di bienij arhitekturne fakultete se seli v Gorico /4hs Škedenjska železarna: tržaški sindikati Cgil, Cisl in Uil postavili ultimat deželni vladi /7 Novogoriški univerzitetni kampus na travnik nasproti Perle? Primorski Predčasne volitve še niso jamstvo za stabilnost Rado Gruden Po manj kot treh letih je za vlado Boruta Pahorja včeraj v Državnem zboru zapel navček in označil konec vladne agonije, ki je dejansko trajala že dobro leto in pol. Že od vsega začetka pa so vladne vrste pretresali nesoglasja in bolj ali manj glasne grožnje z odhodi iz koalicije. Te so se končno tudi uresničile najprej z izstopom stranke upokojencev Karla Erjavca in nato še Golobičevega Zaresa. Kljub vsem težavam in svetovni gospodarski krizi, ki je položaj še poslabšala, je vlada premierja Pahorja dosegla nekaj dobrih rezultatov, nekatere ji je preprečila neustrezna referendumska zakonodaja, marsičesa pa tudi zaradi stalne konf-liktnosti in tudi premierjeve neodločnosti v tem času ni dosegla. Ko so na koncu v koaliciji ostali samo še Pahorjevi socialni demokrati in liberalni demokrati Katarine Kresal, je postalo jasno, da tako okleščeno koalicijo, če hoče priti do naravnega konca mandata, lahko reši samo še čudež. Kot se je videlo, čudeža ni bilo in državni zbor je ob prvi pravi priložnosti Pahorjevo koalicijo poslal domov in na stežaj odprl vrata do predčasnih volitev, ki jih vsaj z besedami zahteva večina poslanskih skupin. V skladu s slovensko ustavo zdaj obstajata le dve možnosti, da ne pride do predčasnih volitev. Prva je, da Borut Pahor v mesecu dni zahteva ponovno glasovanje o zaupnici, druga pa, da ena od poslanskih skupin ali deset poslancev v tednu dni predlaga novega mandatarja. Glede prve lahko rečemo, da gre bolj za teorijo kot za realno možnost, kar pa zadeva iskanje novega mandatarja pa bo treba počakati še nekaj dni, ko bi moralo biti že jasno, če se bo kdo pripravljen spustiti v avanturo in v sedanjih kriznih razmerah prevzeti krmilo države do rednih volitev jeseni 2012. Tudi če bi se našel kandidat, ni gotovo, da se bo v državnem zboru oblikovala dovolj močna koalicija za izvolitev nove vlade. Predčasne volitve tako ostajajo edina realna možnost. Predsednik Danilo Türk jih mora razpisati v tridesetih dneh po izglasovani nezaupnici. Veliko vprašanje pa je, če bodo predčasne volitve, ki naj bi bile že v prvi polovici decembra, prinesle tisto stabilnost, v imenu katere je včeraj tudi padla Pahorjeva vlada. Kot trenutno kaže, bi največ glasov dobila »stranka« tistih, ki ne nameravajo voliti nobene od sedanjih. Zato se povsem lahko zgodi, da se politična kriza še podaljša z vsemi negativnimi posledicami, ki bi še poslabšale že tako kritičen položaj Slovenije. dnevnik SREDA, 21. SEPTEMBRA 2011 Št. 223 (20.238) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LJUBLJANA - Po glasovanju v državnem zboru najbolj verjetne predčasne volitve Vlada Boruta Pahorja ni dobila zaupnice DEVIN - Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov V bran krajevnih uprav Varčevalni ukrepi vlade in dežele ogrožajo tudi upravno samostojnost Slovencev DEVIN - Sinoči se je zbor slovenskih izvoljenih v krajevnih upravah sestal, da bi izvoljeni predstavniki ocenili posledice vladnih varčevalnih ukrepov na krajevne uprave in še posebno na stvarnost Slovencev v Italiji. Uvodna razmišljanja so podali de- želna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc. Na problematiko, so spomnili, bo vplival tudi novi deželni zakon, s katerim namerava Dežela FJk nadomestiti gorske skupnosti z zvezami goratih občin. Govor je bil tudi o napovedani ukinitvi pokrajin in združevanju manjših občin, kar utegne ogroziti avtonomijo uprav, ki imajo pomembno vlogo pri uveljevljanju slovenske prisotnosti v narodnostno mešanem prostoru. LJUBLJANA - Vlada premiera Boruta Pahorja v državnem zboru ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov. Za zaupnico je namreč glasovalo 36, proti pa 51 poslancev. S tem je bil Pahor razrešen s funkcije, državni zbor pa mora sedaj v 30 dneh izvolitvi novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila po predčasnih volitvah. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič. Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Na 2. strani Proti krizi tudi z znižanjem davka IRAP Na 4. strani Cosolini na Reki podpisal sporazum o sodelovanju Na 8. strani V Trst se vrača festival Revija v reviji Na 9. strani Goriški črpalkarji še naprej životarijo Na 14. strani V Gorici poldrugi milijon za luknje Na 14. strani ZGONIK - Včeraj Bogdanu Gromu prvi občinski pečat GOSPODARSTVO - Napolitano: Secesija Severne lige zunaj zgodovine S&P Italiji znižal bonitetno oceno Opozicija zahteva Berlusconijev odstop ZGONIK - Prvi pečat v zgodovini občine so podelili vsestranskemu umetniku Bogdanu Gromu. Na 6. strani RIM - Bonitetna hiša Standard & Poor's je v noči na ponedeljek Italiji za eno stopnjo, z A+ na A znižala bonitetno oceno. Kot glavna razloga za znižanje bonitetne ocene države v bonitetni hiši navajajo šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane in višjo raven javnega dolga od sprva pričakovane. Poleg tega je bonitetna hiša kot negativne ocenila tudi prihodnje obete glede gibanja bonitetne ocene. Ključni razlog za slabe napovedi so nestabilne politične razmere v državi in velik pritisk javnega dolga na državne finance, ocenjuje bonitetna hiša. Opozicijske stranke so premiera Silvia Berlusconija (na sliki) pozvale, naj prevzame odgovornost za znižanje bo- nitetne ocene države in odstopi. Italijo lahko po mnenju največjih opozicijskih strank zdaj reši le vlada narodne enotnosti. Tudi Confindustria je bila izredno kritična do vlade. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je dejal, da je treba nujno sprejeti ukrepe za oživitev gospodarske rasti, in to na premišljen način in s široko parlamentarno podporo. Predsednik je dejal, da je v tem trenutku posebno pomembna enotnost države, o tistih, ki se zavzemajo za odcepitev severa Italije (mislil je seveda na Severno ligo), pa je dejal, da so »izven zgodovine in izven realnosti«. Na 5. strani 2 Torek, 20. septembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Po včerajšnjem glasovanju v DZ najbolj verjetne predčasne volitve v začetku decembra Nezaupnica državnega zbora za vlado Boruta Pahorja LJUBLJANA - Manjšinska vlada premiera Boruta Pahorja v državnem zboru včeraj ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje petih novih ministrov. Od 88 poslancev, ki so bili navzoči ob glasovanju, jih je za zaupnico glasovalo 36, proti 51, eden pa se je vzdržal. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič. Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Poslanec Zares Alojz Potočnik se je glasovanja vzdržal, nepovezana poslanca Andrej Magajna in Vili Rezman pa se glasovanja nista udeležila. V skladu z napovedmi med razpravo je bil takšen izid glasovanja pričakovan, vse do zadnjega pa so bili bolj ali manj neznanka le glasovi SNS. Razrešeni premier je po glasovanju dejal, da je vse svoje odločitve kot predsednik vlade sprejemal po svoji vesti in prepričanju, da domovini služi po najboljših močeh. Po neizglasovani zaupnici, kot je dejal, ne čuti nobene grenkobe, zahvalil pa se je svojim ministrskim kolegom, tako tistim, ki so z njim vztrajali do konca, kot tistim, ki so vlado zapustili predčasno. V nastopu pred glasovanjem o zaupnici pa je izrazil prepričanje, da bi padec vlade pripeljal do politične krize, ki bi za nekaj mesecev ohromila državo. Nasprotovanje zaupnici pa bi po njegovih besedah pomenilo začetek politične krize, ki bo izbruhnila z vsemi nepredvidljivostmi in bo paralizirala celotni upravni aparat države ter jo ohromila v domačih in mednarodnih naporih, da se prebije iz obroča krize. V skoraj osemurni razpravi so zlasti poslanci SD in LDS opozarjali, da bi lahko predčasno izglasovana zaupnica državo pahnila v še večjo krizo in da mora vlada svoje delo končati. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je tako napovedal podporo vladi, ker da je "treba zgodbe dokončati". Ob tem je poudaril, da sedanja vlada ni izgubljala podpore, ker se ne bi lotevala problemov, ampak ker se problemov ni lotevala dovolj odločno. Podporo listi ministrskih kandidatov in s tem zaupnici vladi je v imenu poslanske skupine SD napovedal tudi Dušan Kumer. Po njegovih besedah pogoji za delovanje manjšinske vlade v zadnjih mesecih dopuščajo preveč možnosti in priložnosti za različne, tudi zlonamerne špekulacije ter predvolilno demagogijo. Zato je Pahorjevo potezo ocenil kot edino možno, korektno in odgovorno. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ocenil, da so v času, "ko nič ne deluje in ko sta se razmahnila klienteli-zem in korupcija", predčasne volitve edina sprejemljiva pot. "Čas je spremembe, Slovenija si zasluži več," je poudaril. Vodja poslanske skupine poslancev Zares Franco Juri pa je zatrdil, da je enotno stališče poslanske skupine, da zaupnice ne bodo podprli, večina pa jih bo glasovala proti. "Če se bo danes začela pot do predčasnih volitev, bomo to sprejeli z mirno vestjo," je dejal. Po mnenju predsednika SLS Rado-vana Žerjava so imeli poslanci tokrat končno priložnost, da vladi povedo tisto, kar so ji državljani povedali ob zavrnitvi junijskih referendumov. Pojasnil je, da ima vlada v državnem zboru komaj še tret-jinsko podporo, smo pa v času, ko razmere tako v državi kot v svetu potrebujejo vlado, ki se bo odzivala na razmere. Anton Urh (DeSUS) je ocenil, da smo se znašli v prelomnem trenutku obstoja te vlade. Potrebne so hitre odločitve, pri tem pa po njegovih besedah s sedanjo vlado niso zadovoljni, saj ne zbuja nobenega upanja. Tudi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je bil do dela vlade kritičen. Za sedanje stanje je po njegovih besedah enaka krivda tako na strani Zares in DeSUS kakor tudi LDS in SD. Nekateri so se po njegovih besedah skušali izvleči, "kot da nič nimajo s tem". Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič je napovedal, da bodo nepovezani poslanci glasovali različno, vsak po svoji vesti. Sam se sicer boji, da bo na oblast prišla "rušilna koalicija, ki je povzročala škodo in sprožala afere". Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz je v svojem imenu in imenu poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija pojasnil, da je bilo sodelovanje z vlado sicer korektno, a da sedanjega stanja ne bi bilo smotrno podaljševati. Pahorjeva vlada je sicer že tretja v zgodovini samostojne Slovenije, ki je dobila nezaupnico državnega zbora in je zato predčasno zaključila mandat. Pred Pa-horjevo sta namreč na tak način padli vladi Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Predčasnih volitev pa doslej v Sloveniji še ni bilo. Vlada Boruta Pahorja, ki so ji poslanci včeraj izrekli nezaupnico, je mandat nastopila po volitvah septembra 2008. V treh letih se je zamenjalo 12 ministrov, njen mandat pa je zaznamovala Osamljeni Borut Pahor v državnem zboru, ki ni uspel prepričati poslank in poslancev, da je za Slovenijo boljša manjšinska vlada kot pa negotovost predčasnih volitev državni zbor predvsem huda gospodarska kriza in s tem povezano vedno večje zadolževanje ter rast brezposelnosti. Mandat zaznamovale tudi afere, med katerimi so najbolj odmevale afere Ultra, bulmastifi in NPU, nenehno pa so bila v koaliciji prisotna tudi trenja med njenimi partnerji. Vlado sta tako že preden je danes predčasno končala svoj mandat, zapustila DeSUS in Zares, podpora vladi v javnosti pa je v zadnjih mesecih padla na rekordno nizko raven. DZ mora zdaj v 30 dneh izvoliti novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila na predčasnih volitvah. Stranke po napovedih novega mandatarja ne bodo predlagale, ampak se večinoma zavzemajo za predčasne volitve. Novega mandatarja lahko najpozneje v sedmih dneh predlagajo predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Predsednik vlade, ki zaupnice ni dobil, pa lahko zahteva tudi ponovno glasovanje o zaupnici, kar pa je Pahor že zavrnil. Neizglasovanje zaupnice vladi Boruta Pahorja močno poglablja politično krizo pri nas, je v odzivu poudaril predsednik republike Danilo Türk, ki se mudi na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku. Kot je zapisal, obžaluje, da so se problemi v Sloveniji razvili do teh razsežnosti, vse politične dejavnike pa je pozval k preudarnemu ravnanju in napovedal, da bo predčasno sklenil program svojih dejavnosti na zasedanju GS ZN in se vrnil v Slovenijo. Čeprav se je v razpravi o nezaupnici pojavljalo kar nekaj namigov, da naj bi v levosredinskih strankah predlagali novega mandatarja, so v omenjenih strankah slednje zanikali. V SD so ob tem večinoma tudi napovedovali, da omenjenega mandatarja niti ne bi podprli in da so zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve. Za predčasne volitve se zavzemajo tudi v drugih strankah, pri čemer praktično vse zanikajo, da bi predlagale novega mandatarja, a hkrati nekatere dopuščajo možnost, da bi, če bi se tak predlog pojavil, razmislile o morebitni podpori. Po mnenju predsednika desnosre-dinske SDS Janeza Janše je nezaupnica pomemben korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države, ki pa mora biti drugačen, kot je bil v zadnjih treh letih. Pahorju Janša sicer priznava, da je skušal nekatere stvari premakniti v pravo smer, vendar pa zato po njegovih besedah velikokrat ni imel podpore niti znotraj lastne stranke niti znotraj koalicije. Na padec Pahorjeve vlade so se odzvali tudi v Evropi. Evropska komisija "popolnoma zaupa v demokratične institucije v Sloveniji", je v prvem odzivu za STA izjavila tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. (STA) portret boruta pahorja Premier, ki ni dočakal konca mandata LJUBLJANA - Borut Pahor je tretji predsednik vlade v zgodovini samostojne Slovenije, ki je po izglasovani nezaupnici v DZ predčasno zaključil mandat. Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smer mednarodne dejavnosti. Za svoje diplomsko delo na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je leta 1987 prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado. Borut Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, v prostem času pa se ukvarja s športom. Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, leta 1992 in 1996 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Za poslanca državnega zbora je bil izvoljen tudi leta 1996. Marca 1997 je bil na 3. kongresu tedanje ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je stranka pod Pa-horjevim vodstvom prejela 12,08 odstotka glasov ter skupaj z LDS, SLS ter DeSUS vstopila v vlado. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je pokrivala tri resorje. Predsednik stranke Pahor pa je postal predsednik državnega zbora. Še pred koncem mandata državnega zbora, ju- nija 2004, pa je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Tam je bil član skupine socialdemokratov, član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je ZLSD prejela 10,17 odstotka glasov in se kot tretja najmočnejša stranka v parlamentu znova preselila v opozicijo. Na petem kongresu stranke aprila 2005 v Ljubljani se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD). Pred predsedniškimi volitvami leta 2007 Pahor ni skrival, da se poigrava z mislijo o kandidaturi, a je odločitev o tem, ali naj kandidira za predsednika republike ali se s stranko na naslednjih parlamentarnih volitvah bori za mandatarstvo, prepustil stranki. Ta se je odločila za slednje in parlamentarne volitve leta 2008 so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago, saj je za stranko glasovalo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Državni zbor je Pahorja izvolil za mandatarja, ki je sestavil deveto slovensko vlado skupaj z LDS, Zares in DeSUS. Slednji dve koalicijski partnerici sta vlado zapustili, tudi preostali del vlade pa je mandat predčasno končal včeraj z neizglasovano zaupnico. zagreb - Slovenska ambasada V nesrečah na Hrvaškem letos do srede septembra umrlo 29 Slovencev ZAGREB - Na Hrvaškem se je letos do 17. septembra smrtno ponesrečilo 29 slovenskih državljanov, 18 jih je bilo huje poškodovanih, 33 pa priprtih, so povedali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu. Ob tem so poudarili, da ti podatki niso skrb zbujajoči, saj Hrvaško obišče veliko Slovencev. Največ, štiri petine vseh smrtnih žrtev, so zabeležili med majem in avgustom, še posebej v času glavne turistične sezone, ko Hrvaško obišče največ slovenskih državljanov. Najpogostejši vzrok smrti Slovencev na Hrvaškem so prometne nesreče, v katerih so letos skoraj praviloma umirali motoristi. Za prometnimi nesrečami so med vzroki smrti Slovencev na Hrvaškem najpogostejše utopitve med plavanjem ali potapljanjem. Na veleposlaništvu so spomnili, da so v letu 2007 obravnavali 26 smrti slovenskih državljanov, v naslednjih dveh letih po 36, lani pa 32. Ko gre za hude telesne poškodbe, so zdravniki imeli največ dela s poškodovanimi v prometnih nesrečah, tako z motoristi kot z vozniki osebnih avtomobilov, kaže statistika veleposlaništva. K črni statistiki dodajajo, da je bilo nekaj poškodb povezanih s kršitvami javnega reda in miru. Kršitev prometnih predpisov je tudi najpogostejši razlog za pripor slovenskih državljanov na Hrvaškem. Sledijo kršitve javnega reda in miru, najbolj pogosto v krajih ob državni meji. Bilo je tudi nekaj priporov na podlagi mednarodnih tiralic. Pri tem je po navedbah veleposlaništva treba upoštevati, da podatki o številu priprtih državljanov ter poškodovanih, zlasti laže, niso popolni, saj slovenski državljani v nekaterih primerih ne želijo obvestiti veleposlaništva. Javni razpis za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi LJUBLJANA - Uredništvo za glasbo 1. programa Radia Slovenija je objavilo javni razpis za iskanje, zbiranje, predstavljanje in snemanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila med Slovenci v zamejstvu in po svetu za javno radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi »za gorami...« Prireditev bo 17. decembra letos. Predstavljena pesem mora biti ljudskega izvora, izvedena v narečju svojega okolja in mora vsebovati način petja, ki je značilen za okolje, od koder pesem prihaja. Lahko gre tudi za avtorsko priredbo ljudske vsebine, ki prihaja iz okolja izvajalcev, v katerikoli glasbeni zvrsti, pomembna je glasbeno-estetska neoporečnost. Izvajalci morajo biti Slovenci, živeči v zamejstvu ali drugje po svetu. Predstavitev lahko traja največ šest minut. Izmed prijav in prijavljenih posnetkov bo strokovna komisija izbrala največ petnajst izvedb. Podrobnosti o razpisu, ki traja do vključno 5. oktobra 2011, so objavljene na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi. Seznam izbranih izvedb ljudskega glasbenega izročila, sodelujočih pevcev, godcev in drugih izvajalcev ter avtorjev bo javno objavljen 11. oktobra 2011 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na 1. programu Radia Slovenija. Izbrane izvedbe bodo nato posneli za zgoščenko, ki bo izšla na dan prireditve, 17. decembra 2011. Takrat bodo izvajalci izbrane izvedbe predstavili v živo, prireditev pa bodo neposredno prenašali tudi na 1. programu Radia Slovenija. Jutri v Sežani Manca Košir SEŽANA - V okviru rednih srečanj bralnega študijskega krožka Sončna ura prireja Kosovelova knjižnica Sežana jutri ob 18. uri v knjižnici v Sežani sre-čan je z Manco Košir z naslovom med otoki svetlobe. Z gostjo, ki ni le glasnica branja, ampak vsestranska osebnost, se bodo pogovarjale mentorica Maja Razboršek in članice bralnega študijskega krožka Sončna ura. Popolna zapora Ukmarjevega trga v Kopru KOPER - Zaradi prireditev Sladka Istra 2011, 4. Dnevi zaščite in reševanja ter Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, bo Ukmarjev trg v Kopru od danes zjutraj pa vse do ponedeljka, 10. oktobra, do 24. ure, povsem zaprt za promet. Parkiranje v tem času na Ukmarjevem trgu ne bo mogoče. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 20. septembra 2011 3 padriče - V Znanstvenem parku predstavili rezultate raziskave V znanstvenih ustanovah v FJK lani delovalo 3453 študentov in 10.111 raziskovalcev PADRIČE - V letu 2010 je v znanstvenih ustanovah v Furlaniji-Julijski krajini študiralo oz. delalo 3453 študentov in 10.111 raziskovalcev, stalno delujočih pa je bilo kar 4123 tujih raziskovalcev, kar znaša polovico stalno zaposlenih (8301). To so le nekateri od podatkov, zbranih v šesti raziskavi z naslovom Mobilnost znanja, ki jo je izvedla koordinacija deželnih raziskovalnih ustanov (Cer) in katere rezultate so včeraj predstavili v prostorih Znanstvenega parka na Padričah ob prisotnosti njegovega direktorja Enza Moia in deželnega odbornika za šolstvo, univerzo in raziskovanje Roberta Molinara. Največ študentov in raziskovalcev je sodeč po podatkih raziskave bilo iz držav Evropske unije (900), takoj za njimi so Afričani (850), medtem ko narašča število udeležencev iz azijskih ter srednje in južnoameriških držav. Raziskovalci so bili lani najbolj dejavni na področju znanosti, matematike in računalništva, kateremu sledita področji zdravstva in socialnega skrbstva ter humanističnih ved in umetnosti. Študentje pa so se najbolj zanimali za družbene vede, podjetništvo in pravo, dalje za humanistične vede in umetnost, inženirstvo, gradbeništvo ter zdravstvo in socialno skrbstvo. V akademskem letu 2009/2010 je bilo tujih študentov sedem odstotkov, kar presega državno povprečje, ki znaša 3,3 odstotka, pri študentih so tudi prevladovale ženske, katerih delež je znašal dobrih 55 odstotkov (med raziskovalci pa le dobrih 30 Direktor Znanstvenega parka Moi (levo) in deželni odbornik Molinaro odstotkov). Deželno okence za sprejemanje tujih študentov in raziskovalcev Welcome Office Fvg je opravilo 2833 svetovalnih storitev, na spletni strani pa so zabeležili 16360 vstopov iz 132 držav. Položaj raziskovanja v FJK je za pozitivnega označil odbornik Molinaro, ki je poudaril, da je tu pozornost institucij večja, kar omogoča bodisi dosego pomembnih rezultatov bodisi močno privlači raziskovalce in študente. Kar se tiče vloge De- žele, je ta po Molinarovih besedah za raziskovanje prispevala 2,7 milijona evrov letno, medtem ko je iz evropskih skladov prišlo trinajst milijonov, od januarja do septembra pa je s finančnim zakonom in rebalansom proračuna dala na razpolago približno deset milijonov evrov. V bližnji prihodnosti je v načrtu »bela knjiga« o raziskovanju v Deželi FJK in vedno tesnejšem odnosu med univerzo in raziskovanjem, je še opozoril odbornik. celovec - Na čelu deželne ORF ženska Nova direktorica Karin Bernhard Glavar Dörfler se je »pohvalil«, da jo je on izbral CELOVEC/DUNAJ - Koroški deželni studio Avstrijske radiote-levizije (ORF) bo od leta 2012 dalje vodila ženska. Za naslednico sedanjega direktorja Willyja Haslitzerja, kateremu mandat niso podaljšali, je Ustanovni svet avstrijske radiotelevizije na predlog generalnega direktorja ORF-a Alexandra Wrabetza imenoval Karin Bernhard. Novo direktorico na Koroškem in tudi osrednjo ORF pa je v neprijeten položaj spravil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je dva dni pred uradnim imenovanjem Bernhardove v pristojnih organih ORF preko deželne tiskovne agencije javnosti sporočil, da se je z generalnim direktorjem ORF "dogovoril" o novi direktorici. To je izjavil kljub temu, da deželni glavar nima nobene pravice do imenovanja deželnega direktorja oz. direktorice. Zato je bila zadrega v televizijskih krogih še večja. Ustanovni svet ORF pa je tudi potrdil 13 direktorjev strokovnih oddelkov in deželnih studijev. Med slednjimi so tudi novi direktorji na Predarlskem, Tirolskem, v Salzburgu in na Gornjem Avstrijskem. Tudi novi tehnični direktor ORF prihaja iz koroškega deželnega studia - funkcijo prevzema Michael Götzhaber. Vsi imenovani bodo svoje funkcije prevzeli s 1. januarjem 2012, njihov mandat pa traja štiri leta. (I.L.) 85.000 obiskovalcev na jesenskem sejmu v Celovcu CELOVEC - Pri sejemski družbi Koroški sejmi v Celovcu so zadovoljni z obiskom letošnjega 78. jesenskega sejma. Našteli so namreč približno 85.000 obiskovalcev. Odgovorni pri sejemski družbi so sicer pričakovali okoli 90.000 ljudi, vendar so prireditelji zaradi vročine minulega tedna več kot zadovoljni. Prihodnje leto bo jesenski sejem (od 15. do 23. septembra 2012) nudil med vsebinskimi poudarki obnovljive vire energije ter predstavitev sosednjih pokrajin regije Alpe-Jadran. Naslednji večji dogodek na celovškem razstavišču bo trojček sejmov »Družina, zdravo življenje in sejem navad« od 11. do 20. novembra letos. (I.L.) v Trstu, je užitek večji ODPRTJE SEJMA OB 11.00 UH1 TRSI, Dd 23, dO 25, septembra 2011 Piazza Europa * . ^ VT I it .i ^í LÍ íaercato eurvpec jt( címmftth ambitkttít its t i^T^r* 1 B W IKliM m Nwtta -- 14-11 JpuFt*W Nt«**" «it> y tHiibi 1 111-= 1É1 1 n ■ id ■ ]inb[ Ii mili Inatn itn F'[rfnr pil Pl i H1 ^tMMw TI ™ nn* ir d»wkd »-31 s»«* 31 «n lin mM hol.r.ivkhl II TS HnGrmit»! ttrtttt'Llp» s0b9tx 24.septengm ■na umik TrilTUiom Til iSfHiPHW ¿mili tRualta »aro DcidlklhKuriD » n ara Panara 17-H UtfefrlMI ^t^^fcn m Ii Mutnvnn IttfWWM lt< I» '"«MM* kiMntei 1 tli im'iltSX^m ¿Ü^'-j____^ if fl !*— Dt INUÉinMÉ» D11> H km*1lH n-rt MM nn HaCrivii^l festivaldficu f artisti orft* ada + comfcommerciq raiistr y* f Zadnji konec tedna v septembru se v Trst vrata Trg Evropa 2011, evropski sejem potujočih trgovcev. Dogodek, ki poteka že enajstič, zbuja vse večje pričakovanje, saj bo sredisce Trsta zaživelo z vrvežem stojnic prodajalcev agrozivilskih in obrtnih izdelkov iz vse Evrope. Mednarodno nakupovanje pa ne bo edini protagonist sejma. Že drugo leto zapored je Trg Evropa tudi Sejem uličnih umetnikov: med obiskovalci se bodo tako nepričakovano pojavili žonglerji, akrobati in cirkuški umetniki, ki bodo vase nakupe odeli v zabavno in razvedrilno atmosfero, Ljubitelje fotografije med drugim čaka brezpFacen natečaj z nagradami za najlepše fotografske utrinke dogodka., hi se ga lahko udeleži kd orko I i. Za na da I j nje info r m aci je in pod robni program: www.piazzaeunipa.eu in fa cebook.co m ;PfazzaEu r o pa * UMI ll M*£|h It UM i 1 ntLMw luhnlumm TI ■ t? UEUKUUJI 17- 13 Wltl H-fl TIH É Qvfrif i rt ltg*rrt K-lt LJltLuTtT* Cimkflin Epilli tBikra ■Hri HfhriM l*t9 ■atujad PnirlrilFTl nii WatriHip'l BUQjl^irD___^ M - M UAHdÉWWKUUI mtUMJIUIUWW jpndijim Accg*jApi i^ftft 4 Sreda, 21. septembra 2011 GOSPODARSTVO dežela fjk - Odbornica za finance Savinova sklicala socialne partnerje Zrahljati kriterije za dostop do znižane stopnje davka IRAP Predlog deželne uprave preskromen za Confindustrio FJK in sindikat Cgil TRST - Deželna odbornica za finance Sandra Savino je predstavnikom socialnih partnerjev predlagala, da bi podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini za dostop do pravice do znižane stopnje davka IRAP znižali s pet na tri odstotke tako vrednost proizvodnje kot stroške za osebje. Predlog je ugodno sprejela večina predstavnikov podjetniških in sindikalnih organizacij, zbranih na včerajšnjem omizju, izjema sta bila le predsednik deželne Confindustrie FJK Alessandro Calligarisin deželni sekretar sindikata Cgil Franco Belci. Calligaris je nasprotovanje utemeljil s trajanjem gospodarske krize, zaradi katere bi bilo treba omenjeno stopnjo znižati s pet na en odstotek in torej ne na tri. Belci pa je predlagal, naj stroški za osebje ostanejo na ravni pet odstotkov, da bi ščitili zaposlenost, medtem ko so se predstavniki zadrug zavzeli, da bi povprečno dobo ocenjevanja skrajšali od sedanjih treh na dve leti. Potem ko je pozorno poslušala vse predstavnike socialnih partnerjev, je odbornica Savinova zagotovila, da bo opravljena skrbna ocena predlaganih opcij, nato pa bo pred sprejetjem deželnega finančnega zakona sklicano novo srečanje, na katerem bodo sprejeti sklepi. Odbornica je spomnila na ukrepe, ki jih je deželna uprava sprejela doslej za pomoč podjetjem v krizi, in zagotovila, da je glavni cilj deželnega odbora po eni strani omogočiti podjetjem, da sprejemejo razvojne priložnosti, po drugi pa zagotoviti stabilnost zaposlenosti. »Logično je, da bi mi bilo osebno všeč zagotoviti podjetjem možnost rasti, delavcem pa gotovost ohranitve delovnega mesta. Zdaj se je treba odločiti, kako doseči oboje,« je dejala Savinova. Ob tem je spomnila, da je deželna uprava za stabilnost zaposlenosti že zagotovila deset milijonov evrov kompenzacijskega prispevka, za katerega je na razpis, ki se je končal 31. avgusta, prispelo pet tisoč prošenj. Glede na to, bo prvo preverjanje moralo razjasniti, ali sta oba ukrepa - znižanje stopnje davka IRAP in dostop do kompenzacijskega kredita - lahko v pomoč eden drugemu, je še povedala Savinova. Na koncu je od-bornica za finance še enkrat potrdila potrebo, da deželna vlada ne pozabi na skrb za finančno ravnovesje, ki je doslej - kot dokazuje zmanjšanje deželnega dolga od 1,65 milijarde na 1,05 milijarde evrov - dala pozitivne rezultate za celoten deželni sistem. Deželna odbornica za finance Sandra Savino na sestanku s predstavniki socialnih partnerjev dežela fjk turizem - Obisk Z golfom tudi ponudba kulture in kulinarike TRST - Deželna agencija za turizem Tursmo FVg in tržaška Trgovinska zbornica s svojim podjetjem Aries sta pripravila bogat »zelen«, umetnostni in enogastro-nomski program za veliko skupino turističnih operaterjev iz severne Evrope, speciliziranih za golf, ki bodo danes prišli v Furlanijo-Julijsko krajino. Pobuda na nišnem, a strateškem področju, kot je golf, sodi v okvir deželnega zborničnega projekta Intour, posvečenega internacionalizaciji turističnih podjetij v FJK, in projekta agencije Turismo FVG z naslovom Golf&Mo-re. Prihod skupine touroperaterjev iz Nemčije, Irske, Nizozemske, Švedske in Danske je bil vključen v deželno turistično borzo Buy FVG 2011, njihov obisk, med katerim si bodo poleg naravnih in kulturnih znamenitosti ogledali vsa igrišča za golf v deželi, pa se bo končal v nedeljo, 25. septembra. trst - Na prefekturi Danes posvet o davčnem federalizmu TRST - V prostorih tržaške prefekture bo danes ob 15. uri posvet o davčnem federalizmu, ki ga prireja Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev. Po pozdravih predstavnikov institucij (vladni komisar Giacchetti, deželna odbornica Sandra Savino in tržaški občinski odbornik Consoli) in uvodu dekana tržaške fakultete za politične vede Roberta Scar-ciglie bo predsednik inštituta Mitja Ozbič vodil zasedanje z referati Vincenza Di Maggia (Občina Trst) o novem sistemu davčnih prihodkov, Paola Viole (Dežela FJK) o neposrednem transferju davčnih prihodkov Dežele FJK, Giuseppine Mazzocco (Agencija za prihodke) o sodelovanju občin pri preprečevanju utajevanja, Boštjana Bre-zovnika in Žana Oplotnika (Univerza v Mariboru) o virih financiranja občin v Sloveniji, Gianmaria Demura (univerza v Ca-gliariju) o davčnem federalizmu z vidika avtonomnih dežel in Enrica Marella (univerza v Turinu) o vlogi občin pri preverjanju in izterjevanju davkov. Pokrovitelji srečanja so prefektura, Dežela FJK in Občina Trst, finančno pa ga je podprla ZKB. podjetništvo Inkubator v Sežani praznuje 20 let SEŽANA - V petek, 23. septembra bo sežanski Inkubator proslavil 20-letnico obstoja. Poleg predstavnikov sedanjih in nekdanjih in-kubiranih podjetij, občin, razvojnih institucij in lokalnih bank bodo prisotni tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, agencije JAPTI, združenja evropskih inkubatorjev EBN in Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije. Prikazani bodo rezultati poslovanja najstarejšega inkubatorja v Sloveniji, edinega, ki je od nekdanjih 16, ustanovljenih na začetku devetdesetih let, preživel tudi obdobja, ko država ni podpirala tovrstnih inovativnih institucij. Prikazane bodo najboljše podjetniške prakse, od katerih nekatere presegajo ne samo lokalna povprečja, ampak predstavljajo primer inovativne odličnosti tudi na svetovni sceni. Pred slovesnostjo se bodo direktorji slovenskih inkubatorjev in tehnoloških parkov srečali s predstavnico EBN. enogastonomija - Poletna šola učiteljev naravoslovja ANISN v Trstu Poleg naravnih pojavov in ljudi so konkretno spoznali tudi Okuse Krasa TRST - Skupina profesorjev naravoslovja iz vse Italije se je v Trstu udeleževala poletne šole v organizaciji deželne sekcije nacionalnega združenja učiteljev naravoslovja ANISN za včlanjene profesorje iz vse države. S sodelovanjem Oddelka za biološko oceanografijo tržaškega inštituta OGS so imeli razna strokovna predavanja in praktične delavnice, posvečene morju in življenju v njem. Drugi del tečaja pa so posvetili spoznavanju Krasa. Na ekskurzijah so spoznavali površinske in podzemne kraške pojave, od izvira Timave mimo Repentabra, Perčedo-la do Rakovega Škocjana. Sledili so predavanjem, denimo, o kraški flori in vegetaciji botanika prof. Livia Poldinija, o projektu Natura 2000 na Krasu in v FJK nekdanjega direktorja zavoda za deželne parke Franca Musija in še drugih uglednih strokovnjakov. Tečaj sta vodili predsednici deželne sekcije ANISN FVG, profesorici Elide Catalfamo in Eva Godini. Krajevni člani ANISN so bili spomladi gostje enogastronomskega večera v znamenju Okusov Krasa v Samatorci in Gostje na prijetnem večeru Okusov Krasa v gostilni Veto na Opčinah kroma Prečniku, posvečenega ekonomistu in teoretiku trajnostnega razvoja Sergeu La-touchu. Zato so povabili kolege iz Italije na ponovno srečanje z Okusi Krasa, tokrat v gostilno Veto na Opčinah. S tipičnim je- dilnikom in značilno domačnostjo sta jih sprejeli gospodinja Nada Debenjak in Katja Fabrizi. Slednja je tajnica gostinske sekcije SDGZ, ki prireja priljubljeno prireditev. Gostje so tako tudi izvedeli, da bo EVRO 1,3710 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 20.9. 19.9. ameriški dolar japonski jen 1,3710 104,92 1,3641 104,62 ruski rubel 8,7529 43,1365 65,8830 8,7125 42,2474 danska krona 7,4471 0,87230 7,4473 švedska krona 9,1198 7,7615 9,1684 češka krona 24,653 1,2064 24,630 1,2061 estonska krona 15,6466 290,33 15,6466 290,41 poljski zlot 4,3660 1,3580 4,3645 avstralski dolar 1,3332 1,9558 1,3326 romunski lev 4,2850 3,4528 4,2875 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,4387 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 2,4537 hrvaška kuna 7,4784 7,5220 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23050 0,35133 0,52283 0,00000 0,00667 0,0533 1,346 1,535 1,736 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.338,42 € +568,36 jeseni stekla deseta, jubilejna izdaja Okusov Krasa, ki bodo letos posvečeni prašičjemu mesu, torej zelo tradicionalni in domači hrani na Krasu. Tečaja in večera se je udeležila tudi prof. Marinka Pertot, članica deželne sekcije ANISN od ustanovitve pred 30 leti. Povedala je, da je v krajevno združenje včlanjenih tudi nekaj Slovencev. Udeležba daje možnost za vzajemno strokovno rast, za udeležbo na poletnih šolah v naravoslovno zanimivih krajih po Polotoku in na strokovnih posvetih, za soočanje s kolegi, širjenje prijateljstev, izmenjavo izkustev in dobrih praks tudi prek strokovnega glasila združenja. Zadnja misel Pertotove, ki jo po dolgoletnem službovanju na naših šolah, na deželnem zavodu IRRSAE in SSIS, poznamo tudi kot predsednico tržaškega slovenskega planinskega društva, je bila, da pomeni vključevanje naših profesorjev v strokovno združenje resnično obogatitev. (Informacije: www.anisn.it, tel. E. Godini 348 7308348, M. Pertot 328 4717974.) Davorin Devetak TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,20 IMTCDCI IDr»DA 131 +3,16 KRKA I I IKA KOPER 51,01 -9,03 -1,90 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 9,40 151,00 159 00 -3,09 +0,67 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 +0,63 +0,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,91 AERODROM LJUBLJANA 12,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -7,99 +4,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 T1Ä NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 11,01 6,30 12,80 -8,25 +4,63 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATFŽ 260,00 30,00 178 90 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 13,00 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. septembra 2011 +1,91 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,889 64,25 1035 +1,37 +1,26 +1044 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,23 +1,91 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,4 1,24 +0,68 -1,89 EDISON ENEL ENI 0,89 3,12 12 97 +3,40 +2,43 +1 33 FIAT FINMECCANICA 4,30 +7,16 +1 54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,26 11,2 +3,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1122 +1,73 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,73 +0,54 +3,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,48 5,69 1 68 +3,42 +2,34 +1 93 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,68 1094 +2,71 +1 58 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,27 +1,11 +1 06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 4,85 +2,14 TENARIS TERNA 0,78 10,92 +2,33 +0,92 +3 15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,62 0,04 +0,70 UNICREDIT 2,57 0,71 +2,80 +0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,40 $ 0,82 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,19 -0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.916,20 -0,68 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^I 924,59 1.876,19 CQA in -0,02 -0,29 LiuicA i j(utuyiau JOU,/ J SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.222,45 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.516,73 2.326,11 +1,02 +0,75 S&P 500, New York 1.216,11 +0,75 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.156,53 5.571,68 5.363,71 -1,66 +2,88 +1,98 CAC 40, Pariz 2.984,05 +1,50 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.015,70 907,2 2.140,41 +0,73 -0,02 +5,10 Nikkei, Tokio 8.721,24 -1,61 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.780,84 19.014,80 2.447,76 +0,86 +0,51 +0,41 Sensex, Mubaj 17.099,28 +2,11 / ITALIJA Torek, 20. septembra 2011 5 javne finance - Zaradi šibke gospodarske rasti, visokega javnega dolga in nestabilnih političnih razmer Bonitetna hiša Standard & Poor's Italiji znižala oceno za eno stopnjo Za predsednika vlade Berlusconija odločitev temelji na medijskih poročilih in političnem premisleku s&p - Odzivi Opozicija: Berlusconi naj odstopi RIM - Opozicijske stranke so premiera Silvia Berlusconija pozvale, naj prevzame odgovornost za znižanje bonitetne ocene države in odstopi. Italijo lahko po mnenju največjih opozicijskih strank zdaj reši le vlada narodne enotnosti. Nepredstavljivo je, da se vlada dela, kot da ni nič, medtem ko pri-bitki na državne obveznice naraščajo, industrijska proizvodnja pada, podjetja propadajo, državi pa je padla bonitetna ocena, je komentiral podpredsednik Prihodnosti in svobode Italo Bocchino. Podobno menijo v največji opozicijski stranki Demokratski stranki, kjer so nezadovoljni predvsem z odzivom vlade na znižanje bonitetne ocene. Iz vladne palače so namreč sporočili, da je znižanje bonitetne ocene posledica medijskega poročanja in političnih ocen, ne pa realnega stanja v državi, ki je pravkar sprejela varčevalni paket za konsolidacijo javnih financ. V Demokratski stranki menijo, da so takšni odzivi povsem neodgovorni in nesprejemljivi. »Berlusconi se mora takoj umakniti,« je dejal sekretar Pier Luigi Bersani, ki sicer že dalj časa vztraja, da mora vlada odstopiti. »Če v vladni večini obstajajo odgovorni ljudje in ljudje dobre volje, je čas, da se oglasijo,« je pristavil. V bran bonitetni hiši so se postavili tudi v drugih opozicijskih strankah, saj da je za znižanje bonitetne ocene kriva neverodostojna vlada. Za to pa bodo, tako v opoziciji, plačali italijanski davkoplačevalci, saj se bodo državi posledično zvišali stroški zadolževanja. Pozivom k odstopu vlade se je pridružila tudi predsednica Confin-dustrie Emma Marcegaglia. Vlado poziva, naj končno začne sprejemati ukrepe v korist gospodarske rasti ali pa naj se poslovi. Evropska komisija pa je Italijo pozvala k nujnemu ukrepanju za izkoreninjenje globokih strukturnih šibkosti v njenem gospodarstvu. RIM - Bonitetna hiša Standard & Poor's je v noči na ponedeljek Italiji za eno stopnjo, z A+ na A znižala bonitetno oceno. Kot glavna razloga za znižanje bonitetne ocene države v bonitetni hiši navajajo šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane in višjo raven javnega dolga od sprva pričakovane. Poleg tega je bonitetna hiša kot negativne ocenila tudi prihodnje obete glede gibanja bonitetne ocene. Ključni razlog za slabe napovedi so nestabilne politične razmere v državi in velik pritisk javnega dolga na državne finance, ocenjuje bonitetna hiša. Ob tem izpostavlja predvsem politične ovire pri učinkovitem sprejemanju ukrepov v boju z dolžniško krizo, ki so se po ocenah bonitetne hiše že pokazali ob dosedanjem sprejemanju ukrepov. Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je na odločitev S&P odzval s pojasnilom, da je vlada doslej še vedno dobila zaupnico v parlamentu in je s tem potrdila trdnost večine. Ocena S&P po njegovem mnenju ne temelji na realnosti, ampak na medijskih poročilih in političnem premisleku. Še posebej ne zato, ker je vlada pravkar sprejela ukrepe za fiskalno konsolidacijo v letu 2013 in načrtuje ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, ki bodo rezultate pokazali v kratkoročnem do srednjero- čnem obdobju, so v Berlusconijevem kabinetu še zapisali v sporočilu za javnost. Iz bonitetne hiše S&P so se takoj odzvali na pre-mierjeve trditve. Poudarili so, da njihova ocena ni politične narave, temveč da zadeva perspektive italijanskih javnih financ ter posledično obete vlagateljev. Gospodarsko ministrstvo pa je na znižanje bonitetne ocene S&P reagiralo bolj umirjeno. Minister Giulio Tremonti je dejal, da je bila odločitev S&P »pričakovana«. Resnici na ljubo so mnogi mislili, da se bo za takšen korak pred S&P odločila bonitetna hiša Moody's. Slednja je namreč pred nedavnim napovedala, da podrobneje preučuje italijanske razmere in da bo svoje stališče objavila oktobra. Posebno je opozorila na negativen učinek, ki jih bodo imeli vladni varčevalni ukrepi na finančno stabilnost krajevnih javnih uprav. Italija ima med članicami Evropske unije takoj za Grčijo najvišji javni dolg. Znaša 120 odstotkov bruto domačega proizvoda, glede na napovedano šibko rast pa je težko pričakovati njegovo zniževanje. Ob sprejetju zadnjega varčevalnega paketa, vrednega slabih 55 milijard evrov, so bili do ukrepov najbolj kritični v industriji, kjer ocenjujejo, da bodo učinki varčevanja znižali že sicer skromno gospodarsko rast. afera tarantini - Po oceni neapeljske sodnice za predhodno preiskavo O izsiljevanju bo odločal Rim Berlusconi se bo izognil pričanju pred neapeljskimi tožilci - Rim prisotjen, ker naj bi denar Tarantiniju izročil v palači Grazioli NEAPELJ - Sodnica za predhodne preiskave v Neaplju Amelia Primavera meni, da sama ni pristojna za odločanje v aferi Tarantini in da je za nadaljevanje preiskave pristojno sodišče v Rimu. Sodnica je včeraj odločala o prizivu branilcev Gian-paola Tarantinija, odv. Alessandra Diddi-ja in Ivana Filippellija, ki sta zahtevala izpustitev njunega varovanca na prostost. Primaverova je v odloku zapisala, da naj bi bilo za postopek o Tarantinijevem izsiljevanju predsednika vlade Silvia Ber-lusconija pristojno sodišče v Rimu, to pa zato, ker naj bi do izplačila denarja prišlo večinoma v palači Grazioli, rimski rezidenci predsednika vlade. Sodnica je bila mnenja, da so tako Berlusconijeve izjave v dveh spomenicah, ki so jih njegovi odvetniki posredovali neapeljskemu tožilstvu, kot tudi pričevanje njegove tajnice Marinelle Brambilla verodostojni, vsaj glede kraja izplačila. Brambillova je povedala, da je do dajatev denarja Ta-rantiniju prihajalo v Rimu z občasnimi izplačili v gotovini. Isto trdi tudi Berlusconi, ki pravi, da je Tarantiniju, njegovi ženi Nic- li in uredniku dnevnika l'Avanti Lavitoli izplačal skupno približno 800 tisoč evrov ne zaradi izsiljevanja, temveč le kot pomoč »družini v finančni stiski«. Povsem drugačnega mnenja so tožilci v Neaplju, ki so tudi na osnovi telefonskih prisluhov prepričani, da je Tarantini s posredovanjem Lavitole izsiljeval Berlusconija in dobil izdatne vsote denarja v zameno za molk o številnih prostitutkah, ki jih je priskrbel za njegove zabave v palači Grazio-li, v Arcoreju in drugih rezidencah. Neapeljski tožilci so zato hoteli za-slišati Berlusconija kot pričo, premierjevi odvetniki pa so to skušali na vsak način preprečiti, češ da bi ga morali zaslišati kot osumljenega v sorodnem postopku (afera Ruby v Milanu). S tem bi Berlusconi lahko imel ob sebi odvetnike, predvsem pa bi lahko odklonil odgovor na bolj kočljiva vprašanja, česar kot priča ne bi smel. Premier se kljub pozivu tožilcev do nedelje ni javil, po včerajšnji razsodbi pa si bo lahko za nekaj časa oddahnil. Preiskava bo sedaj od neapeljskih tožilcev romala v Rim, kar bo zakasnilo po- stopek. Berlusconijeva obramba pa menda upa še nekaj več, saj so sodni uradi v Rimu v preteklosti bili znani kot kraj »goste megle in peščenih sipin«, kjer so obtičale razne kočljive preiskave. Proti Tarantiniju vodijo preiskavo tudi sodniki v Bariju, kjer je novačil mnoga med dekleti, ki jih je nato ponujal predsedniku vlade in gostom njegovih zabav. Del preiskave o prostituciji naj bi bil zaključen, preiskovalci pa so sedaj osredotočili pozornost na Tarantinijeve posle. Dekleta so namreč bila le nekakšna »podkupnina«, s katero si je ambiciozni poslovnež hotel utreti pot v oblastniške kroge, da bi prišel do dobičkonosnih poslov. S tem je povezan tudi postopek sodišča v Lecceju, kjer je vodja državnega pravdništva iz Barija Antonio Laudati preiskovan zaradi treh domnevnih kaznivih dejanj. Nekdanji namestnik tožilstva v Bariju Giuseppe Scelsi je Laudatija prijavil zaradi pritiskov, s katerimi naj bi oviral in skušal zaustaviti preiskavo o Tarantiniju in njegovih spornih poslih z Berlusconijem. GiampaoloTarantini ansa poslanska zbornica Vlada petkrat preglasovana RIM - Vlada je bila včeraj kar petkrat preglasovana v poslanski zbornici. To med obravnavo zakonskega osnutka o razvoju zelenih površin v mestih. Najprej so poslanci odobrili popravek, ki so ga predlagali radikalci, izvoljeni na listi Demokratske stranke, in o katerem je vlada izrekla negativno mnenje. Potem so bili odobreni še trije popravki opozicije. Poročevalec je tedaj prosil za 20-minutno prekinitev seje, toda takoj zatem je bila vlada ponovno preglasovana. Gre za posledico številnih odsotnih iz vrst vladne večine, a tudi vse večje zmede, ki vlada v desni sredini. Tako je npr. proti 2. členu glasovala edinole Severna liga, in to kljub temu, da je poročevalec pripadnik Bossijeve stranke. »Očitno v Severni ligi obstajajo problemi,« je komentiral predstavnik Demokratske stranke Roberto Giachetti. Načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini je ugotovil, da je vladna večina negotova vsakokrat, ko ne gre za glasovanje zaupnice. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je menil, da je vlada »izredno šibka«, prvi mož UDC Pier Ferdinan-do Casini pa je pristavil, da »samo kdor noče videti ne vidi situacije«. Poslanec Ljudstva svobode Giuseppe Pi-sanu pa je ocenil, da vlada ni v stanju soočati se s problemi, parlament pa ni v stanju spremeniti vlade. l'aquila - Začetek procesa Na zatožni klopi člani Komisije za velika tveganja, ker niso napovedali potresa LAQUILA - V LAquili je včeraj potekala prva sodna obravnava zoper sedem znanstvenikov in drugih strokovnjakov, članov Komisije za velika tveganja pri predsedstvu vlade, ker naj bi bili odgovorni za smrt prek 300 prebivalcev omenjenega mesta v potresu spomladi leta 2009. Obtožnica navaja, da so le nekaj dni pred uničujočim potresom s svojimi površnimi, nenatančnimi in nepopolnimi ocenami skušali pomiriti prebivalstvo mesta, ki so ga že pol leta stresali manjši sunki. Za sedem obtožencev je še posebej obremenjujoče poročilo, ki so ga sprejeli v Komisiji za velika tveganja. V njem so le teden dni pred potresom trdili, da je malo verjetno, da bi večmesečni šibkejši potresni aktivnosti sledil velik potres. So pa v poročilu hkrati dodali, da tega tudi ni mogoče izključiti. Ker naj prebivalcev ne bi ustrezno opozorili pred nevarnostjo potresa in ker se zato niso mogli pravočasno umakniti na varno, zdaj okoli 50 tožnikov, med njimi tudi občina LAqui-la, zahteva 50 milijonov evrov odškodnine. Odvetnik enega od obtožencev, profesorja fizike na Univerzi v Genovi Claudia Eva, je dejal, da se je sojenje začelo na zelo šibkih temeljih. »Znanosti ni mogoče soditi,« trdi odvetnik Alfredo Biondi. Ustanovitelj združenja 309 mučenikov Vincenzo Vittorini, ki je v potresu izgubil ženo in hčerko, na drugi strani upa, da bo to sojenje izboljšalo način sporočanja stopnje tveganj v podobnih primerih. Sodni proces je požel veliko zanimanja tudi v tujini, še posebej med znanstveniki. (STA) Mafijski skesanec o dogovoru s stranko Forza Italia PALERMO - »Bernardo Provenzano mi je po mafijskih pokolih v leti 1992 in 1993 povedal, da je prišlo do političnega dogovora z DelTUtrijem, na osnovi katerega je mafija na naslednjih volitvah sklenila podpreti stranko Forza Italia«. Tako trdi mafijski skesanec Stefano Lo Verso, ki je dolgo let bil tesen sodelavec mafijskega botra Provenzana. Njegovo pričevanje so včeraj priložili h gradivu postopka zoper karabinjerskega generala Maria Morija zaradi domnevnega favoriziranja mafijcev. Lo Verso je povedal, da naj bi v zameno za podporo no-vonastali Berlusconijevi stranki takrat Dell'Utri obljubil kritje Provenzanu, ki je bil že več let na begu zaradi umorov in drugih mafijskih zločinov. Mafija v Milanu: vsak peti trgovec žrtev izsiljevanja MILAN - »Nekaj vam lahko zagotovim: končal se je čas, ko so v Milanu predstavniki inštitucij - in imen ni potrebno navajati, saj so znana vsem - trdili, da tu ni mafije in organiziranega kriminala«. Tako je včeraj izjavil milanski župan Giuliano Pisapia, ki je podal tudi zaskrbljujočo, vendar s podatki podkrepljeno oceno. V Milanu in okolici naj bi vsak peti trgovec oz. upravitelj javnega lokala bil žrtev izsiljevanja. Na občini nameravajo zato ustanoviti komisijo proti mafiji, ki naj bi imela take pristojnosti, da bi bila resnično učinkovita, trdi župan Pisapia. Šolski razredi kakor kurniki: v enem kar 51 dijakov MODICA - Učinki šolske (kontra)reforme so ponekod že dramatični. Zaradi krčenja števila profesorjev so na znanstvenem liceju Galileo Galilei v Modici pri Ra-gusi na Siciliji v edini letošnji tretji razred strpali kar 51 dijakov. Pouk, če ga lahko tako imenujemo, imajo v šolski veži, ker stavba ne premore dovolj prostorne učilnice. Dijaki so se včeraj iz protesta oblekli v rdeče majice z napisom: Ne razredom-kurnikom. Ravnatelj Sergio Carrubba zagotavlja, da iščejo rešitev in naj bi že jutri razred razdvojili. Primer liceja na Siciliji pa ni osamljen: državni rekord so menda postavili v Piemontu s 54 dijaki v enem rezredu. 6 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zgonik - Prvi pečat v zgodovini občine vsestranskemu umetniku Bogdanu Gromu »Zame se začenja nova doba, saj me čaka še vsaj 25 let dela« »Da bi naše kraje, ljudi in kulturo nosil vedno v sebi«- Umetnik obudil svojo ustvarjalno pot Grom se je kljub manjši nesreči udeležil slovesnosti, ki so jo zanj priredili na zgoniški občini kroma »Nisem bil prepričan, da mi bo danes uspelo biti med vami, saj sije tovornjak... pravzaprav ni bil to tovornjak, privoščil mojo nogo,« je včeraj na zgoniškem županstvu hudomušno ugotavljal slovenski umetnik Bogdan Grom. Kljub manjši nesreči, pa se je likovnik udeležil slovesnosti, ki so mu jo v čast priredili občinski upravitelji z županom Mirkom Sardočem na čelu. Zgoniška občina se je namreč odločila, da bo svetovljanu in 93-letnemu vsestranskemu umetniku po rodu iz Devinščine podelila prvi občinski pečat. Groma in številne, ki so se slovesnosti udeležili, je sprejel župan Sardoč. »V čast nam je, da lahko danes podelimo prvi zgoniški občinski pečat maestru, ki ga je bogata življenjska epopeja popeljala po svetu, ljubezni do svojih kraških korenin pa nikoli ni zatajil,« je uvodoma dejal Sardoč, ki je ocenil, da Grom svojo ljubezen do Krasa posreduje tudi drugim na tej in oni strani oceana. »Da bi naše kraje, ljudi in kulturo nosil vedno v sebi in se vedno k nam vračal, ne glede, kam vas bo popeljala pot,« mu je zaželel župan. Ob tem pa je opozoril še na skrb, da bi na pokrajinski ravni le našli primerno mesto za stalno razstavo Gromovih, ki bi bila nedvomno velika obogatitev za naš prostor pa tudi cvet v gumbnici na državni in svetovni ravni. Grom je bil ob prejetju kamnite plakete ganjen, »kar ni nič neobičajnega za moja leta: moja pa je tokrat solza veselja in ne žalosti.« Zgoniško občinsko odlikovanje bo z veseljem pokazal tudi v Združenih državah Amerike, kjer prebiva od leta 1957, »tako da bodo spoznali, kako pri nas cenimo kulturo, medtem ko je v ZDA povsem zanemarjena.« Sicer se je pri tem spomnil predstavnic sindikata slovenskih žena, ki so se udeležile odprtja njegove razstave v New Yorku. V neki stari stavbi so uredile čitalnico, ki jo želijo poimenovati po njem, umetnik pa jim bo daroval svoja ameriška dela. S spominom je nato poletel do svoje babice, očetove mačehe iz Sežane, do umora kralja Aleksandra I. 9. oktobra 1934 v Marseillu in izgredov na Kongresnem trgu, do študija v Beogradu, Ljubljani in Trstu, kjer so ga kot univerzitetnika leta 1942 aretirali. Od tod ga je življenjska usoda popeljala še v Firence in Perugio, kjer je obiskoval likovno akademijo Pietra Van-nuccija. Po vojni se je vrnil v Trst, nato pa odšel na Ptuj - v gnezdo komunističnih študentov. Tu se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji (nasledil je Franceta Mi-heliča), vendar so ga zamere spet prisilile k umiku, tokrat proti Pragi in nato še Trstu, kjer se je zaposlil kot profesor. »Ko sem prišel v Ameriko, sem po enem letu ugotovil, da se nisem tja preselil, da bi delal od 9. do 17. ure, pač pa da bi bil svobodni umetnik.« In po prvem naročilu, so se umetniku postopoma odprla številna druga vrata. Ko je včeraj govoril o Ameriki, se je spomnil ljubezni do Indijancev. »Dokler se nisem zaljubil v svojo ženo, so bili oni moje največje zanimanje,« je zaupal in dodal, da se je ob prihodu v ZDA lotil iskanja njihovih sledi, se vanje poglobil in obdelal v svojem opusu. S kolegi iz Trsta in Ljubljane pa je vseskozi ohranjal stike, večkrat se je vra- čal in tu razstavljal. Junija ga je v New Yorku predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za njegov bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in imenitnosti slovenske kulture. Sam je takrat pomislil, da se tovrstne medalje običajno podeljuje imenitnim osebam tik pred smrtjo oz. po njej. »V mojem primeru pa so se pošteno ušteli. Zame se sedaj začenja namreč nova doba, saj moram zaključiti vsa nedokončana dela in za to bom potreboval vsaj 25 let.« Prisrčnega srečanja so se ob domačih odbornikih in svetnikih udeležili učenci petega razreda domače OŠ 1. maj 1945 in javni upravitelji sosednjih občin. