DUHOVNO ŽIVLJENJE
diciembref™'238 LA VIDA ESPIRITUAL LET0
General Jose de San Martin je naodličnejša osebnost argentinske zgodovine. Rojen je bil v Yapevü (Gorrientes) 1. 1778. Tedaj je vsplametla po celem svetu magična beseda “svoboda", katera je očarala tudi tega idealnega mladeniča.
Bil je sin globokovernih starišev, ki sta prišla oba iz Evrope. V zapiskih o poroki je ohranjen sledeči pripis, ker se je poroka vršila po prokuri: Jose de San Martin poda izjavo: “želim se poročiti, da bi mogel bolje in popolneje služiti Bogu, našemu Gospodu’’.
Sin, kateri je dal starišem najmanj posla, tako da stoji to izrecno zapisano v materinih spominih, je bil Jožek.
Nadebudni mladenič je šel v vojno šolo v Španijo, od koder se je vrnil v letih, ko je zazvenel klic po svobodi po celi Južni Ameriki, do tedaj po večini pod krono španskih kraljev.
Z drznostjo se je vrgel v boj in je bilo njegovo delo kronano z odličnim uspehom, tako da ga slave Argentina, Čile in Peru kot svojega osvoboditelja.
Tudi tisti čas je bila kot vedno nehvaležnost plačilo tega sveta. Jose de San Martin, ki ni mogel gledati, še manj pa sodelovati v intrigah, ki so zmagi sledile, se je umaknil v Evropo, kjer je umrl 10/8 1850 leta v Boulogne Sur Mer.
Njegova mati je umrla v Orense oče pa v Malagi, od koder so njune zemske ostanke prepeljali te dni v Argentino.
8. DECEMBRA OB 10 h ustoličenje SVETOGORSKE KRALJICE. _______POLNOČNICA BO NA AVENIDI DEL ČAMPO.

El gran Libertador, general Jose de San Martin, es simbolo del patriotismo argentino. El y el general Bel-grano llevaron la bandera national hasta el triunfo y fundaron la Argentina independiente, la patria que tantas veces ha sido y es bendecida de Dios. Miles de desterrados eslovenos, desparramados por Europa, di-rigen sus ansiosas miradas hacia este noble Pais espe-rando hallar aqui su segunda patria.
Grandiosa fue su marcha libertadora a traves de los Andes. En aquella fecha lejana solo con sacrificios inmensos y valor incansable pudo arriesgarse en la tra-vesia de la Cordillera. Por eso merecio ese insigne general el titulo de Libertador en Argentina y Chile.
En senal de la admiracion hacia su gran pröcer decidieron las autoridades argentinas traer al Pais los restos de sus padres.
El crucero-escuela “La Argentina” enriqueciö su merito y la grandiosa proeza de sus viajes con traer esas cenizas al Pais que tanto les debe. Toda la Capital y la Reptiblica entera ha vivido toda una semana de t'ervor patriötico extraordinario con motivo del traslado desde Espana y deposiciön en la Recoleta de los restos de los padres del General Jose de San Martin.
En la tem po rada de los ca I o res buscan las miradas de los hijos de las montanas vslovenas los lejanos Horizontes . . • Q ni za s se posan sobre las lejanas nnbes donde la imagiiiaciön inventa panorainas deseados . . . Pero las nubes sc» disipan.. . La imaginacion debe ir lejos, mas lej os a&n, hasta cruzar las Sierras de (V»rdoba para detenerse en las majestnosas pen-dientes de los Andes . . .
A lli en n nest ra lejana patria los Alpes bei Han abot a por la nieve. .. Que contraste» con los colores que nos abrazan . ..
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik aJnez.
Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän. 4924 Telefon 59 - 6413
Naročnina 5.— $ letno.
CERKVENI VESTNIK
7.	DEC.: Maša na Pateraalu in na Avellanedi.
8.	DEC.: Maša na Paternalu ob 10 uri za -j- Avgust Eornazarič, obletna.
14. DEC.: Maša na Paternalu za -j- Rutar ob 7.30. Xa Avellanedi za Agnes Fartek (30 dan).
31. DEC.: Maša na Paternalu ob 8 h za -j- Apolonijo Marin in na Avellanedi.
25. DEC.: Polnočnica na A v. del Čampo.
Na Avellanedi ob 10 uri. MOLITVE na Avalos ob 16.30 h.
8. DEC. ob 10 h ustoličenje Svetogorske Marije na Paz Soldati 4924 (La Paternal).
POROKE. V I te Igrami (N. S. Merced) EMA LUIN in VIKTOR RAVBAR. V Villi Devoto (San Rafael) DARINKA COTIČ in PEPE TROBEC. V Ta-bladi ESTER SOBAN in RODOLFO TRENTI.XI.
V LUJAN ne poromamo pred koncem januarja. Na vsak način bomo javili pravočasno. Kdor je namenjen naj torej še počaka.
PRVO OBHAJILO je bilo s prisrčno slovesnostjo 1. nov. na Paz Soldän v sestrski kapelici, kjer je (isti dan bila maša ob 10 uri.
MAŠA NA PATERNALU je sedaj vsako nedeljo ob 8 uri (Paz Soldän 4924) 8. dec. pa bo sv. maša ob 10 uri.
NA AVELLANEDI je sv. maša redno vsako needljo ob 10 uri.
VAHTl smo praznovali 2. nov. popoldne. Na čakariti so se vršile molitve za rajne. Nagovor je imel č. g. Janez Urbanč, ki je z ganljivimi besedami opozoril prisotne na srce trgajočo pridigo, katero nam dajejo iz grobov naši rajni. Zdrav in pri polni moči je zemljan tako rad gluli za večno besedo in vendar je prav tja treba upreti pogled, če ne človek svojo pot zgreši.
OBISK MED ROJAKI na Avellanedi. častiti g. France Glavač je prišel iz svojega službenega mesta na kratek obisk in so mu Prekmurci priredili malo gost h vanje po končani sveti maši. Ganljiva je bila slavljenčeva pridiga, ganljiva je bila tudi sledeča slovesnost. Rojaki so izkazali vso ljubezen svojemu sodomačinu.
GLEDE BEGUNCEV
Vedno so kake ovire, ki zadržujejo prihod beguncev, ki zato le po malem prihajajo.
Vsi tisti, kateri so v Italiji in so pravi čas prosili za dovolenje, ga imajo dobljenega. Treba jim je le še dobiti argentinski vizum.
AVSTRIJA. Tudi za te je v načelu odobreno in je sedaj le vprašanje, kako priti na argentinski konzulat. Kdor želi kakih pojasnil, naj se obrne na našo pisarno.
UKMARJEVA IZJAVA 4. okt. je prispel v Trst iz Pazina insgr. dr. Ukmar, bolan in utrujen. Giornale di Trieste je 5 okt. prinesel nekakšno uradno razlago procesa in zaključuje takole: "Iz-
jave, ki sta jih v procesu podala oba duhovnika, so laž njive ali pa so bile izrečene v duševni zmedenosti, ki je ne moremo razumeti.” Na ta izpad je dal dr. Ukmar sledečo izjavo: “Pred Bogom, pred svojo vestjo in pred svetom odgovarjam samo za tiste svoje izjave, ki sem jih pri zaslišanjih podal na zapisnik in ob koncu zasliševanja lastnoročno podpisal.
Odklanjam sleelirno odgovornost glede izjav, ki jih je, kakor moje, objavilo časopisje brez mojega odobrenja in brez moje vednosti, čudno, da je časopisje, ki je Cerkvi vedno veljalo kot sumljivo, tendenciozno in sovražno, postalo kar na mah povsem zanesljiv vir, na podlagi katerega se lahko duhovniki sodijo in obsodijo. — Mons. Ukmar je bil od jugoslovanskih oblasti osemkrat sodnijsko zaslišan, preden je bil obsojen. Cerkvena oblast pa ga je obsodila, ne da bi ga bila niti enkrat zaslišala. Po 46 letih poštenega službovanja v škofiji in po šeslih tednih nepopisnega fizičnega in moralnega trpljenja bi bil vsakdo pričakoval bolj pravično in bolj človeško postopanje.. škofija je dala svojo izjavo o mons. Ukmarju na podlagi časopisnih vesti, ne da bi zaslišala preje dr. Ukmarja. Ta Ukmarjeva izjava je zelo važna, ker pove da so bile njemu podtaknjene izjave potvorjene ali pa vsaj zavite, kar je moral vsakdo slutiti, kdor je reprodukcijo teh izjav bral. To je pač način, katerega se komunizem običajno poslužuje.
“NEMORALA V KAPUCINSKEM SAMOSTANU V CELJU”. Pred nedavnim se je vršil proces proti celjskim kapucinom pred “ljudskim” sodiščem v Celju, v katerem se je očitalo patrom in gvardijanu ljubavno razmerje z neko žensko, ki je služila v samostanu, da je potem (ista ženska sporazumno z njimi otroka umorila in ga naj prej e vrgla na stranišče, potem pa pokopala na kapucinskem vrtu. Za vse to so po tistem poročilu vedeli tudi drugi duhovniki sobrat je, ki so pa o stvari molčali.”
Veri in Cerkvi sovražni ljudje so bili kar srečni ob takem gorostasnem odkritju, ki ga komunistično časopisje servira ljudem s posebno naslado. Vsak pošten človek je podvomil o teh obtožbah. Saj cel svet ve, kako dela komunizem . . . Neko nedeljo, so pri glavni maši prišli pred oltar vsi patri in fratri kapucinskega samostana. Verniki so gledali začudeni, kaj to pomeni. Nato se je obrnil proti ljudstvu eden od patrov, omenil omenjeni proces in obsodbo p. gvardijana in izjavil, da so tako p. gvardijan kakor tudi vsi drugi patri in bratje popolnoma nedolžni. Ker nimajo druge možnosti za obrambo svoje časti in za izpriČanje svoje nedolžnosti, bodo vsi skupno pred vsemi zbranimi verniki dali izjavo, da so tako p. gvardijan kakor tudi. vsi drugi popolnoma nedolžni, izpričali s slovesno prisego. Vsa cerkev je pri tej prisegi jokala. — Partija je proces proti celjskim kapucinom “naredila"’, da hi jim pri verniikli vzela spoštovanje in ugled. — Ta slučaj [>a jasno kaže koliko je verjeti tudi vsem drugim procesom v “svobodnem” raju rdeče zvezde in koliko je verjeti raznim poročilom in izjavam. — In če kdo pove stvari po pravici, ga razglase za lažnika . . .
SPODNJA IDRIJA. Vsem dobrim ljudem je bil znan šupnik Liulovik Likar, odličen duhovnik in velik narodnjak. Ker pa je nad njim ta obtežitev, da ga imajo ljudje radi in mu bolj verjamejo kakor nekaterim, katerim nihče ne Zaupa ali tistim, ki so prišli kdo ve od kod, je tudi njega vzela noč in je sedaj neznano kje v zaporu.
LA VIDA ESPIRITUAL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095
Suscripciön anual 5.— $.
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
LOS REFUGIADOS ES LOVK NOS van llegando muy lentamente. Las intrigas internaciona les, el odi o coinu-nista y las dificultades econdmicas, oponen siempre nuevos obst&culos.
Vnos centenares esperan el embar-que en Näpoles. Mi les esperan la visa-cidn argentina en Roma, ml les son tam-bien acpiellos que vlven entre esperan-zas y miedos en Austria, de un lado amenazados con la repatriacion forzosa, de otro lado la inseguridad de adon-tle pod ran dirigirse.
Reden para enero se espera el primer contingente notable de los refu-giados que esperan el embarque en Italia.
LA SITI AVION RELIGIÖS A EN IYVGOSLAVIA
se refleja hien del trato que se din a Mons. .Močnik, liomhradn administra-dor apostölieo de las j ta rte de la arqui-di očesi s de Goricia incorporada a !Yu-goslavia el 15 de sept.
Mons. Močnik es im saeerdote dignt-simo que con gran prudencia supo con-ciliar su adltesidn al pueblo esloveno con la sitnaeiön hart o dificil ereada por la tirantez politica. En la persona aeirtaiisima para tan delieada n lisičin pastoral. Nadic lo actisd jamäs de alguna deslealtad liacia el pueblo esloveno, todos lo ponderaban, el pueblo lo queria sinceramente.
En Solkan (suburbio norte de Gori-eia), el tut uro centro administrativo del Litoral Esloveno, estalileeiči su sede. Todos los habitantes de los pue-blos veeinos lo admiraban.
Pero las autoridades comunistas no pueden tolerar tal sitnaeiön. El saeerdote que el pueblo quiere, es peligroso. IY puesto que tal saeerdote es muy ca-paz y aetivo, buen organizator y celoso, ya no lo toleran de ninguna manera.
Con tal motlvo organizö el partido romanista lina gran concentracion de gente, tralda de pueblos lejanos y to-dos los propagandistas de la region. Al terminal- la parte oficial, arrengado por los oradores invadiö el pueblo la časa parroquial y buscö a los tres sacer-(lotes, a los cuales apalearon brutal-mente y entre el lloro de todos los que conocen personalmente a las victimas echaron al parroco y a Mons. Močnik a t ra ves del alainbrado de la frontera.
Esa lite ya la segunda expulsiön del Mons. Močnik.
;,Quien puede (odavia sostener de que eso no es persecuciön i-eligiosa?
ŠENT J ANŽ V ROŽNI DOLINI. Piše župnik: En vihar je za nami. Hud je bil. Hitler me je izselil, toda izropal me ni do golega, vendar mi je zelo prav prišel talar, ki sem ga dobil od Tebe potom g. Hladnika.
škof Rožman zelo veliko trpe. Strašna obrekovanja, katera so dvignili proti njemu komunisti, so temu velikemu slovenskemu škofu navsezadnje v tolažbo, ker je tako v ponižanju podoben Gospodu Jezusu, katerega so vsi sramotili v uri njegovega ponižanja. Pa pravi pre-Vzvišeni, da pričakuje še kaj hujšega. Tako trdim tudi jaz. Prvo smo prestali, drugo pa še pride in tega jaz gotovo več ne preživim.
NEKAJ KAR VSE ZANIMA
Treba je kar v sredo stvari. Saj je vsem na jeziku nekaj vpraašnj, očitkov in mnenj, na katera je treba pojasnil.
Zakaj ne pišete več tako kot preje. Tedaj je bila z vami kolonija, sedaj pa gre večina proti vam. To ni več “Duhovno živlejnje” . . .
... Da smo bili preje za Jugoslavijo, sedaj pa proti? . . .
Za domovino včeraj, danes in vselej! Ne po ovinkih, kakor tisti, kateri so bili pred nekaj leti besni na Jugoslavijo, danes pa so navdušeni slavilci “herojske” domovine. Kdor hoče doumeti v čem je naš spor, naj spreume, kaj je domovina.
Domovina ni tisti, kateri jo vlada, ne tisti, ki ima v rokah oblast. Domovina so naši bratje in sestre in slovenska zemlja v kateri žive, z vsemi zgodovinskimi spomini, umetnimi izdelki, kulturnimi tvorbami ter narobnimi običaji, pesmicami in ljubeznijo do tiste zemlje, ki je tako lepa, kakršne nikjer drugje na svetu ni. To domovino je ljubil Cankar, zanjo je gorel Gregorčič, ko je ječal: “ ... a trnjev le tvoj venec je in rod tvoj rod-muče-nec je; sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira ... Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina,’ Bog čuvaj dobrotljivi te. Bog živite, Bog živi te!”
