod hruško" v križišču. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Krško je 15. novembra izdal lokacijsko dovoljenje za izbrani prostor, s katerim pa niso soglašali vsi krajani, češ da naj bi zbiralnico zgradili tam, kjer bo lahko pozneje služila drugim namenom.
Toda zbiralnica ni objekt, katerega bi lahko7 preuredili v knjižnico, v prostor za sestanke mladine ipd. Gradnja je strogo namenska in denar zanjo prispevajo izključno proizvajalci mleka, združeni v vaški skupnosti.
Zanjo so najeli tudi kredit in s prostovoljnim delom postavili temelje. Na pritožbo vaščanov, med katerimi so bili proizvajalci mleka v manjšini, je oddelek za gradbene zadeve razveljavil lokacijsko dovoljenje, s čimer pa skupnost
v Ker se bojim, da bi se v ogromnem mestu izgubila, grem na sprehod s papirjem in svinčnikom v roki in rišem tloris ulic, kjer hodim. Desno in levo ob ulicah rastejo stara drevesa. Majhne enonadstropne lesene hiše se stiskajo skupaj. Vroče je, zato so vrata v spodnjo sobo navadno odprta. Vidim tla iz steptane zemlje, stol, preprosto mizo, nekaj kuhinjskih posod. Lesena stena deli sobo v dva dela. Zadaj slutim ležišče. Na leseni steni, črni od starosti, je pritrjena slika predsednika Maa. Pred neko hišo opazim v okrogli košarici s pepelom pomešane ostanke hrane.
Gneča na cesti jr velika. Človek pri človeku, vsi v lagodno živi (in preveč kadi) na Polenovkinem rtu in je bil nekdaj kot modrih delovnih uniformah. Ko m e opazijo kot tujko.se suvajo s komolci in me natančno opazujejo. Skozi to gnečo se mirno sprehajajo zguban Kitajec. Z obrazom kot iz kamna nosi tička v kletki na večerni sprehod.
Pridem do hiše, pred katero je bil postavljen bel papirnat venec. Za leseno steno leži mrlič. Tri dni ga imajo doma, njegova povečana fotografija, okrašena s črno pentljo, pa je pritrjena na steni. Na bambusovih palicah je zraven obešeno še pisano katunasto blago in več s kitajskimi pregovori popisanih trakov.
Skoro vsi Kitajci umro v bolnišnicah, potem mrtve prinesejo domov, jih umijejo, obrijejo, če je potrebno, in oblečejo v novo obleko. Po treh dneh polože mrliča v preprosto leseno krsto, ki jo še enkrat lakirajo in tako zaščitijo proti vodi. Krsta ima dno, ki se ga da izvleči. Na vado imajo položiti krsto čez grob, izvlečejo dno in truplo pade v grob. Samo vsak stoti mrlič je pokopan v trugi. V mestih je kremacija mrličev predpisana, ker tako varčujejo z lesom in zemljo.
Pred revolucijo se je kmet dal pokopati sredi svojega polja, zdaj pa so uvedena skupna pokopališča. Kot drugod.
Drugi dan gremo v provincijsko glavno mesto Gvang-Han. Po poti srečamo mnogo kulijev, ki vlečejo na vozičku z dvema kolesoma težke late. To mesto leži v sečuanski dolini, ima 470.Q00 prebivalcev, večina teh je zaposlenih v 21 komunah. Zemlja je plodna, zato pridelujejo v glavnem riž, žito, katun, sladkorni trs, tobak, zdravilne rastline, papriko in sadje. Naj več ji problem je to, da kmetje manj pridelajo, kot potrebujejo. Kmetje so plačani po sistemu točk. Računajo, kako težko delo opravljajo, kako dolgo delajo, kakšna je delovna morala. Ženske dobijo za enako delo kot moški enako plačilo, vendar na dan največ 10,9 točke. Tudi otroci delajo; tri dobijo manj. Vsaka delovna skupina ima neke vrste knjigovodjo, ki mora znati brati in pisati, biti mora nepodkupljiv in politično neoporečen.
Krška občina sodi med pomembne dobaviteljice mleka Ljubljanskim mlekarnam. Te so podprle gradnjo zbiralnic, ki omogočajo higiensko zbiranje mleka. Vaške skupnosti proizvajalcev mleka bodo zgradile 45 zbiralnic. Začetih je 18, nekaj pa je že dokončanih. Gradnje potekajo vsepovsod brez zapletov, le v Veliki vasi se je ta zaradi sporov za lokacijo zavlekla za dobro leto. Mleko zbirajo na neustrezen način, in če jim v kratkem ne bo uspelo zgraditi zbiralnice, bodo morali zbiranje ukiniti. To bi bilo vsekakor škoda, saj imetje s tega območja oddajo na leto po sto tisoč litrov mleka. Sicer pa je večina proizvajalcev tudi sama zagrozila, da bodo opustili rejo mlekaric, če jim bodo še naprej metali toliko polen pod noge.
Kmetje pravijo, da je prostor na križišču že četrta lokacija in da se doslej zaradi različnih interesov krajanov za nobeno niso mogli Sporazumeti. Investitorstvo je prav zaradi zapletov prevzela TOK Kooperacija pri Agrokombinatu •< želji, da bi zagotovila nemoteno, neprekinjeno in higiensko zbiranje mleka.
proizvajalcev ni soglašala. Ljubljanske mlekarne so zato decembra ponovno sklicale sestanek s člani skupnosti, na katerem so njeni predstavniki zagovarjali lokacijo na križišču, ob prometnici, kot je to tudi v drugih slovenskih občinah.
Do sporazuma v vasi ni prišlo, čeprav je očitno, da tu pretirano izstopa negativni vpliv posameznikov in da proizvajalcev mleka ne pušča do besede. Ti so zdaj prepričani, da so se delavci zarotili proti njim in da ne bo več mogoče zgladiti nepotrebnega spora.
V poglabljanju prepada med vaščani je kmetom nasprotna stran šla celo tako daleč, da se je skupina njihovih pristašev v noči 1. marca letos s krampi in drugim uničevalnim orodjem spravila nad temelje zbiralnice in jih porušila. Med prizadetimi je zavrelo, čeprav so izgubili vse upanje v zmago svojih pravic. Postopek proti storilcem (za nekatere natanko vedo), je bil ustavljen, ker so pravzaprav podrli le „črno" gradnjo.
Gradbeni inšpektor je namreč po preklicu ' lokacijskega dovoljenja zahteval, da zbiralnico odstranijo. Ukrepal je po črki, saj so bila ž® pridobljena dovoljenja razveljavljena. Prizadeti Pa še vedno dvomijo, da je bila pismena pritožba na izdano dovoljenje zares vložena. Malo čudno s6 jim zdi tudi, da uradne odločbe lahko tako hitro preklicujemo.
Narobe bi bilo trditi, da je zares vsa krivda n* eni strani, vendar so šle stvari tako daleč, da ys' dvomijo o možnosti mirnega sporazumevanja-Končno pa se lahko tudi vprašamo, če niso Pra,. proizvajalci mleka tisti, ki naj bi imeli pri gradnJ' zbiralnice največ besede, in ali je prav, da s° nerazrešljivi vozel presekali na tako grob način'
Temeljna organizacija kooperantov agrokom^1' nata v Krškem, ki je odgovorna za pridobivan)^ zbiranje in odkup mleka v občini, si je ogrom^ prizadevala, da bi se obe strani sporazumeli. N>l vseeno, če to območje zaradi medsebojnih zdf8 ' ki jih podpihujejo prenapeti posamezniki, ne več oddajalo mleka. TOK Kooperacija se zat° vedno nadeja, da bi z vplivom družbenopolittf , organizacij lahko rešili ta spor, pri tem P upoštevali, da je zbiralnica mleka strogo nam ski objekt	*
Po predračunu naj bi veljala 150 tlS|(j dinarjev. Vse delo bi prispevali člani skuPn°s„jj|ti so dobili zanjo 36 tisoč dinarjev kredita. Z jLj, so nameravali nakupiti potreben material. °° *e lo bo skupnost odplačala z delom in mlekom«. _
bo le zbrala toliko v~,!- ! nb
uvidevnosti kra>anov
Na koncu polja takoj po dovršenem delu seštejejo točke. To ni težko, ker so norme za člane ene družine skupne. Točke zvečer prijavijo knjigovodji.
Kar dobijo izplačano v naravi, riž, žito itd., ni računano samo po točkah, temveč tudi po številu članov družine. Nihče ne sme trpeti lakote — to je načelo. Če kaj ostane, razdelijo po socialističnem načelu: plača po delu. Določeno je, da se 60 odst. nekega proizvoda razdeli po članih družine in točkah, ostali del pridelka pa razdelijo po storilnosti. To navaja ljudi k pridnejšemu delu. Plačo v pridelkih dobijo, ko so pridelki zreli, ker nimajo zalog iz preteklega leta. Če imajo eno leto manj pridelkov, so točke manj vredne. Del skupnih pridelkov pa morajo prodati, da kupijo seme in tudi stroje. Če pa je letina
bogata in je pridelek obilen, tudi izkupiček delijo po sistemu točk.