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je Gromu zahvalila, ker je v ZDA pripeljal košček nas in naše zgodovine. Sara Sternad studio tommaseo - Niz pobud namenjenih ovrednotenju videoumetnosti Mednarodni festival Videospritz Projekcija izbora dvanajstih kratkih animiranih filmov avtorjev srednje in vzhodne Evrope na ogled do 23. septembra - Sobotni simpozij s priznanimi strokovnjaki Studio Tommaseo nadaljuje z nizom pobud namenjenih ovrednotenju videoumetnosti, te nadvse aktualne in čedalje bolj razširjene zvrsti, ki doživlja vse večji ugled tudi s strani umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov. Mednarodni festival Videospritz se tokrat osredotoča na zvrst avtorske animacije mlajših ustvarjalcev, ki doživlja v zadnjem obdobju velik vzpon. Projekcija izbora dvanajstih kratkih animiranih filmov avtorjev iz srednje in vzhodne Evrope je na ogled še do 23. septembra, in sicer od 18.30 do 20. ure. V soboto pa so organizatorji priredili simpozij, pri katerem so sodelovali strokovnjaki, ki so se vsak s svojega zornega kota poglobili v oris te specifične zvrsti. Docent anatomije, filmski strokovnjak in zbiratelj Carlo Mauro je spregovoril o evoluciji postopkov in prehodu od uporabe filmskega do magnetnega traku oz. digitalnega zapisa posnetkov, ki je bistveno prispeval k dostopnosti posnetkov širšemu krogu uporabnikov. Prikaz dokumentarca o posameznih pripravnih fazah Disneyeve Sneguljči-ce iz leta 1936 je dovolj zgovorno vzpostavil nekdanjo osredotočenost zlasti na posebej ročno izrisane in pobarvane figure in ozadja. Do uvedbe zvočnega filma je projekcije spremljala glasba v živo, po- gosto pa jazz. Pozneje pa je izbira glasbe ritmično pogojevala celotno animacijo in enakovredno sooblikovala likovno pripoved. Ustvarjalci animiranih filmov so se pogostoma eksperimentalno posluževali drugačnih likovnih tehnik kot so neposredno risanje s prsti v pesek ali neposredna poslikava in površinsko izpraskani film. V petdesetih letih pa je tehnika 3D s svojim poudarkom na realizmu želela ponovno privabiti gledalce v kinodvorane v času, ko so bile slednje manj obiskovane. Kombinacija risanke z realnimi posnetki je od sedemdesetih let dalje predstavljala nov izziv. Češka šola z Jir-ziem Trnko na čelu je pustila neizbrisen pečat na evropski sceni animiranega filma. Sodobno prizorišče pa vidi v ospredju sintezo različnih izrazov. Carlo Montanaro filmski strokovnjak in zbiratelj je v svojem posegu podrobneje orisal predhodne naprave, s katerimi so si ustvarjalci prizadevali za oživljanje slike, ki jo persistenca vida omogoča. Pomagali so si z lučjo, uporabo ogledal, rotacijo zaporedja slik in projekcijami podob. Kro-nofotografija, lanterna magica, praksinoskop so le nekateri izmed prikazanih pristopov, ki so dovoljevali domiselne animacije in spodbujali ustvarjalce v smer dodatnega raziskovanja novih mož- nosti. Predavatelj je podprl svoj pregled s projekcijo redkih zgodovinskih posnetkov ter posebej poudaril veščine nekdanjih ustvarjalcev in njihovo predanost, ki je obrodila zelo bogato in kakovostno produkcijo. Paola Bristot, docentka na bolonjski akademiji za likovno umetnost, ki je obenem opravila izbor animacij za Videospriz je pri analizi aktualne produkcije umetniških animacij ugotavljala, da jih ustvarjajo posamično ali v manjših skupinah in so sad avtonomnega raziskovanja. Ne lotijo se ustvarjanja v optiki industrijske produkcije, osnovni im-put izhaja pač iz veselja do ustvarjanja. Nekatere bolj uveljavljene umetnike dejansko upoštevamo kot samouke na filmskem področju, čeprav imajo akademsko izobrazbo in so slikarsko podkovani. Eri-cailcane in Muto iz bolonjske akademije sta si izbrala psevdonim in izhajata iz izkušenj streetarta. V duhu soočanja z družbo sta omogočila ogled svojih posnetkov preko omrežja in s tem doživela izjemen odziv. Urbinski Inštitut za umetnost pa izoblikuje na področju animiranega filma tehnično podkovane avtorje, prepoznaven pa je vpliv posameznih docentov. Virginia Mori in Magda Guidi izhajata iz tega konteksta in avtonomno gojita risar- sko oziroma slikarsko izraznost ter se opirata na svoje izvirne zamisli. Predvsem videoclipi omogočajo danes animiranim filmom, da se tudi iz ekonomskega vidika obrestujejo. Direktor ljubljanskega festivala animacije Igor Prašel je spregovoril o rojstvu Animateke in pomenu mednarodnih stikov, ki prispevajo k bogatenju kakovosti rezultatov na različnih ravneh. Festival in izdaja zgoščenke z animacijami prispevata k dokumentaciji in širjenju gradiva; kljub temu, da je finančnih sredstev malo, so rezultati spodbudni in je občutiti, da gre za zvrst, pri kateri v zadnjih letih beležimo porast kakovosti. Pobuda je v zadnjih letih spodbudila tudi študente likovnih akademij, ki se za to zvrst vse bolj navdušujejo. Med 5. in 11. decembrom bo na vrsti 8. izvedba Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Na spletni strani www.animateka.si je dostopen arhiv dosedanjih dejavnosti in povezave z drugimi pomembnimi tovrstnimi festivali v Evropi. Poleg animacij že omenjenih avtorjev si lahko v galeriji Tommaseo ogledamo še kratke filme, ki so jih ustvaril Rastko Čirič, Anke Freuchtenber-ger in Kristjan Holm. Jasna Merku / TRST Torek, 20. septembra 2011 1 1 sindikat - Pokrajinski Cgil, Cisl in Uil zahtevajo, da predsednik Tondo vendar pove, kaj namerava s škedenjsko železarno Ultimat Deželi FJK Drugače bodo sprožili vse možne oblike protesta - V kratkem predlog o programskem sporazumu Pogled na škedenjsko železarno Luciano Bordin Časa je vedno manj. Škedenjska železarna bo najkasneje delovala do konca leta 2015, toda lahko se zgodi, da bodo proizvodnjo prekinili še prej. V februarju leta 2014 bo na primer zapadlo integrirano okoljsko dovoljenje AIA, ki ga je izdala deželna vlada. Električna družba Elettra, ki proizvaja elektriko na podlagi plina iz železarne, že nekaj mesecev ne izplačuje dobavljenega plina in celo kaže, da namerava prenehati s proizvodnjo. Železarna pa že tako proizvaja 20 odstotkov manj od predvidenega zaradi pomanjkanja svežih finančnih sredstev (načrt podtajnika za gospodarski razvoj Štefana Saglie za financiranje skupine Lucc-hini je baje splaval po vodi) in vprašanje je, kaj bo v bližnji prihodnosti. O spremembi dejavnosti železarne je govor že dalj časa. Toda vsa temu namenjena omizja z jav- kroma nimi upravami, vodstvom podjetja in stanovskimi organizacijami, za katera je odgovorna deželna vlada, so bila zaman. Zato so pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil postavili pravi ultimat deželni vladi in še predvsem deželnemu predsedniku Renzu Tondu. Toda ostre besede so bile sploh na račun lokalne politike, ki je vselej pustila škedenjsko železarno in delavce na mrtvi točki. Razen seveda v volilnem obdobju, ko so v mnogih izkoriščali to problematiko v predvolilne namene. Sindikati so zato včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so podrobno razčlenili dogajanje v zadnjih mesecih in stanje, v katerem je danes škedenjski obrat. O (ne)početju javnih institucij so govorili pokrajinski tajniki Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in En-zo Timeo. Njihovo izvajanje so nato podkrepili člani enotnega sindikalnega predstavništva zaposlenih v železarni Rsu Tonino Mancuso iz panožnega sindikata Fiom-Cgil, Umberto Salvaneschi (Fim-Cisl) in Franco Palman (Uilm-Uil). Tako ni mogoče naprej, so povedali in poudarili, da morajo breme za načrt za preusmeritev dejavnosti železarne prevzeti nase vsi. Največjo odgovornost nosi vsekakor pri tem deželna uprava, ki mora, kot rečeno, čim prej ukrepati. Škedenjsko železarno je treba skratka spremeniti »iz pro- blema v priložnost«. Če ne bo prišlo v tem smislu v kratkem do zasuka, bodo sindikati udejanjili »vse mogoče oblike protesta«. V prihodnjih dneh bodo vsekakor sindikati naslovili na Tonda predlog o novem programskem sporazumu za spremembo dejavnosti železarne. Obenem ga bodo vprašali, kam neki je končal posebni deželni zakon za škedenjsko železarno, ki ga je bil Tondo napovedal pred časom. Sindikati bodo predlog vložili na osnovi deželne zakonodaje, ki omogoča tudi zasebnikom, da predlagajo načrte, gradnje in posege v javno korist. Če ne na drugo, na to pa bo moral deželni predsednik Tondo odgovoriti, je poudaril Sincovich. Dejstvo je, da so sindikati že leta 2008 zahtevali od javnih institucij pojasnila glede prihodnosti železarne in od leta 2010 ukrepe. Tako je Tondo 23. marca leta 2010 ustanovil omizje, ki je bilo po mnenju sindikatov neučinkovito. Nato je deželna od-bornica Federica Seganti 3. decembra lani dobila posebno pooblastilo za rešitev vprašanja železarne, dela novega omizja pa naj bi se začela 29. januarja letos. Od takrat, so poudarili, se ni zgodilo nič in je okrog železarne zavladala praznina. V Trstu je prišlo medtem do nove občinske uprave, ki se je že jasno izrekla. Župan Roberto Cosolini je med drugim poudaril, da je nujen programski sporazum s pristojnim ministrstvom, ki bo urejal postopek za spremembo dejavnosti železarne. Zato je zdaj skrajni čas, da deželna vlada pove, kaj namerava storiti in da ukrepa. Pod vprašajem ni namreč le približno tisoč delovnih mest, temveč tudi sam razvoj mesta. V Trstu je bilo po eni strani v zadnjih štirih letih zaradi gospodarske krize in upokojitev za vselej izgubljenih 10 tisoč delovnih mest. Izguba dodatnih tisoč mest bi bila dramatična. Po drugi strani je to dejansko ekonomsko vprašanje, vezano na upravljanje ozemlja in povezano z infrastrukturo, pristaniščem, okoljem. Železarna je vedno dobro delovala in lastništvo je izrazilo pripravljenost, da ostane v Trstu. Zato zahtevajo tržaški sindikati tudi sestanek s pooblaščenim upraviteljem Marcellom Calcagnijem, ki se bo konec meseca srečal s sindikati v Piombi-nu.Dejavnost podjetja Sertubi, katerega dejavnost je vezana na železarno, je med drugim za pet let prevzela v najem indijska gru-pacija Jindall in vanj vložila šest milijonov evrov. Zato se samo postavlja vprašanje: če res obstaja dogovor med italijansko vlado in podjetjem Lucchini za zaprtje železarne leta 2015, in obenem obstaja deželni zakon, ki omogoča voden postopek za zaprtje obrata, kdaj se mislijo javne institucije s tem ukvarjati? Aljoša Gašperlin Kdo koga zavira? Pokrajinskim sindikatom Cgil, Cisl in Uil je prekipelo. Deželna vlada že preveč let zavlačuje z odločitvami glede škedenjske železarne, pravijo, in je zdaj skrajni čas, da deželni predsednik Renzo Tondo pove, kaj namerava s škedenjskim obratom. Železarna bo nadaljevala s proizvodnjo (zaenkrat zmanjšano) do najkasneje konca leta 2015 (takrat bo zapadel industrijski načrt) in je še vedno odprto vprašanje o novi dejavnosti obrata oziroma uporabe območja, ki je veliko kot staro pristanišče (60 hektarjev). S tem v zvezi je deželna vlada v začetku leta 2010 odprla več omizij, ki pa niso odobrila sadov. In danes smo še na mrtvi točki. Že res, da je zadeva bolj komplicirana kot sicer. Tu gre za ogromne interese in je vpletenih mnogo dejavnikov, od bank, ki jim skupina Lucchini dolguje čedne de-narce, do italijanske vlade, ki bi se morala v tej zvezi pogajati s francosko, a se žal stalno sooča z drugimi, ki so bolj zasebnega (premierjevega) značaja. Temu lahko dodamo gospodarsko krizo, ki je morda prevečkrat pretveza za ne-reševanje problemov. Toda nečesa ne gre prezreti, kot to poudarjajo tudi sindikati. Rešitev vprašanja železarne zadeva ves Trst, ker je prav začetek novih dejavnosti na tistem območju ob vzporednem izboljšanju infrastrukture in ustreznih vlaganj lahko povod za ponovni razvoj. Pri tem ima glavno besedo politika in mora zato Tondo povedati, kaj skriva v predalu. Poleg sindikatov zdaj lahko nanj pritisne tudi nova občinska uprava. Če bo Tondo še molčal, je povedal delavec železarne, naj gre župan Roberto Cosolini s trikoloro pred Deželo. Takrat bo jasno, kdo koga zavira. A.G. tržaški svetilnik - Skoraj sedemdeset metrov visok spomenik na Greti 230 stopnic do razgleda na 360 stopinj Obiskovalec lahko s pogledom objame celoten Tržaški zaliv in kraški rob - Po zaslugi Pokrajine Trst je svetilnik odprt tudi javnosti vsak dan od 16. do 18.45 Svetilnik zmage je nedvomno eden bolj prepoznavnih tržaških elementov, ki se na neštetih fotografijah pojavlja zlasti na oktobrsko nedeljo, ko Tržaški zaliv zasedejo jadrnice, udeleženke regate Barcolana. Fotografija s Trste-nika, od koder se razprostira čudovit pogled na svetilnik in zaliv, je namreč med najbolj priljubljenimi. In vendar najbrž veliko Tržačanov ne pozna svetilnika in njegove zgodovine, tako kot se marsikdo verjetno ni nikoli odpravil na Furlansko cesto 141, da bi se povzpel po strmih kamnitih stopnicah v notranjosti svetilnika. Je že tako, da so turistične zanimivosti ...zanimivejše, ko smo daleč od doma. Skoraj sedemdeset metrov visok svetilnik (natanko meri 67,85 m) stoji na 115 metrih nadmorske višine, na Greti, griču, ki se vzpenja med Rojanom in Barkovljami. Slavnostnega odprtja 24. maja 1927 se je udeležil sam italijanski kralj Viktor Emanuel III. Zamisel za njegovo izgradnjo se je tržaškemu arhitektu Arduinu Berlamu sicer porodila že leta 1917, po katastrofalnem porazu italijanske vojske pri Kobaridu, graditi pa so ga začeli šele po koncu prve svetovne vojne. »Splen-di e ricorda i caduti del mare« piše ob vznožju spomenika, tam, kjer je nekoč stala avstrijska utrdba Kressich. Zaradi napisa, ki spominja na padle mornarje, velikega kamnitega spomenika neznanemu mornarju in bakrenega kipa ■ Zmage, je svetilnik v prvi vrsti spomenik mornarjem, ki so izgubili življenje v 1. svetovni vojni. Veliko sidro ladje Audace, prve italijanske ladje, ki je 3. novembra 1918 priplula ob osrednji tržaški pomol (slednji se od takrat ne imenuje več San Carlo, temveč Audace), pa spominja na prihod italijanske države v Trst. Naj- kroma, pd •■■ ■ k '_t. brž so se tudi zaradi tega člani tajne antifaši-stične organizacije Borba leta 1929 odločili, da izvedejo atentat na Svetilnik zmage ... Svetilnik je grajen iz istrskega in kraškega kamna (baje iz Gabrij), svetlobo, ki jo sprošča nad milijon (1.250.000) sveč, pa je mogoče videti tudi trideset milj daleč. Njegov lastnik je ministrstvo za obrambo, zato na čudovitem območju ob vznožju svetilnika živijo tudi nekateri mornarji, ki skrbijo zanj. Po zaslugi Pokrajine Trst pa je svetilnik odprt tudi javnosti in to vsak dan od 16. do 18.45, ob torkih in petkih pa tudi od 9. do 12. ure (ob ponedeljkih je zaprt). Do vrha svetilnika pelje dvigalo, ki je bilo med našim obiskom pokvarjeno, zato smo se proti vrhu povzpeli po 230 stopnicah. Vzpon, ki je v obeh primerih brezplačen, se nedvomno izplača, saj je razgled »na 360 stopinj«, ki se razprostira z vrha svetilnika, res očarljiv. Pogled seže namreč od Barkovelj in starega pristanišča do mestnega jedra, Istre, Miramarskega gradu ... Obiskovalec lahko skratka s pogledom objame celoten Tržaški zaliv in kraški rob: neobičajna perspektiva za nekaj lepih fotografij, ali samo za neizbrisen utrinek, ki ga bo še dolgo hranil v spominu. (pd) 8 Torek, 20. septembra 2011 TRST / TRŽAŠKA OBČINA - Župan Roberto Cosolini na obisku pri kolegu Vojku Obersnelu Trst in Reka - sporazum o prijateljstvu in sodelovanju Pozitivni odnosi med mestoma ob morju - Cosolini pri Uniji Italijanov Tržaški župan Roberto Cosolini nadaljuje obiske pri županih bližnjih mest. Teden po obisku pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviču se je včeraj na Reki srečal s kolegom Vojkom Obersnelom. Trst in Reka imata podobno obmorsko lego, obe sta večkulturni, obe opirata svoj gospodarski razvoj predvsem na pristanišču. Nič čudnega torej, da sta mesti »obsojeni« na sodelovanje, kar sta župana včeraj na reškem županstvu tudi uradno potrdila s podpisom sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Obersnel se je lanskega septembra mudil na uradnem obisku pri takratnem tržaškem županu Robertu Dipiazza. Včeraj podpisani sporazum pomeni dejansko nadgradnjo lanskega obiska. Cosolini, ki so ga spremljali podžupanja Fabiana Martini in odbornik za gospodarski razvoj, turizem in evropske projekte Fabio Omero ter Roberto Cosolini kroma italijanski generalni konzul na Reki Renato Cianfarani, se je nato srečal z rektorjem reške univerze Perom Lu-činom ter si ogledal novo univerzitetno središče v Trsatu. Na sedežu reškega spomeniškega varstva je bila nato predstavitev mednarodnega zasedanja o arhitekturi in umetnosti v trstu in na Reki v devetnajstem in dvajsetem stoletju, tržaški župan pa je zaključil svoj reški obisk s predstavniki Unije Italijanov ter s predsedstvom in aktivisti skupnosti Italijanov z Reke. Dan prej je župan Cosolini v občinski palači sprejel hrvaškega veleposlanika v Italiji Tomislava Vidoše-vica, ki ga je spremljal hrvaška generalna konzulka v Trstu Nevenka Grdi-nic. Med srečanjem so bili izpostavljeni pozitivni bilateralni odnosi med Italijo in Hrvaško, ki sta jih zakoličila lanski koncert prijateljstva na Velikem trgu ob prisotnosti treh predsednikov in nedavni obisk italijanskega predsednika republike Gior-gia Napolitana v Pulju. Cosolini in Vi-doševic sta se zavzela za vse večje sodelovanje med državama, predvsem na področju gospodarstva, univerze, kulture in infrastrukture, izrecno pa sta bili poudarjeni vloga manjšin pri \ prflpmph j jm v 1 _ jjš Vojko Obersnel kroma krepitvi mednarodnih stikov in vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Po obiskih v Ljubljani in na Reki bo tržaški župan Cosolini v kratkem obiskal tudi Dunaj, kjer se bo srečal s kolegom Michaelom Hauptlom. ZGONIK - Fundacija UniCredit Kmalu nove otroške jasli Deželnega združenja za prostovoljno delo? V Zgoniku naj bi v prihodnje odprli nove otroške jasli na podlagi načrta, ki ga je predstavilo Deželno združenje za prostovoljno delo za promocijo, ki ima sedež prav v Zgoniku in je za to pridobilo tudi podporo Fundacije UniCredit in Fundacije Aiutare i bambini On-lus, ki sta prispevali 40.000 evrov, kar je del skupne vsote 294.000 evrov, ki sta ju ustanovi namenili ustanovitvi oz. razvoju osmih otroških jaslih v ravno tolikih italijanskih deželah. Na razpis se je s projektom z imenom Il giardino dei cedri prijavilo tudi Deželno združenje za prostovoljno delo za promocijo, ki sledi t.i. Steinerjevi pedagogiki, na podlagi katere v Zgoniku že nekaj let deluje waldorfski vrtec. Pobudniki so projekt ocenili kot dobrega, piše v sporočilu za javnost, saj odgovarja duhu pobude: to je podpirati kakovostno vzgojo, pri tem pa posvečati posebno pozornost tistim, ki se nahajajo v socialno krhkem položaju na tistih ozemljih v Italiji, ki jih pestijo težave, pri čemer je za prostovoljno delo predvidena aktivna vloga. Jasli bodo namestili pri sedežu Deželnega združenja za prostovoljno delo za promocijo v Zgoniku v stavbo, ki jo bo v najem dala deželna domena Furlani-je Julijske krajine in je potrebna delne preureditve, da v njej lahko delujejo jasli. MILJE - V petek Občina Milje bo predstavila projekt Pisus Miljska občinska uprava bo v petek v prostorih avtobusne postaje na Trgu Foschiatti v Miljah ob 17.30 predstavila javnosti smernice za sodelovanje na razpisu za evropski sklad Pi-sus za oblikovanje integriranega načrta za trajnostni razvoj mesta. S projektom bo mogoče financirati vrsto strukturnih in infra-strukturnih posegov, ki bodo sposobni sprožiti proces preurejanja, ki bi povečal privlačnost mesta in spodbudil gospodarski razvoj, piše v sporočilu za javnost. Za razvijanje načrta miljska občinska uprava meni, da je nujno potrebno soočenje z obstoječim družbenim in gospodarskim tkivom, tudi zato, da se pritegnejo javni in zasebni nosilci interesov, institucije in združenja. Vse to s ciljem, opozarjajo pri Občini Milje, da bo predlog projekta v veliki meri v skladu s potrebami občanov in sposoben nuditi konkretne odgovore na zahteve po gospodarskem in družbenem razvoju ozemlja. Rosignanova Barcolana Danes ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji Giuseppe Negrisin v Miljah (Marconijev trg, 1) odprli razstavo Rosignanova Barcolana (la Barcolana di Rosigna-no) tržaškega slikarja Livia Rosignana. V soboto, 1. oktobra bo o razstavi predaval Enzo Santese. Razstava bo na ogled do 16. oktobra od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 13. ure. Jazz glasba v okviru 43. Barcolane Letošnja 43. Barcolana je odprla svoja vrata tudi jazz glasbi. V okviru letošnjega jesenskega pokala so organizatorji, posebno pa si je to zaželel predsednik jadralnega kluba Barcola-Grignano, poleg tradicionalnega Barcolana Music festival priredili obstransko pobudo Barcolana Jazz v sodelovanju z Zadružno banko iz Štarancana in Vile-ša ter Domom glasbe in Glasbeno šolo 55. Od 30. septembra do 9. oktobra se bodo po tržaških ulicah (od ulice San Nicolo, mimo trga Cavana in trga Hortis, do ulice Torino) zvrstili številni koncerti priznanih glasbenikov. Naj poudarimo nastop afriško-kubanske pevke Jay-le Brown, ki bo uvedla program 30. septembra na ulici San Nicolo ob 18.30. V nedeljo, 2. oktobra bo Barcola-na Brass Marching Band animirala tržaške ulice s swing glasbo. V sredo, 5. oktobra pa bodo B.F. Dixieland Jazz Band popeljali poslušalce v stari New Orleans v areni Gas Natural. Ti so le najodmevnejši glasbeniki, ki bodo nastopili, saj jih bo kar enajst med pevci in skupinami. Bar-colana Jazz se bo zaključila v nedeljo, 9 oktobra v popoldanskih urah s pop-rock in dance glasbo tria Musique Boutique. Svetovni dan boja proti alzheimerju Danes je 18. svetovni dan boja proti alzheimerju. Ob tej priložnosti bo v Ul. San Nicolo med 9.30 in 18. uro delovala stojnica Združenja Goffredo de Banfield, kjer bodo na razpolago knjige, brošure in drugo informativno gradivo, medtem ko bodo prostovoljke združenja na voljo za informacije o možnosti morebitnega razgovora z izvedenci. Odbornica Famulari o pomoči ostarelim na domu Tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari se je sestala z delegacijo Zveze podjetij zdravstva in skrbstva Fisa, največje organizacije podjetij, ki upravljajo domove za ostarele v Trstu. Vprašanje ostarelih in njihova nega je v mestu zelo občuteno. Od-bornica je poudarila, da namerava občinska uprava okrepiti pomoč ostarelim na domu. Podobno velja za pomoč nepokretnim. Zato bo obogatila službe, ki omogočajo alternativo domovom za ostarele, seveda v primerih, ko je to mogoče. Odbornica je vsekakor menila, da bi moralo priti na tem področju do večjega povezovanja med pomočjo ostarelim na domu in domovi za ostarele. Predstavnik Zveze podjetij zdravstva in skrbstva Claudio Berlingerio je poudaril, da si njegova organizacija prizadeva izboljšati usluge, tako kar zadeva struktur kot tudi glede poklicnega osebja. Trgovca z drogo predali Agenti slovenske policije so italijanskim kolegom na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih izročili dva trgovca z drogo: gre za 30-letnega kosovskega državljana S.K. in 21-letnega nemškega državljana A.K., na račun katerih je bil izdan evropski zaporni nalog. Ko-sovec bo namreč moral odsedeti šest let v zaporu zaradi dokončne obsodbe, ki jo je izdalo milansko prizivno sodišče zaradi trgovine z mamili med Kosovom in Italijo. Na račun Nemca pa je sodnik za predhodne preiskave iz Rima ukazal pripor, saj je mladenič osumljen pranja denarja, zasluženega s trgovino z drogo. Nemec naj bi bil tudi član zločinske združbe, ki se ukvarja z uvažanjem velikih količin kokaina iz južne in srednje Amerike v Italijo. ZAHODNI KRAS - Tržaška občinska komisija za javna dela na obisku Proseško pokopališče: kdaj razširitev? Srečanje na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta s predsednikom Robertom Cattaruzzo - Predstavljen seznam prioritetnih del v vaseh Zahodnega Krasa Občinska komisija na proseškem pokopališču, prvi z leve rajonski predsednik Roberto Cattaruzza kroma Proseško pokopališče se - v primerjavi z drugimi podeželskimi pokopališči - nahaja v dobrem stanju. Urejeno je, vhod je bil pred leti prenovljen, ob njem so bile nameščene pokopališke niše. Odprto pa ostaja njegovo staro vprašanje: razširitev. O njej je bil - med drugim - govor med petkovim obiskom tržaške občinske komisije za javna dela na Proseku. Svetniki so se najprej na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta srečali s predsednikom Robertom Cattaruzzo, potem so si še ogledali pokopališče. Cattaruzza je izkoristil obisk, da je občinskim svetnikom predstavil seznam prioritetnih del, ki bi jih morala tržaška občinska uprava izpeljati v vaseh Zahodnega Krasa: na Kontovelu, na Proseku, v Križu in v Naselju s. Nazario. Rajonski svet je v preteklih vsako jesen poslal občinski upravi seznam prioritetnih del, ki pa jih takratna desnosredinska uprava v velikanski večini primerov sploh ni vzela v poštev. Upati je, da se bo sedaj, z novo levosredinsko koalicijo na krmilu občine nekaj vendarle spremenilo in da bo imela Cosolinijeva uprava več posluha za potrebe prebivalstva Zahodnega Krasa. Razširitev proseškega pokopališča sodi med te prioritetne potrebe. O njem je govor več kot de- setletje. Dipiazzov odbor je na seji 4. oktobra 2001 (!) odobril sklep, s katerim je za pripravo študije za načrt o razširitvi pokopališča nakazal 100 milijonov takratnih lir. Pokopališče naj bi razširili na levi strani (gledano z vhoda). Desnosredinska občinska uprava je vključila poseg v triletni seznam javnih del, a ga je nato - kljub pozivom rajonskega sveta, naj poseg vendarle izvede - iz leta v leto prelagala. Tako je bilo tudi v triletnem seznamu javnih del za obdobje 2009-2011. Razširitev proseškega pokopališča je »zdrknila« v letošnje leto (2011). Dela naj bi stala 800 tisoč evrov, poseg pa naj bi izvedli v 48 mesecih, to je v štirih letih. Prosečani dobro vedo, da se dela niso začela in vprašljivo je, ali se bodo lahko sploh v kratkem začela. Med obiskom so člani občinske komisije ugotavljali, da bo treba spoštovati vse-državne norme o lokaciji pokopališč (beri: oddaljenost od poslopij). Ogled proseškega pokopališča in obisk na sedežu rajonskega sveta kažeta, da komisijo, ki jo vodi svetnik Demokratske stranke Pietro Faraguna, zanimajo odprta vprašanja, s katerimi se že več let soočajo na Zahodnem Krasu. M.K. / TRST Torek, 20. septembra 2011 1 1 GLASBA - Zbori MePZ Fran Venturini gre v Valvasone V nedeljo bo v kraju Valvasone v pordenonski pokrajini enajsta bienalna izvedba zborovske revije Cori in festa (Praznik zborovstva) v organizaciji deželne zborovske zveze USCI iz Pordenona. Namen revije je zlasti spodbujati pevsko kulturo in prepletanje pozitivnih občutkov, ki jih naši zbori delijo s svojimi skupnostmi in kraji. Projekt podpirajo občinske in pokrajinske lokalne skupnosti, cela vrsta zborovskih društev in združenj ter župnij. Letošnji zbori, ki jih bo kar trideset v enem samem dnevu, prihajajo iz pordenonske pokrajine, poleg njih pa bo zapelo še sedem gostujočih skupin iz FJK, Veneta in Španije, med katerimi bo za ZSKD nastopil MePZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Cinzie Sancin. Revija se bo pričela dopoldne s sakralnimi programi v Valvasone-ju in okoliških cerkvah s sedmimi koncerti, nadaljevala pa s petimi koncertnimi aperitivi v tipičnih lokalih. Popoldne bodo na sporedu koncerti sakralne glasbe po cerkvah ter koncerti s programom, ki bo segal od renesanse do folka, vocal-popa, ljudskega petja in mladinskih zborov. Zbor Fran Venturini bo nastopil s programom slovenskih ljudskih in avtorskih pesmi na mestnem grajskem trgu ob 15.30. Ob 19. uri je predviden skupni koncert vseh sodelujočih zborov na Trgu svobode (Piazza Liberta). V primeru slabega vremena bo koncert v šolski telovadnici (Istituto Comprensivo). (rsc) Včeraj danes Danes, SREDA, 21. septembra 2011 MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 24.38 in zatone ob 15.19 Jutri, ČETRTEK, 22. septembra 2011 MAVRICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1010 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 15 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. GLASBA - Zbori ŽPZ Prosek-Kontovel začenja sezono S septembrom se spet začenjajo vaje Ženskega Pevskega zbora s Proseka in Kontovela. Lansko leto, kot v preteklih letih, je zbor sodeloval pri raznih zborovskih revijah (revija Zveze cerkvenih pevskih zborov, Primorska poje, Dekanijska revija), redno je bil soudeležen pri vaških prireditvah (Martinovanje, Prvomajski miting itd.), na koncu sezone pa je obeležil še svojo desetletnico delovanja s slavnostnim koncertom ob sodelovanju članov dramske skupine Jaka Štoka in Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk. Načrtov za prihodnost tudi ne manjka, saj so prvi nastopi že pred vrati, poleg tega pa se bo moral zbor v prihodnjih mesecih spoprijeti z novim programom. Repertoar pevskega zbora je bil vsa ta leta kar-seda raznolik, saj obsega tako nabožne pesmi, kot tudi ljudske, priredbe ljudskih, pa vse do partizanskih in borbenih pesmi. Pri izbiri skladb daje večinoma prednost domačim slovenskim in predvsem primorskim avtorjem. Želja pevk je, da bi se njihove vrste letos še okrepile, zato vabijo vse, ki jih zanimata petje in glasba, tako s Proseka in Kontovela kot tudi iz bližnjih vasi, da pristopijo k ženskemu pevskemu zboru in se udeležijo prve vaje, ki bo danes, 21. septembra ob 19.30 uri v Soščevi hiši na Proseku (za informacije: 040225720 - Irena). Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino Mitja vzklika ju, hu, hu, bratec Tomaž se iz pleničk smehlja mu. | Z mamico Jano in očkom Igorjem se bosta sedaj igrala in njihova družina bo vedno nasmejana. Ob prisrčnih čestitkah jim to želijo nono Radi, stric Matjaž in nona Dorica J Ob rojstvu brhkega Tomaža iskreno čestitata mami Jani Pečar, očku Igorju Floreninu in bratcu Mitji, novorojenčku pa želita vse najlepše v življenju SKD Lonjer-Katinara KK Adria Z burjo je med nas priletel mali Tomaž Želimo mu veliko sreče in svežine v družbi nove družine! Klapa Ob rojstvu Tomaža čestitamo Jani, Igorju in Mitji Zvezi slovenskih kulturnih društev AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Super 8«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Eagle«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »I Puffi 3D«; 16.35, 19.10, 21.45 »The Eagle«; 16.30, 19.00, 21.30 »Crazy stupid love«; 16.35, 19.20, 22.05 »Super 8«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda 2«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Contagion«. FELLINI - 16.45 »Kung Fu Panda 2«; 18.45, 20.20, 22.00 »Cose dell'altro mondo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Terraferma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »This is England«. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.15 »Brez povratka 5 - 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Johnny English 2«; 17.00 »Prvi maščevalec - Stotnik Amerika«; 16.10, 18.15 »Smrkci 3D«; 19.30, 21.50 »Super 8«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.40, 19.00 »Smrkci (sinhr.)«; 21.20 »Huda učiteljica«; 20.35 »Brez povratka 5 - 3D«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ta nora ljubezen«; 15.40, 18.00, 20.30 »Oskrbnik«; 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contagion«; Dvorana 2: 16.40, 20.30 »I Puffi 2D«; 18.30, 22.15 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crazy, stupid, love«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.10 »The Eagle«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »I Puffi - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Super 8 (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Carnage«. V Dolini danes Mira 80 let slavi, ki se še vedno z vešpo okrog podi. Še na mnoga leta vesela, ji želi družina cela. Davorin, Radovan, Damjana, Milojka, Gianni, Diego, Irene J Čestitke Gospod KOREN se danes ponaša, da 50 jih let že prenaša. Velika se mu priložnost ponuja, ko Abraham ga na »fešto« spodbuja. Hčerka Ni-kita in Katja ter vsi domači. MARISOL ti si naše sonce, ki nam odganjaš sence! Bodi vedno sončna in srečna! Tvoja mama, tata in Josette. Naši nasmejani navihanki MARISOL za njen 4. rojstni dan vse najboljše in najlepše iz srca od nonotov, tet, stricev in hip hip hura ti še Mark in Kimy pošiljata. Dragi FRANKO, dočakal si svoj rojstni dan, ko srečal te je Abraham. Naj te še naprej v življenju spremlja in vodi zvezda sreče, naj ti podari osebnih uspehov in veselih dni! Vse to ti iz srca doberdobska družba zaželi! Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kombiju na tel. št. 040226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA or ganizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal 5., 6. in 7. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Z avtobusom se boste letos odpeljali na »Co-sto Azzurro«, kjer si boste ogledali Nizzo in Montecarlo, Genovo, v petek Sanremo in okolico. Ne bo manjkal obisk in degustacija v znani ligur-ski torklji. Obe prenočitvi bosta v San-remu. Podrobni program in ostale informacije v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta). ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Tipani. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižarna v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Mati Zemlja, slikarke Nadje Moncheri, ki bo odprta do danes, 21. septembra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine. V DIDAKTIČNEMU NARAVOSLOVNEMU CENTRU v Bazovici (Bazovica št. 224, tel. 040-3773677) je na ogled razstava slik »Kraške hiše« umetnika Pina Zorzija. Urnik je sledeč: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 13. ure, torek od 14. do 20. ure. Vstop prost. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabiv petek, 23. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Hrup za odrom«. Izvaja Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helena Pertot. V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU bo v petek, 23. septembra, ob 20.30 okoljevarstvenik Roberto Giurastan-te spregovoril o uničenju okolja in ekomafijah na Tržaškem in predstavil svojo knjigo Tracce di legalita. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 040-2602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. SI Šolske vesti S Mali oglasi SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530.412. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Bazovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohodniške palice. Bambičeva galerija vabi V soboto, 24. septembra 2011, ob 20.30 na odprtje likovne razstave akademske slikarke Ani Tretjak tUto smo. in kam gremo? Predstavitev: Magda Jevnikar Sklad Mitja Cuk Proseška ul. 131, Opčine S Poslovni oglasi PEKARNA-SLAŠČIČARNA IŠČE prodajalko/ca. Ponudbe: e-mail pekarna.slascicarna@gmail.com V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 novanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM knjige za srednjo šolo in iščem Zgodovinski atlas. Tel. št.: 040200622. PRODAM 6 kvintalov grozdja cabernet s sladkorno stopnjo 21. Tel. 0481485701, 339-7965001. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM grozdje vseh vrst. Tel. št.: 040-821791. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V NEDELJO smo na Kraški Ohceti v osmici Brdine pozabili digitalni fotografski aparat sony cybershot W570 črne barve. Poštenega najditelja prosimo naj kliče na 347-2785799. H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. Loterija 20. septembra 2011 Bari 85 75 4 20 71 Cagliari 33 42 62 70 71 Firence 32 60 37 82 18 Genova 48 76 20 38 53 Milan 75 35 56 20 8 Neapelj 73 89 68 85 88 Palermo 44 78 85 4 64 Rim 9 12 35 13 66 Turin 34 52 88 17 68 Benetke 28 39 58 9 43 Nazionale 25 2 15 82 48 St. 113 PRODAM PEČ NA LES (caldaia a legna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). IŠČEM ZELENJAVO IN SADJE za prašiče. Tel. št. 348-3077185 LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PODARIM LEPE MALE MUCKE - klicati ob popoldanskih urah na tel. št. 339-3036533. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Sta- 7 23 39 48 69 75 jolly 83 Nagradni sklad 2.658.165,98 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 64.247.299,62 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 30.671,15 € 1.342 dobitnikov s 4 točkami 297,11 € 50.277 dobitnikov s 3 točkami 15,86 € Superstar 68 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 29.711,00 € 178 dobitnikov s 3 točkami 1.586,00 € 3.223 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.254 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.233 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € vsi na 10 Sreda, 21. septembra 2011 TRST / MEDNARODNA PRIREDITEV - V petek v kavarni San Marco v sklopu projekta Revija v reviji PRAVIČNOST V Trstu 30 evropskih založb, njihovi avtorji, knjige, revije Ob sejmu tudi predstavitve in literarna branja - Sodelujeta tudi Slovenski klub in Skupina 85 Trideset založnikov iz različnih evropskih držav, ki bodo ponujali svoje knjižne izdaje po znižanih cenah. Petnajst avtorjev, ki bo prebiralo svojo poezijo in prozo, predstavitev italijansko-slovenske antologije Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due. To so samo nekateri izmed dogodkov, ki se bodo v petek zgodili v tržaški kavarni San Marco. Trst bo namreč tudi letos obiskal mednarodni festival Revija v reviji, ki ga že osmo leto prireja KUD Apokalipsa iz Ljubljane. Glavnina festivala poteka v Škocja-nu, tradicionalna tržaška etapa pa je doslej predvidevala »le« literarni popoldan v tržaškem Kulturnem domu, pri katerem sta ob SSG aktivno sodelovala Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. Letos bomo priča kakovostni nadgradnji, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Kot je pojasnil koordinator projekta in festivala Revija v reviji Primož Repar, so se letos odločili, da v Trstu preživijo cel festivalski dan. Povezali so se s tržaškim društvom Palačinka, organizatorjem založniškega sejma Bobi Bazlen (na katerem je lani sodelovala tudi Reparjeva založba Apokalipsa): nastal je tako enodnevni revijalno-knjižni sejem, ki bo v petek v kavarni San Marco združil okrog trideset založb iz srednje in vzhodnoevropski držav oziroma Trsta; med njimi sta tudi založbi Mladika in ZTT. Giuliana Tonut (društvo Palačinka) je poudarila, da bo petkov sejem neke vrste uvod v decembrski sejem Bobi Bazlen. Stil in potek bosta ista: v središču pozornosti bodo založniki, ki bodo na kavarniških mizicah ponujali kakovostno literaturo po ugodnih cenah. Obiskovalci se bodo lahko med 10. in 20. uro sprehodili med mizicami, si ogledali razstavljeno gradivo in ob dišeči kavi listali po knjigah v različnih jezikih. Tuji založniki in avtorji se bodo na pobudo Skupine-Gruppo 85 (včeraj jo je zastopala Patrizia Vascotto) podali na literarni sprehod po mestu, na katerem bodo spoznali Bartola, Kosovela, Pahorja, Tom-izzo, Sabo, Sveva. V popoldanskih urah pa bo v kavarni potekal niz dogodkov: od 16.30 predstavitev projekta Revija v reviji, ob 17. uri predstavitev dvojezične antologije Belo lebdenje med nama - Bianco le-vitare tra noi due (glej sosedni članek). Ob 18. uri bo govor o kulturnem sodelovanju v sklopu Višegrajske skupine, ob 19. uri pa bo mogoče prisluhniti nekaterim avtorjem (Slovenijo bosta na primer zastopala Esad Babačic in Barbara Korun, sveža zmagovalka Veronikine nagrade). Odlomke v italijanskem, slovenskem in drugih jezikih bo spremljal nastop mednarodne glasbene skupine Mamapapa band. (pd) LOVAT - V sredo Predstavitev knjige Maria gm w, v* v Sustersica V sredo, 28. septembra, bo ob 18. uri v knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra Mario Šušteršič predstavil svojo knjigo, italijanski prevod knjige Sledovi slovenske prisotnosti v Trstu, ki na zanimiv in nazoren način pripoveduje o prisotnosti in delovanju Slovencev v središču mesta. Z avtorjem se bosta pogovarjala zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Pier Luigi Sabatti. Vstop je prost. Od desne Patrizia Vascotto, Primož Repar in Giuliana Tonut kroma ANTOLOGIJA - Dvojezična, slovensko-italijanska zbirka Belo lebdenje med nama Izdali sta jo ljubljanska Apokalipsa in tržaška Skupina 85 - V petek popoldne predstavitev V sklopu mednarodnega literarnega festivala Revija v reviji, ki že osem let poteka v Škocjanu, so v Trstu redno prirejali literarna branja. Vsak september se je skupina pesnikov in pisateljev iz različnih evropskih držav zbrala v Kulturnem domu in prisotnim podarila kanček svojega večjezičnega ustvarjanja. Tisti verzi in prozni spisi so sedaj zbrani v slovensko-italijanski antologiji Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, ki sta jo izdali ljubljansko društvo Apokalipsa in tržaška Skupina-Gruppo 85. V njej najdemo tako pisatelja Borisa Pahorja kot pesnika Esada Babačica, Tržačane Roberta Dedenara, Luco Visintinija, Mary Barbaro Tolusso in Slovaka Valerija Kupko, Hrvata Branka Čegca, Avstrijca Ludwiga Hartingerja in številne druge. Med njimi je tudi Barbara Korun, letošnja dobitnica Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta, in ravno slovensko pesnico bodo gostili tudi v Trstu. S številnimi drugimi avtorji se bo namreč udeležila tržaške etape festivala Revija v reviji, ki se bo v petek ustavila v kavarni San Marco. Predstavitev antologije je predvidena ob 17. uri, ob avtorjih pa se je bo udeležila tudi prevajalka Jol-ka Milič, ki je poskrbela za večino prevodov. Drugi avtorji, čigar dela so prav tako zaobjeta v antologiji Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, pa bodo ob 19. uri sodelovali na literarnem branju, ki ga bo s svojimi svojevrstnimi etno, džez in drugimi ritmi obogatila glasba mednarodne zasedbe Mamapa band. (pd) Mladi pesniki iz različnih držav Pravica in pravičnost bosta glavni temi letošnjega svetovnega mladinskega foruma »Pravica do dialoga«, ki ga v Trstu že več let prireja društvo Poesia e Solidarieta. Forum se uvršča v niz prireditev, ki jih društvo organizira v sklopu mednarodna pesniškega natečaja Ca-stello di Duino. Od petka do nedelje se bodo v Trstu zbrali mladi iz Italije, Slovenije, Srbije, a tudi Ekvadorja, Nigerije, Pakistana in drugih koncev sveta. V Narodnem domu bodo v jutranjih urah sodelovali na raznih delavnicah in debatah, na katerih se bodo, tudi na podlagi osebnih izkušenj, ki jih vsakdo ima v domovini, soočali s temami pravice, pravičnosti, zakonitosti. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedala duša foruma Gabriella Valera Gruber, bodo v petek popoldne predstavili zbirko pesmi Orizzonti/Horizons, v kateri so zbrani zmagovalni verzi letošnjega pesniškega natečaja. Knjigo je izdala založba Ibiskos, predstavitev bo ob 16.30 v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni). Ob tej priložnosti bodo odprli tudi istoimensko fotografsko razstavo, na kateri si bo mogoče ogledati posnetke, ki so jih organizatorjem poslali mladi pesniki (na ogled bo do 30 septembra), predstavili pa bodo tudi zbornik z gradivom, ki je nastalo v sklopu lanskega mladinskega foruma. Glavna pobudnica in organizatorka tridnevne prireditve se je zahvalila številnim javnim in zasebnim pokroviteljem za pomoč. Med njimi je v prvi vrsti deželna uprava, ki jo je včeraj zastopal kulturni odbornik Elio De Anna. Odbornik, ki je prisotnim priznal, da je neozdravljiv optimist ...in romantik. Poezija in literatura sta po njegovem mnenju tudi sredstvi za posredovanje pomembnih vrednot, v prvi vrsti svobodoljubja in pravičnosti. Citiral je na primer španskega verze Rafaela Albertija, balado za andaluzijske pesnike, ki nočejo ostati sami ...in obljubil, da bo skušal dodatno okrepiti sodelovanje med Deželo in mladinskim forumom. Priložnost bi se lahko kmalu ponudila: Gabriella Valera Gruber je prepričana, da bi v Trstu lahko zrasel študijski center za preučevanje mladinskih kultur ... (pd) GLEDALIŠČE VERDI - 10. klavirski festival v priredbi tržaškega društva Chamber Music Užitek ob Chopinovem sekstetu Nastopila sta solistka Jin Ju in godalni kvintet članov ansambla I Virtuosi italiani - Razgibana in nikoli dolgočasna interpretacija Odlična solistka Jin Ju Tržaško društvo Chamber Music deluje že šestnajst let in letos prireja že 10. klavirski festival - vrsto komornih koncertov, ki so z leta v leto kakovostno rasli ter privabili vse širši krog občinstva. Dvorana Victor De Sabata gledališča Verdi je bila kar pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti prvemu koncertu jubilejnega niza: največja privlačnost je bil nedvomno program, kajti vseboval je oba Chopinova koncerta, ki sta se rodila kot komorni deli, nato pa se vključila v simfonični repertoar. Klavir je spremljal godalni kvintet, ki so ga sestavljali člani ansambla I Virtuosi italiani - violinista Alberto Martini in Luca Fa-lasca, violist Flavio Ghilardi, čelist Leonardo Sapere in kontrabasist Rino Braia, izkušeni mojstri, ki so medse povabili mednarodno uveljavljeno kitajsko pianistko Jin Ju. Do solistov, ki prihajajo iz Daljnega vzhoda, imamo večkrat pomisleke, kajti mnogi so svoj uspeh zgradili predvsem na odlični tehniki (in s pomočjo dobre reklame, kot Lang Lang), predsodki pa tokrat niso bili utemeljeni. Jin Ju je umetnica z bogato poustvarjalno fantazijo, ki se je na široko razprla tako v 2. kot v 1.Chopi-novem koncertu, njeno muziciranje pa je oplemenitil tudi dragocen instrument, odlično ohranjeni klavir Pleyel, ki se je idealno spojil z zvočnostjo godal. Kadar poslušamo tako blagozvočna glasbila, lahko še bolj uživamo ob glasbi, ki je nastala v njihovi dobi, brez kovinskih odtenkov, ki so včasih neljuba značilnost modernih klavirjev. Lepo je bilo slišati Chopinovo glasbo ob mehki spremljavi kvinteta, kajti veliki pianist in skladatelj ni bil ravno mojster v orkestraciji, na komornem področju pa je znal svoje lirske ideje predstaviti v manj bučni, zato pa toliko bolj intimni in prijetni obliki. Solistka Jin Ju je pokazala veliko muzikalnosti in tankočutnosti, pa tudi odločen temperament, s katerim je vodila dialog s kvartetom. Godalci so svojo vlogo izpeljali v popolnem soglasju s pianistko: po potrebi so dinamiko ojačili do skoraj orkestralne dimenzije, izkazali pa so se tudi v nežnih frazah, zato jim lahko oprostimo občasne, sicer komaj slišne in-tonančne nečistosti. Poslušali smo najprej 2. koncert v f-molu op.21, nato drugega v e-molu op.11, oba sta se nam razkrila kot nenehen vir navdiha, ki je solistko vodil v razgibani in nikoli dolgočasni interpretaciji. Jin Ju in kvintet Virtuozov so poželi navdušene aplavze, za dodatek so v celoti ponovili Larghetto, skoraj operno-dramatični drugi stavek 2. koncerta, ki je sladko zaokrožil žlahten večer. Naslednji koncert bo jutri, 22. septembra, oblikoval odlični nemški pianist Markus Schirmer z nadvse vabljivim programom med Schubertom in Lisztom. Katja Kralj / TRST Torek, 20. septembra 2011 1 1 ABONMAJSKA SEZONA 2011 2012 fläkfe L. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur - namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate eno-gastronomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 338-3476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzaci-je na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škam-perle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040-761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.3020.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 349-0981408 (Bruna). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta. Informacije: Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji liko-vno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritoni-sti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek-Kon-tovel obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni danes, 21. septembra, ob 19.30 v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se danes, 21. septembra, ob 16.30 začenjajo tečaji likovne vzgoje, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-390823, 3334784293, 040-774586. FC PRIMORJE obvešča, da so se začeli treningi cicibanov na igrišču v naselju Sv. Nazarija. Informacije lahko dobite na igrišču ali po tel. 3296022707. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so vpisnine za š.l. 2011/12 odprte do vključno danes, 21. septembra. JUS TREBČE obvešča člane in vašča-ne, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2011/12 danes, 21. septembra in v petek, 23. septembra, od 17.00 do 19.00 v Hiški u'd Ljenč-kice v Trebčah. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: danes, 21. in 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 23. in 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OPZ SLOMŠEK začne novo sezono s prvo vajo danes, 21. septembra, s pri-četkom ob 16.30 v Slomškovem domu v Bazovici. Vabljeni starši z otroci, ki obiskujejo 3. letnik vrtca in osnovno šolo. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva pevska vaja v sezoni 2011/12 v četrtek, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gro-padi. Vabljeni predvsem novi pevci in pevke! BIVŠE ROKOMETAŠICE IN ROKO-METAŠI AŠK KRAS! Ob priliki 50. obletnice društva ste vsi, ki ste kdaj igrali v naših ekipah, toplo vabljeni na športno-prijateljsko srečanje v petek, 23. septembra, ob 19.30 v zgoniško telovadnico. Za informacije: 3477322446 (Klara) in 335-5836993 (Igor). CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco: 23. septembra: Enotnost našega organizma; 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. MOPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabi na koncert, ki bo v petek, 23. septembra, ob 19. uri na dvorišču Linčeve domačije v Rodiku. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo v soboto, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040-661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in brea-kdance« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.0016.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 3335663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.3021.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Začel se bo 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20, otroci se bodo na igriv način približali svetu glasbe in glasbil z odkrivanjem zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, tečaj skupinske vadbe v vodi, primeren za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta pa ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 3282733390 (Petra). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Coglia-ti Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure - otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombi-ja ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Prispevki V spomin na Rudija Škabarja darujeta Marija in Stano z družino 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Francota Acquavito daruje sin Luciano 200,00 evrov za FC Primorje. Ob svojem 90. rojstnem dnevu daruje Dora Rapotec 40,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec. V spomin na Rudija Škabarja daruje Milko Purič (Jkpinov) 20,00 evrov za SLPZ oberdob. V spomin na nečaka Rudija Škabarja daruje Miro Žigon z družino 50,00 evrov za Združenje Astra in 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Ervinota Sternija darujeta Milena in Nataša Štoka z družinama 40,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Paola Ugrina darujeta Laura Carli in Tanja Zadnik 25,00 evrov za TPK Sirena in 25,00 evrov za OD Bor. V spomin na bratranca Rudija Škabar-ja darujejo Milan, Verica in Tamara z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za združenje AS.TR.A. Namesto cvetja na grob na Pavla Ugri-na prispevata Susi in Sara Pertot 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V počastitev spomin spomin na Pavla Ugrina darujeta Susi, Sandi in Sara 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Barkovlje. V spomin na mamo Ivanko darujeta Ljuba in Carlo Gabrovec 250,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. t V objemu najdražjih nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni Ivo Gregoretti Žalostno vest sporočajo žena Majda, hčerki Martina in Michela z Adrianom in Antoniem ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v kapelici na repen-tabrskem pokopališču v petek, 23. septembra, od 12. do 13. ure. Sledil bo pogreb. Namesto cvetja darujte za ASTRO. Opčine, 21. septembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega borca-partizana tov. FRANCA KOCJANČIČA izreka svojcem iskreno sožalje VZPI-ANPI Devin - Nabrežina 12 Torek, 20. septembra 2011 KULTURA / galebov šolski dnevnik - Izdaja ga Zadruga Novi Matajur Z zdravo in uravnoteženo prehrano v novo šolsko leto Besedilo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ilustracije pa Chiara Sepin Pred začetkom šolskega leta vsako leto izide tudi Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur in so ga zastonj prejeli vsi učenci in dijaki od 1. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje srednje šole. V njem letos obravnavajo zdravo prehrano, ki je tudi prvi pogoj za zdravo življenje. Tako nam novi Galebov šolski dnevnik ne prinaša le koristnih strani, ki jih bodo mladi uporabniki tekom leta lahko napolnili, ampak tudi znanje. Besedilo za tokratno vzgojno-izobraževalno publikacijo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ki je na različnih straneh postregla z zanimivimi informacijami, kaj sploh pomeni zdrav način prehranjevanja. Besedilo je uredila in prevedla urednica Alina Carli, ki je na uvodni strani zapisala, da želijo z letošnjo izdajo spremeniti slabe navade mladih bralcev in bralk in jih naučiti, kako se pripravljajo zdravi polnovredni obroki. Pisan in barvit šolski dnevnik, ki ga je z ličnimi ilustracijami opremila Chiara Sepin, nam s pomočjo starega Galebovega prijatelja Škrobka svetuje, kaj moramo jesti, da bo naša prehrana uravnotežena in zdrava. Dr. Marina Trevisan je vse uporabnike spomnila, da mora biti zajtrk obilen in obogaten z ogljikovimi hidrati, ki pomagajo našim možganom dobro delovati. Drugo zlato pravilo, ki ga navaja pediatrinja, je tudi, da morajo otroci pojesti veliko svežega sadja in zelenjave. Ob vsem tem pa je nujno potrebna tudi rekreacija, ki ima blagodejni učinek na naše telo. Mesec september nam prinaša rubriko Zakaj jemo?, v kateri je razloženo, zakaj pravzaprav potrebujemo vodo in hrano. Oktober govori o osnovnih živilih in njihovih hranilnih snoveh. Marsikomu bo bržkone prav prišlo opozorilo, da nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato je potrebno uživati raznolika živila. Bralci bodo tudi izvedeli, katera hranila nam dajejo energijo, ki je še kako pomembna za učinkovito delovanje našega organizma. Otroci bodo tudi izvedeli, da ni priporočljivo uživati preveč kruha in testenin, izogibati pa se je potrebno tudi sladkarijam, ki imajo lahko negativne učinke. Na zanimiv in poučen način je moč izvedeti tudi, katera hranila nam pomagajo rasti, in katera hranila nas ščitijo. Mesec december pozornost posveča kalorijam in dnevnim obrokom. Celoten prispevek je popestrila tudi prehran-ska piramida. Veliko koristnih informacij o aditivih oz. dodatkih v prehrani nam prinaša februar, ki nas opozarja, kako pomembno se je izogiba- Nekaj prikupnih ilustracij, ki bo osnovnošolce in srednješolce spremljalo skozi vse leto ti konzervansom. Za tiste, ki bi z zdravo hrano radi šli še korak dlje, pa je koristen prispevek o pesticidih. Dr. Trevisanova govori o dobrih straneh ekološko pridelane hrane. Mesec marec se začne z opozorilom, da večina izdelkov, ki jih oglašujejo televizija in ostali mediji vsebujejo največ škodljivih snovi, april pa prinaša opozorilo, da je priporočljivo umivati zobe dvakrat na dan in ne takoj po jedi, ker se v nasprotnem primeru poškoduje zobna sklenina, ki zobe ščiti pred vdorom bakterij in nastankom zobne gnilobe. Marsikomu bo prav prišel tudi prispevek, ki govori o pravem shranjevanju živil, čisto za konec pa so uredniki prihranili prispevek o pomenu fizične aktivnosti, ki pomaga »kuriti« kalorije, krepiti okostje in razviti mišice. Šolarjem bo bržkone prav prišel tudi Škrobkov nasvet, da je v šolo bolje iti peš ali s kolesom in da je gledanje televizije potrata časa. Pisano izdajo Galebovega šolskega dnevnika 2011-2012 poleg omenjenih tem in gesla »Jem zdravo, mislim zdravo, živim zdravo« bogatijo še rubrike, ki so stalnica vseh šolskih dnevnikov. Na začetni strani je prostor namenjen osebnim podatkom imetnika tega dnevnika, v nadaljevanju so koledar, rubrika, v katero lahko zapišemo telefonske številke sošolcev, pa urnik in opravičila, ki jih izpolnijo starši. Vse to in še veliko več vsebuje letošnji Galebov dnevnik, ki bo marsikateremu šolarju olajšal beleženje šolskih obveznosti. (sč) V Seči 50. kiparski simpozij Forma viva V Seči pri Portorožu bo vse do 15. oktobra potekal mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki letos praznuje že 50. jubilej. Po besedah direktorja Obalnih galerij Piran To-nija Biloslava gre za 50 let ohranjanja tradicije klasičnega kiparskega pristopa, preverjanja tradicionalnih materialov in prizadevanja po njihovi reafirmaciji v sodobni likovni umetnosti. V petih desetletjih je na portoroškem simpoziju nastalo več kot 150 skulptur, po Biloslavovih besedah pa bodo letos vse nastale skulpture iz istrskega apnenca tudi ostale na Formi vivi. Forma viva oz. »živa oblika« plastičnega snovanja velikih formatov na odprtem pa ostaja izziv tudi za sodobne ustvarjalce, je prepričan Biloslav. Prvi simpozij je bil leta 1961 v Seči pri Portorožu, kjer so obdelovali kamen, v Kostanjevici na Krki pa les. Pobudnika kiparskega simpozija, slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, sta zamisel kolektivnega ustvarjanja prinesla iz sosednje Avstrije. V nasprotju s tradicionalno bienalno izmenjavo se simpozija v Portorožu in Kostanjevici letos odvijata hkrati. V Kostanjevici so trije umetniki že končali z delom, v Portorožu pa se klesanje v kamnu začenja te dni. Letos na portoroškem simpoziju ustvarjajo Graziano Pompili iz Italije, Jose Villa Soberon s Kube in Donald Porcaro iz ZDA. Pompili je v italijanskem in mednarodnem prostoru prepoznaven zlasti po monu-mentalnih skulpturah za zasebne in javne prostore. Sodeloval je že na dveh slovenskih kiparskih simpozijih, njegova skulptura pa stoji pred vhodom v Piran. Soberonov opus obsega tako skulp-turo kot slikarstvo, grafiko, risbe in ustvarjanje na področju designa. Je dobitnik številnih nagrad, znan pa je predvsem po svojih javnih skulptu-rah v okolici Havane. Kipar je že sodeloval na simpoziju v Portorožu, njegova skulptura pa je našla mesto v koprski marini. Porcaro je zelo dejaven tudi v akademski sferi. Njegova kiparska dela, izdelana iz različnih materialov kot so beton, kovina, barve, se nahajajo v prestižnih ameriških javnih zbirkah. Za svoje delovanje je umetnik prejel več pomembnih priznanj. Petdesetletnica Forme vive Portorož bo posvečena avstrijskemu kiparju Karlu Prantlu, očetu vseh simpozijev. Ob koncu srečanja se obeta tudi izid publikacije, drugega dela monografije Forma viva 1982-2011, kot dopolnitev leta 1983 izdane knjige z naslovom Forma viva 19611981 avtorjev Staneta Bernika in Špelce Čopič. (STA) poezija - Nova zbirka A. Pregarca Amebno razkošje Izšla je pri GMD, vsebuje pa pesmi, ki so nastajale od leta 1960 naprej Amebno razkošje je naslov nove pesniške zbirke Aleksija Pregarca, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za izbor pesmi, ki so nastajale od leta 1960 naprej. Pesmi tega obdobja so bile v glavnem objavljene v revijah 70-tih let prejšnjega stoletja, veliko pa je tudi pesmi, ki so nastale po letu 2000. Ze sam naslov zbirke Amebno razkošje kaže na avtorjevo iskanje izvora življenja. Biološka prispodoba amebe -enoceličnega bitja postane v svoji brezobličnosti prispodoba človeške usodnosti, brezimnosti, a je hkrati tudi izziv za vsakega človeka, da se izmota iz te brezobličnosti in neznačajnosti ter dobi svojo izhodiščno pot. Pesnik Aleksij Pregarc, ki ga poznamo tudi kot gledališkega igralca, režiserja, napovedovalca, pisatelja, prevajalca in publicista, se v svoji poetični izpovednosti »zavzema za občečloveški upor zoper krivice, se navezuje na osebnostne krize in vzpone, na kritično ljubezen do domovine, ki ni niti zamejeno samovšečna in ne zlagano nostalgična ... je izraz modernega in modernističnega vitalizma, ki sega čez sleherno obrobje slovenstva« je zapisal Vladimir Gajšek v spremni besedi v knjigi. Knjigo je grafično oblikoval Marko Lupinc. fjk - Razstave, publikacije, vodeni ogledi V soboto in nedeljo evropski dnevi kulturne dediščine Pobuda se bo odvijala v Čedadu, Ogleju, Trstu in Ronkah Nadzorništvo za arheološke dobrine Furlanije-Julijske krajine prireja Evropske dneve kulturne dediščine, ki bodo v soboto in nedeljo v Čedadu, Ogleju, Trstu in Ronkah. V Trstu bodo v okviru pobude priredili vodene oglede rimskega amfiteatra in lapidarija pri gradu sv. Justa. Ogledi bodo v soboto ob 9.30, 10.30, 15.00 in 16.00 za amfiteater, ob 11.00, 12.00, 16.30 in 17.30 za lapidarij. V nedeljo bo Ambra Betic vodila ogled prazgodovinskega gradišča v Slivnem, ki ga uvrščajo med bronasto in železno dobo. Zbirališče ob 10.30 pred cerkvijo v Šempolaju. V Državnem arheološkem muzeju v Čedadu (trg Duomo, 13) bodo v soboto ob 17. uri predstavili razstavo »Appena restituiti dalla terra. Quattro corredi funebri da Romans d'Isonzo«, dopolnitev prejšnje razstave o longobard-skem Čedadu. Slednja bo ponovno na ogled v okviru Evropskih dni. V nedeljo ob 11. uri bo vodeni ogled razstav, ob 10. uri pa bo vodeni ogled dvorane beneško-bi-zanskih skulptur. Po razstavi bodo ob 17.30 v soboto predstavili publikaciji »Le sculture ornamentali veneto-bizantine di Cividale« in »La chiesa di San Giorgio in Vado a Rua-lis«, ki jih je uredil umetnostni zgodovinar nadzorništva za arheološke dediščine FJK Paolo Casadio. V nedeljo ob 15. in ob 17. uri bodo vodeni ogledi cerkve San Giorgio in Vado. V Ogleju na županstvu (Garibal-dijev trg 7) bo v soboto od 15. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure posvet o ar-heologinji Luisi Bertacchi. Ob priložnosti bo od sobote do 6. januarja 2012 na ogled fotografska razstava na sedežu Državnega združenja za Oglej (Ul. Julia Augusta). V Vili Vicentina Miniussi v Ronkah (Trg Unita 24) bodo v sklopu Evropskih dni kulturne dediščine odprli razstavo »Il baule dei ri-cordi« o zgodovini in spominih krajevnih skupnosti. Razstava bo na ogled od petka do 30. septembra od ponedeljka do petka od 10. do 13 ure in od 17. do 19 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. V nedeljo od 14. ure do 18.30 bo Ecomuzej Ter-ritori iz Ronk priredil izlet po starorimskih vilah in starokrščanskih arheoloških najdiščih od Moščenic do Soče. Za rezervacije je na voljo telefonska številka 0481 774844 ali e-pošta info@territori.it. / SVET Sreda, 21. septembra 2011 1 B TURČIJA - Včeraj dopoldne v prometni četrti Kizilay Središče Ankare pretresla eksplozija avtomobila bombe Umrli 3 ljudje, okrog 15 ranjenih - Oblasti sumijo kurdske teroriste ANKARA - V središču turške prestolnice je včeraj odjeknila močna eksplozija, v kateri so umrli trije ljudje, je sporočil notranji minister Idris Na-im Sahin. Ranjenih je bilo okoli 15 ljudi, od tega pet huje. Kot je pojasnil namestnik turškega premiera Bulent Arinc, je eksplozijo povzročila bomba, skrita v vozilu. Eksplozija je odjeknila v četrti Kizilay v središču Ankare, ki jo vsak dan obišče več deset tisoč ljudi, slišati pa jo je bilo več kilometrov stran. Televizijski posnetki so prikazovali, kako se nad širšim območjem dviguje dim. Več avtomobilov je zajel ogenj, v bližnjih stavbah pa so se razbile okenske šipe. Po navedbah lokalnih oblasti smrtnih žrtev ni bilo. Po eksploziji so območje v strahu pred drugo eksplozijo evakuirali, poročanje turške nacionalne televizije povzema nemška tiskovna agencija dpa. Guverner Ankare Aladin Yuksel najprej ni želel govoriti o napadu, poudaril je le, da so preiskovalci že na delu in preiskujejo vsa možna ozadja. Turški notranji minister Sahin je kasneje na novinarski konferenci dejal, da je šlo najverjetneje za "teroristični" napad. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je sicer v preteklosti podobne napade v turških mestih izvajala Kurdska delavska stranka (PKK). (STA) Prizorišče terorističnega napada ansa AFGANISTAN - V Kabulu V samomorilskem napadu ubit nekdanji predsednik Rabani KABUL - V samomorilskem napadu v Kabulu je bil včeraj ubit nekdanji afganistanski predsednik Burhanudin Rabani (na sliki), ki je vodil mirovna prizadevanja v vojni uničeni državi. Napad se je zgodil na njegovem domu v afganistanski prestolnici. Napadalec je imel bombo skrito v turbanu. Kot je sporočil vodja preiskave Mohamed Zaher, se je Rabani včeraj pogajal z dvema moškima, ki sta zastopala talibane. Eden od njiju je imel v turbanu eksploziv. V eksploziji je bil Rabani ubit, še štirje ljudje, med njimi njegov namestnik Masom Stanikzaj, pa so bili ranjeni. Rabani je bil vodja lani ustanovljenega Visokega sveta za mir pri predsedniku Hamidu Karzaju, katerega naloga so pogajanja s talibani, ki pa doslej niso bila uspešna. Rabani je živel v diplomatski četrti blizu ameriškega veleposlaništva. To je bil že drugi napad znotraj dobro varovane četrti v središču Kabula v tednu dni. Afganistan je vodil med letoma 1992 in 1996, preden so oblast prevzeli talibani. Potem ko je bil leta 1996 izgnan iz Kabula, je postal vodja Severnega zavezništva, ki je prevzelo oblast po padcu talibanov. Po narodnosti je bil Tadžik. Atentat na Rabanija je eden najodmevnejših političnih umorov v Afganistanu od začetka ameriške invazije leta 2001. Pred dvema mesecema je bil v atentatu ubit tudi brat predsednika Karzaja, Ahmed Vali Karzaj. Predsednik Karzaj je zaradi uboja Rabanija skrajšal svoj obisk na sedežu ZN v New Yorku. (STA) FITCH - Ocena Razpad evra malo GOSPODARSTVO - S 4,3 nazadovala na 4 odstotke Svetovni denarni sklad znižal verjeten oceno svetovne gospodarske rasti PARIZ - Kljub stopnjevanju dolžniške krize ni veliko možnosti za razpad območja evra, so včeraj dejali v bonitetni hiši Fitch. Ob tem so opozorili, da so države z evrom že naredile korake v smeri razreševanja težav. "Zaskrbljenost v zvezi z razpadom območja evra je močno pretirana," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril vodja ocenjevanja dolga držav pri Fitchu David Riley. Kot je tudi poudaril, bo Fitch pri svojem delu še naprej upošteval dejstvo, da v evrskem območju ni poti nazaj oz. da razpada območja držav s skupno evropsko valuto ne bo. Po njegovih besedah bonitetna agencija verjame, da bo Evropska centralna banka (ECB) z nadaljnjimi ukrepi preprečila nepotrebne plačilne nesposobnosti držav z evrom. Izstop Grčije ali kakšne druge države z dolžniškimi težavami iz območja evra bi bil "ekonomsko neracionalen", je zatrdil Riley in dodal, da bi to predstavljalo tudi "nesrečen presedan". V tej luči je spomnil na zavezo evru in pomen kredibilnosti držav v območju skupne evropske valute. Fitch rešitev za težave evr-skega območja vidi v vzpostavitvi panevropskih nadzornih struktur za finančne institucije. Agencija zagovarja boljši evropski pregled in boljšo koordinacijo domačih gospodarskih in fiskalnih politik ter urejen skupni mehanizem, ki naj bi zagotovil večjo disciplino vseh držav z evrom. Skladno s tem je Riley pohvalil julijsko odločitev evrosku-pine, da ustanovi nov stalni mehanizem za pomoč državam z evrom v težavah, imenovan evropski mehanizem stabilnosti (ESM), ki bo z letom 2013 nadomestil sedanji začasni mehanizem. V zvezi s predlaganimi reformami vladanja v območju evra pa je dejal, da je to politično in tehnično zelo kompleksen proces, ki bo terjal veliko časa tako na ravni vzpostavitve kot na ravni doseganja zaupanja vlagateljev in javnosti. (STA) WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v včeraj objavljeni novi Svetovni gospodarski napovedi znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos s 4,3 na štiri odstotke. V letu 2012 naj bi svetovna gospodarska rast prav tako znašala štiri odstotke, kar je 0,5 odstotne točke manj od junijskih napovedi. V dokumentu je zapisano, da je svetovna gospodarska aktivnost po krepkem okrevanju leta 2010 v zadnjem času bistveno oslabela, kar je posledica pričakovanih in tudi nepričakovanih dejavnikov. Med nepričakovanimi dejavniki izpostavlja potres in cunami na Japonskem v mesecu marcu, ki sta povzročila motnje v dobavah oziroma začasno zmanjšala svetovno proizvodnjo avtomobilov za kar 30 odstotkov. Arabska pomlad je zvišala cene nafte, in sicer v drugem četrtletju na kratko za 25 odstotkov nad cene, ki so veljale januarja letos. Oba dejavnika sta se že unesla in ne povzročata več težav. Nepričakovan dejavnik je bil tudi politični prepir v Washingtonu glede dviga meje javnega dolga, kar je po nepotrebnem pretreslo svetovne finančne trge, težave pa še na- prej povzročajo evropska dolžniška kriza ter težave bančnega sektorja v EU. Porasle so cene zlata in surovin, kakor tudi državnih obveznic ZDA, potrošniško zaupanje v razvitem delu sveta ostaja nizko, nepremičninski trg pa ne okreva. Rast v ZDA in EU bo zato ostala še naprej omejena, veliko pa bo odvisno od politikov, ki imajo v rokah odločitev, ali bo šlo naprej s počasno rastjo, ali pa bodo svet spet pognali v zmešnjavo. IMF ocenjuje, da bo gospodarstvo ZDA letos raslo po stopnji 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo rast pospešila morda le za 0,3 odstotka. Od junijske ocene je to nižje za odstotno točko letos in za 0,9 odstotne točke za leto 2012. Območje evra najbi letos doseglo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,1-od-stotno, Slovenija pa letos 1,9 odstotno in v prihodnjem letu dvoodstotno, Italija letos 0,6-odstotno, prihodnje leto 0,3-od-stotno. Japonska bo letos dosegla skrčenje obsega bruto domačega proizvoda (-0,5 odstotka), prihodnje leto pa spet krepko rast (2,3 odstotka). V drugih delih sveta bo bolje. Območje srednje in vzhodne Evrope nadaljuje s trdnim okrevanjem in IMF za letos t.i. "nastajajoči" Evropi napoveduje 4,2-odstotno rast, ki pa naj bi se leta 2012 umirila na 2,7 odstotka. Ruska gospodarska rast bo letos 4,3-odstotna, prihodnje leto pa 4,1-odstotna, v območju Skupnosti neodvisnih držav pa naj bi bila letošnja rast 4,6-odstotna, prihodnje leto pa 4,4-odstotna. Rast v delu Azije se je zmerno umirila, čeprav pa Kitajski IMF za letos napoveduje 9,5-odstotno rast in leta 2012 de-vetodstotno. Indijsko gospodarstvo naj bi letos raslo po 7,8-, prihodnje leto pa po 7,5-odstotni stopnji. Za celotno območje Azije se obeta letos 6,2-odstotna rast, v prihodnjem letu pa 6,6-odstotna. Brazilija in Mehika sta v oceni izenačeni, in sicer naj bi bila rast letos v obeh 3,8-od-stotna, prihodnje leto pa 3,6-odstotna. Rast v Južni Ameriki naj bi bila malce hitrejša, in sicer letos 4,9-, prihodnje leto pa 4,1-odstot-na. Območje Afrike pod Saharo pa nadaljuje z robustno rastjo: letos naj bi bila ta 5,2-, prihodnje leto pa 5,8-odstotna. (STA) GRČIJA - Kriza Borze stavijo na dogovor ATENE - Pogovori o novih izplačilih mednarodnega posojila Grčiji so se sinoči nadaljevali. Uro in pol po tem, ko je grški finančni minister Evangelos Ve-nizelos nadaljeval telekonferenco s strokovnjaki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), rezultat pogovorov še ni bil znan. Da bi do dogovora lahko prišlo, pa da slutiti napoved iz urada grškega premiera Georgea Papandreua, da bo o rezultatih pogovorov danes ob 11.30 po lokalnem času razpravljala vlada. Močno zadolžena Grčija je pod hudim pritiskom, naj okrepi varčevanje ter prodajo državnega premoženja. S tem bi si zagotovila nov obrok - gre za osem milijard evrov - iz lani dogovorjenega 110 milijard evrov vrednega paketa finančne pomoči, ki so ji ga maja lani odobrile države z evrom in IMF. Vlagatelji vsekakor pričakujejo dogovor med Grčijo in njenimi posojilodajalci. Tudi zaradi tega so včeraj evropske borze zaključile poslovanje z rastjo. KOSOVO - Na severu regije Mejni prehod Brnjak ponovno odprt za promet PRIŠTINA - Mednarodne sile na Kosovu (Kfor) so včeraj za promet ponovno odprle mejni prehod Brnjak na severu Kosova, čeprav ostajajo dovozne ceste do prehoda zaprte. Trenutno je tako mogoče mejni prehod prečkati samo peš. Je pa Srbija včeraj po navedbah Prištine odpravila prepoved uvoza za blago s Kosova, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot navajajo kosovski mediji, naj bi tako v kratkem prvi trije tovornjaki s kosovskimi izdelki prečkali mejo s Srbijo. Kosovska ministrica za trgovino Mimoza Kusari Lila je srbsko odločitev označila kot "korak izrednega pomena". Direktor carine Naim Huruglica pa je za kosovsko televizijo RTK potrdil, da so tovornjaki mejo prečkali na mejnem prehodu Dheut de Bardhe (Bela zemlja) na vzhodu Kosova, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Na severu Kosova pa se nahajata mejna prehoda Brnjak in Jarinje. Dostop do omenjenih prehodov so v minulih tednih zabarikadirali kosovski Srbi, da bi na ta način preprečili prihod kosovskih carinikov na oba mejna prehoda. Od petka dalje so na meji sicer navzoči pripadniki misije EU na Kosovu (Eu-lex) ter kosovski policisti in cariniki. Kosovski notranji minister Bajram Rexhepi je včeraj za srbski dnevnik Danas napovedal, da naj bi se še ta teden začeli pogovori predstavnikov Kforja in Eulexa o rešitvi za sever Kosova oziroma odstranitvi blokad. Kosovski Srbi pa si prizadevajo, da bi bilo vprašanje obeh mejnih prehodov tema naslednjega kroga pogajanj med Prištino in Beogradom, ki naj bi bil 28. septembra v Bruslju. Kosovska stran to zavrača, saj Priština meni, da gre za kosovsko notranjo zadevo. Beograd in Priština sta se 2. septembra v Bruslju dogovorila o vzajemnemu priznanju carinskih žigov. Beograd je prepoved uvoza kosovskih izdelkov uvedel, ko je Kosova februarja 2008 razglasilo samostojnost. Kosovska vlada je 20. julija letos na prepoved odgovorila z enakim protiukrepom. (STA) Gadafi dogajanje v Libiji označil za »maškarado« TRIPOLI - Nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi je v novem sporočilu dogajanje v Libiji označil "maškarado" in zanikal, da bi njegov režim padel. Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta medtem napredujejo pri zavzemanju še zadnjih utrdb nekdanjega režima. "Kar se dogaja v Libiji, je maškarada, ki se lahko odvija zgolj zahvaljujoč (Natovim) zračnim napadom, ki pa ne bodo trajali večno," je v zvočnem posnetku, ki ga je predvajala televizija Araj s sedežem v Siriji, dejal Gadafi. "Ne veselite se in ne verjemite, da je en režim padel, drug pa bil vzpostavljen s pomočjo zračnih in pomorskih napadov," je poudaril. Afriška unija pa je včeraj uradno priznala libijski nacionalni prehodni svet kot legitimno oblast v državi. Organizacija, ki sedeža Libije po padcu režima dolgo ni želela prepustiti prehodnemu svetu, je poleg tega Libijcem obljubila podporo pri gradnji "združene, demokratične in miroljubne Libije". V nasilju v Jemnu že tretji dan zapored smrtne žrtve Sana - V najnovejšem nasilju, ki že tri dni pretresa Jemen, je po navedbah prič in zdravniških virov včeraj umrlo devet ljudi, skupno število smrtnih žrtev pro-tirežimskih protestov pa se je povzpelo na več kot 60. Več sto ljudi je bilo doslej ranjenih. Prestolnico Sana je tudi včeraj pretresalo streljanje in eksplozije. Nasilje je izbruhnilo ob zori, ko so se v bližini Trga sprememb spopadle sile republikanske garde pod poveljstvom sina jemenskega predsednika Alija Abdu-laha Saleha in odpadniški vojaki, ki podpirajo protirežimske protestnike. Obama je še vedno odločen zapreti Guantanamo BRUSELJ - Ameriški predsednik Barack Obama je odločen kljub političnemu nasprotovanju zapreti taborišče za teroristične osumljence Guantanamo pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA novembra 2012, je med obiskom v Bruslju včeraj dejal ameriški pravosodni minister Eric Holder. Obama torej namerava spoštovati obvezo, ki jo je sprejel kmalu po prevzemu predsedniškega položaja januarja 2009. (STA) 1 4 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Ljudsko štetje v priredbi zavoda ISTAT Na voljo slovenski popisovalci in pole Na občinski spletni strani ni omembe manjšinskih jezikov - Jutri organizacijski sestanek Med jesenskim ljudskim štetjem v priredbi italijanskega državnega zavoda za statistiko ISTAT bodo goriškim občanom na voljo slovenski popisovalci in seveda tudi slovenske popisne pole. Med tridesetimi popisovalci, ki jih je občina Gorica imenovala na podlagi testa iz informatike in drugih rekvizitov, sta dve po-pisovalki - Sara Bresciani in Mateja Pelikan - namenjeni slovenski jezikovni skupnosti, še drugi štirje pa so med testom dokazali, da obvladajo slovenščino; po potrebi bodo izkoristili tudi njihovo znanje jezika. »Pametno bi bilo, da bi štiri popisovalce, ki obvladajo slovenski jezik, namenili območjem, kjer živi več Slovencev; popisovalki pa bodo itak na razpolago vsem slovenskim občanom, ki bodo zaprosili za slovensko polo oz. za pomoč pri njenem izpolnjevanju,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je že med poletjem pobli-že sledil pripravam na ljudsko štetje. Po njegovih besedah sta bila imenovana tudi dva popisovalca z znanjem furlanšči-ne - Francesco Quarta in Marco de For-nasari, še druga dva, ki sta med tridesetimi izbranci, pa sta med testom dokazala, da obvladata furlanski jezik. »Zavod ISTAT je že začel pošiljati popisne pole po domovih, baje pa v Gorici jih doslej še ni nihče prejel. Kar se tiče slovenskih pol, bodo na občini na razpolago vsem, ki bi jih želeli izpolniti, poleg tega pa jih bodo prosilcem na dom prinesli popisovalci. Pred desetimi leti sem tudi sam klical na občino, naj mi prinesejo popisno polo v slovenščini. Ko pa je do mene prišel popisovalec, je imel pri sebi le italijansko polo, tako da sem mu dejal, naj se še enkrat vrne s slovensko različico, kar je nato tudi storil,« pojasnjuje Waltritsch in poziva vse goriške pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj zaprosijo popisne pole v slovenščini. »Novico, da bodo v kratkem začeli razdeljevati popisne pole, je goriška občina v petek objavila na svoji spletni strani. Pametno bi bilo, da bi občane spomnili na razpoložljivost slovenskih in furlanskih pol, vendar tega na goriški občini niso storili. Če že niso poskrbeli za prevod zapisa v manjšinska jezika, bi vsaj ob zaključku italijanskega besedila morali napisati, da so pole na razpolago tudi v slovenščini in furlanščini,« pravi Wal-tritsch in opozarja, da bo s svetniškim Občinska palača vprašanjem pozval župana Ettoreja Ro-molija, naj pojasni, zakaj v omenjenem članku o ljudskem štetju ni bila omenjena možnost o uporabi slovenskega in furlanskega jezika. »Prav bi bilo, da bi občinska uprava spomnila svoje občane na razpoložljivost slovenskih in furlanskih popisnih pol, seveda pa bi morala tudi opozoriti, da bodo na razpolago popisovalci z znanjem slovenščine in furlanšči-ne, ki bodo družinam lahko pomagali tudi pri vnašanju podatkov,« poudarja Aleš Waltritsch. Na goriški občini bo organizacijski sestanek s popisovalci potekal jutri, tako da še ni bilo dokončno določeno, kako bo popis dejansko potekal. Kako bo goriška občina izkoristila dve popisovalki za slovensko narodno skupnost in dodatne štiri popisovalce, ki slovenščino obvladajo, bo znano v prihodnjih dneh. Popoln seznam popisovalcev je objavljen na spletni strani goriške občine www3.comu-ne.gorizia.it. (dr) popis - Uveljavljanje manjšinskih pravic Slovenščina tudi na spletu V Doberdobu in Števerjanu bodo za popis skrbeli uslužbenci, v Sovodnjah imajo dva popisovalca Županstvo v Doberdobu ... bumbaca ... Števerjanu in ... bumbaca . v Sovodnjah bumbaca Med 15. državnim ljudskim štetjem bodo pripadniki slovenske narodne skupnosti svoje pravice lahko uveljavljali tudi na spletu, saj bo popisne pole v slovenščini mogoče izpolniti tudi preko domačega računalnika in povezave s svetovnim omrežjem. Da bi čim več italijanskih državljanov izpolnilo popisne pole na spletu, upajo na državnem zavodu za statistiko ISTAT - in tudi v treh občinah goriške pokrajine s pretežno slovenskim prebivalstvom, kar še predvsem velja za Doberdob in Števerjan, kjer bodo za ljudsko štetje skrbeli občinski uslužbenci. Če se bo čim več družin odločilo za izpolnitev popisnih pol na spletu, se bodo znižali stroški popisa, v primeru slovenskih občin pa bi imeli veliko manj dela in preglavic, ki jih prinašajo izpolnjevanje, zbiranje in analiziranje papirnatih obrazcev. »Med prejšnjimi popisi smo ime- li zunanje popisovalce, tokrat pa smo se odločili, da bosta za ljudsko štetje skrbela občinska uslužbenca; zavod ISTAT namreč narekuje občinskim upravam in predvsem manjšim občinam, naj popisovalce poiščejo med svojim osebjem,« pravijo na doberdob-ski občini, ki podobno kot v Sovodnjah in Števerjanu še čakajo na popisne pole in tudi na podrobnejše informacije, na podlagi katerih bodo razumeli, kako bo iz tehničnega vidika ljudsko štetje sploh potekalo. Na območju izvajanja zaščite in torej tudi v treh slovenskih občinah na Goriškem bodo za razdeljevanje popisnih pol poskrbele občinske uprave s svojim osebjem oz. s popisovalci, ki bodo družinam prinesli slovenske in italijanske obrazce. V Sovodnjah so glede razdeljevanj popisnih pol povedali, da so bila doslej navodila zavoda ISTAT precej skopa, zato pa bo treba še nekaj dni počakati, da bo jasno, kako bo zadeva stekla. V vseh treh slovenskih občinah pa so opozorili, naj družine ne zavržejo italijanske popisne pole, ki jo bodo skupaj s slovensko dobili na dom, če nameravajo izpolniti na spletu obrazec v slovenščini. »Družine, ki se bodo odločile za izpolnitev popisnih pol na spletu, bodo morale uporabiti geslo, ki ga bodo dobile na italijanskem papirnatem obrazcu,« razlagajo iz Števerjana, kjer bo za popis skrbel en občinski uslužbenec, medtem ko bodo v Sovodnjah imeli dva popisovalca. Glede izpolnjevanja obrazcev na spletu so v občinskih uradih slovenskih občin še pojasnili, da naj bi bilo razmeroma enostavno. Odgovori bodo med sabo avtomatično povezani, kar naj bi olajšalo vlaganje podatkov. Spletna stran, na kateri bodo na voljo obrazci za izpolnjevanje popisnih pol, naj bi bila na razpolago od nedelje, 9. oktobra, ki je določena kot dan za ljudsko štetje. (dr) gorica - Forum »Prestavljamo se s kompetencami in inovativnostjo« »Forum se predstavlja mestu s kompetencami in inovativnostjo, saj smo prepričani, da smo sposobni dobro upravljati občino.« Tako poudarjajo pri Forumu za Gorico, katerega člani in somišljeniki se bodo zbrali danes ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu. Osrednja tema srečanja bodo primarne volitve, na katerih bo novembra goriška leva sredina izbrala kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za župansko mesto. Uvodoma bodo podali obračun Romolijevega upravljanja mesta, nato bodo spregovorili o odnosu z drugimi levosredinskimi strankami, nazadnje se bodo poglobili v programske aspekte, ki so za Forum posebno pomembni. Hit ustvarja dobiček Uprava novogoriške družbe Hit je na ponedeljkovi, več kot deset ur trajajoči seji nadzornega sveta poročala o poslovanju v prvih sedmih mesecih leta in o učinkih sanacijskih ukrepov. V omenjenem obdobju je družba ustvarila 96,1 milijona evrov bruto prihodkov, kar je 1,2 milijona evrov več od načrtovanih, poleg tega je ustvarila 2,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, čeprav je za to obdobje predvidela izgubo v višini pol milijona evrov. Hitove igralnice je v tem času obiskalo 757.000 gostov, kar je odstotek več kot pred letom, število nočitev v Hitovih hotelih pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 15,9 odstotka na 82.000. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi s potekom pogajanj s socialnimi partnerji za novo podjetniško kolektivno pogodbo in za sodelovanje pri pogajanjih imenovali podpredsednika Andreja Cetinskega. Podpisi za referendum v Štandrežu in Gabrjah Demokratska stranka bo danes med 18.30 in 20. uro v gostilni Turri v Štandrežu zbirala podpise za referendum za ukinitev državnega volilnega zakona. Jutri med 18.30 in 20. uro pa bodo podpise zbirali ob nogometnem igrišču v Gabrjah. Center CIE bodo obnovili Center za priseljence CIE v Gradišču bodo obnovili, potem ko so ga njegovi gostje v prejšnjih mesecih poškodovali s požari in vandalskimi dejanji. Obnovo centra je v Trstu napovedala podtajnica na notranjem ministrstvu Sonia Viale in dodala, da je trenutno v Furlaniji-Julijski krajini skupno nastanjenih 517 pribežnikov. Vialejeva je dalje ocenila, da je sodelovanje s slovenskimi silami javnega reda odlično. Shod FIOM-CGIL v Pancanu Na sedežu združenja A Piena Voce v Pancanu bo nocoj ob 20.30 shod somišljenikov predsednika sindikata FIOM-CGIL Gior-gia Cremaschija, ki se prepoznavajo v njegovem gibanju »Dobbiamo fermarli«. gorica - Jutri se začenja praznik Okusi na meji Prve zapore ulic Promet bodo danes popoldne prepovedali v večjem delu mestnega središča Včeraj so stopile v veljavo prve zapore bumbaca Postavljanje šotorov bumbaca V pričakovanju na jutrišnji začetek pouličnega praznika Okusi na meji so že včeraj stopile v veljavo prve prometne omejitve in zapore, danes popoldne pa bodo prepovedali promet v večjem delu mestnega središča. Že včeraj je zapora stopila v veljavo na Trgu Sv. Antona, vozilom sodelujočih razstavljavcev pa so dovolili dostop v peš cone v Raštelu ter v Ulicah Monache, Mazzini in Garibaldi. Danes bodo prometu zaprli Ulico Petrarca, Korzo Verdi ter ulici Oberdan in Boccaccio; parkiranje bo prepovedano na Trgu Battisti, popolne zapore prometa pa bodo stopile v veljavo ob 7.30 v Ulici Morelli, ob 20. uri pa na Korzu Italia med Ulicama Diaz in XXIV maggio, na trgu pred županstvom, v ulicah De Gasperi, Roma, Crispi, Marconi, na Travniku in v Nadškofijski ulici. V vseh omenjenih ulicah bo danes prepovedano parkiranje od 17. do 20. ure, ko bodo stopile v veljavo zapore. Jutri bodo enosmerni promet uvedli v Semeniški ulici, po kateri bo mogoče voziti le v smeri Ulice Brass. Vse prometne omejitve in zapore so označili s cestnimi znaki, vsekakor pa mestni redarji svetujejo avtomobilistom, naj se med praznikom izogibajo mestnega središča. Sodelujoči gostinci in razstavljavci bodo svoje stojnice začeli nameščati danes popoldne, medtem ko so na Travniku že postavili šotor zavoda ERSA. Uradni začetek štiridnevnega praznika bo jutri ob 18. uri na Travniku, trajal pa bo do nedelje, 25. septembra. Prometne omejitve bodo veljale tudi v ponedeljek, 26. septembra. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. septembra 2011 15 gorica - S podpisom sporazuma selitev četrtega in petega letnika Fakulteta za arhitekturo želi postati mednarodna Čez dve leti v obnovljenih prostorih čez 600 študentov - O spojitvi z videmsko fakulteto še razpravljajo »Sporazum nam omogoča, da načrtujemo dolgoročno: cilj je okrepitev fakultete za arhitekturo, ki ji želimo vtisniti mednarodni pečat. Zdaj gre zares.« Giovanni Fra-ziano, predsednik fakultete za arhitekturo Tržaške univerze, je tako pojasnil pomen protokola, ki so ga včeraj na goriškem županstvu podpisali predstavniki Tržaške univerze, goriške Trgovinske zbornice, goriške občine in konzorcija za razvoj goriške univerze. Sporazum, s katerim se goriške institucije obvezujejo, da bodo tudi v prihodnjih letih finančno podpirale delovanje arhitekturne fakultete, odpira vrata utrjevanju njene prisotnosti v mestu oz. selitvi 4. in 5. letnika iz Trsta v Gorico, kjer bo z letošnjim akademskim letom že prisoten celoten trienij. »Goriški sedež arhitekturne fakultete bo letos obiskovalo 380 študentov. V prihodnjem letu bomo v Gorici imeli tudi četrti letnik, leto kasneje pa še petega. Čez dve leti bo torej sedež v Ulici Alviano skupno obiskovalo preko 600 študentov arhitekture,« je včeraj povedal Fraziano in dodal, da bo selitev celotnega študijskega ciklusa mogoča po zaslugi novega priliva denarja - dodatnih 300.000 evrov letno -, ki so ga zagotovile občina, Trgovinska zbornica in Fundacija Goriške hranilnice. »Selitev iz Trsta v Gorico je bila postopna, kot se za resne zadeve spodobi. Ne moremo prezreti, da je do selitve prišlo v času krize, ko je že vse kazalo, da bodo ukrepi ministrice Gelminijeve ukinili periferne sedeže,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli, po katerem je prisotnost arhitekturne fakultete Gorici v ponos. Romoli je izrazil tudi željo, da bi se pogovori o spojitvi tržaške in videmske fakultete za arhitekturo nadaljevali, rektor Tržaške univerze Francesco Peroni pa je v zvezi s tem poudaril, da bi ravno goriški sedež lahko olajšal postopek združevanja. »V skupnem sedežu, t.j. Gorici, je integracija med tržaško in videmsko univerzitetno stvarnostjo enostavnejša. Z rektorico Compagnovo ocenjujeva to možnost,« je povedal Peroni, po katerem je selitev tržaške arhitekturne fakultete v Gorico pozitivna tako za mesto kot za ustanovo samo. Sporazum sta včeraj podpisala še predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Ob-izzi, prisoten pa je bil tudi predstavnik goriškega univerzitetnega konzorcija. Medtem se v Ulici Alviano nadaljujejo milijon evrov vredna dela za ureditev bumbaca nedokončanega krila stavbe bivšega malega semenišča, ki si ga arhitekturna fakulteta deli z univerzitetno smerjo za diplomatske vede, na kateri so letos zabeležili visoko število vpisov. »Podjetje je v bistvu dokončalo dela v pritličju, do konca leta pa naj bi zaključilo tudi z obnavljanjem prvega nadstropja. Ko se bo začelo akademsko leto, se bomo že vselili v pritlične prostore, nato pa bomo postopno zasedli še ostale. Akademsko leto bo startalo 10. oktobra. Že od vsega začetka nameravamo ovrednotiti mednarodno razsežnost fakultete in lahko povem, da bo na tem področju marsikatero presenečenje. Priredili bomo laboratorije, ki bodo namenjeni oblikovanju konkretnih predlogov za čezmejni teritorij in utrjevali stike z arhitekturnimi fakultetami iz Ljubljane, Dunaja, Graza in Maribora,« je zaključil Fraziano. (Ale) gorica Poldrugi milijon za luknje Na asfaltu je z leti nastalo toliko gub in lukenj, da je vožnja po njih vse prej kot prijetna, če že ne nevarna. Zato bo goriška občina na novo asfaltirala osemnajst mestnih ulic, ki jih je evidentirala na podlagi zahtev, ki so jih vložili rajonski sveti. Goriški občinski odbor je odobril preliminarni načrt, ki ga je avgusta izvedel geometer Marco Fantini in je vreden 1.470.000 evrov. V seznam so vključene deželna cesta št. 56 v Ločniku, po kateri pogosto peljejo kamioni, Ulica Ciconi v Svetogorski četrti, Ulica Fermi, Ulica San Michele v Štan-drežu, Tržaška ulica (pri pokopališču), Ulica Tabaj, Ulica Brigata Pavia in Ulica Brigata Casale. Med najbolj potrebnimi obnove so tudi Ulica dei Magazzini, Ulica Cipriani, Ulica Du-se, Ulica Kugy, del Ulice Blaserna, Ulica Scuola Agraria in Ulica Lungo Isonzo Argentina (od križišča z Ulico Leoni do novega krožišča). V načrt obnove so dalje vključili Ulico Marzia, Drevored Virgilio, Dvor Sant'Ilario in Oširek XXVII Marzo. Pred začetkom del, ki je napovedan za prihodnjo pomlad, bo občina izdelala še dokončni in izvršni načrt, nato pa bo na vrsti še javna dražba za izbiro izvajalca. Ulične luknje Goriški sedež Tržaške univerze, v nekdanjem Malem semenišču bumbaca gorica - Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo Črpalkarji životarijo Pred kratkim zaprli črpalko v Ulici Brass - Zaradi poviška davka na dodano vrednost niso izgubili kupcev Goriške črpalke samevajo (levo), na novogoriških je gneča (desno) bumbaca gorica - V soboto predstavitev Rebuli posvečajo trijezično knjigo Čaša rebule bumbaca Briški zlati rebuli posvečajo trijezično knjigo, ki jo bodo predstavili v okviru goriškega pouličnega praznika Okusi na meji. Knjigo v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku je založilo podjetje Transmedia, uredil pa jo je novinar Gigi Brozzo-ni. Skoraj tristo strani je tako posvečenih zlati rebuli, ki jo pridelujejo na Oslavju, in sicer na posestvih vinarskih podjetij Primosic, Radikon, La Castellada, Dario Princic, Fiegl in Il Carpino. Fotografije je publikaciji prispeval Virgilio Fidanza, besedila Marco Magnoli, Francescio Lizio Bruno, Alessandro Zanutta in Sere- na Impazio, svoji pričevanji pa Patri-zia Felluga in Giannola Nonino. Publikacijo je grafično oblikoval studio Mumble design. Knjigo bodo prvič predstavili javnosti v soboto, 24. septembra, ob 17.30 na dvorišču KB Centra; večer bo vodil novinar Stefano Cosma, spregovorili pa bodo avtor Brozzoni, fotograf Fidanza in Marko Primosic, v imenu proizvajalcev rebule z Oslav-ja. Prisoten bo tudi predstavnik založnika, ob zaključku predstavitve pa bo degustacija rebule, ki jo proizvajajo člani konzorcija za njeno promocijo z Oslavja. Goriški črpalkarji životarijo. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in še zlasti v območje izvajanja schengenske-ga sporazuma leta 2007 se je prodaja goriva v Gorici krepko znižala, kljub temu pa je ostalo število goriških črpalk nespremenjeno do pred nekaj tedni, ko so prenehali s točenjem goriva na črpalki v Ulici Brass. Leta 2008 je deželna vlada spričo krize črpalkarjev iz vseh štirih pokrajinah in še zlasti iz Gorice in Trsta odobrila zakon, na podlagi katerega so zagotovili denarni prispevek upraviteljem črpalk, ki so se odločili za prenehanje dejavnosti. Za ta korak se je pred tremi leti odločilo samo pet črpal-karjev iz cele dežele, tako da je bil učinek deželnega zakona ničen, saj z njim niso dosegli zaželene modernizacije mreže bencinskih črpalk. V zadnji dneh so se goriški črpalkarji morali sprijazniti z novo podražitvijo goriva, ki je odvisna od enoodstotnega povi-ška davka na dodano vrednost. Cena goriva se je povišala za približno poldrugi cent, podražitev pa črpalkarjev zaenkrat ni prizadela. »Za nas ni nikakor dobro, da je prišlo do novih poviškov, vsekakor pa zaenkrat nismo beležili bega svojih kupcev v Slovenijo. Naše zveste stranke nas k sreči ne zapuščajo in še vedno prihajajo po bencin do nas,« pravi Fabio Zanetti, ki bencin prodaja v Tržaški ulici. Upada števila kupcev v zadnjih dneh ni zabeležil niti Manuel Rizzi, upravitelj črpalke v Ulici Lungo Isonzo Argentina. Ker je z dejavnostjo ponovno začel pred kratkim, se nad dosedanjimi posli ne pritožuje, vsekakor pa priznava, da je za uspešno vodenje črpalke potrebnega veliko truda. Rizzi razlaga, da se v zadnjih letih število črpalkarjev v Gorici ni znižalo, kot so predvidevali. Na deželi so pričakovali, da bo med šest in sedem goriških črpalkarjev izkoristilo deželne prispevke za prenehanje dejavnosti, do tega pa ni prišlo. Za zaprtje so se odločili edino upravitelji črpalke v Ulici Brass, vendar deželne pomoči niso koristili, saj je dežela v ta namen delila prispevke samo do leta 2009. Po zaprtju črpalke v Ulici Brass v Gorici še naprej prodaja gorivo štirinajst črpalkarjev. (dr) 1 6 Sreda, 21. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - S spremembo lokacije hitreje do gradbenega dovoljenja Univerzitetni kampus na travnik nasproti Perle? Župan:»Univerza sodi v center mesta«- Rektor:»Potrebujemo 100 tisoč kv. metrov pokritih površin« Kampus Univerze v Novi Gorici naj bi po novem zrasel v samem središču mesta, na travniku nasproti Perle, in ne med Streliško ulico in Kornom v bližini meje z Italijo, kot je bilo doslej predvideno. »O tem intenzivno razmišljamo,« potrjuje novogoriški župan Matej Arčon, ki kot glavni razlog za to spremembo lokacije navaja naslednje: na lokaciji nasproti Perle bi bistveno hitreje dobili gradbeno dovoljenje za kampus, kot bi ga ob Kornu. »Moje stališče je, da je univerza mestot-vorna institucija in da sodi v sam center mesta,« dodaja župan. »Zadovoljni smo s čimerkoli, samo da se stvar čim prej začne,« meni Danilo Zavrtanik, rektor novogori-ške univerze. »Občinski podrobni prostorski načrt ob Kornu nameravamo zaključiti in določiti vsebine, razne oblike bivanja, kar pomeni: študentski dom, morda varovana stanovanja za starejše in stanovanja za mlade družine. Lokacijo nasproti Perle pa bi opredelili kot bodočo lokacijo za razvoj univerzitetnega kampusa. Občina namerava vložiti zemljišče in komunalno opremo. Makro lokacija je nasproti Perle, mikrolokacija pa še ni določena,« pojasnjuje Arčon. V zadnjih letih je bilo območje travnika ob novogoriškem sodišču oziroma nasproti Perle predmet več načrtov: od tega, da se bo tja širil Hit, do nove stavbe sodiš- ča, tudi o tem, da bi tisto območje namenili Univerzi v Novi Gorici, tedaj še Politehniki, je že bil govor pred kakim desetletjem, nekaj časa naj bi se zanj zanimali tudi investitorji, ki bi na njem naredili zaba-vno-nakupovalni center: govorilo se je že o novogoriškem Planetu Tuš s kinodvora-nami ... Toda travnik, na veselje tistih, ki na njem sprehajajo svoje pse in ki zagovarjajo več zelenic v mestu, še vedno sameva. Na vprašanje, zakaj občina elitne lokacije sredi mesta, če je ta že predvidena za pozidavo, ne raje proda, župan odgovarja: »Ker je univerza elitna institucija, ki si jo želimo v mestu.« »Glede lokacije kampusa nimamo kakšne posebne želje, kjerkoli bi bila univerza dovolj blizu mesta, je za nas sprejemljivo,« meni Zavrtanik in spomni na to, da to, univerza v centru mesta niti ni nova ideja. »Obstaja študija, ki jo je novogoriška mestna občina naročila okoli leta 2000. Takrat je bila univerza umeščena v center, točno na ta travnik, z možnostjo širitve v Ščedne. Sedaj je ta varianta ponovno obujena. Nam je v redu, samo da se gradnja čim prej začne in da je to lokacija, kjer imamo omogočeno možnost širitve oziroma razvoja za naslednjih 20, 25 let. Če pa je v centru mesta to ovira, bi bili mi manj srečni s centrom mesta kot z lokacijo ob Kornu, kajti tam imamo zagotovljen prostor za širitev,« dodaja Zavrtanik. V centru je na voljo manjše zemljišče kot ob Kornu, je pa v centru omogočena gradnja v višino, kar je bilo ob Kornu omejeno le na štiri nadstropja. »Pomembno je, da imamo prostor, ki je v kratkem času zazidljiv, da lahko začnemo s projekti in se pripravimo na naslednjo finančno perspektivo 2014. Gradbeno dovoljenje moramo imeti v roki konec leta 2012,« dodaja rektor. Na vprašanje, koliko prostora univerza torej potrebuje, Zavrtanik odgovarja: »Doslej smo vedno omenjali, da za potrebe univerze potrebujemo 10 hektarjev zemljišč, ob predpostavki, da gre za gradnjo pritličja in štirih nadstropij. Če sedaj govorimo o centru mesta - ne vem, zato raje povem takole: dolgoročno je treba računati na 100 tisoč kv. metrov pokritih površin. Kako bomo to dosegli - ali s štirimi nebotičniki po deset nadstropij ali z eno samo impozantno stavbo ali kako drugače -, bodo povedali arhitekti. Pomembno je, da začnemo.« Za primerjavo: nadzemnih petnajst nadstropij Eda centra, ki bo v kratkem zaključen, ima okrog 20 tisoč kv. metrov pokritih površin. Kdo ve, morda bomo v Novi Gorici prav kmalu govorili o novi(h) stavb(ah)i presežkov - v lokalnem smislu, kot sedaj poročamo o Edi. Katja Munih Travnik ob sodišču še vedno sameva FOTO K.M. NOVA GORICA Podelal se je v trgovini V eno od novogoriških trgovin je v ponedeljek prišel 36-letni moški, s polic vzel oblačila in jih šel pomer-jat v kabino. Kot navajajo policisti v poročilu, je moškemu med pomerjanjem »ušlo v hlače« in je z blatom zamazal vsa oblačila. Zaradi nedostojnega vedenja so mu policisti izdali plačilni nalog. Nenavadna je tudi tatvina, ki se je pripetila v športnem parku v Budanjah. Vlomilci si vdrli v sanitarne prostore in ukradli vse, kar se je dalo odnesti: WC kotliček, umivalnik, armature, luči in celo stikala, skratka, sneli so vso dostopno vodovodno in elektro inštalacijo. Krajevno skupnost so oškodovali za 500 evrov. V ponedeljek ni šlo niti brez prometnih nesreč: v Novi Gorici se je zjutraj ena oseba poškodovala. 39-letna voznica je na Erjavčevi ulici prevozila rdečo luč in trčila v avtomobil, ki ga je vozil 18-letni voznik. Voznica je utrpela predvidoma lažje poškodbe. Policisti so povzročiteljici izdali plačilni nalog. (km) Občinski svet na spletu V ponedeljek zvečer si je čez 120 uporabnikov interneta preko zasebnega računalnika ogledalo sejo tržiškega občinskega sveta ali vsaj njen del. Kljub temu, da je bila seja monotematska in tehničnega značaja, se je torej prvi poskus predvajanja občinskega sveta po internetu dobro obne-sel. Tisti, ki niso izkoristili priložnosti, bodo posnetke v prihodnjih dneh našli na spletni strani občine Tržič, ki bo odslej predvajala v živo vse seje občinskega sveta. Ogled je popolnoma brezplačen: dovolj je odpreti spletno stran občine, klikniti na link in počakati na prenos. Tečaj za brezposelne Na zavodu IAL v Gorici še vedno zbirajo prijave za podiplomski tečaj za uporabo računalniškega programa Autocad. Tečaj je brezplačen in traja490 ur, od katerih je 240 ur namenjenih delovni praksi. Tečaj je namenjen brezposelnim z bivališčem v deželi, za dodatne informacije je na voljo tel. 0481-538439 ali naslov www.ialweb.it. Dan brez avtomobila Ob Evropskem tednu mobilnosti bo danes ob 16.30 v novogoriškem hotelu Perla predavanje profesorja Janeza Koželja, podžupana občine Ljubljana, o pomenu javnega prostora pri urejanju mesta. Jutri pa bo ob Dnevu brez avtomobila del Kidričeve ulice zaprt za motorni promet. Zapora bo od vhoda na parkirišče pred mestno hišo do banke Nova KBM trajala med 6.30 in 18.30. V tem času se bo na Kidričevi ulici in Bevkovem trgu dogajalo več dogodkov: na ogled bodo informacijske stojnice s predstavitvijo in promocijo alternativnih goriv, predstavitev električnega avtobusa iz Gorice, predstavitev električnih skuterjev in testne vožnje, brezplačno servisiranje koles na Bevkovem trgu, kolesarski poligon spretnostne vožnje in zaletavček ter družinsko rolanje in kolesarjenje. (km) Dvajsetletnica gasilcev Novogoriški Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost - gasilska enota Nova Gorica je v minulem tednu praznoval 20. obletnico ustanovitve. Jubilej so počastili s slovesnostjo v novogoriškem Kulturnem domu. (km) Knjiga o hrani in psihi Jutri ob 18. uri bodo v knjigarni Ubik v Gorici predstavili knjigo »Mangia che ti pas-sa« na temo posledic prehranjevanja na človekovo psiho; z avtorjem Filippom On-garom se bo pogovarjala publicistika Margherita Reguitti. Marisa Causer (levo) s sodelavko bumbaca GORICA »Dom volne« zapira po 37 letih Goriške ljubiteljice kvačkanja, šivanja in pletenja bodo kmalu izgubile svojo »referenčno točko«. Marisa Causer, lastnica trgovine Casa della lana (Dom volne) v Ulici Garibaldi, se je namreč po 37 letih odločila za upokojitev, njene dejavnosti pa -vsaj zaenkrat - ne namerava nihče nadaljevati. Causerjeva je trgovino z volno, pletenino in šivalnimi stroji odprla leta 1974, od takrat pa je pridobila zaupanje številnih strank z italijanske in slovenske strani meje. Najprej je delovala v prostorih na hišni številki 10, pred leti pa se je preselila na številko 16. »Nekoč sem šivalne stroje znamke Brother prodajala na sejmih v bivši Jugoslaviji, predvsem v Ljubljani, Mariboru, Gornji Radgoni in Zagrebu. V letih, predvsem po padcu meje, je povpraševanje močno upadlo,« pojasnjuje Marisa Causer, ki pravi, da drugih trgovin, ki bi razpolagale s tako širokim izborom prej, v Gorici ni, zato bodo zahtevnejše gospe, ki rade kvačkajo, s težavo prišle na svoj račun. Causerjeva bo z razprodajo začela v prihodnjih dneh, čez nekaj mesecev pa bo trgovino zaprla. V prostore se bo vselila druga trgovina, za zdaj pa ni še znano, za katero vrsto dejavnosti bo šlo. doberdob - »Hrast bike slalom« tudi letos odlično uspel Kolesarjenje in dobra volja Na startu se je zbralo petintrideset otrok in mladih, v kategoriji senior pa je bilo osem tekmovalcev Gorska kolesa in zvrhana mera dobre volje so bili v soboto minulega tedna najprimernejši pozdrav poletju in uvod v novo šolsko in delovno sezono. Na doberdobski gmajni so se številni ljubitelji kolesarstva zbrali že osmo leto zapored, da bi v zdravem tekmovalnem, a predvsem prijateljskem duhu skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. V organizaciji domačega društva Hrast je bil namreč v Doberdobu na travniku pri župnijski dvorani na sporedu že tradicionalni »Hrast bike slalom«. Na progi v Doberdobu se je na startu zbralo petintrideset otrok in mladih, ki so se pomerili na približno 700 metrov dolgi progi v dveh spustih. V prijetnem in sončnem popoldnevu, ki je sklenil letošnje poletje, so se tako poleg tekmovalcev ob progi zbrali tudi številni starši in prijatelji, ki so navijali za svoje malčke. Tekmovanja so se udeležili otroci in mladi iz doberd-obske občine in bližnjih vasi. Proga ni predstavljala težjih tehničnih ovir in je bila pretežno ravninska. Veliko tekmovalcev je letos nastopilo v moški kategoriji senior: med količke se je namreč spustilo kar osem ne več rosno mladih tekmovalcev. Med vsemi gre izpostaviti najstarejšega tekmovalca: gospod Jožef Guštin (letnik 1930) je namreč sedel na svoje kolo in opravil oba spusta pri 81 letih starosti. Tekmovalci so se ob štartnem žvižgu podali na progo po starostnih kategorijah od najmlajših osnovnošolcev do nekoliko starejših srednješolcev in nato še mladincev in seniorjev. Celotno tekmovanje je trajalo dobro poldrugo uro. Pred razglasitvijo rezultatov je bil na vrsti še sre- Spretni kolesarji na preizkušnji čelov z bogatimi nagradami, v prvi vrsti seveda kolesarsko opremo. Ob sklepu pa so organizatorji še razglasili rezultate in povabili zmagovalce na zmagovali oder. V posameznih kategorijah so se tako zmage veselili Matteo Lebrum (1. razred), Aleks Gergolet (2. razred), Bryan Benes (3. razred), Jaro Brecelj (4. razred), Katarina Vi-sintin (5. razred), Jurij Lavrenčič (1. razred nižje srednje šole), Luka Gergolet (2. razred nižje srednje šole, moški), Chiara Bruzzechesse (2. ra- FOTOA.Č. zred nižje srednje šole, dekleta), Aleš Lavrenčič (3. Razred nižje srednje šole, moški), Gregor Vi-sintin (mladinci) in Claudio Peric (senior). Hrast bike slalom je tudi letos nastal na pobudo doberdobskega kulturnega društva Hrast in v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin, trgovino Granzon iz Tržiča, trgovino za kolesarsko in smučarsko opremo Alternativa sport iz Sesljana ter trgovino za kolesarsko opremo Čuk iz Gorice. (ač) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. septembra 2011 1 7 RENČE - Slavje Za Primorsko dvojna obletnica Ob 70-letnici ustanovitve OF na Primorskem in 64-letnici priključitve Primorske k matični domovini bo v Renčah v soboto od 11. ure dalje potekala slovesnost. Pred prireditvijo se bodo praporščaki in Pihalni orkester Vogrsko na prizorišče proslave podali izpred spomenika NOB na trgu, nato pa se bodo postrojili na prizorišču - športni dvorani v Renčah. Med govorniki bodo Aleš Bucik, župan občine Renče-Vogrsko, Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pesnik Miroslav Košuta ter Vladimir Krpan, predsednik novogoriških borcev. Sledil bo kulturni program. Slovesnost organizira novogoriško združenje borcev v sodelovanju s primorskimi občinami. Dogodek bo v Renčah, saj so se 8. julija 1941 na Kremancah zbrali domoljubi in se dogovorili o ustanovitvi odbora OF. Od tedaj so pod vodstvom organizatorja Antona Veluščka - Matevža nastali odbori OF: 28. septembra v Opatjem selu, oktobra na Gradišču, oktobra v Solkanu, 12. novembra v Vrtojbi, 25. novembra v Kračicah nad Kanalom, decembra v Gorici. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ter-raferma«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »The Eagle«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Puffi« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Car-nage«. ii Koncerti GORICA - NOVA GORICA - Poklon Silvestru Komelu Razstavi še samo do petka, reprodukcije pod arkadami Še samo do petka, 23. septembra, je na ogled spominska razstava, ki jo pod skupnim naslovom »Zmagoslavje svetlobe« v Gorici in Novi Gorici posvečajo likovnemu ustvarjalcu Silvestru Ko-melu. V galeriji goriškega Kulturnega doma so prikazana slikarjeva zgodnja dela z naslovom »Izhodišča in iskanja«, v novogoriški Mestni galeriji pa novejša dela z naslovom »Preboj in nagovor«. Ker gre za bogat antološki pregled sli-karjevega opusa, je razstava deležna precejšnjega zanimanja in je ljubitelji lepega ne smejo zamuditi. V goriškem Kulturnem domu je ogled možen od 9.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, v večernih urah pa med prireditvami. Mestna galerija v Novi Gorici vabi v svoje prostore od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. V okvir letošnjega Komelovega leta sodi tudi današnji dogodek: ob 19. uri bodo pod arkadami novogoriške mestne hiše odprli razstavo reprodukcij del Silvestra Komela. Delček njegovega bogatega opusa bo tako na ogled tudi izven galerijskih prostorov. Sprva je bila postavitev razstave reprodukcij sicer mišljena v kostanjeviškem tunelu, vendar so se vandali znesli nad večino luči, ki bi osvetljevala slike. Zato so se odločili za bolj varne arkade mestne hiše. (km) Transparent na goriškem Kulturnem domu, kjer je na ogled ena od dveh Komelovih razstav bumbaca Razveselil nas je novorojenček Benjamin Bresciani Polno sreče in zdravja mu želijo nonota Niko in Yvette, teta Katja ter pranonota Milan in Petra V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU poteka abonmajska kampanja 2011-2012; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU poteka do 29. septembra abonmajska kampanja za gledališko sezono 2011-12; informacije po tel. 0481494369, na naslovu elektronske pošte teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfal-cone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. septembra, ob 20. uri (Simon Gregorčič) »Kdor sam do večera potuje skoz svet«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ta jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). ¿i Čestitke Očka Igorja, mamico Jano in bratca Mitjo je osrečil mali TOMAŽ. Srečni družini čestitamo, malemu junaku pa želimo, da bi lepo rastel in da bi bil vsem v veliko veselje. Nona in nono, tete, strici ter sestrične Eva, Martina in Erika. S Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Pod-gore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. il Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zla- V GALERIJI TIR MOSTOVNA v Solkanu bo do 23. septembra na ogled razstava razglednic »Pogledi Nove Go- V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v petek, 23. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta«. Umetnico in njena dela bo predstavila Nadja Zgo-nik; na ogled bo do 7. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro in do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGO-LAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« v soboto, 24. septembra, ob 18. uri v galeriji An-tiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. septembra. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 2. oktobra na ogled razstava Franca Duga. H Šolske vesti OLJKARSTVO (60 ur) - tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur) - tečaj, ki omogoča razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij in knjiženje postavk v bilanci. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 ur) -tečaj, ki se osredotoča na tehnikah za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capitello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 3456303255. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 20112012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. SLOVIK - EKSTRA! Delavnice za dijake 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol v Gorici. Rok za prijavo: 23. sep- 13 Obvestila tember. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slovik.org ali po tel. 0481-530412. AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŽBA ROGOS prireja od oktobra do marca štiri sobotna srečanja o tradicionalni kuhinji pod naslovom »Prazniki v kraški kuhinji« s kuharsko izvedenko in avtorico kuharskih knjig Vesno Guštin; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com, tel. 333-405 6800). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta; informacije po tel. 0481-530927. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu; informacije in vpisovanje po tel. 0481-530927. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgi-lio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hiphop plesa za odrasle; informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni ko-talkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; d M E bsemb SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). www.teaterssg.it otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: motorika in navijaška skupina -cheerleading (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (In-formagiovani). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. POKRAJINSKI VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke loterije, ki so jih izžrebali na partizanskem mitingu v Sel-cah v soboto, 10. septembra: 1. nagrada listek št. 0622 (potovanje po evropski prestolnici), 2. št. 4827 (netbook), 3. št. 4072 (moško in žensko gorsko kolo), 4. št. 0532 (fotoaparat), 5. št. 5983 (DVD Rec Panasonic), 6. št. 0749 (mikrovalovna pečica), 7. št. 0543 (MP3 predvajalnik), 8. št. 2195 (prenosni telefon). Nagrade so na razpolago do 11. oktobra na sedežu v Ul. Va-lentinis 84 v Tržiču (tel. 0481-798098). 0 Prireditve SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Luciano Di Lorenzo na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Sergio Vittori (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Antonio Az-zarone iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 10.00, Iside Zor-zenon vd. Richter (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 8 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - Primorec Kristjan Koren pred nedeljsko cestno dirko na SP »V nedeljo bo naš glavni adut Borut Božič« Slovenski reprezentant pričakuje množični sprint - Basso in Nibali sta prijazna Danes v vožnji na čas V šestčlanski ekipi, ki bo v nedeljo branila slovenske barve na svetovnem kolesarskem prvenstvu na Danskem, bo tudi štiriindvajsetletni Kristjan Koren, doma z Vipavskega, ki dirka za italijansko ekipo Liquigas Cannondale. Koren bo odpotoval na Dansko jutri. Ko smo ga poklicali po telefonu se je ravnokar vrnil s triurnega treninga. «Danes (torek op. ur.) sem opravil krajši trening. Jutri (sreda op. ur.) bom opravil še zadnji daljši trening, okoli šest ur. Pridružil se mi bo tudi Borut Božič.« Po katerih cestah ponavadi trenirate? »Kar tu na Primorskem. Danes sem vozil po Krasu, do Štanjela, Opat-jega Sela, Gorice in nato nazaj v Vipavo. Pozimi pa je tu preveč vetrovno, zato grem bolj proti morju. Včasih se mi pridružijo še drugi slovenski kolesarji kot Mugerli, Podgornik in Božič.« Kateri so vaši cilji za svetovno prvenstvo? «Seveda bom skušal dati vse od sebe in pomagal bom ostalim. A priznati moram, da je za mano dolga sezona in sem nekoliko psihološko utrujen. Fizično se počutim dobro, glava pa je skoraj že na dopustu.« Ali vam je selektor Hvastija že podelil vloge? »V ekipi nas je šest, sestavili pa bomo tri dvojice, tako da bo vsak imel svojega pomočnika. Jaz bom ob Božiču, saj je on sam rekel, da si želi imeti mene ob sebi. Mislim, da se bo vse odločilo v zadnjih 3 krogih in glede nato, kako bomo postavljeni, se bomo odločili za primerno strategijo. Če se bom počutil dobro, bom lahko tudi sam kaj poskusil. Naš glavni adut bo vsekakor Božič.« Kdo pa so po vašem mnenjuem favoriti, morda vaš ekipni kolega Sagan? »Mislim, da lahko pričakujem množični šprint, zaradi tega je Sagan favorit. Odlično je pripravljen in tudi proga mu ustreza. Ostali favoriti pa so znana imena kot Cancellara, Hushovd, Be-natti in Gilbert, ki pa se bo skušal izogniti šprintu in bo poskusil pobegniti nekaj kilometrov pred ciljem.« To bo vaša zadnja letošnja dirka. Kateri je obračun sezone? »Sezona je bila odlična. Dirkal sem skoraj izključno na Pro Tour dirkah in na največji krožni dirki, Tour de France. Edino mi je žal, da nisem dosegel nobene zmage.« Ali boste prihodnje leto še kolesaril za Liquigas? »Z Liquigas imam še eno leto pogodbe. Po svetovnem prvenstvu si bom vzel mesec dopusta in nato bomo planirali prihodnjo sezono.« Kako pa se počutite v ekipi? »Ekipa sodi med najbolj organizirane profesionalne ekipe. To mi je potrdil tudi marsikateri starejši kolesar. Vzdušje je zelo dobro in pogoji za delo so idealni. Na začetku sezone smo začrtali program dirk in tega smo se držali skoraj v celoti. Enkrat na mesec imamo testiranje, vsakih štirinajst dni pa mi pošljejo plan treningov.« V ekipi sta tudi dva vrhunska kolesarja, Basso in Nibali. V kakšnih odnosih ste z njima? »Priznam, da sem bil lani zelo spoštljiv do obeh in včasih sem sam raje bil malce v ozadju. Kasneje sem odkril, da sploh nista zaprtega značaja. Če ju vprašaš za nasvet, ti takoj pomagata. Na začetku letošnje sezone je Basso dejal, da hoče tudi mene v ekipi za Tour in to je bilo zame veliko zadoščenje.« Bassu pa na Touru ni šlo najbolje? »Res je. Sam je priznal, da je prišel na Tour pretreniran, zato je prva dva tedna vozil dobro, v tretjem pa je odpovedal.« Kristjan Koren Prav na Touru ste dosegel dobro uvrstitev, petnajsto mesto, na etapi v Grenoblu na kronometer. Zakaj na svetovnem prvenstvu ne nastopate v dirki proti času? »Za dirko na kronometer potrebuješ specifične treninge. Čisto iskreno povedano, nisem želel se posvetiti tej zvrsti. Brez treninga bi morda dosegel uvrstitev tam okoli tridesetega mesta in to bi bilo brez veze.« Veliko je govora o radijskih povezavah na dirkah med kolesarji in športnim direktorjem. Kaj menite o tem? »Na Pro Tour dirkah smo vedno imeli radijsko povezavo in zato sem se nanjo privadil. Opazil sem, da jih imajo tudi na dirkah na kronometer. Ne vemo pa še kako bo v nedeljo. Mislim, da je bolje dirkati z radijskimi povezavami, ker je bolj varno. Brez povezav pa je lahko dirka bolj živčna.« In še obvezno vprašanje za slovenskega kolesarja: prve mednarodne izkušnje ste imel na dirki v Lo-njerju. Imate kakšen poseben spomin na to dirko? »Leta 2008 sem dosegel najboljšo uvrstitev, enajsto mesto. Tisto leto sem bil res dobro pripravljen, saj sem pred dirko zmagal na Kubi. Spominjam se tudi dirke iz leta 2006. Bil sem bolj v ozadju. Ko je pričelo snežiti sem zato odstopil. Bilo je nemogoče nadaljevati.« Edvin Bevk Nespodobna ponudba za Kobeya Bryanta BOLOGNA - Potem ko se je izvedelo, da bo Danilo Gallinari do konca «lockouta» v košarkarski ligi NBA igral za milanski Armani, ki ga letos vodi selektor Španije Sergio Scariolo, je »nespodobno vabilo« za igranje v Italiji prejel tudi zvezdnik Kobe Bryant. Predsednik bolonjskega Virtu-sa (Canadina solar) Claudio Sabati-ni je namreč potrdil, da je asu lo-sangeleških Lakersov ponudil, da bi vse do 13. novembra igral (sam) na domačih tekmah Vritusa. Za vsako tekmo bi zaslužil kar 800.000 evrov, to je 550.000 do 600.000 evrov čistega dobička, kar je nadvse čedna vsota tudi za vrhunskega igralca NBA lige. Prvak Siena baje snubi Andreo Bargnanija. se obeta vrtoglava vožnja KOEBENHAVN - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Koebenhavnu bo danes prvi vrhunec. Za kolajne v vožnji na čas se bodo udarili najboljši kolesarji v kategoriji elite, med katerimi bosta tudi Jani Brajko-vič in Robert Vrečer. Glavna favorita za zmago sta štirikratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara in Nemec Tony Martin, vsekakor pa lahko preseneti tudi kdo drug, v prvi vrsti Britanec Bradley Wiggins. Če se upošteva letošnje rezultate, je glavni favorit Martin, ki je dobil tudi zadnji preizkus na dirki po Španiji. Da je Nemec, na zadnjih prvenstvih sicer dvakrat tretji, prvi kandidat za zmago priznava tudi olimpijski prvak, ki na na največjih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, ni premagan že pet let. »Tony je gotovo prvi favorit. Letos je res v vrhunski formi, toda to je enodnevna preizkušnja, v kateri se lahko zgodi marsikaj. Sam sem po Vuelti vendarle dvignil raven forme, tako da se lahko vključim v boj za zlato,« je pred preizkušnjo dejal rekorder po številu naslovov svetovnega prvaka, ki je v kronometru na dirki po Španiji za Martinom, s katerim sta Vuelto tudi predčasno zapustila, zaostal skoraj minuto. A treba je vedeti, da proga v Koebenhavnu za razliko tiste v Salamanci ni zahtevna, zato bo na njej odločala surova moč. Na taki progi pa je Švicarja težko premagati. Slovenijo bosta zastopala dva tekmovalca, ki imata povsem različne cilje. Jani Brajkovič si želi med najboljših deset, medtem, ko bi bil za debitanta na prvenstvih Roberta Vrečerja velik uspeh uvrstitev okoli 20. mesta. »Po Vuelti sem se dobro spočil, pripravljenost je trenutno solidna. Z dobrim dnevom in ugodnim vremenom, bi se dalo brez večjih težav priti med deseterico. Proga čisto ravna ni, eden od faktorjev, ki bo vplival na rezultat, bo veter. Ravninska proga me ne moti, v preteklosti sem dokazal, da lahko dobro vozim tudi po ravnem,« pred nastopom razmišlja Belokranjec. Selektor Slovenije Martin Hvastjia meni, da bodo kronometer vozili s povprečno hitrostjo okrog 52 ali 53 kilometrov na uro. Dočakala zmago KOEBENHAVN - Nemška kolesarka Julie Arndt je po dolgih letih lova v Koebenhavnu končno osvojila naslov svetovne prvakinje v kronometru. Svetovna prvakinja s cestne preizkušnje leta 2004 je na 27,8 kilometra dolgi progi za 22 sekund premagala Novozelandko Lindo Vilumssen, bron pa je osvojila branilka naslova Britanka Emma Pooley, ki je zaostala 24 sekund. Zanimivo je, da so kolajne osvojile iste tekmovalke kot lan v Geelongu, le da je bila v Avstraliji Nemka druga, Novozelandka pa tretja. Prva zmaga Italije NELSON - Na svetovnem prvenstvu v rugbiju je Italija dosegla svojo prvo zmago. Z gladkim 53:17 je premagala Rusijo. S tem uspehom lahko «azzurri« še vedno upajo na uvrstitev v četrtfinalno fazo. Čez teden dni se bodo pomerili z reprezentanco ZDA. J. Kufersin v Vidmu o našem športu V ponedeljek je bila v Vidmu zanimiva okrogla miza z naslovom »Sport e benessere«, ki so jo organizirale deželne ustanove za razvoj športa, med temi tudi ZSŠDI. Na večeru, ki ga je vodil deželni predsednik športnih novinarjev-USSI Piero Miccoli, so z različnih zornih kotov obravnavali in potrdili pomembno vlogo športa v korist družbe, predvsem s socialnega vidika, tako predstavniki samih ustanov za razvoj športa kot tudi deželna svetovalca Paolo Menis in Massimo Blasoni. Zelo zanimiv je bil tudi poseg direktorja deželnega centra za presaditve dr. Roberta Peressuttija, ki je podčrtal nujnost preventivnih zdravstvenih kontrol in uporabe srčnega defibrilatorja ob robu športni tekmovališč. O socialni in združevalni vlogi slovenskega športa v Italiji pa je spregovoril predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Prihodnji ponedeljek bo v kraju Pa-sian di Prato še druga okrogla miza z naslovom »Kakšno zdravstveno potrdilo od 0 do 90 let«. Jadran se bo predstavil Športno združenje Jadran bo jutri ob 19. uri v kavarni AdriaEnergy cafe (črpalka OMV) na Proseški postaja 35, predstavila športno sezono 2011/2012. Ob 35-letnici ustanovitve kluba bodo podelili posebna priznanja. nogomet Inter padel tudi v Novari NOVARA - Kriza Interja je vse globlja. V vnaprej igrani tekmi 4. kroga A-lige je sinoči s 3:1 izgubil tudi v Novari. Če štejemo tudi pokalne nastope, je to za milansko moštvo že četrti zaporedni poraz. Inter je tudi v Novari igral slabo. Za domače moštvo so gole dosegli Meggiorini (38. min.) in Rigoni (v 86. po 11-m in v 91. min.), na 2:1 je začasno znižal Cambiasso (89. min.). Vprašanje se zdaj glasi: bo trener Gasperini ostal? Danes: ob 20.45 Cesena - Lazio, Chievo - Napoli, Fiorentina -Parma, Genoa - Catania, Juventus -Bologna, Lecce - Atalanta, Milan -Udinese, Palermo - Cagliari, jutri ob 20.45 Roma - Siena. Vrstni red: Juventus, Napoli, Udinese in Cagliari 6, Catania in Genoa 4, Fiorentina, Lecce, Palermo in Parma 3, Chievo, Inter, Lazio, Novara, Roma, Siena in Milan 1, Cese-na in Bologna 0, Atalanta (-6) -2. nogomet - Edi Reja pri Laziu preklical odstop Navijači ga ne marajo, igralci pa so ga podprli RIM - Znano je, da se ločniški trener Lazia Edi Reja v Rimu že od vsega začetka spopada z večno nezadovoljnimi navijači in strokovnimi komentatorji. Ne ravni spodbuden začetek prvenstva je v večnem mestu nastrojenost proti trenerju s slovenskimi koreninami še povečal. Do take mere, da je Reja po nedeljskem domačem porazu proti Genoi v ponedeljek zagrozil z odstopom oziroma ga je kar ponudil. Toda bodisi predsednik kluba Claudio Lotito bodisi sami igralci so se postavili na njegovo stran, tako da si je Reja premislil. Včeraj je pojasnil, da bo vztrajal in upa, da mu bo to uspelo do konca sezone, hkrati pa je, kot vedno, brez dlak na jeziku, ponovil, da je klub zdrav, okvir v katerem deluje pa gnil. »Dobro veste, da se v tem okolju ne počutim dobro. Ni dovolj, da dosežem zmago, od mene zahtevajo, da vse nasprotnike pregazimo. Zato sem se spet pogovoril s predsednikom in igralci. Prvi me je podprl, igralci pa so pozitivno ocenili moje delo. Gremo torej naprej,« je včeraj pojasnil Reja. Ločniški strokovnjak se navijačem nikoli ne dobrika, tega pa mu mnogi zamerijo. »Nikoli se nisem žele srečati z vodji navijaških skupin, ne iščem njihove podpore, jaz raje delam na terenu. Vem, da ne vzbujam simpatij in vem tu- di, da mi to škodi, a sem cepljen in dovolj izkušen,« je še poudaril Reja. Sam pa ve, da brez uspehov ne bo mogel dolgo vztrajati na klopi Lazia. / ŠPORT Sreda, 21. septembra 2011 19 nogomet - Kateri klub ima največ slovensko govorečih fantov? Vesna prevzela dediščino nekdanje Zarje Gaje Predsednik Robert Vidoni: »To je bil eden glavnih ciljev našega odbora « Vesna 6, Mladost 6, Sovodnje 4, Zarja 4, Primorje 3, Kras 2, Juventina 1, Breg 1, Primorec 0. To ni vrstni red zamejskega nogometnega prvenstva, ampak število slovensko govorečih igralcev (le 27 na 99), ki so v nedeljo stopili na igrišče v začetnih postavah ekip naših društev. Največ sta jih imeli Vesna v promocijski ligi in Mladost v 3. AL. Ekipa kriškega društva (največ Slovencev ima tudi v širšem izboru) je tako prevzela dediščino Zarje Gaje, ki je v zadnjih sezonah pred-njačila in imela v izboru igralcev, predvsem v začetni enajsterici, največ Slovencev. »Za nas je to velik ponos. Upoštevati moramo, da igramo v zahtevni promocijski ligi. Tako, da je težje zbrati kvalitetne domače fante, kot bi lahko na primer to storili v nižjih ligah,« pravi Vesnin predsednik Robert Vidoni, ki je tako v svojem osemletnem mandatu (volitve bodo znova prihodnje leto) izpolnil zastavljeni cilj: »Od vsega začetka smo si želeli, da bi v nekaj letih vzgojili čim več domačih slovensko govorečih igralcev, ki bi nato prišli v poštev za člansko ekipo. Že v lanski sezoni smo v moštvu imeli tri mlade nogometaše iz Križa. To so Goran Kerpan, Minej Puric in Roberto Candotti. Toliko jih pri Vesni ni igralo vsaj deset let.