Ljubiti domovino in svoj narod se pravi ljubiti svoje sorojake in delati za njihov dobrobit, se pravi z narodom trpeti, z njim sočustvovati, mu po moči pomagati.
Tako smo ljubili narod prej, ko so ga blatili tisti, kateri so iz komunističnega manifesta (komunistični katekizem) vzeli za svojo smernico “delavci nimajo domovine”; tako jo ljubimo sedaj, ko se isti ljudje navdušujejo za “domovino” ker zapoveduje nova sovjetska ustava. “Bramba sovjetske domovine je sveta dolžnost . . . izdaja, prelom prisege, ubeg, špiona-ža sc največji zločini ...”
Torej šele tedaj, kadar domovina postane “komunistična” in samo ,tista, je ljubezni vredna . . . !
Ljubiti domovino se pravi ljubiti narod, ki ni isto kot njegova vlada. Mussolini je vladal s fašizmom in se bahal z 90% večino. Ali je bil zato izdajalec Italije, kdor je nasilni fašizem obsojal in se proti Mussoloniji boril? Hitler je vladal z nacizmom in hotel prisiliti ne le Nemce <>a ga obožujejo, temveč tudi ves drugi svet. Kdo bo trdil, da so bili izdajalci naroda tisti, kateri so se proti Hitlerju borili? Kdo bo trdil, da so obsodbe vredni tisti, kateri so narod hoteli rešiti tistega nasilstva in usodne zmote? ....
Kako bi pač zajokal danes Gregorčič, če bi 'moral gledati okruto prevaro s katero so narod preslepili “osvoboditelji”, ki so ga pod prikupnim videzom vseslovanske skupnosti uklenili v rdeči judovski komunizem . . . “Bog čuvaj dobrotljivi te . . tako je klical nekoč, sedaj pa doživlja njegova domavina surovosti nad najboljšimi narodnimi duhovniki in odličnimi cerkvenimi dostojanstveniki, kateri so preje trpeli nasilstvo pod Mussolinijem in Hitlerjem in jih je sedaj zadela spet jeza nasilnikov, katero izlivajo to pot po “spontani volji ljudstva”, nahujskanega od zgoraj — zato ker komunizem dobrega duhovnika ne more trpeti.
Kdo more trditi, da e izdajstvo, če k«1 o takih stvari ne odobrava? Ali mar človek nima pravice, da se bori proti mrčesu, kateri mu pije kri? Ali je mar človekova dolžnost, da se slepo prepusti g'olazni, da se skriva v njegovi obleki in pase na njegovi koži? Ali mar človek, ki je bolan, nima potrebo in dolžnost, da išče zdravniško pomoč in v ta namen svojo bolezen prizna in odkrije zdravniku?
Naj zatorej nihče ne pravi, da je odkrivanje resnice isto kot “blatenje domovine” in “pluvanje v lastno skledo”.
Domovina je eno, njeni oblastniki so drugo. Prvo ljubimo in jo bomo ljubili, od drugih pa po pravici zahtevamo naj naro'i vodijo prav. Ne tisti je izdajalec, kateri hoče dejstva v pravi luči poznati in pokazati, temeč tisti je izdajalec, kateri hoče k molku prisiliti ves narod in njegove sinove doma in v tujini, ker tako zahteva oblast, ki hoče brez prizivno nadaljevati nasilstvo in svoje razdiralno delo.
KJE PA SO KOMUNISTI?
Saj jih ni! Tista peščica rdečih ne pomeni nič, tako modrujejo preprosti patrioti. Naš narod je bil sit fašistov in zato hoče svobodo v velikem slovanskem bloku, kakor je napovedal Gregorčič: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! . . .
Kako lepo zveni vse to. Ko bi Turjak in Grčarice, Kočevski Rog in Teharje, kraške jame in trnovski gozdovi ne pisali zgodovine z nedolžno prelito krvjo zvezanih ljudi, postreljanih in poklanih zato, ker so se borili
na. MOČNIKOVI DOŽIVLJAJI. — GORICA. “Demokracija” 10. okt. “Apostolski administrator msgr. dr. Fr. Močnik se je vrnil, iz Ljubljane, in je odšel na ozemlje, ki mu je zaupano v upravo, da naveže stike z verniki in duhovščino." 17. okt. pa poroča “Demokracija": 112. okt. so imeli v Solkanu prvi predvolilni shod. Udeležilo se ga je precej veliko ljudi, toda le malo domačinov. Ves dan je Solkance težila slutnja, da se bo ob tem shodu nekaj hudega zgodilo. In res je nahujskana množica ob petih in pol vdrla v solkansko župnišče ter tam iskala dr. Franca Močnika. Njega niso našli, ker je šel na Sveto goro. Našli pa so v župnišču župnika Ivana Kretiča ter ga ob klicih: smrt fašistom, smrt izdajalcem!, odpeljali in gonili po solkanski cesti, ob divjem vpitju nahujskane množice in ob joku Solkancev, proti meji, kjer so ga s silo vrgli čez žico na italijansko ozemlje. Nato so šli z avtomobilom po dr. Močnika na Sv. goro. Pripeljali so ga do Solkana, kjer je moral izstopiti in ga je razdivjana množica tujcev začela tolči po glavi, brcati in suvati. Moral je teči skozi vas ob zasramovanju razdivjancev. Značilno je, da je zaščita (orožniki) ob obeh izgonih imela zaprta vrata in se sploh ni nikjer pokazala. Tudi dr. Močnika so s silo pahnili čez žico. Zgodil se je še tretji zločin, nad. kaplanom Zadnikom. Nahujskani zločinci so kaplana s silo odpeljali iz kaplanije na trg in ga tam tepli in brcali in sramotili. — To so edjstva, ki hudo obtožujejo jugoslovanske oblasti, ki nočejo ali ne morejo zaščititi svojih državljanov, katerih po ustavi ne hi smeli izgnati, niti prepustiti divjanju nahujskanih ljudi, saj po ustavi ljudstvo izvršuje svojo oblast preko odborov. — To so pač novi dokazi preganjanja duhovnikov v Jugoslaviji.” DESET ZAPOVEDI
Ker nekateri kar ne morejo verjeti, da je pod komunističnim režimom versko življenje ogroženo in se jim zdi, vla so poročila, katera prinašamo v naši revisli izmišljena ali zlobno potvorjena, ('a je boj proti veri le propagandno strašilo klerikalcev, kateri se ne morejo sprijazniti z novim položajem, v katerem ne morejo več ‘-mehko sedeti”, naj navedemo nekaj, kar je gotovo in nesporno autentično, ker prihaja iz najbolj pravovernega komunističnega lista. Iz tega je pač jasno razvidno stališče komunizma do vere in seveda tudi položaj naše revije nasproti komunizmu.
“Moskovski ISolševik” št. 2:5 in 2-1 javlja nove smernice za izobrazbo sovjetske mladine. Istočasno je tiskal in Izdal Eksekutivni Komite “Koiusomo-la" (edina uradno dovoljena komunistična mladinska organizacija) brošuro za masovno propagando pod značilnim naslovom: “Dset zapovedi komunizma", katere dobeseden prevod se glasi:
1.	Nikoli ne pozabi, da so duhovniki največji sovražniki komunistične države.
2.	Spreobrni tvoje bližnje h komunizmu. Nikdar ne pozabi, da stoji Stalin, kateri je dal ruskemu narodu novi red, na čelu vsega protiverskega gibanja — ne samo v sovjetski Rusiji, ampak na celem svetu.
Priporočaj vsakemu tvojemu prijatelju in vsakemu članu protiverskih sekt, da se izogibajo vsakega stika z duhovniki.
I. Pazi na vohune in naznani vsakega saboterja.
Razširjaj ateistično literatura med prebivalstvom.

za svobodno domovino, katera naj bi ne bila “rdeča”, bi molče in v upanju pričakovali zaželjeno boljšo bodočnost v zlati svobodi. Toda tista strahotna poglavja krvave rdeče revolucije v Sloveniji, bratenje slovenskih in italijanskih komunistov v Trstu in Gorici, zamenjava črnih srajc za rdeče po toliko primorskih vaseh, nasilstva izvršena nad neštetitimmi najbolj narodnimi ljudmi, divje preganjanje neodvisnega časopisja, udarniško delo ravno v nedeljo dopoldne, da ljudje ne morejo k maši, izzivanja ob priliki verskih slovesnosti, uvajanje civilne poroke in boj proti cerkveni, metanje križev in verouka iz šol, podiranja križev in skrunjenje kapelic, ogabni procesi protiduhovnikom in redovnicam, nesramna podtikanja, obrekovanja, povečavanja in pogrevanja že davno popraljenih in pozabljenih morebitnih pogreškov duhovnih oseb . . . vse z očitnim namenom, da se vera osmeši in iztrga iz otroških src . . . vse to se ne da utajiti in vpije do neba.
Ali je še več dokazov treba, od kod pride in kam vse to vodi? Ali je ali ni s tem dan zadosten razlog zato, da verski list kot je Duhovno življenje, opozori svoje poštene bralce, naj nikar s slepimi čustvi ne slede po takem potu. Pač je upravičena naša želja po svobodni domovini, kjer naj ne vlada tujec in kjer naj zavlada socijalna pravičnost, toda nikar slepo naprej, nikar ne ploskajmo stvarem, katere narod doma objokuje. Nikar ne dajajmo še opore nasilnikom, da bodo narod doma mučili še s tem, da jim bodo pravili in pisali o navdušenju zanje v tujini. Vsaj to naj bo našim rojakom doma v uteho, da vsaj zvemo kako bridka usoda jih je zadela.
Tam nimajo svobode ne v delu ne v besedi, ne v tisku ne na zborovanju. Kar odredi oblast, to smejo ljudje vedeti in misliti, delati in verjeti. Kdor si upa drugače, pa četudi izven meja, ga ne čaka nič dobrega kot kaže zgled Andreja Uršiča, urednika goriške “Demokracije”. Kdor hoče zvedeti kaj bolj natanko, kako jfe tam s svobodo tiska in besede, naj vpraša dr. Bojana Ribnikarja, urednika “Glasa Zaveznikov” v Trstu, ki je nedavno v Argentino prišel. Ta dva in mnogi drugi so prav živo občutili, kako velika je ljubezen komunizma do resnice . . . Oba sta drago plačala svojo drznost, da sta upala povedati stvari take kot so . . .
Ni važno samo število komunistov! Glavno je to, da imajo vso moč in jo dosledno uporabljajo za svoj brezbožni načrt.
Naša revija ni politična, pač pa je njena dolžnost, da opozarja bralce pred nevarnostmi, ki prete veri in v tem pravcu je treba podajati tudi jasno sliko o tem kaj se doma dogaja. Komunizem ni namalan bavbav, temveč je bridka realnost.
Ne smemo se dati voditi lepim čustvom, pač pa moramo iskati resnico, čeprav je ta boleča. To ni “blatenje”, to je le iskrenost, da sami sebe in svoj narod v pravi luči spoznavamo v želji da bi kaj pripomogli k temu, da bi ta čas te težke preskušnje bil čimbolj okrajšan.
PRVIČ, KO SO SE VSI SLOVANI ZDRUŽILI . . .
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene . . . Kako lepo zveni ta pesem in kako topla želja vsakega Slovenca je, da bi ta ideal postal dejstvo.
Ali se mar to ni sedaj zgodilo? Saj še nikdar ni bil Slovan bolj štet kot je danes ... Od Severnega do Sredozemskega morja od Tihega Oceana pa do Jadrana sega največja velesila Slovanov . . .
Takole modruje fantast, katerega od domovine loči širno morje, čisto drugače pa doživlja stvari tolminski kmet, kraški kamnosek in vipavski vinogradnik.
Želeli smo si rešitve od vshoda, toda nismo mislili, da bomo samo zamenjali črne biriče za rdeče. Kaj ti pomaga to, če sedaj res lahko slovensko govoriš in poješ, če pa več svobodno misliti ne smeš in če nisi gospodar krav katere imaš v hlevu in ne pridelka na polju in ne tvojih korakov; če nisi varen, da te ne bodo ponoči neznano kam odpeljali . . .
Je že res, da imamo veliko slovansko domovino, ki je združila večino slovanskih narodov, toda pri vsem tem moramo objokovati zgubljeno Gorico in Trst. Ali je bilo tega treba?
To je pač naša bridkost, da je judovski komunizem zlorabil slovansko plemenito srce. Veliko idejo, katera veže ves slovanski svet je judovski komunizem vpregel v svoj voz in tako smo ostali kruto prevarani vsi. Sicer je res, da so se za Trst krepko borili partizani, a le jugoslovanski. Ko se je izkazalo, da so internacionali! interesi komunizma drugačni, so iz Moskve pristali na umik iz Trsta.
Kdor je razvoj dogodkov gledal le od daleč, še vedno lahko živi v zračnih gradovih slovanskega idealizma. Kdor pa je videl in na lastnem telesu okusil delo OF, ki je pod imenom borbe za svobodo morila najboljše fante in može zato ker so delali za svobodno domovino drugače kot so bili komunistični načrti; kdor je videl podle načine kako je OF na zahrbten način z denuncijacijami gnala v nemška in laška kazenska taborišča cele
6.	Pravi “Komsomolec1 ’ mora biti i-stočasno protiverski borec. Obvladati mora svoje orožje in biti vojaško izvezimo.
7.	Bori se na vsakem kraju in vsakem mestu proti verskim elementom in oviraj njihov vpliv na tvoje tovariše.
8.	Resnični ateist mora istočasno biti dober policist. Njegova dolžnost je, varovati in ohranjevati varnost in moč države.
9.	Podpiraj protiversko gibanje s tvojim rednim prispevkom, kateri je posebno za našo inozemsko propagando potreben, katera se more v današnji situaciji samo podtalno voditi.
10.	Nikdar ne moreš biti dober komunist in zvest sovjetski državljan, če nisi fanatičen ateist. Ateizem in komunizem sta eno in sta nerazdružna koncepta. Obe ideji skupaj tvorita podlago sovjetski moči.
NOVE ARETACIJE MEI) Dl DOVNIKI V SLOVENIJI. V Ljubljani so v zadnjem času zaprli stolnega župnika in kanonika Šimenca, škofijskega tajnika dr. Leniča in frančiškana i*. Janeza. Že par mesecev pa je zaprt novi frančiškanski p rov inči ja 1 p. Teodor Tavčar z Viča. Od zunanjih duhovnikov je zaprt tudi bivši profesor matematke na škofijski gimnaziji Jeglič, ki je bil zadnje čase župni upravitelj v Rovtah. Rovtarji imajo #edaj v zaporih že dva župnika. V Celju so zaprli mestnega župnika dr. Petra Kovačiča in enega gospoda oti laazristov. že več časa je zaprt superior lazaristov g. čontala.