Družine imajo tudi majhen zasebni vrt, kjer navadno pridelujejo tobak in zdravilne rastline za prodajo, zelenjavo za svojo porabo in hrano za prašiče- Kmetje zaslužijo nekaj denarja tudi s prevozništvom kot kuliji, ker vozijo težka bremena v mesto. Vse, kar delovna skupina — brigada ima, je kolektivna lastnina, ne pa državna.
Neki aprilski večer sem sedla na nočni vlak, ki pelje iz Cheng-duja v Chunking. Moj spremljevalec — prevajalec se je najprej opravičil: „Ker so planirali, da potujete z žensko prevajalko, so rezervirali za nas samo en spalnik, vse drugo je namreč zasedeno. To noč bova morala skupaj prebiti."
BO PREPIR RAZLIL
100.000 LITROV MLEKA?
y
Er	ElHt" ■
KMET RAČUNA V TOČKAH
.Je lahko biti inšpektor?" je bilo prvo vprašanje, ki smo ga postavili Zvonetu Bečaju, načelniku uprave inšpekcijskih služb Novo fiesto. Uprava pokriva občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Bečajeva posadka, če lahko tako rečemo, šteje 29 inšpektorjev in inšpektoric — slednje niso pravno nič bolj mile kot kolegi. ..Inšpektorji smo vedno med dvema ognjema,' pravi nekdanji delavec UJV, potem fodnik za prekrške ter zdaj diplomirani pravnik jn vodja po novem popolnoma samostojne •nšpekcijske službe za štiri občine. „Če zadevo Poenostavim, terja javni tožilec od nas dosledno spoštovanje črke zakona, zastopniki občin, družbenoplitičnih organizacij, ozdov in tozdov, posamezniki itd. pa zaradi resničnih ali neresnič-n,h splošnih višjih interesov prosijo za prizaneslji-vost ali pa vsaj pravo mero razuma. In tako se vrtimo med temi navzkrižnimi ognji, včasih celo kakšnega pogasimo," se je pošalil Zvone Bečaj.
Po _ Novem mestu in drugih treh dolenjskih središčih gre glas, da je z vašim prihodom na čelo ■nspekcijskih služb zavel na tem področju bolj svež veter?
..Moram priznati, da je bilo ob mojem prihodu v kolektiv med kolegi malodušje. Nekaj zaradi objektivnih okoliščin, med katerimi osebni ohodki niso bili poslednji, nekaj pa zaradi odvisnosti inšpekcije od občinskih organov, ki so večkrat lahko vplivali na takšno ali drugačno odločitev. Potrebno je bilo zatorej razviti tako službo, ki bi zagotavljala večjo samostojnost, nepristranskost, strokovnost in predvsem učin-ovitost. Slednje je omogočil zakon in zato je na še delo tudi boljše."
S kom vse po starem in novem sodeluje uprava inšpekcijskih služb?
. ..Naše delo je uspešno samo v sodelovanju z •zvršnimi sveti vseh dolenjskih občin družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi organizacijami. predvsem pa z organi odkrivanja in pregona. Primer takšnega poglobljenega sodelovanja so »tevilne akcije, ki smo jih opravili skupaj z delavci novomeške UJV. Naštejem naj samo odkrivanje črnega prenočevanja, prekupčevanje z delavci — modernimi sužnji, preverjanje obrtnih dovoljenj avtoprevoznikov itd. Veliko pa je primerov, ko P*"i delu zaidemo tudi na področja, ki ne sodijo v naše delovno področje. Najbolj zanimiv je Sentjernejski primer sožitja živali in ljudi, ko smo «devo samoiniciativno posredovali centru za sojino delo."
Uprava javne varnosti, javni tožilec in občinski organi verjetno niso vse na tem svetu. S kom prenovljena inšpekcijska služba, če dovolite ta ttrai, še sodeluje?
..Poskusov, včasih uspešnih, največkrat pa ne, povezave je bilo veliko. Udeleževali smo se isest^nkov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, poravnalnih svetih ter opozarjali, pojasnjevali in svetovali. Ugotovitve smo potem posredovali samoupravnim delavskim kontrolam, za katere pa se je nemalokrat izkazalo, da žive sam o na papirju. Skoraj povsod so se prvič sestale takrat, ko jim je poštar izročil naše poročilo. Žal je potemtakem zasluga, da delavci sploh vedo, kdo je predsednik delavske kontrole, predvsem naša.
Podobno je s sveti potrošnikov. Pravzaprav čudno in neverjetno, to je pravzaprav edina pot. Po kateri lahko kupec vpliva na vsemogočnega trgovca. To mrtvilo je bilo še posebej čutiti ob nedavnem preskrbovalnem preplahu. Takrat je ..roka roko umivala pod pultom."
Na loga inšpekcije najbrž ni samo ugotavljanje, koliko kilogramov pralnega praška so rezervirali *a tako imenovane stalne stranke. Tu so tudi črne gradnje, varstvo okolja, pri nas predvsem oda, gostinstvo in prehrana, ugotavljanje vzrokov nesreč pri delu, kooperantskih pogodb itd. M°goče še kaj?
-.Naj začnem z ugotovitvijo sanitarnih inšpektorjev, ki kar 60 odstotkov svojega dela porabijo
INŠPEKCIJA
VEDNO
V NAVZKRIŽNEM OGNJU
za sodelovanje v najrazličnejših gradbenih in urbanističnih komisijah. V sklop našega dela sodijo tudi tehnični pregledi raznih objektov, sodelovanja v obrtnih komisijah, komisijah za poskusno obratovanje, sodelujemo tudi pri pripravi (ali pa naj bi sodelovali) zakonskih predpisov, odlokov, zazidalnih načrtov, naše pa je tudi, da dajemo mnenja in soglasja najrazličnejših odoločb. ...
Velik pomen pripravljamo tudi
preventivnemu delovanju, o tem ne nazadnje pričajo tudi skupni posveti z delavci UJV in javnim tožilcem. Žal pa je včasih tako, da nekateri našo učinkovitost merijo zgolj s številom podanih ovadb."
Katere so tekoče in najbolj pereče zadeve, ki
jih vi in vaši sodelavci rešujete v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje?
,,Vsa štiri območja se srečujejo z urbanističnimi vozli. Še posebno je to vprašanje značilno za Črnomelj in Metliko, kjer so urbanisti dolga leta spali spanje pravičnega. Vloge za izdajo gradbenih in lokacijskih dovoljenj so se kopičile, ljudje so videli edino možnost v črnih gradnjah. Temu še dodajmo, da Črnomaljčani do nedavnega niso premogli niti zazidalnega načrta, krona tega nereda pa je morebiti dejstvo, da sta za urbanizem pristojna upravna organa občinskih skupščin Črnomelj in Trebnje lani začela protizakonito izdajati potrdila za priključevanje objektov na elektroenergetsko omrežje. Kršitelji so v večini primerov ostali nekaznovani.
V Črnomiju je problem tudi klavnica, ki „hrani" Lahinjo. Na sploh pa je belokranjski problem obrt. V tej deželici jih je kot listja in trave. Od povsod. Beta krajina namreč nudi edinstvene pogoje za cvet in razcvet vseh obrti.
Kaj naj rečem za Novo mesto? Naj ponovim zahtevo republiškega sanitarnega inšpektorja, ki je še pred začetkom graditve kompleksa blokov na Cesti herojev v Ločni vse povedal s štirimi besedami: ,,Zadnji pokop — prva vselitev". Tega se ni držal nihče od živih. Problem bo rešen čez dve leti, ko bo urejeno pokopališče na Marofu.
Svojevrsten utrip daje življenju inšpektorjev in vseh Novomeščanov tudi zloglasni rezervat smeti v Žabjeku. Nova lokacija se pripravlja v Brusnicah. Kljub temu pa je Žabjek še vedno aktualen. Naš inšpektor, ki nadzoruje odmiranje smetišča, je nedavno tega našel med smetmi tudi pravo lekarno tablet za pomiritev. Sled vodi v tovarno zdravil Krka. Kaj bi bilo, če bi romski otrok menil, da je ..apaurin" bombonček?
V Novem mestu je zanimivo tudi tako imenovano telefonsko vprašanje. Inšpektorji so namreč ugotovili, da sta delavski svet PTT Novo mesto in samoupravna skupnost za PTT promet Novo mesto sprejela sklep o višini prispevka za razširiritev telefonskega omrežja. Za vsakega novega naročnika v višini 6.000 din. Čudno je le, da samouravni sporazum, ki bi to vprašanje dokončno razrešil na območju Slovenije, še ni sprejet. Zato so novomeški inšpektorji zaprosili republiške sodelavce, naj jim povedo, ali je zadeva s 6 tisočaki sploh zakonita. Kaj bo, če ni? "
Lahko omenite eno od večjih akcij, ki jo bodo dolenjski inšpektorji sprožili prav kmalu?
„Akcij bo veliko, največja pa bo tekla v znaku varstva okolja. Skupaj z vsemi pristojnimi bomo preučili stopnjo onesnaženosti Krke in pritokov in ugotovitve, ki jih bo zanesljivo za obsežen elaborat, posredovali javnosti.