« Dva kriška nogometaša in skupno pet Slovencev je pri Vesni igralo v sezoni 1999/2000, ko je »plave« vodil trener Miloš Tul. Poleg Kri-žanov Paola Soavija in Petra Sedmaka so igrali še Matej Širca, Danijel Lovrečič in Gabriel Pertot. Približno takrat, oziroma kako sezono kasneje, je Vesna znova obudila mladinsko dejavnost. »Takratni predsednik Paolo Soavi je postavil na noge ekipo cicibanov in v naslednjih sezonah je Vesna začela sodelovati z ostalimi slovenskimi društvi na Tržaškem v projektu združenih mladinskih ekip,« se spominja Vidoni. »Prav to aktivno sodelovanje z ostalimi klubi in nato projekt Pomlad sta bila mejnik za naše društvo. Mladi so trenirali vse bolj kakovostno, tako da so bili pripravljeni na igranje v bolj zahtevnih deželnih ligah. Prav zaradi tega je pomembno, da še naprej aktivno sodelujemo in podpiramo projekt združenih mladinskih ekip, ki v zadnjih dveh sezonah nastopajo pod skupnim imenom Kras. Samo s takim in še bolj tesnim sodelovanjem bodo vsa društva poplačana za vloženi trud. Krasu želimo, da bi že letos napredoval v D-ligo. Najboljši mladi bi potemtakem igrali v Repnu, ostali pa bi se kalili v nižjih ligah. Že letos so se od Krasa k nam preselili številni nogometaši,« pravi Vesnin predsednik, ki je še dodal, da bo letošnja ekipa deželnih mladincev v glavnem sestavljena z domačimi fanti. »Tudi pri mladincih bodo glavno vlogo igrali slovensko govoreči igralci. Slednji bodo med sezono prav gotovo prišli v poštev tudi za člansko ekipo. Seveda se bodo morali pošteno potruditi in veliko trenirati.« Mlada Križana v dresu kriške Vesne Minej Puric (številka 2) in Goran Kerpan na letošnji pokalni tekmi proti Krasu (med njima kapetan repenske ekipe Radenko Kneževič) kroma V Križu (pa ne samo tam) se še naprej soočajo s pomanjkanjem domačih slovenskih trenerjev. »Žal se bomo s to težavo morali še naprej spopadati in tudi na kak način ukrepati. Skušali jih bomo vzgojiti in jih vključiti v naše mladinske ekipe. Tudi to težavo bi morali rešiti vsi skupaj, saj je to v interesu vseh slovenskih društev na Tržaškem,« je opozo- ril Vidoni, ki tako razmišlja o Vesnini prihodnosti: »Za vsako ceno se ne bomo potegovali za napredovanje v elitno ligo, čeprav v letošnji sezoni ciljamo na play-of£ Naše mesto je nekje med promocijsko in elitno ligo. Naš glavni cilj je, da bi v člansko ekipo še naprej vključevali čim več domačih fantov in da bi še naprej dobro delali na mladinski ra- vni. Poleg slovenskih fantov moramo v mladinske ekipe vključevati tudi italijansko govoreče igralce, ki živijo na tem območju. Tako bodo slednji spoznali slovensko okolje in se nam bodo približali. Nesmiselno je, da vabimo k našim društvom italijanske otroke iz mesta in tako stopimo v zelnik ostalih tržaških društev.« (jng) jadranje - Državno prvenstvo Slovenije v razredu optimist Prvakinja je Jana Germani Zamejka, ki tekmuje za koprski JK Jadro, bo konec leta nastopila tudi na SP na Novi Zelandiji lignano - Evropske igre veteranov »Srebrni« Terpin Kolesar iz Števerjana v Fontanafreddi drugi v vožnji na kronometer v kategoriji M4 Na Evropskih igrah veteranov, ki so se končale včeraj v Lignanu, se je med kolesarji, poleg Prosečana Iva Do-glie, ki je dosegel kar dve zlati medalji (absolutno ter v kategoriji M7), dobro odrezal še en zamejski Slovenec, to je 47-letni Joško Terpin iz Števerjana. V kategoriji M4 je namreč na tekmi v Fontanafreddi osvojil srebrno medaljo v vožnji na čas (na sliki, s srebrno medaljo desno), 17 kilometrov dolgo progo je prevozil v 24 minutah 17 sekundah. Dan prej je nastopil tudi v 75 kilometrov dolgi cestni preizkušnji in v svoji kategoriji pristal na nehvaležnem četrtem mestu. »Kar nekajkrat sem poskusil pobegniti, nato sem se znašel v tretji skupini. Na teh tekmah je zelo težko ugotoviti, kje so tekmeci v tvoji kategoriji. Dirka je bila vsekakor zelo naporna, vozili smo s povprečno hitrostjo nad 40 km na uro,« je svoj nastop opisal Terpin, ki se je seveda še posebej veselil osvojene medalje v kronometru. Terpin je v Lignanu branil barve goriškega kluba Bike & run, s katerim redno tekmuje tudi med sezono na tekmah zveze Udace. Aktivno se s kolesarstvom ukvarja 25 let, trenira trikrat na teden in na vsakem treningu prevozi od 80 do 90 kilometrov. Prejšnji teden je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu Udace v Vicenzi in zasedel 13. mesto. Prvakinja Slovenije Jana Germani s svojim sedanjim trenerjem Mauriziom Benčičem (levo) in nekdanjim Matijo Spinazzolo (desno) Tržaška Slovenka Jana Germani, ki tekmuje za koprski klub Jadro je na prvenstvu, ki ga je v Izoli organiziral JK Burja, osvojila naslov prvakinje Slovenije v razredu optimist, kar je dobro popotnica tudi za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo konec leta v kraju Napier na severnem otoku Nove Zelandije. Drugo mesto in prvo med fanti ter kadeti je osvojil Liam Orel (JK Jadro), tretja pa je bila letošnja evropska in italijanska prvakinja Francesca Bergamo (Societa Triestina della Vela); druga deklica je bila Mara Turin, tretja pa Lara Poljšak (obe JK Pirat). Zaradi ugodnih vremenskih razmer so izvedli 8 od 9 predvidenih plovov. V petek je pihal precej močan maestral, v soboto nekoliko šibkejši maestral, v nedeljo pa zmeren jugo. Na prvenstvu je nastopilo skupno 119 jadralcev iz štirih držav. Nastopili so tudi jadralci JK Čupa in TPK Sirena. Najboljši je bil Max Zuliani, ki je končal na 19. mestu, sledila sta mu Pietro Osualdini na 21. in Vanja Zuliani na 41. mestu (vsi Sirena). Med kadeti se je najbolje uvrstila Giorgia Sinigoi na 40. mestu in druga med kadetinjami, sledijo Nina Benedetti 44. (obe Ču-pa), Gaja Pela 47., Petra Gregori 48. (obe Sirena), Saša DeLuisa 54., Francesco Ferletti 61., Giu-lio Michelus 83. (vsi Čupa), Elisa Manzin 88. (Sirena), Elena Lo Cascio 92., Sara Petrič 101. in Jan Pernarčič 105. (vsi Čupa). Za Čupo sta nastopila tudi Luca Carciotti, Samuele Ferletti in Charilos Alexandropolus, ki pa zaradi šolskih obveznosti niso nastopili v petek. videm Novosti na malem maratonu Na malem maratonu Citta di Udi-ne, ki bo v nedeljo, 25. septembra, pričakujejo okoli 1.800 ljudi iz Italije, pa tudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Za vse, ki pri njej sodelujejo Maratonina ni le tek, temveč sklop dogodkov, ki so usmerjeni v drugačen odnos do mesta in telesnega zdravja. Vsakdo lahko med stranskimi tekmovanji najde kaj primernega zase. V soboto, 24. t.m. bodo praznik ob 10.15 s štafeto 4a Stafetta Scuole (Štafeta šol) začeli mladi: tekmovalna štafeta je namenjena dijakom nižjih in višjih srednjih šol iz dežele FJK. Popoldne ob 16.00 bo netek-movalni MiniRun Despar za otroke: same ali v spremstvu staršev. Prireditev bo ob 16.45 zaključila živahna netekmovalna kategorija 6a Corsa con il cane (Tek s psom). Prispevki za vpis na tekmovanje: 7 evrov za MiniRun - v ceno je vključena majčka, medalja in majhna plišasta igračka znamke Trudi; 10 evrov za tek s psom - v ceno je vključenja majčka in razni dodatki; 10 evrov za sodelovanjepri Straudine - v ceno sta vključena majica in medalja. Vpis na sedežu organizacije na tržaski ulici (via Trieste) 141 v Vidmu-Udine (www.ma-ratoninadiudine.it tel.o432 501612). V nedeljo se bo ob 9.29 začel tekmovalni del prireditve, ko bodo štartali nosilci hendikepov in prizadeti športniki. Natanko ob 9.30 pa se bo začela kategorija 12a - mednarodna tekma tekmovalnega značaja, ki je namenjena bodisi italijanskim državljanom bodisi tujcem. Novost letošnje izvedbe je brezplačna ponudba baby sittinga - varstva z animacijo za najmlajše. Starši bodo tako lahko pustili svoje otroke usposobljenemu osebju in se brezskrbno udeležili tekmovanj. jadranje Čupina posadka od jutri na DP olimpijskih klas Čupina Posadka470 Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti bo že danes s trenerjem Matjažem Antona-zem odpotovala v kraj Riva del Garda na Gardsko jezero, kjer se bo od jutri do nedelje udeležila italijanskega državnega prvenstva olimpijskih razredov. Simon in Jaš bosta na Gardskem jezeru branila lanski italijanski mladinski naslov, italijanskih članskih prvakov in olimpijskih kandidatov Gabria Zandonaja in Pie-tra Zucchettija pa ne bo. Za Čupino posadko je italijansko prvenstvo še zadnja preizkušnja pred pomembnim članskim svetovnim prvenstvom, ki bo decembra v Perthu. Pred odhodom v Avstralijo, bosta Simon in Jaš oktobra in novembra trenirala v Cagliariju na Sardiniji z žensko in moško italijansko olimpijsko posadko. Njuna jadrnica pa je v kontejnerju z ostalimi barkami odplula z Genove v Avstralijo z ladjo že v ponedeljek. Dobre uvrstitve 420 na conski regati Pretekli konec tedna je jadralni klub v Miljah organiziral 32. pokal mesta Milje, ki je veljal kot conska preizkušnja za razred 420. V dveh dneh je organizatorjem uspelo izpeljati pet plovov s srednje močnim vetrom. Posadke 420 JK Čupa in TPK Sirena so pod mentorstvom trenerja Matjaža Antonaza dosegle spodbudne rezultate. Mešana posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič je zasedla odlično 2. mesto. Prvo mesto sta izgubila zaradi dveh prekrškov, zaradi katerih sta morala opraviti dva kazenska obrata in tako izgubila nekaj mest. Na 5. mesto sta se uvrstili Ingrid Peric in Chantal Zeriali, Martina Husu in Cecilia Fedel pa na 9. mesto (vsi Čupa). V konkurenci šestnajstih posadk sta zmagali Carlotta Omari in Fran-cesca Russo Cirillo (SVBG). 20 Sreda, 21. septembra 2011 ŠPORT / GORICA - 38. mladinske igre treh dežel Slovenija najuspešnejša V odpravi FJK več športnikov naših društev - Nastopilo je nad 300 športnikov in športnic do 15. leta starosti GORICA - 38. Mladinske igre treh dežel, ki so potekale pretekli petek in soboto v Gorici, so sicer vnovič potrdile premoč mladih športnikov in športnic iz Slovenije - osvojili so štiri od šestih možnih zlatih kolajn in zmagali v skupni razvrstitvi -, toda tudi mladi iz ostalih dveh dežel so opozorili na se z vrhunskimi dosežki. V posameznih ekipah Furlanije Julijske krajine je uspešno sodelovalo pet Slovencev in Slovenk oz. članov slovenskih športnih klubov, v reprezentanci Koroške pa eden. Slovenija je slavila v košarki, odbojki, atletiki in namiznem tenisu ter osvojila srebro v tenisu in nogometu, Furlanija Julijska krajina, ki se je v skupnem seštevku uvrstila na drugo mesto, pa v nogometu ter osvojila srebro v atletiki, namiznem tenisu (dekleta) in v košarki, bron pa v odbojki, namiznem tenisu (fantje) in v tenisu. »Zlati« nogometaši so Slovenijo premagali kar s 3:0 in igrali neodločeno 0:0 s Koroško, lepe dosežke pa so športniki in športnice FJK zabeležili tudi v atletiki (več posameznih zmag, npr. obe štafeti 4x100 m) ter v namiznem tenisu, tenisu in košarki. Iz slovenskih športnih klubih so sodelovali namiznoteniški igralki ŠK Kras Katarina Milič in Claudia Micolaucich, odbojkarici Kontove-la Nina Vattovaz in Urška Ravbar, košarkar ŠZ Jadran Martin Ridolfi. Zlato kolajno je osvojila tudi Koroška in sicer v tenisu. K uspehu je bistveno prispeval koroški Slovenec Adrian Kuhar. Šestčlanska ekipa (3 fantje, 3 dekleta) je s 3:1 premagala Furlanijo-Julijsko krajino, proti selekciji Slovenije pa iztržila neodločen rezultat 2:2, kar je zadoščala za skupno zmago v tej disciplini. V reprezentanci Koroške sta poleg Kuharja sodelovala še Magdalena Kulnik, ki je vodila dekliškjo atletsko reprezentanco Od leve v smeri urinega kazalca: Claudia Micolaucich, Katarina Milič, Martin Ridolfi, Nina Vattovaz in Urška Ravbar ter koroški Slovenec Adrian Kuhar deklet, v uradni delegaciji pa je sodeloval tudi poslujoči tajnik Slovenske športne zveze (SŠZ) Ivan Lukan. Že 38. Mladinske igre treh dežel je vzorno organiziral športni urad mesta Gorica, potekale pa so pod okriljem dežele FJK. Na njih je tudi letos sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let, tekmovanja pa so ob odličnih vremen- ŠZ BOR - Delovanje odseka ritmične gimnastike Že sestavljajo vaje V letošnji sezoni bo na slovenskem državnem prvenstvu A1 programa nastopilo skoraj 30 deklet Od 1. do 8. septembra so na Stadionu prvega maja potekale intenzivne priprave za vsa dekleta, ki bodo letos sestavljala tekmovalne skupine gimnastčne sekcije ŠZ Bor. Tečaj je vodila Dr. Branka Vajngerl, ki bo letos redno vodila Borove tekmovalne ekipe. Ob njej sta dekleta trenirali še glavna trenerka Petra Dilli in vadite-ljica Valentina Oblak. Ritmičarke, stare od 6 do 17 let, so s pomočjo trenerk spet prehodile osnovne korake, ki vodijo v svet ritmične gimnastike, od skokov do obratov. Posebno poudarjena sta bili telesna drža in izraznost gibov. Nenazadnje so dekleta že v prvih dneh začela intenzivno krepiti mišice, tako da so trenerke lahko že v teku priprav določile ekipe in začele sestavljati tekmovalne vaje. V letošnji sezoni bo na slovenskem državnem prvenstvu A1 programa Borove barve zastopalo skoraj 30 deklet, ki bodo tekmovala v 7 ekipah oziroma parih in trojicah. Poleg tega bodo pri Boru od torka, 27. septembra, potekali celoletni treningi za začetnice. Udeležijo se jih lahko vsa dekleta, ki jih navdušuje ritmična gimnastika. Začetnice bo letos vodila okrepljena skupina vaditeljic in trenerk. Dober potek priprav in bistrost ter talent mladih tekmovalk dovoljujejo trenerkam, da verjamejo, da bo ŠZ Bor v sezoni 2011/2012 še bolj blestelo, kot je v prejšnjih letih. Če bo odsev barv v očeh tekmovalk bronast, srebrn ali zlat, pa je v njihovih rokah, še bolj pa v glavi in telesu. (v.o.) Martino in Luko je osrečil prihod Benjamina Srečnima staršema čestitajo in malemu Benjaminu želijo veliko zdravja in veselja vsi pri AŠZ JADRAN □ Obvestila skih razmerah potekala na visokem športnem nivoju z deloma vrhunskimi rezultati. Namen iger je tudi utrditi prijateljstvo in razumevanje med mladimi iz Slovenije, Furlanije-Julij-ski krajine in Koroške. Gostitelj 39. mladinskih iger treh dežel septembra 2012 bo dežela Koroška. Prizorišča športnih tekmovanj bodo Euro-stadion ob Vrbskem jezeru, nova arena za atletiko, ki trenutno nastaja v neposredni bližini Euro-sta-diona, ter tenis-igrišča pri univerzi Alpe Adria. (I.L.) AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev do 4. decembra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 2908195 ali 348 1334086 (Erika) ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da potekajo treningi na Opčinah po sledečih urnikih: palčki (motorika 3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; beli zajčki (7-10let) ponedeljek 17.00-18.30 in pet 17.30-19.00; plavi zajčki (1114 let) pon 18.00-19.30, sre 18.30-20.00 in pet 17.30-19.00; škrati (over 15) pon 19.30-21.30, sre 18.30-20.30 in pet 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, so pričeli treningi odbojke za začetnike in začetnice. Za informacije - prof. Peterlin: 338 6713379 KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da potekajo treningi minikošarke po sledečih urnikih: letniki 2000 in 2001 ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju, letniki 2000, 2001 in 2002 ob petkih od 17.00 do 18.30 na Stadionu I. maja, letniki 2002, 2003, 2004 in 2005 ob torkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja, letniki 2003, 2004 in 2005 ob petkih od 16.00 do 17.00 na Stadionu 1. maja. Za informacije Karin Malalan 340-6445370. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do II.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). NK KRAS Repen mladinski sektor, obvešča da so se začeli treningi za kategorije začetnikov, najmlajših ter naraščajnikov (letniki 2000 in starejši). Toplo vabljene nove sile oziroma mladi nogometaši. Za info in vpis: sedež društva (040 2171044) ali Paolo (348 9246311). www.primorski.eu TRST - V okviru Športne šole ponujajo tudi letos vadbo v atletiki Čas za samostojnost Dolgoročno bi želeli v okviru ŠZ Bor obuditi atletski odsek - Preizkusili se bodo v vseh disciplinah - Trenerka iz Kopra Pri Športni šoli Trst in Športnem združenju Bor so ta tedenzačeli z vadbo atletike za srednješolce. Osnovnošolci bodo še naprej trenirali po ustaljenem programu Športne šole. »Zainteresirani mlajši pa se bodo lahko pridružili starejšim srednješolcem. Pravzaprav smo z uvajanjem v atletiko poskusili že v lanski sezoni, ko se je v okviru Športne šole Trst v kraljici športov preizkusilo okrog deset otrok,« je povedala va-diteljica in nekdanja atletinja tržaškega CUS-a Biserka Cesar, ki je še dodala: »Letos bomo skušali še razširiti ponudbo in utrditi delovanje. Dolgoročni cilj je namreč, da bi pri Boru v kratkem znova obudili samostojno atletsko sekcijo in tudi tekmovalno dejavnost, saj bodo lahko le s tem otroci utemeljili vadbo in dobili nove motivacije.« V lanski sezoni so pri Športni šoli trenirali enkrat tedensko. To v glavnem na stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu. V letošnji sezoni pa na- črtujejo, da bi trikrat tedensko vadili na atletskem stadionu na Kolonji. Otroci bodo spoznavali vse atletske discipline: šprint, teke na dolge proge, tek čez ovire, skok v daljino, višino in s palico, met krogle, diska in kopja in še marsikaj drugega. »Vadili bodo pod strokovnim vodstvom nekdanje ukrajinske atletinje in zdaj trenerke Vere Bobik, ki je tudi diplomirala v športni vzgoji. Bobikova živi in trenira tudi v Kopru,« je še povedala Cesarjeva. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 21. septembra 2011 21 O NAŠEM TRENUTKU Slovenci v leta 2021 Ace Mermolja Italiji V razgovorih s prijatelji večkrat slišim vprašanje: kakšni so načrti za slovensko manjšino v vidiku desetih ali dvajsetih let. Osebno se mi zdijo v sodobnem svetu dolgoročni načrti le hipoteze, saj odloča o našem življenju neverjetno veliko neznank. To je bistvo pozno modernega časa. Danes npr. ne vemo, kaj bo čez nekaj mesecem z evrom, z Evropo, z Italijo. Hipotetično razmišljanje pa je vseeno potrebno, njegova osnova sta lahko zgodovinska izkušnja in čim natančnejše branje sedanjosti. Predpogoj uspešnosti branja je, da je nei-deološko ali čim manj ideološko. Slovenska manjšina v Italiji, točneje Slovenci v Italiji, doživljamo več sprememb, kot jih včasih beležimo novinarji ali jih opazujejo vodilne elite. Spremembe so, le da včasih nimajo zasukov in hitrosti, ki smo jih pričakovali. Navedel bom nekaj primerov. Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije se je v »zamejstvu« dogodilo veliko usodnih stvari. Nismo pa npr. zabeležili radikalnih političnih premikov v manjšini, kot ni središče Slovenije nenadoma postalo ljubeča mati. Celo najbolj zagrizeni »zamejski« pomladniki včasih zabrundajo, da je bilo z Jugoslavijo več pozornosti do manjšine. Ne vem, če je bilo tako, vendar je očitno, da Slovenci v zamejstvih niso v srcih Ljubljane oziroma ne pomenijo ene izmed prioritet elite ali del širše ljudske zavesti. Po padcu schengenske meje med Italijo in Slovenijo ni bilo vrenj oziroma izbruhov sodelovanja. Gorici se nista združili, kraji se niso zlili eden v drugega itd. Kljub temu pa beležimo počasnejše a pomembne premike. Korak za korakom se nek prostor spreminja in spremembe ustvarjajo ljudje. Po osamosvojitvi Slovenije in odpravi meje v Trstu Slovenci niso več med osnovnimi temami občinske predvolilne kampanje in ljudje se ne opredeljujejo predvsem glede na na- rodno vprašanje. Tako je lahko zmagal Cosolini. Nekatere italijanske družine so premagale predsodke in si kupile hišo v Sloveniji. Prav tako poznam kar nekaj zamejskih Slovencev, ki so se preselili v Slovenijo in imajo v »obmejnem« pasu hišo ali stanovanje. Nekateri Slovenci iz Italije so našli delo v Sloveniji, med njimi so nekateri visoko izobraženi profili. Pričeli so se »prestopi«, ki nikakor nimajo kakih osvajalnih namenov, kot so to trdili nekateri ad hoc nastali odbori v sosednjih slovenskih občinah. Med »Italijani«, ki da »osvajajo« Kras je bilo kar nekaj zamejskih Slovencev z italijansko registrsko tablico na avtomobilu ... Časovno daljša je zgodba o mešanih zakonih. Po vojni je veljalo, da so bili mešani zakoni ena izmed osnov asimilacije in res je bilo tako. Danes so se stvari spremenile. Mnoge družine, ki jih sestavljajo italijanski in slovenski partner z otroki, pošiljajo povsem normalno hčerke in sinove v slovenske vrtce in šole. Nekatere žene in možje se učijo slovenščine itd. To pa ne pomeni, da so te družine avtomatično vključene v manjšinsko organizirano življenje, kot to niso nekateri Slovenci »doc«. Nadalje: bistveno se je spremenil naselitveni prostor Slovencev v Italiji in to predvsem na Tržaškem in Goriškem. Nekoč skoraj izključno slovenske vasi, kot so bile v okolici Trsta Bazovica, Padriče, Trebče in druge, beležijo danes preobrat, ko so ali bodo Slovenci v manjšini. Enačaj na-rodnost-teritorij ni več stvaren. Podobno ni več aktualen pogled na manjšino kot na strnjeno skupnost. Nedvomno obstaja neko jedro narodno zavednih in aktivnih Slovencev. Širša stvarnost Slovencev v Italiji pa se je razvila v koncentričnih krogih, ki nikakor ne pomenijo avtomatične asimilacije. Mnogi npr. niso aktivisti, ampak iščejo primerne usluge. Nekateri se skušajo približati aktivnim jedrom, tretji so samo radovedni itd. Vem za nekaj družin, čisto slovenskih ali mešanih, ki pošiljajo sinove v celovško gimnazijo. Privlačnost ponudbe je očitna: dijaki se tam, ob slovenščini, naučijo še nemščino in seveda angleščino, razširijo svoja obzorja in se osamosvojijo v drugačnem okolju. Gre za očiten znak, da starši iščejo za svoje otroke najboljše možnosti. Spremembe se torej dogajajo in večkrat prehitevajo manjšinske organizacije in ponudbo. Če primerjam današnji čas z včerajšnjim (imam dovolj let in izkušenj za to), mi je precej jasno, da je težje delovati, ko ni več trdnih ideoloških lepil, ko ni sovražnika, ki z zunanjim pritiskom združuje »čredo«, ko so mnoge dejavnosti podvržene tržišču in ne več »be-nevolentnosti« matične države. Nekoč je bil govor o zamejskih »toplih gredah«, to je o prednostih, ki so jih lahko uživali zamejski umetniki, podjetniki, športniki in drugi. Danes teh gredic ni več. Tekmovalnost se uveljavlja brez popustov. Navedel sem kar nekaj današnjih dejstev, ki nakazujejo neko smer v prihodnost. Natančno bi je ne znal opredeliti. Že danes pa razbiram tri bistvene elemente: večplastnost »narodne« zavesti, rahljanje ideoloških postojank in pozornost posameznikov do kakovosti ali mikavnosti po-nudb.To pomeni, da bodo novi vodilni ljudje v manjšini morali biti strokovno bolje podkovani, večji profesionalci ter prej »trgovci« kot pa pridigarji. Ob tem slutim, da ni konec skupnosti, nasprotno, v ljudeh se bo utrjevala želja po kolektivnem življenju, ker so vsi preveč sami. Nov »kolektivizem« pa je lahko le medčloveška mreža in ne več ideološki imperativ. V tem okviru pomeni tudi narodnost svobodno izbiro: nam je to všeč ali pa ne. Skratka, nove vodilne generacije se bodo morale učiti dela z novimi Slovenci, drugače ne bodo uspešne. sežana - V prostorih nekdanje vojašnice Odprli nov izobraževalni center za zaščito in reševanje Novi izobraževalni center je odprla ministrica za obrambo Ljubica Jelušič V Sežani je v prostorih nekdanje vojašnice, tik ob Centru za gasilsko in reševalno dejavnost nastal nov izobraževalni center za zaščito in reševanje. Delno obnovljen in delno na novo zgrajen izobraževalni center so slovesno odprli včeraj, v njem pa se bodo izobraževali tako novi poklicni gasilci kot pripadniki prostovoljnih enot. Projekt za izobraževalni center so začeli pripravljati že leta 2005, gradnjo začeli leta 2009 in jo kljub težavam zaradi izbranega gradbinca zaključili. Slovensko ministrstvo za obrambo je tretjo izobraževalno enoto, poleg Iga pri Ljubljani in Pe-ker pri Mariboru, uredilo z dvema velikima učilnicama in namestitvijo za 60 oseb. V prihodnje nameravajo na treh hektarih zunanjih površin urediti še posebne poligone za urjenje gasilcev. "Z objektom v velikosti 1800 kvadratnih metrov bomo pokrili večino potreb po usposabljanju gasilcev in ostalih reševalcev za usposabljanje gašenja požarov v naravnem okolju, pri gašenju znotraj objektov pri izredno povečanih temperaturah in ostale vrste reševanj," je po odprtju povedal generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Darko But. Investicija je vredna 3,3 milijona evrov, dodatno pa bo potrebnih nekaj sto tisoč evrov za ureditev zunanjih poligonov. Z njihovim urejanjem bodo začeli po sprejetju občinskega prostorskega načrta v Sežani. Kot je na včerajšnjem odprtju novega in prenovljenega objekta poudarila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je Kras izredno ranljiv prostor, ki ima ob manjšem številu profesionalnih in prostovoljnih gasilcev veliko večjih požarov v naravi. Obenem pa bo stavba nudila možnost, da lahko v njej namestijo gasilce iz drugih delov Slovenije, ki bodo na Kras prihajali pomagati gasiti večje požare v naravi. Ob izobraževalnem centru bodo poleg poligonov kasneje uredili še gasilski dom sežanskega prostovoljnega društva, v neposredni bližini pa je tudi center za gasilsko in reševalno dejavnost s poklicno enoto. Ta trenutno zaposluje 28 gasilcev, v štirih kraških občinah pa je okrog 250 gasilcev v osmih prostovoljnih društvih. Ob odprtju novega izobraževalnega centra so odprli tudi razstavo likovnih del, ki bodo trajno krasila prostore, ustvarilo pa jih je 18 likovnih ustvarjalcev na nedavni likovni delavnici. pliskovica - Evropski latnik prijateljstva Letos že 6. trgatev Odprli tudi preurejeno vaško jedro in novo asfaltirano parkirišče - Med trgači tudi župana Terčon in Sardoč V Pliskovici na Krasu so ob letošnji že 6. tradicionalni trgatvi z Evropskega latni-ka prijateljstva, ki se jo je udeležil tudi zgo-niški župan Mirko Sardoč, odprli še preurejeno vaško jedro in novo asfaltirano parkirišče. Slovesnost, ki jo je organizirala Krajevna skupnost Pliskovica v sodelovanju z domačim Razvojnim društvom Pliska in Občino Sežana, se je že v petek začela na delu vasi, ki se imenuje Na Goricah, kjer so prostor, ki je bil do nedavnega leta 1976 še kal, asfaltirali. Tako so dobili približno 800 kvadratnih metrov novega urejenega parkirnega prostora z avtobusno postajo. Avtobusno čakalnico morajo še urediti, a so po besedah predsednika KS Pliskovica Milivoja Štembergerja nadvse zadovoljni, saj bodo lahko sedaj tako šolski kot dijaški avtobusi, ki prihajajo v vas in odhajajo iz nje, lahko obračali. V okviru projekta Obnove vaških jeder, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo v okviru evropskega projekta razvoja podeželja, so v sežanski občini obnovili že 15 vaških jeder. Zadnje je vaško jedro v Pliskovici, ki ga je odprl sežanski župan Davorin Terčon. Osrednji del prireditve pa je bila trgatev Evropskega latnika prijateljstva, ki so ga posadili leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Štiriindvajsetim posajenim trtam je pred tremi leti družbo pričela delati še cepljenka najstarejše trte na svetu, več kot 400 let stare žametne črnine iz Maribora, kasneje še prijateljska trta iz Občine Zgo-nik in letos prinesena trta iz Francije. Trgatev sta pospremila kraljica terana Maruša Rogelja in zgoniški župan Mirko Sar- Trgači na Evropskem latniku prijateljstva doč, ki je redni »bndmač« v Pliskovici. Sar-doč je poudaril, da trgatev predstavlja obračun celega leta in dobro prijateljsko sodelovanje z Razvojnim društvom Pliskovica in sežansko občino. »Prav prijateljstvo daje možnost, da gledamo na jutrišnji dan z optimizmom. Dobre stike na društveni ravni pa je treba nadgraditi tudi na področju gospodarstva,« je še dodal Sardoč, ki je v družbi sežanskega župana, kraljice terana, predsednice RD Pliska Ivice Žerjal ter Vojka Žer-jala in Franka Durcika opravil letošnjo trgatev. Lani so z latnika pridelali 25 litrov, predlani pa 60 litrov vina, ki gre za protokolar- =. knez ne namene RD Pliskovica. Da gre za posebno polnitev, priča tudi posebna etiketa na ovitku steklenice. Dogajanje je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili domači otroški skupini pevcev in folklore, Skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in KD Mandrač iz Kopra. Prireditev so povezovale članice KD Kraški šopek iz Sežane Miranda Novak, Olga Kmetec in Magdalena Svetina Terčon, ki je tudi režirala celoten program. Prireditev so zaključili na balinišču ob kozarčku lanskoletnega terana in kraški joti ter drugih dobrotah. (O.K.) piran - Društvo Anbot Dnevi evropske kulturne dediščine Že osmo leto zapored člani Društva za ohranitev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, ki jih vodi predsednica Natalija Planine, obeležujejo Dneve evropske kulturne dediščine. Letošnja tema Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo sovpada z Evropskim letom prostovoljstva. Pestro dogajanje se bo odvijalo v Piranu to soboto na Tartinijevem trgu v Piranu pod geslom »Anbot daš, tri bote dobiš.« Prireditev se bo začela ob 9.uri, ko bodo odprli celodnevni tradicionalni sejem starin, domače obrti in darov narave. Simbolično bodo tudi zasadili drevo prostovoljstva v parkirišču pri kopališču Riviera. Obiskovalci se lahko uro kasneje pridružijo Živi verigi od Krstilnice do cerkve sv. Jurija, ko bodo prenašali cerkveno opremo (svečnike, lesene dele oltarja, »fanale« idr.) v župnijski depo na podstrešje cerkve. V akciji sodelujejo lahko tudi pridruženi prostovoljci poleg Prijateljev zakladov sv. Jurija, Društva Anbot, Faro-sa in Šole zdravja. Od 10. do 13. ure bodo potekale številne delavnice od predelave škatel za čevlje s servietno tehniko, izdelovanja dišečih punčk in dekoracij iz dišavnic, knjižnih kazal v kaligrafski pisavi, masaže glave (da se odžene slabe misli, sprosti telo in dušo), spoznavanja in predelave sadežev, predstavitve obnavljanja starega pohištva, animacije pri risanju na blazine, šivanja nakupovalnih torb iz ostankov blaga, izdelave mozaika in preverjanja spoznanj o Piranu. V mestni knjižnici bo Kulturno društvo Lutka ob ll.uri zabavalo najmlajše z lutkovnimi predstavami. Ob 15.uri pa bodo sledile razstave in predstavitve Likovnega kluba Solinar in Likovne skupine Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, keramičarke, Foto kluba Portorož in Društva Faros. Program bodo zaključili ob 18. uri z nastopi domačega Mladinskega pihalnega orkestra Piran, Folklornega društva Val, Mandolinistične in vokalne skupine Skupnosti Italijanov, Twirling kluba, Baletne skupine Metulj, ŠK Flip, KTD Čikule Čakule in Foto kluba Portorož. (O.K.) 22 Sreda, 21. septembra 2011 POTOPIS itro smo se vračali proti severu, v prestolnico. Zanimivosti, ki bi jih morali obiskati je bilo še malo. Ena od teh je bil kanjon orlov. Nič posebnega, ker imamo na primer v Sloveniji kar nekaj takih točk. Vzemimo za primer Vintgar, Tolminska korita ali Ob tabornih ognjih so svizce pekli na svojevrsten način. Živalici so odrli kožuh ter odstranili glavo in drobovje. Medtem so v ogenj položili nekaj primerno velikih kamnov. Ko so bili ti razbeljeni, so jih vtaknili v trebušno votlino svizca, da se je meso speklo. Svizci iz kanjona orlov so bili malo večji od podgan, mesa na njih pa največ za dva grižljaja. Sončni vzhod v puščavi Gobi Mostnico v bohinjski dolini. Morda pa je bil mongolski le nekoliko daljši in globlji, ob nizkem vodostaju pa vendar prehoden na svojem dnu. Nekje globoko in v pol-temi smo naleteli na pregrado iz zamrznjenega snega. Sredi julija! Kanjon spada v narodni park in kot potrdilo temu sta na visoki polici navpične stene obiskovalce opazovala dva gamsa, ali vsaj njim podobne živali. Novo vznemerjenje pa je predstavljala ježa. Nekaj kilometrov do vhoda v kanjon in povratek sem opravil na konju. Bil je vse prej kot živahno kljuse. Bolj kot mongolskemu jezdecu sem bil podoben Sanchu Panzi. Fotografija je domnevo potrdila. Ime kanjona orlov bi morali spremeniti in pticam roparicam dodati še svizce. Teh je na tisoče! Pobočja pred samim ostenjem kanjona je dobesedno preluknjano in iz odprtine v odprtino bežijo te živalice, ki se nato znova pokažejo iz kake druge luknje. Celo na makadamski cesti, ki vodi do kanjona, jih je mogoče najti, toda zmečkane od jeklenih pošasti. Človeka tolerirajo do razdalje kakih treh metrov, nato zbežijo. Do udobnih in obilnih obrokov pa pridejo orli in sokoli, ki jih je tam na pretek. Čim pogledaš kvišku, ugotoviš, da ti nad glavo kroži nekaj teh ptic, ki nadzirajo možnosti za plen. Ni redko, da zagledaš ptico, ki se v padcu spušča k tlom in po nekaj trenutkih odleti z živalico v krempljih. Svizci niso samo hrana za ropari-ce. Običajno spadajo na jedilni list nomadov, ali pa so tam do nedavnega bili. V Mongoliji še vedno lahko izbruhne epidemija kuge in odkrili so, da se bakterije prenašajo prav svizci. Čim večja je v tem smislu osveščenost ljudi, tem varnejši so pred človekom svizci. Orli pa so proti kugi imuni. Prenočili smo v taboru sredi puščave! Bili smo v pravem »Deser-to dei Tartari«. Ker smo tudi tisti dan šibali skoraj dvanajst ur ni bilo posebnih želja po dodatnih aktivnosti. Ponoči sem se zbudil. Bila je polna ravnost v oči. Upali smo, da bomo le naleteli na smer, ki bi vodila odločno na sever, nismo pa je našli in kmalu bi prišli znova v tabor. V razdalji nekaj sto metrov se je prikazala koča, pri njej so bili ljudje. Domačini so dolgo mahali v dve različni smeri, končno pa je najstarejši le prepričal vse, da je njegova prava. In res je bila. Po dobri uri vožnje smo naleteli na bolje izvoženo pot, ki je že po globini kolesnic pričala, da vodi v veliko mesto. Izgubili smo polni dve uri in tisti dan bili na poti celih 13 ur. V severnem delu Gobija je bil zelo pogost prizor okostje kake živali razmetane kosti. Domače živali se tam pasejo v popolni svobodi in so seveda brez vsake živinozdravniške oskrbe. Najšibkejše poginejo in postanejo hrana šakalom in mrharjem. Najdeš ostanke konj, kamel, jakov ali ovac. Vozili smo mimo rudnika zlata, ki je imel zanimivo zgodbo, ker je bil last tajkuna iz prestolnice, ki se posluževal tujega kapitala. Možakar je imel prav posebne domoljubne navade. Vsake dve ali tri leta je spreminjal svoj družinski status. Ločil se je od žene in si novo izbiral na natečaju za »miss« Mongolije. Od nove žene je dobil sina ali hčer in oba dobrohotno odslovil s popotnico novega modernega stanovanja, novim avtomobilom in primerno rento. Denar je ostajal v Mongoliji. Sledil je nov izbor misice. Zadnjič smo taborili v notranjosti prostranega kraterja, čigar stene so tvorili nekoliko poševno ležeči skladi s pravokotnimi razpokami, kar me je navdalo z mislijo, da bi bili idealni za Dogodek, ki sem ga zabelžil v zadnjem dnevu poti po severnem Gobiju bi bil vreden omembe v kakem čustvenem eseju. Pravi slavospev sožitju človeka in konja, ki v Mongoliji tvorita eno živo enoto. Naleteli smo na korito za napajanje živali, vodo pa je bilo treba črpati iz naravnega vodnjaka s pomočjo ročne črpalke. Korito je bilo prazno, ob njem pa je čakala skupina petih konj. Čakala je na ljudi, katerih verjetno ni bilo mimo že nekaj dni, ker je bilo korito popolnoma suho. Evropejci bi oddrveli mimo in amen, Mongoli pa so takoj razumeli, da živali čakajo na nekoga, ki bo natočil vode. Šoferji so se pridno lotili črpanja in korito napolnili čez polovice. Konji so takoj prisotopili in se napili. V njihovih očeh si lahko videl hvaležnost. Čim so zadostili svojim potrebam, so se odpravili neznano kam po suhi planoti. Pod ne previsoko goro, ki se je samotna dvigala iz ravnine je na blagem pobočju ležala prava vasica z zidanimi kaj tednih ali tistih nekaj mesecih toplega in vlažnega vremena, ki ga uživajo v severnem delu države? Ob poti, ki je kljub makadamu postajala cesta, so se pojavili drogovi električne napeljave. Na vsakem drugem je skoraj brez izjeme čepel orel in prežal na svizce ali zajce, prosto pa so se po planoti premikale tiste svetlosive ptice, ki smo jih v velikem številu srečali na severu dežele. Na oko so se mi zdele nekoliko manjše od severnejših, pari pa so s seboj vodili skoraj vedno dva mladiča. Mati narava je med temi pticami in orli verjetno vzpostavila premirje. Celotna odprava štirih vozil je razpolagala z desetimi rezervnimi kolesi. En džip se je vrnil brez nezgod, dva sta imela po eno preluknjano zračnico, ostalih osem pa je požrl četrti šofer, ki je skoraj namenoma vozil po ostrejših kamnih in včasih neprevidno prečkal kak ostrejši grebenček. V predmestju Ulan Batarja nismo imeli več rezerv. Pot- Slaba paša, odličen razgled luna in tako svetlo, da se je z lahkoto fotografiralo. Do Ulan Batarja je bila še ena celodnevna etapa in polovica naslednjega dne. Dan se je začel zelo zgodaj: ob 6.15 smo se odpeljali. Šofer, čigar smisel za orientacijo se je lahko kosal z GPS in je določal smer, se je nekje uštel, ker se je iz tabora v pustinjo vilo več smernic. Nekje je očitno izbral napačno in kmalu je bilo razvidno, da smo krenili preveč na vzhod, saj smo imeli sonce na- popravljanje suhih zidov v kriškem bregu. Tudi kromatičnost je odgovarjala. Toda bili so v Mongoliji! V tem taboru sem imel samostojen šotor, nezaželeni gosti pa so bile leteče žuželke, ki so dobesedno prekrile neonske luči. V šotor so prihajale skozi odprtine, ker so krila šotora nekje dvignili zaradi zračenja. Spustil sem jih in šotor temeljito pošprical z insektici-dom. Pred spanjem sem pometel čez prag učinke pogroma. Počitek puščavskih ladij hišicami. Ob vasi se je v strmino raztezala očitno obdelana njiva. Po barvi sem sklepal, da gre za pšenico, ki pa ni še bila godna za žetev. Bil je prvi primer poljedelstva, ki smo ga videli. Obdelovanje zemlje bi verjetno imelo neko bodočnost pri izboljšanju prehrane Mongolov. Skrajno surove zime onemogočajo raš-čo skoraj vsega, kar je pri nas prisotno. Nekaj povrtnin pa bi verjetno uspevalo. Zakaj ni paradižnikov, bučk, zelenjave in podobnega, ki zrase in obrodi v ne- niki treh džipov so se odpeljali v mesto, četrti z vsemi preluknjanimi gumami pa se je ustavil v delavnici. Posebno modernih naprav niso imeli, dela pa so lotili takoj in ga hitro končali. Delavnica je bila sinteza masti, prahu in smradu. Dolgo letenje v že znanem letalu do Berlina in od tu proti jugu Evrope je zaključilo fantastično izkušnjo. Konec Konji so se napili in zahvalili Kamni kot nalašč za suhe zidove Na mongolskih krilih varno domov / RADIO IN TV SPORED Torek, 20. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Minutka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Film: Il monaco (akc., ZDA, '03, r. P. Hunter, i. C. Yun-fat) 23.00 Šport: 90° Minuto 0.50 Dnevnik 1.10 Parlament V" Rai Tre Nad.: Sentieri 16.35 Film: Herbie al rally di Montecarlo (kom., ZDA, '77, r. V. McEvee-ty, i. D. Jones, D. Knotts) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.50 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: Ricatto d'amore (kom., ZDA, '09, r. A. Fletcher, i. S. Bullock, R. Reynolds) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce ALKER. X A F? A M(<3]iEi R ■■ Iti Canale S 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.10 Disneyeve risanke 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 10.05 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 2.15 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik -kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik O Italia 1 6.00 Dnevnik in II caffé di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Signorinella (glasb., It., '49, r. M. Mat-toli, i. G. Bechi, A. Lualdi) 10.45 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la fe-licità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italkia 15.10 Dnevnik -kratke vesti 15.15 Nan.: The lost world 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Deželni dnevnik, sledi Tg3 Linea notte estate in vremenska napoved 23.55 Dok.: Doc 3 0.45 Aktualno: Appun-tamento al cinema 0.50 Dok.: Gate C u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.05 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 ^ Tele 4 Piccolo mondo antico (dram., It., '41, r.-i. M. Soldati, i. A. Valli, M. Serato) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Ad alto rischio (pust., V.B./Meh./ZDA, '81, r. S. Raffill, i. J. Brolin, A. Quinn) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Millenium I - Uomini che odiano le donne 23.15 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Dnevnik 1.00 Nan.: N.Y.P.D. Slovenija 1 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Glasb.: Mea Puglia (v. Al Bano Carrisi) 23.50 Film: Storia di noi due (rom., ZDA, '99, r. V. Orsini, i. G. Gemma, T. Aumont) 1.45 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.30 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima sprint 21.20 Nan.: Anna e i cinque 2 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Paradise lost 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nel-la pallavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin III 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Pravljica: Zlati prah 11.00 Oddaja o Mozartu 11.10 Otr. odd.: Zlatko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.00 Dok. film: Življenje po 11. septembru (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.15 Duhovni utrip (pon.) 14.30 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.35 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film: Jaz bi tudi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.05 Nad.: Lahko noč, dragi 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 14.00 Kolesarstvo: SP - kronometer, člani 17.55 Nogomet: Prva liga, Celje -Olimpija 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Peklenski izbor (pon.) 23.30 Video zid Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Redna seja DZ, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.30 20.30 Na Tretjem 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.30 Kolonija 2011 16.30 22.15 »Q« trendovska oddaja 17.20 Srečanje z... 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 21.00 Boben - glasb. odd. 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione magazin - Izbor 0.45 Čezmej-na TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Kviz: The Cube - La sfida 23.30 Šport: Contro Campo - Linea notte 1.30 Show: Po-ker1mania 2.20 Nočni dnevnik 2.35 Nan.: Rescue Me pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.55 16.05 Dok.: Italia da scoprire 12.25 Šport: Super Sea 12.55 Aktualno: Uomini di successo 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 15.35 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Per il nostro corpo - Estate 2011 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: 6.35 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorna odd.) 8.00 14.35 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35 Larin izbor (igr. serija) 12.00 17.45 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24 UR, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zabavna ser.) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poročna zmešnjava - Melanie se poroči (ZDA) 22.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Nan.: Tudorji Kanal A 7.05 Iz Jimmyjeve glave (risanka) 7.35 Svet 8.30 10.20 Obalna straža (akc. serija) 9.25 11.15 Frasier (hum. nan.) 9.50 15.40 Jimo-va družina (hum. nan.) 11.45 16.10 Faktor strahu ZDA (resničnostne serije) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Ljubezen v preriji (ZDA) 15.15 Zabavna serija: Naj posnetki z interneta 17.05 CSI: Las Vegas (krim. serija) 18.0019.45 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Film: Evolution (ZDA) 21.50 Film: Špartanci gredo (ZDA) 23.05 Mladi zdravniki (hum. nan.) 23.35 Nan.: Dan trifidov 2/2 radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Mitja Tretjak), sledi Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca: pogovori z Branetom Krapežem; 12.15 Glasbene muze; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov - 45. nad.; 18.00 Gustav Mahler; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture: Dnevi stare glasbe na Krasu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde og-gi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ballando con Casadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frutti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne pri- reditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 21. septembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6vdt nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 990 c O GRADEC 12/22 CELOVEC O 8/21 TOLMEČ O 10/25 , y VIDEM o r> 11/27 O PORDENON 12/26 TRBIŽ O 7/19 O 6/18 KRANJSKA G. 0 10/20 S. GRADEC ČEDAD O 12/26 m. % GORICA O 14/27 O N. GORICA , 12/25 O «¡fi TRŽIČ 11/22 o KRANJ VlTb O LJUBLJANA 12/23 POSTOJNA O 11/20 KOČEVJE CELJE 12/22 O MARIBOR o 12/21 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 N. MESTO 14/22 _ o ČRNOMELJ ZAGREB 14/24 O REKA 16/24 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v hribih zmerno oblačno, ob morju in po nižinah spremenljivo. Čez dan bo povsod pretežno jasno. Ob morju bo predvsem zjutraj pihal burin. Sončno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo v jugovzhodnih krajih lahko zadržala večji del dneva. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 21 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r< Greben visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v Nad južnim Jadranom in Balkanom je plitvo ciklonsko ob-višinah nam bo zagotavljal lepo in stabilno vreme vsaj do močje. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje konca tedna. še precej vlažen in hladen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03 Dolžina dneva 12.12 '"lunine mene ^sš Luna vzide ob 24.38 in zatone „ ob 15.19 bioprognoza Občutljivi ljudje bodo še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost, težave z zbranostjo in manjša delovna storilnost; tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. morje Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. plimovanje Danes: ob 1.51 najnižje -39 cm, ob 8.50 najvišje 22 cm, ob 14.20 najnižje 1 cm, ob 19.24 najvišje 25 cm. Jutri: ob 2.21 najnižje -50 cm, ob 9.01 najvišje 31 cm, ob 14.41 najnižje -9 cm, ob 20.06 najvišje 33 cm. temperature v gorah oc 500 m...........24 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............4 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. TOLMEČ O 11/26 cj ,, > VIDEM O «J* 12/28 O PORDENON 13/27 is TRBIŽ O 9/20 ¿5 CELOVEC O 9/22 O GRADEC 11/23 O 6/18 KRANJSKA G. ČEDAD O 13/27 GORICA O ° N- GORICA' TRŽIČ 12/22 o KRANJ o 11/20 S. GRADEC CELJE 13/22 O MARIBOR 013/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 O LJUBLJANA 13/24 POSTOJNA O 10/22 KOČEVJE N. MESTO 13/23 O ZAGREB 13/25 O REKA 14/25 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme, le zaradi tankih in visokih kopren. Ob obali bo dopoldne pihal burin, čez dan pa v glavnem zmorec. Za to obdobje bo spet kar pretoplo, predvsem v visokogorju. Jutri in petek bo sončno, le v jugovzhodni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. zda - Odprava prepovedi služenja istospolnih v vojski Tudi uradno konec politike »Ne sprašuj in ne govori« fttmks Istospolno usmerjena ameriška vojaka ansa kitajska - General in politični svetovalec Maov vnuk bo na univerzi poučeval dedkovo filozofijo PEKING - Mao Xinyu je vpliven kitajski general, politični svetovalec, bloger in sedaj tudi univerzitetni profesor. Na univerzi v Guangzhuju bo namreč poučeval filozofijo svojega dedka, pokojnega kitajskega voditelja in revolucionarja Mao Zedonga, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 41-letni Mao Xinyu je ob prevzemu profesorskega mesta študente pozval, naj svoje težave objavljajo na spletnem mestu people.com.cn, saj jim bo tako lahko pomagal. Uslužbencem univerze pa je dejal, naj ga redno obveščajo o akademskih uspehih svojih študentov. "V naslednjih štirih letih želim vedeti, kdo ima najboljše rezultate, kdo najslabše, kdo ne hodi na predavanja ter kdo potrebuje pomoč. Prosim, redno me obveščajte", je novopečeni profesor dejal uslužbencem univerze. Mao je avtor številnih knjig, med drugim knjige "Moj dedek Mao Zedong", na spletni strani glasila kitajske komunistične partije pa je bil izbran za enega izmed najpriljublje-nejših blogerjev. V nekem intervjuju avgusta lani je Mao izrazil željo, da bi bil bolj vključen v kitajsko politiko, obenem pa je tudi priznal, da je dejstvo, da je Maov vnuk, "zagotovo" pripomoglo pri njegovem napredovanju v kitajski vojski. "Mislim, da imajo številni prijatelji in sodelavci v vojski podoben občutek. Vsi prenašajo svojo ljubezen in spoštovanje do voditelja Maa name, torej je to definitivno eden od vzrokov," je pojasnil Mao Xinyu. (STA) WASHINGTON - V ZDA se je včeraj po skoraj dveh desetletjih tudi uradno končala politika, ki je homoseksualcem, ki so javno priznavali svojo istospol-no usmerjenost, prepovedovala služenje v ameriški vojski. Pravilo "Ne sprašuj in ne govori" je bilo v veljavi od leta 1993, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ameriški predsednik Barack Obama je omenjeno politiko z zakonom razveljavil julija letos, sicer pa je to obljubil že v času svoje predvolilne kampanje. Ukrep je začel veljati včeraj, minuto po polnoči po lokalnem času. V ameriški vojski so v minulih letih zaradi spolne usmerjenosti odpustili okoli 14.000 vojakov, več tisoč pa jih je lahko ostalo samo, če so molčali ali pa so zanikali svojo spolno usmerjenost. Ameriški obrambni minister Leon Panetta in poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, admiral Mike Mullen sta včeraj v Pentagonu na novinarski konferenci spregovorila o odpravi omenjene politike. Hkrati so svojo novinarsko konferenco pripravili tudi kongresniki, ki se strinjajo z odpravo te politike. Ameriške organizacije za zaščito pravic istospol-no usmerjenih pa so pripravile prireditve po vsej državi. Obstajajo pa tudi takšni, ki se z odpravo prepovedi služenja istospolnih v vojski ne strinjajo in ki svoje stališče prav tako glasno izražajo. tajvan - Šest Japoncev preplavalo 120-kilometrsko razdaljo z zahvanim pismom Japonci so se Tajvanu za pomoč po potresu zahvalili s plavanjem TAIPEI - Šest Japoncev je v znak zahvale za tajvansko pomoč ob uničujočem cunamiju preplavalo 120-kilometrsko razdaljo med Japonsko in Tajvanom. Skupina je v soboto kljub grožnjam z napadi morskih psov in močnim tihooceanskim tokovom odrinila na pot z japonskega otočka Yonakuni, ki leži 110 kilometrov vzhodno od Tajvana. Skupina je v spremstvu plovil tajvanske obalne straže v ponedeljek prispela v tajvansko pristanišče Suao, kjer jih je pričakala množica, opremljena s tajvanskimi in japonskimi zastavami. "Uspelo nam je! Hvala Tajvan!" je ob prihodu vzkliknil vodja skupine Suzuki Kazuja. Plavalci, stari med 20 in 30 let, so s seboj prinesli zahvalno pismo treh japonskih prefektur, ki jih je prizadel marčevski cunami. Tajvan je do sedaj Japonski namenil že več kot 2,6 milijarde dolarjev kot pomoč po uničujočem potresu in cunamiju, kar ga uvršča med največje donatorje. Tajvan tako ohranja močne vezi z Japonsko, kljub temu da je bil otok japonska kolonija med letoma 1895 in 1945 ter da Japonska uradno priznava vlado v Pekingu in ne v Taipeiju. (STA) di bienij arhitekturne fakultete se seli v Gorico /4hs Škedenjska železarna: tržaški sindikati Cgil, Cisl in Uil postavili ultimat deželni vladi /7 Novogoriški univerzitetni kampus na travnik nasproti Perle? Primorski Predčasne volitve še niso jamstvo za stabilnost Rado Gruden Po manj kot treh letih je za vlado Boruta Pahorja včeraj v Državnem zboru zapel navček in označil konec vladne agonije, ki je dejansko trajala že dobro leto in pol. Že od vsega začetka pa so vladne vrste pretresali nesoglasja in bolj ali manj glasne grožnje z odhodi iz koalicije. Te so se končno tudi uresničile najprej z izstopom stranke upokojencev Karla Erjavca in nato še Golobičevega Zaresa. Kljub vsem težavam in svetovni gospodarski krizi, ki je položaj še poslabšala, je vlada premierja Pahorja dosegla nekaj dobrih rezultatov, nekatere ji je preprečila neustrezna referendumska zakonodaja, marsičesa pa tudi zaradi stalne konf-liktnosti in tudi premierjeve neodločnosti v tem času ni dosegla. Ko so na koncu v koaliciji ostali samo še Pahorjevi socialni demokrati in liberalni demokrati Katarine Kresal, je postalo jasno, da tako okleščeno koalicijo, če hoče priti do naravnega konca mandata, lahko reši samo še čudež. Kot se je videlo, čudeža ni bilo in državni zbor je ob prvi pravi priložnosti Pahorjevo koalicijo poslal domov in na stežaj odprl vrata do predčasnih volitev, ki jih vsaj z besedami zahteva večina poslanskih skupin. V skladu s slovensko ustavo zdaj obstajata le dve možnosti, da ne pride do predčasnih volitev. Prva je, da Borut Pahor v mesecu dni zahteva ponovno glasovanje o zaupnici, druga pa, da ena od poslanskih skupin ali deset poslancev v tednu dni predlaga novega mandatarja. Glede prve lahko rečemo, da gre bolj za teorijo kot za realno možnost, kar pa zadeva iskanje novega mandatarja pa bo treba počakati še nekaj dni, ko bi moralo biti že jasno, če se bo kdo pripravljen spustiti v avanturo in v sedanjih kriznih razmerah prevzeti krmilo države do rednih volitev jeseni 2012. Tudi če bi se našel kandidat, ni gotovo, da se bo v državnem zboru oblikovala dovolj močna koalicija za izvolitev nove vlade. Predčasne volitve tako ostajajo edina realna možnost. Predsednik Danilo Türk jih mora razpisati v tridesetih dneh po izglasovani nezaupnici. Veliko vprašanje pa je, če bodo predčasne volitve, ki naj bi bile že v prvi polovici decembra, prinesle tisto stabilnost, v imenu katere je včeraj tudi padla Pahorjeva vlada. Kot trenutno kaže, bi največ glasov dobila »stranka« tistih, ki ne nameravajo voliti nobene od sedanjih. Zato se povsem lahko zgodi, da se politična kriza še podaljša z vsemi negativnimi posledicami, ki bi še poslabšale že tako kritičen položaj Slovenije. dnevnik SREDA, 21. SEPTEMBRA 2011 Št. 223 (20.238) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LJUBLJANA - Po glasovanju v državnem zboru najbolj verjetne predčasne volitve Vlada Boruta Pahorja ni dobila zaupnice DEVIN - Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov V bran krajevnih uprav Varčevalni ukrepi vlade in dežele ogrožajo tudi upravno samostojnost Slovencev DEVIN - Sinoči se je zbor slovenskih izvoljenih v krajevnih upravah sestal, da bi izvoljeni predstavniki ocenili posledice vladnih varčevalnih ukrepov na krajevne uprave in še posebno na stvarnost Slovencev v Italiji. Uvodna razmišljanja so podali de- želna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc. Na problematiko, so spomnili, bo vplival tudi novi deželni zakon, s katerim namerava Dežela FJk nadomestiti gorske skupnosti z zvezami goratih občin. Govor je bil tudi o napovedani ukinitvi pokrajin in združevanju manjših občin, kar utegne ogroziti avtonomijo uprav, ki imajo pomembno vlogo pri uveljevljanju slovenske prisotnosti v narodnostno mešanem prostoru. LJUBLJANA - Vlada premiera Boruta Pahorja v državnem zboru ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov. Za zaupnico je namreč glasovalo 36, proti pa 51 poslancev. S tem je bil Pahor razrešen s funkcije, državni zbor pa mora sedaj v 30 dneh izvolitvi novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila po predčasnih volitvah. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič. Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Na 2. strani Proti krizi tudi z znižanjem davka IRAP Na 4. strani Cosolini na Reki podpisal sporazum o sodelovanju Na 8. strani V Trst se vrača festival Revija v reviji Na 9. strani Goriški črpalkarji še naprej životarijo Na 14. strani V Gorici poldrugi milijon za luknje Na 14. strani ZGONIK - Včeraj Bogdanu Gromu prvi občinski pečat GOSPODARSTVO - Napolitano: Secesija Severne lige zunaj zgodovine S&P Italiji znižal bonitetno oceno Opozicija zahteva Berlusconijev odstop ZGONIK - Prvi pečat v zgodovini občine so podelili vsestranskemu umetniku Bogdanu Gromu. Na 6. strani RIM - Bonitetna hiša Standard & Poor's je v noči na ponedeljek Italiji za eno stopnjo, z A+ na A znižala bonitetno oceno. Kot glavna razloga za znižanje bonitetne ocene države v bonitetni hiši navajajo šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane in višjo raven javnega dolga od sprva pričakovane. Poleg tega je bonitetna hiša kot negativne ocenila tudi prihodnje obete glede gibanja bonitetne ocene. Ključni razlog za slabe napovedi so nestabilne politične razmere v državi in velik pritisk javnega dolga na državne finance, ocenjuje bonitetna hiša. Opozicijske stranke so premiera Silvia Berlusconija (na sliki) pozvale, naj prevzame odgovornost za znižanje bo- nitetne ocene države in odstopi. Italijo lahko po mnenju največjih opozicijskih strank zdaj reši le vlada narodne enotnosti. Tudi Confindustria je bila izredno kritična do vlade. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je dejal, da je treba nujno sprejeti ukrepe za oživitev gospodarske rasti, in to na premišljen način in s široko parlamentarno podporo. Predsednik je dejal, da je v tem trenutku posebno pomembna enotnost države, o tistih, ki se zavzemajo za odcepitev severa Italije (mislil je seveda na Severno ligo), pa je dejal, da so »izven zgodovine in izven realnosti«. Na 5. strani 2 Sreda, 21. septembra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Po včerajšnjem glasovanju v DZ najbolj verjetne predčasne volitve v začetku decembra Nezaupnica državnega zbora za vlado Boruta Pahorja LJUBLJANA - Manjšinska vlada premiera Boruta Pahorja v državnem zboru včeraj ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje petih novih ministrov. Od 88 poslancev, ki so bili navzoči ob glasovanju, jih je za zaupnico glasovalo 36, proti 51, eden pa se je vzdržal. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Znidaršič. Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Poslanec Zares Alojz Potočnik se je glasovanja vzdržal, nepovezana poslanca Andrej Magajna in Vili Rezman pa se glasovanja nista udeležila. V skladu z napovedmi med razpravo je bil takšen izid glasovanja pričakovan, vse do zadnjega pa so bili bolj ali manj neznanka le glasovi SNS. Razrešeni premier je po glasovanju dejal, da je vse svoje odločitve kot predsednik vlade sprejemal po svoji vesti in prepričanju, da domovini služi po najboljših močeh. Po neizglasovani zaupnici, kot je dejal, ne čuti nobene grenkobe, zahvalil pa se je svojim ministrskim kolegom, tako tistim, ki so z njim vztrajali do konca, kot tistim, ki so vlado zapustili predčasno. V nastopu pred glasovanjem o zaupnici pa je izrazil prepričanje, da bi padec vlade pripeljal do politične krize, ki bi za nekaj mesecev ohromila državo. Nasprotovanje zaupnici pa bi po njegovih besedah pomenilo začetek politične krize, ki bo izbruhnila z vsemi nepredvidljivostmi in bo paralizirala celotni upravni aparat države ter jo ohromila v domačih in mednarodnih naporih, da se prebije iz obroča krize. V skoraj osemurni razpravi so zlasti poslanci SD in LDS opozarjali, da bi lahko predčasno izglasovana zaupnica državo pahnila v še večjo krizo in da mora vlada svoje delo končati. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je tako napovedal podporo vladi, ker da je "treba zgodbe dokončati". Ob tem je poudaril, da sedanja vlada ni izgubljala podpore, ker se ne bi lotevala problemov, ampak ker se problemov ni lotevala dovolj odločno. Podporo listi ministrskih kandidatov in s tem zaupnici vladi je v imenu poslanske skupine SD napovedal tudi Dušan Kumer. Po njegovih besedah pogoji za delovanje manjšinske vlade v zadnjih mesecih dopuščajo preveč možnosti in priložnosti za različne, tudi zlonamerne špekulacije ter predvolilno demagogijo. Zato je Pahorjevo potezo ocenil kot edino možno, korektno in odgovorno. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ocenil, da so v času, "ko nič ne deluje in ko sta se razmahnila klienteli-zem in korupcija", predčasne volitve edina sprejemljiva pot. "Čas je spremembe, Slovenija si zasluži več," je poudaril. Vodja poslanske skupine poslancev Zares Franco Juri pa je zatrdil, da je enotno stališče poslanske skupine, da zaupnice ne bodo podprli, večina pa jih bo glasovala proti. "Če se bo danes začela pot do predčasnih volitev, bomo to sprejeli z mirno vestjo," je dejal. Po mnenju predsednika SLS Rado-vana Zerjava so imeli poslanci tokrat končno priložnost, da vladi povedo tisto, kar so ji državljani povedali ob zavrnitvi junijskih referendumov. Pojasnil je, da ima vlada v državnem zboru komaj še tret-jinsko podporo, smo pa v času, ko razmere tako v državi kot v svetu potrebujejo vlado, ki se bo odzivala na razmere. Anton Urh (DeSUS) je ocenil, da smo se znašli v prelomnem trenutku obstoja te vlade. Potrebne so hitre odločitve, pri tem pa po njegovih besedah s sedanjo vlado niso zadovoljni, saj ne zbuja nobenega upanja. Tudi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je bil do dela vlade kritičen. Za sedanje stanje je po njegovih besedah enaka krivda tako na strani Zares in DeSUS kakor tudi LDS in SD. Nekateri so se po njegovih besedah skušali izvleči, "kot da nič nimajo s tem". Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Znidaršič je napovedal, da bodo nepovezani poslanci glasovali različno, vsak po svoji vesti. Sam se sicer boji, da bo na oblast prišla "rušilna koalicija, ki je povzročala škodo in sprožala afere". Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Goncz je v svojem imenu in imenu poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija pojasnil, da je bilo sodelovanje z vlado sicer korektno, a da sedanjega stanja ne bi bilo smotrno podaljševati. Pahorjeva vlada je sicer že tretja v zgodovini samostojne Slovenije, ki je dobila nezaupnico državnega zbora in je zato predčasno zaključila mandat. Pred Pa-horjevo sta namreč na tak način padli vladi Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Predčasnih volitev pa doslej v Sloveniji še ni bilo. Vlada Boruta Pahorja, ki so ji poslanci včeraj izrekli nezaupnico, je mandat nastopila po volitvah septembra 2008. V treh letih se je zamenjalo 12 ministrov, njen mandat pa je zaznamovala Osamljeni Borut Pahor v državnem zboru, ki ni uspel prepričati poslank in poslancev, da je za Slovenijo boljša manjšinska vlada kot pa negotovost predčasnih volitev državni zbor predvsem huda gospodarska kriza in s tem povezano vedno večje zadolževanje ter rast brezposelnosti. Mandat zaznamovale tudi afere, med katerimi so najbolj odmevale afere Ultra, bulmastifi in NPU, nenehno pa so bila v koaliciji prisotna tudi trenja med njenimi partnerji. Vlado sta tako že preden je danes predčasno končala svoj mandat, zapustila DeSUS in Zares, podpora vladi v javnosti pa je v zadnjih mesecih padla na rekordno nizko raven. DZ mora zdaj v 30 dneh izvoliti novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila na predčasnih volitvah. Stranke po napovedih novega mandatarja ne bodo predlagale, ampak se večinoma zavzemajo za predčasne volitve. Novega mandatarja lahko najpozneje v sedmih dneh predlagajo predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Predsednik vlade, ki zaupnice ni dobil, pa lahko zahteva tudi ponovno glasovanje o zaupnici, kar pa je Pahor že zavrnil. Neizglasovanje zaupnice vladi Boruta Pahorja močno poglablja politično krizo pri nas, je v odzivu poudaril predsednik republike Danilo Türk, ki se mudi na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku. Kot je zapisal, obžaluje, da so se problemi v Sloveniji razvili do teh razsežnosti, vse politične dejavnike pa je pozval k preudarnemu ravnanju in napovedal, da bo predčasno sklenil program svojih dejavnosti na zasedanju GS ZN in se vrnil v Slovenijo. Čeprav se je v razpravi o nezaupnici pojavljalo kar nekaj namigov, da naj bi v levosredinskih strankah predlagali novega mandatarja, so v omenjenih strankah slednje zanikali. V SD so ob tem večinoma tudi napovedovali, da omenjenega mandatarja niti ne bi podprli in da so zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve. Za predčasne volitve se zavzemajo tudi v drugih strankah, pri čemer praktično vse zanikajo, da bi predlagale novega mandatarja, a hkrati nekatere dopuščajo možnost, da bi, če bi se tak predlog pojavil, razmislile o morebitni podpori. Po mnenju predsednika desnosre-dinske SDS Janeza Janše je nezaupnica pomemben korak k iskanju rešitev za prihodnji razvoj države, ki pa mora biti drugačen, kot je bil v zadnjih treh letih. Pahorju Janša sicer priznava, da je skušal nekatere stvari premakniti v pravo smer, vendar pa zato po njegovih besedah velikokrat ni imel podpore niti znotraj lastne stranke niti znotraj koalicije. Na padec Pahorjeve vlade so se odzvali tudi v Evropi. Evropska komisija "popolnoma zaupa v demokratične institucije v Sloveniji", je v prvem odzivu za STA izjavila tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. (STA) portret boruta pahorja Premier, ki ni dočakal konca mandata LJUBLJANA - Borut Pahor je tretji predsednik vlade v zgodovini samostojne Slovenije, ki je po izglasovani nezaupnici v DZ predčasno zaključil mandat. Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smer mednarodne dejavnosti. Za svoje diplomsko delo na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je leta 1987 prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado. Borut Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko, v prostem času pa se ukvarja s športom. Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, leta 1992 in 1996 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. Za poslanca državnega zbora je bil izvoljen tudi leta 1996. Marca 1997 je bil na 3. kongresu tedanje ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je stranka pod Pa-horjevim vodstvom prejela 12,08 odstotka glasov ter skupaj z LDS, SLS ter DeSUS vstopila v vlado. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je pokrivala tri resorje. Predsednik stranke Pahor pa je postal predsednik državnega zbora. Še pred koncem mandata državnega zbora, ju- nija 2004, pa je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Tam je bil član skupine socialdemokratov, član odbora za proračunski nadzor, član odbora za ustavne zadeve ter podpredsednik delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je ZLSD prejela 10,17 odstotka glasov in se kot tretja najmočnejša stranka v parlamentu znova preselila v opozicijo. Na petem kongresu stranke aprila 2005 v Ljubljani se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD). Pred predsedniškimi volitvami leta 2007 Pahor ni skrival, da se poigrava z mislijo o kandidaturi, a je odločitev o tem, ali naj kandidira za predsednika republike ali se s stranko na naslednjih parlamentarnih volitvah bori za mandatarstvo, prepustil stranki. Ta se je odločila za slednje in parlamentarne volitve leta 2008 so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago, saj je za stranko glasovalo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Državni zbor je Pahorja izvolil za mandatarja, ki je sestavil deveto slovensko vlado skupaj z LDS, Zares in DeSUS. Slednji dve koalicijski partnerici sta vlado zapustili, tudi preostali del vlade pa je mandat predčasno končal včeraj z neizglasovano zaupnico. zagreb - Slovenska ambasada V nesrečah na Hrvaškem letos do srede septembra umrlo 29 Slovencev ZAGREB - Na Hrvaškem se je letos do 17. septembra smrtno ponesrečilo 29 slovenskih državljanov, 18 jih je bilo huje poškodovanih, 33 pa priprtih, so povedali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu. Ob tem so poudarili, da ti podatki niso skrb zbujajoči, saj Hrvaško obišče veliko Slovencev. Največ, štiri petine vseh smrtnih žrtev, so zabeležili med majem in avgustom, še posebej v času glavne turistične sezone, ko Hrvaško obišče največ slovenskih državljanov. Najpogostejši vzrok smrti Slovencev na Hrvaškem so prometne nesreče, v katerih so letos skoraj praviloma umirali motoristi. Za prometnimi nesrečami so med vzroki smrti Slovencev na Hrvaškem najpogostejše utopitve med plavanjem ali potapljanjem. Na veleposlaništvu so spomnili, da so v letu 2007 obravnavali 26 smrti slovenskih državljanov, v naslednjih dveh letih po 36, lani pa 32. Ko gre za hude telesne poškodbe, so zdravniki imeli največ dela s poškodovanimi v prometnih nesrečah, tako z motoristi kot z vozniki osebnih avtomobilov, kaže statistika veleposlaništva. K črni statistiki dodajajo, da je bilo nekaj poškodb povezanih s kršitvami javnega reda in miru. Kršitev prometnih predpisov je tudi najpogostejši razlog za pripor slovenskih državljanov na Hrvaškem. Sledijo kršitve javnega reda in miru, najbolj pogosto v krajih ob državni meji. Bilo je tudi nekaj priporov na podlagi mednarodnih tiralic. Pri tem je po navedbah veleposlaništva treba upoštevati, da podatki o številu priprtih državljanov ter poškodovanih, zlasti laže, niso popolni, saj slovenski državljani v nekaterih primerih ne želijo obvestiti veleposlaništva. Javni razpis za radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi LJUBLJANA - Uredništvo za glasbo 1. programa Radia Slovenija je objavilo javni razpis za iskanje, zbiranje, predstavljanje in snemanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila med Slovenci v zamejstvu in po svetu za javno radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi »za gorami...« Prireditev bo 17. decembra letos. Predstavljena pesem mora biti ljudskega izvora, izvedena v narečju svojega okolja in mora vsebovati način petja, ki je značilen za okolje, od koder pesem prihaja. Lahko gre tudi za avtorsko priredbo ljudske vsebine, ki prihaja iz okolja izvajalcev, v katerikoli glasbeni zvrsti, pomembna je glasbeno-estetska neoporečnost. Izvajalci morajo biti Slovenci, živeči v zamejstvu ali drugje po svetu. Predstavitev lahko traja največ šest minut. Izmed prijav in prijavljenih posnetkov bo strokovna komisija izbrala največ petnajst izvedb. Podrobnosti o razpisu, ki traja do vključno 5. oktobra 2011, so objavljene na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi. Seznam izbranih izvedb ljudskega glasbenega izročila, sodelujočih pevcev, godcev in drugih izvajalcev ter avtorjev bo javno objavljen 11. oktobra 2011 v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na 1. programu Radia Slovenija. Izbrane izvedbe bodo nato posneli za zgoščenko, ki bo izšla na dan prireditve, 17. decembra 2011. Takrat bodo izvajalci izbrane izvedbe predstavili v živo, prireditev pa bodo neposredno prenašali tudi na 1. programu Radia Slovenija. Jutri v Sežani Manca Košir SEZANA - V okviru rednih srečanj bralnega študijskega krožka Sončna ura prireja Kosovelova knjižnica Sežana jutri ob 18. uri v knjižnici v Sežani sre-čan je z Manco Košir z naslovom med otoki svetlobe. Z gostjo, ki ni le glasnica branja, ampak vsestranska osebnost, se bodo pogovarjale mentorica Maja Razboršek in članice bralnega študijskega krožka Sončna ura. Popolna zapora Ukmarjevega trga v Kopru KOPER - Zaradi prireditev Sladka Istra 2011, 4. Dnevi zaščite in reševanja ter Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, bo Ukmarjev trg v Kopru od danes zjutraj pa vse do ponedeljka, 10. oktobra, do 24. ure, povsem zaprt za promet. Parkiranje v tem času na Ukmarjevem trgu ne bo mogoče. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. septembra 2011 3 padriče - V Znanstvenem parku predstavili rezultate raziskave V znanstvenih ustanovah v FJK lani delovalo 3453 študentov in 10.111 raziskovalcev PADRIČE - V letu 2010 je v znanstvenih ustanovah v Furlaniji-Julijski krajini študiralo oz. delalo 3453 študentov in 10.111 raziskovalcev, stalno delujočih pa je bilo kar 4123 tujih raziskovalcev, kar znaša polovico stalno zaposlenih (8301). To so le nekateri od podatkov, zbranih v šesti raziskavi z naslovom Mobilnost znanja, ki jo je izvedla koordinacija deželnih raziskovalnih ustanov (Cer) in katere rezultate so včeraj predstavili v prostorih Znanstvenega parka na Padričah ob prisotnosti njegovega direktorja Enza Moia in deželnega odbornika za šolstvo, univerzo in raziskovanje Roberta Molinara. Največ študentov in raziskovalcev je sodeč po podatkih raziskave bilo iz držav Evropske unije (900), takoj za njimi so Afričani (850), medtem ko narašča število udeležencev iz azijskih ter srednje in južnoameriških držav. Raziskovalci so bili lani najbolj dejavni na področju znanosti, matematike in računalništva, kateremu sledita področji zdravstva in socialnega skrbstva ter humanističnih ved in umetnosti. Študentje pa so se najbolj zanimali za družbene vede, podjetništvo in pravo, dalje za humanistične vede in umetnost, inženirstvo, gradbeništvo ter zdravstvo in socialno skrbstvo. V akademskem letu 2009/2010 je bilo tujih študentov sedem odstotkov, kar presega državno povprečje, ki znaša 3,3 odstotka, pri študentih so tudi prevladovale ženske, katerih delež je znašal dobrih 55 odstotkov (med raziskovalci pa le dobrih 30 Direktor Znanstvenega parka Moi (levo) in deželni odbornik Molinaro odstotkov). Deželno okence za sprejemanje tujih študentov in raziskovalcev Welcome Office Fvg je opravilo 2833 svetovalnih storitev, na spletni strani pa so zabeležili 16360 vstopov iz 132 držav. Položaj raziskovanja v FJK je za pozitivnega označil odbornik Molinaro, ki je poudaril, da je tu pozornost institucij večja, kar omogoča bodisi dosego pomembnih rezultatov bodisi močno privlači raziskovalce in študente. Kar se tiče vloge De- žele, je ta po Molinarovih besedah za raziskovanje prispevala 2,7 milijona evrov letno, medtem ko je iz evropskih skladov prišlo trinajst milijonov, od januarja do septembra pa je s finančnim zakonom in rebalansom proračuna dala na razpolago približno deset milijonov evrov. V bližnji prihodnosti je v načrtu »bela knjiga« o raziskovanju v Deželi FJK in vedno tesnejšem odnosu med univerzo in raziskovanjem, je še opozoril odbornik. celovec - Na čelu deželne ORF ženska Nova direktorica Karin Bernhard Glavar Dörfler se je »pohvalil«, da jo je on izbral CELOVEC/DUNAJ - Koroški deželni studio Avstrijske radiote-levizije (ORF) bo od leta 2012 dalje vodila ženska. Za naslednico sedanjega direktorja Willyja Haslitzerja, kateremu mandat niso podaljšali, je Ustanovni svet avstrijske radiotelevizije na predlog generalnega direktorja ORF-a Alexandra Wrabetza imenoval Karin Bernhard. Novo direktorico na Koroškem in tudi osrednjo ORF pa je v neprijeten položaj spravil koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je dva dni pred uradnim imenovanjem Bernhardove v pristojnih organih ORF preko deželne tiskovne agencije javnosti sporočil, da se je z generalnim direktorjem ORF "dogovoril" o novi direktorici. To je izjavil kljub temu, da deželni glavar nima nobene pravice do imenovanja deželnega direktorja oz. direktorice. Zato je bila zadrega v televizijskih krogih še večja. Ustanovni svet ORF pa je tudi potrdil 13 direktorjev strokovnih oddelkov in deželnih studijev. Med slednjimi so tudi novi direktorji na Predarlskem, Tirolskem, v Salzburgu in na Gornjem Avstrijskem. Tudi novi tehnični direktor ORF prihaja iz koroškega deželnega studia - funkcijo prevzema Michael Götzhaber. Vsi imenovani bodo svoje funkcije prevzeli s 1. januarjem 2012, njihov mandat pa traja štiri leta. (I.L.) 85.000 obiskovalcev na jesenskem sejmu v Celovcu CELOVEC - Pri sejemski družbi Koroški sejmi v Celovcu so zadovoljni z obiskom letošnjega 78. jesenskega sejma. Našteli so namreč približno 85.000 obiskovalcev. Odgovorni pri sejemski družbi so sicer pričakovali okoli 90.000 ljudi, vendar so prireditelji zaradi vročine minulega tedna več kot zadovoljni. Prihodnje leto bo jesenski sejem (od 15. do 23. septembra 2012) nudil med vsebinskimi poudarki obnovljive vire energije ter predstavitev sosednjih pokrajin regije Alpe-Jadran. Naslednji večji dogodek na celovškem razstavišču bo trojček sejmov »Družina, zdravo življenje in sejem navad« od 11. do 20. novembra letos. (I.L.) v Trstu, je užitek večji ODPRTJE SEJMA OB 11.00 UH1 TRSI, Dd 23, dO 25, septembra 2011 Piazza Europa * . ^ VT I it .i ^í LÍ íaercato eurvpec jt( címmftth ambitkttít its t i^T^r* 1 B W lKliM m Nwtta -- 14-11 JpuFt*W Nt«**" «it> y tHiibi 1 111-= 1É1 1 n ■ id ■ ]inb[ Ii mili Inatn itn F'[rfnr pil Pl i H1 ^tMMw TI ™ nn* ir d»wkd »-31 s»«* 11 77 lin mM hol.r.ivkhl «-n HnGrmit»! IPBÉPIÉW s0b9tx 24.septengm ■na umik TrilTUiom Til iSfHiPHW ¿mili tRualta Dum DcidlklhKuriD » n ara Panara 17-H UtfefrlMI ^t^^fcn m Ii Mutnvnn IttfWWM It, I» '"«MM* kiMntei 1 tli im'iltSX^m ¿Ü^'-j____^ if fl !*— Dt INUÉinMÉ» D11> H km*1lH n-rt MM nn HaCrivii^l festivaldficu f artisti orft* ada + comfcommerciq raiistr y* f Zadnji konec tedna v septembru se v Trst vrata Trg Evropa 2011, evropski sejem potujočih trgovcev. Dogodek, ki poteka že enajstič, zbuja vse večje pričakovanje, saj bo sredisce Trsta zaživelo z vrvežem stojnic prodajalcev agrozivilskih in obrtnih izdelkov iz vse Evrope. Mednarodno nakupovanje pa ne bo edini protagonist sejma. Že drugo leto zapored je Trg Evropa tudi Sejem uličnih umetnikov: med obiskovalci se bodo tako nepričakovano pojavili žonglerji, akrobati in cirkuški umetniki, ki bodo vase nakupe odeli v zabavno in razvedrilno atmosfero, Ljubitelje fotografije med drugim čaka brezpFacen natečaj z nagradami za najlepše fotografske utrinke dogodka., hi se ga lahko udeleži kd orko li. Za na da I j nje info r m aci je in pod robni program: www.piazzaeunipa.eu in fa cebook.co m PiazzaEu r o pa * UMI ll M*£|h It UM i 1 tlUMW luhnlumm TI ■ t? UEUKUUJI 17- 13 Wltl H-fl TIH É Qvfrif i rt ltg*rrt K-lt LJltLuTtT* Cimkflin Epilli tBikra ■Hri HfhriM l*t9 ■atujad PnirlrilFTl nii WatriHip'l BUQjl^irD___^ M - M UAHdÉWWKUUI mtUMJIUIUWW jpndijim Accg*jApi i^ftft 4 Sreda, 21. septembra 2011 GOSPODARSTVO dežela fjk - Odbornica za finance Savinova sklicala socialne partnerje Zrahljati kriterije za dostop do znižane stopnje davka IRAP Predlog deželne uprave preskromen za Confindustrio FJK in sindikat Cgil TRST - Deželna odbornica za finance Sandra Savino je predstavnikom socialnih partnerjev predlagala, da bi podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini za dostop do pravice do znižane stopnje davka IRAP znižali s pet na tri odstotke tako vrednost proizvodnje kot stroške za osebje. Predlog je ugodno sprejela večina predstavnikov podjetniških in sindikalnih organizacij, zbranih na včerajšnjem omizju, izjema sta bila le predsednik deželne Confindustrie FJK Alessandro Calligarisin deželni sekretar sindikata Cgil Franco Belci. Calligaris je nasprotovanje utemeljil s trajanjem gospodarske krize, zaradi katere bi bilo treba omenjeno stopnjo znižati s pet na en odstotek in torej ne na tri. Belci pa je predlagal, naj stroški za osebje ostanejo na ravni pet odstotkov, da bi ščitili zaposlenost, medtem ko so se predstavniki zadrug zavzeli, da bi povprečno dobo ocenjevanja skrajšali od sedanjih treh na dve leti. Potem ko je pozorno poslušala vse predstavnike socialnih partnerjev, je odbornica Savinova zagotovila, da bo opravljena skrbna ocena predlaganih opcij, nato pa bo pred sprejetjem deželnega finančnega zakona sklicano novo srečanje, na katerem bodo sprejeti sklepi. Odbornica je spomnila na ukrepe, ki jih je deželna uprava sprejela doslej za pomoč podjetjem v krizi, in zagotovila, da je glavni cilj deželnega odbora po eni strani omogočiti podjetjem, da sprejemejo razvojne priložnosti, po drugi pa zagotoviti stabilnost zaposlenosti. »Logično je, da bi mi bilo osebno všeč zagotoviti podjetjem možnost rasti, delavcem pa gotovost ohranitve delovnega mesta. Zdaj se je treba odločiti, kako doseči oboje,« je dejala Savinova. Ob tem je spomnila, da je deželna uprava za stabilnost zaposlenosti že zagotovila deset milijonov evrov kompenzacijskega prispevka, za katerega je na razpis, ki se je končal 31. avgusta, prispelo pet tisoč prošenj. Glede na to, bo prvo preverjanje moralo razjasniti, ali sta oba ukrepa - znižanje stopnje davka IRAP in dostop do kompenzacijskega kredita - lahko v pomoč eden drugemu, je še povedala Savinova. Na koncu je od-bornica za finance še enkrat potrdila potrebo, da deželna vlada ne pozabi na skrb za finančno ravnovesje, ki je doslej - kot dokazuje zmanjšanje deželnega dolga od 1,65 milijarde na 1,05 milijarde evrov - dala pozitivne rezultate za celoten deželni sistem. Deželna odbornica za finance Sandra Savino na sestanku s predstavniki socialnih partnerjev dežela fjk turizem - Obisk Z golfom tudi ponudba kulture in kulinarike TRST - Deželna agencija za turizem Tursmo FVg in tržaška Trgovinska zbornica s svojim podjetjem Aries sta pripravila bogat »zelen«, umetnostni in enogastro-nomski program za veliko skupino turističnih operaterjev iz severne Evrope, speciliziranih za golf, ki bodo danes prišli v Furlanijo-Julijsko krajino. Pobuda na nišnem, a strateškem področju, kot je golf, sodi v okvir deželnega zborničnega projekta Intour, posvečenega internacionalizaciji turističnih podjetij v FJK, in projekta agencije Turismo FVG z naslovom Golf&Mo-re. Prihod skupine touroperaterjev iz Nemčije, Irske, Nizozemske, Švedske in Danske je bil vključen v deželno turistično borzo Buy FVG 2011, njihov obisk, med katerim si bodo poleg naravnih in kulturnih znamenitosti ogledali vsa igrišča za golf v deželi, pa se bo končal v nedeljo, 25. septembra. trst - Na prefekturi Danes posvet o davčnem federalizmu TRST - V prostorih tržaške prefekture bo danes ob 15. uri posvet o davčnem federalizmu, ki ga prireja Inštitut za študije upravljanja teritorija in razvoj lokalnih javnih storitev. Po pozdravih predstavnikov institucij (vladni komisar Giacchetti, deželna odbornica Sandra Savino in tržaški občinski odbornik Consoli) in uvodu dekana tržaške fakultete za politične vede Roberta Scar-ciglie bo predsednik inštituta Mitja Ozbič vodil zasedanje z referati Vincenza Di Maggia (Občina Trst) o novem sistemu davčnih prihodkov, Paola Viole (Dežela FJK) o neposrednem transferju davčnih prihodkov Dežele FJK, Giuseppine Mazzocco (Agencija za prihodke) o sodelovanju občin pri preprečevanju utajevanja, Boštjana Bre-zovnika in Žana Oplotnika (Univerza v Mariboru) o virih financiranja občin v Sloveniji, Gianmaria Demura (univerza v Ca-gliariju) o davčnem federalizmu z vidika avtonomnih dežel in Enrica Marella (univerza v Turinu) o vlogi občin pri preverjanju in izterjevanju davkov. Pokrovitelji srečanja so prefektura, Dežela FJK in Občina Trst, finančno pa ga je podprla ZKB. podjetništvo Inkubator v Sežani praznuje 20 let SEŽANA - V petek, 23. septembra bo sežanski Inkubator proslavil 20-letnico obstoja. Poleg predstavnikov sedanjih in nekdanjih in-kubiranih podjetij, občin, razvojnih institucij in lokalnih bank bodo prisotni tudi predstavniki ministrstva za gospodarstvo, agencije JAPTI, združenja evropskih inkubatorjev EBN in Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije. Prikazani bodo rezultati poslovanja najstarejšega inkubatorja v Sloveniji, edinega, ki je od nekdanjih 16, ustanovljenih na začetku devetdesetih let, preživel tudi obdobja, ko država ni podpirala tovrstnih inovativnih institucij. Prikazane bodo najboljše podjetniške prakse, od katerih nekatere presegajo ne samo lokalna povprečja, ampak predstavljajo primer inovativne odličnosti tudi na svetovni sceni. Pred slovesnostjo se bodo direktorji slovenskih inkubatorjev in tehnoloških parkov srečali s predstavnico EBN. enogastonomija - Poletna šola učiteljev naravoslovja ANISN v Trstu Poleg naravnih pojavov in ljudi so konkretno spoznali tudi Okuse Krasa TRST - Skupina profesorjev naravoslovja iz vse Italije se je v Trstu udeleževala poletne šole v organizaciji deželne sekcije nacionalnega združenja učiteljev naravoslovja ANISN za včlanjene profesorje iz vse države. S sodelovanjem Oddelka za biološko oceanografijo tržaškega inštituta OGS so imeli razna strokovna predavanja in praktične delavnice, posvečene morju in življenju v njem. Drugi del tečaja pa so posvetili spoznavanju Krasa. Na ekskurzijah so spoznavali površinske in podzemne kraške pojave, od izvira Timave mimo Repentabra, Perčedo-la do Rakovega Škocjana. Sledili so predavanjem, denimo, o kraški flori in vegetaciji botanika prof. Livia Poldinija, o projektu Natura 2000 na Krasu in v FJK nekdanjega direktorja zavoda za deželne parke Franca Musija in še drugih uglednih strokovnjakov. Tečaj sta vodili predsednici deželne sekcije ANISN FVG, profesorici Elide Catalfamo in Eva Godini. Krajevni člani ANISN so bili spomladi gostje enogastronomskega večera v znamenju Okusov Krasa v Samatorci in Gostje na prijetnem večeru Okusov Krasa v gostilni Veto na Opčinah kroma Prečniku, posvečenega ekonomistu in teoretiku trajnostnega razvoja Sergeu La-touchu. Zato so povabili kolege iz Italije na ponovno srečanje z Okusi Krasa, tokrat v gostilno Veto na Opčinah. S tipičnim je- dilnikom in značilno domačnostjo sta jih sprejeli gospodinja Nada Debenjak in Katja Fabrizi. Slednja je tajnica gostinske sekcije SDGZ, ki prireja priljubljeno prireditev. Gostje so tako tudi izvedeli, da bo EVRO 1,3710 $ +0,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 20.9. 19.9. ameriški dolar japonski jen 1,3710 104,92 1,3641 104,62 ruski rubel 8,7529 43,1365 65,8830 8,7125 42,2474 danska krona 7,4471 0,87230 7,4473 švedska krona 9,1198 7,7615 9,1684 češka krona 24,653 1,2064 24,630 1,2061 estonska krona 15,6466 290,33 15,6466 290,41 poljski zlot 4,3660 1,3580 4,3645 avstralski dolar 1,3332 1,9558 1,3326 romunski lev 4,2850 3,4528 4,2875 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,4387 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 2,4537 hrvaška kuna 7,4784 7,5220 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23050 0,35133 0,52283 0,00000 0,00667 0,0533 1,346 1,535 1,736 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.338,42 € +568,36 jeseni stekla deseta, jubilejna izdaja Okusov Krasa, ki bodo letos posvečeni prašičjemu mesu, torej zelo tradicionalni in domači hrani na Krasu. Tečaja in večera se je udeležila tudi prof. Marinka Pertot, članica deželne sekcije ANISN od ustanovitve pred 30 leti. Povedala je, da je v krajevno združenje včlanjenih tudi nekaj Slovencev. Udeležba daje možnost za vzajemno strokovno rast, za udeležbo na poletnih šolah v naravoslovno zanimivih krajih po Polotoku in na strokovnih posvetih, za soočanje s kolegi, širjenje prijateljstev, izmenjavo izkustev in dobrih praks tudi prek strokovnega glasila združenja. Zadnja misel Pertotove, ki jo po dolgoletnem službovanju na naših šolah, na deželnem zavodu IRRSAE in SSIS, poznamo tudi kot predsednico tržaškega slovenskega planinskega društva, je bila, da pomeni vključevanje naših profesorjev v strokovno združenje resnično obogatitev. (Informacije: www.anisn.it, tel. E. Godini 348 7308348, M. Pertot 328 4717974.) Davorin Devetak TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,20 IMTCDCI IDr»DA 131 +3,16 KRKA I I IKA KOPER 51,01 -9,03 -1,90 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 9,40 151,00 159 00 -3,09 +0,67 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 +0,63 +0,80 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,91 AERODROM LJUBLJANA 12,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm «n nn -7,99 +4,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA 18,99 - ICTD A BCM7 T1Ä NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,69 -7,03 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 11,01 6,30 12,80 -8,25 +4,63 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 30,00 178 90 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 13,00 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. septembra 2011 +1,91 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,889 64,25 1035 +1,37 +1,26 +1044 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,23 +1,91 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,4 1,24 +0,68 -1,89 EDISON ENEL ENI 0,89 3,12 12 97 +3,40 +2,43 +1 33 FIAT FINMECCANICA 4,30 +7,16 +1 54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,26 11,2 +3,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1122 +1,73 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,73 +0,54 +3,24 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,48 5,69 1 68 +3,42 +2,34 +1 93 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,68 1094 +2,71 +1 58 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,27 +1,11 +1 06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 4,85 +2,14 TENARIS TERNA 0,78 10,92 +2,33 +0,92 +3 15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,62 0,04 +0,70 UNICREDIT 2,57 0,71 +2,80 +0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,40 $ 0,82 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 610,19 -0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.916,20 -0,68 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 924,59 1.876,19 CQA in -0,02 -0,29 LiuicA i j(utuyiau JOU,/ J SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.222,45 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.516,73 2.326,11 +1,02 +0,75 S&P 500, New York 1.216,11 +0,75 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.156,53 5.571,68 5.363,71 -1,66 +2,88 +1,98 CAC 40, Pariz 2.984,05 +1,50 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.015,70 907,2 2.140,41 +0,73 -0,02 +5,10 Nikkei, Tokio 8.721,24 -1,61 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.780,84 19.014,80 2.447,76 +0,86 +0,51 +0,41 Sensex, Mubaj 17.099,28 +2,11 / ITALIJA Četrtek, 22. septembra 2011 s javne finance - Zaradi šibke gospodarske rasti, visokega javnega dolga in nestabilnih političnih razmer Bonitetna hiša Standard & Poor's Italiji znižala oceno za eno stopnjo Za predsednika vlade Berlusconija odločitev temelji na medijskih poročilih in političnem premisleku s&p - Odzivi Opozicija: Berlusconi naj odstopi RIM - Opozicijske stranke so premiera Silvia Berlusconija pozvale, naj prevzame odgovornost za znižanje bonitetne ocene države in odstopi. Italijo lahko po mnenju največjih opozicijskih strank zdaj reši le vlada narodne enotnosti. Nepredstavljivo je, da se vlada dela, kot da ni nič, medtem ko pri-bitki na državne obveznice naraščajo, industrijska proizvodnja pada, podjetja propadajo, državi pa je padla bonitetna ocena, je komentiral podpredsednik Prihodnosti in svobode Italo Bocchino. Podobno menijo v največji opozicijski stranki Demokratski stranki, kjer so nezadovoljni predvsem z odzivom vlade na znižanje bonitetne ocene. Iz vladne palače so namreč sporočili, da je znižanje bonitetne ocene posledica medijskega poročanja in političnih ocen, ne pa realnega stanja v državi, ki je pravkar sprejela varčevalni paket za konsolidacijo javnih financ. V Demokratski stranki menijo, da so takšni odzivi povsem neodgovorni in nesprejemljivi. »Berlusconi se mora takoj umakniti,« je dejal sekretar Pier Luigi Bersani, ki sicer že dalj časa vztraja, da mora vlada odstopiti. »Če v vladni večini obstajajo odgovorni ljudje in ljudje dobre volje, je čas, da se oglasijo,« je pristavil. V bran bonitetni hiši so se postavili tudi v drugih opozicijskih strankah, saj da je za znižanje bonitetne ocene kriva neverodostojna vlada. Za to pa bodo, tako v opoziciji, plačali italijanski davkoplačevalci, saj se bodo državi posledično zvišali stroški zadolževanja. Pozivom k odstopu vlade se je pridružila tudi predsednica Confin-dustrie Emma Marcegaglia. Vlado poziva, naj končno začne sprejemati ukrepe v korist gospodarske rasti ali pa naj se poslovi. Evropska komisija pa je Italijo pozvala k nujnemu ukrepanju za izkoreninjenje globokih strukturnih šibkosti v njenem gospodarstvu. RIM - Bonitetna hiša Standard & Poor's je v noči na ponedeljek Italiji za eno stopnjo, z A+ na A znižala bonitetno oceno. Kot glavna razloga za znižanje bonitetne ocene države v bonitetni hiši navajajo šibkejšo gospodarsko rast od pričakovane in višjo raven javnega dolga od sprva pričakovane. Poleg tega je bonitetna hiša kot negativne ocenila tudi prihodnje obete glede gibanja bonitetne ocene. Ključni razlog za slabe napovedi so nestabilne politične razmere v državi in velik pritisk javnega dolga na državne finance, ocenjuje bonitetna hiša. Ob tem izpostavlja predvsem politične ovire pri učinkovitem sprejemanju ukrepov v boju z dolžniško krizo, ki so se po ocenah bonitetne hiše že pokazali ob dosedanjem sprejemanju ukrepov. Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je na odločitev S&P odzval s pojasnilom, da je vlada doslej še vedno dobila zaupnico v parlamentu in je s tem potrdila trdnost večine. Ocena S&P po njegovem mnenju ne temelji na realnosti, ampak na medijskih poročilih in političnem premisleku. Še posebej ne zato, ker je vlada pravkar sprejela ukrepe za fiskalno konsolidacijo v letu 2013 in načrtuje ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, ki bodo rezultate pokazali v kratkoročnem do srednjero- čnem obdobju, so v Berlusconijevem kabinetu še zapisali v sporočilu za javnost. Iz bonitetne hiše S&P so se takoj odzvali na pre-mierjeve trditve. Poudarili so, da njihova ocena ni politične narave, temveč da zadeva perspektive italijanskih javnih financ ter posledično obete vlagateljev. Gospodarsko ministrstvo pa je na znižanje bonitetne ocene S&P reagiralo bolj umirjeno. Minister Giulio Tremonti je dejal, da je bila odločitev S&P »pričakovana«. Resnici na ljubo so mnogi mislili, da se bo za takšen korak pred S&P odločila bonitetna hiša Moody's. Slednja je namreč pred nedavnim napovedala, da podrobneje preučuje italijanske razmere in da bo svoje stališče objavila oktobra. Posebno je opozorila na negativen učinek, ki jih bodo imeli vladni varčevalni ukrepi na finančno stabilnost krajevnih javnih uprav. Italija ima med članicami Evropske unije takoj za Grčijo najvišji javni dolg. Znaša 120 odstotkov bruto domačega proizvoda, glede na napovedano šibko rast pa je težko pričakovati njegovo zniževanje. Ob sprejetju zadnjega varčevalnega paketa, vrednega slabih 55 milijard evrov, so bili do ukrepov najbolj kritični v industriji, kjer ocenjujejo, da bodo učinki varčevanja znižali že sicer skromno gospodarsko rast. afera tarantini - Po oceni neapeljske sodnice za predhodno preiskavo O izsiljevanju bo odločal Rim Berlusconi se bo izognil pričanju pred neapeljskimi tožilci - Rim prisotjen, ker naj bi denar Tarantiniju izročil v palači Grazioli NEAPELJ - Sodnica za predhodne preiskave v Neaplju Amelia Primavera meni, da sama ni pristojna za odločanje v aferi Tarantini in da je za nadaljevanje preiskave pristojno sodišče v Rimu. Sodnica je včeraj odločala o prizivu branilcev Gian-paola Tarantinija, odv. Alessandra Diddi-ja in Ivana Filippellija, ki sta zahtevala izpustitev njunega varovanca na prostost. Primaverova je v odloku zapisala, da naj bi bilo za postopek o Tarantinijevem izsiljevanju predsednika vlade Silvia Ber-lusconija pristojno sodišče v Rimu, to pa zato, ker naj bi do izplačila denarja prišlo večinoma v palači Grazioli, rimski rezidenci predsednika vlade. Sodnica je bila mnenja, da so tako Berlusconijeve izjave v dveh spomenicah, ki so jih njegovi odvetniki posredovali neapeljskemu tožilstvu, kot tudi pričevanje njegove tajnice Marinelle Brambilla verodostojni, vsaj glede kraja izplačila. Brambillova je povedala, da je do dajatev denarja Ta-rantiniju prihajalo v Rimu z občasnimi izplačili v gotovini. Isto trdi tudi Berlusconi, ki pravi, da je Tarantiniju, njegovi ženi Nic- li in uredniku dnevnika l'Avanti Lavitoli izplačal skupno približno 800 tisoč evrov ne zaradi izsiljevanja, temveč le kot pomoč »družini v finančni stiski«. Povsem drugačnega mnenja so tožilci v Neaplju, ki so tudi na osnovi telefonskih prisluhov prepričani, da je Tarantini s posredovanjem Lavitole izsiljeval Berlusconija in dobil izdatne vsote denarja v zameno za molk o številnih prostitutkah, ki jih je priskrbel za njegove zabave v palači Grazio-li, v Arcoreju in drugih rezidencah. Neapeljski tožilci so zato hoteli za-slišati Berlusconija kot pričo, premierjevi odvetniki pa so to skušali na vsak način preprečiti, češ da bi ga morali zaslišati kot osumljenega v sorodnem postopku (afera Ruby v Milanu). S tem bi Berlusconi lahko imel ob sebi odvetnike, predvsem pa bi lahko odklonil odgovor na bolj kočljiva vprašanja, česar kot priča ne bi smel. Premier se kljub pozivu tožilcev do nedelje ni javil, po včerajšnji razsodbi pa si bo lahko za nekaj časa oddahnil. Preiskava bo sedaj od neapeljskih tožilcev romala v Rim, kar bo zakasnilo po- stopek. Berlusconijeva obramba pa menda upa še nekaj več, saj so sodni uradi v Rimu v preteklosti bili znani kot kraj »goste megle in peščenih sipin«, kjer so obtičale razne kočljive preiskave. Proti Tarantiniju vodijo preiskavo tudi sodniki v Bariju, kjer je novačil mnoga med dekleti, ki jih je nato ponujal predsedniku vlade in gostom njegovih zabav. Del preiskave o prostituciji naj bi bil zaključen, preiskovalci pa so sedaj osredotočili pozornost na Tarantinijeve posle. Dekleta so namreč bila le nekakšna »podkupnina«, s katero si je ambiciozni poslovnež hotel utreti pot v oblastniške kroge, da bi prišel do dobičkonosnih poslov. S tem je povezan tudi postopek sodišča v Lecceju, kjer je vodja državnega pravdništva iz Barija Antonio Laudati preiskovan zaradi treh domnevnih kaznivih dejanj. Nekdanji namestnik tožilstva v Bariju Giuseppe Scelsi je Laudatija prijavil zaradi pritiskov, s katerimi naj bi oviral in skušal zaustaviti preiskavo o Tarantiniju in njegovih spornih poslih z Berlusconijem. Giampaolo Tarantini ansa poslanska zbornica Vlada petkrat preglasovana RIM - Vlada je bila včeraj kar petkrat preglasovana v poslanski zbornici. To med obravnavo zakonskega osnutka o razvoju zelenih površin v mestih. Najprej so poslanci odobrili popravek, ki so ga predlagali radikalci, izvoljeni na listi Demokratske stranke, in o katerem je vlada izrekla negativno mnenje. Potem so bili odobreni še trije popravki opozicije. Poročevalec je tedaj prosil za 20-minutno prekinitev seje, toda takoj zatem je bila vlada ponovno preglasovana. Gre za posledico številnih odsotnih iz vrst vladne večine, a tudi vse večje zmede, ki vlada v desni sredini. Tako je npr. proti 2. členu glasovala edinole Severna liga, in to kljub temu, da je poročevalec pripadnik Bossijeve stranke. »Očitno v Severni ligi obstajajo problemi,« je komentiral predstavnik Demokratske stranke Roberto Giachetti. Načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini je ugotovil, da je vladna večina negotova vsakokrat, ko ne gre za glasovanje zaupnice. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je menil, da je vlada »izredno šibka«, prvi mož UDC Pier Ferdinan-do Casini pa je pristavil, da »samo kdor noče videti ne vidi situacije«. Poslanec Ljudstva svobode Giuseppe Pi-sanu pa je ocenil, da vlada ni v stanju soočati se s problemi, parlament pa ni v stanju spremeniti vlade. l'aquila - Začetek procesa Na zatožni klopi člani Komisije za velika tveganja, ker niso napovedali potresa LAQUILA - V LAquili je včeraj potekala prva sodna obravnava zoper sedem znanstvenikov in drugih strokovnjakov, članov Komisije za velika tveganja pri predsedstvu vlade, ker naj bi bili odgovorni za smrt prek 300 prebivalcev omenjenega mesta v potresu spomladi leta 2009. Obtožnica navaja, da so le nekaj dni pred uničujočim potresom s svojimi površnimi, nenatančnimi in nepopolnimi ocenami skušali pomiriti prebivalstvo mesta, ki so ga že pol leta stresali manjši sunki. Za sedem obtožencev je še posebej obremenjujoče poročilo, ki so ga sprejeli v Komisiji za velika tveganja. V njem so le teden dni pred potresom trdili, da je malo verjetno, da bi večmesečni šibkejši potresni aktivnosti sledil velik potres. So pa v poročilu hkrati dodali, da tega tudi ni mogoče izključiti. Ker naj prebivalcev ne bi ustrezno opozorili pred nevarnostjo potresa in ker se zato niso mogli pravočasno umakniti na varno, zdaj okoli 50 tožnikov, med njimi tudi občina LAqui-la, zahteva 50 milijonov evrov odškodnine. Odvetnik enega od obtožencev, profesorja fizike na Univerzi v Genovi Claudia Eva, je dejal, da se je sojenje začelo na zelo šibkih temeljih. »Znanosti ni mogoče soditi,« trdi odvetnik Alfredo Biondi. Ustanovitelj združenja 309 mučenikov Vincenzo Vittorini, ki je v potresu izgubil ženo in hčerko, na drugi strani upa, da bo to sojenje izboljšalo način sporočanja stopnje tveganj v podobnih primerih. Sodni proces je požel veliko zanimanja tudi v tujini, še posebej med znanstveniki. (STA) Mafijski skesanec o dogovoru s stranko Forza Italia PALERMO - »Bernardo Provenzano mi je po mafijskih pokolih v leti 1992 in 1993 povedal, da je prišlo do političnega dogovora z DelTUtrijem, na osnovi katerega je mafija na naslednjih volitvah sklenila podpreti stranko Forza Italia«. Tako trdi mafijski skesanec Stefano Lo Verso, ki je dolgo let bil tesen sodelavec mafijskega botra Provenzana. Njegovo pričevanje so včeraj priložili h gradivu postopka zoper karabinjerskega generala Maria Morija zaradi domnevnega favoriziranja mafijcev. Lo Verso je povedal, da naj bi v zameno za podporo no-vonastali Berlusconijevi stranki takrat Dell'Utri obljubil kritje Provenzanu, ki je bil že več let na begu zaradi umorov in drugih mafijskih zločinov. Mafija v Milanu: vsak peti trgovec žrtev izsiljevanja MILAN - »Nekaj vam lahko zagotovim: končal se je čas, ko so v Milanu predstavniki inštitucij - in imen ni potrebno navajati, saj so znana vsem - trdili, da tu ni mafije in organiziranega kriminala«. Tako je včeraj izjavil milanski župan Giuliano Pisapia, ki je podal tudi zaskrbljujočo, vendar s podatki podkrepljeno oceno. V Milanu in okolici naj bi vsak peti trgovec oz. upravitelj javnega lokala bil žrtev izsiljevanja. Na občini nameravajo zato ustanoviti komisijo proti mafiji, ki naj bi imela take pristojnosti, da bi bila resnično učinkovita, trdi župan Pisapia. Šolski razredi kakor kurniki: v enem kar 51 dijakov MODICA - Učinki šolske (kontra)reforme so ponekod že dramatični. Zaradi krčenja števila profesorjev so na znanstvenem liceju Galileo Galilei v Modici pri Ra-gusi na Siciliji v edini letošnji tretji razred strpali kar 51 dijakov. Pouk, če ga lahko tako imenujemo, imajo v šolski veži, ker stavba ne premore dovolj prostorne učilnice. Dijaki so se včeraj iz protesta oblekli v rdeče majice z napisom: Ne razredom-kurnikom. Ravnatelj Sergio Carrubba zagotavlja, da iščejo rešitev in naj bi že jutri razred razdvojili. Primer liceja na Siciliji pa ni osamljen: državni rekord so menda postavili v Piemontu s 54 dijaki v enem rezredu. 1 6 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zgonik - Prvi pečat v zgodovini občine vsestranskemu umetniku Bogdanu Gromu »Zame se začenja nova doba, saj me čaka še vsaj 25 let dela« »Da bi naše kraje, ljudi in kulturo nosil vedno v sebi«- Umetnik obudil svojo ustvarjalno pot Grom se je kljub manjši nesreči udeležil slovesnosti, ki so jo zanj priredili na zgoniški občini kroma »Nisem bil prepričan, da mi bo danes uspelo biti med vami, saj sije tovornjak... pravzaprav ni bil to tovornjak, privoščil mojo nogo,« je včeraj na zgoniškem županstvu hudomušno ugotavljal slovenski umetnik Bogdan Grom. Kljub manjši nesreči, pa se je likovnik udeležil slovesnosti, ki so mu jo v čast priredili občinski upravitelji z županom Mirkom Sardočem na čelu. Zgoniška občina se je namreč odločila, da bo svetovljanu in 93-letnemu vsestranskemu umetniku po rodu iz Devinščine podelila prvi občinski pečat. Groma in številne, ki so se slovesnosti udeležili, je sprejel župan Sardoč. »V čast nam je, da lahko danes podelimo prvi zgoniški občinski pečat maestru, ki ga je bogata življenjska epopeja popeljala po svetu, ljubezni do svojih kraških korenin pa nikoli ni zatajil,« je uvodoma dejal Sardoč, ki je ocenil, da Grom svojo ljubezen do Krasa posreduje tudi drugim na tej in oni strani oceana. »Da bi naše kraje, ljudi in kulturo nosil vedno v sebi in se vedno k nam vračal, ne glede, kam vas bo popeljala pot,« mu je zaželel župan. Ob tem pa je opozoril še na skrb, da bi na pokrajinski ravni le našli primerno mesto za stalno razstavo Gromovih, ki bi bila nedvomno velika obogatitev za naš prostor pa tudi cvet v gumbnici na državni in svetovni ravni. Grom je bil ob prejetju kamnite plakete ganjen, »kar ni nič neobičajnega za moja leta: moja pa je tokrat solza veselja in ne žalosti.« Zgoniško občinsko odlikovanje bo z veseljem pokazal tudi v Združenih državah Amerike, kjer prebiva od leta 1957, »tako da bodo spoznali, kako pri nas cenimo kulturo, medtem ko je v ZDA povsem zanemarjena.« Sicer se je pri tem spomnil predstavnic sindikata slovenskih žena, ki so se udeležile odprtja njegove razstave v New Yorku. V neki stari stavbi so uredile čitalnico, ki jo želijo poimenovati po njem, umetnik pa jim bo daroval svoja ameriška dela. S spominom je nato poletel do svoje babice, očetove mačehe iz Sežane, do umora kralja Aleksandra I. 9. oktobra 1934 v Marseillu in izgredov na Kongresnem trgu, do študija v Beogradu, Ljubljani in Trstu, kjer so ga kot univerzitetnika leta 1942 aretirali. Od tod ga je življenjska usoda popeljala še v Firence in Perugio, kjer je obiskoval likovno akademijo Pietra Van-nuccija. Po vojni se je vrnil v Trst, nato pa odšel na Ptuj - v gnezdo komunističnih študentov. Tu se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji (nasledil je Franceta Mi-heliča), vendar so ga zamere spet prisilile k umiku, tokrat proti Pragi in nato še Trstu, kjer se je zaposlil kot profesor. »Ko sem prišel v Ameriko, sem po enem letu ugotovil, da se nisem tja preselil, da bi delal od 9. do 17. ure, pač pa da bi bil svobodni umetnik.« In po prvem naročilu, so se umetniku postopoma odprla številna druga vrata. Ko je včeraj govoril o Ameriki, se je spomnil ljubezni do Indijancev. »Dokler se nisem zaljubil v svojo ženo, so bili oni moje največje zanimanje,« je zaupal in dodal, da se je ob prihodu v ZDA lotil iskanja njihovih sledi, se vanje poglobil in obdelal v svojem opusu. S kolegi iz Trsta in Ljubljane pa je vseskozi ohranjal stike, večkrat se je vra- čal in tu razstavljal. Junija ga je v New Yorku predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za njegov bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in imenitnosti slovenske kulture. Sam je takrat pomislil, da se tovrstne medalje običajno podeljuje imenitnim osebam tik pred smrtjo oz. po njej. »V mojem primeru pa so se pošteno ušteli. Zame se sedaj začenja namreč nova doba, saj moram zaključiti vsa nedokončana dela in za to bom potreboval vsaj 25 let.« Prisrčnega srečanja so se ob domačih odbornikih in svetnikih udeležili učenci petega razreda domače OŠ 1. maj 1945 in javni upravitelji sosednjih občin. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je Gromu zahvalila, ker je v ZDA pripeljal košček nas in naše zgodovine. Sara Sternad studio tommaseo - Niz pobud namenjenih ovrednotenju videoumetnosti Mednarodni festival Videospritz Projekcija izbora dvanajstih kratkih animiranih filmov avtorjev srednje in vzhodne Evrope na ogled do 23. septembra - Sobotni simpozij s priznanimi strokovnjaki Studio Tommaseo nadaljuje z nizom pobud namenjenih ovrednotenju videoumetnosti, te nadvse aktualne in čedalje bolj razširjene zvrsti, ki doživlja vse večji ugled tudi s strani umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov. Mednarodni festival Videospritz se tokrat osredotoča na zvrst avtorske animacije mlajših ustvarjalcev, ki doživlja v zadnjem obdobju velik vzpon. Projekcija izbora dvanajstih kratkih animiranih filmov avtorjev iz srednje in vzhodne Evrope je na ogled še do 23. septembra, in sicer od 18.30 do 20. ure. V soboto pa so organizatorji priredili simpozij, pri katerem so sodelovali strokovnjaki, ki so se vsak s svojega zornega kota poglobili v oris te specifične zvrsti. Docent anatomije, filmski strokovnjak in zbiratelj Carlo Mauro je spregovoril o evoluciji postopkov in prehodu od uporabe filmskega do magnetnega traku oz. digitalnega zapisa posnetkov, ki je bistveno prispeval k dostopnosti posnetkov širšemu krogu uporabnikov. Prikaz dokumentarca o posameznih pripravnih fazah Disneyeve Sneguljči-ce iz leta 1936 je dovolj zgovorno vzpostavil nekdanjo osredotočenost zlasti na posebej ročno izrisane in pobarvane figure in ozadja. Do uvedbe zvočnega filma je projekcije spremljala glasba v živo, po- gosto pa jazz. Pozneje pa je izbira glasbe ritmično pogojevala celotno animacijo in enakovredno sooblikovala likovno pripoved. Ustvarjalci animiranih filmov so se pogostoma eksperimentalno posluževali drugačnih likovnih tehnik kot so neposredno risanje s prsti v pesek ali neposredna poslikava in površinsko izpraskani film. V petdesetih letih pa je tehnika 3D s svojim poudarkom na realizmu želela ponovno privabiti gledalce v kinodvorane v času, ko so bile slednje manj obiskovane. Kombinacija risanke z realnimi posnetki je od sedemdesetih let dalje predstavljala nov izziv. Češka šola z Jir-ziem Trnko na čelu je pustila neizbrisen pečat na evropski sceni animiranega filma. Sodobno prizorišče pa vidi v ospredju sintezo različnih izrazov. Carlo Montanaro filmski strokovnjak in zbiratelj je v svojem posegu podrobneje orisal predhodne naprave, s katerimi so si ustvarjalci prizadevali za oživljanje slike, ki jo persistenca vida omogoča. Pomagali so si z lučjo, uporabo ogledal, rotacijo zaporedja slik in projekcijami podob. Kro-nofotografija, lanterna magica, praksinoskop so le nekateri izmed prikazanih pristopov, ki so dovoljevali domiselne animacije in spodbujali ustvarjalce v smer dodatnega raziskovanja novih mož- nosti. Predavatelj je podprl svoj pregled s projekcijo redkih zgodovinskih posnetkov ter posebej poudaril veščine nekdanjih ustvarjalcev in njihovo predanost, ki je obrodila zelo bogato in kakovostno produkcijo. Paola Bristot, docentka na bolonjski akademiji za likovno umetnost, ki je obenem opravila izbor animacij za Videospriz je pri analizi aktualne produkcije umetniških animacij ugotavljala, da jih ustvarjajo posamično ali v manjših skupinah in so sad avtonomnega raziskovanja. Ne lotijo se ustvarjanja v optiki industrijske produkcije, osnovni im-put izhaja pač iz veselja do ustvarjanja. Nekatere bolj uveljavljene umetnike dejansko upoštevamo kot samouke na filmskem področju, čeprav imajo akademsko izobrazbo in so slikarsko podkovani. Eri-cailcane in Muto iz bolonjske akademije sta si izbrala psevdonim in izhajata iz izkušenj streetarta. V duhu soočanja z družbo sta omogočila ogled svojih posnetkov preko omrežja in s tem doživela izjemen odziv. Urbinski Inštitut za umetnost pa izoblikuje na področju animiranega filma tehnično podkovane avtorje, prepoznaven pa je vpliv posameznih docentov. Virginia Mori in Magda Guidi izhajata iz tega konteksta in avtonomno gojita risar- sko oziroma slikarsko izraznost ter se opirata na svoje izvirne zamisli. Predvsem videoclipi omogočajo danes animiranim filmom, da se tudi iz ekonomskega vidika obrestujejo. Direktor ljubljanskega festivala animacije Igor Prašel je spregovoril o rojstvu Animateke in pomenu mednarodnih stikov, ki prispevajo k bogatenju kakovosti rezultatov na različnih ravneh. Festival in izdaja zgoščenke z animacijami prispevata k dokumentaciji in širjenju gradiva; kljub temu, da je finančnih sredstev malo, so rezultati spodbudni in je občutiti, da gre za zvrst, pri kateri v zadnjih letih beležimo porast kakovosti. Pobuda je v zadnjih letih spodbudila tudi študente likovnih akademij, ki se za to zvrst vse bolj navdušujejo. Med 5. in 11. decembrom bo na vrsti 8. izvedba Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Na spletni strani www.animateka.si je dostopen arhiv dosedanjih dejavnosti in povezave z drugimi pomembnimi tovrstnimi festivali v Evropi. Poleg animacij že omenjenih avtorjev si lahko v galeriji Tommaseo ogledamo še kratke filme, ki so jih ustvaril Rastko Čirič, Anke Freuchtenber-ger in Kristjan Holm. Jasna Merku / TRST Sreda, 7. septembra 2011 1 1 sindikat - Pokrajinski Cgil, Cisl in Uil zahtevajo, da predsednik Tondo vendar pove, kaj namerava s škedenjsko železarno Ultimat Deželi FJK Drugače bodo sprožili vse možne oblike protesta - V kratkem predlog o programskem sporazumu Pogled na škedenjsko železarno Luciano Bordin Časa je vedno manj. Škedenjska železarna bo najkasneje delovala do konca leta 2015, toda lahko se zgodi, da bodo proizvodnjo prekinili še prej. V februarju leta 2014 bo na primer zapadlo integrirano okoljsko dovoljenje AIA, ki ga je izdala deželna vlada. Električna družba Elettra, ki proizvaja elektriko na podlagi plina iz železarne, že nekaj mesecev ne izplačuje dobavljenega plina in celo kaže, da namerava prenehati s proizvodnjo. Železarna pa že tako proizvaja 20 odstotkov manj od predvidenega zaradi pomanjkanja svežih finančnih sredstev (načrt podtajnika za gospodarski razvoj Štefana Saglie za financiranje skupine Lucc-hini je baje splaval po vodi) in vprašanje je, kaj bo v bližnji prihodnosti. O spremembi dejavnosti železarne je govor že dalj časa. Toda vsa temu namenjena omizja z jav- kroma nimi upravami, vodstvom podjetja in stanovskimi organizacijami, za katera je odgovorna deželna vlada, so bila zaman. Zato so pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil postavili pravi ultimat deželni vladi in še predvsem deželnemu predsedniku Renzu Tondu. Toda ostre besede so bile sploh na račun lokalne politike, ki je vselej pustila škedenjsko železarno in delavce na mrtvi točki. Razen seveda v volilnem obdobju, ko so v mnogih izkoriščali to problematiko v predvolilne namene. Sindikati so zato včeraj sklicali tiskovno konferenco, na kateri so podrobno razčlenili dogajanje v zadnjih mesecih in stanje, v katerem je danes škedenjski obrat. O (ne)početju javnih institucij so govorili pokrajinski tajniki Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in En-zo Timeo. Njihovo izvajanje so nato podkrepili člani enotnega sindikalnega predstavništva zaposlenih v železarni Rsu Tonino Mancuso iz panožnega sindikata Fiom-Cgil, Umberto Salvaneschi (Fim-Cisl) in Franco Palman (Uilm-Uil). Tako ni mogoče naprej, so povedali in poudarili, da morajo breme za načrt za preusmeritev dejavnosti železarne prevzeti nase vsi. Največjo odgovornost nosi vsekakor pri tem deželna uprava, ki mora, kot rečeno, čim prej ukrepati. Škedenjsko železarno je treba skratka spremeniti »iz pro- blema v priložnost«. Če ne bo prišlo v tem smislu v kratkem do zasuka, bodo sindikati udejanjili »vse mogoče oblike protesta«. V prihodnjih dneh bodo vsekakor sindikati naslovili na Tonda predlog o novem programskem sporazumu za spremembo dejavnosti železarne. Obenem ga bodo vprašali, kam neki je končal posebni deželni zakon za škedenjsko železarno, ki ga je bil Tondo napovedal pred časom. Sindikati bodo predlog vložili na osnovi deželne zakonodaje, ki omogoča tudi zasebnikom, da predlagajo načrte, gradnje in posege v javno korist. Če ne na drugo, na to pa bo moral deželni predsednik Tondo odgovoriti, je poudaril Sincovich. Dejstvo je, da so sindikati že leta 2008 zahtevali od javnih institucij pojasnila glede prihodnosti železarne in od leta 2010 ukrepe. Tako je Tondo 23. marca leta 2010 ustanovil omizje, ki je bilo po mnenju sindikatov neučinkovito. Nato je deželna od-bornica Federica Seganti 3. decembra lani dobila posebno pooblastilo za rešitev vprašanja železarne, dela novega omizja pa naj bi se začela 29. januarja letos. Od takrat, so poudarili, se ni zgodilo nič in je okrog železarne zavladala praznina. V Trstu je prišlo medtem do nove občinske uprave, ki se je že jasno izrekla. Župan Roberto Cosolini je med drugim poudaril, da je nujen programski sporazum s pristojnim ministrstvom, ki bo urejal postopek za spremembo dejavnosti železarne. Zato je zdaj skrajni čas, da deželna vlada pove, kaj namerava storiti in da ukrepa. Pod vprašajem ni namreč le približno tisoč delovnih mest, temveč tudi sam razvoj mesta. V Trstu je bilo po eni strani v zadnjih štirih letih zaradi gospodarske krize in upokojitev za vselej izgubljenih 10 tisoč delovnih mest. Izguba dodatnih tisoč mest bi bila dramatična. Po drugi strani je to dejansko ekonomsko vprašanje, vezano na upravljanje ozemlja in povezano z infrastrukturo, pristaniščem, okoljem. Železarna je vedno dobro delovala in lastništvo je izrazilo pripravljenost, da ostane v Trstu. Zato zahtevajo tržaški sindikati tudi sestanek s pooblaščenim