REKVIZICUA V SLOVENIJI. “Ljudska oblast” s tako strogostjo pobira predpisane količine žita, da so mnogi kmetje morali kupiti žito, da so lahko ustregli zahtevi “ljudske oblasti”. Ni pomagal noben izgovor na slabo letino in na miši ,ki so po nekaterih krajih res uničile skoraj ves žitni pridelek, da nekateri kmetje niso niti toliko pridelali kot so sejali. Sedaj z enako strogostjo rekvirirajo tudi krompir. Ne prizanašajo pri tem niti takim bajtarjem, ki nimajo za cele tedne kruha in jedo krompir 18 krat na teden. Kmetje morajo prijaviti celo količine posušenega sadja.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA, ki je izdajala tudi list “Demokracijo”, je bila komunistom trn v peti. Izgubljali so ljudi ter zdaj najbrž hoteli vedeti, kakšne načrte ima stranka za bodočnost. Poleg tega je bilo tudi pisanje lista malo ostro. Zaradi ugrabitve urednika Uršiča je bilo nešteto intervencij, vendar to ne pomaga. Politični položaj je tako silno napet, posebno še zaradi ratifikacije in njej sledečih sprememb.
V področjih, ki pridejo pod Jugoslavijo, vlada te dni strahoten poplah, celo med rdečimi. Nihče si ne želi priti tja. Ljudje so že spregledali, vendar pa so pod terorjem in se silno boje. Sploh je bilo v zadnjem času nešteto ugrabitev. Potrebno je biti vedno na oprezu.
DOMA JE STRAŠNO SLABO. Po štajerskem prihaja na mitingih, kot sem izvedel ,do pretepov. Vsi beže od OZNE, katere polovica je tudi že nezanesljiva. Pričakujejo se :$ procesi: proti I-o-hu, Kobijem, Duschi in Simonu; proti duhovščini ter proti preostali skupini Nagodetove mreže (Nagodetova mati se je po justilikaciji sina obesila). Osebno pričakujem še proces proti kmetom (oddajanje žita je sabotirano, ljudje pridelujejo le to, kar potrebujejo za svojo uporabo) ter proti delavcem."
narodno zavedne a protikomunistične vasi; kdor je doživel maščevalne
pokolje in požige okuptorjev izzvane namenoma proti nekomunističnim krajem: kdor je skusil umazano igro komunistov v nacistični in fašistični uniformi, kdor je videl da je v toku celega osvobodilnega boia OF zasledovala samo en cilj: dobiti oblast v roke. Dobiti čim več protikomunistov in Če treba v dosego svojega cilja iztrebiti 90% ljudi, samo da ostane oblast v rokah komunistične partije, ta pač razume zakaj smo izgubili Gorico in Trst:
Zato ker internacionalnemu komunizmu ne gre za slovenske narodne pravice pač pa za njegov revolucijonarni program. Za ceno slovenske zemlje kupiti simpatiie laških komunistov in dati v roke tem dobro propagandno sredstvo, je očividen vzrok naše primorske žaloigre. Prav to dejstvo je pa tudi najboljši dokaz, da je komunizem le zlorabil slovanska čustva in slovenski patriotizem, dokler mu je ta služil; a ta trenutek ko smo Slovenci brez rešitve padli v komunistično zanko, komunizem hladnokrvno dela kupčije s slovensko zemljo . . .
Primorec je samo eno mislil in želel: naj Lah iz dežele zgine . . . Po pravici smo to želeli in veseli smo v kolikor se je to zgodilo, toda vsi kateri žive tam in niso učlanjeni v komunistično stranko, bridko občutijo, da so le biriči barvo spremenili, narod pa trepeče in trpi naprej.
Razlika je ta, da se je preje narodnost mogla vsaj v cerkev zateči in j s zdrav slovenski čut v veri zajemal uteho, sedaj je pa razglašen, za “reakcionarca” in če se “ne poboljša” celo za izdajalca, kdor še v cerkev hodi in se z duhovniki druži.
Vse grmenje proti fašizmu je le preračunana igra, da bi ljudem sled zmešali. Kakor tat, ki je pravi tiček, skriči “Primite tatu” in vsi iščejo drugega medtem ko jo on neopaženo popiha, prav tako ravna komtinizem, ki je od fašizma toliko slabši, ker ima direktno v programu boj proti veri.
ZAKAJ PA PIŠEJO OD DOMA ENI DOBRO?
Eni zato, ker so komunisti. Ti seveda ne priznajo slabega in vse gledajo le v lepi luči, tako kot zaljubljen človek na ljubljeni osebi celo hibe vidi v takem siju, da jih občuduje . . .
Drugi so prišli k koritu kjer se jim dobro godi in zato ne čutijo z dru-gimi in jim tudi mar ni za nje. Od županov, podžupanov, tajnikov komisarjev in podobnih izbrancev je pač nujno tako pisanje. Le kadar pišejo svojcem, napišejo takole: Vse je lepo in dobro in Te pričakujemo čez nekaj časa .... (to pomeni, sedaj še ni nič prida in kdo ve kaj še bo . . . Kdor zna brati med vrsticami lahko razume, da je to skrito sporočilo: slabo je. toda naravnost tega ne upam povedati).
Tretji so tisti kateri pišejo tako, kakor jim je naročeno. Na mitingih jih uče, kako naj pišejo svojcem v Ameriko: “da je dobro; da se počasi popravlja; da po taki nesreči ne more biti vse v redu tako hitro; da proti pišejo k reakcij on ar ji, kateri lažejo in zato njihovim pismom seveda ne sme nihče verjeti; da vera ni nič preganjana temveč gre le za čiščenje kolaboracionistov ’ ’; da delajo udarniško delo z velikanskim navdušenjem, da vse tekmuje v gorečnosti za obnovo . . .
Nekaj je pa tudi takih, katerih še vedno niso sprevideli kaj in kako je in ker na lastni koži še niso okušali novega reda, ne vedo kak je. Eni žive daleč od doma v takem položaju, da ne vidijo kaj se godi z narodom, drugi pa nič nimajo in nič zgubiti ne morejo, zato si obetajo kaj dobrega od spremenjenega reda.
Nekateri se sklicujejo tudi na “duhovnike, ki so s Titom”. Razglašajo jih seveda za najboljše in trdijo da jih je veliko . . .
Glede tega pa prav gotovo nobenemu prevdarnemu človeku ni treba nič razlag in dokazovanj. V največ slučajih so vesti napačne, ali pa se nanašajo na dogodke pred časom, ko še ni bilo razvidno, kaj je OF. če pa se poročila nanašajo na poslednje čase prepuščamo javnemu mnenju sodbo o tistih duhovnikih . . .
Položaj je danes tak, kot je bil v Italiji pod fašizmom. Tisti ki so pri koritu, dirigirajo koncert; oni ki so komunisti iz idealizma, in teh je tudi precej, delajo muziko; nevedni in ustrahovani narod ploska, večina naroda pa na tihem joka, moli ali kolne, kakor ima pač kdo srce.
Mi ki pa vse to gledamo od daleč, lahko vse trezno in mirno opazujemo in tako je treba, da delamo in smo previdni, da ne bomo z našim zadržanjem dajali še opore nasilju in zlobi.
Kar se pa tiče “večine”, ki je proti pisanju Duhovnega Življenja, ne drži. To najbolje čuti naša uprava, seveda na veliko jezo tistih, kateri bi radi da bi D. ž. zmrznilo.
Tisti pa, kateri ne žele stvari poznati takih kot so, naj kar hitro svoj dolg poravnajo in revijo zavrnejo . . . Toda le vsak zase, ne pa za — goseda, kot se je že ponovno zgodilo . , ,
.___________r.	_______ 1 Janez Hladnik.
Tomažev Matevž:
H R A 'I' O M PO SVETU
Da li še kedaj
tebe videl bom,
dragi moj slovenski dom?
Kdo ti to pove, sreč? —
Bog to sam vsevedni ve. —
6e tedaj ti še bridkost grenke dneve bo grenila, vso krenkost
misel na tvoj dom ti bo sladila.
Zdaj pa zapojmo sl
pesem poti!
Svet, le poglejte, dovolj je širok, velik nad nami naš Bog!
Prazne čeprav so nam vsem še roke, polno, prepolno je naše sreč.
Koderkoli pot pelje me odtod, moja misel je pri tebi, ne pozabim te do smrti,
MOJ SLOVENSKI DOM.
ČERNIČE. Čevljar Brankovič (čuk), ki je prišel pred kratkim iz Argentine, si je kmalu pridobil toliko zaupanja vla- > tla joči h ki-oogv, da je postavljen za “podžupana". Vprašaš me, dragi sin, kako smo pa mi . . . Tako kot skoro vsi. Strašno smo razočarani. Saj si lahko misliš kako smo, če je prišel za podžupana Čuk. Tudi to menda veš, da si vsi Želimo ven iz tega, toda vsak se boji, kaj bodo napravili z njegovimi, kateri ostanejo doma in zato moramo molčati in tudi živijo upiti kadar nam ukažejo. Se malo slabše je kot je bilo pod italijanskimi fašisti.
CERKNICA: Umrl je župnik IVAN ST RAJHA R, Star 67 let. Rojen je bil v *11 li in ji in je deloval v Šentrupertu, Bo-iovniri, slednjič v Cerknici kjer je umrl upokojen.
NA BLEDU je umrl MIHA ČERNE, nekdanji lastnik hotela Petran.
DR. NIKO ZUPANIČ, nekoč znana osebnost slovenske politike, je s štirimi sošolci praznoval 50 letnico mature v Novem mestu.
LJl BUJANA. Gledališče na prostem je poslovalo v poletnih mesecih na Pogačarjevem trgu (poleg semenišča).
NEPRIZNANE POROKE. Begunec se je poročil v taborišču s Slovenko. Potem sta odšla domov v zaupanju na titovske obljube, da more domov, kdor ni.nič storil proti državi. Ko sta prišlo, domov, so njega zaprli, njo pa poslali v njeno domačo vas. Ko je hotela na možev dom, so ji izjavili, da to ni njen mož ,ker ni poročen po jugoslovansko pred civilno oblastjo.
Drugo poročilo iz Slovenije pravi, da so poroke poštenih ljudi še vse tudi v cerkvi. Toda partizanski funkcionarji ne gredo več k porokam v cerkev. Tudi tisti, ki bi radi, si ne upajo. Komunisti hočejo, da pride civilna poroka do polne veljave in da tako vsi, ki so z njimi, pretrgajo popolnoma s Cerkvijo.
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI je izdala kratko poročilo o Ko-rytkovi smrti in ostalini. Napisal je profesor F. Kidrič. Korytko je bil Prešernov znanec in je zbiral kot poljski begunec v Ljubljani slovenske narodne pesmi.
GVŠTANJ, V tem zgodovinskem mestu je po vojni otvorjena gimnaži.ja. Mnogo študentov prihaja z vlakom. Letos ima kakih 500 Študentov.
LAŠKO. V juliju je bil otvorjen novi gasilski dom,
PROMESAS ENGAfiOSAS
IV CAPlTUL0
LA MORAL DEL COMUNISMO
1.	Su base. 2. La moral de clase. 3. Contradiccion con la moral cristiana. 4. Acomodada al egoismo de clase.
5. Niega los derechos esenc»ales.
Del comunismo, segün hemos visto. nos separa su obieto exclusivamente terreno. Mas todavia resalta la diferencia, si examinamos su moral, basada puramente en el materialismo.
1. SU BASE.
El comunismo tiene su moral. Lo dijo bien clara-mente Lenin en 1920 con motivo del tercer congreso panruso de la juventud: “Se oyen acusaciones de que no tenemos moral. Los burgueses nos renrochan que somos am orales. Pero todo eso son miserables intentos para confundir los terminos y llenar de polvo los ojos del mieblo.”
El comunismo tiene moral, solo oue su innral no tiene na,da que ver con la moral cristiana. a la cual el califica desnreciativamente de: “moral burguesa”. La moral cristiana. se basa en las leyes divinas, por lo cual tiene valor absolut,o, para todos y para siempre. Su fnndamento es el mismo Dios.
El comunismo rechaza a Dios v a la rel'giön. Šegu n Marx y sus sečna ces, Dios es nroducto de la men-talidad humana. Por lo que el comunismo rechaza toda moral, cimentada en la religion. Lenin, al afirmar la existencia de la moral comunista, la explica en est.os terminos: “Nosotros nea'amos la moral en el sentido burgues, oue la hace derivar de las leyes divinas. Nosotros manifestamos sinceramente oue no creemos en Dios. Sabemos tambien oue debajo del nombre de Dios se ocultan los curas, capitalistas y burgueses, nara anro-vechar mas facilmente de sus intereses de privilegiados abusadores”.
Segün ellos la moral cristiana es la moral de los anrovechadores, oue se valen de ella nara asegurar su situacičn privilegiada. iQ.uien no ve lo profuuda one es la diferencia que separa el concento cristiano del comunista! Desgraciadamente hubo siemore gente oue se decia catolica para respaldar hipocritamente deträs de las normas morales cristianas su egoismo. sus proce-deres y su mentalidad insocial. Pero el cristianismo mismo lo ha condenado y rechazo sus tendencias inmo-rales. Ni la Iglesia ni la cristiandad tiene ninguna res-ponsabilidad por sus fechorias. .
Para el comunismo Dios no existe. La linica reali-dad existente nara el es la sociedad. De a IH derriva tambien su moral. Segün el es la sociedad que forma al individuo y le imnrime ideas. La sociedad es lo oue im-porta y no hay mas que — una sola, pues no existe nin-gün eslabon real entre el individuo y la sociedad absoluta: familia, profesion, gremio, grunos sociales, cultu-rales, religiosos, regionales, nacionales . . . todo eso lo deja el comunismo de lado y que da con el urico concepto general de la sociedad. aue es la humanidad entera. Selo transitoriamente admite cierto lugar a la clase y al estado.
Para comprender la doctrina comunista sobre la moral y la sociedad hemos de analizar brevemente su concepto materialista acerca de la existencia.
La base de todos los valores existentes es sl traba-jo y la produccion. Sobre ese fundamento se levanta todo lo que forma el Contenido de la vida individual y social. Sera como un edificio de varios pisos, en los cuales figur an el arte, la ciencia, la moral, la reli-
gion . . . Tambien la moral se basa entonces sobre la materia y por eso miede vari ar segün los cambios de la sociedad cuyo produeto es. Moral v reeto es lo oue con-viene a los intereses de la sociedad. Por eso tiene la sociedad burguesa la moral que conviene a los capitalistas y dominantes. Los intereses econcmicos de esta sociedad son los oue determinaron la familia. el m.n-trimonio v relaciones sociales antiguas. Pero la moral del proletariado correspondera a los intereses prole-tarios. I.a clase obrera sera la portadora de la moral nueva. (Buharin).
Buharin trata de ilustrarlo con hechos. En la sociedad primitiva, nor ejemulo, el incesto (matrimonio entre hermanos) fue permitido, asi dice, pues las cm-cunstancias especiales fporoue habia poca gente), lo exigian. La moral cristiana invento razones. para cali-ficar tal Union como crimen. Para la moral comunista tienen los crimenes otra norma. El deteriorar los me-dios de produccion el sabotaje. con la intencion de per-iudicar a la sociedad nroletaria se considera.n los crimenes mas grandes. j En las relaciones sexuales no hay crimenes!