Za štiri dolenjske občine, predvsem Črnomelj in Metliko, je zelo pomembno tudi sodelovanje s sosednjo Hrvfljko. Stike s hrvaškimi kolegi smo navezali nedavno, in to ne ob odojku ali jagnjetini. Razpravljali smo predvsem o sodelovanju glede črne sečnje lesa in preprodaji živine s te na ono stran Kolpe. Včasih se namreč zgodi, da slovenski hlod p o Kolpi kar sam zaplava na hrvaško stran, domačega hleva pa nikoli več ne najde tucjj kakšno živinče. Dogovorili smo se, da bo takih naključij nekoliko manj.
Zdi se mi, da je dokaz čvrste organiziranosti dolenjskih inšpekcijskih služb tudi, ko sem že omenjal živino in živaltftlejffvo. da so naše štiri občine nekakšen otok, na katerega še nista prodrli pasja steklina in svinjska kuga. Mogoče bosta jutri, vendar smo storili vse ukrepe, da bo to čim kasneje ali pa nikoli."
V začetku ste rekli, da ni lahko biti inšpektor. Lahko navedete bolj konkreten primer?
„Na pobudo medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko je naša tržna inšpekcija opravila kontrolo vrstnega reda dobave avtomobilov v Industriji motornih vozil Novo mesto. Pregledala je večino faktur, izdelala zapisnik o inšpekcijskem pregledu in predlog sodniku za prekrške zaradi nespoštovanja vrstnega reda in zaradi dajanja prednosti posameznim kupcem.O ugotovitvah je tržna inšpekcija pismeno poročala samoupravnim organom IM V, izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto, medobčinskemu svetu Zveze komunistov in medobčinskemu svetu ZSDL.
Zaradi ,,predrznosti" inšpekcije, ki si je drznila mešati tako zapletene in visoke štrene, je bilo menda manjše neurje. Mene nihče ni nikamor klical in tudi telefon ni zvonil. Še danes se sprašujem, ali zato, ker je po mnenju nekaterih inšpekcija tako nepomembna ali pa nep adkuplji-va."
MARJAN BAUEF BOJAN BUDJA
VRTNA ZEMLJA IZ SMETI?
Trd oreh sodobnih družb so smeti. Nekateri ekologj ce|0 napovedujejo propad civilizacije, če ^ bomo bolj zavestno skrbeli za naravno ravnotežje. Nekdaj je večina smeti po kmetiških ®°spodjnjstvih končala na gnojiščih. Mestni ?~etie velikih mest so kajpak še pred večjimi rt rbrni, kjer je več ljudi, je tudi več smeti in rV9'h odpadkov.
1^ Krško stavbno in komunalno podjetje l^°stak	pa	se zadeve loteva	pogumno in resno,
inv^ak	ie	že pred časom in pri	ljubljanskem
U*®niringu za gradnjo investicijskih objektov j^LT naročil poseben projekt Strokovnjaki so 0. med bolj ali manj zahtevnimi enačicami 4 stranjevanja odpadkov odločili za sanitarno re§POn'i°* Takšnih je tudi sicer 90 odstotkov ^ 'tev po svetu. Seveda pa je prava sanitarna j^onjjg yse kaj drugega |<ot g0|Q odlagališče
starem smetišču blizu pokopališča na na. em	bregu Save stoji	na	videz čuden
z velikansko	žlico	in še bolj
kai^^nimi kolesi. Kolesa imajo polno ne-
2°k' s katerimi ta skoraj dvajsettonska tov a ,2bije kakšnih sedem kubikov smeti z enega icj^j^ka na komaj kubik in pol. V enem t j^a uie lastnosti buldožerja, nakladalnika in
takih*3 nabijanje. V Jugoslaviji je samo sedem Je Pr s^r°jev, v Sloveniji dva. Krčani so ga kupili
4 yi čas na ljubljanskem sejmu varstva okolja i*W;**milii°na dinarjev. Na starem smetišču je cen za dva odstotka.
V Krškem govorijo o novi sanitarni deponiji za vse Posavje na levem bregu Save pri Dolenji vasi. Tam je podtalnica dejansko že uničena z bolj ali manj brezvestnim izkoriščanjem gramoza. S premestitvijo smetišča bodo po svoje pripomogli k zaščiti podtalnice na desnem savskem bregu.
Pri Dolenji vasi bi, kjer je to še mogoče, kopali gramoz, s čimer bodo pridobili še več prostora za smeti. Po projektu bo prostor zadostoval za najmanj petdeset let.
Strokovnjaki so pri načrtovanju krške sanitarne deponije mislili še na precej več. Pozabavali so
se namreč tudi s sestavo smeti in odpadkov. Projekt vključuje poleg komunalnih odpadkov tudi industrijske odpadke iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj in neradioaktivne snovi iz jedrske elektrarne. Delovni stroj, pravijo mu tudi kompaktor, naj bi potiskal odpadke iz zbiralnih
komunalnih vozil na predvideno mesto deponije. Tako ..obdelane" smeti naj bi sproti prekrivali z gramozno jalovino in velikimi količinami lubja iz Celuloze. Iz te tovarne bodo semkaj vozili tudi pepel in žlindro. Pri tej zmesi opozarjajo projektanti na pravilno razmerje. Lubje sproža kislo reakcijo, pepel in žlindre pa bazično. Vse skupaj se bi zatem pač razgrajevalo po kemičnih in fizikalnih zakonih. V resnici je zadeva dokaj zahtevna, saj je razčlenjena na 6 faz in kar 27 podfaz. Nekdaj opustošeno zemljišče naj bi se postopoma ponovno kultiviralo. Direktor Ko-staka Branimir Vodopivec govori celo o vrtni zemlji iz nekdanjih smeti.
Dovažanje, razgrinjanje, zagrinjanje in stiskanje ne bo potekalo brez reda. Potrebna bo dobra koordinacija, že zaradi kemičnega razmerja. Deponija bo imela strog nadzor, ne bo več značilnega prebiranja nevšečnih zbiralcev. Problem reciklaže, zbiranja surovin, katerih je med odpadki mnogo, opravljajo v svetu pri izvoru. Redoljubni Nemci že na svojih domovih ločujejo popolnoma nerabne snovi od vse bolj iskanih steklenic, papirja in še časa. Ste J eni no zbirajo na javnih mestih v majhnih kontejnerjih. Ti so upadljivo različnih barv: bele, zelene ali rjave, pač po namenu uporabe surovin. Menda se tam kar osramotiš, če vržeš steklenico v navadne smeti.	,
Nevšečne smeti in za njimi cela znanost! Tako je pač, če hoče človek storiti nekaj tudi zase in zanamce. Naravi je treba pomagati, če že na vsakem koraku ogrožamo :eno ravnovesje.
A.FRED ŽELEZNIK
Pavle Zidar: Večno življenje
(ODLOMEK IZ NOVELE „NOGE")
Jaz sem Gaber, če se me še spominjate, je govoril glasneje, Stiriinštiridesetega se mi umili ranjene noge. Zoljem prečistili rane. Kurir Gaber sem.
Starka je razlamljala ustnice, mastno rjavi obraz je prešla zarja krvi, roki sta se oprli ob palico in začela se je spravljati na noge, v goro temnih cunj.
Vstala je.
K .. .ka ... ko pa ... da ... ste ... p .. .prišli? je zaječala.
Zdaj vam bom pa jaz umil noge, je rekel.
Ušle so ji solze.
Tudi Magdalena je zajokala.
Dajte, sedite, jo je prijel.
Ga .. .ber, je rekla in pustila, da jo je posedel nazaj na stol.
Z ženo sem prišel.
Z ženo!
Ja, jaz sem, je žalostno odgovorila Magdalena in si brisala solze.
Kje pa ste v službi, če smem vprašati!
V Medvodah.
Se imate dobro?
Recite mi ti!
Imate kaj otrok?
Sina, v osemnajstem je.
Moj je pa že pokojni.
So ga po koncu vojne?
Vmes. Prišel je domov. Zvečer so prišli partizani in so ga dobili v uniformi in s puško. Prosila sem jih, naj ga vzemo s sabo, da bo partizan. Tudi pob je bil za to. Partizani so rekli prav. Fantu so vrnili puško in ga predali kurirju, da ga bo odvedel v brigado. Fant pa je, ko sta bila s kurirjem na samem, pograbil svojo puško, da bi streljal. Ni vedel, da so mu partizani vzeli ven patrone.
Ojej... je zajamral Gaber. In potem je bilo konec, kajpada.
Takoj, zdaj pa čaka name tam zgoraj.
Zakaj pa ne greste v dom, plačal bi za vas.
Ne grem. Dom je zame tole, kjer sem.
Tole se vam bo podrlo na glavo.
Ne bo se. Zdaj, vidiš, se te pa spomnim. V glasu imaš še tiste stare korenine.
In k zdravniku bi morali.
Moj zdravnik je Karo, on mi zdravi noge.
Gaber ga je pogledal. Ostri pasji lesk se je zasolzil. Potolkel je z repom in odjokal svojo prijaznost, vstal in obliznil gospodinji nogo.
Imate kje umivalnik ... toplo vodo? . Leni, v avtu so povoji. Bi raje zakurila?
Ali lahko? je vprašala.
Gaber je naglo odšel ven.
Dve človeški senci sta jo stisnili v temo.