upraviteljem Marcellom Calcagnijem, ki se bo konec meseca srečal s sindikati v Piombi-nu.Dejavnost podjetja Sertubi, katerega dejavnost je vezana na železarno, je med drugim za pet let prevzela v najem indijska gru-pacija Jindall in vanj vložila šest milijonov evrov. Zato se samo postavlja vprašanje: če res obstaja dogovor med italijansko vlado in podjetjem Lucchini za zaprtje železarne leta 2015, in obenem obstaja deželni zakon, ki omogoča voden postopek za zaprtje obrata, kdaj se mislijo javne institucije s tem ukvarjati? Aljoša Gašperlin Kdo koga zavira? Pokrajinskim sindikatom Cgil, Cisl in Uil je prekipelo. Deželna vlada že preveč let zavlačuje z odločitvami glede škedenjske železarne, pravijo, in je zdaj skrajni čas, da deželni predsednik Renzo Tondo pove, kaj namerava s škedenjskim obratom. Železarna bo nadaljevala s proizvodnjo (zaenkrat zmanjšano) do najkasneje konca leta 2015 (takrat bo zapadel industrijski načrt) in je še vedno odprto vprašanje o novi dejavnosti obrata oziroma uporabe območja, ki je veliko kot staro pristanišče (60 hektarjev). S tem v zvezi je deželna vlada v začetku leta 2010 odprla več omizij, ki pa niso odobrila sadov. In danes smo še na mrtvi točki. Že res, da je zadeva bolj komplicirana kot sicer. Tu gre za ogromne interese in je vpletenih mnogo dejavnikov, od bank, ki jim skupina Lucchini dolguje čedne de-narce, do italijanske vlade, ki bi se morala v tej zvezi pogajati s francosko, a se žal stalno sooča z drugimi, ki so bolj zasebnega (premierjevega) značaja. Temu lahko dodamo gospodarsko krizo, ki je morda prevečkrat pretveza za ne-reševanje problemov. Toda nečesa ne gre prezreti, kot to poudarjajo tudi sindikati. Rešitev vprašanja železarne zadeva ves Trst, ker je prav začetek novih dejavnosti na tistem območju ob vzporednem izboljšanju infrastrukture in ustreznih vlaganj lahko povod za ponovni razvoj. Pri tem ima glavno besedo politika in mora zato Tondo povedati, kaj skriva v predalu. Poleg sindikatov zdaj lahko nanj pritisne tudi nova občinska uprava. Če bo Tondo še molčal, je povedal delavec železarne, naj gre župan Roberto Cosolini s trikoloro pred Deželo. Takrat bo jasno, kdo koga zavira. A.G. tržaški svetilnik - Skoraj sedemdeset metrov visok spomenik na Greti 230 stopnic do razgleda na 360 stopinj Obiskovalec lahko s pogledom objame celoten Tržaški zaliv in kraški rob - Po zaslugi Pokrajine Trst je svetilnik odprt tudi javnosti vsak dan od 16. do 18.45 Svetilnik zmage je nedvomno eden bolj prepoznavnih tržaških elementov, ki se na neštetih fotografijah pojavlja zlasti na oktobrsko nedeljo, ko Tržaški zaliv zasedejo jadrnice, udeleženke regate Barcolana. Fotografija s Trste-nika, od koder se razprostira čudovit pogled na svetilnik in zaliv, je namreč med najbolj priljubljenimi. In vendar najbrž veliko Tržačanov ne pozna svetilnika in njegove zgodovine, tako kot se marsikdo verjetno ni nikoli odpravil na Furlansko cesto 141, da bi se povzpel po strmih kamnitih stopnicah v notranjosti svetilnika. Je že tako, da so turistične zanimivosti ...zanimivejše, ko smo daleč od doma. Skoraj sedemdeset metrov visok svetilnik (natanko meri 67,85 m) stoji na 115 metrih nadmorske višine, na Greti, griču, ki se vzpenja med Rojanom in Barkovljami. Slavnostnega odprtja 24. maja 1927 se je udeležil sam italijanski kralj Viktor Emanuel III. Zamisel za njegovo izgradnjo se je tržaškemu arhitektu Arduinu Berlamu sicer porodila že leta 1917, po katastrofalnem porazu italijanske vojske pri Kobaridu, graditi pa so ga začeli šele po koncu prve svetovne vojne. »Splen-di e ricorda i caduti del mare« piše ob vznožju spomenika, tam, kjer je nekoč stala avstrijska utrdba Kressich. Zaradi napisa, ki spominja na padle mornarje, velikega kamnitega spomenika neznanemu mornarju in bakrenega kipa ■ Zmage, je svetilnik v prvi vrsti spomenik mornarjem, ki so izgubili življenje v 1. svetovni vojni. Veliko sidro ladje Audace, prve italijanske ladje, ki je 3. novembra 1918 priplula ob osrednji tržaški pomol (slednji se od takrat ne imenuje več San Carlo, temveč Audace), pa spominja na prihod italijanske države v Trst. Naj- kroma, pd •■■ ■ k '_t. brž so se tudi zaradi tega člani tajne antifaši-stične organizacije Borba leta 1929 odločili, da izvedejo atentat na Svetilnik zmage ... Svetilnik je grajen iz istrskega in kraškega kamna (baje iz Gabrij), svetlobo, ki jo sprošča nad milijon (1.250.000) sveč, pa je mogoče videti tudi trideset milj daleč. Njegov lastnik je ministrstvo za obrambo, zato na čudovitem območju ob vznožju svetilnika živijo tudi nekateri mornarji, ki skrbijo zanj. Po zaslugi Pokrajine Trst pa je svetilnik odprt tudi javnosti in to vsak dan od 16. do 18.45, ob torkih in petkih pa tudi od 9. do 12. ure (ob ponedeljkih je zaprt). Do vrha svetilnika pelje dvigalo, ki je bilo med našim obiskom pokvarjeno, zato smo se proti vrhu povzpeli po 230 stopnicah. Vzpon, ki je v obeh primerih brezplačen, se nedvomno izplača, saj je razgled »na 360 stopinj«, ki se razprostira z vrha svetilnika, res očarljiv. Pogled seže namreč od Barkovelj in starega pristanišča do mestnega jedra, Istre, Miramarskega gradu ... Obiskovalec lahko skratka s pogledom objame celoten Tržaški zaliv in kraški rob: neobičajna perspektiva za nekaj lepih fotografij, ali samo za neizbrisen utrinek, ki ga bo še dolgo hranil v spominu. (pd) 8 Sreda, 21. septembra 2011 TRST / tržaška občina - Župan Roberto Cosolini na obisku pri kolegu Vojku Obersnelu Trst in Reka - sporazum o prijateljstvu in sodelovanju Pozitivni odnosi med mestoma ob morju - Cosolini pri Uniji Italijanov Tržaški župan Roberto Cosolini nadaljuje obiske pri županih bližnjih mest. Teden po obisku pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviču se je včeraj na Reki srečal s kolegom Vojkom Obersnelom. Trst in Reka imata podobno obmorsko lego, obe sta večkulturni, obe opirata svoj gospodarski razvoj predvsem na pristanišču. Nič čudnega torej, da sta mesti »obsojeni« na sodelovanje, kar sta župana včeraj na reškem županstvu tudi uradno potrdila s podpisom sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Obersnel se je lanskega septembra mudil na uradnem obisku pri takratnem tržaškem županu Robertu Dipiazza. Včeraj podpisani sporazum pomeni dejansko nadgradnjo lanskega obiska. Cosolini, ki so ga spremljali podžupanja Fabiana Martini in odbornik za gospodarski razvoj, turizem in evropske projekte Fabio Omero ter Roberto Cosolini kroma italijanski generalni konzul na Reki Renato Cianfarani, se je nato srečal z rektorjem reške univerze Perom Lu-činom ter si ogledal novo univerzitetno središče v Trsatu. Na sedežu reškega spomeniškega varstva je bila nato predstavitev mednarodnega zasedanja o arhitekturi in umetnosti v trstu in na Reki v devetnajstem in dvajsetem stoletju, tržaški župan pa je zaključil svoj reški obisk s predstavniki Unije Italijanov ter s predsedstvom in aktivisti skupnosti Italijanov z Reke. Dan prej je župan Cosolini v občinski palači sprejel hrvaškega veleposlanika v Italiji Tomislava Vidoše-vica, ki ga je spremljal hrvaška generalna konzulka v Trstu Nevenka Grdi-nic. Med srečanjem so bili izpostavljeni pozitivni bilateralni odnosi med Italijo in Hrvaško, ki sta jih zakoličila lanski koncert prijateljstva na Velikem trgu ob prisotnosti treh predsednikov in nedavni obisk italijanskega predsednika republike Gior-gia Napolitana v Pulju. Cosolini in Vi-doševic sta se zavzela za vse večje sodelovanje med državama, predvsem na področju gospodarstva, univerze, kulture in infrastrukture, izrecno pa sta bili poudarjeni vloga manjšin pri \ PRflpmpH j Jm v 1 _ jjš Vojko Obersnel kroma krepitvi mednarodnih stikov in vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Po obiskih v Ljubljani in na Reki bo tržaški župan Cosolini v kratkem obiskal tudi Dunaj, kjer se bo srečal s kolegom Michaelom Hauptlom. zgonik - Fundacija UniCredit Kmalu nove otroške jasli Deželnega združenja za prostovoljno delo? V Zgoniku naj bi v prihodnje odprli nove otroške jasli na podlagi načrta, ki ga je predstavilo Deželno združenje za prostovoljno delo za promocijo, ki ima sedež prav v Zgoniku in je za to pridobilo tudi podporo Fundacije UniCredit in Fundacije Aiutare i bambini On-lus, ki sta prispevali 40.000 evrov, kar je del skupne vsote 294.000 evrov, ki sta ju ustanovi namenili ustanovitvi oz. razvoju osmih otroških jaslih v ravno tolikih italijanskih deželah. Na razpis se je s projektom z imenom Il giardino dei cedri prijavilo tudi Deželno združenje za prostovoljno delo za promocijo, ki sledi t.i. Steinerjevi pedagogiki, na podlagi katere v Zgoniku že nekaj let deluje waldorfski vrtec. Pobudniki so projekt ocenili kot dobrega, piše v sporočilu za javnost, saj odgovarja duhu pobude: to je podpirati kakovostno vzgojo, pri tem pa posvečati posebno pozornost tistim, ki se nahajajo v socialno krhkem položaju na tistih ozemljih v Italiji, ki jih pestijo težave, pri čemer je za prostovoljno delo predvidena aktivna vloga. Jasli bodo namestili pri sedežu Deželnega združenja za prostovoljno delo za promocijo v Zgoniku v stavbo, ki jo bo v najem dala deželna domena Furlani-je Julijske krajine in je potrebna delne preureditve, da v njej lahko delujejo jasli. milje - V petek Občina Milje bo predstavila projekt Pisus Miljska občinska uprava bo v petek v prostorih avtobusne postaje na Trgu Foschiatti v Miljah ob 17.30 predstavila javnosti smernice za sodelovanje na razpisu za evropski sklad Pi-sus za oblikovanje integriranega načrta za trajnostni razvoj mesta. S projektom bo mogoče financirati vrsto strukturnih in infra-strukturnih posegov, ki bodo sposobni sprožiti proces preurejanja, ki bi povečal privlačnost mesta in spodbudil gospodarski razvoj, piše v sporočilu za javnost. Za razvijanje načrta miljska občinska uprava meni, da je nujno potrebno soočenje z obstoječim družbenim in gospodarskim tkivom, tudi zato, da se pritegnejo javni in zasebni nosilci interesov, institucije in združenja. Vse to s ciljem, opozarjajo pri Občini Milje, da bo predlog projekta v veliki meri v skladu s potrebami občanov in sposoben nuditi konkretne odgovore na zahteve po gospodarskem in družbenem razvoju ozemlja. Rosignanova Barcolana Danes ob 18. uri bodo v občinski umetnostni galeriji Giuseppe Negrisin v Miljah (Marconijev trg, 1) odprli razstavo Rosignanova Barcolana (la Barcolana di Rosigna-no) tržaškega slikarja Livia Rosignana. V soboto, 1. oktobra bo o razstavi predaval Enzo Santese. Razstava bo na ogled do 16. oktobra od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 13. ure. Jazz glasba v okviru 43. Barcolane Letošnja 43. Barcolana je odprla svoja vrata tudi jazz glasbi. V okviru letošnjega jesenskega pokala so organizatorji, posebno pa si je to zaželel predsednik jadralnega kluba Barcola-Grignano, poleg tradicionalnega Barcolana Music festival priredili obstransko pobudo Barcolana Jazz v sodelovanju z Zadružno banko iz Štarancana in Vile-ša ter Domom glasbe in Glasbeno šolo 55. Od 30. septembra do 9. oktobra se bodo po tržaških ulicah (od ulice San Nicolo, mimo trga Cavana in trga Hortis, do ulice Torino) zvrstili številni koncerti priznanih glasbenikov. Naj poudarimo nastop afriško-kubanske pevke Jay-le Brown, ki bo uvedla program 30. septembra na ulici San Nicolo ob 18.30. V nedeljo, 2. oktobra bo Barcola-na Brass Marching Band animirala tržaške ulice s swing glasbo. V sredo, 5. oktobra pa bodo B.F. Dixieland Jazz Band popeljali poslušalce v stari New Orleans v areni Gas Natural. Ti so le najodmevnejši glasbeniki, ki bodo nastopili, saj jih bo kar enajst med pevci in skupinami. Bar-colana Jazz se bo zaključila v nedeljo, 9 oktobra v popoldanskih urah s pop-rock in dance glasbo tria Musique Boutique. Svetovni dan boja proti alzheimerju Danes je 18. svetovni dan boja proti alzheimerju. Ob tej priložnosti bo v Ul. San Nicolo med 9.30 in 18. uro delovala stojnica Združenja Goffredo de Banfield, kjer bodo na razpolago knjige, brošure in drugo informativno gradivo, medtem ko bodo prostovoljke združenja na voljo za informacije o možnosti morebitnega razgovora z izvedenci. Odbornica Famulari o pomoči ostarelim na domu Tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari se je sestala z delegacijo Zveze podjetij zdravstva in skrbstva Fisa, največje organizacije podjetij, ki upravljajo domove za ostarele v Trstu. Vprašanje ostarelih in njihova nega je v mestu zelo občuteno. Od-bornica je poudarila, da namerava občinska uprava okrepiti pomoč ostarelim na domu. Podobno velja za pomoč nepokretnim. Zato bo obogatila službe, ki omogočajo alternativo domovom za ostarele, seveda v primerih, ko je to mogoče. Odbornica je vsekakor menila, da bi moralo priti na tem področju do večjega povezovanja med pomočjo ostarelim na domu in domovi za ostarele. Predstavnik Zveze podjetij zdravstva in skrbstva Claudio Berlingerio je poudaril, da si njegova organizacija prizadeva izboljšati usluge, tako kar zadeva struktur kot tudi glede poklicnega osebja. Trgovca z drogo predali Agenti slovenske policije so italijanskim kolegom na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih izročili dva trgovca z drogo: gre za 30-letnega kosovskega državljana S.K. in 21-letnega nemškega državljana A.K., na račun katerih je bil izdan evropski zaporni nalog. Ko-sovec bo namreč moral odsedeti šest let v zaporu zaradi dokončne obsodbe, ki jo je izdalo milansko prizivno sodišče zaradi trgovine z mamili med Kosovom in Italijo. Na račun Nemca pa je sodnik za predhodne preiskave iz Rima ukazal pripor, saj je mladenič osumljen pranja denarja, zasluženega s trgovino z drogo. Nemec naj bi bil tudi član zločinske združbe, ki se ukvarja z uvažanjem velikih količin kokaina iz južne in srednje Amerike v Italijo. zahodni kras - Tržaška občinska komisija za javna dela na obisku Proseško pokopališče: kdaj razširitev? Srečanje na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta s predsednikom Robertom Cattaruzzo - Predstavljen seznam prioritetnih del v vaseh Zahodnega Krasa Občinska komisija na proseškem pokopališču, prvi z leve rajonski predsednik Roberto Cattaruzza kroma Proseško pokopališče se - v primerjavi z drugimi podeželskimi pokopališči - nahaja v dobrem stanju. Urejeno je, vhod je bil pred leti prenovljen, ob njem so bile nameščene pokopališke niše. Odprto pa ostaja njegovo staro vprašanje: razširitev. O njej je bil - med drugim - govor med petkovim obiskom tržaške občinske komisije za javna dela na Proseku. Svetniki so se najprej na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta srečali s predsednikom Robertom Cattaruzzo, potem so si še ogledali pokopališče. Cattaruzza je izkoristil obisk, da je občinskim svetnikom predstavil seznam prioritetnih del, ki bi jih morala tržaška občinska uprava izpeljati v vaseh Zahodnega Krasa: na Kontovelu, na Proseku, v Križu in v Naselju s. Nazario. Rajonski svet je v preteklih vsako jesen poslal občinski upravi seznam prioritetnih del, ki pa jih takratna desnosredinska uprava v velikanski večini primerov sploh ni vzela v poštev. Upati je, da se bo sedaj, z novo levosredinsko koalicijo na krmilu občine nekaj vendarle spremenilo in da bo imela Cosolinijeva uprava več posluha za potrebe prebivalstva Zahodnega Krasa. Razširitev proseškega pokopališča sodi med te prioritetne potrebe. O njem je govor več kot de- setletje. Dipiazzov odbor je na seji 4. oktobra 2001 (!) odobril sklep, s katerim je za pripravo študije za načrt o razširitvi pokopališča nakazal 100 milijonov takratnih lir. Pokopališče naj bi razširili na levi strani (gledano z vhoda). Desnosredinska občinska uprava je vključila poseg v triletni seznam javnih del, a ga je nato - kljub pozivom rajonskega sveta, naj poseg vendarle izvede - iz leta v leto prelagala. Tako je bilo tudi v triletnem seznamu javnih del za obdobje 2009-2011. Razširitev proseškega pokopališča je »zdrknila« v letošnje leto (2011). Dela naj bi stala 800 tisoč evrov, poseg pa naj bi izvedli v 48 mesecih, to je v štirih letih. Prosečani dobro vedo, da se dela niso začela in vprašljivo je, ali se bodo lahko sploh v kratkem začela. Med obiskom so člani občinske komisije ugotavljali, da bo treba spoštovati vse-državne norme o lokaciji pokopališč (beri: oddaljenost od poslopij). Ogled proseškega pokopališča in obisk na sedežu rajonskega sveta kažeta, da komisijo, ki jo vodi svetnik Demokratske stranke Pietro Faraguna, zanimajo odprta vprašanja, s katerimi se že več let soočajo na Zahodnem Krasu. M.K. / TRST Sreda, 9. septembra 2011 1 1 GLASBA - Zbori MePZ Fran Venturini gre v Valvasone V nedeljo bo v kraju Valvasone v pordenonski pokrajini enajsta bienalna izvedba zborovske revije Cori in festa (Praznik zborovstva) v organizaciji deželne zborovske zveze USCI iz Pordenona. Namen revije je zlasti spodbujati pevsko kulturo in prepletanje pozitivnih občutkov, ki jih naši zbori delijo s svojimi skupnostmi in kraji. Projekt podpirajo občinske in pokrajinske lokalne skupnosti, cela vrsta zborovskih društev in združenj ter župnij. Letošnji zbori, ki jih bo kar trideset v enem samem dnevu, prihajajo iz pordenonske pokrajine, poleg njih pa bo zapelo še sedem gostujočih skupin iz FJK, Veneta in Španije, med katerimi bo za ZSKD nastopil MePZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Cinzie Sancin. Revija se bo pričela dopoldne s sakralnimi programi v Valvasone-ju in okoliških cerkvah s sedmimi koncerti, nadaljevala pa s petimi koncertnimi aperitivi v tipičnih lokalih. Popoldne bodo na sporedu koncerti sakralne glasbe po cerkvah ter koncerti s programom, ki bo segal od renesanse do folka, vocal-popa, ljudskega petja in mladinskih zborov. Zbor Fran Venturini bo nastopil s programom slovenskih ljudskih in avtorskih pesmi na mestnem grajskem trgu ob 15.30. Ob 19. uri je predviden skupni koncert vseh sodelujočih zborov na Trgu svobode (Piazza Liberta). V primeru slabega vremena bo koncert v šolski telovadnici (Istituto Comprensivo). (rsc) Včeraj danes Danes, SREDA, 21. septembra 2011 MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 24.38 in zatone ob 15.19 Jutri, ČETRTEK, 22. septembra 2011 MAVRICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1010 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 15 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 24. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fenetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. GLASBA - Zbori ŽPZ Prosek-Kontovel začenja sezono S septembrom se spet začenjajo vaje Ženskega Pevskega zbora s Proseka in Kontovela. Lansko leto, kot v preteklih letih, je zbor sodeloval pri raznih zborovskih revijah (revija Zveze cerkvenih pevskih zborov, Primorska poje, Dekanijska revija), redno je bil soudeležen pri vaških prireditvah (Martinovanje, Prvomajski miting itd.), na koncu sezone pa je obeležil še svojo desetletnico delovanja s slavnostnim koncertom ob sodelovanju članov dramske skupine Jaka Štoka in Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk. Načrtov za prihodnost tudi ne manjka, saj so prvi nastopi že pred vrati, poleg tega pa se bo moral zbor v prihodnjih mesecih spoprijeti z novim programom. Repertoar pevskega zbora je bil vsa ta leta kar-seda raznolik, saj obsega tako nabožne pesmi, kot tudi ljudske, priredbe ljudskih, pa vse do partizanskih in borbenih pesmi. Pri izbiri skladb daje večinoma prednost domačim slovenskim in predvsem primorskim avtorjem. Želja pevk je, da bi se njihove vrste letos še okrepile, zato vabijo vse, ki jih zanimata petje in glasba, tako s Proseka in Kontovela kot tudi iz bližnjih vasi, da pristopijo k ženskemu pevskemu zboru in se udeležijo prve vaje, ki bo danes, 21. septembra ob 19.30 uri v Soščevi hiši na Proseku (za informacije: 040225720 - Irena). Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino Mitja vzklika ju, hu, hu, bratec Tomaž se iz pleničk smehlja mu. | Z mamico Jano in očkom Igorjem se bosta sedaj igrala in njihova družina bo vedno nasmejana. Ob prisrčnih čestitkah jim to želijo nono Radi, stric Matjaž in nona Dorica J Ob rojstvu brhkega Tomaža iskreno čestitata mami Jani Pečar, očku Igorju Floreninu in bratcu Mitji, novorojenčku pa želita vse najlepše v življenju SKD Lonjer-Katinara KK Adria Z burjo je med nas priletel mali Tomaž Želimo mu veliko sreče in svežine v družbi nove družine! Klapa Ob rojstvu Tomaža čestitamo Jani, Igorju in Mitji Zvezi slovenskih kulturnih društev AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Super 8«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Eagle«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »I Puffi 3D«; 16.35, 19.10, 21.45 »The Eagle«; 16.30, 19.00, 21.30 »Crazy stupid love«; 16.35, 19.20, 22.05 »Super 8«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda 2«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Contagion«. FELLINI - 16.45 »Kung Fu Panda 2«; 18.45, 20.20, 22.00 »Cose dell'altro mondo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Terraferma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »This is England«. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.15 »Brez povratka 5 - 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Johnny English 2«; 17.00 »Prvi maščevalec - Stotnik Amerika«; 16.10, 18.15 »Smrkci 3D«; 19.30, 21.50 »Super 8«. KOPER - PLANET TUŠ 15.50, 18.15 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.40, 19.00 »Smrkci (sinhr.)«; 21.20 »Huda učiteljica«; 20.35 »Brez povratka 5 - 3D«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ta nora ljubezen«; 15.40, 18.00, 20.30 »Oskrbnik«; 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Contagion«; Dvorana 2: 16.40, 20.30 »I Puffi 2D«; 18.30, 22.15 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il debito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Crazy, stupid, love«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.10 »The Eagle«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.00 »I Puffi - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Super 8 (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.15 »Carnage«. V Dolini danes Mira 80 let slavi, ki se še vedno z vešpo okrog podi. Še na mnoga leta vesela, ji želi družina cela. Davorin, Radovan, Damjana, Milojka, Gianni, Diego, Irene J Čestitke Gospod KOREN se danes ponaša, da 50 jih let že prenaša. Velika se mu priložnost ponuja, ko Abraham ga na »fešto« spodbuja. Hčerka Ni-kita in Katja ter vsi domači. MARISOL ti si naše sonce, ki nam odganjaš sence! Bodi vedno sončna in srečna! Tvoja mama, tata in Josette. Naši nasmejani navihanki MARISOL za njen 4. rojstni dan vse najboljše in najlepše iz srca od nonotov, tet, stricev in hip hip hura ti še Mark in Kimy pošiljata. Dragi FRANKO, dočakal si svoj rojstni dan, ko srečal te je Abraham. Naj te še naprej v življenju spremlja in vodi zvezda sreče, naj ti podari osebnih uspehov in veselih dni! Vse to ti iz srca doberdobska družba zaželi! Za prevoz bo na razpolago tudi društveni kombi. Informacije in rezervacije mesta v kombiju na tel. št. 040226616 (Walter) ob urah obedov. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA or ganizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal 5., 6. in 7. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Z avtobusom se boste letos odpeljali na »Co-sto Azzurro«, kjer si boste ogledali Nizzo in Montecarlo, Genovo, v petek Sanremo in okolico. Ne bo manjkal obisk in degustacija v znani ligur-ski torklji. Obe prenočitvi bosta v San-remu. Podrobni program in ostale informacije v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta). ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pa-dova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Tipani. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Rižarna v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik: torek 10-12, petek 16-18. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Mati Zemlja, slikarke Nadje Moncheri, ki bo odprta do danes, 21. septembra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine. V DIDAKTIČNEMU NARAVOSLOVNEMU CENTRU v Bazovici (Bazovica št. 224, tel. 040-3773677) je na ogled razstava slik »Kraške hiše« umetnika Pina Zorzija. Urnik je sledeč: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 13. ure, torek od 14. do 20. ure. Vstop prost. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabiv petek, 23. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Hrup za odrom«. Izvaja Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helena Pertot. V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU bo v petek, 23. septembra, ob 20.30 okoljevarstvenik Roberto Giurastan-te spregovoril o uničenju okolja in ekomafijah na Tržaškem in predstavil svojo knjigo Tracce di legalita. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden obisk razstave pop umetnosti »Čudoviti POP« v nedeljo, 25. septembra, v Piran. Info: 040-2602395, 338-3476253. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 na večer »Z burjo v jadrih«. Janko in Mitja Kosmina, oče in sin, olimpijska prvaka v jadranju, v pogovoru z novinarjem Petrom Verčem. Na ogled bodo tudi fotografije o Barko-vljanki Miloša Zidariča. SI Šolske vesti S Mali oglasi SLOV.I.K. - Ekstra! Delavnice za dijake vseh razredov višjih srednjih šol v Trstu. Rok za prijavo: 23. september. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530.412. M Izleti SPDT prireja v nedeljo, 25. septembra, avtomobilski izlet na Učko. Zbirališče ob 7.30 pri cerkvi v Bazovici. Predvideno je 5 ur hoje, obvezna planinska oprema in pohodniške palice. Bambičeva galerija vabi V soboto, 24. septembra 2011, ob 20.30 na odprtje likovne razstave akademske slikarke Ani Tretjak tUto smo. in kam gremo? Predstavitev: Magda Jevnikar Sklad Mitja Cuk Proseška ul. 131, Opčine S Poslovni oglasi PEKARNA-SLAŠČIČARNA IŠČE prodajalko/ca. Ponudbe: e-mail pekarna.slascicarna@gmail.com V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 novanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM knjige za srednjo šolo in iščem Zgodovinski atlas. Tel. št.: 040200622. PRODAM 6 kvintalov grozdja cabernet s sladkorno stopnjo 21. Tel. 0481485701, 339-7965001. PRODAM beli in črni vinski mošt v dolinski občini. Tel. 328-3125531. PRODAM grozdje vseh vrst. Tel. št.: 040-821791. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. V NEDELJO smo na Kraški Ohceti v osmici Brdine pozabili digitalni fotografski aparat sony cybershot W570 črne barve. Poštenega najditelja prosimo naj kliče na 347-2785799. H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. Tel. št.: 040-228217. Loterija 20. septembra 2011 Bari 85 75 4 20 71 Cagliari 33 42 62 70 71 Firence 32 60 37 82 18 Genova 48 76 20 38 53 Milan 75 35 56 20 8 Neapelj 73 89 68 85 88 Palermo 44 78 85 4 64 Rim 9 12 35 13 66 Turin 34 52 88 17 68 Benetke 28 39 58 9 43 Nazionale 25 2 15 82 48 St. 113 PRODAM PEČ NA LES (caldaia a legna) staro 7 let. Tel. 040-211401 (v večernih urah). IŠČEM ZELENJAVO IN SADJE za prašiče. Tel. št. 348-3077185 LJUBLJANA - PRULE: dajem v najem opremljeno garsonjero dvema študentoma. Informacije tel. 00386-41388169. PODARIM LEPE MALE MUCKE - klicati ob popoldanskih urah na tel. št. 339-3036533. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Sta- 7 23 39 48 69 75 jolly 83 Nagradni sklad 2.658.165,98 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 64.247.299,62 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 30.671,15 € 1.342 dobitnikov s 4 točkami 297,11 € 50.277 dobitnikov s 3 točkami 15,86 € Superstar 68 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 29.711,00 € 178 dobitnikov s 3 točkami 1.586,00 € 3.223 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.254 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.233 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € vsi na 10 Sreda, 21. septembra 2011 TRST / mednarodna prireditev - V petek v kavarni San Marco v sklopu projekta Revija v reviji pravičnost V Trstu 30 evropskih založb, njihovi avtorji, knjige, revije Ob sejmu tudi predstavitve in literarna branja - Sodelujeta tudi Slovenski klub in Skupina 85 Trideset založnikov iz različnih evropskih držav, ki bodo ponujali svoje knjižne izdaje po znižanih cenah. Petnajst avtorjev, ki bo prebiralo svojo poezijo in prozo, predstavitev italijansko-slovenske antologije Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due. To so samo nekateri izmed dogodkov, ki se bodo v petek zgodili v tržaški kavarni San Marco. Trst bo namreč tudi letos obiskal mednarodni festival Revija v reviji, ki ga že osmo leto prireja KUD Apokalipsa iz Ljubljane. Glavnina festivala poteka v Škocja-nu, tradicionalna tržaška etapa pa je doslej predvidevala »le« literarni popoldan v tržaškem Kulturnem domu, pri katerem sta ob SSG aktivno sodelovala Slovenski klub in Skupina-Gruppo 85. Letos bomo priča kakovostni nadgradnji, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Kot je pojasnil koordinator projekta in festivala Revija v reviji Primož Repar, so se letos odločili, da v Trstu preživijo cel festivalski dan. Povezali so se s tržaškim društvom Palačinka, organizatorjem založniškega sejma Bobi Bazlen (na katerem je lani sodelovala tudi Reparjeva založba Apokalipsa): nastal je tako enodnevni revijalno-knjižni sejem, ki bo v petek v kavarni San Marco združil okrog trideset založb iz srednje in vzhodnoevropski držav oziroma Trsta; med njimi sta tudi založbi Mladika in ZTT. Giuliana Tonut (društvo Palačinka) je poudarila, da bo petkov sejem neke vrste uvod v decembrski sejem Bobi Bazlen. Stil in potek bosta ista: v središču pozornosti bodo založniki, ki bodo na kavarniških mizicah ponujali kakovostno literaturo po ugodnih cenah. Obiskovalci se bodo lahko med 10. in 20. uro sprehodili med mizicami, si ogledali razstavljeno gradivo in ob dišeči kavi listali po knjigah v različnih jezikih. Tuji založniki in avtorji se bodo na pobudo Skupine-Gruppo 85 (včeraj jo je zastopala Patrizia Vascotto) podali na literarni sprehod po mestu, na katerem bodo spoznali Bartola, Kosovela, Pahorja, Tom-izzo, Sabo, Sveva. V popoldanskih urah pa bo v kavarni potekal niz dogodkov: od 16.30 predstavitev projekta Revija v reviji, ob 17. uri predstavitev dvojezične antologije Belo lebdenje med nama - Bianco le-vitare tra noi due (glej sosedni članek). Ob 18. uri bo govor o kulturnem sodelovanju v sklopu Višegrajske skupine, ob 19. uri pa bo mogoče prisluhniti nekaterim avtorjem (Slovenijo bosta na primer zastopala Esad Babačič in Barbara Korun, sveža zmagovalka Veronikine nagrade). Odlomke v italijanskem, slovenskem in drugih jezikih bo spremljal nastop mednarodne glasbene skupine Mamapapa band. (pd) LOVAT - V sredo Predstavitev knjige Maria gm w, v* v Sustersica V sredo, 28. septembra, bo ob 18. uri v knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra Mario Šušteršič predstavil svojo knjigo, italijanski prevod knjige Sledovi slovenske prisotnosti v Trstu, ki na zanimiv in nazoren način pripoveduje o prisotnosti in delovanju Slovencev v središču mesta. Z avtorjem se bosta pogovarjala zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Pier Luigi Sabatti. Vstop je prost. Od desne Patrizia Vascotto, Primož Repar in Giuliana Tonut kroma antologija - Dvojezična, slovensko-italijanska zbirka Belo lebdenje med nama Izdali sta jo ljubljanska Apokalipsa in tržaška Skupina 85 - V petek popoldne predstavitev V sklopu mednarodnega literarnega festivala Revija v reviji, ki že osem let poteka v Škocjanu, so v Trstu redno prirejali literarna branja. Vsak september se je skupina pesnikov in pisateljev iz različnih evropskih držav zbrala v Kulturnem domu in prisotnim podarila kanček svojega večjezičnega ustvarjanja. Tisti verzi in prozni spisi so sedaj zbrani v slovensko-italijanski antologiji Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, ki sta jo izdali ljubljansko društvo Apokalipsa in tržaška Skupina-Gruppo 85. V njej najdemo tako pisatelja Borisa Pahorja kot pesnika Esada Babačica, Tržačane Roberta Dedenara, Luco Visintinija, Mary Barbaro Tolusso in Slovaka Valerija Kupko, Hrvata Branka Čegca, Avstrijca Ludwiga Hartingerja in številne druge. Med njimi je tudi Barbara Korun, letošnja dobitnica Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta, in ravno slovensko pesnico bodo gostili tudi v Trstu. S številnimi drugimi avtorji se bo namreč udeležila tržaške etape festivala Revija v reviji, ki se bo v petek ustavila v kavarni San Marco. Predstavitev antologije je predvidena ob 17. uri, ob avtorjih pa se je bo udeležila tudi prevajalka Jol-ka Milič, ki je poskrbela za večino prevodov. Drugi avtorji, čigar dela so prav tako zaobjeta v antologiji Belo lebdenje med nama - Bianco levitare tra noi due, pa bodo ob 19. uri sodelovali na literarnem branju, ki ga bo s svojimi svojevrstnimi etno, džez in drugimi ritmi obogatila glasba mednarodne zasedbe Mamapa band. (pd) Mladi pesniki iz različnih držav Pravica in pravičnost bosta glavni temi letošnjega svetovnega mladinskega foruma »Pravica do dialoga«, ki ga v Trstu že več let prireja društvo Poesia e Solidarieta. Forum se uvršča v niz prireditev, ki jih društvo organizira v sklopu mednarodna pesniškega natečaja Ca-stello di Duino. Od petka do nedelje se bodo v Trstu zbrali mladi iz Italije, Slovenije, Srbije, a tudi Ekvadorja, Nigerije, Pakistana in drugih koncev sveta. V Narodnem domu bodo v jutranjih urah sodelovali na raznih delavnicah in debatah, na katerih se bodo, tudi na podlagi osebnih izkušenj, ki jih vsakdo ima v domovini, soočali s temami pravice, pravičnosti, zakonitosti. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedala duša foruma Gabriella Valera Gruber, bodo v petek popoldne predstavili zbirko pesmi Orizzonti/Horizons, v kateri so zbrani zmagovalni verzi letošnjega pesniškega natečaja. Knjigo je izdala založba Ibiskos, predstavitev bo ob 16.30 v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni). Ob tej priložnosti bodo odprli tudi istoimensko fotografsko razstavo, na kateri si bo mogoče ogledati posnetke, ki so jih organizatorjem poslali mladi pesniki (na ogled bo do 30 septembra), predstavili pa bodo tudi zbornik z gradivom, ki je nastalo v sklopu lanskega mladinskega foruma. Glavna pobudnica in organizatorka tridnevne prireditve se je zahvalila številnim javnim in zasebnim pokroviteljem za pomoč. Med njimi je v prvi vrsti deželna uprava, ki jo je včeraj zastopal kulturni odbornik Elio De Anna. Odbornik, ki je prisotnim priznal, da je neozdravljiv optimist ...in romantik. Poezija in literatura sta po njegovem mnenju tudi sredstvi za posredovanje pomembnih vrednot, v prvi vrsti svobodoljubja in pravičnosti. Citiral je na primer španskega verze Rafaela Albertija, balado za andaluzijske pesnike, ki nočejo ostati sami ...in obljubil, da bo skušal dodatno okrepiti sodelovanje med Deželo in mladinskim forumom. Priložnost bi se lahko kmalu ponudila: Gabriella Valera Gruber je prepričana, da bi v Trstu lahko zrasel študijski center za preučevanje mladinskih kultur ... (pd) GLEDALIŠČE VERDI - 10. klavirski festival v priredbi tržaškega društva Chamber Music Užitek ob Chopinovem sekstetu Nastopila sta solistka Jin Ju in godalni kvintet članov ansambla I Virtuosi italiani - Razgibana in nikoli dolgočasna interpretacija Odlična solistka Jin Ju Tržaško društvo Chamber Music deluje že šestnajst let in letos prireja že 10. klavirski festival - vrsto komornih koncertov, ki so z leta v leto kakovostno rasli ter privabili vse širši krog občinstva. Dvorana Victor De Sabata gledališča Verdi je bila kar pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti prvemu koncertu jubilejnega niza: največja privlačnost je bil nedvomno program, kajti vseboval je oba Chopinova koncerta, ki sta se rodila kot komorni deli, nato pa se vključila v simfonični repertoar. Klavir je spremljal godalni kvintet, ki so ga sestavljali člani ansambla I Virtuosi italiani - violinista Alberto Martini in Luca Fa-lasca, violist Flavio Ghilardi, čelist Leonardo Sapere in kontrabasist Rino Braia, izkušeni mojstri, ki so medse povabili mednarodno uveljavljeno kitajsko pianistko Jin Ju. Do solistov, ki prihajajo iz Daljnega vzhoda, imamo večkrat pomisleke, kajti mnogi so svoj uspeh zgradili predvsem na odlični tehniki (in s pomočjo dobre reklame, kot Lang Lang), predsodki pa tokrat niso bili utemeljeni. Jin Ju je umetnica z bogato poustvarjalno fantazijo, ki se je na široko razprla tako v 2. kot v 1.Chopi-novem koncertu, njeno muziciranje pa je oplemenitil tudi dragocen instrument, odlično ohranjeni klavir Pleyel, ki se je idealno spojil z zvočnostjo godal. Kadar poslušamo tako blagozvočna glasbila, lahko še bolj uživamo ob glasbi, ki je nastala v njihovi dobi, brez kovinskih odtenkov, ki so včasih neljuba značilnost modernih klavirjev. Lepo je bilo slišati Chopinovo glasbo ob mehki spremljavi kvinteta, kajti veliki pianist in skladatelj ni bil ravno mojster v orkestraciji, na komornem področju pa je znal svoje lirske ideje predstaviti v manj bučni, zato pa toliko bolj intimni in prijetni obliki. Solistka Jin Ju je pokazala veliko muzikalnosti in tankočutnosti, pa tudi odločen temperament, s katerim je vodila dialog s kvartetom. Godalci so svojo vlogo izpeljali v popolnem soglasju s pianistko: po potrebi so dinamiko ojačili do skoraj orkestralne dimenzije, izkazali pa so se tudi v nežnih frazah, zato jim lahko oprostimo občasne, sicer komaj slišne in-tonančne nečistosti. Poslušali smo najprej 2. koncert v f-molu op.21, nato drugega v e-molu op.11, oba sta se nam razkrila kot nenehen vir navdiha, ki je solistko vodil v razgibani in nikoli dolgočasni interpretaciji. Jin Ju in kvintet Virtuozov so poželi navdušene aplavze, za dodatek so v celoti ponovili Larghetto, skoraj operno-dramatični drugi stavek 2. koncerta, ki je sladko zaokrožil žlahten večer. Naslednji koncert bo jutri, 22. septembra, oblikoval odlični nemški pianist Markus Schirmer z nadvse vabljivim programom med Schubertom in Lisztom. Katja Kralj / TRST Sreda, 21. septembra 2011 1 1 ABONMAJSKA SEZONA 2011 2012 fläKfe L. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). AD FORMANDUM prireja tečaje: splošno knjigovodstvo, 60 ur - razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij, knjiženje postavk v bilanci; uspešna komunikacija, 33 ur - namenjen malim kmečkim podjetnikom, ki želijo povečati vidljivost podjetja; tipični menuji, 72 ur - sestava jedilnih listov ob upoštevanju sezonskih proizvodov, jedi iz bogate eno-gastronomske tradicije teritorija, praktične vaje v kuhinji, izbira vina za vsako jed; tehnike vinarstva, 50 ur - od grozdja do mošta, način stiskanja, tehnologija v rabi, kakovostni pregled grozdja; vinogradništvo, 64 ur - upravljanje vinograda, tipologija terena, tehnike priprave in obdelave zemlje, načini vzgoje trte in ostale tehnike za pravilno vzgojo trt. Informacije na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.eu. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se začenja tečaj »Ročno izdelan strip in digitalna obdelava«, predvidoma ob torkih, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 0402602395, 338-3476253. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da so brezplačni popoldanski in večerni tečaji slovenščine vseh stopenj in konverzaci-je na voljo še septembra. Tečaji bojo potekali tako v prvi kot v drugi polovici meseca, in sicer na prostem na Stadionu 1. maja (ŠZ Bor), ob slabem vremenu pa v prostorih KD Škam-perle na Vrdelski cesti 7. Prijave: od 17. do 19. ure v tajništvu ustanove v Ul. Valdirivo 30, tel. 040-761470, izven uradnih ur 338-2118453 ali pa direktno na Stadionu 1. maja od ponedeljka do četrtka od 18. do 19. ure. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča vsako sredo, od 18.30 do 20. ure. Vabljeni. JOGA PRI SKLADU MITJA ČUK: v novem središču, na Repentabrski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.3020.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj: 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 349-0981408 (Bruna). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta. Informacije: Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi učence osnovne šole in otroke, ki obiskujejo vrtec, da se ji pridružijo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT sporoča, da so odprti vpisi na tečaje likovne umetnosti prostega časa, ki se bodo odvijali ob torkih ter da se začenja akademsko leto 2011-12 s tečaji liko-vno-umetnostne vzgoje »Gledati, razumeti in ustvarjati Umetnost« (risanje, slikanje, kompozicija, zgodovina umetnosti itd.), ki bodo ob torkih in sredah. Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-2602395, 333-4784293. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritoni-sti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek-Kon-tovel obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni danes, 21. septembra, ob 19.30 v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. ELIC-UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI za otroke sporoča, da se danes, 21. septembra, ob 16.30 začenjajo tečaji likovne vzgoje, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 040-390823, 3334784293, 040-774586. FC PRIMORJE obvešča, da so se začeli treningi cicibanov na igrišču v naselju Sv. Nazarija. Informacije lahko dobite na igrišču ali po tel. 3296022707. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so vpisnine za š.l. 2011/12 odprte do vključno danes, 21. septembra. JUS TREBČE obvešča člane in vašča-ne, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2011/12 danes, 21. septembra in v petek, 23. septembra, od 17.00 do 19.00 v Hiški u'd Ljenč-kice v Trebčah. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure: danes, 21. in 28. septembra: »S papirjem ustvarjamo«, »Naravne barve«; 23. in 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OPZ SLOMŠEK začne novo sezono s prvo vajo danes, 21. septembra, s pri-četkom ob 16.30 v Slomškovem domu v Bazovici. Vabljeni starši z otroci, ki obiskujejo 3. letnik vrtca in osnovno šolo. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva pevska vaja v sezoni 2011/12 v četrtek, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge v Gro-padi. Vabljeni predvsem novi pevci in pevke! BIVŠE ROKOMETAŠICE IN ROKO-METAŠI AŠK KRAS! Ob priliki 50. obletnice društva ste vsi, ki ste kdaj igrali v naših ekipah, toplo vabljeni na športno-prijateljsko srečanje v petek, 23. septembra, ob 19.30 v zgoniško telovadnico. Za informacije: 3477322446 (Klara) in 335-5836993 (Igor). CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco: 23. septembra: Enotnost našega organizma; 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. MOPZ SV. JERNEJ Z OPČIN vabi na koncert, ki bo v petek, 23. septembra, ob 19. uri na dvorišču Linčeve domačije v Rodiku. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita v svoje vrste tudi nove člane, vaje vsak četrtek v Štalci v Šempolaju. Za učence 1., 2. in 3. razreda osnovne od 16. do 17. ure, za 4. in 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo v soboto, 24. septembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Maja Razboršek. Vabljeni vsi najmlajši. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD LONJER-KATINARA IN SKD I. GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih osnovnih šol. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 24. septembra, ob 11.00 v prostorih SKD Slavko Škamperle (Stadion 1. maja) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v prostorih SKD Ivan Grbec (Ul. di Servola, 124) z mentorico Božo Hrvatič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV - BAZOVICA 2011 V nedeljo, 25. septembra, bo na programu mednarodni odbojkarski turnir v moški konkurenci za Pokal bazoviških junakov. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se v nedeljo, 25. septembra, začenja 14. Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Pet princesk na zrnu graha«. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Abonmaje vpisuje od ponedeljka do petka urad Slovenske pro-svete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 040370846. VZPI - ANPI TRST vabi k udeležbi na manifestacijo, ki bo v nedeljo, 25. septembra, v Ampezzu ob obletnici nastanka edine svobodne partizanske republike v Italiji. Vpisovanje do napolnitve razpoložljivih mest na tel. št. 040-661088 (Ul. Crispi - pon., sreda, pet.), na sedežu v Miljah in na 040228896, 328-8766890 in 360-588526. Odhod z Opčin ob 6.30 in ob 7.00 s Trga Oberdan. Vabljeni! AŠD MLADINA obvešča, da se bodo v oktobru ob ponedeljkih pričeli tečaji v bivšem občinskem rekreatoriju v Križu, št. 441: »Hip hop in brea-kdance« za osnovnošolce 16.30-18.00, za srednješolce in višješolce 15.0016.30, tel. 329-9751782; »Trebušni ples« 18.30-19.30, tel. 333-5663612; »Belly gym« 10.00-11.00, tel. 3335663612. Poskusna vaja za tečaje bo v ponedeljek, 26. septembra ob navedenih urnikih. »Tai chi chuan« vadba se bo pa odvijala ob četrtkih, 19.3021.00, tel. 349-3136949. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 26. septembra. Toplo vabljeni tudi mladi pevci! ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Začel se bo 13. oktobra, od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 26. septembra ob 10.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Glasbena delavnica« ob sredah od 16.30 do 17.20, otroci se bodo na igriv način približali svetu glasbe in glasbil z odkrivanjem zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 16.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Slovenski ABC«, tečaj za otroke od 4 do 6 let ob sredah od 17.30 do 18.20. Učili se bodo s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitev 28. septembra ob 17.00 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.); »Acquafitness«, tečaj skupinske vadbe v vodi, primeren za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta pa ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra; »Slovenščina za odrasle«, informativni sestanek za začetnike in nadaljevalce 26. septembra ob 19.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (3. nad.). Prijave in informacije za vse tečaje na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra, na stadionu 1. maja: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 3282733390 (Petra). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje Spoznati ponudbe, ki jih nudi okrožje (mreža) in jih uporabiti, v torek, 27. septembra, ob 17.30 v dvorani Baroncini - Ul. Trento 8. Govorila bo dr. Maria Grazia Coglia-ti Dezza, direktorica drugega zdravstvenega okrožja. MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj latino-ameriških in skupinskih plesov. Informativni sestanek bo v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v mladinskem krožku v Dolini. Toplo vabljeni! AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri pri Brunotu v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Vse informacije so na razpolago v uradih ZSKD ali na tel. št. 040-635626. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja in plesa. Organizirajo baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11 leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve) in novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3. leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis poteka vse do 1. oktobra vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen Todor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040-51377, urad.bor@gmail.com. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra, ob ponedeljkih in četrtkih: od 17. do 18. ure - začetniki, od 18. do 19. ure - otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure - odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it YOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombi-ja ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra po naslednjem urniku: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda: 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Prispevki V spomin na Rudija Škabarja darujeta Marija in Stano z družino 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Francota Acquavito daruje sin Luciano 200,00 evrov za FC Primorje. Ob svojem 90. rojstnem dnevu daruje Dora Rapotec 40,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec. V spomin na Rudija Škabarja daruje Milko Purič (Jkpinov) 20,00 evrov za SLPZ oberdob. V spomin na nečaka Rudija Škabarja daruje Miro Zigon z družino 50,00 evrov za Združenje Astra in 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Ervinota Sternija darujeta Milena in Nataša Štoka z družinama 40,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Paola Ugrina darujeta Laura Carli in Tanja Zadnik 25,00 evrov za TPK Sirena in 25,00 evrov za OD Bor. V spomin na bratranca Rudija Škabar-ja darujejo Milan, Verica in Tamara z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za združenje AS.TR.A. Namesto cvetja na grob na Pavla Ugri-na prispevata Susi in Sara Pertot 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V počastitev spomin spomin na Pavla Ugrina darujeta Susi, Sandi in Sara 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Barkovlje. V spomin na mamo Ivanko darujeta Ljuba in Carlo Gabrovec 250,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. t V objemu najdražjih nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni Ivo Gregoretti Zalostno vest sporočajo žena Majda, hčerki Martina in Michela z Adrianom in Antoniem ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v kapelici na repen-tabrskem pokopališču v petek, 23. septembra, od 12. do 13. ure. Sledil bo pogreb. Namesto cvetja darujte za ASTRO. Opčine, 21. septembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega borca-partizana tov. FRANCA KOCJANČIČA izreka svojcem iskreno sožalje VZPI-ANPI Devin - Nabrežina 12 Sreda, 21. septembra 2011 KULTURA / galebov šolski dnevnik - Izdaja ga Zadruga Novi Matajur Z zdravo in uravnoteženo prehrano v novo šolsko leto Besedilo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ilustracije pa Chiara Sepin Pred začetkom šolskega leta vsako leto izide tudi Galebov šolski dnevnik, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur in so ga zastonj prejeli vsi učenci in dijaki od 1. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje srednje šole. V njem letos obravnavajo zdravo prehrano, ki je tudi prvi pogoj za zdravo življenje. Tako nam novi Galebov šolski dnevnik ne prinaša le koristnih strani, ki jih bodo mladi uporabniki tekom leta lahko napolnili, ampak tudi znanje. Besedilo za tokratno vzgojno-izobraževalno publikacijo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ki je na različnih straneh postregla z zanimivimi informacijami, kaj sploh pomeni zdrav način prehranjevanja. Besedilo je uredila in prevedla urednica Alina Carli, ki je na uvodni strani zapisala, da želijo z letošnjo izdajo spremeniti slabe navade mladih bralcev in bralk in jih naučiti, kako se pripravljajo zdravi polnovredni obroki. Pisan in barvit šolski dnevnik, ki ga je z ličnimi ilustracijami opremila Chiara Sepin, nam s pomočjo starega Galebovega prijatelja Škrobka svetuje, kaj moramo jesti, da bo naša prehrana uravnotežena in zdrava. Dr. Marina Trevisan je vse uporabnike spomnila, da mora biti zajtrk obilen in obogaten z ogljikovimi hidrati, ki pomagajo našim možganom dobro delovati. Drugo zlato pravilo, ki ga navaja pediatrinja, je tudi, da morajo otroci pojesti veliko svežega sadja in zelenjave. Ob vsem tem pa je nujno potrebna tudi rekreacija, ki ima blagodejni učinek na naše telo. Mesec september nam prinaša rubriko Zakaj jemo?, v kateri je razloženo, zakaj pravzaprav potrebujemo vodo in hrano. Oktober govori o osnovnih živilih in njihovih hranilnih snoveh. Marsikomu bo bržkone prav prišlo opozorilo, da nobeno živilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato je potrebno uživati raznolika živila. Bralci bodo tudi izvedeli, katera hranila nam dajejo energijo, ki je še kako pomembna za učinkovito delovanje našega organizma. Otroci bodo tudi izvedeli, da ni priporočljivo uživati preveč kruha in testenin, izogibati pa se je potrebno tudi sladkarijam, ki imajo lahko negativne učinke. Na zanimiv in poučen način je moč izvedeti tudi, katera hranila nam pomagajo rasti, in katera hranila nas ščitijo. Mesec december pozornost posveča kalorijam in dnevnim obrokom. Celoten prispevek je popestrila tudi prehran-ska piramida. Veliko koristnih informacij o aditivih oz. dodatkih v prehrani nam prinaša februar, ki nas opozarja, kako pomembno se je izogiba- Nekaj prikupnih ilustracij, ki bo osnovnošolce in srednješolce spremljalo skozi vse leto ti konzervansom. Za tiste, ki bi z zdravo hrano radi šli še korak dlje, pa je koristen prispevek o pesticidih. Dr. Trevisanova govori o dobrih straneh ekološko pridelane hrane. Mesec marec se začne z opozorilom, da večina izdelkov, ki jih oglašujejo televizija in ostali mediji vsebujejo največ škodljivih snovi, april pa prinaša opozorilo, da je priporočljivo umivati zobe dvakrat na dan in ne takoj po jedi, ker se v nasprotnem primeru poškoduje zobna sklenina, ki zobe ščiti pred vdorom bakterij in nastankom zobne gnilobe. Marsikomu bo prav prišel tudi prispevek, ki govori o pravem shranjevanju živil, čisto za konec pa so uredniki prihranili prispevek o pomenu fizične aktivnosti, ki pomaga »kuriti« kalorije, krepiti okostje in razviti mišice. Šolarjem bo bržkone prav prišel tudi Škrobkov nasvet, da je v šolo bolje iti peš ali s kolesom in da je gledanje televizije potrata časa. Pisano izdajo Galebovega šolskega dnevnika 2011-2012 poleg omenjenih tem in gesla »Jem zdravo, mislim zdravo, živim zdravo« bogatijo še rubrike, ki so stalnica vseh šolskih dnevnikov. Na začetni strani je prostor namenjen osebnim podatkom imetnika tega dnevnika, v nadaljevanju so koledar, rubrika, v katero lahko zapišemo telefonske številke sošolcev, pa urnik in opravičila, ki jih izpolnijo starši. Vse to in še veliko več vsebuje letošnji Galebov dnevnik, ki bo marsikateremu šolarju olajšal beleženje šolskih obveznosti. (sč) V Seči 50. kiparski simpozij Forma viva V Seči pri Portorožu bo vse do 15. oktobra potekal mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki letos praznuje že 50. jubilej. Po besedah direktorja Obalnih galerij Piran To-nija Biloslava gre za 50 let ohranjanja tradicije klasičnega kiparskega pristopa, preverjanja tradicionalnih materialov in prizadevanja po njihovi reafirmaciji v sodobni likovni umetnosti. V petih desetletjih je na portoroškem simpoziju nastalo več kot 150 skulptur, po Biloslavovih besedah pa bodo letos vse nastale skulpture iz istrskega apnenca tudi ostale na Formi vivi. Forma viva oz. »živa oblika« plastičnega snovanja velikih formatov na odprtem pa ostaja izziv tudi za sodobne ustvarjalce, je prepričan Biloslav. Prvi simpozij je bil leta 1961 v Seči pri Portorožu, kjer so obdelovali kamen, v Kostanjevici na Krki pa les. Pobudnika kiparskega simpozija, slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, sta zamisel kolektivnega ustvarjanja prinesla iz sosednje Avstrije. V nasprotju s tradicionalno bienalno izmenjavo se simpozija v Portorožu in Kostanjevici letos odvijata hkrati. V Kostanjevici so trije umetniki že končali z delom, v Portorožu pa se klesanje v kamnu začenja te dni. Letos na portoroškem simpoziju ustvarjajo Graziano Pompili iz Italije, Jose Villa Soberon s Kube in Donald Porcaro iz ZDA. Pompili je v italijanskem in mednarodnem prostoru prepoznaven zlasti po monu-mentalnih skulpturah za zasebne in javne prostore. Sodeloval je že na dveh slovenskih kiparskih simpozijih, njegova skulptura pa stoji pred vhodom v Piran. Soberonov opus obsega tako skulp-turo kot slikarstvo, grafiko, risbe in ustvarjanje na področju designa. Je dobitnik številnih nagrad, znan pa je predvsem po svojih javnih skulptu-rah v okolici Havane. Kipar je že sodeloval na simpoziju v Portorožu, njegova skulptura pa je našla mesto v koprski marini. Porcaro je zelo dejaven tudi v akademski sferi. Njegova kiparska dela, izdelana iz različnih materialov kot so beton, kovina, barve, se nahajajo v prestižnih ameriških javnih zbirkah. Za svoje delovanje je umetnik prejel več pomembnih priznanj. Petdesetletnica Forme vive Portorož bo posvečena avstrijskemu kiparju Karlu Prantlu, očetu vseh simpozijev. Ob koncu srečanja se obeta tudi izid publikacije, drugega dela monografije Forma viva 1982-2011, kot dopolnitev leta 1983 izdane knjige z naslovom Forma viva 19611981 avtorjev Staneta Bernika in Špelce Čopič. (STA) POEZIJA - Nova zbirka A. Pregarca Amebno razkošje Izšla je pri GMD, vsebuje pa pesmi, ki so nastajale od leta 1960 naprej Amebno razkošje je naslov nove pesniške zbirke Aleksija Pregarca, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za izbor pesmi, ki so nastajale od leta 1960 naprej. Pesmi tega obdobja so bile v glavnem objavljene v revijah 70-tih let prejšnjega stoletja, veliko pa je tudi pesmi, ki so nastale po letu 2000. Že sam naslov zbirke Amebno razkošje kaže na avtorjevo iskanje izvora življenja. Biološka prispodoba amebe -enoceličnega bitja postane v svoji brezobličnosti prispodoba človeške usodnosti, brezimnosti, a je hkrati tudi izziv za vsakega človeka, da se izmota iz te brezobličnosti in neznačajnosti ter dobi svojo izhodiščno pot. Pesnik Aleksij Pregarc, ki ga poznamo tudi kot gledališkega igralca, režiserja, napovedovalca, pisatelja, prevajalca in publicista, se v svoji poetični izpovednosti »zavzema za občečloveški upor zoper krivice, se navezuje na osebnostne krize in vzpone, na kritično ljubezen do domovine, ki ni niti zamejeno samovšečna in ne zlagano nostalgična ... je izraz modernega in modernističnega vitalizma, ki sega čez sleherno obrobje slovenstva« je zapisal Vladimir Gajšek v spremni besedi v knjigi. Knjigo je grafično oblikoval Marko Lupinc. FJK - Razstave, publikacije, vodeni ogledi V soboto in nedeljo evropski dnevi kulturne dediščine Pobuda se bo odvijala v Čedadu, Ogleju, Trstu in Ronkah Nadzorništvo za arheološke dobrine Furlanije-Julijske krajine prireja Evropske dneve kulturne dediščine, ki bodo v soboto in nedeljo v Čedadu, Ogleju, Trstu in Ronkah. V Trstu bodo v okviru pobude priredili vodene oglede rimskega amfiteatra in lapidarija pri gradu sv. Justa. Ogledi bodo v soboto ob 9.30, 10.30, 15.00 in 16.00 za amfiteater, ob 11.00, 12.00, 16.30 in 17.30 za lapidarij. V nedeljo bo Ambra Betic vodila ogled prazgodovinskega gradišča v Slivnem, ki ga uvrščajo med bronasto in železno dobo. Zbirališče ob 10.30 pred cerkvijo v Šempolaju. V Državnem arheološkem muzeju v Čedadu (trg Duomo, 13) bodo v soboto ob 17. uri predstavili razstavo »Appena restituiti dalla terra. Quattro corredi funebri da Romans d'Isonzo«, dopolnitev prejšnje razstave o longobard-skem Čedadu. Slednja bo ponovno na ogled v okviru Evropskih dni. V nedeljo ob 11. uri bo vodeni ogled razstav, ob 10. uri pa bo vodeni ogled dvorane beneško-bi-zanskih skulptur. Po razstavi bodo ob 17.30 v soboto predstavili publikaciji »Le sculture ornamentali veneto-bizantine di Cividale« in »La chiesa di San Giorgio in Vado a Rua-lis«, ki jih je uredil umetnostni zgodovinar nadzorništva za arheološke dediščine FJK Paolo Casadio. V nedeljo ob 15. in ob 17. uri bodo vodeni ogledi cerkve San Giorgio in Vado. V Ogleju na županstvu (Garibal-dijev trg 7) bo v soboto od 15. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure posvet o ar-heologinji Luisi Bertacchi. Ob priložnosti bo od sobote do 6. januarja 2012 na ogled fotografska razstava na sedežu Državnega združenja za Oglej (Ul. Julia Augusta). V Vili Vicentina Miniussi v Ronkah (Trg Unita 24) bodo v sklopu Evropskih dni kulturne dediščine odprli razstavo »Il baule dei ri-cordi« o zgodovini in spominih krajevnih skupnosti. Razstava bo na ogled od petka do 30. septembra od ponedeljka do petka od 10. do 13 ure in od 17. do 19 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. V nedeljo od 14. ure do 18.30 bo Ecomuzej Ter-ritori iz Ronk priredil izlet po starorimskih vilah in starokrščanskih arheoloških najdiščih od Moščenic do Soče. Za rezervacije je na voljo telefonska številka 0481 774844 ali e-pošta info@territori.it. / SVET Sreda, 21. septembra 2011 1 B turčija - Včeraj dopoldne v prometni četrti Kizilay Središče Ankare pretresla eksplozija avtomobila bombe Umrli 3 ljudje, okrog 15 ranjenih - Oblasti sumijo kurdske teroriste ANKARA - V središču turške prestolnice je včeraj odjeknila močna eksplozija, v kateri so umrli trije ljudje, je sporočil notranji minister Idris Na-im Sahin. Ranjenih je bilo okoli 15 ljudi, od tega pet huje. Kot je pojasnil namestnik turškega premiera Bulent Arinc, je eksplozijo povzročila bomba, skrita v vozilu. Eksplozija je odjeknila v četrti Kizilay v središču Ankare, ki jo vsak dan obišče več deset tisoč ljudi, slišati pa jo je bilo več kilometrov stran. Televizijski posnetki so prikazovali, kako se nad širšim območjem dviguje dim. Več avtomobilov je zajel ogenj, v bližnjih stavbah pa so se razbile okenske šipe. Po navedbah lokalnih oblasti smrtnih žrtev ni bilo. Po eksploziji so območje v strahu pred drugo eksplozijo evakuirali, poročanje turške nacionalne televizije povzema nemška tiskovna agencija dpa. Guverner Ankare Aladin Yuksel najprej ni želel govoriti o napadu, poudaril je le, da so preiskovalci že na delu in preiskujejo vsa možna ozadja. Turški notranji minister Sahin je kasneje na novinarski konferenci dejal, da je šlo najverjetneje za "teroristični" napad. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je sicer v preteklosti podobne napade v turških mestih izvajala Kurdska delavska stranka (PKK). (STA) Prizorišče terorističnega napada ansa afganistan - V Kabulu V samomorilskem napadu ubit nekdanji predsednik Rabani KABUL - V samomorilskem napadu v Kabulu je bil včeraj ubit nekdanji afganistanski predsednik Burhanudin Rabani (na sliki), ki je vodil mirovna prizadevanja v vojni uničeni državi. Napad se je zgodil na njegovem domu v afganistanski prestolnici. Napadalec je imel bombo skrito v turbanu. Kot je sporočil vodja preiskave Mohamed Zaher, se je Rabani včeraj pogajal z dvema moškima, ki sta zastopala talibane. Eden od njiju je imel v turbanu eksploziv. V eksploziji je bil Rabani ubit, še štirje ljudje, med njimi njegov namestnik Masom Stanikzaj, pa so bili ranjeni. Rabani je bil vodja lani ustanovljenega Visokega sveta za mir pri predsedniku Hamidu Karzaju, katerega naloga so pogajanja s talibani, ki pa doslej niso bila uspešna. Rabani je živel v diplomatski četrti blizu ameriškega veleposlaništva. To je bil že drugi napad znotraj dobro varovane četrti v središču Kabula v tednu dni. Afganistan je vodil med letoma 1992 in 1996, preden so oblast prevzeli talibani. Potem ko je bil leta 1996 izgnan iz Kabula, je postal vodja Severnega zavezništva, ki je prevzelo oblast po padcu talibanov. Po narodnosti je bil Tadžik. Atentat na Rabanija je eden najodmevnejših političnih umorov v Afganistanu od začetka ameriške invazije leta 2001. Pred dvema mesecema je bil v atentatu ubit tudi brat predsednika Karzaja, Ahmed Vali Karzaj. Predsednik Karzaj je zaradi uboja Rabanija skrajšal svoj obisk na sedežu ZN v New Yorku. (STA) fitch - Ocena Razpad evra malo gospodarstvo - S 4,3 nazadovala na 4 odstotke Svetovni denarni sklad znižal verjeten oceno svetovne gospodarske rasti PARIZ - Kljub stopnjevanju dolžniške krize ni veliko možnosti za razpad območja evra, so včeraj dejali v bonitetni hiši Fitch. Ob tem so opozorili, da so države z evrom že naredile korake v smeri razreševanja težav. "Zaskrbljenost v zvezi z razpadom območja evra je močno pretirana," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril vodja ocenjevanja dolga držav pri Fitchu David Riley. Kot je tudi poudaril, bo Fitch pri svojem delu še naprej upošteval dejstvo, da v evrskem območju ni poti nazaj oz. da razpada območja držav s skupno evropsko valuto ne bo. Po njegovih besedah bonitetna agencija verjame, da bo Evropska centralna banka (ECB) z nadaljnjimi ukrepi preprečila nepotrebne plačilne nesposobnosti držav z evrom. Izstop Grčije ali kakšne druge države z dolžniškimi težavami iz območja evra bi bil "ekonomsko neracionalen", je zatrdil Riley in dodal, da bi to predstavljalo tudi "nesrečen presedan". V tej luči je spomnil na zavezo evru in pomen kredibilnosti držav v območju skupne evropske valute. Fitch rešitev za težave evr-skega območja vidi v vzpostavitvi panevropskih nadzornih struktur za finančne institucije. Agencija zagovarja boljši evropski pregled in boljšo koordinacijo domačih gospodarskih in fiskalnih politik ter urejen skupni mehanizem, ki naj bi zagotovil večjo disciplino vseh držav z evrom. Skladno s tem je Riley pohvalil julijsko odločitev evrosku-pine, da ustanovi nov stalni mehanizem za pomoč državam z evrom v težavah, imenovan evropski mehanizem stabilnosti (ESM), ki bo z letom 2013 nadomestil sedanji začasni mehanizem. V zvezi s predlaganimi reformami vladanja v območju evra pa je dejal, da je to politično in tehnično zelo kompleksen proces, ki bo terjal veliko časa tako na ravni vzpostavitve kot na ravni doseganja zaupanja vlagateljev in javnosti. (STA) WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v včeraj objavljeni novi Svetovni gospodarski napovedi znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos s 4,3 na štiri odstotke. V letu 2012 naj bi svetovna gospodarska rast prav tako znašala štiri odstotke, kar je 0,5 odstotne točke manj od junijskih napovedi. V dokumentu je zapisano, da je svetovna gospodarska aktivnost po krepkem okrevanju leta 2010 v zadnjem času bistveno oslabela, kar je posledica pričakovanih in tudi nepričakovanih dejavnikov. Med nepričakovanimi dejavniki izpostavlja potres in cunami na Japonskem v mesecu marcu, ki sta povzročila motnje v dobavah oziroma začasno zmanjšala svetovno proizvodnjo avtomobilov za kar 30 odstotkov. Arabska pomlad je zvišala cene nafte, in sicer v drugem četrtletju na kratko za 25 odstotkov nad cene, ki so veljale januarja letos. Oba dejavnika sta se že unesla in ne povzročata več težav. Nepričakovan dejavnik je bil tudi politični prepir v Washingtonu glede dviga meje javnega dolga, kar je po nepotrebnem pretreslo svetovne finančne trge, težave pa še na- prej povzročajo evropska dolžniška kriza ter težave bančnega sektorja v EU. Porasle so cene zlata in surovin, kakor tudi državnih obveznic ZDA, potrošniško zaupanje v razvitem delu sveta ostaja nizko, nepremičninski trg pa ne okreva. Rast v ZDA in EU bo zato ostala še naprej omejena, veliko pa bo odvisno od politikov, ki imajo v rokah odločitev, ali bo šlo naprej s počasno rastjo, ali pa bodo svet spet pognali v zmešnjavo. IMF ocenjuje, da bo gospodarstvo ZDA letos raslo po stopnji 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo rast pospešila morda le za 0,3 odstotka. Od junijske ocene je to nižje za odstotno točko letos in za 0,9 odstotne točke za leto 2012. Območje evra najbi letos doseglo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,1-od-stotno, Slovenija pa letos 1,9 odstotno in v prihodnjem letu dvoodstotno, Italija letos 0,6-odstotno, prihodnje leto 0,3-od-stotno. Japonska bo letos dosegla skrčenje obsega bruto domačega proizvoda (-0,5 odstotka), prihodnje leto pa spet krepko rast (2,3 odstotka). V drugih delih sveta bo bolje. Območje srednje in vzhodne Evrope nadaljuje s trdnim okrevanjem in IMF za letos t.i. "nastajajoči" Evropi napoveduje 4,2-odstotno rast, ki pa naj bi se leta 2012 umirila na 2,7 odstotka. Ruska gospodarska rast bo letos 4,3-odstotna, prihodnje leto pa 4,1-odstotna, v območju Skupnosti neodvisnih držav pa naj bi bila letošnja rast 4,6-odstotna, prihodnje leto pa 4,4-odstotna. Rast v delu Azije se je zmerno umirila, čeprav pa Kitajski IMF za letos napoveduje 9,5-odstotno rast in leta 2012 de-vetodstotno. Indijsko gospodarstvo naj bi letos raslo po 7,8-, prihodnje leto pa po 7,5-odstotni stopnji. Za celotno območje Azije se obeta letos 6,2-odstotna rast, v prihodnjem letu pa 6,6-odstotna. Brazilija in Mehika sta v oceni izenačeni, in sicer naj bi bila rast letos v obeh 3,8-od-stotna, prihodnje leto pa 3,6-odstotna. Rast v Južni Ameriki naj bi bila malce hitrejša, in sicer letos 4,9-, prihodnje leto pa 4,1-odstot-na. Območje Afrike pod Saharo pa nadaljuje z robustno rastjo: letos naj bi bila ta 5,2-, prihodnje leto pa 5,8-odstotna. (STA) grčija - Kriza Borze stavijo na dogovor ATENE - Pogovori o novih izplačilih mednarodnega posojila Grčiji so se sinoči nadaljevali. Uro in pol po tem, ko je grški finančni minister Evangelos Ve-nizelos nadaljeval telekonferenco s strokovnjaki EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB), rezultat pogovorov še ni bil znan. Da bi do dogovora lahko prišlo, pa da slutiti napoved iz urada grškega premiera Georgea Papandreua, da bo o rezultatih pogovorov danes ob 11.30 po lokalnem času razpravljala vlada. Močno zadolžena Grčija je pod hudim pritiskom, naj okrepi varčevanje ter prodajo državnega premoženja. S tem bi si zagotovila nov obrok - gre za osem milijard evrov - iz lani dogovorjenega 110 milijard evrov vrednega paketa finančne pomoči, ki so ji ga maja lani odobrile države z evrom in IMF. Vlagatelji vsekakor pričakujejo dogovor med Grčijo in njenimi posojilodajalci. Tudi zaradi tega so včeraj evropske borze zaključile poslovanje z rastjo. kosovo - Na severu regije Mejni prehod Brnjak ponovno odprt za promet PRIŠTINA - Mednarodne sile na Kosovu (Kfor) so včeraj za promet ponovno odprle mejni prehod Brnjak na severu Kosova, čeprav ostajajo dovozne ceste do prehoda zaprte. Trenutno je tako mogoče mejni prehod prečkati samo peš. Je pa Srbija včeraj po navedbah Prištine odpravila prepoved uvoza za blago s Kosova, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot navajajo kosovski mediji, naj bi tako v kratkem prvi trije tovornjaki s kosovskimi izdelki prečkali mejo s Srbijo. Kosovska ministrica za trgovino Mimoza Kusari Lila je srbsko odločitev označila kot "korak izrednega pomena". Direktor carine Naim Huruglica pa je za kosovsko televizijo RTK potrdil, da so tovornjaki mejo prečkali na mejnem prehodu Dheut de Bardhe (Bela zemlja) na vzhodu Kosova, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Na severu Kosova pa se nahajata mejna prehoda Brnjak in Jarinje. Dostop do omenjenih prehodov so v minulih tednih zabarikadirali kosovski Srbi, da bi na ta način preprečili prihod kosovskih carinikov na oba mejna prehoda. Od petka dalje so na meji sicer navzoči pripadniki misije EU na Kosovu (Eu-lex) ter kosovski policisti in cariniki. Kosovski notranji minister Bajram Rexhepi je včeraj za srbski dnevnik Danas napovedal, da naj bi se še ta teden začeli pogovori predstavnikov Kforja in Eulexa o rešitvi za sever Kosova oziroma odstranitvi blokad. Kosovski Srbi pa si prizadevajo, da bi bilo vprašanje obeh mejnih prehodov tema naslednjega kroga pogajanj med Prištino in Beogradom, ki naj bi bil 28. septembra v Bruslju. Kosovska stran to zavrača, saj Priština meni, da gre za kosovsko notranjo zadevo. Beograd in Priština sta se 2. septembra v Bruslju dogovorila o vzajemnemu priznanju carinskih žigov. Beograd je prepoved uvoza kosovskih izdelkov uvedel, ko je Kosova februarja 2008 razglasilo samostojnost. Kosovska vlada je 20. julija letos na prepoved odgovorila z enakim protiukrepom. (STA) Gadafi dogajanje v Libiji označil za »maškarado« TRIPOLI - Nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi je v novem sporočilu dogajanje v Libiji označil "maškarado" in zanikal, da bi njegov režim padel. Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta medtem napredujejo pri zavzemanju še zadnjih utrdb nekdanjega režima. "Kar se dogaja v Libiji, je maškarada, ki se lahko odvija zgolj zahvaljujoč (Natovim) zračnim napadom, ki pa ne bodo trajali večno," je v zvočnem posnetku, ki ga je predvajala televizija Araj s sedežem v Siriji, dejal Gadafi. "Ne veselite se in ne verjemite, da je en režim padel, drug pa bil vzpostavljen s pomočjo zračnih in pomorskih napadov," je poudaril. Afriška unija pa je včeraj uradno priznala libijski nacionalni prehodni svet kot legitimno oblast v državi. Organizacija, ki sedeža Libije po padcu režima dolgo ni želela prepustiti prehodnemu svetu, je poleg tega Libijcem obljubila podporo pri gradnji "združene, demokratične in miroljubne Libije". V nasilju v Jemnu že tretji dan zapored smrtne žrtve Sana - V najnovejšem nasilju, ki že tri dni pretresa Jemen, je po navedbah prič in zdravniških virov včeraj umrlo devet ljudi, skupno število smrtnih žrtev pro-tirežimskih protestov pa se je povzpelo na več kot 60. Več sto ljudi je bilo doslej ranjenih. Prestolnico Sana je tudi včeraj pretresalo streljanje in eksplozije. Nasilje je izbruhnilo ob zori, ko so se v bližini Trga sprememb spopadle sile republikanske garde pod poveljstvom sina jemenskega predsednika Alija Abdu-laha Saleha in odpadniški vojaki, ki podpirajo protirežimske protestnike. Obama je še vedno odločen zapreti Guantanamo BRUSELJ - Ameriški predsednik Barack Obama je odločen kljub političnemu nasprotovanju zapreti taborišče za teroristične osumljence Guantanamo pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA novembra 2012, je med obiskom v Bruslju včeraj dejal ameriški pravosodni minister Eric Holder. Obama torej namerava spoštovati obvezo, ki jo je sprejel kmalu po prevzemu predsedniškega položaja januarja 2009. (STA) 1 4 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Ljudsko štetje v priredbi zavoda ISTAT Na voljo slovenski popisovalci in pole Na občinski spletni strani ni omembe manjšinskih jezikov - Jutri organizacijski sestanek Med jesenskim ljudskim štetjem v priredbi italijanskega državnega zavoda za statistiko ISTAT bodo goriškim občanom na voljo slovenski popisovalci in seveda tudi slovenske popisne pole. Med tridesetimi popisovalci, ki jih je občina Gorica imenovala na podlagi testa iz informatike in drugih rekvizitov, sta dve po-pisovalki - Sara Bresciani in Mateja Pelikan - namenjeni slovenski jezikovni skupnosti, še drugi štirje pa so med testom dokazali, da obvladajo slovenščino; po potrebi bodo izkoristili tudi njihovo znanje jezika. »Pametno bi bilo, da bi štiri popisovalce, ki obvladajo slovenski jezik, namenili območjem, kjer živi več Slovencev; popisovalki pa bodo itak na razpolago vsem slovenskim občanom, ki bodo zaprosili za slovensko polo oz. za pomoč pri njenem izpolnjevanju,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je že med poletjem pobli-že sledil pripravam na ljudsko štetje. Po njegovih besedah sta bila imenovana tudi dva popisovalca z znanjem furlanšči-ne - Francesco Quarta in Marco de For-nasari, še druga dva, ki sta med tridesetimi izbranci, pa sta med testom dokazala, da obvladata furlanski jezik. »Zavod ISTAT je že začel pošiljati popisne pole po domovih, baje pa v Gorici jih doslej še ni nihče prejel. Kar se tiče slovenskih pol, bodo na občini na razpolago vsem, ki bi jih želeli izpolniti, poleg tega pa jih bodo prosilcem na dom prinesli popisovalci. Pred desetimi leti sem tudi sam klical na občino, naj mi prinesejo popisno polo v slovenščini. Ko pa je do mene prišel popisovalec, je imel pri sebi le italijansko polo, tako da sem mu dejal, naj se še enkrat vrne s slovensko različico, kar je nato tudi storil,« pojasnjuje Waltritsch in poziva vse goriške pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj zaprosijo popisne pole v slovenščini. »Novico, da bodo v kratkem začeli razdeljevati popisne pole, je goriška občina v petek objavila na svoji spletni strani. Pametno bi bilo, da bi občane spomnili na razpoložljivost slovenskih in furlanskih pol, vendar tega na goriški občini niso storili. Če že niso poskrbeli za prevod zapisa v manjšinska jezika, bi vsaj ob zaključku italijanskega besedila morali napisati, da so pole na razpolago tudi v slovenščini in furlanščini,« pravi Wal-tritsch in opozarja, da bo s svetniškim Občinska palača vprašanjem pozval župana Ettoreja Ro-molija, naj pojasni, zakaj v omenjenem članku o ljudskem štetju ni bila omenjena možnost o uporabi slovenskega in furlanskega jezika. »Prav bi bilo, da bi občinska uprava spomnila svoje občane na razpoložljivost slovenskih in furlanskih popisnih pol, seveda pa bi morala tudi opozoriti, da bodo na razpolago popisovalci z znanjem slovenščine in furlanšči-ne, ki bodo družinam lahko pomagali tudi pri vnašanju podatkov,« poudarja Aleš Waltritsch. Na goriški občini bo organizacijski sestanek s popisovalci potekal jutri, tako da še ni bilo dokončno določeno, kako bo popis dejansko potekal. Kako bo goriška občina izkoristila dve popisovalki za slovensko narodno skupnost in dodatne štiri popisovalce, ki slovenščino obvladajo, bo znano v prihodnjih dneh. Popoln seznam popisovalcev je objavljen na spletni strani goriške občine www3.comu-ne.gorizia.it. (dr) popis - Uveljavljanje manjšinskih pravic Slovenščina tudi na spletu V Doberdobu in Števerjanu bodo za popis skrbeli uslužbenci, v Sovodnjah imajo dva popisovalca Županstvo v Doberdobu ... bumbaca ... Števerjanu in ... bumbaca . v Sovodnjah bumbaca Med 15. državnim ljudskim štetjem bodo pripadniki slovenske narodne skupnosti svoje pravice lahko uveljavljali tudi na spletu, saj bo popisne pole v slovenščini mogoče izpolniti tudi preko domačega računalnika in povezave s svetovnim omrežjem. Da bi čim več italijanskih državljanov izpolnilo popisne pole na spletu, upajo na državnem zavodu za statistiko ISTAT - in tudi v treh občinah goriške pokrajine s pretežno slovenskim prebivalstvom, kar še predvsem velja za Doberdob in Števerjan, kjer bodo za ljudsko štetje skrbeli občinski uslužbenci. Če se bo čim več družin odločilo za izpolnitev popisnih pol na spletu, se bodo znižali stroški popisa, v primeru slovenskih občin pa bi imeli veliko manj dela in preglavic, ki jih prinašajo izpolnjevanje, zbiranje in analiziranje papirnatih obrazcev. »Med prejšnjimi popisi smo ime- li zunanje popisovalce, tokrat pa smo se odločili, da bosta za ljudsko štetje skrbela občinska uslužbenca; zavod ISTAT namreč narekuje občinskim upravam in predvsem manjšim občinam, naj popisovalce poiščejo med svojim osebjem,« pravijo na doberdob-ski občini, ki podobno kot v Sovodnjah in Števerjanu še čakajo na popisne pole in tudi na podrobnejše informacije, na podlagi katerih bodo razumeli, kako bo iz tehničnega vidika ljudsko štetje sploh potekalo. Na območju izvajanja zaščite in torej tudi v treh slovenskih občinah na Goriškem bodo za razdeljevanje popisnih pol poskrbele občinske uprave s svojim osebjem oz. s popisovalci, ki bodo družinam prinesli slovenske in italijanske obrazce. V Sovodnjah so glede razdeljevanj popisnih pol povedali, da so bila doslej navodila zavoda ISTAT precej skopa, zato pa bo treba še nekaj dni počakati, da bo jasno, kako bo zadeva stekla. V vseh treh slovenskih občinah pa so opozorili, naj družine ne zavržejo italijanske popisne pole, ki jo bodo skupaj s slovensko dobili na dom, če nameravajo izpolniti na spletu obrazec v slovenščini. »Družine, ki se bodo odločile za izpolnitev popisnih pol na spletu, bodo morale uporabiti geslo, ki ga bodo dobile na italijanskem papirnatem obrazcu,« razlagajo iz Števerjana, kjer bo za popis skrbel en občinski uslužbenec, medtem ko bodo v Sovodnjah imeli dva popisovalca. Glede izpolnjevanja obrazcev na spletu so v občinskih uradih slovenskih občin še pojasnili, da naj bi bilo razmeroma enostavno. Odgovori bodo med sabo avtomatično povezani, kar naj bi olajšalo vlaganje podatkov. Spletna stran, na kateri bodo na voljo obrazci za izpolnjevanje popisnih pol, naj bi bila na razpolago od nedelje, 9. oktobra, ki je določena kot dan za ljudsko štetje. (dr) gorica - Forum »Prestavljamo se s kompetencami in inovativnostjo« »Forum se predstavlja mestu s kompetencami in inovativnostjo, saj smo prepričani, da smo sposobni dobro upravljati občino.« Tako poudarjajo pri Forumu za Gorico, katerega člani in somišljeniki se bodo zbrali danes ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu. Osrednja tema srečanja bodo primarne volitve, na katerih bo novembra goriška leva sredina izbrala kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za župansko mesto. Uvodoma bodo podali obračun Romolijevega upravljanja mesta, nato bodo spregovorili o odnosu z drugimi levosredinskimi strankami, nazadnje se bodo poglobili v programske aspekte, ki so za Forum posebno pomembni. Hit ustvarja dobiček Uprava novogoriške družbe Hit je na ponedeljkovi, več kot deset ur trajajoči seji nadzornega sveta poročala o poslovanju v prvih sedmih mesecih leta in o učinkih sanacijskih ukrepov. V omenjenem obdobju je družba ustvarila 96,1 milijona evrov bruto prihodkov, kar je 1,2 milijona evrov več od načrtovanih, poleg tega je ustvarila 2,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, čeprav je za to obdobje predvidela izgubo v višini pol milijona evrov. Hitove igralnice je v tem času obiskalo 757.000 gostov, kar je odstotek več kot pred letom, število nočitev v Hitovih hotelih pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 15,9 odstotka na 82.000. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi s potekom pogajanj s socialnimi partnerji za novo podjetniško kolektivno pogodbo in za sodelovanje pri pogajanjih imenovali podpredsednika Andreja Cetinskega. Podpisi za referendum v Štandrežu in Gabrjah Demokratska stranka bo danes med 18.30 in 20. uro v gostilni Turri v Štandrežu zbirala podpise za referendum za ukinitev državnega volilnega zakona. Jutri med 18.30 in 20. uro pa bodo podpise zbirali ob nogometnem igrišču v Gabrjah. Center CIE bodo obnovili Center za priseljence CIE v Gradišču bodo obnovili, potem ko so ga njegovi gostje v prejšnjih mesecih poškodovali s požari in vandalskimi dejanji. Obnovo centra je v Trstu napovedala podtajnica na notranjem ministrstvu Sonia Viale in dodala, da je trenutno v Furlaniji-Julijski krajini skupno nastanjenih 517 pribežnikov. Vialejeva je dalje ocenila, da je sodelovanje s slovenskimi silami javnega reda odlično. Shod FIOM-CGIL v Pancanu Na sedežu združenja A Piena Voce v Pancanu bo nocoj ob 20.30 shod somišljenikov predsednika sindikata FIOM-CGIL Gior-gia Cremaschija, ki se prepoznavajo v njegovem gibanju »Dobbiamo fermarli«. gorica - Jutri se začenja praznik Okusi na meji Prve zapore ulic Promet bodo danes popoldne prepovedali v večjem delu mestnega središča Včeraj so stopile v veljavo prve zapore bumbaca Postavljanje šotorov bumbaca V pričakovanju na jutrišnji začetek pouličnega praznika Okusi na meji so že včeraj stopile v veljavo prve prometne omejitve in zapore, danes popoldne pa bodo prepovedali promet v večjem delu mestnega središča. Že včeraj je zapora stopila v veljavo na Trgu Sv. Antona, vozilom sodelujočih razstavljavcev pa so dovolili dostop v peš cone v Raštelu ter v Ulicah Monache, Mazzini in Garibaldi. Danes bodo prometu zaprli Ulico Petrarca, Korzo Verdi ter ulici Oberdan in Boccaccio; parkiranje bo prepovedano na Trgu Battisti, popolne zapore prometa pa bodo stopile v veljavo ob 7.30 v Ulici Morelli, ob 20. uri pa na Korzu Italia med Ulicama Diaz in XXIV maggio, na trgu pred županstvom, v ulicah De Gasperi, Roma, Crispi, Marconi, na Travniku in v Nadškofijski ulici. V vseh omenjenih ulicah bo danes prepovedano parkiranje od 17. do 20. ure, ko bodo stopile v veljavo zapore. Jutri bodo enosmerni promet uvedli v Semeniški ulici, po kateri bo mogoče voziti le v smeri Ulice Brass. Vse prometne omejitve in zapore so označili s cestnimi znaki, vsekakor pa mestni redarji svetujejo avtomobilistom, naj se med praznikom izogibajo mestnega središča. Sodelujoči gostinci in razstavljavci bodo svoje stojnice začeli nameščati danes popoldne, medtem ko so na Travniku že postavili šotor zavoda ERSA. Uradni začetek štiridnevnega praznika bo jutri ob 18. uri na Travniku, trajal pa bo do nedelje, 25. septembra. Prometne omejitve bodo veljale tudi v ponedeljek, 26. septembra. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. septembra 2011 1 7 gorica - S podpisom sporazuma selitev četrtega in petega letnika Fakulteta za arhitekturo želi postati mednarodna Čez dve leti v obnovljenih prostorih čez 600 študentov - O spojitvi z videmsko fakulteto še razpravljajo »Sporazum nam omogoča, da načrtujemo dolgoročno: cilj je okrepitev fakultete za arhitekturo, ki ji želimo vtisniti mednarodni pečat. Zdaj gre zares.« Giovanni Fra-ziano, predsednik fakultete za arhitekturo Tržaške univerze, je tako pojasnil pomen protokola, ki so ga včeraj na goriškem županstvu podpisali predstavniki Tržaške univerze, goriške Trgovinske zbornice, goriške občine in konzorcija za razvoj goriške univerze. Sporazum, s katerim se goriške institucije obvezujejo, da bodo tudi v prihodnjih letih finančno podpirale delovanje arhitekturne fakultete, odpira vrata utrjevanju njene prisotnosti v mestu oz. selitvi 4. in 5. letnika iz Trsta v Gorico, kjer bo z letošnjim akademskim letom že prisoten celoten trienij. »Goriški sedež arhitekturne fakultete bo letos obiskovalo 380 študentov. V prihodnjem letu bomo v Gorici imeli tudi četrti letnik, leto kasneje pa še petega. Čez dve leti bo torej sedež v Ulici Alviano skupno obiskovalo preko 600 študentov arhitekture,« je včeraj povedal Fraziano in dodal, da bo selitev celotnega študijskega ciklusa mogoča po zaslugi novega priliva denarja - dodatnih 300.000 evrov letno -, ki so ga zagotovile občina, Trgovinska zbornica in Fundacija Goriške hranilnice. »Selitev iz Trsta v Gorico je bila postopna, kot se za resne zadeve spodobi. Ne moremo prezreti, da je do selitve prišlo v času krize, ko je že vse kazalo, da bodo ukrepi ministrice Gelminijeve ukinili periferne sedeže,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli, po katerem je prisotnost arhitekturne fakultete Gorici v ponos. Romoli je izrazil tudi željo, da bi se pogovori o spojitvi tržaške in videmske fakultete za arhitekturo nadaljevali, rektor Tržaške univerze Francesco Peroni pa je v zvezi s tem poudaril, da bi ravno goriški sedež lahko olajšal postopek združevanja. »V skupnem sedežu, t.j. Gorici, je integracija med tržaško in videmsko univerzitetno stvarnostjo enostavnejša. Z rektorico Compagnovo ocenjujeva to možnost,« je povedal Peroni, po katerem je selitev tržaške arhitekturne fakultete v Gorico pozitivna tako za mesto kot za ustanovo samo. Sporazum sta včeraj podpisala še predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Ob-izzi, prisoten pa je bil tudi predstavnik goriškega univerzitetnega konzorcija. Medtem se v Ulici Alviano nadaljujejo milijon evrov vredna dela za ureditev bumbaca nedokončanega krila stavbe bivšega malega semenišča, ki si ga arhitekturna fakulteta deli z univerzitetno smerjo za diplomatske vede, na kateri so letos zabeležili visoko število vpisov. »Podjetje je v bistvu dokončalo dela v pritličju, do konca leta pa naj bi zaključilo tudi z obnavljanjem prvega nadstropja. Ko se bo začelo akademsko leto, se bomo že vselili v pritlične prostore, nato pa bomo postopno zasedli še ostale. Akademsko leto bo startalo 10. oktobra. Že od vsega začetka nameravamo ovrednotiti mednarodno razsežnost fakultete in lahko povem, da bo na tem področju marsikatero presenečenje. Priredili bomo laboratorije, ki bodo namenjeni oblikovanju konkretnih predlogov za čezmejni teritorij in utrjevali stike z arhitekturnimi fakultetami iz Ljubljane, Dunaja, Graza in Maribora,« je zaključil Fraziano. (Ale) gorica Poldrugi milijon za luknje Na asfaltu je z leti nastalo toliko gub in lukenj, da je vožnja po njih vse prej kot prijetna, če že ne nevarna. Zato bo goriška občina na novo asfaltirala osemnajst mestnih ulic, ki jih je evidentirala na podlagi zahtev, ki so jih vložili rajonski sveti. Goriški občinski odbor je odobril preliminarni načrt, ki ga je avgusta izvedel geometer Marco Fantini in je vreden 1.470.000 evrov. V seznam so vključene deželna cesta št. 56 v Ločniku, po kateri pogosto peljejo kamioni, Ulica Ciconi v Svetogorski četrti, Ulica Fermi, Ulica San Michele v Štan-drežu, Tržaška ulica (pri pokopališču), Ulica Tabaj, Ulica Brigata Pavia in Ulica Brigata Casale. Med najbolj potrebnimi obnove so tudi Ulica dei Magazzini, Ulica Cipriani, Ulica Du-se, Ulica Kugy, del Ulice Blaserna, Ulica Scuola Agraria in Ulica Lungo Isonzo Argentina (od križišča z Ulico Leoni do novega krožišča). V načrt obnove so dalje vključili Ulico Marzia, Drevored Virgilio, Dvor Sant'Ilario in Oširek XXVII Marzo. Pred začetkom del, ki je napovedan za prihodnjo pomlad, bo občina izdelala še dokončni in izvršni načrt, nato pa bo na vrsti še javna dražba za izbiro izvajalca. Ulične luknje Goriški sedež Tržaške univerze, v nekdanjem Malem semenišču bumbaca gorica - Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo Črpalkarji životarijo Pred kratkim zaprli črpalko v Ulici Brass - Zaradi poviška davka na dodano vrednost niso izgubili kupcev Goriške črpalke samevajo (levo), na novogoriških je gneča (desno) bumbaca gorica - V soboto predstavitev Rebuli posvečajo trijezično knjigo Čaša rebule bumbaca Briški zlati rebuli posvečajo trijezično knjigo, ki jo bodo predstavili v okviru goriškega pouličnega praznika Okusi na meji. Knjigo v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku je založilo podjetje Transmedia, uredil pa jo je novinar Gigi Brozzo-ni. Skoraj tristo strani je tako posvečenih zlati rebuli, ki jo pridelujejo na Oslavju, in sicer na posestvih vinarskih podjetij Primosic, Radikon, La Castellada, Dario Princic, Fiegl in Il Carpino. Fotografije je publikaciji prispeval Virgilio Fidanza, besedila Marco Magnoli, Francescio Lizio Bruno, Alessandro Zanutta in Sere- na Impazio, svoji pričevanji pa Patri-zia Felluga in Giannola Nonino. Publikacijo je grafično oblikoval studio Mumble design. Knjigo bodo prvič predstavili javnosti v soboto, 24. septembra, ob 17.30 na dvorišču KB Centra; večer bo vodil novinar Stefano Cosma, spregovorili pa bodo avtor Brozzoni, fotograf Fidanza in Marko Primosic, v imenu proizvajalcev rebule z Oslav-ja. Prisoten bo tudi predstavnik založnika, ob zaključku predstavitve pa bo degustacija rebule, ki jo proizvajajo člani konzorcija za njeno promocijo z Oslavja. Goriški črpalkarji životarijo. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in še zlasti v območje izvajanja schengenske-ga sporazuma leta 2007 se je prodaja goriva v Gorici krepko znižala, kljub temu pa je ostalo število goriških črpalk nespremenjeno do pred nekaj tedni, ko so prenehali s točenjem goriva na črpalki v Ulici Brass. Leta 2008 je deželna vlada spričo krize črpalkarjev iz vseh štirih pokrajinah in še zlasti iz Gorice in Trsta odobrila zakon, na podlagi katerega so zagotovili denarni prispevek upraviteljem črpalk, ki so se odločili za prenehanje dejavnosti. Za ta korak se je pred tremi leti odločilo samo pet črpal-karjev iz cele dežele, tako da je bil učinek deželnega zakona ničen, saj z njim niso dosegli zaželene modernizacije mreže bencinskih črpalk. V zadnji dneh so se goriški črpalkarji morali sprijazniti z novo podražitvijo goriva, ki je odvisna od enoodstotnega povi-ška davka na dodano vrednost. Cena goriva se je povišala za približno poldrugi cent, podražitev pa črpalkarjev zaenkrat ni prizadela. »Za nas ni nikakor dobro, da je prišlo do novih poviškov, vsekakor pa zaenkrat nismo beležili bega svojih kupcev v Slovenijo. Naše zveste stranke nas k sreči ne zapuščajo in še vedno prihajajo po bencin do nas,« pravi Fabio Zanetti, ki bencin prodaja v Tržaški ulici. Upada števila kupcev v zadnjih dneh ni zabeležil niti Manuel Rizzi, upravitelj črpalke v Ulici Lungo Isonzo Argentina. Ker je z dejavnostjo ponovno začel pred kratkim, se nad dosedanjimi posli ne pritožuje, vsekakor pa priznava, da je za uspešno vodenje črpalke potrebnega veliko truda. Rizzi razlaga, da se v zadnjih letih število črpalkarjev v Gorici ni znižalo, kot so predvidevali. Na deželi so pričakovali, da bo med šest in sedem goriških črpalkarjev izkoristilo deželne prispevke za prenehanje dejavnosti, do tega pa ni prišlo. Za zaprtje so se odločili edino upravitelji črpalke v Ulici Brass, vendar deželne pomoči niso koristili, saj je dežela v ta namen delila prispevke samo do leta 2009. Po zaprtju črpalke v Ulici Brass v Gorici še naprej prodaja gorivo štirinajst črpalkarjev. (dr) 1 6 Sreda, 21. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - S spremembo lokacije hitreje do gradbenega dovoljenja Univerzitetni kampus na travnik nasproti Perle? Župan:»Univerza sodi v center mesta«- Rektor:»Potrebujemo 100 tisoč kv. metrov pokritih površin« Kampus Univerze v Novi Gorici naj bi po novem zrasel v samem središču mesta, na travniku nasproti Perle, in ne med Streliško ulico in Kornom v bližini meje z Italijo, kot je bilo doslej predvideno. »O tem intenzivno razmišljamo,« potrjuje novogoriški župan Matej Arčon, ki kot glavni razlog za to spremembo lokacije navaja naslednje: na lokaciji nasproti Perle bi bistveno hitreje dobili gradbeno dovoljenje za kampus, kot bi ga ob Kornu. »Moje stališče je, da je univerza mestot-vorna institucija in da sodi v sam center mesta,« dodaja župan. »Zadovoljni smo s čimerkoli, samo da se stvar čim prej začne,« meni Danilo Zavrtanik, rektor novogori-ške univerze. »Občinski podrobni prostorski načrt ob Kornu nameravamo zaključiti in določiti vsebine, razne oblike bivanja, kar pomeni: študentski dom, morda varovana stanovanja za starejše in stanovanja za mlade družine. Lokacijo nasproti Perle pa bi opredelili kot bodočo lokacijo za razvoj univerzitetnega kampusa. Občina namerava vložiti zemljišče in komunalno opremo. Makro lokacija je nasproti Perle, mikrolokacija pa še ni določena,« pojasnjuje Arčon. V zadnjih letih je bilo območje travnika ob novogoriškem sodišču oziroma nasproti Perle predmet več načrtov: od tega, da se bo tja širil Hit, do nove stavbe sodiš- ča, tudi o tem, da bi tisto območje namenili Univerzi v Novi Gorici, tedaj še Politehniki, je že bil govor pred kakim desetletjem, nekaj časa naj bi se zanj zanimali tudi investitorji, ki bi na njem naredili zaba-vno-nakupovalni center: govorilo se je že o novogoriškem Planetu Tuš s kinodvora-nami ... Toda travnik, na veselje tistih, ki na njem sprehajajo svoje pse in ki zagovarjajo več zelenic v mestu, še vedno sameva. Na vprašanje, zakaj občina elitne lokacije sredi mesta, če je ta že predvidena za pozidavo, ne raje proda, župan odgovarja: »Ker je univerza elitna institucija, ki si jo želimo v mestu.« »Glede lokacije kampusa nimamo kakšne posebne želje, kjerkoli bi bila univerza dovolj blizu mesta, je za nas sprejemljivo,« meni Zavrtanik in spomni na to, da to, univerza v centru mesta niti ni nova ideja. »Obstaja študija, ki jo je novogoriška mestna občina naročila okoli leta 2000. Takrat je bila univerza umeščena v center, točno na ta travnik, z možnostjo širitve v Ščedne. Sedaj je ta varianta ponovno obujena. Nam je v redu, samo da se gradnja čim prej začne in da je to lokacija, kjer imamo omogočeno možnost širitve oziroma razvoja za naslednjih 20, 25 let. Če pa je v centru mesta to ovira, bi bili mi manj srečni s centrom mesta kot z lokacijo ob Kornu, kajti tam imamo zagotovljen prostor za širitev,« dodaja Zavrtanik. V centru je na voljo manjše zemljišče kot ob Kornu, je pa v centru omogočena gradnja v višino, kar je bilo ob Kornu omejeno le na štiri nadstropja. »Pomembno je, da imamo prostor, ki je v kratkem času zazidljiv, da lahko začnemo s projekti in se pripravimo na naslednjo finančno perspektivo 2014. Gradbeno dovoljenje moramo imeti v roki konec leta 2012,« dodaja rektor. Na vprašanje, koliko prostora univerza torej potrebuje, Zavrtanik odgovarja: »Doslej smo vedno omenjali, da za potrebe univerze potrebujemo 10 hektarjev zemljišč, ob predpostavki, da gre za gradnjo pritličja in štirih nadstropij. Če sedaj govorimo o centru mesta - ne vem, zato raje povem takole: dolgoročno je treba računati na 100 tisoč kv. metrov pokritih površin. Kako bomo to dosegli - ali s štirimi nebotičniki po deset nadstropij ali z eno samo impozantno stavbo ali kako drugače -, bodo povedali arhitekti. Pomembno je, da začnemo.« Za primerjavo: nadzemnih petnajst nadstropij Eda centra, ki bo v kratkem zaključen, ima okrog 20 tisoč kv. metrov pokritih površin. Kdo ve, morda bomo v Novi Gorici prav kmalu govorili o novi(h) stavb(ah)i presežkov - v lokalnem smislu, kot sedaj poročamo o Edi. Katja Munih Travnik ob sodišču še vedno sameva FOTO K.M. NOVA GORICA Podelal se je v trgovini V eno od novogoriških trgovin je v ponedeljek prišel 36-letni moški, s polic vzel oblačila in jih šel pomer-jat v kabino. Kot navajajo policisti v poročilu, je moškemu med pomerjanjem »ušlo v hlače« in je z blatom zamazal vsa oblačila. Zaradi nedostojnega vedenja so mu policisti izdali plačilni nalog. Nenavadna je tudi tatvina, ki se je pripetila v športnem parku v Budanjah. Vlomilci si vdrli v sanitarne prostore in ukradli vse, kar se je dalo odnesti: WC kotliček, umivalnik, armature, luči in celo stikala, skratka, sneli so vso dostopno vodovodno in elektro inštalacijo. Krajevno skupnost so oškodovali za 500 evrov. V ponedeljek ni šlo niti brez prometnih nesreč: v Novi Gorici se je zjutraj ena oseba poškodovala. 39-letna voznica je na Erjavčevi ulici prevozila rdečo luč in trčila v avtomobil, ki ga je vozil 18-letni voznik. Voznica je utrpela predvidoma lažje poškodbe. Policisti so povzročiteljici izdali plačilni nalog. (km) Občinski svet na spletu V ponedeljek zvečer si je čez 120 uporabnikov interneta preko zasebnega računalnika ogledalo sejo tržiškega občinskega sveta ali vsaj njen del. Kljub temu, da je bila seja monotematska in tehničnega značaja, se je torej prvi poskus predvajanja občinskega sveta po internetu dobro obne-sel. Tisti, ki niso izkoristili priložnosti, bodo posnetke v prihodnjih dneh našli na spletni strani občine Tržič, ki bo odslej predvajala v živo vse seje občinskega sveta. Ogled je popolnoma brezplačen: dovolj je odpreti spletno stran občine, klikniti na link in počakati na prenos. Tečaj za brezposelne Na zavodu IAL v Gorici še vedno zbirajo prijave za podiplomski tečaj za uporabo računalniškega programa Autocad. Tečaj je brezplačen in traja490 ur, od katerih je 240 ur namenjenih delovni praksi. Tečaj je namenjen brezposelnim z bivališčem v deželi, za dodatne informacije je na voljo tel. 0481-538439 ali naslov www.ialweb.it. Dan brez avtomobila Ob Evropskem tednu mobilnosti bo danes ob 16.30 v novogoriškem hotelu Perla predavanje profesorja Janeza Koželja, podžupana občine Ljubljana, o pomenu javnega prostora pri urejanju mesta. Jutri pa bo ob Dnevu brez avtomobila del Kidričeve ulice zaprt za motorni promet. Zapora bo od vhoda na parkirišče pred mestno hišo do banke Nova KBM trajala med 6.30 in 18.30. V tem času se bo na Kidričevi ulici in Bevkovem trgu dogajalo več dogodkov: na ogled bodo informacijske stojnice s predstavitvijo in promocijo alternativnih goriv, predstavitev električnega avtobusa iz Gorice, predstavitev električnih skuterjev in testne vožnje, brezplačno servisiranje koles na Bevkovem trgu, kolesarski poligon spretnostne vožnje in zaletavček ter družinsko rolanje in kolesarjenje. (km) Dvajsetletnica gasilcev Novogoriški Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost - gasilska enota Nova Gorica je v minulem tednu praznoval 20. obletnico ustanovitve. Jubilej so počastili s slovesnostjo v novogoriškem Kulturnem domu. (km) Knjiga o hrani in psihi Jutri ob 18. uri bodo v knjigarni Ubik v Gorici predstavili knjigo »Mangia che ti pas-sa« na temo posledic prehranjevanja na človekovo psiho; z avtorjem Filippom On-garom se bo pogovarjala publicistika Margherita Reguitti. Marisa Causer (levo) s sodelavko bumbaca GORICA »Dom volne« zapira po 37 letih Goriške ljubiteljice kvačkanja, šivanja in pletenja bodo kmalu izgubile svojo »referenčno točko«. Marisa Causer, lastnica trgovine Casa della lana (Dom volne) v Ulici Garibaldi, se je namreč po 37 letih odločila za upokojitev, njene dejavnosti pa -vsaj zaenkrat - ne namerava nihče nadaljevati. Causerjeva je trgovino z volno, pletenino in šivalnimi stroji odprla leta 1974, od takrat pa je pridobila zaupanje številnih strank z italijanske in slovenske strani meje. Najprej je delovala v prostorih na hišni številki 10, pred leti pa se je preselila na številko 16. »Nekoč sem šivalne stroje znamke Brother prodajala na sejmih v bivši Jugoslaviji, predvsem v Ljubljani, Mariboru, Gornji Radgoni in Zagrebu. V letih, predvsem po padcu meje, je povpraševanje močno upadlo,« pojasnjuje Marisa Causer, ki pravi, da drugih trgovin, ki bi razpolagale s tako širokim izborom prej, v Gorici ni, zato bodo zahtevnejše gospe, ki rade kvačkajo, s težavo prišle na svoj račun. Causerjeva bo z razprodajo začela v prihodnjih dneh, čez nekaj mesecev pa bo trgovino zaprla. V prostore se bo vselila druga trgovina, za zdaj pa ni še znano, za katero vrsto dejavnosti bo šlo. doberdob - »Hrast bike slalom« tudi letos odlično uspel Kolesarjenje in dobra volja Na startu se je zbralo petintrideset otrok in mladih, v kategoriji senior pa je bilo osem tekmovalcev Gorska kolesa in zvrhana mera dobre volje so bili v soboto minulega tedna najprimernejši pozdrav poletju in uvod v novo šolsko in delovno sezono. Na doberdobski gmajni so se številni ljubitelji kolesarstva zbrali že osmo leto zapored, da bi v zdravem tekmovalnem, a predvsem prijateljskem duhu skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. V organizaciji domačega društva Hrast je bil namreč v Doberdobu na travniku pri župnijski dvorani na sporedu že tradicionalni »Hrast bike slalom«. Na progi v Doberdobu se je na startu zbralo petintrideset otrok in mladih, ki so se pomerili na približno 700 metrov dolgi progi v dveh spustih. V prijetnem in sončnem popoldnevu, ki je sklenil letošnje poletje, so se tako poleg tekmovalcev ob progi zbrali tudi številni starši in prijatelji, ki so navijali za svoje malčke. Tekmovanja so se udeležili otroci in mladi iz doberd-obske občine in bližnjih vasi. Proga ni predstavljala težjih tehničnih ovir in je bila pretežno ravninska. Veliko tekmovalcev je letos nastopilo v moški kategoriji senior: med količke se je namreč spustilo kar osem ne več rosno mladih tekmovalcev. Med vsemi gre izpostaviti najstarejšega tekmovalca: gospod Jožef Guštin (letnik 1930) je namreč sedel na svoje kolo in opravil oba spusta pri 81 letih starosti. Tekmovalci so se ob štartnem žvižgu podali na progo po starostnih kategorijah od najmlajših osnovnošolcev do nekoliko starejših srednješolcev in nato še mladincev in seniorjev. Celotno tekmovanje je trajalo dobro poldrugo uro. Pred razglasitvijo rezultatov je bil na vrsti še sre- Spretni kolesarji na preizkušnji čelov z bogatimi nagradami, v prvi vrsti seveda kolesarsko opremo. Ob sklepu pa so organizatorji še razglasili rezultate in povabili zmagovalce na zmagovali oder. V posameznih kategorijah so se tako zmage veselili Matteo Lebrum (1. razred), Aleks Gergolet (2. razred), Bryan Benes (3. razred), Jaro Brecelj (4. razred), Katarina Vi-sintin (5. razred), Jurij Lavrenčič (1. razred nižje srednje šole), Luka Gergolet (2. razred nižje srednje šole, moški), Chiara Bruzzechesse (2. ra- FOTOA.Č. zred nižje srednje šole, dekleta), Aleš Lavrenčič (3. Razred nižje srednje šole, moški), Gregor Vi-sintin (mladinci) in Claudio Peric (senior). Hrast bike slalom je tudi letos nastal na pobudo doberdobskega kulturnega društva Hrast in v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin, trgovino Granzon iz Tržiča, trgovino za kolesarsko in smučarsko opremo Alternativa sport iz Sesljana ter trgovino za kolesarsko opremo Čuk iz Gorice. (ač) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. septembra 2011 1 7 renče - Slavje Za Primorsko dvojna obletnica Ob 70-letnici ustanovitve OF na Primorskem in 64-letnici priključitve Primorske k matični domovini bo v Renčah v soboto od 11. ure dalje potekala slovesnost. Pred prireditvijo se bodo praporščaki in Pihalni orkester Vogrsko na prizorišče proslave podali izpred spomenika NOB na trgu, nato pa se bodo postrojili na prizorišču - športni dvorani v Renčah. Med govorniki bodo Aleš Bucik, župan občine Renče-Vogrsko, Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pesnik Miroslav Košuta ter Vladimir Krpan, predsednik novogoriških borcev. Sledil bo kulturni program. Slovesnost organizira novogoriško združenje borcev v sodelovanju s primorskimi občinami. Dogodek bo v Renčah, saj so se 8. julija 1941 na Kremancah zbrali domoljubi in se dogovorili o ustanovitvi odbora OF. Od tedaj so pod vodstvom organizatorja Antona Veluščka - Matevža nastali odbori OF: 28. septembra v Opatjem selu, oktobra na Gradišču, oktobra v Solkanu, 12. novembra v Vrtojbi, 25. novembra v Kračicah nad Kanalom, decembra v Gorici. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ter-raferma«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.10 »The Eagle«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Puffi« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Super 8« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 »Crazy, stupid, love«; 22.15 »Contagion«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Car-nage«. ii Koncerti gorica - nova gorica - Poklon Silvestru Komelu Razstavi še samo do petka, reprodukcije pod arkadami Še samo do petka, 23. septembra, je na ogled spominska razstava, ki jo pod skupnim naslovom »Zmagoslavje svetlobe« v Gorici in Novi Gorici posvečajo likovnemu ustvarjalcu Silvestru Ko-melu. V galeriji goriškega Kulturnega doma so prikazana slikarjeva zgodnja dela z naslovom »Izhodišča in iskanja«, v novogoriški Mestni galeriji pa novejša dela z naslovom »Preboj in nagovor«. Ker gre za bogat antološki pregled sli-karjevega opusa, je razstava deležna precejšnjega zanimanja in je ljubitelji lepega ne smejo zamuditi. V goriškem Kulturnem domu je ogled možen od 9.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, v večernih urah pa med prireditvami. Mestna galerija v Novi Gorici vabi v svoje prostore od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. V okvir letošnjega Komelovega leta sodi tudi današnji dogodek: ob 19. uri bodo pod arkadami novogoriške mestne hiše odprli razstavo reprodukcij del Silvestra Komela. Delček njegovega bogatega opusa bo tako na ogled tudi izven galerijskih prostorov. Sprva je bila postavitev razstave reprodukcij sicer mišljena v kostanjeviškem tunelu, vendar so se vandali znesli nad večino luči, ki bi osvetljevala slike. Zato so se odločili za bolj varne arkade mestne hiše. (km) Transparent na goriškem Kulturnem domu, kjer je na ogled ena od dveh Komelovih razstav bumbaca Razveselil nas je novorojenček Benjamin Bresciani Polno sreče in zdravja mu želijo nonota Niko in Yvette, teta Katja ter pranonota Milan in Petra V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU poteka abonmajska kampanja 2011-2012; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU poteka do 29. septembra abonmajska kampanja za gledališko sezono 2011-12; informacije po tel. 0481494369, na naslovu elektronske pošte teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfal-cone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. septembra, ob 20. uri (Simon Gregorčič) »Kdor sam do večera potuje skoz svet«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ta jesen«, ki bo v Kopru v nedeljo, 25. septembra, ob 18. uri na osnovni šoli Koper, kjer bo nastopil tudi društveni Ženski pevski zbor. Odhod ob 13.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu pri banki, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi in v Doberdobu. Ker je omejeno število sedežev samo na enem avtobusu, je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina). ¿i Čestitke Očka Igorja, mamico Jano in bratca Mitjo je osrečil mali TOMAŽ. Srečni družini čestitamo, malemu junaku pa želimo, da bi lepo rastel in da bi bil vsem v veliko veselje. Nona in nono, tete, strici ter sestrične Eva, Martina in Erika. S Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. septembra, z odhodom pri Rdeči hiši ob 8. uri izlet v Trnovski gozd (hoje štiri ure). Vodi Srečko Visintin (tel. 335-5421420). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 28. septembra, v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje, na katerem nastopa v Cankarjevem domu popoldne tudi društveni ŽePZ. Odhod ob 8. uri iz Doberdoba, nato iz Sovodenj, Štan-dreža pri banki oz. telovadnici, Pod-gore in iz Gorice s trga Medaglie d'oro. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna prijava po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica), 3471042156 (Rozina). Zjutraj bo kratek ogled središča Ljubljane. il Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na koncert Društev upokojencev Primorske »Zla- V GALERIJI TIR MOSTOVNA v Solkanu bo do 23. septembra na ogled razstava razglednic »Pogledi Nove Go- V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v petek, 23. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta«. Umetnico in njena dela bo predstavila Nadja Zgo-nik; na ogled bo do 7. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro in do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. OBČINA TRŽIČ IN DRUŠTVI FOGO-LAR FURLAN TER TRŽIČ vabijo na odprtje razstave z naslovom »Janez Giovanni Gruden (1897-1974) - slovenski kipar v Argentini« v soboto, 24. septembra, ob 18. uri v galeriji An-tiche mura v Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 28. septembra. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 2. oktobra na ogled razstava Franca Duga. H Šolske vesti OLJKARSTVO (60 ur) - tečaj je namenjen vsem, ki želijo spoznati tehnike upravljanja oljčnih nasadov. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO (60 ur) - tečaj, ki omogoča razumevanje računovodskih izkazov, ovrednotenje poslovnih operacij in knjiženje postavk v bilanci. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu. USPEŠNA KOMUNIKACIJA (33 ur) -tečaj, ki se osredotoča na tehnikah za ustvarjanje učinkovitih odnosov z izboljšanjem tehnik poslušanja. Informacije na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51), tel. 048181826, go@adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE v okviru projekta »Jezik/Lingua«: osnove vsakdanjega pogovora. Tečaj je namenjen odraslim in traja 40 ur. Potekal bo v osnovni šoli v Romjanu, Ulica Capitello 8, Ronke, ob torkih od 18. do 20. ure. Začetek v torek, 27. septembra; informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 3456303255. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 20112012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. SLOVIK - EKSTRA! Delavnice za dijake 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol v Gorici. Rok za prijavo: 23. sep- 13 Obvestila tember. Opis programa in razpisna dokumentacija: www.slovik.org, informacije: info@slovik.org ali po tel. 0481-530412. AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŽBA ROGOS prireja od oktobra do marca štiri sobotna srečanja o tradicionalni kuhinji pod naslovom »Prazniki v kraški kuhinji« s kuharsko izvedenko in avtorico kuharskih knjig Vesno Guštin; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com, tel. 333-405 6800). KRUT obvešča, da so za jesensko bivanje v zdravilišču Strunjan na razpolago še tri mesta; informacije po tel. 0481-530927. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu; informacije in vpisovanje po tel. 0481-530927. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgi-lio.it, tjasas@hotmail.it. SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih bo med 19. in 20. uro nov tečaj hiphop plesa za odrasle; informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni ko-talkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; d 1 E bsemb SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011-12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila prisotnim vpis abonmaja. Zainteresirana društva naj pokličejo na telefonsko številko 040 632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). www.teaterssg.it otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: motorika in navijaška skupina -cheerleading (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (In-formagiovani). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. POKRAJINSKI VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke loterije, ki so jih izžrebali na partizanskem mitingu v Sel-cah v soboto, 10. septembra: 1. nagrada listek št. 0622 (potovanje po evropski prestolnici), 2. št. 4827 (netbook), 3. št. 4072 (moško in žensko gorsko kolo), 4. št. 0532 (fotoaparat), 5. št. 5983 (DVD Rec Panasonic), 6. št. 0749 (mikrovalovna pečica), 7. št. 0543 (MP3 predvajalnik), 8. št. 2195 (prenosni telefon). Nagrade so na razpolago do 11. oktobra na sedežu v Ul. Va-lentinis 84 v Tržiču (tel. 0481-798098). 0 Prireditve SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Luciano Di Lorenzo na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Sergio Vittori (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Antonio Az-zarone iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 10.00, Iside Zor-zenon vd. Richter (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 450 Sreda, 21. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - Primorec Kristjan Koren pred nedeljsko cestno dirko na SP »V nedeljo bo naš glavni adut Borut Božič« Slovenski reprezentant pričakuje množični sprint - Basso in Nibali sta prijazna Danes v vožnji na čas V šestčlanski ekipi, ki bo v nedeljo branila slovenske barve na svetovnem kolesarskem prvenstvu na Danskem, bo tudi štiriindvajsetletni Kristjan Koren, doma z Vipavskega, ki dirka za italijansko ekipo Liquigas Cannondale. Koren bo odpotoval na Dansko jutri. Ko smo ga poklicali po telefonu se je ravnokar vrnil s triurnega treninga. «Danes (torek op. ur.) sem opravil krajši trening. Jutri (sreda op. ur.) bom opravil še zadnji daljši trening, okoli šest ur. Pridružil se mi bo tudi Borut Božič.« Po katerih cestah ponavadi trenirate? »Kar tu na Primorskem. Danes sem vozil po Krasu, do Štanjela, Opat-jega Sela, Gorice in nato nazaj v Vipavo. Pozimi pa je tu preveč vetrovno, zato grem bolj proti morju. Včasih se mi pridružijo še drugi slovenski kolesarji kot Mugerli, Podgornik in Božič.« Kateri so vaši cilji za svetovno prvenstvo? «Seveda bom skušal dati vse od sebe in pomagal bom ostalim. A priznati moram, da je za mano dolga sezona in sem nekoliko psihološko utrujen. Fizično se počutim dobro, glava pa je skoraj že na dopustu.« Ali vam je selektor Hvastija že podelil vloge? »V ekipi nas je šest, sestavili pa bomo tri dvojice, tako da bo vsak imel svojega pomočnika. Jaz bom ob Božiču, saj je on sam rekel, da si želi imeti mene ob sebi. Mislim, da se bo vse odločilo v zadnjih 3 krogih in glede nato, kako bomo postavljeni, se bomo odločili za primerno strategijo. Če se bom počutil dobro, bom lahko tudi sam kaj poskusil. Naš glavni adut bo vsekakor Božič.« Kdo pa so po vašem mnenjuem favoriti, morda vaš ekipni kolega Sagan? »Mislim, da lahko pričakujem množični šprint, zaradi tega je Sagan favorit. Odlično je pripravljen in tudi proga mu ustreza. Ostali favoriti pa so znana imena kot Cancellara, Hushovd, Be-natti in Gilbert, ki pa se bo skušal izogniti šprintu in bo poskusil pobegniti nekaj kilometrov pred ciljem.« To bo vaša zadnja letošnja dirka. Kateri je obračun sezone? »Sezona je bila odlična. Dirkal sem skoraj izključno na Pro Tour dirkah in na največji krožni dirki, Tour de France. Edino mi je žal, da nisem dosegel nobene zmage.« Ali boste prihodnje leto še kolesaril za Liquigas? »Z Liquigas imam še eno leto pogodbe. Po svetovnem prvenstvu si bom vzel mesec dopusta in nato bomo planirali prihodnjo sezono.« Kako pa se počutite v ekipi? »Ekipa sodi med najbolj organizirane profesionalne ekipe. To mi je potrdil tudi marsikateri starejši kolesar. Vzdušje je zelo dobro in pogoji za delo so idealni. Na začetku sezone smo začrtali program dirk in tega smo se držali skoraj v celoti. Enkrat na mesec imamo testiranje, vsakih štirinajst dni pa mi pošljejo plan treningov.« V ekipi sta tudi dva vrhunska kolesarja, Basso in Nibali. V kakšnih odnosih ste z njima? »Priznam, da sem bil lani zelo spoštljiv do obeh in včasih sem sam raje bil malce v ozadju. Kasneje sem odkril, da sploh nista zaprtega značaja. Če ju vprašaš za nasvet, ti takoj pomagata. Na začetku letošnje sezone je Basso dejal, da hoče tudi mene v ekipi za Tour in to je bilo zame veliko zadoščenje.« Bassu pa na Touru ni šlo najbolje? »Res je. Sam je priznal, da je prišel na Tour pretreniran, zato je prva dva tedna vozil dobro, v tretjem pa je odpovedal.« Kristjan Koren Prav na Touru ste dosegel dobro uvrstitev, petnajsto mesto, na etapi v Grenoblu na kronometer. Zakaj na svetovnem prvenstvu ne nastopate v dirki proti času? »Za dirko na kronometer potrebuješ specifične treninge. Čisto iskreno povedano, nisem želel se posvetiti tej zvrsti. Brez treninga bi morda dosegel uvrstitev tam okoli tridesetega mesta in to bi bilo brez veze.« Veliko je govora o radijskih povezavah na dirkah med kolesarji in športnim direktorjem. Kaj menite o tem? »Na Pro Tour dirkah smo vedno imeli radijsko povezavo in zato sem se nanjo privadil. Opazil sem, da jih imajo tudi na dirkah na kronometer. Ne vemo pa še kako bo v nedeljo. Mislim, da je bolje dirkati z radijskimi povezavami, ker je bolj varno. Brez povezav pa je lahko dirka bolj živčna.« In še obvezno vprašanje za slovenskega kolesarja: prve mednarodne izkušnje ste imel na dirki v Lo-njerju. Imate kakšen poseben spomin na to dirko? »Leta 2008 sem dosegel najboljšo uvrstitev, enajsto mesto. Tisto leto sem bil res dobro pripravljen, saj sem pred dirko zmagal na Kubi. Spominjam se tudi dirke iz leta 2006. Bil sem bolj v ozadju. Ko je pričelo snežiti sem zato odstopil. Bilo je nemogoče nadaljevati.