En la sociedad burguesa se considera el robo como crimen porque la nropiedad privada y la nroduccion narticular son el fundamento de la sociedad capita-lista. Pero para el nroletario el robo, hecho con la in-tencin de avudar al movimiento comunista, es aeto he-roico. Asi dirigiö el mismo Stalin, entonces Dugasvili (en 1807). un atentado contra el trasporte hecho por el Banco del Estado Rušo en Tiflis; nerdieron entonces la vida 30 nersonas v fueron robados 250.000 rublos, entregados luego a Lenin para fines revolucionarios. La norma de la moral comunista es el beneficio del nartido. Inmoral es lo que perjudica a los intereses de la lucha proletaria. Inmoral es pues aquel robo, que ocasiona el alejamiento de los participantes de la actua-cion nor la causa proletaria, porque se consideran sa-tisfechos con su produeto, pero el robo es moral, si esti-mula a los aetores para ser mas activos por el objeto primordial de la lucha proletaria: la revolucion final, que recien aleanzaria la libertad definitiva y felicidad para todos. Otra moral, que no se inspire en el interes de la clase proletaria, no se admite. El atentado de Stalin era un aeto “heroico” y no robo ni crimen . . .
2.	LA MORAL DE CLASE
Cuando el comunismo habia de la moral v de la fraternidad no se refiere a la sociedad actual sino a la futura, comunista, en oue no habrä clases ni propiedad particular y cuando todo sera dedicado a la nroduccion comunizada. Entonces la moral se tornarä otra vez “universal” pues todos los hombres serän iguales y la sociedad sera la humanidad. La medida de la moral sera la utilidad connin. Pero tambien entonces quedarä como regia fundamental la adantacion a la ley eterna de la evolucion (materialismo dialectico).
Pero por el momento, asi afirma el comunismo, falta todavia mucho para eso, por lo que hay que concen-trar todos los esfuerzos en la clase trabajadora, desti-nada a formar la sociedad futura sin clases. El interes de la clase obrera es por lo tanto la ünica norma que ha de guiar al comunista en to das. sus acciones, segün la palabra de Lenin: “rechazamos toda moral ?ue supone bases y fuentes ajenas a la clase obrera. Declaramos que nuestra moral estä enteramente subordinada a los intereses de la lucha de la clase proletaria. Nuestra moral se basa en los intereses de la lucha proletaria.”
Hasta que no sea establecida la sociedad nueva sin clases la ünica moral comunista es la del provecho pro-letario. “Para el comunismo existe la moral en la con-centracičn y disciplina de la conciente masa obrera en
en la lucha contra los explotadores.” (Lenin)
En las “ enfermedades infantiles del comunismo” advierte Lenin que no conviene hablar demasiado fran-camente, mientras el comunismo esta todavia en lucha. “Listos tenemos que ser para čada sacrificio. Hemos de valernos tambien del engano y la mentira, hay que aprovechar cualquier posibilidad täctica y metodo no permitidos. Tambien hemos de entender como prudente el ocultar la verdad cuando se trata de infiltrarse en las organizaciones obreras, quedar alli y hacer frente a cualquier obstäculo para lograr el objetivo final del comunismo”.
Bien claras son estas palabras del padre del bol-chevismo. Repetia los mismos pensamientos Stalin en 1924, publicados en ‘‘De los principios leninistas”. Alli desenvuelve en la mišma forma la estrategia y täctica del movimiento comunista. Da normas para la lucha proletaria, insurrecciones civiles y golpes de estado cuyo objetivo ha de ser llevar al poder al proletariado que luego liquidarä sus cuentas con los burgueses y ca-pVialistas. Hay que preparar ese dia valiendose del su-premo esfuerzo.
3.	EN CONTRADICCION CON LA MORAL CRISTIANA.
Cosa natural es para el comunismo sacrificar al beneficio del proletariado todos los intereses de las otras clases y tambien los simples derechos del hombre, pues el ünico autorizado representante de la humanidad es la clase trabajadora y por ende tambien el ünico sujeto de los derechos sociales. Los catčlicos hemos de rechazar llanamente semejante absurdo. El ideal de la personalidad humana estä por encima de los intereses de cualquier clase social, pues nos guia la norma de que ‘‘no es el hombre para la sociedad sino que es la sociedad y el estado para el hombre”. El catolicismo luchö y sigue combatiendo contra el capitalismo materialista porque degradö a la persona humana convir-tiendola en objeto de sus explotaciones. Con la mišma razon nos oponemos al concepto comunista que subordi-na al individuo a las fuerzas productivas y anonimas del colectivismo proletario. Es precisamente esa la gran falla comunista: sujetar a la persona a los intereses de la sociedad. Tal moral es inaceptable.
Afirma el comunismo que solo son admisibles los intereses proletarios; lo que no sirve para ese fin no tiene derecho de existir. Pero para nosotros el hombre es persona independientemente de la clase a que perte-nece. Como persona tiene sus derechos inalienables, naturales, que la sociedad no le ha conferido ni puede quitarle, ya que los recibe de su Creador. Suma inju-sticia es colocar a alguien fuera de la ley por el hecho de no pertenecer a la clase obrera.
[Pero otro punto! (,Que es lo que determina las ca-racteristicas de la clase obrera? ^Sera el hecho de tra-
Ell la boda de Cotič-Trobev. En la časa de la novia.
bajar? El empleado, profesor universitario, maestro, pintor, medico, ingeniero, sacerdote, abogado, comer-ciante, director de fabrica — gente que el comunismo' considera representantes de la burguesia — tambien' trabaja, y ademäs son indispensables al obrero en el campo, fabrica, negocio o viaje. Descontando el pu-nado de gente que vive mas o menos acomodada en su vejez con los frutos de su trabajo anterior, quedan muy pocos ‘‘paräsitos de la sociedad” que viven del sudor ajeno. Pero sabido es que tambien en los Soviets no hay igualdad ni de sueldo ni de trabajo ni de posiciön social. Sabemos ademäs que en la marcha comunista en Rusia, Polonia, Yugoslavia y otros paises han sido asesi-nados mäs campesinos y obreres que gente burguesa y aristo er ätica. Es pues evidente que no se trata de las condiciones sociales que determinan el caräcter proletario, sino de la afiliaciön al partido comunista, Y eso> no es lo mismo.
‘‘No tiene derecho de com er quien no trabaja!” i Perfectamente!
Esta norma forma la base de la moral cristiana que condena la pereza, el egoismo e inaccičn. Pero de nin-guna manera queda con eso abolida la personalidad hu-inmana, base de responsabilidad de sus actos delante Dios, cuyos mandamientos determinan el bien y el mal. La moral de clase no tiene defensa en San Pablo.
En realidad demuestra gran pobreza intelectual esta arbitraria divisiön de la humanidad en dos clases. Es mäs o menos como si uno dijera: todas las plantas son o papas o quebracho y no hay mäs que papas y quebracho ... Es tan evidente el cuadro complejo de la sociedad compuesto de tanta variedad de profesio-nes, gente calificada y seneilla, de distintas ramas y renglones de las ocupaciones, de obreres tecnicos, es-pecializados . . . i Quien podria atreverse pues a dividir toda esta humanidad en dos grupos antagönicos?
4.	LA MORAL COMUNISTA ES ACOMODADA AL EGOISMO DE CLASE
El comunismo no reconoce verdades absolutas y objetivas. Rechaza a Dios y ya no le queda ninguna cosa absoluta. La ünica realidad es la materia en con-tinua evolucion y multiples fornras. Ella determina tambien la moral, que consecuentemente con las variaciones del ambiente varia tambien el hombre cuya moral siem-pre ha de ser reflejo del ambiente. Por eso dice el comunismo que el burgues tiene la moral que es reflejo de las condiciones del orden capitalista. Pero el proletario adaptarä la moral a sus condiciones.
Para la Iglesia es evidente que la moral no admite relatividad, por que a la moral la determinan las leyes divinas y sabemos que Dios no es producto de la imagi-naeiön o invento del Capital, para respaldar deträs de de 61 sus intereses materiales. La ley moral proviene de Dios y tiene su valor inmutable. El derecho y el deber existen para todos y para siempre, tanto para el nomade de 1 antigdiedad cuanto para los feudales de tiem-pos pasados y capitalistas y obreros de nuestra epoca. Hay una sola moral, universal Nadie puede, a su antojo, elegir la que le parezca porque sirva mejor a sus intereses momentäneos.
5.	EL COMUNISMO NIEGA LOS DERECHOS DEL HOMBRE.
Por la sola razön de hacer servir al individuo a los intereses colectivos no podemos aprobar el esclavizarlo a la produceion del estado todopoderoso. Quereinos al hombre libre, por lo que luchamos contra la tirania y los abusos del capiatl en la sociedad burguesa. Con la mišma razen que contra los trust y esclavitud del Capital, hemos de oponernos al egoismo de la sociedad proletaria.
Es inmoral que el comunismo imponga usar todos
V DNEH GROZOTE
Piše Nace Hladnik
Liudje niso več vedeli, kdo ie pravi in s kom na.i drže. d n bo nrav. Družina .ie sedela za devetimi vrati in poslušala oddn.io jugoslovanske vlade iz Londona. Poslušalci so se bali. da zdaj zdaj vstopi okupatorjeva na-trola in jih zasači pri poslušanju sovražne postale. Poslušati se je dalo le tajno, ker vse nriiavliene radio aparate so morali dati lastniki plombirati, da so mogli poslušati le Ljubljano. Bes je potrkalo na vrata, toda prišli so partizani. Ljudje so iih leno snreieli in lih peljali poslušat oddajo iz Londona. Partizani pa so iih ozmerjali, da so reakcionarji in belogardisti, ker poslušajo "las izdajalcev iz Londona .Tako so \samovlino razdelili ljudi na izdajale? in neizdajalce. Preprost človek ,ki se ni nikdar ba vil s politiko, ni več vedel kje se seznam izdajalcev začne in zakaj ie kdo izdajalec.
Izdajalci so bili v Londonu, izdajalci v New Yorku. izdajalci kmetic, ki so sadili krompir in seiali oves. češ da s tem hranijo nemško voisko na vzhodni fronti, čeprav so vse, kar so pridelalali. porabili doma. Ni pa bil izdajalec tisti, ki je kot nemški gestapovec v Žalcu v Savinjski dolini zapiral iste ljudi, ki so mu daiali hrano prej ko ie bil še “narodnjak"’ in ga OF še ni poslala v nemško službo, da tam dela zanjo. Ni bil izdajalec tisti, ki je za 500 lir izdal Italijanom slovenskega fanta, ki ni hotel dati komunistom orožja, skritega za osvobodilni boj. Kdor je bil za komnnmiste in za OF, je lahko delal karkoli, in vse mu je bilo odpuščeno.
Moram priznati, da sem bil tudi jaz eden tistih, ki sem pomiagal OF v prvih dneh. Dal sem ji orožje in m uničijo, ki sem imel zakopano. Tudi jaz od kraja ni-' sem verjel da bi bila OF komunistična. Mislil sem pač. da gre res le za osvoboditev slovenskega naroda. Katero slovensko fantovsko srce se ni navduševalo za boj proti vsem sovražnikom slovenskega imena v tisti uri strašne okupacije. Toda kmalu sem moral spoznati, da je Ofarjem osvoboditev naroda postranska stvar. Njim jo bilo važno, da s? na kakršenkoli način prikopljejo do oblasti, pa četudi bi ostalo samo deset Slovencev.
los medios que sirven a su interes. Con eso demuestra oue esta en el mismo nivel con el mamonismo que tam-bien subordina todos los derechos v deberes a su ünico interes: ganancia. El hombre es hecho esclavo por los dos, con la- poco consolante diferencia de que se vale de su sudor la anonima sociedad comunista o el anö-nimo Capital judio. Para el comunismo pues no existen derechos ob jeti vos. Bien y moral es lo oue consideran como tal aquellos que mane ian el poder. Y ellos se guian por lo oue a ellos conviene.
Subravo el mismo Lenin este pensamiento: La dic-tadura del proletariado es la lucha mas heroica v mas cruel de la clase proletaria contra sus adversarios. Es una lucha sin consideraciön ni cuartel. sea ya sangrien-ta en el camno o astut^ en la acciön, violenta o pacifica, militar o administrativa, siempre decidida contra las fuerzas y tradlciones de la sociedad vieja”. ; Ya vemos: la guerra total! Y eso significa negacidn de los derechos bäsicos de la persona humana. Cuando uno es adver-sario del comunismo pierde el derecho a la vida. Menos todavia reconoce el comunismo la libertad de pensa-m.iento, y que decir de la libre expresion de su opnidn sea en palabra o por escrito. Lo mismo sucede en la educaciön de la juventud. La moral comunista hace ley la tirania espiritual y la nersecuciön de todo lo que en cualquier manera no condice con los planes suyos.. Los derechos son tan solo para los comunistas, los dernas estän fuera de la ley. Ellos solos tienen derecho a reu-niones ,a usar de la prensa, y la politica, el trabajo y
Kaj bi pač imel slovenski narod 'od še tako zlate svobode in raja na zemlji, če bi slovenska zemlia ostala brez naroda, ki govori našo besedo in poie našo pesem.
Danes, ko Premišljam nazaj vse. kakor se je godile, me je sram za tistih nar dni ko sem se navduševal za O F in nieno borbo. Ka j na i občutijo vr dnu duše šele tisti, kateri so se cel čas vojne sleno borili za svobodo naroda. seda i na bridko razočarani vidijo, da so t vneli preganjanje in bedo. bili trdo preskušani in kri prelivali samo zato. da so nomagali splezati na oblast komunističnim nasilnikom Kako bridka jim ie pač sužnost in revščina .v kateri ječi seda i ves narod in si iz n ie pomagati ne more, pa mora nasilnikom še slavo peti. Danes je kesanip prepozno.
Tisti pa, kateri so našo borbo le od daleč gledali in na mehkih sedežih Poslušali vojna poročila o naši borbi, ne da bi vsa i poskusili razbrati resnico od zmote; >i so sleno nasedali lažniivi komunistični nmnagandi. naj se sedal zavedo, kai le bridka resnica. Lahko se je bilo zmotiti človeku v daljni tujini, čigar srce je hrepenelo no narodni svobodi, radi katere je moral zapustiti svoj liubi dom v Dni Primorski, kjer ga je izgnal fašizem. Rad ie verjel, da se pod ruskim imenom krije poklicani branilec slovenske svobode in ni mn šlo v glavo, da je komunizem znal tako spretno natakniti rusko krinko. Sai smo vsi Slovenci sanjali o mogočni vseslovanski državi od Severnega morja do Jadrana, od Baltika in Črnega morja do Pacifika.