Imel je občutek, da je v izumrlem inkovskem naselju, kjer begajo naokoli le ostri sončni izseki.
Vzel je prvo pomoč in veliko čokolado.
Magdalena je pospravljala mizo.
Vdihnil je spet vlažen, postani duh pepela.
Je sploh še kdo v tej vasi? je vprašal.
Kakšnih pet, šest nas je še. Ob nedeljah jih še nekaj pride domov.
Pa zakaj... niste... dali... nobenega glasu od sebe?
Najraje molim, je rekla.
Saj bi lahko tudi v domu, kjer je postelja za vas.
V dom pa ne grem, tam bi prec umrla.
Ne bi, hodili bi vas obiskovat.
Nobeden ne pride obiskovat takih, kot smo mi. Še župnik me ne pride.
Starka je prijela staro budilko in jo stresla. Ura je zatiktakala.
Gaber je pogledal, koliko kaže. Bilo je pol osmih.
Ne kaže prav, dajte... Pa se je spomnil, da starka ne vidi.
Saj je vseeno, koliko je, je odgovorila, zame zmeraj kaže prav. Samo da gre. Dokler gre, je dovolj časa.
Ste kaj jedli danes?
Koprive od včeraj.
Glejte .... ampak mene je sram ... čokolado sem vam prinesel.
Njeni prsti so lačno zamigljali.
Položil ji jo je v naročje.
Papir se je zatrgal.
Ste vsaj zaprosili za kakšno podporo?
V Ljubljani sem bila enkrat, ko sem še videla in povedala, da sem partizanom umivala noge.
Kaj so rekli?
Da moram prinesti potrdilo.
Od koga?
Skomignila je in si tresoč nesla k ustom košček čokolade, z ustnice pa se ji je utrnila svetla slina poželjivosti.
Takole ne morete živeti, je rekla Magdalena.
Takole bo do konca, je zamomljala.
To ni življenje, je rekel Gaber.
Kaj pa je?
T rpljenje.
Trpljenje je trpljenje tudi v beli postelji, je odgovorila.
Tam je le laže trpeti, je rekel Gaber.
Meni pa je tu najlaže. O, so hoteli tudi mene odgnati. Pa sem zvedela, kako je ena skočila iz avta in se ubila. Zdaj dajo pa mir.
V peči je zaplamenel hrsteč ogenj in razsvetlil temno kuhinjo in tlak, ki je bil ves raztresen.
Magdalena je prislonila ob ogenj lončeno posodo, polno vode. Plamen je začel cvreti kaplje. Slišati ga je bilo kot petje prepelice.
Gaber in Magdalena sta našla pručko in stol za molžo ter sedla, poslušajoč lomastenje ognja. Od strani je pokukalo v notranjost tudi pozno sonce.
Gaber je premišljeval, kako je mogoče, da bi iz takih domov izšla vsa slovenska moč. Sledil je svetlobi ognja in svojemu občutju in spoznal, da je vso prihodnost sveta rodila zmeraj velika revščina.
Stegnil je roke proti ognju in blagroval to svetlobo.
Starka je spet zatresla uro, ki se je ustavila.
Magdalena je vstala.
Dvignil se je tudi Gaber. Našel je prazen čebriček in ga prinesel k peči.
Vanj sta zlila toplo vodo.
Jaz bom, je rekel. Sklonil se je k starkinim nogam.
Nekoč, je rekel, ste mi rekli, samo kdor ima veliko grehov, se mu bo veliko odpustilo; dajte, da se bo tudi meni.
Pustila mu je, da je odnesel njene noge v mlačno vodo.
Pasje oči so odsvetile zeleno.
Izmil ji je jantar garij in nato sta ji z Magdaleno ovila noge s povoji.
Ogenj v peči je jel zamirati kot dolge luči sončnega zahoda v rdeči zarji.
Bele, s povojem omotane noge so zadišale po dezinfektorju.
Črna stekla očal so bila kot pogled iz dna lobanje.
Med prsti je imela nevidne jagode svojih molitev.
Gaber in Magdalena sta sedla nazaj na svoj stolček in pručko in jo opazovala.
Na pragu so se že zbrale črede poznega popoldneva: sivine. Kakor ovce so pogledovale v potemnelo notranjost, kjer je iz peči pomežiko-vala žerjavka in so se sence plazile na lov.
Molk je postajal spomin. Gaber se je potopil vanj kot v sanje. V trenutkih, kakršen je bil ta, je vedno použival predstavo o materi. Želel si je takšne, kakršna je bila ta otožni hip starka: zasanjane onkraj, mehke v vsem.
Še enkrat se je spomnil tistega večera, ko mu je umila noge. Dišal je po sadju, zdaj pa po kamnu in mrtvih sajah.
Moral bi že vstati in oditi, pa je bil zadržan od podob in spominov in nenadnega občutja, da je tudi tu doma. Bilo mu je mehko kot mački.
Magdalena ga je pogledala in si popravila krilo.
Greste z nama? je vprašal.
Ura je čezmerno zatiktakala in obstala.
Starka jo je stresla. Kazalci so odfosforescirali mačje rumeni pogled.
Tišina se je spet napela v neznano morje.
Pes je odzehnil jok.
Gaber se je dvignil. Njegova senca se je podaljšala na strop in grozila, da ga objame in zaduši.
Tako ne morete živeti, ji je rekel.
Zakaj ne, saj živim, je odgovorila.
Slabo živite.
Ni rečeno, da je slabo, če ješ koprive, in dobro, če ješ kruh.
Kakor se vzame, je odvrnil Gaber.
Moj čas prihaja, je odgovorila, rada bi bila pri možu in sinu. Malo smo bili v življenju skup. Grob pa je večni dom.
Še bom prišel, je rekel Gaber in stopil bliže.
Karo je odrenčal v sebi strah za starko.
Podala sta si roko. Imela je mehko in mrzlo.
Žerjavka je zamirala v naglem pomežikovanju kot oglašanje tonov v molu.
Gaber je podržal njeno roko in začutil, da ugaša.
Mrzel predvečer je dihal z neba, drobeč posinele otoke mraku. V obeh pa je grebel molk.
Prižgal je luči. Žaromet je v mehkem, zlatem pramenu otipaval gosto jesensko ozračje. Zadišalo je suho stebličje nepokošenih košenic. Zateglo, slabotno čirikanje je zadrhtelo pod nebo, kot bi se kdo z nohti dotaknil strun na kitari. Z neprižganim motorjem sta drsela iz vasi navzdol.
Kadar človek čuti politično, je žival, je rekel Gaber.
Magdalena je onemela.
Veš, kplikerim je umila noge! Zdaj pa... stresa uro, je koprive ... Jutri grem v Ljubljano. Povedal jim bom, da osemdeset let stari ne lažejo, če trdijo, da so partizanom dajali kruh.
Ampak... ona je mati sovražnika, je rekla Magdalena.
Norca!
Ko je konec boja, je rekla, bi moralo biti premagano samo to, kar si pravkar rekel.
Norci! je zavihtel Gaber. Kaj pa misliš, da so bili. Ali je bila moja mama kaj drugega? Se spomniš, ko je prišla in ti rekla, da imaš pod streho Juda, ker nisi dala Gala krstiti. Meni pa je žugala, da bom imel opraviti s kraljem kraljev, če ne bom tega čimprej storil. In kdo je ta kralj? sem jo vprašal. Jezus, je odgovorila. V lepo druščino je padel, sem ji odgovoril. To pomeni, da ni nič boljši od drugih kraljev, še celo slabši, ker je kralj kraljev. Ni me razumela. Kot ne bo razumel tega nihče danes.
Magdalena ga je prijela za roko.
Bil je navaden norec.
Njen sin, je dodala mehko.
Njen sin, kajpada.
Ves vznemirjen je prižgal cigareto in se hipoma pomiril.
Šel jim bom povedat, da so sovražniki norci.
Motor je zahropel. Samotne čričkove strune ni bilo več slišati.
Zdaj ti bom pa povedal, je rekel in zaprl okno, kako se uniči sovražnika. Večkrat sem mislil, da so to res samo norci. Povem ti pa, da so zelo nevarni. Prepričati se jih ne da. Kot se ni dalo moje mame. Padla je za Jezusa kralja.
Poznaš Kaliharjevo ženo?
Tisto lepo gospo z ogrlicami in zapestnicami? je vprašala.
Ona je hči nemškega polkovnika. Sovraži nas. Zvedeli smo to po naključju. Kalihar je dober fant. Inženir, da ga ni daleč. Žal ji je nasedel in se pridružil sovraštvu brez potrebe. Preveč ima vsega.
Danes se sovražnika ne more poklicati na krajevni urad kot med revolucijo in mu otrebiti luske z oči. Kdor še danes sovraži revolucijo, tega je potrebno poiskati v njegovem brlogu.
Ta Kaliharjeva lepotička se je kmalu najedla vsega. Pustili smo jo, da se je prenažrla. Potem smo jo pa sprovocirali. Nažrt človek postane nor. Zaupala nam je vsemogoče neumnosti iz svojega zakonskega sveta. Dve prijateljici sta ji potem svetovali, da mora možu postaviti ultimat v
predstavljamo vam
Naše lastno vedenje in statistika nam pravita, da vsako leto izdamo vse več knjig, a vse manj beremo.