« Edvin Bevk Nespodobna ponudba za Kobeya Bryanta BOLOGNA - Potem ko se je izvedelo, da bo Danilo Gallinari do konca «lockouta» v košarkarski ligi NBA igral za milanski Armani, ki ga letos vodi selektor Španije Sergio Scariolo, je »nespodobno vabilo« za igranje v Italiji prejel tudi zvezdnik Kobe Bryant. Predsednik bolonjskega Virtu-sa (Canadina solar) Claudio Sabati-ni je namreč potrdil, da je asu lo-sangeleških Lakersov ponudil, da bi vse do 13. novembra igral (sam) na domačih tekmah Vritusa. Za vsako tekmo bi zaslužil kar 800.000 evrov, to je 550.000 do 600.000 evrov čistega dobička, kar je nadvse čedna vsota tudi za vrhunskega igralca NBA lige. Prvak Siena baje snubi Andreo Bargnanija. se obeta vrtoglava vožnja KOEBENHAVN - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Koebenhavnu bo danes prvi vrhunec. Za kolajne v vožnji na čas se bodo udarili najboljši kolesarji v kategoriji elite, med katerimi bosta tudi Jani Brajko-vič in Robert Vrečer. Glavna favorita za zmago sta štirikratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara in Nemec Tony Martin, vsekakor pa lahko preseneti tudi kdo drug, v prvi vrsti Britanec Bradley Wiggins. Če se upošteva letošnje rezultate, je glavni favorit Martin, ki je dobil tudi zadnji preizkus na dirki po Španiji. Da je Nemec, na zadnjih prvenstvih sicer dvakrat tretji, prvi kandidat za zmago priznava tudi olimpijski prvak, ki na na največjih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, ni premagan že pet let. »Tony je gotovo prvi favorit. Letos je res v vrhunski formi, toda to je enodnevna preizkušnja, v kateri se lahko zgodi marsikaj. Sam sem po Vuelti vendarle dvignil raven forme, tako da se lahko vključim v boj za zlato,« je pred preizkušnjo dejal rekorder po številu naslovov svetovnega prvaka, ki je v kronometru na dirki po Španiji za Martinom, s katerim sta Vuelto tudi predčasno zapustila, zaostal skoraj minuto. A treba je vedeti, da proga v Koebenhavnu za razliko tiste v Salamanci ni zahtevna, zato bo na njej odločala surova moč. Na taki progi pa je Švicarja težko premagati. Slovenijo bosta zastopala dva tekmovalca, ki imata povsem različne cilje. Jani Brajkovič si želi med najboljših deset, medtem, ko bi bil za debitanta na prvenstvih Roberta Vrečerja velik uspeh uvrstitev okoli 20. mesta. »Po Vuelti sem se dobro spočil, pripravljenost je trenutno solidna. Z dobrim dnevom in ugodnim vremenom, bi se dalo brez večjih težav priti med deseterico. Proga čisto ravna ni, eden od faktorjev, ki bo vplival na rezultat, bo veter. Ravninska proga me ne moti, v preteklosti sem dokazal, da lahko dobro vozim tudi po ravnem,« pred nastopom razmišlja Belokranjec. Selektor Slovenije Martin Hvastjia meni, da bodo kronometer vozili s povprečno hitrostjo okrog 52 ali 53 kilometrov na uro. Dočakala zmago KOEBENHAVN - Nemška kolesarka Julie Arndt je po dolgih letih lova v Koebenhavnu končno osvojila naslov svetovne prvakinje v kronometru. Svetovna prvakinja s cestne preizkušnje leta 2004 je na 27,8 kilometra dolgi progi za 22 sekund premagala Novozelandko Lindo Vilumssen, bron pa je osvojila branilka naslova Britanka Emma Pooley, ki je zaostala 24 sekund. Zanimivo je, da so kolajne osvojile iste tekmovalke kot lan v Geelongu, le da je bila v Avstraliji Nemka druga, Novozelandka pa tretja. Prva zmaga Italije NELSON - Na svetovnem prvenstvu v rugbiju je Italija dosegla svojo prvo zmago. Z gladkim 53:17 je premagala Rusijo. S tem uspehom lahko «azzurri« še vedno upajo na uvrstitev v četrtfinalno fazo. Čez teden dni se bodo pomerili z reprezentanco ZDA. J. Kufersin v Vidmu o našem športu V ponedeljek je bila v Vidmu zanimiva okrogla miza z naslovom »Sport e benessere«, ki so jo organizirale deželne ustanove za razvoj športa, med temi tudi ZSŠDI. Na večeru, ki ga je vodil deželni predsednik športnih novinarjev-USSI Piero Miccoli, so z različnih zornih kotov obravnavali in potrdili pomembno vlogo športa v korist družbe, predvsem s socialnega vidika, tako predstavniki samih ustanov za razvoj športa kot tudi deželna svetovalca Paolo Menis in Massimo Blasoni. Zelo zanimiv je bil tudi poseg direktorja deželnega centra za presaditve dr. Roberta Peressuttija, ki je podčrtal nujnost preventivnih zdravstvenih kontrol in uporabe srčnega defibrilatorja ob robu športni tekmovališč. O socialni in združevalni vlogi slovenskega športa v Italiji pa je spregovoril predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Prihodnji ponedeljek bo v kraju Pa-sian di Prato še druga okrogla miza z naslovom »Kakšno zdravstveno potrdilo od 0 do 90 let«. Jadran se bo predstavil Športno združenje Jadran bo jutri ob 19. uri v kavarni AdriaEnergy cafe (črpalka OMV) na Proseški postaja 35, predstavila športno sezono 2011/2012. Ob 35-letnici ustanovitve kluba bodo podelili posebna priznanja. nogomet Inter padel tudi v Novari NOVARA - Kriza Interja je vse globlja. V vnaprej igrani tekmi 4. kroga A-lige je sinoči s 3:1 izgubil tudi v Novari. Če štejemo tudi pokalne nastope, je to za milansko moštvo že četrti zaporedni poraz. Inter je tudi v Novari igral slabo. Za domače moštvo so gole dosegli Meggiorini (38. min.) in Rigoni (v 86. po 11-m in v 91. min.), na 2:1 je začasno znižal Cambiasso (89. min.). Vprašanje se zdaj glasi: bo trener Gasperini ostal? Danes: ob 20.45 Cesena - Lazio, Chievo - Napoli, Fiorentina -Parma, Genoa - Catania, Juventus -Bologna, Lecce - Atalanta, Milan -Udinese, Palermo - Cagliari, jutri ob 20.45 Roma - Siena. Vrstni red: Juventus, Napoli, Udinese in Cagliari 6, Catania in Genoa 4, Fiorentina, Lecce, Palermo in Parma 3, Chievo, Inter, Lazio, Novara, Roma, Siena in Milan 1, Cese-na in Bologna 0, Atalanta (-6) -2. nogomet - Edi Reja pri Laziu preklical odstop Navijači ga ne marajo, igralci pa so ga podprli RIM - Znano je, da se ločniški trener Lazia Edi Reja v Rimu že od vsega začetka spopada z večno nezadovoljnimi navijači in strokovnimi komentatorji. Ne ravni spodbuden začetek prvenstva je v večnem mestu nastrojenost proti trenerju s slovenskimi koreninami še povečal. Do take mere, da je Reja po nedeljskem domačem porazu proti Genoi v ponedeljek zagrozil z odstopom oziroma ga je kar ponudil. Toda bodisi predsednik kluba Claudio Lotito bodisi sami igralci so se postavili na njegovo stran, tako da si je Reja premislil. Včeraj je pojasnil, da bo vztrajal in upa, da mu bo to uspelo do konca sezone, hkrati pa je, kot vedno, brez dlak na jeziku, ponovil, da je klub zdrav, okvir v katerem deluje pa gnil. »Dobro veste, da se v tem okolju ne počutim dobro. Ni dovolj, da dosežem zmago, od mene zahtevajo, da vse nasprotnike pregazimo. Zato sem se spet pogovoril s predsednikom in igralci. Prvi me je podprl, igralci pa so pozitivno ocenili moje delo. Gremo torej naprej,« je včeraj pojasnil Reja. Ločniški strokovnjak se navijačem nikoli ne dobrika, tega pa mu mnogi zamerijo. »Nikoli se nisem žele srečati z vodji navijaških skupin, ne iščem njihove podpore, jaz raje delam na terenu. Vem, da ne vzbujam simpatij in vem tu- di, da mi to škodi, a sem cepljen in dovolj izkušen,« je še poudaril Reja. Sam pa ve, da brez uspehov ne bo mogel dolgo vztrajati na klopi Lazia. / ŠPORT Sreda, 21. septembra 2011 19 nogomet - Kateri klub ima največ slovensko govorečih fantov? Vesna prevzela dediščino nekdanje Zarje Gaje Predsednik Robert Vidoni: »To je bil eden glavnih ciljev našega odbora « Vesna 6, Mladost 6, Sovodnje 4, Zarja 4, Primorje 3, Kras 2, Juventina 1, Breg 1, Primorec 0. To ni vrstni red zamejskega nogometnega prvenstva, ampak število slovensko govorečih igralcev (le 27 na 99), ki so v nedeljo stopili na igrišče v začetnih postavah ekip naših društev. Največ sta jih imeli Vesna v promocijski ligi in Mladost v 3. AL. Ekipa kriškega društva (največ Slovencev ima tudi v širšem izboru) je tako prevzela dediščino Zarje Gaje, ki je v zadnjih sezonah pred-njačila in imela v izboru igralcev, predvsem v začetni enajsterici, največ Slovencev. »Za nas je to velik ponos. Upoštevati moramo, da igramo v zahtevni promocijski ligi. Tako, da je težje zbrati kvalitetne domače fante, kot bi lahko na primer to storili v nižjih ligah,« pravi Vesnin predsednik Robert Vidoni, ki je tako v svojem osemletnem mandatu (volitve bodo znova prihodnje leto) izpolnil zastavljeni cilj: »Od vsega začetka smo si želeli, da bi v nekaj letih vzgojili čim več domačih slovensko govorečih igralcev, ki bi nato prišli v poštev za člansko ekipo. Že v lanski sezoni smo v moštvu imeli tri mlade nogometaše iz Križa. To so Goran Kerpan, Minej Puric in Roberto Candotti. Toliko jih pri Vesni ni igralo vsaj deset let.« Dva kriška nogometaša in skupno pet Slovencev je pri Vesni igralo v sezoni 1999/2000, ko je »plave« vodil trener Miloš Tul. Poleg Kri-žanov Paola Soavija in Petra Sedmaka so igrali še Matej Širca, Danijel Lovrečič in Gabriel Pertot. Približno takrat, oziroma kako sezono kasneje, je Vesna znova obudila mladinsko dejavnost. »Takratni predsednik Paolo Soavi je postavil na noge ekipo cicibanov in v naslednjih sezonah je Vesna začela sodelovati z ostalimi slovenskimi društvi na Tržaškem v projektu združenih mladinskih ekip,« se spominja Vidoni. »Prav to aktivno sodelovanje z ostalimi klubi in nato projekt Pomlad sta bila mejnik za naše društvo. Mladi so trenirali vse bolj kakovostno, tako da so bili pripravljeni na igranje v bolj zahtevnih deželnih ligah. Prav zaradi tega je pomembno, da še naprej aktivno sodelujemo in podpiramo projekt združenih mladinskih ekip, ki v zadnjih dveh sezonah nastopajo pod skupnim imenom Kras. Samo s takim in še bolj tesnim sodelovanjem bodo vsa društva poplačana za vloženi trud. Krasu želimo, da bi že letos napredoval v D-ligo. Najboljši mladi bi potemtakem igrali v Repnu, ostali pa bi se kalili v nižjih ligah. Že letos so se od Krasa k nam preselili številni nogometaši,« pravi Vesnin predsednik, ki je še dodal, da bo letošnja ekipa deželnih mladincev v glavnem sestavljena z domačimi fanti. »Tudi pri mladincih bodo glavno vlogo igrali slovensko govoreči igralci. Slednji bodo med sezono prav gotovo prišli v poštev tudi za člansko ekipo. Seveda se bodo morali pošteno potruditi in veliko trenirati.« Mlada Križana v dresu kriške Vesne Minej Puric (številka 2) in Goran Kerpan na letošnji pokalni tekmi proti Krasu (med njima kapetan repenske ekipe Radenko Kneževič) kroma V Križu (pa ne samo tam) se še naprej soočajo s pomanjkanjem domačih slovenskih trenerjev. »Žal se bomo s to težavo morali še naprej spopadati in tudi na kak način ukrepati. Skušali jih bomo vzgojiti in jih vključiti v naše mladinske ekipe. Tudi to težavo bi morali rešiti vsi skupaj, saj je to v interesu vseh slovenskih društev na Tržaškem,« je opozo- ril Vidoni, ki tako razmišlja o Vesnini prihodnosti: »Za vsako ceno se ne bomo potegovali za napredovanje v elitno ligo, čeprav v letošnji sezoni ciljamo na play-of£ Naše mesto je nekje med promocijsko in elitno ligo. Naš glavni cilj je, da bi v člansko ekipo še naprej vključevali čim več domačih fantov in da bi še naprej dobro delali na mladinski ra- vni. Poleg slovenskih fantov moramo v mladinske ekipe vključevati tudi italijansko govoreče igralce, ki živijo na tem območju. Tako bodo slednji spoznali slovensko okolje in se nam bodo približali. Nesmiselno je, da vabimo k našim društvom italijanske otroke iz mesta in tako stopimo v zelnik ostalih tržaških društev.« (jng) jadranje - Državno prvenstvo Slovenije v razredu optimist Prvakinja je Jana Germani Zamejka, ki tekmuje za koprski JK Jadro, bo konec leta nastopila tudi na SP na Novi Zelandiji lignano - Evropske igre veteranov »Srebrni« Terpin Kolesar iz Števerjana v Fontanafreddi drugi v vožnji na kronometer v kategoriji M4 Na Evropskih igrah veteranov, ki so se končale včeraj v Lignanu, se je med kolesarji, poleg Prosečana Iva Do-glie, ki je dosegel kar dve zlati medalji (absolutno ter v kategoriji M7), dobro odrezal še en zamejski Slovenec, to je 47-letni Joško Terpin iz Števerjana. V kategoriji M4 je namreč na tekmi v Fontanafreddi osvojil srebrno medaljo v vožnji na čas (na sliki, s srebrno medaljo desno), 17 kilometrov dolgo progo je prevozil v 24 minutah 17 sekundah. Dan prej je nastopil tudi v 75 kilometrov dolgi cestni preizkušnji in v svoji kategoriji pristal na nehvaležnem četrtem mestu. »Kar nekajkrat sem poskusil pobegniti, nato sem se znašel v tretji skupini. Na teh tekmah je zelo težko ugotoviti, kje so tekmeci v tvoji kategoriji. Dirka je bila vsekakor zelo naporna, vozili smo s povprečno hitrostjo nad 40 km na uro,« je svoj nastop opisal Terpin, ki se je seveda še posebej veselil osvojene medalje v kronometru. Terpin je v Lignanu branil barve goriškega kluba Bike & run, s katerim redno tekmuje tudi med sezono na tekmah zveze Udace. Aktivno se s kolesarstvom ukvarja 25 let, trenira trikrat na teden in na vsakem treningu prevozi od 80 do 90 kilometrov. Prejšnji teden je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu Udace v Vicenzi in zasedel 13. mesto. Prvakinja Slovenije Jana Germani s svojim sedanjim trenerjem Mauriziom Benčičem (levo) in nekdanjim Matijo Spinazzolo (desno) Tržaška Slovenka Jana Germani, ki tekmuje za koprski klub Jadro je na prvenstvu, ki ga je v Izoli organiziral JK Burja, osvojila naslov prvakinje Slovenije v razredu optimist, kar je dobro popotnica tudi za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo konec leta v kraju Napier na severnem otoku Nove Zelandije. Drugo mesto in prvo med fanti ter kadeti je osvojil Liam Orel (JK Jadro), tretja pa je bila letošnja evropska in italijanska prvakinja Francesca Bergamo (Societa Triestina della Vela); druga deklica je bila Mara Turin, tretja pa Lara Poljšak (obe JK Pirat). Zaradi ugodnih vremenskih razmer so izvedli 8 od 9 predvidenih plovov. V petek je pihal precej močan maestral, v soboto nekoliko šibkejši maestral, v nedeljo pa zmeren jugo. Na prvenstvu je nastopilo skupno 119 jadralcev iz štirih držav. Nastopili so tudi jadralci JK Čupa in TPK Sirena. Najboljši je bil Max Zuliani, ki je končal na 19. mestu, sledila sta mu Pietro Osualdini na 21. in Vanja Zuliani na 41. mestu (vsi Sirena). Med kadeti se je najbolje uvrstila Giorgia Sinigoi na 40. mestu in druga med kadetinjami, sledijo Nina Benedetti 44. (obe Ču-pa), Gaja Pela 47., Petra Gregori 48. (obe Sirena), Saša DeLuisa 54., Francesco Ferletti 61., Giu-lio Michelus 83. (vsi Čupa), Elisa Manzin 88. (Sirena), Elena Lo Cascio 92., Sara Petrič 101. in Jan Pernarčič 105. (vsi Čupa). Za Čupo sta nastopila tudi Luca Carciotti, Samuele Ferletti in Charilos Alexandropolus, ki pa zaradi šolskih obveznosti niso nastopili v petek. videm Novosti na malem maratonu Na malem maratonu Citta di Udi-ne, ki bo v nedeljo, 25. septembra, pričakujejo okoli 1.800 ljudi iz Italije, pa tudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Za vse, ki pri njej sodelujejo Maratonina ni le tek, temveč sklop dogodkov, ki so usmerjeni v drugačen odnos do mesta in telesnega zdravja. Vsakdo lahko med stranskimi tekmovanji najde kaj primernega zase. V soboto, 24. t.m. bodo praznik ob 10.15 s štafeto 4a Stafetta Scuole (Štafeta šol) začeli mladi: tekmovalna štafeta je namenjena dijakom nižjih in višjih srednjih šol iz dežele FJK. Popoldne ob 16.00 bo netek-movalni MiniRun Despar za otroke: same ali v spremstvu staršev. Prireditev bo ob 16.45 zaključila živahna netekmovalna kategorija 6a Corsa con il cane (Tek s psom). Prispevki za vpis na tekmovanje: 7 evrov za MiniRun - v ceno je vključena majčka, medalja in majhna plišasta igračka znamke Trudi; 10 evrov za tek s psom - v ceno je vključenja majčka in razni dodatki; 10 evrov za sodelovanjepri Straudine - v ceno sta vključena majica in medalja. Vpis na sedežu organizacije na tržaski ulici (via Trieste) 141 v Vidmu-Udine (www.ma-ratoninadiudine.it tel.o432 501612). V nedeljo se bo ob 9.29 začel tekmovalni del prireditve, ko bodo štartali nosilci hendikepov in prizadeti športniki. Natanko ob 9.30 pa se bo začela kategorija 12a - mednarodna tekma tekmovalnega značaja, ki je namenjena bodisi italijanskim državljanom bodisi tujcem. Novost letošnje izvedbe je brezplačna ponudba baby sittinga - varstva z animacijo za najmlajše. Starši bodo tako lahko pustili svoje otroke usposobljenemu osebju in se brezskrbno udeležili tekmovanj. jadranje Čupina posadka od jutri na DP olimpijskih klas Čupina Posadka470 Simon Si-vitz Košuta in Jaš Farneti bo že danes s trenerjem Matjažem Antona-zem odpotovala v kraj Riva del Garda na Gardsko jezero, kjer se bo od jutri do nedelje udeležila italijanskega državnega prvenstva olimpijskih razredov. Simon in Jaš bosta na Gardskem jezeru branila lanski italijanski mladinski naslov, italijanskih članskih prvakov in olimpijskih kandidatov Gabria Zandonaja in Pie-tra Zucchettija pa ne bo. Za Čupino posadko je italijansko prvenstvo še zadnja preizkušnja pred pomembnim članskim svetovnim prvenstvom, ki bo decembra v Perthu. Pred odhodom v Avstralijo, bosta Simon in Jaš oktobra in novembra trenirala v Cagliariju na Sardiniji z žensko in moško italijansko olimpijsko posadko. Njuna jadrnica pa je v kontejnerju z ostalimi barkami odplula z Genove v Avstralijo z ladjo že v ponedeljek. Dobre uvrstitve 420 na conski regati Pretekli konec tedna je jadralni klub v Miljah organiziral 32. pokal mesta Milje, ki je veljal kot conska preizkušnja za razred 420. V dveh dneh je organizatorjem uspelo izpeljati pet plovov s srednje močnim vetrom. Posadke 420 JK Čupa in TPK Sirena so pod mentorstvom trenerja Matjaža Antonaza dosegle spodbudne rezultate. Mešana posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič je zasedla odlično 2. mesto. Prvo mesto sta izgubila zaradi dveh prekrškov, zaradi katerih sta morala opraviti dva kazenska obrata in tako izgubila nekaj mest. Na 5. mesto sta se uvrstili Ingrid Peric in Chantal Zeriali, Martina Husu in Cecilia Fedel pa na 9. mesto (vsi Čupa). V konkurenci šestnajstih posadk sta zmagali Carlotta Omari in Fran-cesca Russo Cirillo (SVBG). 20 Sreda, 21. septembra 2011 ŠPORT / gorica - 38. mladinske igre treh dežel Slovenija najuspešnejša V odpravi FJK več športnikov naših društev - Nastopilo je nad 300 športnikov in športnic do 15. leta starosti GORICA - 38. Mladinske igre treh dežel, ki so potekale pretekli petek in soboto v Gorici, so sicer vnovič potrdile premoč mladih športnikov in športnic iz Slovenije - osvojili so štiri od šestih možnih zlatih kolajn in zmagali v skupni razvrstitvi -, toda tudi mladi iz ostalih dveh dežel so opozorili na se z vrhunskimi dosežki. V posameznih ekipah Furlanije Julijske krajine je uspešno sodelovalo pet Slovencev in Slovenk oz. članov slovenskih športnih klubov, v reprezentanci Koroške pa eden. Slovenija je slavila v košarki, odbojki, atletiki in namiznem tenisu ter osvojila srebro v tenisu in nogometu, Furlanija Julijska krajina, ki se je v skupnem seštevku uvrstila na drugo mesto, pa v nogometu ter osvojila srebro v atletiki, namiznem tenisu (dekleta) in v košarki, bron pa v odbojki, namiznem tenisu (fantje) in v tenisu. »Zlati« nogometaši so Slovenijo premagali kar s 3:0 in igrali neodločeno 0:0 s Koroško, lepe dosežke pa so športniki in športnice FJK zabeležili tudi v atletiki (več posameznih zmag, npr. obe štafeti 4x100 m) ter v namiznem tenisu, tenisu in košarki. Iz slovenskih športnih klubih so sodelovali namiznoteniški igralki ŠK Kras Katarina Milič in Claudia Micolaucich, odbojkarici Kontove-la Nina Vattovaz in Urška Ravbar, košarkar ŠZ Jadran Martin Ridolfi. Zlato kolajno je osvojila tudi Koroška in sicer v tenisu. K uspehu je bistveno prispeval koroški Slovenec Adrian Kuhar. Šestčlanska ekipa (3 fantje, 3 dekleta) je s 3:1 premagala Furlanijo-Julijsko krajino, proti selekciji Slovenije pa iztržila neodločen rezultat 2:2, kar je zadoščala za skupno zmago v tej disciplini. V reprezentanci Koroške sta poleg Kuharja sodelovala še Magdalena Kulnik, ki je vodila dekliškjo atletsko reprezentanco Od leve v smeri urinega kazalca: Claudia Micolaucich, Katarina Milič, Martin Ridolfi, Nina Vattovaz in Urška Ravbar ter koroški Slovenec Adrian Kuhar deklet, v uradni delegaciji pa je sodeloval tudi poslujoči tajnik Slovenske športne zveze (SŠZ) Ivan Lukan. Že 38. Mladinske igre treh dežel je vzorno organiziral športni urad mesta Gorica, potekale pa so pod okriljem dežele FJK. Na njih je tudi letos sodelovalo nad 300 mladih športnikov in športnic do 15 let, tekmovanja pa so ob odličnih vremen- šz bor - Delovanje odseka ritmične gimnastike Že sestavljajo vaje V letošnji sezoni bo na slovenskem državnem prvenstvu A1 programa nastopilo skoraj 30 deklet Od 1. do 8. septembra so na Stadionu prvega maja potekale intenzivne priprave za vsa dekleta, ki bodo letos sestavljala tekmovalne skupine gimnastčne sekcije ŠZ Bor. Tečaj je vodila Dr. Branka Vajngerl, ki bo letos redno vodila Borove tekmovalne ekipe. Ob njej sta dekleta trenirali še glavna trenerka Petra Dilli in vadite-ljica Valentina Oblak. Ritmičarke, stare od 6 do 17 let, so s pomočjo trenerk spet prehodile osnovne korake, ki vodijo v svet ritmične gimnastike, od skokov do obratov. Posebno poudarjena sta bili telesna drža in izraznost gibov. Nenazadnje so dekleta že v prvih dneh začela intenzivno krepiti mišice, tako da so trenerke lahko že v teku priprav določile ekipe in začele sestavljati tekmovalne vaje. V letošnji sezoni bo na slovenskem državnem prvenstvu A1 programa Borove barve zastopalo skoraj 30 deklet, ki bodo tekmovala v 7 ekipah oziroma parih in trojicah. Poleg tega bodo pri Boru od torka, 27. septembra, potekali celoletni treningi za začetnice. Udeležijo se jih lahko vsa dekleta, ki jih navdušuje ritmična gimnastika. Začetnice bo letos vodila okrepljena skupina vaditeljic in trenerk. Dober potek priprav in bistrost ter talent mladih tekmovalk dovoljujejo trenerkam, da verjamejo, da bo ŠZ Bor v sezoni 2011/2012 še bolj blestelo, kot je v prejšnjih letih. Če bo odsev barv v očeh tekmovalk bronast, srebrn ali zlat, pa je v njihovih rokah, še bolj pa v glavi in telesu. (v.o.) Martino in Luko je osrečil prihod Benjamina Srečnima staršema čestitajo in malemu Benjaminu želijo veliko zdravja in veselja vsi pri AŠZ JADRAN □ Obvestila skih razmerah potekala na visokem športnem nivoju z deloma vrhunskimi rezultati. Namen iger je tudi utrditi prijateljstvo in razumevanje med mladimi iz Slovenije, Furlanije-Julij-ski krajine in Koroške. Gostitelj 39. mladinskih iger treh dežel septembra 2012 bo dežela Koroška. Prizorišča športnih tekmovanj bodo Euro-stadion ob Vrbskem jezeru, nova arena za atletiko, ki trenutno nastaja v neposredni bližini Euro-sta-diona, ter tenis-igrišča pri univerzi Alpe Adria. (I.L.) AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra. Za informacije in prijave tel. št. 347-6454919 (Irina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev do 4. decembra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 2908195 ali 348 1334086 (Erika) ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da potekajo treningi na Opčinah po sledečih urnikih: palčki (motorika 3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; beli zajčki (7-10let) ponedeljek 17.00-18.30 in pet 17.30-19.00; plavi zajčki (1114 let) pon 18.00-19.30, sre 18.30-20.00 in pet 17.30-19.00; škrati (over 15) pon 19.30-21.30, sre 18.30-20.30 in pet 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici v četrtek, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj miniodbojke z osnovami motorike potekal v telovadnici srednje šole na Opčinah po sledečem urniku: ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. Tečaj bo začel 27. septembra. AŠZ SLOGA obvešča, so pričeli treningi odbojke za začetnike in začetnice. Za informacije - prof. Peterlin: 338 6713379 KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da potekajo treningi minikošarke po sledečih urnikih: letniki 2000 in 2001 ob torkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju, letniki 2000, 2001 in 2002 ob petkih od 17.00 do 18.30 na Stadionu I. maja, letniki 2002, 2003, 2004 in 2005 ob torkih od 16.00 do 17.30 na Stadionu 1. maja, letniki 2003, 2004 in 2005 ob petkih od 16.00 do 17.00 na Stadionu 1. maja. Za informacije Karin Malalan 340-6445370. PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za osnovnošolske otroke začela v ponedeljek, 26. septembra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 16.30 do 17.30 za 1., 2. in 3. razred, ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. Ob četrtkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 15.30 do 16.30 bo še dodatna vadba Uvajanje v atletiko. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do II.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR organizira treninge ritmične gimnastike za vsa dekleta od 4. leta dalje. Treningi na Stadionu 1. maj, za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih od 16.30 do 17.30, za osnovnošolske otroke pa ob torkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 27. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor osnovne šole Bevk) bodo potekali ob sredah, za predšolske otroke od 16.30 do 17.30, in za osnovnošolske otroke od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 28. septembra. Za prijave in informacije 328-2733390 (Petra). NK KRAS Repen mladinski sektor, obvešča da so se začeli treningi za kategorije začetnikov, najmlajših ter naraščajnikov (letniki 2000 in starejši). Toplo vabljene nove sile oziroma mladi nogometaši. Za info in vpis: sedež društva (040 2171044) ali Paolo (348 9246311). www.primorski.eu trst - V okviru Športne šole ponujajo tudi letos vadbo v atletiki Čas za samostojnost Dolgoročno bi želeli v okviru ŠZ Bor obuditi atletski odsek - Preizkusili se bodo v vseh disciplinah - Trenerka iz Kopra Pri Športni šoli Trst in Športnem združenju Bor so ta tedenzačeli z vadbo atletike za srednješolce. Osnovnošolci bodo še naprej trenirali po ustaljenem programu Športne šole. »Zainteresirani mlajši pa se bodo lahko pridružili starejšim srednješolcem. Pravzaprav smo z uvajanjem v atletiko poskusili že v lanski sezoni, ko se je v okviru Športne šole Trst v kraljici športov preizkusilo okrog deset otrok,« je povedala va-diteljica in nekdanja atletinja tržaškega CUS-a Biserka Cesar, ki je še dodala: »Letos bomo skušali še razširiti ponudbo in utrditi delovanje. Dolgoročni cilj je namreč, da bi pri Boru v kratkem znova obudili samostojno atletsko sekcijo in tudi tekmovalno dejavnost, saj bodo lahko le s tem otroci utemeljili vadbo in dobili nove motivacije.« V lanski sezoni so pri Športni šoli trenirali enkrat tedensko. To v glavnem na stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu. V letošnji sezoni pa na- črtujejo, da bi trikrat tedensko vadili na atletskem stadionu na Kolonji. Otroci bodo spoznavali vse atletske discipline: šprint, teke na dolge proge, tek čez ovire, skok v daljino, višino in s palico, met krogle, diska in kopja in še marsikaj drugega. »Vadili bodo pod strokovnim vodstvom nekdanje ukrajinske atletinje in zdaj trenerke Vere Bobik, ki je tudi diplomirala v športni vzgoji. Bobikova živi in trenira tudi v Kopru,« je še povedala Cesarjeva. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 21. septembra 2011 21 O NAŠEM TRENUTKU Slovenci v leta 2021 Ace Mermolja Italiji V razgovorih s prijatelji večkrat slišim vprašanje: kakšni so načrti za slovensko manjšino v vidiku desetih ali dvajsetih let. Osebno se mi zdijo v sodobnem svetu dolgoročni načrti le hipoteze, saj odloča o našem življenju neverjetno veliko neznank. To je bistvo pozno modernega časa. Danes npr. ne vemo, kaj bo čez nekaj mesecem z evrom, z Evropo, z Italijo. Hipotetično razmišljanje pa je vseeno potrebno, njegova osnova sta lahko zgodovinska izkušnja in čim natančnejše branje sedanjosti. Predpogoj uspešnosti branja je, da je nei-deološko ali čim manj ideološko. Slovenska manjšina v Italiji, točneje Slovenci v Italiji, doživljamo več sprememb, kot jih včasih beležimo novinarji ali jih opazujejo vodilne elite. Spremembe so, le da včasih nimajo zasukov in hitrosti, ki smo jih pričakovali. Navedel bom nekaj primerov. Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije se je v »zamejstvu« dogodilo veliko usodnih stvari. Nismo pa npr. zabeležili radikalnih političnih premikov v manjšini, kot ni središče Slovenije nenadoma postalo ljubeča mati. Celo najbolj zagrizeni »zamejski« pomladniki včasih zabrundajo, da je bilo z Jugoslavijo več pozornosti do manjšine. Ne vem, če je bilo tako, vendar je očitno, da Slovenci v zamejstvih niso v srcih Ljubljane oziroma ne pomenijo ene izmed prioritet elite ali del širše ljudske zavesti. Po padcu schengenske meje med Italijo in Slovenijo ni bilo vrenj oziroma izbruhov sodelovanja. Gorici se nista združili, kraji se niso zlili eden v drugega itd. Kljub temu pa beležimo počasnejše a pomembne premike. Korak za korakom se nek prostor spreminja in spremembe ustvarjajo ljudje. Po osamosvojitvi Slovenije in odpravi meje v Trstu Slovenci niso več med osnovnimi temami občinske predvolilne kampanje in ljudje se ne opredeljujejo predvsem glede na na- rodno vprašanje. Tako je lahko zmagal Cosolini. Nekatere italijanske družine so premagale predsodke in si kupile hišo v Sloveniji. Prav tako poznam kar nekaj zamejskih Slovencev, ki so se preselili v Slovenijo in imajo v »obmejnem« pasu hišo ali stanovanje. Nekateri Slovenci iz Italije so našli delo v Sloveniji, med njimi so nekateri visoko izobraženi profili. Pričeli so se »prestopi«, ki nikakor nimajo kakih osvajalnih namenov, kot so to trdili nekateri ad hoc nastali odbori v sosednjih slovenskih občinah. Med »Italijani«, ki da »osvajajo« Kras je bilo kar nekaj zamejskih Slovencev z italijansko registrsko tablico na avtomobilu ... Časovno daljša je zgodba o mešanih zakonih. Po vojni je veljalo, da so bili mešani zakoni ena izmed osnov asimilacije in res je bilo tako. Danes so se stvari spremenile. Mnoge družine, ki jih sestavljajo italijanski in slovenski partner z otroki, pošiljajo povsem normalno hčerke in sinove v slovenske vrtce in šole. Nekatere žene in možje se učijo slovenščine itd. To pa ne pomeni, da so te družine avtomatično vključene v manjšinsko organizirano življenje, kot to niso nekateri Slovenci »doc«. Nadalje: bistveno se je spremenil naselitveni prostor Slovencev v Italiji in to predvsem na Tržaškem in Goriškem. Nekoč skoraj izključno slovenske vasi, kot so bile v okolici Trsta Bazovica, Padriče, Trebče in druge, beležijo danes preobrat, ko so ali bodo Slovenci v manjšini. Enačaj na-rodnost-teritorij ni več stvaren. Podobno ni več aktualen pogled na manjšino kot na strnjeno skupnost. Nedvomno obstaja neko jedro narodno zavednih in aktivnih Slovencev. Širša stvarnost Slovencev v Italiji pa se je razvila v koncentričnih krogih, ki nikakor ne pomenijo avtomatične asimilacije. Mnogi npr. niso aktivisti, ampak iščejo primerne usluge. Nekateri se skušajo približati aktivnim jedrom, tretji so samo radovedni itd. Vem za nekaj družin, čisto slovenskih ali mešanih, ki pošiljajo sinove v celovško gimnazijo. Privlačnost ponudbe je očitna: dijaki se tam, ob slovenščini, naučijo še nemščino in seveda angleščino, razširijo svoja obzorja in se osamosvojijo v drugačnem okolju. Gre za očiten znak, da starši iščejo za svoje otroke najboljše možnosti. Spremembe se torej dogajajo in večkrat prehitevajo manjšinske organizacije in ponudbo. Če primerjam današnji čas z včerajšnjim (imam dovolj let in izkušenj za to), mi je precej jasno, da je težje delovati, ko ni več trdnih ideoloških lepil, ko ni sovražnika, ki z zunanjim pritiskom združuje »čredo«, ko so mnoge dejavnosti podvržene tržišču in ne več »be-nevolentnosti« matične države. Nekoč je bil govor o zamejskih »toplih gredah«, to je o prednostih, ki so jih lahko uživali zamejski umetniki, podjetniki, športniki in drugi. Danes teh gredic ni več. Tekmovalnost se uveljavlja brez popustov. Navedel sem kar nekaj današnjih dejstev, ki nakazujejo neko smer v prihodnost. Natančno bi je ne znal opredeliti. Že danes pa razbiram tri bistvene elemente: večplastnost »narodne« zavesti, rahljanje ideoloških postojank in pozornost posameznikov do kakovosti ali mikavnosti po-nudb.To pomeni, da bodo novi vodilni ljudje v manjšini morali biti strokovno bolje podkovani, večji profesionalci ter prej »trgovci« kot pa pridigarji. Ob tem slutim, da ni konec skupnosti, nasprotno, v ljudeh se bo utrjevala želja po kolektivnem življenju, ker so vsi preveč sami. Nov »kolektivizem« pa je lahko le medčloveška mreža in ne več ideološki imperativ. V tem okviru pomeni tudi narodnost svobodno izbiro: nam je to všeč ali pa ne. Skratka, nove vodilne generacije se bodo morale učiti dela z novimi Slovenci, drugače ne bodo uspešne. sežana - V prostorih nekdanje vojašnice Odprli nov izobraževalni center za zaščito in reševanje Novi izobraževalni center je odprla ministrica za obrambo Ljubica Jelušič V Sežani je v prostorih nekdanje vojašnice, tik ob Centru za gasilsko in reševalno dejavnost nastal nov izobraževalni center za zaščito in reševanje. Delno obnovljen in delno na novo zgrajen izobraževalni center so slovesno odprli včeraj, v njem pa se bodo izobraževali tako novi poklicni gasilci kot pripadniki prostovoljnih enot. Projekt za izobraževalni center so začeli pripravljati že leta 2005, gradnjo začeli leta 2009 in jo kljub težavam zaradi izbranega gradbinca zaključili. Slovensko ministrstvo za obrambo je tretjo izobraževalno enoto, poleg Iga pri Ljubljani in Pe-ker pri Mariboru, uredilo z dvema velikima učilnicama in namestitvijo za 60 oseb. V prihodnje nameravajo na treh hektarih zunanjih površin urediti še posebne poligone za urjenje gasilcev. "Z objektom v velikosti 1800 kvadratnih metrov bomo pokrili večino potreb po usposabljanju gasilcev in ostalih reševalcev za usposabljanje gašenja požarov v naravnem okolju, pri gašenju znotraj objektov pri izredno povečanih temperaturah in ostale vrste reševanj," je po odprtju povedal generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Darko But. Investicija je vredna 3,3 milijona evrov, dodatno pa bo potrebnih nekaj sto tisoč evrov za ureditev zunanjih poligonov. Z njihovim urejanjem bodo začeli po sprejetju občinskega prostorskega načrta v Sežani. Kot je na včerajšnjem odprtju novega in prenovljenega objekta poudarila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je Kras izredno ranljiv prostor, ki ima ob manjšem številu profesionalnih in prostovoljnih gasilcev veliko večjih požarov v naravi. Obenem pa bo stavba nudila možnost, da lahko v njej namestijo gasilce iz drugih delov Slovenije, ki bodo na Kras prihajali pomagati gasiti večje požare v naravi. Ob izobraževalnem centru bodo poleg poligonov kasneje uredili še gasilski dom sežanskega prostovoljnega društva, v neposredni bližini pa je tudi center za gasilsko in reševalno dejavnost s poklicno enoto. Ta trenutno zaposluje 28 gasilcev, v štirih kraških občinah pa je okrog 250 gasilcev v osmih prostovoljnih društvih. Ob odprtju novega izobraževalnega centra so odprli tudi razstavo likovnih del, ki bodo trajno krasila prostore, ustvarilo pa jih je 18 likovnih ustvarjalcev na nedavni likovni delavnici. pliskovica - Evropski latnik prijateljstva Letos že 6. trgatev Odprli tudi preurejeno vaško jedro in novo asfaltirano parkirišče - Med trgači tudi župana Terčon in Sardoč V Pliskovici na Krasu so ob letošnji že 6. tradicionalni trgatvi z Evropskega latni-ka prijateljstva, ki se jo je udeležil tudi zgo-niški župan Mirko Sardoč, odprli še preurejeno vaško jedro in novo asfaltirano parkirišče. Slovesnost, ki jo je organizirala Krajevna skupnost Pliskovica v sodelovanju z domačim Razvojnim društvom Pliska in Občino Sežana, se je že v petek začela na delu vasi, ki se imenuje Na Goricah, kjer so prostor, ki je bil do nedavnega leta 1976 še kal, asfaltirali. Tako so dobili približno 800 kvadratnih metrov novega urejenega parkirnega prostora z avtobusno postajo. Avtobusno čakalnico morajo še urediti, a so po besedah predsednika KS Pliskovica Milivoja Štembergerja nadvse zadovoljni, saj bodo lahko sedaj tako šolski kot dijaški avtobusi, ki prihajajo v vas in odhajajo iz nje, lahko obračali. V okviru projekta Obnove vaških jeder, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo v okviru evropskega projekta razvoja podeželja, so v sežanski občini obnovili že 15 vaških jeder. Zadnje je vaško jedro v Pliskovici, ki ga je odprl sežanski župan Davorin Terčon. Osrednji del prireditve pa je bila trgatev Evropskega latnika prijateljstva, ki so ga posadili leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Štiriindvajsetim posajenim trtam je pred tremi leti družbo pričela delati še cepljenka najstarejše trte na svetu, več kot 400 let stare žametne črnine iz Maribora, kasneje še prijateljska trta iz Občine Zgo-nik in letos prinesena trta iz Francije. Trgatev sta pospremila kraljica terana Maruša Rogelja in zgoniški župan Mirko Sar- Trgači na Evropskem latniku prijateljstva doč, ki je redni »bndmač« v Pliskovici. Sar-doč je poudaril, da trgatev predstavlja obračun celega leta in dobro prijateljsko sodelovanje z Razvojnim društvom Pliskovica in sežansko občino. »Prav prijateljstvo daje možnost, da gledamo na jutrišnji dan z optimizmom. Dobre stike na društveni ravni pa je treba nadgraditi tudi na področju gospodarstva,« je še dodal Sardoč, ki je v družbi sežanskega župana, kraljice terana, predsednice RD Pliska Ivice Žerjal ter Vojka Žer-jala in Franka Durcika opravil letošnjo trgatev. Lani so z latnika pridelali 25 litrov, predlani pa 60 litrov vina, ki gre za protokolar- =. knez ne namene RD Pliskovica. Da gre za posebno polnitev, priča tudi posebna etiketa na ovitku steklenice. Dogajanje je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili domači otroški skupini pevcev in folklore, Skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in KD Mandrač iz Kopra. Prireditev so povezovale članice KD Kraški šopek iz Sežane Miranda Novak, Olga Kmetec in Magdalena Svetina Terčon, ki je tudi režirala celoten program. Prireditev so zaključili na balinišču ob kozarčku lanskoletnega terana in kraški joti ter drugih dobrotah. (O.K.) PIRAN - Društvo Anbot Dnevi evropske kulturne dediščine Že osmo leto zapored člani Društva za ohranitev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana, ki jih vodi predsednica Natalija Planine, obeležujejo Dneve evropske kulturne dediščine. Letošnja tema Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo sovpada z Evropskim letom prostovoljstva. Pestro dogajanje se bo odvijalo v Piranu to soboto na Tartinijevem trgu v Piranu pod geslom »Anbot daš, tri bote dobiš.« Prireditev se bo začela ob 9.uri, ko bodo odprli celodnevni tradicionalni sejem starin, domače obrti in darov narave. Simbolično bodo tudi zasadili drevo prostovoljstva v parkirišču pri kopališču Riviera. Obiskovalci se lahko uro kasneje pridružijo Živi verigi od Krstilnice do cerkve sv. Jurija, ko bodo prenašali cerkveno opremo (svečnike, lesene dele oltarja, »fanale« idr.) v župnijski depo na podstrešje cerkve. V akciji sodelujejo lahko tudi pridruženi prostovoljci poleg Prijateljev zakladov sv. Jurija, Društva Anbot, Faro-sa in Šole zdravja. Od 10. do 13. ure bodo potekale številne delavnice od predelave škatel za čevlje s servietno tehniko, izdelovanja dišečih punčk in dekoracij iz dišavnic, knjižnih kazal v kaligrafski pisavi, masaže glave (da se odžene slabe misli, sprosti telo in dušo), spoznavanja in predelave sadežev, predstavitve obnavljanja starega pohištva, animacije pri risanju na blazine, šivanja nakupovalnih torb iz ostankov blaga, izdelave mozaika in preverjanja spoznanj o Piranu. V mestni knjižnici bo Kulturno društvo Lutka ob ll.uri zabavalo najmlajše z lutkovnimi predstavami. Ob 15.uri pa bodo sledile razstave in predstavitve Likovnega kluba Solinar in Likovne skupine Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, keramičarke, Foto kluba Portorož in Društva Faros. Program bodo zaključili ob 18. uri z nastopi domačega Mladinskega pihalnega orkestra Piran, Folklornega društva Val, Mandolinistične in vokalne skupine Skupnosti Italijanov, Twirling kluba, Baletne skupine Metulj, ŠK Flip, KTD Čikule Čakule in Foto kluba Portorož. (O.K.) 22 Sreda, 21. septembra 2011 POTOPIS itro smo se vračali proti severu, v prestolnico. Zanimivosti, ki bi jih morali obiskati je bilo še malo. Ena od teh je bil kanjon orlov. Nič posebnega, ker imamo na primer v Sloveniji kar nekaj takih točk. Vzemimo za primer Vintgar, Tolminska korita ali Ob tabornih ognjih so svizce pekli na svojevrsten način. Živalici so odrli kožuh ter odstranili glavo in drobovje. Medtem so v ogenj položili nekaj primerno velikih kamnov. Ko so bili ti razbeljeni, so jih vtaknili v trebušno votlino svizca, da se je meso speklo. Svizci iz kanjona orlov so bili malo večji od podgan, mesa na njih pa največ za dva grižljaja. Sončni vzhod v puščavi Gobi Mostnico v bohinjski dolini. Morda pa je bil mongolski le nekoliko daljši in globlji, ob nizkem vodostaju pa vendar prehoden na svojem dnu. Nekje globoko in v pol-temi smo naleteli na pregrado iz zamrznjenega snega. Sredi julija! Kanjon spada v narodni park in kot potrdilo temu sta na visoki polici navpične stene obiskovalce opazovala dva gamsa, ali vsaj njim podobne živali. Novo vznemerjenje pa je predstavljala ježa. Nekaj kilometrov do vhoda v kanjon in povratek sem opravil na konju. Bil je vse prej kot živahno kljuse. Bolj kot mongolskemu jezdecu sem bil podoben Sanchu Panzi. Fotografija je domnevo potrdila. Ime kanjona orlov bi morali spremeniti in pticam roparicam dodati še svizce. Teh je na tisoče! Pobočja pred samim ostenjem kanjona je dobesedno preluknjano in iz odprtine v odprtino bežijo te živalice, ki se nato znova pokažejo iz kake druge luknje. Celo na makadamski cesti, ki vodi do kanjona, jih je mogoče najti, toda zmečkane od jeklenih pošasti. Človeka tolerirajo do razdalje kakih treh metrov, nato zbežijo. Do udobnih in obilnih obrokov pa pridejo orli in sokoli, ki jih je tam na pretek. Čim pogledaš kvišku, ugotoviš, da ti nad glavo kroži nekaj teh ptic, ki nadzirajo možnosti za plen. Ni redko, da zagledaš ptico, ki se v padcu spušča k tlom in po nekaj trenutkih odleti z živalico v krempljih. Svizci niso samo hrana za ropari-ce. Običajno spadajo na jedilni list nomadov, ali pa so tam do nedavnega bili. V Mongoliji še vedno lahko izbruhne epidemija kuge in odkrili so, da se bakterije prenašajo prav svizci. Čim večja je v tem smislu osveščenost ljudi, tem varnejši so pred človekom svizci. Orli pa so proti kugi imuni. Prenočili smo v taboru sredi puščave! Bili smo v pravem »Deser-to dei Tartari«. Ker smo tudi tisti dan šibali skoraj dvanajst ur ni bilo posebnih želja po dodatnih aktivnosti. Ponoči sem se zbudil. Bila je polna ravnost v oči. Upali smo, da bomo le naleteli na smer, ki bi vodila odločno na sever, nismo pa je našli in kmalu bi prišli znova v tabor. V razdalji nekaj sto metrov se je prikazala koča, pri njej so bili ljudje. Domačini so dolgo mahali v dve različni smeri, končno pa je najstarejši le prepričal vse, da je njegova prava. In res je bila. Po dobri uri vožnje smo naleteli na bolje izvoženo pot, ki je že po globini kolesnic pričala, da vodi v veliko mesto. Izgubili smo polni dve uri in tisti dan bili na poti celih 13 ur. V severnem delu Gobija je bil zelo pogost prizor okostje kake živali razmetane kosti. Domače živali se tam pasejo v popolni svobodi in so seveda brez vsake živinozdravniške oskrbe. Najšibkejše poginejo in postanejo hrana šakalom in mrharjem. Najdeš ostanke konj, kamel, jakov ali ovac. Vozili smo mimo rudnika zlata, ki je imel zanimivo zgodbo, ker je bil last tajkuna iz prestolnice, ki se posluževal tujega kapitala. Možakar je imel prav posebne domoljubne navade. Vsake dve ali tri leta je spreminjal svoj družinski status. Ločil se je od žene in si novo izbiral na natečaju za »miss« Mongolije. Od nove žene je dobil sina ali hčer in oba dobrohotno odslovil s popotnico novega modernega stanovanja, novim avtomobilom in primerno rento. Denar je ostajal v Mongoliji. Sledil je nov izbor misice. Zadnjič smo taborili v notranjosti prostranega kraterja, čigar stene so tvorili nekoliko poševno ležeči skladi s pravokotnimi razpokami, kar me je navdalo z mislijo, da bi bili idealni za Dogodek, ki sem ga zabelžil v zadnjem dnevu poti po severnem Gobiju bi bil vreden omembe v kakem čustvenem eseju. Pravi slavospev sožitju človeka in konja, ki v Mongoliji tvorita eno živo enoto. Naleteli smo na korito za napajanje živali, vodo pa je bilo treba črpati iz naravnega vodnjaka s pomočjo ročne črpalke. Korito je bilo prazno, ob njem pa je čakala skupina petih konj. Čakala je na ljudi, katerih verjetno ni bilo mimo že nekaj dni, ker je bilo korito popolnoma suho. Evropejci bi oddrveli mimo in amen, Mongoli pa so takoj razumeli, da živali čakajo na nekoga, ki bo natočil vode. Šoferji so se pridno lotili črpanja in korito napolnili čez polovice. Konji so takoj prisotopili in se napili. V njihovih očeh si lahko videl hvaležnost. Čim so zadostili svojim potrebam, so se odpravili neznano kam po suhi planoti. Pod ne previsoko goro, ki se je samotna dvigala iz ravnine je na blagem pobočju ležala prava vasica z zidanimi kaj tednih ali tistih nekaj mesecih toplega in vlažnega vremena, ki ga uživajo v severnem delu države? Ob poti, ki je kljub makadamu postajala cesta, so se pojavili drogovi električne napeljave. Na vsakem drugem je skoraj brez izjeme čepel orel in prežal na svizce ali zajce, prosto pa so se po planoti premikale tiste svetlosive ptice, ki smo jih v velikem številu srečali na severu dežele. Na oko so se mi zdele nekoliko manjše od severnejših, pari pa so s seboj vodili skoraj vedno dva mladiča. Mati narava je med temi pticami in orli verjetno vzpostavila premirje. Celotna odprava štirih vozil je razpolagala z desetimi rezervnimi kolesi. En džip se je vrnil brez nezgod, dva sta imela po eno preluknjano zračnico, ostalih osem pa je požrl četrti šofer, ki je skoraj namenoma vozil po ostrejših kamnih in včasih neprevidno prečkal kak ostrejši grebenček. V predmestju Ulan Batarja nismo imeli več rezerv. Pot- Slaba paša, odličen razgled luna in tako svetlo, da se je z lahkoto fotografiralo. Do Ulan Batarja je bila še ena celodnevna etapa in polovica naslednjega dne. Dan se je začel zelo zgodaj: ob 6.15 smo se odpeljali. Šofer, čigar smisel za orientacijo se je lahko kosal z GPS in je določal smer, se je nekje uštel, ker se je iz tabora v pustinjo vilo več smernic. Nekje je očitno izbral napačno in kmalu je bilo razvidno, da smo krenili preveč na vzhod, saj smo imeli sonce na- popravljanje suhih zidov v kriškem bregu. Tudi kromatičnost je odgovarjala. Toda bili so v Mongoliji! V tem taboru sem imel samostojen šotor, nezaželeni gosti pa so bile leteče žuželke, ki so dobesedno prekrile neonske luči. V šotor so prihajale skozi odprtine, ker so krila šotora nekje dvignili zaradi zračenja. Spustil sem jih in šotor temeljito pošprical z insektici-dom. Pred spanjem sem pometel čez prag učinke pogroma. Počitek puščavskih ladij hišicami. Ob vasi se je v strmino raztezala očitno obdelana njiva. Po barvi sem sklepal, da gre za pšenico, ki pa ni še bila godna za žetev. Bil je prvi primer poljedelstva, ki smo ga videli. Obdelovanje zemlje bi verjetno imelo neko bodočnost pri izboljšanju prehrane Mongolov. Skrajno surove zime onemogočajo raš-čo skoraj vsega, kar je pri nas prisotno. Nekaj povrtnin pa bi verjetno uspevalo. Zakaj ni paradižnikov, bučk, zelenjave in podobnega, ki zrase in obrodi v ne- niki treh džipov so se odpeljali v mesto, četrti z vsemi preluknjanimi gumami pa se je ustavil v delavnici. Posebno modernih naprav niso imeli, dela pa so lotili takoj in ga hitro končali. Delavnica je bila sinteza masti, prahu in smradu. Dolgo letenje v že znanem letalu do Berlina in od tu proti jugu Evrope je zaključilo fantastično izkušnjo. Konec Konji so se napili in zahvalili Kamni kot nalašč za suhe zidove Na mongolskih krilih varno domov / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 - Ansambel Minutka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.05 Film: Il monaco (akc., ZDA, '03, r. P. Hunter, i. C. Yun-fat) 23.00 Šport: 90° Minuto 0.50 Dnevnik 1.10 Parlament V" Rai Tre Nad.: Sentieri 16.35 Film: Herbie al rally di Montecarlo (kom., ZDA, '77, r. V. McEvee-ty, i. D. Jones, D. Knotts) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.50 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: Ricatto d'amore (kom., ZDA, '09, r. A. Fletcher, i. S. Bullock, R. Reynolds) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce ALKER. X A F? A M(<3]iEi R ■■ Iti Canale S 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.10 Disneyeve risanke 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 10.05 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 2.15 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik -kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik O Italia 1 6.00 Dnevnik in II caffé di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Signorinella (glasb., It., '49, r. M. Mat-toli, i. G. Bechi, A. Lualdi) 10.45 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la fe-licità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italkia 15.10 Dnevnik -kratke vesti 15.15 Nan.: The lost world 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Deželni dnevnik, sledi Tg3 Linea notte estate in vremenska napoved 23.55 Dok.: Doc 3 0.45 Aktualno: Appun-tamento al cinema 0.50 Dok.: Gate C u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.05 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 ^ Tele 4 Piccolo mondo antico (dram., It., '41, r.-i. M. Soldati, i. A. Valli, M. Serato) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Ad alto rischio (pust., V.B./Meh./ZDA, '81, r. S. Raffill, i. J. Brolin, A. Quinn) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Millenium I - Uomini che odiano le donne 23.15 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Dnevnik 1.00 Nan.: N.Y.P.D. Slovenija 1 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Glasb.: Mea Puglia (v. Al Bano Carrisi) 23.50 Film: Storia di noi due (rom., ZDA, '99, r. V. Orsini, i. G. Gemma, T. Aumont) 1.45 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.30 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima sprint 21.20 Nan.: Anna e i cinque 2 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Paradise lost 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nel-la pallavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin III 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Pravljica: Zlati prah 11.00 Oddaja o Mozartu 11.10 Otr. odd.: Zlatko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.00 Dok. film: Življenje po 11. septembru (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.15 Duhovni utrip (pon.) 14.30 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.35 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film: Jaz bi tudi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.05 Nad.: Lahko noč, dragi 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 14.00 Kolesarstvo: SP - kronometer, člani 17.55 Nogomet: Prva liga, Celje -Olimpija 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Peklenski izbor (pon.) 23.30 Video zid Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Redna seja DZ, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.30 20.30 Na Tretjem 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.30 Kolonija 2011 16.30 22.15 »Q« trendovska oddaja 17.20 Srečanje z... 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.30 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 21.00 Boben - glasb. odd. 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione magazin - Izbor 0.45 Čezmej-na TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Kviz: The Cube - La sfida 23.30 Šport: Contro Campo - Linea notte 1.30 Show: Po-ker1mania 2.20 Nočni dnevnik 2.35 Nan.: Rescue Me pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.55 16.05 Dok.: Italia da scoprire 12.25 Šport: Super Sea 12.55 Aktualno: Uomini di successo 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 15.35 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Per il nostro corpo - Estate 2011 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: 6.35 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorna odd.) 8.00 14.35 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35 Larin izbor (igr. serija) 12.00 17.45 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24 UR, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zabavna ser.) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Poročna zmešnjava - Melanie se poroči (ZDA) 22.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Nan.: Tudorji Kanal A 7.05 Iz Jimmyjeve glave (risanka) 7.35 Svet 8.30 10.20 Obalna straža (akc. serija) 9.25 11.15 Frasier (hum. nan.) 9.50 15.40 Jimo-va družina (hum. nan.) 11.45 16.10 Faktor strahu ZDA (resničnostne serije) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Ljubezen v preriji (ZDA) 15.15 Zabavna serija: Naj posnetki z interneta 17.05 CSI: Las Vegas (krim. serija) 18.0019.45 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Film: Evolution (ZDA) 21.50 Film: Špartanci gredo (ZDA) 23.05 Mladi zdravniki (hum. nan.) 23.35 Nan.: Dan trifidov 2/2 radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Mitja Tretjak), sledi Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca: pogovori z Branetom Krapežem; 12.15 Glasbene muze; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov - 45. nad.; 18.00 Gustav Mahler; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture: Dnevi stare glasbe na Krasu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde og-gi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ballando con Casadei; 9.35 Poletni zmenek; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Cervelli in fuga; 11.33 Tutti frutti; 12.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 19.00 La via della Plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Album Charts;21.30 Proza; 23.00 Radio Disco; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne pri- reditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 21. septembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 990 c O GRADEC 12/22 CELOVEC O 8/21 TOLMEČ O 10/25 , y VIDEM o r> 11/27 O PORDENON 12/26 TRBIŽ O 7/19 O 6/18 KRANJSKA G. 0 10/20 S. GRADEC ČEDAD O 12/26 m. % GORICA O 14/27 O N. GORICA , 12/25 O «¡fi TRŽIČ 11/22 o KRANJ VlTb O LJUBLJANA 12/23 POSTOJNA O 11/20 KOČEVJE CELJE 12/22 O MARIBOR o 12/21 PTUJ O M. SOBOTA O 14/23 N. MESTO 14/22 _ o ČRNOMELJ ZAGREB 14/24 O REKA 16/24 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v hribih zmerno oblačno, ob morju in po nižinah spremenljivo. Čez dan bo povsod pretežno jasno. Ob morju bo predvsem zjutraj pihal burin. Sončno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo v jugovzhodnih krajih lahko zadržala večji del dneva. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 21 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r< Greben visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v Nad južnim Jadranom in Balkanom je plitvo ciklonsko ob-višinah nam bo zagotavljal lepo in stabilno vreme vsaj do močje. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje konca tedna. še precej vlažen in hladen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.03 Dolžina dneva 12.12 '"lunine mene ^sš Luna vzide ob 24.38 in zatone „ ob 15.19 bioprognoza Občutljivi ljudje bodo še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost, težave z zbranostjo in manjša delovna storilnost; tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. morje Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. plimovanje Danes: ob 1.51 najnižje -39 cm, ob 8.50 najvišje 22 cm, ob 14.20 najnižje 1 cm, ob 19.24 najvišje 25 cm. Jutri: ob 2.21 najnižje -50 cm, ob 9.01 najvišje 31 cm, ob 14.41 najnižje -9 cm, ob 20.06 najvišje 33 cm. temperature v gorah oc 500 m...........24 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............4 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. TOLMEČ O 11/26 cj ,, > VIDEM O «J* 12/28 O PORDENON 13/27 iS TRBIŽ O 9/20 ¿5 CELOVEC O 9/22 O GRADEC 11/23 O 6/18 KRANJSKA G. ČEDAD O 13/27 GORICA O ° N. GORICA' TRŽIČ 12/22 o KRANJ o 11/20 S. GRADEC CELJE 13/22 O MARIBOR 013/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 O LJUBLJANA 13/24 POSTOJNA O 10/22 KOČEVJE N. MESTO 13/23 O ZAGREB 13/25 O REKA 14/25 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme, le zaradi tankih in visokih kopren. Ob obali bo dopoldne pihal burin, čez dan pa v glavnem zmorec. Za to obdobje bo spet kar pretoplo, predvsem v visokogorju. Jutri in petek bo sončno, le v jugovzhodni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. ZDA - Odprava prepovedi služenja istospolnih v vojski Tudi uradno konec politike »Ne sprašuj in ne govori« fttMKS Istospolno usmerjena ameriška vojaka ansa KITAJSKA - General in politični svetovalec Maov vnuk bo na univerzi poučeval dedkovo filozofijo PEKING - Mao Xinyu je vpliven kitajski general, politični svetovalec, bloger in sedaj tudi univerzitetni profesor. Na univerzi v Guangzhuju bo namreč poučeval filozofijo svojega dedka, pokojnega kitajskega voditelja in revolucionarja Mao Zedonga, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 41-letni Mao Xinyu je ob prevzemu profesorskega mesta študente pozval, naj svoje težave objavljajo na spletnem mestu people.com.cn, saj jim bo tako lahko pomagal. Uslužbencem univerze pa je dejal, naj ga redno obveščajo o akademskih uspehih svojih študentov. "V naslednjih štirih letih želim vedeti, kdo ima najboljše rezultate, kdo najslabše, kdo ne hodi na predavanja ter kdo potrebuje pomoč. Prosim, redno me obveščajte", je novopečeni profesor dejal uslužbencem univerze. Mao je avtor številnih knjig, med drugim knjige "Moj dedek Mao Zedong", na spletni strani glasila kitajske komunistične partije pa je bil izbran za enega izmed najpriljublje-nejših blogerjev. V nekem intervjuju avgusta lani je Mao izrazil željo, da bi bil bolj vključen v kitajsko politiko, obenem pa je tudi priznal, da je dejstvo, da je Maov vnuk, "zagotovo" pripomoglo pri njegovem napredovanju v kitajski vojski. "Mislim, da imajo številni prijatelji in sodelavci v vojski podoben občutek. Vsi prenašajo svojo ljubezen in spoštovanje do voditelja Maa name, torej je to definitivno eden od vzrokov," je pojasnil Mao Xinyu. (STA) WASHINGTON - V ZDA se je včeraj po skoraj dveh desetletjih tudi uradno končala politika, ki je homoseksualcem, ki so javno priznavali svojo istospol-no usmerjenost, prepovedovala služenje v ameriški vojski. Pravilo "Ne sprašuj in ne govori" je bilo v veljavi od leta 1993, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ameriški predsednik Barack Obama je omenjeno politiko z zakonom razveljavil julija letos, sicer pa je to obljubil že v času svoje predvolilne kampanje. Ukrep je začel veljati včeraj, minuto po polnoči po lokalnem času. V ameriški vojski so v minulih letih zaradi spolne usmerjenosti odpustili okoli 14.000 vojakov, več tisoč pa jih je lahko ostalo samo, če so molčali ali pa so zanikali svojo spolno usmerjenost. Ameriški obrambni minister Leon Panetta in poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, admiral Mike Mullen sta včeraj v Pentagonu na novinarski konferenci spregovorila o odpravi omenjene politike. Hkrati so svojo novinarsko konferenco pripravili tudi kongresniki, ki se strinjajo z odpravo te politike. Ameriške organizacije za zaščito pravic istospol-no usmerjenih pa so pripravile prireditve po vsej državi. Obstajajo pa tudi takšni, ki se z odpravo prepovedi služenja istospolnih v vojski ne strinjajo in ki svoje stališče prav tako glasno izražajo. TAJVAN - Šest Japoncev preplavalo 120-kilometrsko razdaljo z zahvanim pismom Japonci so se Tajvanu za pomoč po potresu zahvalili s plavanjem TAIPEI - Šest Japoncev je v znak zahvale za tajvansko pomoč ob uničujočem cunamiju preplavalo 120-kilometrsko razdaljo med Japonsko in Tajvanom. Skupina je v soboto kljub grožnjam z napadi morskih psov in močnim tihooceanskim tokovom odrinila na pot z japonskega otočka Yonakuni, ki leži 110 kilometrov vzhodno od Tajvana. Skupina je v spremstvu plovil tajvanske obalne straže v ponedeljek prispela v tajvansko pristanišče Suao, kjer jih je pričakala množica, opremljena s tajvanskimi in japonskimi zastavami. "Uspelo nam je! Hvala Tajvan!" je ob prihodu vzkliknil vodja skupine Suzuki Kazuja. Plavalci, stari med 20 in 30 let, so s seboj prinesli zahvalno pismo treh japonskih prefektur, ki jih je prizadel marčevski cunami. Tajvan je do sedaj Japonski namenil že več kot 2,6 milijarde dolarjev kot pomoč po uničujočem potresu in cunamiju, kar ga uvršča med največje donatorje. Tajvan tako ohranja močne vezi z Japonsko, kljub temu da je bil otok japonska kolonija med letoma 1895 in 1945 ter da Japonska uradno priznava vlado v Pekingu in ne v Taipeiju. (STA)