Toda zmotil sem se jaz in zmotili so se vsi v lenih željah. Kruta resnica je nas kmalu podučila in sedaj na na.i iz našega doživetja še drugi spoznajo, kakšna je resnica o našem boju. Grozen ie bil, toda po pravici rečeno, bolj me je groza sedaj, ko premišljam, kot tedai. ko sem ga bil. Teda i ni bilo časa misliti na nevarnost in ne meriti grozot, Tedai je bilo treba dejnia. Sedaj kot ubežnik in izdajalec v očeh nerazsodnih; brezdomec. ki sem zgubil vse. kar sem zgubiti mogel; le svoje poštenje in ponos da sem se boril za pošteno in sveto stvar, sem si rešil; sedaj lahko Im i ni o razložim vsem, kateri sami tega niso doživljali, kaj in kako sc je godilo. Ko bom zgodbo povedal, bo pa vsakdo uvidel.
la vida. Los demas careeon de todo derecho. Est.a es evidentemente la moral del mas fuerte, moral de los salva j es. Muy lamentable es oue la hayan adoptado los que se queian de las inmsticias sufridas, pues a su vez cometen iniusticias mas brutales que las sufridas.
Horribles son los cuadros oue aprueban oue todo eso no es teoria. Btisauese oualnuier escrito sobra los horrores comunistas en Espana. Lituania, Polonia, Eslo-vaquia, Yunoslavia y Francia, que demuestran con he-chos horripilantes la marcha comunista consecuente con estas normas inhumanas.
No queemos sostener que todo comunista es un criminal, canaz de semejantes atrocidades; ouc todos los amigos del paraiso comunista son tmos criminales, capaces de valerse de las indicaciones de Lenin y Stalin. [No! La mavoria de ellos tiene su corazön humano, fnrmado en la doctrina cristiana. Pero la moral comunista ensena asi y para completar el cuadro agregare-mos el lema muv usado: No es digmo de ser comunista nquel hi jo o hija, que no es capaz, a sangre frfa. de liquidar a sus pronios progenitores, hermanos o hiios, si se oponen al comunismo. Efectivamente hubo muchi-simos casos de semejantes horrores en la marcha inhu-mana del comunismo a traves de Europa.
“Como podria pues un catölico siquiera vacilar en la actitud que ha de tomar contra el comunismo, el cual desconoce y pisotea los derechos mas elementales de la persona humana. Eso es renegar de la fe y de la humanidad.
Nekaj obrazov iz poroke Darinke Cotič In Pepeta Troh e.
da so nas le komunistični agitatorji proglasili za izdajalce. ker so upali, da nas na ta način polenta in. Toda resnica je drugačna in zgodovina bo dokazala isto. kar mi že davno vemo,, da so bili izdajalci oni. . . Toda, kai bi besedičil in pral dobro ime; kaj bi zagovarjal našo borbo z besedami. Naj govore dejanja:
KRVAVA POMLAD 1942.
Prvo leto zasedbe se i- bližalo koncu. PtTinlad nam ni nič dobrega obetala. Partizani so vso zimo pripravljali “teren" (razpoloženje v narodu). Po vaseh so nri vejali svnie sestanke ali mitinge, kier so učili ljudi partizanskih pesmi, dopovedovali ljudem da ni res da bi imeli komunisti pri OP glavno besedo, da niso proti veri. Niso si pa še upali tedai storiti komu kaj žalega, ker niso vedeli kakšen ho pri liiuleh odziv. Treba ie bilo ljudi počasi navaditi tudi na kri. Roli vročekrvni partizani so že grozili vsem. ki so svarili pred nrenaglc-nostio, naj molčijo, ker jih bo sicer- “Matilda povohala”. To se je po partizansko reklo, da dobiš kroglo v glavo.
Komunistično partizanski agitatorji so v vsakem svarilu resnih ljudi, naj se ne za'etuje.io prezgodaj z glavo v zid, ki s - bo prej ali slej itak sam podrl, videli organizirano .belogardistično propaagndo proti njim. Klar izkušen mož, ki ie preživel prvo svetovno vojno na fronti, je dobro vedel, kaj se pravi postaviti se okupatorju po robu. iVdel je na lastne oči požige vasi in streljanje nedolžnih prebivalcev, kadar ie kdo streljal iz zasede na vojsko... Vsako t-ako modro vanje so rdeči voditelji imeli za zlo. OF ie hotela, da bi narod s' -po drl za njo. Besede “Osvobodilni boi ", borba “proti Nemcem in Lahom", so tedaj navduševale slovensko mladino in komunisti so hoteli na vsak način napeljati čisti rodoljubni ogenj slovensk- mladine na svoie ognii šče. predno bi se našel kdo drtigi. ki hi mu slovenska mladina bolj zaupala. Zato sp vsi prevdarni l.judie. ki so svarili, da se nikar prenagliti, dobili grozilna pisma, da jih smatra OF za sumljive in da ima noč svojo moč.
In jo je res imela-.
Veliko l.iudi j - kmalu sprevidelo da ie “OF le lepo ime za komunistično stranko: ki se hoče po ujej vsiliti slovenskemu narodu za vodnico v osvobodilnem boju ih to v časti, ko so se druge slovenske organizacije in stranke dogovorile, da se je treba potuhniti in tajno dobro pripraviti .na udar, kadar bi prišel namig od zunaj. To svojo izdaio slovenske skupnosti je OF lm tela prikriti s tem, da je zavpila v svet : Izdajalci, beluga rdisti!!
Narod sc je oziral okrog seli - in ni videl izdajalcev belogardistov nikjer. Treba jih je bilo šele na rediti-in jih prikazati narodu tako, da se mu bodo prvi trenutek zagnusili.
Za prvi december 1941 so organizirali p d šolah.
naj bi vsi študentje ob 10 h vstali in z petminutnim
molkom proslavili dan Zedinjeni» Jugoslavije. Študentje so doma vprašali starše, vprašali so svoje vzgoil-tplie I »i storiti. Vsem je bilo iason. da če se to zendi, bodo Daljam-1,-e oblasti zaprle vse ffimoaz'ie i'1 univerzo.
“čpmu“. so se spraševali starši, ko je še pre-zgod» i.
Kmnmiisti na so računali no svoje: če nam osne, bralo Lahi v«o šoli- zaprli: mladina hn brez dela in ho prišla v "ozd med partizane. Tani jo bomo že vzeli v roke in wgoiili tako. da bo mislila no komunistično.
Vendar proslava prvega decembra ni uspela, na jezo l-nninpistuv ki so zmotno mislili, da je vsa slovenska mladina zanjo. I ,p nekaj razredov na nekaterih gim-paziiah se ie odzva'o pozivu OF in noslerlica jT bila. da so vse študente tistih razredov izključili iz vseh gim-pazü \a seznam belogardistov pa so nrišli Vsi tisti starši in vzgojitelji, ki so se javno opali povedati. Ja bi imel narod od takih proslav Zedinjeni» samo škodo.
i 1 s i m belogardistov oa se ie še večala.
Vsi jugoslovanski aktivni oficirji so bili od OF »n-zvani. naj gredo v gozd. ker üb osvobodilna vojska potrebni". Oficirii so premis'bili Iz Londona so rekli drugače kot partizani iz "ozrla. Oficirii pa so prisegli kraliu 'Petru, katere"» oblast je predstavljala vlada v I ondonu in ne partizani v gozdu. Tn se niso odzvali. Komunisti so /ato dali na seznam belogardistov vse jugoslovanske oficirje.
A" drugič so pozvali oficirie. 9’n pot na pismeno po pošti To ni bil več poziv, to ie bilo maščevanje. Poziv /a vstop v partizane po pošti kier je vsako vrstico prebrala lavka eenz.nra. ie bila že očitna zatožnic». Posled’-ca tega je bila. <|a so Italijanske oblasti naslednjo noč aretirale vse jugoslovanske aktivne oficirje in jih odpeljale v koncept raci iška taborišča v Italijo.
Komunistična OF se ie bolela iznebiti vseli tistih, n katerih ie sumila da niso z njo. In sicer iznebiti se jih tako. da bo vsa krivda padi» na Raliane in na belo gardo. V tem delo so bili zelo iznajdljivi.
ZdFBLJEN SEZNAM
V Ljubljani so sestavili seznam vseli tistih, ki so se jim zdeli najbolj nevarni nasprotniki. Veh seznama sn napisali: Seznam vseli sodelavcev in podpiralcev OF v Ljubi ioni. In tisti, seznam ie nek komunist namenoma zgubil blizu policije, tako da je prišel čim prej v laške roke. Labi so kar zavriskali nad to najdbo. Če so imeli komunisti türmen uničiti nasprotnike in izpeljati stvar tako, da bi i/.gledalo, da so Labi vsega krivi. so pa Italijani zamislili svoi načrt kako nadražiti S'ovonee v medsebojno borbo. Narod hk bil uničen, in nihče ne bi mimel na nobeni mednarodni mirovni konferenci dolžiti Lahe. da so oni noklali Slovenski narod. “Kami so se”, bi rekli vsi. Na žalost so morilski načrti uspeli oh-mn. ubogi slovenski narod pa je to plačeval s svojo krvjo.
Zaradi tega podtaknjenega seznama so Italjani ogradili Ljubljano z bodečo žico krog in krog. Ta žica j» šla od milnice na Viču, za Rožnikom, na Koseze in Dravlje. Od tu no nonško-italijanski meji do Ježice in dalje zn sv Križem čez polje na flolovec. se spustila na Rudnik in od tu na Črno vas. Obšla je Trnovo in se pri mitnici na Viču vrnila na Tržaško cesto. Na vsaki preglednejši točki so zgradili bunker za mitraljeze. Krog in krog Ljubljane so napeljali elektriko, tako gp-stn. da zajec, ki sc je zlegel na Toškeni čelu in sc je ob zgraditvi pasel pod Rožnikom, ni videl rodnega gnezda do leta 1945.
V tako trdno ograjeni Ljubljani, iz katere so spustili ljudi le s posebnim Lasciapassare, in to šele.' ko so vsakega otipali do kosti, so prjčeli Z hišnimi preiskava-
mi. Z a to delo so prišli v Ljubljano Sardinski grenadirji ,edina ediniea laške vojske, ki je imela vojake moške velikosti. Vsak dan so zastražili kak del mesta in preiskali tam vse hiše. Vse moške so naložili na kamione in odpeljali v vojašnico na Poljanah. Tam so vsakemu žigosali legitimacijo in kdor ni bil na seznamu, ki so ga podtaknili komunisti, so ga izpustili domov. Vse druge pa so pridržali in jih pozneje odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars.
Komunisti pa so zavpili, da nek belogardist izdaja Italjanom ljudi, kdo je nevaren; spet drugi so govorili, da je nek duhovnik preoblečen v laškega vojaka sedel med oficirji in kazal z tajnimi znamenji, koga naj pri-drže .Nekateri so trdili, da je bil sam škof Rožman tam.
Kljub vsemu slepomišenju so pa končno le prišle nekatere komJmunistične sleparije na dan in se narodu zagnusile. Vstali so možje, ki so si upali reči: Ne v OP. OP je komunistična. Ne bori se za narod. Bori se, da bi zmagala komunistična stranka, pa četudi da zato življenje polovica slovenskega naroda. Izzivati okupatorja se je tedaj reklo pobijati ljudi. Saj je okupator naravnost z zadovoljstvom gledal delovanje OP, ki je morala prej ali slej privesti do medsebojnega klanja. Naj se pokolje narod slovenski in napravi življenski prostor za naše ljudi, so se veselili Lahi.
In sta se res prav kmalu pojavila dva tabora. Prvi je nosil naslov OP, drugi pa je bil iz Slovencev, ki so sprevideli, da je vse početje OP le v škodo slovenskemu narodu. Borba OP je bila vseskozi borba, ki se ni izplačala. Če je za enega ubitega okupatorjevega vojaka bilo ustreljenih deset Slovencev in bila požgana ena slovenska vas, kdo. ki hoče biti pameten, more še trditi, da sc taka žrtev izplača, Ker je nas Slovencev dva miljona, Nemcev pa 70 miljonov, bi se izplačala le, če bi za enega Slovenca padlo 35 Nemcev.
Grožnje in strahovanje ljudi je pospešila organizacija OP. Organizirana je bila res dobro, to mora priznati vsak. Lahko rečem, da tako organizirane akcije slovenska zgodovina dosedaj še ni poznala in žalibog tako zločinske tudi ne. OP je prodrla v vsako mestno palačo v sleherno najbolj oddaljeno vas. Ljudje so bili ustrahovani in so naredili vse, kar jim je ukazala OP.
Premožnejši ljudje so vedeli, da komunisti bogatašev ne trpe. Vedeli so, da komunisti zaplenijo premoženje. Toda bogatin je mislil po svoje:
Dal jim bom denarja in vsega kar jim treba. Videli bodo, da sem zanje in mi ne bodo vsega zaplenili, če bodo zmagali. Pošiljal je denar v gozd' in se veselil, da je pametnejši od svojega bogatega soseda, ki za OP noče dati ničesar in mu bo OP po zmagi vse zaplenila. On pa bo tako rešen trgovskega konkurenta.
Uradnik se je zbal. kaj bo z njegovo službo, če bo OP zmagala ? Poznal je komunizem in znano mu je bilo, da komunizdm zatira meščanski stan. Mislil si je: Če jih podprem, me bodo pustili na miru in če se bom prav dobro zadržal, morda zlezem še za stopnjo višje.
Delavcem je OP obljubila stanovanje, ki ga ima zdaj njegov delodajalec in zemljo, ki jo bodo zaplenili grofom ,veleposestnikom in samostanom. Hlapcu na kmetiji so obljubili, da bo postal lastnik posestva svojega gospodarja. Kdo ne bi verjel vsaj nekaj obljub! SLOVENSKI KMET PA Sl JE MISLIL:
Garal sem od svojih mladih nog od zore do mraka, da sem pridelal živež in da sem oblekel sebe in družino. Če bom delal samo osem ur na dan kot mi obeta OP, bom pridelal polovico manj in tudi jedel polovico manj. Že naprej mu je bilo jasno, da ne bo v komunističnem raju živel nič boljše kot je dosedaj, če ne morda še slabše. “Boljši vrabec v roki, kot golob na strehi”, je modroval. Čemu bi se torej boril za to OP, da mi okupator požge domačijo in me
še pobije nazadnje.
Slovenski kmet se ni ogrel za OP. Držal se je kot vreden potomec tistih slovenskih kmetov, ki so šli s kosami in cepci v boj za staro pravdo proti grofom, ki je branil dom in družino pred Turki. Ni se dal ponemčiti ali poitalijančiti, ko je toliko Slovencev iz drugih Stanov klonilo zaradi trenutne koristi in zatajilo svojo narodnost.
Tako je slovenski kmet postal po mnenju OP izdajalec slovenskega naroda in belogardist. Ob takem razpoloženju med posameznimi stanovi je stopila OP na plan z orožjem v roki. Stopili pa so na plan tudi tisti ljudje, ki so si javno brez strahu upali reči, da bo OP prinesla slovenskemu narodu nesrečo, okrog katerih sc je strinjal dobri narod.
Kako se iznebiti teh? je skrbelo OFarje. Pobiti jih kar tako, bi pomenilo odbiti ljudi od sebe. Pa so spet izpeljali čisto po komunistično.