In če že beremo, se pogosto odločimo za kakšno nemško, francosko ali angleško predstavnico trivialne literature, namenjene le zabavi, knjigo torej, kakršnih je po naših knjigarnah več ko preveč- Zelo zelo malo bralcev pa sledi domačim literarnim novostim, tako da se naše Spoznavanje izvirne slovenske književnosti začne in konča ob t. i-šolskem čtivu, katerega je literarna znanost že vsestransko preverila in potrdila njegove kvalitete. Ker pa smo prepričani tudi o kvalitetnosti sodobne slovenske literarne ustvarjalnosti, hkrati pa nas, milo rečeno, moti njena neodmevnost med najširšimi krogi bralstva, smo se odločili, da bomo našo časopisno stran Obzorja, ki je, naj bo povedano resnici na ljubo, začela izhajati precej pred drugimi podobnimi časnikarskimi prilogami, razširili in dopolnili. Gre za razširitev njene rubrike Predstavlja mo vam, v kateri bomo poslej vsakič predstavili po enega slovenskega avtorja in njegovo delo hkrati z odlomkom iz enega njegovih najnovejših del.
Čeprav smo se za prvo celovitejšo predstavitev odločili precej po naključju, kateremu je botroval izid dela ,.Večno življenje" Pavleta Zidarja, moramo reči, da smo toga naključja še kako veseli, saj je Pavle Zidar tisti slovenski sodobni književnik, ki že najmanj dve desetletji orje globoke brazde v polja slovenske literature- Najprej ie treba v tem smislu omeniti izredno plodovitost, saj je izid njegovih del komaj mogoče sproti zasledovati, hkrati pa je in ostaja samosvoj in izviren ustvarjalec, ki se nikoli ni kaj dosti oziral na tuje vzore ali modne pojave- In kljub tej pomanjkljivosti, kar seveda velja samo za slovenske razmere, je s svojimi deli v bistvo našega bivanja venomer zadevajoč pisatelj- Kar pa seveda ne pomeni, da je med slovenskimi bralci znan zaradi tega. V spominu je sramežljivi slovenski publiki ostal zaradi odkritega obravnavanja erotičnih vprašanj.
Ne bi hoteli dodatno utemeljevati našega izbora, a moramo še povedati, da je Pavle Zidar precej let učiteljeval na Dolenjskem in da je svoje delo tudi začel pri nas. Vse to se seveda pozna tudi v njegovih delih, saj v njih Dolenjska in njeni ljudje pogosto nastopata. Novomeška Studijska knjižnica pa hrani kar nekaj čez šestdeset rokopisov njegovih del in korespondence.
V delu ,„Večno življenje" je Pavle Zidar objavil tri novele, ..Vrnitev v Kalifornijo",,.Glasba Gustava Mahlerja" in ,,Noge". Zdi se, da Se Zidar v tem delu poleg zemlje, teme in zenske, ki naj bi po Pogačnikovi literarni zgodovini bile tri osrednje teme njegovega dela, spusti se na področje bivanjskih vprašanj in z njimi v zvezi še k vprašanjem smrti. In v vseh treh smrtih, ki ..nastopajo" v teh treh novelah, gre za značilno Zidarjevo rešitev, po kateri se resnica loči od videza prav v luči smrti. V dveh primerih je to vrnitev k praizvoru, domovini, v noveli ..Noge" pa k svojemu pravemu človeškemu obrazu. Vse tri novele so pisane v eruptivnem zidarjevskem slogu, ki kljub navidezni prozni ..razredčenosti" kmalu potegne za sabo, še posebej z izvirno in živo metaforiko, ki po zgoraj omenjeni literarni zgodovini nastaja po zakonih ekspresionisti čnega sloga
Z objavo odlomka iz novele ,,Noge" želimo bralce vznemiriti in jih mogoče pripraviti, da bi tudi sami vzeli v roke omenjeno delo. pa tudi druga dela tega slovenskega pisatelja.
desetih točkah. Le če jih bo osvojil, bo ostala dalje njegova žena, sicer se bo ločila. Ko sq je Kalihar nekega večera vrnil domov, sta bili čaši tam in mu v imenu žene svetovali, da se mora popraviti v tem in onem, če želi, da ga bo žen« še prenašala kot moža.
Kalihar je nekaj hipov strmel, potem pa s« je izrjovel nad vsemi tremi, da jih bo zadavil, če ne zginejo iz njegove hiše.
Čez deset dni je bil razvezan. On se je medtem že umiril in našel drugo, ona pa še zdaj hodi po mestu, pripovedujoč svoje zakonske štorije z izbuljenimi, kačjimi očmi.
T ako se to naredi, kadar je . t. to... treba.
Gaber, pa zakaj?
Zato, ker sta bila norca. Ne moremo vendar uvesti nazaj nacizma, da bi ukrotili tako avšo.
Kaj, je hotela mar kaj takega?
Nič več in nič manj kot to.
Med njiju se je narinil molk. Prižgal je spet cigareto in odprl okno.
Ona gor pa ni to ... Noče nazaj belogardizma in je koprive.
Magdalena je molčala.
Jutri... je odpihnil bel dim, ki se je kot lisl papirja zvil v režo, jutri se bo vse pojasnilo.
Medtem se je zvečerilo. Mimo so zabegale lu^1 v nasprotno smer.	.
Naslednji dan se je Gaber odpeljal pr°{ Ljubljani. Jutranje sonce je ustvarjalo iluzij® medu. Vse je bilo rumeno kot sat. Skozi sladk tekočino so se počasi vdirali prahovi.
Čutil je, da bo vse naredil glede starke, ki f*1 je umila noge.
Vozil je v koloni.	^
Nasproti so drveli avtomobili s sirensK' hrupom.	|g
Naenkrat se mu je zazdelo, da ne vidi vec« čutil je, da še vozi, ni pa vedel, kje.
Vožnja se je nadaljevala.
V mislih je še enkrat oživil ves včerajšnji vsemi podobami in govorjenjem. Ko ga le .g( konec, je zaslišal neke druge glasove. Videl 56 kako leži na cesti z ustnicami tik ob tleh. .g|T1
Nobene bolečine ni čutil. Le življenje v se je upočasnjevalo, strjevalo v trd tren podoben kamnu.	. . ujo,
Spomnil se je, kako odleže, kadar ti je ^ # če poljubiš zemljo. Imel	je	še	toliko m° 'kj fjie
je nagnil in se dotipal	z	usti	občutka,	|(1
pravimo cesta. Takoj nato mu zazdelo se mu je, da se je ustavil.
je
VSE ZA GRADNJO PRI IGK
INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE iz Račjega sela pri Trebnjem je razširila predmet poslovanja z otvoritvijo prodajalne gradbenega materiala. Razen keramičnih ploščic vseh vrst, po kakovosti in namembnosti iz lastnega proizvodnega programa, prodajajo tudi druge gradbene materiale iz proizvodnega programa delovne organizacije SCT (Slovenija ceste — Tehnika) in poslovnih partnerjev iz dolenjske regije.
Tako lahko od začetka maja v Račjem selu dobite ves gradbeni material, kot je zidna in strešna opeka, cement, betonski izdelki, apno, železo, ter veziva za keramične ploščice.
TREBNJE
SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA,
TOZD IGK RAČJE SELO PRI TREBNJEM
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
HP Kolinska Ljubljana
TOZD MIRNA
vam predstavlja svoj bogati proizvodni program:
Kolinska
•bebi otroška hrana
• 'fchoVi pire krompir
• THOMY hren
• eVO česen
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST
NOVO MESTO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
GRADNJA ŽALEC
sdiiedel odprti kamin
ANTIKA
Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov Izdelek na našem tržišču.
Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z v*o tehnično popolnostjo, ki Je odprti kamin ne more nadomeatlti, kljub teku pa Je odprti kemln •
•vojo tisočletno tradicijo pTifkas vedno bolj Iskan, čar odprtege kamina Je bil vedno v njegovem zunanjem Izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, de so zunanjost kamina oblikovali a tako umetniško dovršenostjo, da Je dajala kaminu oarednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoperna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga naše žel|e po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik In materialov dožlvljenje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo.
Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmoafero In ugodje, ki al ga želimo primerno vremenu in čaau.
Tehnični podetkl
TIP	II	M'
Prostornina prostora v m1	do 90	do 120
Velikost ognjišča v cm1	70/50	90/70
Profil dimnika v cm H>4,8 m	20	25
Profil dimnika v cm 3 m«H>4,6 m	25	30
Dovod avežega zraka v cm'	240	360
Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm1	120	190
Teža kamina v kg	420	630
dovod
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
talafonl: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 talax: 33533 YU - SIORAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vaa pri Praboldu
telefoni: (063) 722-027,722-078,722-010,722-151,722-144
TRGOVSKO PODJETJE
NOVOTEMA NOVO MESTO
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
lit
J
trimo
trebanjska
industrija
montažnih
objektov
68210
trebnje, prijatljeva 12
telefon: (068) 83-321,83-125
telex: 33 735 yu trimo
projektivno
razvojni
sektor
61000
ljubljana, plešičeva 21 telefon: (061) 551—541 telex: 31 483 yu trimo
KOLEKTIV TREBANJSKE INDUSTRIJE MONTAŽNIH OBJEKTOV „TRIM0” TREBNJE ČESTITA VSEM {DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA-1. MAJ
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTO
1. maj, praznik dela, delavci delovne organizacije IMV pričakujemo z velikimi uspehi. Bogatejši smo z novimi izkušnjami in znanjem, s pristnejšimi medsebojnimi odnosi, predvsem pa z velikimi materialnimi pridobitvami, ki delovnim ljudem naših TOZD omogočajo lažje in zadovoljnejše delo in življenje.
V letošnjem letu smo že izročili svojemu namenu nove prostore družbene prehrane, nove in posodobljene prostore garderob za delavce, prostore delovanja skupnih služb itd. Ravno sedaj zaključujemo montažo nove lakirnice in nove linije za montažo R-18. Tudi ostale proizvodnje se intenzivno modernizirajo in razšiijajo in s tem ustvarjajo kapacitete za proizvodnjo 100.000 R—4 na leto.
Ob vseh teh velikih naporih pa ob letošnjem prazniku dela in dnevu OF odpiramo industrijski tir, ki bo delovni organizaciji IMV in kraju rešil številna vprašanja, povezana z vsakodnevnim obsežnim transportom gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala.
Na podlagi skupnih interesov IMV in železniškega gospodarstva je izgrajen pomemben gospodarski objekt, ki bo vsakodnevno s 580 metrov dolgim nadvozom povezoval stari dolenjski tir z novo in vedno večjo proizvodnjo IMV.
V letošnjem letu doseženi uspehi nas prepričujejo, da bomo s pospešenim razvojem proizvodnih zmogljivosti, širšim povezovanjem ter z intenzivno zunanjetrgovinsko usmerjenostjo uresničili zastavljeni program in s tem prispevali k nadaljnji krepitvi naše samoupravne skupnosti.
Pridružujemo se vsem čestitkam in pozdravom ob našem skupnem delavskem prazniku 1. maju.
prebrali smo
pred kolumbom
Vse kaže, da so založniki, ki Pri nas izdajajo žepne knjige, našli nekaj naslovov, ki so knjige pod zaščitnim znakom lastovke približali širšemu krogu bralcev. Ugotovljeno zani-manje za poljudno podana znanstvena raziskovanja in izsledke je gotovo botrovalo izidu zanimive knjige „Davno pred Kolumbom" nemškega pisca “aula Herrmanna. Dele je v izvirniku doživelo kar devet Ponatisov, prevedeno pa je tudi *e v več svetovnih jezikov.
Herrmann popelje bralca na zanimiv in poučen izlet v zgodovino velikih popotovanj ln odkrivanj. Na tem izletu Podaja preverjena in splošno sprejeta zgodovinska dejstva, od ni'h pa niza nove, pogosto Presenetljive in dosedanjim dognanjem nasprotne ugotovitve. Avtor je toliko pošten, da odkrito zapiše, kdaj na krilih domišljije, ki pa je vedno 'ogična, poleti v sumljive kraje, kamor si uradni zgodovinar pač ne cbvoli. Svojih sklepanj Herrmann ne ponuja na daeni-kenovski način kot čisto in edino veljavno resnico, pač pa kot možnost, katere ne bi bilo dobro povsem spregledati.
Knjiga je v bistvu obračun s ^stim mišljenjem, ki vidi začetek in razvoj velikih popotovanj samo v novejši dobi. Herrmann dokazuje, da so davni trgovci in Popotniki premagovali strahotne razdalje že v tisočletjih pred našim štetjem, pripadniki starih civilizacij Egipta, Mezopotamije, Grčije, zahodne in severne Evrope, Indije in Kitajske pa so že tisočletja in stoletja pred splošno znanimi odkrivanji novih dežel prepluli tako Atlantik, Indijski ocean kot neizmerni Pacifik. Največ Orostora je Herrmann odmeril Zgodnjim odkritjem Amerike.
Zgodovinski dogodki, podani \ knjigi „Davno pre Kolumbom", so vse kaj drugega kot ■godovina, kakršno večina bral-pozna še iz šolskih klopi. Nemški pisec je na več kot 500 itraneh natrosil obilo zanimivosti,
Zgodovinski dogodki, podani knjigi „Davno pred drobnjarij
r* nenavadnosti.
Knjigo je prevedel Pavle Klinar. Škoda je, da prevajalec pri slovenjenju ni upošteval nekaterih že sprejetih imen starih krajev in božanstev. Tako, denimo, imena Vira-kocha ali Tenochtitlan sloveni z Virakoha, Tenohtitlan, četudi bi moral pisati ali izvirno obliko ali fonetično Virakoča, Tenoč-titlan, kot zasledimo v Svetovni Zgodovini verstev. To je seveda le drobec, od katerega pa se bo morda le spotaknil kateri od
b,a'“V-	MiM
izpoved matere
Delo Milke Kovič „ln tedaj, kaj je dobro? " ki je lani izšlo pri mariborski založbi Obzorja, zadeva v izredno občutljivo, še do danes nepojasneno famo, da je v Ljubljani v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let obstajal klub samomorilcev. To do kraja nesmiselno združbo naj bi vodili nekateri mračni elementi, ki jim ustroj naše družbe ni po godu, pa so hoteli s temi samomori kazati na njeno domnevno notranjo bolezen. Njihovim hotenjem so nasedali predvsem mladi ljudje, tako tudi Vladimir Kovič, komaj dvaindvajsetletni študent medicine, sin avtorice pričujoče knjige.
TEDAJ.
KAJ JE DOBRO.’
kopraven dialog iz tega ne more biti, saj je mati tu razgaljena v bolečini, medtem ko se morilci njenega sina skrivajo. Zato se ta materina samoizpoved izteče v molk in nemoč, pa tudi v poziv za boj	proti vsem takim pojavom,	ki zastrupljajo mlade
ljudi,	na primer tudi proti
vsakršnim mamilom.
Delo je zelo osebno, mestoma nejasno, saj iz časa, ko so bili ti dogodki aktualni, v tisku nimamo dosti pisanega. Nekaj več so o tem pisali v tujini in v drugih naših republikah, zato pa so se tembolj vroče polemike razvnemale v času okoli izida	knjige Jožeta Javorška
„Kako je mogoče? ", ki obravnava enako temo. Za podrobnejši vpogled v takratno dogajanje ne bi bilo odveč prebrati tudi Javorškovo knjigo in časopisne polemike v zvezi z njo.
J. S.
knjige
Ker okoliščine okoli kluba samomorilcev še do danes niso pojasnjene, pa tudi tisti mračni elementi, ki so mlade rekrutirali za nekakšne protestne obrede smrti, še niso razkriti, je to delo do kraja oseben popis materinega samospraševanja o tem, kaj je sina tako mladega pognalo v smrt. Ker mati kljub temeljitemu samozasliševanju odkriva, da klice smrti ni mogel prinesti ali biti zastrupljen od njih doma, se izkaže, da so za sinovo smrt krive prav tiste mračne sile. Vendar kaj več kot neena-
spommjam se
Francoskega pisatelja Geor-gesa Simenona najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je od več ko tristo njegovih del (zvečine detektivskih in pustolovskih romanov in novel) precej prevedenih tudi v slovenščino. Simenon je objavil tudi dokaj knjig, ki jim ni moč pripisati trilerskega značaja, ampak imajo trajnejšo literarno vrednost .»Spominjam se" je eno takih njegovih del; za izdajo pri Državni založbi Slovenije je knjigo poslovenil Vinko Kopač.
Knjigo je Simenon spisal v prav nenavadnih okoliščinah. Ob koncu leta 1940 je zdravnik pojasnil pisatelju, da boleha za neozdravljivo boleznijo in da mu je preostalo le še nekaj let življenja. To je Simenona, ki je tedaj bdel nad poldrugo leto starim sinom Marcom, kajpak močno prizadelo, zato se je brž lotil pisanja spominov, s katerimi je hotel sinu ohraniti podobo lastne mladosti, časa in prostora, ki sta mu krojila usodo, v spomine pa je vpletel tudi posameznosti iz sinovega življenja.
Tako sestavljene zapiske je pisatelj pet let pozneje strnil v leposlovno celoto in poznavalce svojih del presenetil, saj ni šlo ne za roman, pa tudi ne za
iz izložbe
Številčno se zbirka Kondor, ki že precej nad dve desetletji izhaja pri Mladinski knjigi, približuje dvesto izdanim knjigam; mnoge so že doživele ponatis, ne da bi pretiravali, pa lahko zapišemo, da ni moč najti podobne zbirke, ki bi prinesla več vrednega iz slovenske, jugoslovanske ali svetovne književnosti. Nazadnje so v Kondorju izšle tele knjige:
„Pesmi" Boža Voduška je izbral in uredil Janko Kos. Gre za knjigo, v kateri je objavljeno tako rekoč celotno pesniško delo pred dvema letoma umrlega umetnika. V prvi razdelek je urednik uvrstil zbirko ..Odčarani svet" in to v prvotni podobi, kakor jo je 1939 zasnoval (in v poznejši izdaji močno okrnil) Vodušek. Sledijo nezbrane pesmi, nastale do 1945, v tretjem razdelku („Ure tišine") pa najdemo Voduškovo poezijo, napisano in objavljeno po zadnji vojni. Tokratni izdaji Voduškovih pesmi je Kos dodal dokaj gradiva za pesnikov življenjepis, temeljito je razčlenil Voduškov pesniški razvoj ter v posebnem dodatku posamezne pesmi opremil z literarnozgodovinskimi opombami.