Počili so streli po deželi in po ljubljanskih ulicah. “Kaj se je zgodilo”, je vpraševal narod. In tu se je izkazala organizacija OP. Vsaka ulica v mestu in vsak kraj na deželi so imeli terenske odbore. Ti odborniki so bili zaupni ljudje in so bili že naprej obveščeni, predno je OP napravila na koga atentat. Ni še dobro počil strel ,ko so ti odborniki že obveščali ljudi: “Nikar se ne razburjajte! Naši so ubili tistega, ki je kazal Italjanom v vojašnici, koga naj odpeljejo v internacijo.” Tako je bila na mah obveščena vsa Ljubljana in vsi so rekli: “Prav je naredil, kdor ga je ubil.” In terenski odbor se je pohvalil: Naša OP je to storila. Dolžnost vsakega Slovenca je, da jo podpre!
Spet je počil strel. Ljudstvo je radovedno spraševalo koga so ubili in drvelo proti kraju, kjer je ležal sredi ceste mrlič.
“Kaj se razburjate ljudje”, so govorili terenski odborniki. Naši so ubili vlačugo, ki se je pajdašila z Ita-ljani. In ljudstvo je potrdilo, da je vlačuge treba kaznovati.
Tretjič je odjeknil strel po ljubljanskih ulicah. Ljudstvo se ni več tako silno razburjalo. Terenski odbor je pa že obvestil ljudi, da je OP ubila nekega gestapovca, ki je delal narodu škodo. Ljudje so hoteli zvedeti za ime in ker je ime zvenelo po nemško, so vsi rekli: “Dol z Nemci!”
Ljudstvo je tako postalo navajeno na uboje, terenski odbor pa je vselej istočasno že razširil vest, koga so ubili in zakaj.
V takem ozračju sta padla dva strela na en dan. Te renči so govorili na Viču že pol ure prej, predno je počil strel, da je OP spet pospravila dva izdajalca. Istočasno ko sta bila ubita ta dva slovenska akademika, Župec in Kikelj, je že vsa Ljubljana vedela, da sta bila “izdajalca” in “belogardista”. Zaman so njuni znanci zatrjevali ljudem da to ni res, da sta bila to najboljša Slovenca.
“Nekaj sta že morala biti kriva”, so menili ljudje pod vplivom OP. Saj so dosedaj pobijali samo ovaduhe, vlačuge in gestapovce. ”
Na isti način je moral dati življenje tudi profesor Dr. Erlich, veliki borec za slovensko Koroško in oče slovenske akademske mladine. Njegovo ime je poznal svet, saj je bil član mirovne konference v Parizu. Moral je pasti, ker je OP vedela, da je treba udariti pastirja in ovce se bodo razkropile. Tako so padali mož za možem — najboljši.
Tedaj pa je bilo slovenski katoliški mladini dovolj. Javno je udarila po OP in jo razgalila pred slovenskim narodom. Pogreb dr. Ehrlicha je bil manifestacija kot je Ljubljana še ni videla. To je bila zadnja pot dr. Ehrlicha in prvi javni pohod slovenske mladine proti komunizmu, Ob njegovi krsti je slovenska katoliška
RIBNICA (DOL. VAS) - KORDOBA. Strašna nesreča je zadela *J* JULKO GORŠE. roj. DEJ AK. V njeni roki seje vnela nafta in je blaga žena in mati podlegla opeklinam. Zapušča moža in 2 hčerki.
IPERSKO-KOR POBA. Umrl je Anton Miiavič, ki zapušča v domovini družino.
PTUJ. Perkov muzej v Ptuju in antropološki institut zagrebške med. fakultet sta prevzela preiskovalna dela na ptujskem gradu, kjer je bilo odkrito najstarejše staroslovensko pokopališče-, v kolikor je dolej znano. Odkritih jele) že 283 grobov, v katerih so tneli ostanki prerimske- elobe. Tam se> odkriti temelji staroslovensekga svetišča vkopančga v temelje rimske stražnice. V zldiiiah se najdejo tueli krščanski spomeniki. Ptuj je znan ke>t prvo žarišče krščanstva v Sloveniji. Hunski naval je v ničil mesto in z njim cvetoče krščanstvo.
POPIS POSESTEV. V komunističnem programu je po malem razlastiti kmeta. N lij prej seveda je treba spraviti v popolno zagato “reajtcijonarnega” kmeta. Ker pa hočejo to delati z videzom socijalne pravičnosti, je oblast odredila popis zemljišča, kljub temu, da je zemljiški položaj iz katastrov čisto razviden. Glavni namen je, najti način postopka proti nezanesljivim in na osnovi obvezne prijave je čisto lahko spraviti v zadrego neljubega posestnika. Dvigne se proti njemu sum, da ni pravilno prijavil, pa je dovolj za postopek in razlastitev, če se pozneje izkaže, da jv bil sum krivičen, mu škode vseeno nihče ne povrne.
VRHNIKA. Vršil se je krojaški vajeniški tečaj, katerega obiskuje öS vde-leženrev, med njimi dve ženski. Obi-
V Mirni na Dolenjskem je 27/10 umrla
Apolonija Marin, stara 66 let po daljšem bolehanju. Doma zapušča 6 otrok, en sin je v Clevelandu eden je v Argentini. Isti dan pred 4 leti so Nemci zaklali moža Rajmunda.
Maša za rajno bo na Paternalu 21. dec. ob 8 uri (Paz Sol dan 4924)
skovale! tečaja so iz cele dežele. Vsi stanujejo v šoli (menda je to bivši obrtniški dom). Glavni namen je “prevzgoja”, kajti Jugoslavija potrebuje podučenih in solidnih komunistov, sicer bo petletni plan doživel poraz.
NOVO MESTO. “Fizkuitura” v krizi. Koncem julija je oblast zahtevala občni zbor, na katerem se je ugotovilo, < .a za fizkulturo novomeščani nimajo smisla in da je bilo celo mnogo malverzacij z imetjem, kajti večina telovadnega orodja je bilo vničeno ali je zginilo. Narod pač'čuti. da je “fizkuitura" militaristično sredstvo komunizma in zato se odtegujejo vsi, kateri le morejo. Gibati morajo pa pač tisti, kateri so od javnih oblasti naravnost odvisni. Za novega predsednika je bil izvoljen Colarič Franc. Za program si je novi odbor privzel prenovo športnega igrišča v okviru petletke.
JESENICE. V prepadu pod Triglavom so našli truplo Poldeta Stražišarja iz Koroške Bele, ki so ga prepeljali na domače pokopališče, kjer sta pokopana njegova brata, dobra člana OK.
' SENOŽEČE se zelo prizadevajo, «la bi v komunističnih očeh dobile dobro ime. V ta namen so pozvali igralsko skupino
V Gorici je umrla 21 ■y Marija Fornazarič 7 5 let staro je pobrala Doma žaluje mož, en sii re. Tukaj obžaluje do hčer Karlina.
Za vedno se je poslovila 4 5 letna -j- Agnes Karti k roj. Hajdinjak 17. nov. v Lands Oeste. kjer je imela svoj dom. Doma je bila iz Sv. durja v Prekmurju. Tukaj zapušča moža Franca in sina Ferdinanda, v Evropi pa brata in sestro.
Mnogi rojaki so ji izkazali zadnjo čast in jo spremili na zadnjem potu na pokopališče.
Maša za rajno bo na Avella-nedi 14. dec. ob 10 it v kapeli Man. Estevez G 30.
lutkovskega gledališča glavnega Odbora ljudske mladine Slovenije. Pre<),stave so se vršile na vrtu zdravilišča. Pa se občinstvo ni nad slovesnostjo nič navdušilo, ker jim nihče niti povedal ni, kaj lutke (titeres) predstavljajo. Tudi vse priprave so bile želo površne. Odbor pacijentov zdravilišča je proti takim nastopom protestiral.
LJUBLJANA. Mleka ni. Malo je suša kriva, še več pa slabo gospodarstvo. Koncem julija je bilo treba organizirati dovoz mleka iz Ptujske okolice v Ljubljano. Vsak dan so ga pripeljali 5000 litrov.
ČEPOVAN je bil med vojno zelo prizadet. Tam okrog so gospodarili partizani. Nemci pa so iz maščevanja vas požgali. 13 hiš in gospodarskih poslopij je bilo do avgusta obnovljenih. Nekaj iiiš pa bo preloženih radi novega načrta vasi. Obnovitvena zadruga je ustaon-vila lastno mizarsko strojno delavnico. Zadruga namerava napeljati tudi elektriko. Zadrugo čaka še ogromno dela, kajti oblast je dala tam mnogo manj pomoči kot zavezniki v coni A.
“SLOVENSKA MATICA” je ena naj-starejšib slovenskih kulturnih ustanov. X7 prejšnjih dobah je izdajala vedno večje število knjig na leto. Sedaj bere-iii<>; da izda knjigo “Kmet in stvari”. To so pesmi in v prozi pisane stvari Toneta šifrerja iz žabnice. Bil je profesor v Ptuju. Leta 1942 so ga Nemci v njegovem domačem kraju ubili kot talca. Druga knjiga bo prestava grški!) stvari cPredsokratika”. Prestavil je znani profesor Anton Sovre. ‘‘Slovenska Matica” je sklenila nadaljevati Izidor Cankarjevo: “Zgodovino likovne umetnosti". Nadaljevali bodo dalje z Melikovo: “Slovenijo" in s dr. Franc Kidričevo: “Zgodovino slovenskega slovstva". \’se to je Matica izdajala že pred vojsko.
--------- ( uh mmr r~~
V Ravnali pri Grgarju je v Gospodu zaspal
-J- Jožef žbona, star 6 2 let.
7. avg. so se mu iztekli dnevi po daljši bolezni. Doma zapušča ženo. 4 otroke in še živo mater. Tukaj žalujeta za ljubljenim: očetom Veronika, vdova Madon ter Ivanka por. Žbogar.
En sin je v Belgiji.
mladina prisegla, da -se bo borila proti komunizmu za obrambo narodnih in verskih svetinj do zadnjega diha.
Zaradi tega javnega nastopa so se komunisti v Ljubljani nekoliko potuhnili. Sprevideli so, da so se prenaglili. Atentat na dr. Krlieha je bil pretvegana rev. OF je iskala načina kako popraviti to napako in je zlasti iskala načina kako se iznebiti slovenskih akademikov in višječolcev, ki so pokazali tako malo volje v borbi za komunizem in tako dvignili glave, ko jim je OF ubila njih voditelja.
Dobra zveza z laškimi oblastmi preko žensk, ki so se po navodilu OF vlačile 7 laškimi oficirji, jim je to pot prišla zelo prav. Dosegli so pri Lahih, da so tik pred izpiti na univerzi, aretirali vse slovenske visoko-šolee in jih odpeljali v internacijo v Gonars, Treviso in Padovo, mnogo obetajočih talentov se je vrnilo bolnih, slepih in drugače onesposobljenih za kulturno delo med narodom. Tistim visokošolcem, ki so bili z OF pa je OF preskrbela na legitimacije, posebne žige, na podlagi katerih so jih italjanske oblasti pustile pri miru.
Po tem uspehu so komunisti v Ljubljani svobodneje zadihali. Z novim zagonom so se vrgli na delo, da popravijo stare napake,
DR. NICOLAS I. ETER0VIČ HURE
Advokat
J Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, | i	odpusti, zavarovanje, nezgode itd.	*
• Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 N» 833 - La Plata ; !	T. A. 38 - 2258	Tel. Paz 2(164	|
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806
SVETOGORSKA MARIJA
8. dec. bo ob 10 uri ustoličenje Svetogorske Marije v kapelici na Paz Sold A n 4924. Vsi častilci Svetogorske Marije ste povabljeni k tej prisrčni svečanosti, Sliko bomo prenesli iz kapele na Av, del Čampo,
BREŽICE. V gradnji je velika tovar-pohištva, katera je postavljena na mesto starega kozolca. Stebri so kar prav prišli novi zgradbi. Novo podjetje bo zaposlilo 100 delavnih moči. PRESTRANEK je bil že preje važna trgovska točka. Sedaj hočejo dati kraju poseben povdarek s konjerejo. Obnovi li so prejšne gradbe in zgradili nov hlev, v katerem imajo tii plemenske žrebce. Ekonom podjetja je Franc Bole iz Hoč. Posebno pažnjo posvečajo tudi svinjereji, ki je v okolici zelo razvita.
LENDASVKA DOLINA je bila letos posejana s sirkom in je že v obratu v Lendavi tovarna za metle, katerih ho dovolj za celo Prekmurje in še kaj več. Hudomušni Prekmurci pravijo, da jim bodo metle zelo prav prišle, da pometejo nesnago, le da ne vedo, kdaj bodo to lahko storili.
ČRNUČE-JESENIOE. V avgustu je bil dokončan elektrovod 110.000 voltov napetosti, ki je povezal Jesenice s centrom Slovenije in je s tem upostavlje-na zveza med velenjsko in završko elektrarno in ostalimi hidrocentralami v Sloveniji.
ČERNOMELJ. ‘24. jul. se je vršil velik OF praznik, na katerem so se 'pohvalili najbolj agilni aktivisti s svojimi uspehi za udarnško delo pri gradnji voodva, telovadšča, okrajnih garaž, traktorske postaje in mehaničnih delavnic. Isti dan je zgorela hiša z vsem imetjem Stankotu šprajcerju.
LITIJA. Komunistični aktivisti imajo mnogo opravka z nasprotniki, med katerimi so javno napadli :$(). jul. na velikem zborovanju bivšega župana in tovarnarja Lajovica in Edi Vidviskovi-ča, ki imata po njihovem predolge jezike. Zlasti jih moti neprestano zagotavljanje, ‘‘da se bo kmalu spremenilo". Zelo mnogo pritožb je bilo slišati proti litijski Naprozi (zadrugi) ki nima za svoj kraj niti najpotrebnejših je-stvn.
ODKUP ŽITA na Štajerskem. Po novi postavi kmetu ni več mogoče, da porabi proda ali zamenja žito po svojem okusu. Oblast je predpisala vsakemu kmetu točno količino, katero mora oddati. Seveda kmetje tega ne vidijo radi, toda oblast ima moč. V okolici Slov. Bistrice je bil odpor kmetov zelo očiten. Da bi jih prisilili k oddaji, so vsa njihova imena objarili v časni-kh, kjer zvemo kakšnega načina se oblast poslužuje. Kmet Lasič, ki ima 10 ha orne zemlje je imel oddati 20;?8 kg pšenice. Na ta način pač kmet zgubi veselje do dela.