Tudi Makedonci so imeli že zdavnaj pred pisem stvom svoje ljudsko literarno blago, stoletja so med tem življem nastajale lirske in epske pesmi, pravljice, pregovori, uganke ipd. Izbor tega je zdaj prvič dostopen tudi slovenskemu bralstvu, saj knjiga ..Belila platno Biljana" prinaša veliko makedonskih lirskih (pesmi obredov in običajev, pesmi iz osebnega in družinskega življenja, pesmi o boju za svobodo pa delovne, šaljive in otroške pesmi) in epskih (mitološke in zgodovinske) ljudskih pesmi. Podrobno je vse sklope teh pesmi v spremni besedi označil Haralampije Polenako-vič, poslovenil pa jih je Veno Taufer.
Številni starorimski pesniki (Katul, Ovid, Properc, Horac in drugi) so že doživeli samostojne knjižne izdaje v slovenščini, obsežen izbor pa je pred dvanajstimi leti prinesla »Rimska lirika", ki jo je uredil Kajetan Gantar. Slednji je po omenjeni knjigi priredil tudi pričujoči izbor, ki je razširjen s pesmimi Lukrecija, Vergila, Ambrozija, Klav-dijana in R. Namacijana. Prevajalec Gantar je
belila platno biljana
makedonske ljudske pesmi
m
prispeval tudi zapis o zgodovinskem razvoju rimske lirike in opombe, pojasnila o likovnih prilogah pa so delo Ljudmile Plesničar.
..Klavnica pet ali otroška križarska vojna. Dolžnostni ples s smrtjo spisal Kurt Vonnegut ml. Ameriški Nemec iz četrtega rodu, ki zdaj lagodno živi (in preveč kadi) na Polenovkinem rtu in je bil nekdaj kot izvidnik ameriške pehote izločen iz boja, priča, kako so z zažigalnimi bombami zbomardirali Dresden v Nemčiji, .Firence na Labi’, pa je preživel, da lahko o tem pripoveduje- Tole je roman, pisan nekako po zgledu telegrafskih shizofreničnih povesti s planeta Tralfamadora, od koder prihajajo leteči krožniki. Mir z vami." Tako dolgega in povednega naslova knjige že zlepa nismo brali, izmislil pa si ga je (tudi na Slovenskem) z nani pisatelj znanstvenofantastičnih romanov. O čem govori to Vonnegutovo delo kajpak ni treba posebej povzemati, dodajmo le, da je za prevod poskrbel Branko Gradišnik, zapis o znanstveni fantastiki kot ameriški varianti madernizma (v glavnem z ozirom na pričujočega in druge Vonnegutove romane) pa je prispeval Dimitrij Rupel.
D. R.
Spominjam
j,-	*	........
Geor^cs Simenon
m - m
pravo življenjepisno knjigo. ..Spominjam se" je napol dokumentarno delo, pisano v obliki dnevnika, kljub bivanjski stiski, v kateri je bilo napisano, pa kaže po besedah H. Millerja Simenona kot človeka ..široke-ga pogleda, ki daleč vidi: ne sodi in ne obsoja, samo ves čas je v koraku z ritmom življenja".
ragtime
Glasbeno razgledani bralci se ob naslovu romana „Ragtime", ki ga je napisal E. L. Doctorovv, ne bodo nič spraševali, za nepoučene pa tale bežna opomba. Ragtime je glasbeni stil z značilnim sinkopiranim ritmom. Čas, v katerem se je pojavil, razvil in uveljavil ta stil, je hkrati tudi čas dogajanja Dostorovvega dela, oznako roman pa ob „Ragtimu" (knjiga je v prevodu A. Moder-Saje izšla pri Pomurski založbi) lahko uporabljamo le pogojno.
Gre namreč za dokaj dokumentaren prikaz razgibanega ameriškega življenja od začetka tega stoletja do prve svetovne vojne. To pa je bil čas, ko je H. Ford uvedel tekoči trak, ljudje so noreli ob čarovnijah H. Houdinija: v knjigi najdemo še več stvarnih oseb, denimo troje ameriških predsednikov, znamenitega arhitekta S. VVhita, zbiralca umetnin P. Morgana,
t, ki ne kvari
poznavalec notne umetnosti med fanti iz okteta.
Po štirih mesecih trdih vaj so na novoletnem rajanju v bršljinski Iskri prvič zapeli pet pesmi, tako rekoč med svojimi sodelavci, saj so bili v tej organizaciji zaposleni kar štirje oktetovci. Prvi aplavz jim je pomenil veliko. Vaje so imeli dvakrat na teden, iz lastnega žepa so kupovali notna besedila in peli. Prostor za vadbo še danes pomeni trd oreh za marsikatero kulturno-umetniško skupino v Novem mestu, zato tudi dolenjski fantje niso bili na boljšem. Peli so v Medicevi mizarski delavnici, glasove so brusili v glasbeni sobi Doma kulture, učilnicah glasbene šole Marjana Kozine in slednjič našli mir v učilnici gimnazije. Od prvotnega sestava so ostali v oktetu le še štirje: Jože Cvelbar, Drago Medic, Peter Cigler in Andrej Jakše, ostali štirje pa so k oktetu pristopili kasneje, nekateri šele pred letom dni; to so Jože Sime, Miha
Začelo se je v gostilni. Mladi fantje, ki so prepevali v moškem pevskem zboru v Šentjerneju že deveto Dušan Jereb, so si želeli več prepevanja in
že drugih melodij. Ob mizi v Jakšetovi ^ Grošelj, Maks Starc in Jože Sirotka, minilo v gostilni na Drski se jih je zbralo osem in Oktetovo petje je vse prej kot to 9. septembra 1969, kot imajo skrbno preprosto. Vidne so sposobnosti sleherne-med zabeleženo v kroniki. Pesem je kmalu ga pevca, zato za tiste z manj posluha ni
sre*6t?s	.	.
na(Ja^e oktetov, ki jih je v Sloveniji s|aVj^estdeset. Prvo srečanje je minil_ desetletnice gostiteljev — Šentjer l^j. ?ga okteta z udeležbo štirih, mea	*»“<	*-	manj	pununa	■■■
in er,rTii je bil tudi KUD Dolenjski oktet	ubrano zazvenela, pa čeprav v enostavni	mesta v	oktetu. Oktetovsko	petje tvorijo
B tako je slednji soustanovitelj te	terci- Ka) kmalu so ugotovili, da ne	gre le	štirje	podvojeni	glasovi,	„ki	se	morajo
&o|^bne	kulturne manifestacije na	za navadno gostilniško prepevanje	in da zliti tako, da se ne sliši
c0 Riškem.	Pred nedavnim so desetletni-	so sposobni še za kaj več. Osnovno
Nim 11 tudi dolenjski fantje, ki so s	znanje jim je podajal pokojni	Tone
n<iDo Petiem že trdno vsidrani in	Markelj, na njegovih temeljih pa je	gradil
3,	grešijivi v kulturnem življenju Nove-	sedanji umetniški vodja okteta	Peter
esta.	Cigler, ki je mimogrede še danes	edini
posameznega pevca," pove o mojstrovini petja okteta umetniški vodja Cigler. Srednje težko pesem morajo gladiti na več kot petnajstih vajah. Za svoje petje uporabljajo partitures moških zborov. Za narodne
pesmi je dovolj notnega gradiva, manjka pa ga za umetne pesmi. ..Slednje, za katere vložimo veliko več truda, so pri cbčinstvu veliko manj cenjene,* saj poslušalci vse preveč ocenjujejo le skladbo, manj pa izvedbo," ugotavlja Drago Medic, predsednik KUD Dolenjski oktet, in misli, da je pri pesmi še vedno najbolj spoštovano tisto, kar je najtežje, dinamika petja in dihanje.
Če bi od prvega pevskega sestanka v Jakšetovi gostilni vztrajali vsi, bi današnji repertoar fantov Dolenjskega okteta obsegal že preko sto pesmi. Tako pa se dogaja, da pri sleherni zamenjavi glasov, nastanejo v oktetu rane. Potrebno je vaditi nove pesmi, saj bi piljenje starih melodij zaradi enega novega člana ostale utrujalo. Prav za praznik desetletnice so pripravili povsem svež program, s katerim bodo v naslednjih mesecih nastopili po različnih krajih Slovenije in po Koroški, nastopili pa bodo tudi na letošnjem srečanju oktetov.
Znani glasbeni mojster in skladatelj Radovan Gobec je že večkrat poudaril, da okteti kvarijo slovensko zborovsko ustvarjalnost, toda uveljavitev oktetov na manjših slovesnostih v delovnih kolektivih in drugje kaže, da Gobčeva trditev ni najbolj na mestu. ,,Mi pojemo povsod, kamor nas povabijo, le za pogrebne svečanosti nimamo pripravljenega programa," je rekel PeterCigler.