OVADUHI IN ODKUP ŽITA V SLOVENIJI. Eden posebno vidnih učinkov ‘‘prevzgoje" .katero smatra komunizem za svojo glavno nalogo je ovaduštvo. Danes niso več stariši tisti, kateri imajo nalogo da svoje otroke vzgajajo in če treba strahujejo, temveč so otroci poklicani, da svoje stariše nadzirajo. Ena njihova naloga je, da ovajajo stariše, če kaj takega rečejo kar je v nasprotju z “ljudsko linijo", to se pravi s komunistično komando. Letos v avgustu je bilo pa posebno važno njihovo delo v tem, da so denuncirali svoje domače, če so kaj žita skrili. Posebno lep priliko pa so imeli vladni špijoni, da so se znesli sedaj nad Svojimi osebnimi sovražniki in so to priliko temeljito izrabili. Iz vseh poročil v avgustu, katerih so polni ljubljanski časopisi, zvemo, da so bili “razkrinkani" spet novi “reakcionarji". Odkup žita je dal namreč lepo priliko za nastop proti nezabeljenim,	__	m 0
Koliko sovraštva je to “tekmovanje za oddajo žita" zaneslo med ljudi, si lahko predstavljamo. Da se pa kmetje ne navdušujejo za tako oddajo žita. posebno še letos, ko je bila žitna letina v Sloveniji zelo slaba, je razumljivo tudi, če pomislimo, da so morali kmetje oddati pšenico po 4.5 Din, med medtem ko je moka na črni borzi, to bi bilo v prosti prodaji, po 25 Din in marsikdo, ki je moral sedaj žito oddati bo moral za Božič že moko sam kupovati in če je reakcijonarec je seveda na izkaznice ne bo dobil.
LJUBLJANA NIMA VEČ CARINARNIC. It), julija je bila ukinjena stoletna pravica ljubljanskega mesta zn pobiranje carine. “Iblajtarji", ki so že bili izvežbani v preiskavanju skritega in utajenega blaga pod obleko in v čevljih, so pač najboljši element zn službo pri OZNI, katera vsak dan več ljudi rabi, da ustrahuje narod, ki je vedno boli nezadoovljen.
CELJE. V Hudini pri Celju je bila obnovljena tekstilna tovarna. Obnova se je izvršila tako. da so tja pripeljali stroje, katere so odpeljali iz predilnic, ki so jih drugod zaplenili privatnikom. V Spodnji Hudinji so tega seveda veseli, toda nekje drugje pa ljudje kolnejo, ker so ob delo in zaslužek.
VODO SO POPRAVILI. V Petanjcili je tudi mineralna voda kot v Radencih. 11). jul. je povedal ljubljanski list odkritje, ki je res epohalno: ne samo da so nove oblasti spravile v gibanje obrat z mineralno vodo v Petanjcih, temveč so tudi za 40% izboljšali njeno kvaliteto . . . Kaj vse morajo verjeti bralci komunističnih listovl In še navduševati se morajo za genijalne “udarnike’', ki mineralno vodo ‘‘izboljšajo".
KATOLIŠKA AKCIJA je v Sloveniji postala “izdajalska", tako je razsodilo novomeško sodišče. Ker pa se nekaterim zdi še grša obdolžitev "Špijon". so Kat. Akciji naprtili tudi ta naslov. Sedaj je v vsakem procesu, katerih je vsepovsod polno, na vrsti kak duhovnik ali kaka nuna. ki je “vohunila". Posebno velik zločin imajo na vesti ‘2 duhovnika (Jurak in Volbank), 2 šolski sestri in še ;{ zločinke. V kat. akciji so zagrešili to “hudobijo”, da so sporočali ven v svet, kateri ljudje so “šli v samostan" (ječa), ker so pozvedovali, kaj se dogaja na “mladinski progi", ker so zbirali podatke o glavinh denuncijantih v službi komunstične oblasti.
DUHOVNIK I)R. ANTON STEKLE, stolni vikar v Ljubljani, je dobil 5 let zato, ker se je preveč zanimal za grdobije, katere so se vršile med mladino na prostovoljnem delu in ker je organiziral Kat. Akcijo in ker je ‘‘ljudi odvračal od, udarniškega dela" ker je pridigal, da je katoliška dolžnost iti v nedeljo k maši.
ŠENT JERNEJ zelo nevarna javnemu redu je bojda Vera Štekar, ki je bila odgojena v samostanu v Šmihelu in se je zatekla v Gručo, k jer je Katoliško Akcijo nadaljevala in se s tem strašno zamerila komunistom. Strašen greli je zakrivila s tem, ker je nagovarjala prijateljice, naj odvajajo mladino, da naj ne gre v komunistično stranko in da naj ne hodi na mitinge.
DVE REDOVNI SESTRI, posebno veliki zločinki sta S. Ogulili Marija (Da-rina) in Babnik Antonija (Stanislava) : ena je dobila ;I leta, druga 7 mesecev, zato ker sta v taekm duhu vzgajali kot je vzgojena Vera štekar. Hud zločin ima na vesti tudi Pungerčar Jožefa, ker i, je Veri dal« zavetje in Ana štekar, ker
je preanšala ‘‘vohunska pisma". Sedaj bodo vse te imele priliko, da se poboljšajo pri ričetu. In še srečne so, da niso kar brez sledu zginile, kakor se zgodi premnogim.
Ta pravda je očividno preračunana za to, da se zapleni šmihelskemu samostanu vse imetje. Za tak korak je pa treba najti primeren zločin, da je mogoče tako pomiriti ljudi in jim dopovedati, da ni to preganjanje vere temveč le "pravična kazen zločinskim špijon-kam".
DEKAN JERIČ na prisilnem delu. S celo vrsto prekmurskih duhovnikov je bil ta najodličnejši in sveti božji služabnik lani obsojen In s tem prejel plačilo za svoj narodni boj. ki ga je boril proti Mat1,žarjeni za Slovensko Prekmurje. Po madžarski ječi ga je doletela še rdeča med brati. Sedaj je v ljubljanl zaprt skupaj z župnikom Vo.jkovičem, kjer žagata in cepita drva. župnika Havka iz Bogojine so pa najbrže. ubili, tako se domneva.
VRH NIK A-LIVBLI ANA. Dela tlaka-ne ceste so bila v oktobru dokončana. Projektirana je asfaltirana cesta skozi do Trsta.
SELNICA OB DRAVI. Slov. Poročevalec je objavil napad na Vinkota Dolinška, ponovno izvoljenega župana, ki je zavrnil letos to mesto. Njegovih gre-ho\ proti novi oblasti je mnogo. Eden največjih je ta, da je “zadnji" volil,, žena pa sploh ni volila. Drugi veliki greh je ta, da namesto na lov na koloradskega hrošča, kakor je oblast naročila, je šel k maši in potem pa kar domov. In tudi to je velika hudobija, ki jo je zagrešil, ker je kmetom povedal, da bodo lačni. Če bodo vse žito oddali kot zahteva oblast.
MURSKA SOBOTA. Veterinarski laboratorij si je nadel nalogo gojiti cepivo proti nalezljivi ohromelosti svinj, ki se je po Premurkju zelo razpasla v vojnih letih.
ODDAJA ŽIVINE. Ker nihče noče prostovoljno prodajati živine po odrejenih cenah je oblast odredila obvezno oddajo, število govedi, katero mora vsak oddati, bo določeno na vaških sestankih, kjer bodo ljudje sami povedali, koliko ima kdo oddati. Seveda bodo kol glavne žrtve zadeti “reakcionarji". Na podoben način se določujejo tudi doohdninski davki. Seveda se s tem neti vedno večje medsebojno sovraštvo, ker vsak skuša pokopati ravno svojega nasprotnika.
IDI^IJA. Gradbeno podjetje Primorje je zgradilo na Likarici 5 stanovanjskih hiš za 20 družin.
PRESTRANEK. Isto podjetje je dogradilo železniški most in sedaj pod njim regulira vodo Pivko. '
V	POSTOJNI obnavljajo sedaj postajo in odstranjujejo še zadnje vojaške objekte, ki delajo napoto.
V	AJDOVŠČINI bodo dopolnili povečevalna dela na Kizzatovi žagi. Vas Vodnica je dobila vodovod. Koritnica ima novo napajališče, v Jablancah je bil popravljen vodnjak. Zabavo pa so imeli ajdovčani s prireditvijo županove Micke.
RIBNICA je bila zelo prizadeta. Najprej je od javnih zgradb bila obnovljena osnovna šola, nato meščanska in sedaj je dodelana že tudi gimnazija.
METLIKA. 2. julija je umrl učitelj Jožko Zalar, ki zapušča ženo, sina in_ hčer,
ŠVanc Milčinski es un autor esloveno mliy prod netivo especialmente en cuentos, šiiti ras y lmmorescas. Su gran merilo es de haber sabido unir a la vez su gran talento de eseritor con los fines educativos o con critica acertadisima de desvios politicos, sociales, esteticos y filosoficos.
He aqui un cuento que desenmäscara el falso amor, que no es otra cosa que egolsnio aunque quiere pasar con el noinbre de carino paternal o con el de amor puro cuya mi-siöii es la formacidn de un liogar. Solo el amor desintere-sado vale y tiene la fuerza tl e purificar y liacer feliz.
CUENTO PARA NInOS:
Eh HUO PUERGO - ESP1N
(SIN JEŽ)
Por FRAN MILČINSKI
Hubo lina vez un emperador v lina emperatriz que poseian grandes extensiortes de tierra e inniensas rique-zas, aunque no tenian heredero ninguno: ya sabia Dios por que no les habia dado hijos. Pero cuantp mas avan-zaba el tiempo, tanto mas ansiaban una eriatura.
Cierto dla vagaba la reina por el bosque, deshojan-do ensirnismada con sus blancos dedos las menudas ho-jas de los avellanos, que estaban al borde de un ca'mino, cuando, arrast rändose sobre un sendero, 11 ego ,j n n to a ella un menudo puereo espin.
Se detuvo a contemplarlo, y desde lo mas profundo de su corazon, se exp reso con un suspiro : “j Oh! ; Ojala tuviera un hi j o, no me importaria que no fuera mas grande que este puereo espin !”
Tal como deseaba sucedio: el emperador y la emperatriz tuvieron un hi jo que era tan pequeno como un puerco-espin, y eubierto de espinas todo su menudo euerpo.
Pero cuando vieron junto a si a ese liijo, se desva-necieron las alegrias del emperador y la en^peratriz. Se sentlan avergonzados de el v lo ocultaron ante todo el mundo.
Cuando el humano puereo espin cmiplio catorce ailos, se pusieron de aeuerdo y lo llamaron para liablar-le. Y le hablaron asi:
—“Dupante mudi os a nos te liemos criado y eui-dado, aunque nunca pudiste ni podräs formar parte de nuestra preclara časa imperial, j Vete con Dios! ; Vete a la selva! ; A ella perteneces! j Llevate contigo lo que quieras; pero no vnel vas, sinit dentro de siete a n os!
Pensaban que en la selva alguien se lo comeria, algün lobo, o zorro o a Igu na otra fiera.
Espin, llamemos asi al joven principe, nada opusu a esa proposicion, solamente eligib para llevarse consigo seis flac-os eerdos y un enorme gaflo. Montu sobre el gallo, con una varilla arreb delante de si a los p u ere os y... fuese al bosque.
El bosque fue mas piadoso que los padres que le dieran vida: lo recibib con verdadera simpatia, le ofre-cib abrigados lugares donde cobijarse y lo harfo de alimentos; tampoco los eerdos y el gallo eeharon de de 'menos comodidades ni eomida. ^ los primeros en-gordaron čada vez mäs, y fueron multiplieandose tl e tal modo que el joven y pequebo amo bien pronto descotio-cio su numero.
Pero aconteeio un dia que el rey večino se perdiö en el bosque; habia salido a cazar, perdio el sendero, y se encontro con que no sabia ir para a tras ni para ad,e-lante. Se trepo a un arhol y mirö a las cuatro direecio-nes. Sus oj os solo vieron follaje, no aloanzb a tlivisar ni una časa, ni una vina. Bajö del arbol. El sol se oculta-ba, la noche caia, aullaba el lobo, v el rev sintio preocu-paciones por su vida. De pronto vio la tnanada tl e cer-dos; buseb al pastor pero no lo vib. L la mo:
—“j Aqui estän los puercos!, pero... ;donde estäs, porquerizo, para scnalarme el camino!
drito por segunda vez y rogo por tercera, cuando desde un roble se dejo oir una debil vocecita:
—“No me atrevo a salir, me m'atarias porque soy pequeno.”
El rey aseguro:
—‘“Nada temas! Nada malo te h are. Te tiare la mitad de mi rein o si me salvas y me ensenas el camino, y tambien la mano de mi hi j a.”
Por debajo del yoble asomb Espin e insist ib:
—“i Bien, bien, si lo bare en vertlad me prometes a tu hi ja por esposa, y confirm&s tus palabras con tu seiht y firma, para recordarte lo prometido P
El rey sellb y firmo debidamente su promesa; eu-trego el pliego a Espin, y este lo condujo felizmente fuera del bosque.
Asi pasaron siete an os, y aun llegb la mitad del octavo. Los emperadores no recordaban ya al hijo pequeno, creycndo que quien salte donde estarian disemi-nados sus menudos hueseeillos. Cierto dia estaban aso-mados al baleon, contemplando las villas y las llanuras, cuando a lo lejos vieron aparecer una gran nube de polvo. Tratarön de adivinar e! significado de esa nube pero, a medida que se acercaba, se volvia čada vez mayor. Al fin pudieron distinguir una gran manada de eerdos que llenaba todo el canvino.
Asombraronse y se preguntaron:
Quien y de donde puede ser el eomerciante que tiene laut os y tan bien alimentados animales, v hacia donde los conducirä?”
La manada llegb a las puertas del castillo imperial. Atraveso el puente y penetro en el gran patio.
El Emperador extranado, preguntb:
—“jQuerrän pernoetar en el castillo?”
A lo cual respondib la emperatriz:
—“Estä todo negro de eerdos, y siguen todavia vi-nientlo, pareee que no tuvieran fin.”
Solo al anochecer terminb de entrar y ubicarse la gran manada. Träs ella, altivo, iba un gallo y montado sobre el, iba Espin agitando su varilla.
La emperatriz suspiro:
—“j Es nuestro hijo!”
Y observo el emperador:
—No es hermoso, pero es rieo! j Tal vez nos regale algo!”
Corrieron a su eneuentro escaleras abajo. Saluda-rou sollozando al hijo, lo invitaron a la časa y se des-vivieron uno v otro por servirlo.
Espin estaba entocionado y eontento, creyo que el corazon de sus padres habia cambiado.
—“Tomen, j todo cuanto traje es vuestro!” — Re-galo generoso a los padres. E ran tantos los animales, que 1 lenarim todos los establos, las pocilgas, los corra-les, y aün quedo la mitad en el patio. Pero todos los eerdos quedaron encerrados, pues temieron que alguien se los roba ra , los emperadores les cedieron sus aposen-tos v fueronse a doPmir a las galerias, preocupados por que sus puerocs tuvieran un teclio bajo el cual descan-sar. Espin encontro un lugar en la cocina, junto al fogon.
Los emperadores no pudieron dormir pensando en tani a riqueza, fue asi que dieron vueltas y mas vueltas v se pasaron las horas aconsejando.se mutuamente. Al dia siguiente, el emperador llamo a Espin y le tlijo:
“liemos visto, por lo cual estamos contentos, que tienes bučna salud. Realmente, mejor te ha id o a ti en la selva que a nosotros en el castillo. Por eso, vuelvete... j Regresa al lugar de donde vienes! Llevate consigo seis cabras, y si Dios. te da tanta fortuna como con los eerdos, nos volveremos a ver dentro de siete anos.
Espin se sintio dolorido, pensando: “jRetiene los puercos y a mi 'me deseeha! ” Y por eso respondib:
—“Mis queridos padres, no sera asi, j no quiero volver al bosque!”