JANEZ PAVLIN
črnskega prosvetitelja B. VVashingtona, anarhistko E. Goldman pa prvo boginjo seksa E. Nesbit in celo S. Freuda, ki je tedaj v severnoameriški deželi predaval brez večjega odziva.
V delu so slikovito prepleteni stvarni dogodki in osebe z junakom pisateljeve domišljije, to pa je črnski glasbenik, ki zaman išče zadoščenje zaradi ranjenega ponosa; zaman preprosto zato, ker je črnec. Pred bralcem se v pravcatem sinko-piranem ritmu vrstijo zanimive podobe ameriškega življenja, delo kot svojevrsten scenarij kar kliče po slikovni in glasbeni upodobitvi, zato se ni čuditi, da se znani režiser Miloš Forman že pripravlja na snemanje igranega filma po „Ragtimu".
plačilo
„Zaman se obešaš na volan, Sturmer. Zaman vztrajaš, zaman še poskušaš, da bi s strani priletel v škarpo, ki naj bi zavrla polet. Tvoj napor ni več koristen, služil je le petroleju ..." To so stavki s predzadnje strani romana „Plačilo za strah" francoskega pisatelja Georgesa Arnauda, dela, s katerim se na Slovenskem srečujemo že v drugo (ponatis prevoda Staneta Ivanca je pripravila založba Obzorja).
Tako prepričljivega besedila o pustolovsko nagnjenih ljudeh, ki se lotevajo še tako nevarnih poslov, za drznost pa so namesto z denarjem poplačani s smrtjo, ni zlahka najti. Zato Arnaudov roman, spisan po pisateljevih lastnih zgodah in nezgodah, ni doživel zaman nič koliko prevodov in izdaj, pripoved o izmučenih prevoznikih nitroglicerina na naftna polja pa bralca pretrese tudi po večkratnem branju.
WMga dolenjskega, lista ,
ZAKL AO/
še vedno hlače
Ni važna rojstna letnica, temveč postava, če ste prijateljica dolgih hlač, ki so tako praktične. Hlače se ne dajo izriniti iz modnih časopisov, čeprav so jim že nič kolikokrat napovedovali slovo. Letošnja ženska silhueta v dolgih hlačah je precej drugačna. Predvsem so moderne hlače
spodaj ozke ali pa vsaj ravne, v pasu pa imajo nekaj gubic. Čevlji z visokimi petami se vidijo in košček nogavic tudi.
K takim hlačam, ki niso ravno športne, sodi moško krojen suknjič, širša ohlapna jopa s tričetrtinskimi rokavi ali pa kratek blazer.
mizica, pogrni se
V sobi, kjer je malo prostora, bo prišla prav mizica, ki ima zgornjo ploščo premično. Če dobite goste, potegnete ploščo ven, pa se prikaže zaloga pijač in še prostor imate za kozarce in druge dobrote, s katerimi boste postregli. Če je mizica na kolesih, jo lahko porinete, kamor vam najbolj prija. Tudi na balkon.
Med maloštevilnimi dolenjskimi rimskimi kamnitimi spomeniki, ki jih hrani arheološki oddelek Dolenjskega muzeja, gre brez dvoma posebno mesto miljniku. Najden je bil nekje pod Trško goro „ob stari cesti v mačkovski gmajni". Od tam je bil najprej prepeljan v Bučno vas, kjer je pri hiši št 12 služil kot opornik pri hlevu, ob rekonstrukciji cestnega priključka na avtocesto pa so ga oktobra 1958 shranili v Dolenjskem muzeju. Odtlej je vzbudil pozornost marsikaterega obiskovalca, ki je moral ob obisku muzejskih zbirk in razstav tudi mimo njega.
V času gradnje novega oddelka NOB je bil odstranjen z dvorišča, sedaj, ko pa se je med muzejske stavbe zopet naselil mir spomladanskih dni, je dobil mesto na križišču glavnih muzejskih poti, ki vodita mimo galerije k stopnišču in odtod proti vrhu novomeškega kapiteljskega griča.
Stoji ob poti, vendar ne v taki vlogi kot takrat, pred 1779 leti, ko je bil v času vladanja imperatorja Septimija Severa postavljen. O tem nam govori napis:
/ ...
c/o(n)s(ul) II pro/co(n)s(ul)p(ater) p(atriae)/
/et imp(erator) C/ae(sar) M Aure/lius/ /Antonin/us Pius Au/g(ustus) Fel(ix)/ /triblunitia po/tes(tate) lili pr/o-co(n)s(ul)/
/et P Septimius Geta/
/Caesar/ vias et pon/tes /vetusta/te conrupt/as/
/res/tituerunt .
/curante Fabio / Cilone leg(ato) Aug(usto)
/ ...
Prva in zadnja vrstica manjkata, dopolnimo pa jih lahko s tekstom:
/ Imp erator L Septimius Severus ter / pro praetore
V celoti to pomeni, da je dal cesar L. Septimius Severus, ko je bil drugič konzul, prokonzul, oče domovine, in njegova naslednika M. Aurelius Antoninus Pius, imenovani Caracalla, ko je imel četrtič tribunsko oblast in Septimius Geta, popraviti od starosti razrvane ceste in mostove. To delo so opravili pod legatom Fabiom Cilonom.
Miljnik je na podlagi podatkov, ki nam jih posreduje napis, datiran v leto 20 i n. št.
Kot je že na začetku zapisano, je stal ob nekdanji rimski cesti pod Trško goro. Znano je, da je £rasa današnje avtoceste Ljubljana—Zagreb na mnogih odsekih speljana po sledovih rimske itinerarske ceste Emona — Praetorium Latobicorum (Trebnje) — Neviodu-num (Drnovo pri Krškem) — Siscia (Sisak) ali neposredno ob njej. Himski miljniki, ki sojih postavljali ob glavnih cestah, so za današnjo arheologijo in zgodovinopisje zelo važen vir podatkov, saj nam poročila o gradbeni dejavnosti posameznih vladarjev povedo tudi razdalje med posameznimi večjimi naselbinami, izmerjenimi 7 miljami — tisoči vojaških dvojnih korakov. Miljnik, na katerem je bila izmerjena razdalja XXXXI m.p. a Nevioduno (41000 korakov od Drnovega - ca 67 km), je bil najden v Hudem pri Stični.
Postavljanje miljnikov ob rimskih cestah se je razširilo po letu 130 pr.n.š., za osnovo pa so služili zemljiški zakoni Tiberija Graccha. V času cesarja Avgusta (27 pr.n.š. — 14 n.š.) se je uredila in močno razširila poštna služba v rimskem imperiju. Skrb za ceste se je podvojila, ob njih pa so nastale postaje na
razdalji 23 — 28 km, ki jo je bilo mogoča
prepotovali v enem dnevu, tako imenovane „mansiones". Tu so popotniki lahko prenočili in se okrepčali. Na večjih razdaljah pa so bile „mutationes", postaje, na katerih je bilo moč zamenjati jezdnega konja pa tudi popraviti opremo ali vozove. Glavne ceste so bile pod cesarsko upravo, zato so bile večinoma dobro in redno vzdrževane. Gradnja cest je bila skrbno načrtovana in solidno opravljena,,u veliki meri pa so ceste gradile rimske legije. $ takratni gradnji podaja Vitruvij v delu *Da architectura" naslednjo shemo rimske ce*|M prvo plast, „statumen", so sestavljali lomlj$jjijj v pribl. 30 cm debelem temelju. Med seboj 50 bili vezani z malto. Na močvirnem erenu temu sloju postavili leseno oporo. Drtigo plast, „ruderatio", je sestavljala do 25 cm debela plast za pest debelega proda, vezanega z malto, tej sledi „nucleus" do 25 cm debela plast kot oreh debelega proda, vezanega z malto, nato pa še „summa crusta" ali „summum dorsum", do 30 cm debela krovna plast iz peska in prodca ali ponekod mnogokotne kamnite plošče.
. <r/- •>	j
Ceste so bile grajene v ravnih črtah, saj je veljalo načelo, naj bo cestna zveza najkrajša možna zveza, in pri tem se niso ustrašili tudi resnih ovir. Višek gradnje cest so dosegli v 2. stoletju n.š. V celotni rimski državi je bilo okoli 150.000 km cest, po katerih so se hitro in varno premikale tako močne vojaške sile, vsak hip pripravljene pomagati obmejnim postojankam, kot potniki in trgovci, s katerimi se je širila rimska kultura v oddaljene province pa tudi preko meja med barbare.
Poleg intinerarskih cest pa se je razvilo tudi gosto omrežjevaških ali pokrajinskih vicinalnil1 cest, tovorniških poti in tako dalje, ki pa seveda niso bile opremljene z miljniki.
DANILO BREŠČAK
prvomajski
narezki
Pripraviti narezek ni nič težko, ampak servirati ga tako, da bo na pogled privlačen, je malo teže. Če sami nimate domišljije, vam bo morda pomagala tale slika. V koščke salame ali šunke nadevate francosko solato, pa bo videti kot mesni škrnicelj, sire pa ponudite posebej in ribe iz konzerve, okrašene s čebulo in zelenjavo, krožnik.