El padve era malo:
—“ & Y que quieres haeer? j, Que haras de ti?”
Espin respondio:
—“Tengo bastante a n os, quiero easarme.”
El pa dre rio y 'la madre suspiro:
—“Mi querido hi jo, i, quien en el mundo te va a querer 1 j Si nosotros mismos te miramos apenas porque no nos queda otro remedio!”
Espin mir6 con oj os que rogaban piedad a sus pa-dres, pero silenciosamente fue a buscar su gallo, lo ador-no con cintas de eolores, monto v pa rtič sin despedirse siquiera.
Galopo, galopu, basta llegar freute al častil lo del rev večino, aquel a quien habia salvado cierta vez. Este rey tema tres hijas, a cual mas h er m osa, lirio pu rišimo, roja amapola, todo un vergeh Estaban sentadas en una hermosa habitacion, junto a la ventana abierfa, riendo y comentndo alegrement, las tres hijas y el rey, cuando este vi6 que se acercaba el adornado gallo con Espin montado sobre el. Reeordd su promesa v empalideeid. Llamo enseguida al centinela v le ordeno severamente: —“i Centinela, levanta el puente, cierra los porto-nes, no dej es a nadie entrar al castillo!”
Pero Espin no tenia interes ningnno en los porto-nes. Ordeno al gallo y el gallo obedecio; agito las alas, revoloteo un poco, y no tardo mu eh o en posarse en el marco de la ventana, saludar con un gentil movi-uiiento de cabeza y un alegre “i Kikiriki!".
El rey se asusto tanto que la cuchara — pueg estaban comiendo precisamente en esos momentos — se le eayö de la mano v la pantufla del pie; las hijas se aterrorizaron. Espin en cambio bajo tranquilamente, llego al snelo de un salto, se acerco al rey v le m ostro el pliego:
—“Cuando aullaba el lobo v te salve de la espe-sura, me prometiste, bajo sello y firma, que me entrega ras la mitad de tu reino y la mano de tu hija. Vine a pedirte que cumplas tu promesa.’’
El rey penso: “Prometer v haeer es demasiado.” Pero habia firmado y no podia desmentirse, por eso propuso:
—“Si te aeepta alguna de m is hijas, v o no me opongo.’’
La mayor, el lirio purisimo, prorrumpiö en carea-jadas mientrag decla:
—“Prefiero clavarme un punal en el coražon ant es que aeeptar.”
La segunda, roja amapola, di6 una vuelta a su
alrededor y se burlo:
—“Prefiero atarme una piedra al euello y arrojarme al agua mäs profunda, antes que casarme contigo.” Espin miraba y escuchaba las burlas y sonrisas des-preciativas de las hijas mayores del rey; nada dijo, pero se sintid tan denigrado v avergonzado que las lagrimas ])ugnaban por salir de sus ojos.
La princesita menor, tan hermosa como un vergel y de buen corazdn, amaba a su padre, por lo cual se acerco a este. lo abrazo y le afirmo:
—“Prefiero casarme con el, antes que tu, mi querido padre, te quedaras sin vida en medio del bosque.” Se volvio haeia Espin y vio brillar eil sus ojos las lagrimas como un rocio doloroso, sintid piedad por el, agil y siiavemente lo levantd del suelo v lo beso por haber salvado a su padre cuando el lobo aullaba. Pero al besarlo hx ■lirieron las agudas espinas y las gotas de ardiente y roja sangre cayeron sobre el cuerpo de Espin.
Apenas la cälida sangre tocd la piel, esta rompidse dejando aparecer de ella a un hermosisimo joven, vesti-do de seda y plata. Espin beso comnovido y agrade-cido la mano de la princesita, mientras le decia:
—“iGracias, amada esposa, con tu piadoso amor, con tu sangre buena me has salvado!”
Hasta el rey se sintid contento de teuer tal yerno. Ordeno por eso atar seis blaneos caballos a un earro de oro v la hermosa pareja partid hacia la casa de los padres de Espin.
Cuando Liegaron alla, los emperadores se inclinaron ante ellos, y el padre mismo fue quien les abrid la porte-zuela del vehiculo, quejandose:
—“i Por que no tendre a un liijo asi para entre-garle mi imperio!”
LI hennoso joven rid a leg remonte :
—“i Yo soy Vuestro hijo!” V mostrd la piel. Luego casäronse el principe y la princesa y la fiesta nupcial fue tal como nunca la vieron los siglos. Tamhien tuve yo una invitacidn para participar de ella. Era mi ubieacidn la primera de las liltimas, pero eso no impidid que me eomiera medio cerdo, medio ternero y medio buey y bebiera vino de una repleta vasi ja. Todos los habitantes del imperio y todos los siibditos del reino bailaron y feste jarmi el acontecimiento. Solo las herua-nas de la princesita no estaban alli. La mayor se clavo un punal en el corazdn y la menor se atd una piedra al euello y se arrojd al agua mäs profunda del reino, ra-biosas porque habian perdiuo la oportunidad de easarse con tan esplendido, bello v buen principe.
Traduccidn de Vanda Čehovin
MATAJEV MATIJA
Mataj na koncertu
Ves motoglav, malone omamljen po toliko novih vtisih, jo je primahal mimo gostilniškega vrta in takoj občutil hudo žejo. Pod košatimi kostanji je sedelo nekaj gostov. Matajev Matija je veselo pospešil korake po hreščečem1, belem pesku in stopil k pogrnjeni mizi. Svoj ljubi dežnik in palico jenaslonil ob drevo, položil pisano culo na mizo in sedel moško in široko na stol.
Priletel je bled, skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, v suknjiči na škri-ce. in vihtel belo brisalko.
“Polič najboljšega!” je naročil Matija in imenitno pogledal po drugih gostih. “Skoraj bi bil pozabil jesti in piti, he, he!”
Dečko je prinesel prijače in okroglih žemelj. Mataj pa je iztrebil kos sira iz cule in pipec iz žepa.
‘‘Kako naj pa jem ta drobiž, da se mi ne bodo smejali oni tam, ki me gledajo tako debelo, kakor bi me hoteli
zajeti vase?” se je vprašal in prebiral krat večje žemlje in štirikrat večje reg-žemljice. “V Zaplani imajo najmanj tri-Ije. Ali naj devljem po dvoje teh drobnih kruhkov naenkrat v usta ali samo po enega?”
V tem je prišla zalo oblečena natakarica z usnjeno torbico in rdečo vrtnico za pasom k Matajevi mizi, za njo pa krepak gospod.
“Dober večer, ljubi mož!” je nagovoril gostilničar Mataja. ‘‘V hiši imamo sobo, ki je za take goste, kakršen ste vi. Preselite se tja! Tukaj je za gospodo.”
“Saj ne bom dolgo tukaj, nikarte se ne bojte, nič ne bom gospodi na poti!” ga je tolažil Matija. “Pozno je že, kmalu moram k sestri. Počakajte no, da se malo okrepčam; Bog ve, kako dolgo bom moral še iskati Špelo po mestu!”
Tako je Matija obsedel in mirno užival vino, sir in žemljice. Ko je izpraznil svoj polič, je zahteval drugega.
Polagoma je prihajalo vedno več gostov. V vrhovih lepih kostanjev so se
igrale krotke luči zahajajočega sol n ca in prijetno hladilen veter je sapljal Mata ju v obraz.
Na odru blizu njga so se pokazali godci z velikimi in majhnimi piščalkami, trobentami in drugimi čudnimi svi-rali, kakršnih Matajev Matija ni bil še videl nikdar. Sedli so na stole; pred sabo je imel vsak svoj kos počečkanega papirja na stojalcu.
“Slabo znajo!” jih je obsodil Matija, ko so uglašali in poizkušali svoja glazbila. “Vsak brlizga in šušmari. piska in trobuzlja tja v en dan, kakor se mu pač ljubi! To ali pa nič! Sram jih bodi! Znajo pa zaplanski godci vse bolje! če bi prišli ti mojstri-skaze k nam, bi bili tepeni, da bi bilo grdo! Zakaj ni se ni poslušal krčmarja, ki mi je povedal, da je tukaj le za gospodo!”
Tedajci je stopil gospod s črno pa-ličko mednje in potrkal z njo na svoje stojalo.
“Dobro jih je ugnal mož!” se je o veselil Mataj. “Tako so se zbali njegove šibe, da so umolknili vsi!” (Nadaljuje)
v
Prekmurje v komunisticnoj revoluciji
Leta 1942. aprila meseca so nemške motorizirane čete začnole od vseh strani prodirati v Jugoslavijo. Obramba je bila nemogoča. Jugoslavija je bila obkoljena od vseh strani od n e niški j in italijanski j armad. Edini prosti izhod je mein na skrajnom jugi, v Grčijo, ki je bila tisti čas v težkoj bojni z Italijo. V deseti j dnevaj se je jugoslovanska armada zriišila pod nemškim pritiskom. K torni so odločilno pripomogli hrvatski l’a-veličovi ustaši, ki so včasi ob napovedi bojne proglasili neodvisno hrvatsko državo. Ešče bole pa je pripomogla k razkroji jugoslovanske vojske komunistična stranka, ki je s svojov propagandov vničila disciplino med vojaki; nekaj podobnega, kak je to napravila v francoskoj armadi edno leto prvi e. Vso Jugoslavijo so zasedle nemške, italijanske, vogrske in bolgarske čete •in si jo med sebov razdelile. Skoz Prekmurje so korakale nemške čete, in naši liidje so mislili, k a tam ostanejo. .. Lepoga dneva pa je prišla v Prekmurje vogrska vojska in Nemcom za. hrbtom zasedla vso pokrajino z cMdžimurjom vred. Nemci so bili preveč zaposleni, k a bi se brigali za to vogrsko izdajstvo, in tak je Prekmurje ostalo pod vogrskov oblastjov vse do leta 1944, kda so se že približale ruske armade.
Kak je naše liidstvo sprijalo vogrsko zasedbo? V vnogij so se obiidle stare simpatije do nekdanje države, ki so pa hitro vmrle. Vogri so včasi odpravili vse slovenske šole, slovenski jezik se ne j smeo čiiti v nikšem javnoin prostori. Slovenščina je ostala samo v Cerkvi in tiidi tu je liidstvo moralo obvezno speva ti vogrsko narodno himno. Prepovedali so vporablati ime “Slovenec in “slovensko”; “Slovenci” so bili Slovenci samo ovkraj Miire, mi smo se morali zvati “ Vendi”. Liidstvo je to zarazmilo kak grdo cono in se novomi imeni uprlo, tak k a so \ ogri že proti konci 1. 1942. mogli proglasiti, ka so Prekmurci Slovenci, Slovenci ovkraj Miire (Štajerci, Kranjci in Primorci) pa ne! Vnožica vogrsko-ga uradništva je zasedla sliižbena mesta in zmetala na cesti) naše domače uradnike. Mnogo našij vodilni j liidi je bilo za preti j, driigi pa šobili pod stalnim nadzorstvom in zaslišavanjom. \’ogri so vidli okoli sebe vedno vekše nezadovolstvo, in ka ji j je najbole bolelo, pri-krito zasmehavanje, zato so šteli liidstvo kaznovati z nikelkimi eksemplaričnimi kaznimi. Zadeli so najprvle diihovščino. Skoro vso mlajšo duhovščino so kazensko poslali v notranjost Vogrske, tri izmed njij pa obsodili na več let težke voze; ti so bili: Miška Jerič, brat lor-janskoga dekana, Ivan Camplin in polanski župnik Danijel Ilalas. Vekši del visokošolcov, ki so ešče ostali v Prekmurji, so pognali na prisilno delo v notranjost države eli pa je porazmestili po razni j vogrski j visoki j šolaj. Največ pa je morao pretrpeti torjanski dekan Ivan Jerič, zdajšnji apoštolski administrator za Prekmurje. Bio je dugo časa internirani v lastnom župnišči, neštetokrat zaslišavani od vogrske žandarmerije in policije (od maja meseca 1. 1941 pa do konca istoga leta je bio zaslišani osemtrestikrat), vsa njegova pisma so morala biti pregledana od vogrske policije, in večkrat je bio na toni, ka ga eli odpelajo eli pa štrlijo brez sodbe Zagrozili so njemi tiidi, ka ga na mesti vržejo v vozo, či bi se pritožo za vse te krivice svetomi oči v Rim. Samo svojoj skrajnoj previdnošči se more zahvaliti, ka se je rejšo smrti.
Nezadovolstvo, ki je med liidstvo m vladalo proti ^ ogrom, so začnoli izrablati komunisti in organizirati oboroženi odpor. In tii se je zdaj pokazalo zdravo čii-tenje našega liidstva. Dočim so se ostale slovenske pokrajine v vekšoj eli menšoj meri dale premamiti od komunizma, se vkliičile v revolucijo ter s tem vrgle narod v klanje in komunizem, so Prekmurci sprevidli na-
kane komunistov in se komunistično j propaagndi ne odzvali. Saj so že imeli šolo iz leta 1919.
V jeseni 1. 1941. so se komunisti začnoli zbirati po šumaj in zvati ter siliti tiidi k sebi, a brez vsakšega uspeha. Vogrska žandarmerija je nato njihove skupine obkoilla in vničila. Pri toj priliki sta spadnola med d nitritni tiidi advokat Kovač in akademik Žalig. Pisatel Miško Kranjec se je ranjeni rešo in se skrio, kak je pravilo liidstvo, nelcdi v Medžimurji. Istočasno so Vogri odkrili komunistični center v Soboti in pobesili več Sobočanov. S tem je bilo komunistično gibanje v Prekmurji za časa bojne zatreto.
Revolucija po driigi j slovenskij pokrajinaj in nemški porazi na rususkoj fronti so Vogre nagnoli do toga, da so začnoli milejše postopati s Slovenci. Leta 1944. so v Prekmurji dejansko vladali že Nemci. Toga leta so Nemci s pomočjov Vogrov rekrutirali dosta naše mladine za vojsko. Ob konci leta pa so že ruske armade potiskale skoz Prekmurje nemško vojsko proti Graci in Peci. S tem je vogrska vlada preminola in Prekmurje je ostalo pod rususkov zased bo v do maja meseca 1. 1945., kda so Titove komunistične čete čete pridrle od juga in zasedle Prekmurje do stare jugoslovanske meje.
\ zadnjem leti, to je 1944., se je komunistična propaganda znova pojavila v Prekmurji. Nekaj vojaškij beguncov se je dalo preslepiti, ka so se pod vodstvom komunistične stranke začnoli zbirati po šumaj. V to m leti so komunisti v mo rili tiidi polanskega župnika Danijela Ilalasa, doma s Crensovec, ki je medtem že od-sliižo vogrsko vozo. Da bi to prikrili pred liidstvom, so razglsaili, ka so ga vmorili Vogri in v tonil smisli je tiidi njegov brat inž. Ilalas brez dvojbe po navodili komunistične stranke objavo 1. 1945. žalno novico, kde pravi, da je njegov brat Danijel spadno zadeti od zločinske vogrske roke. Laž! Vmorili so ga domači komunisti, in liidstvo to dobro zna, kak zna to tiidi njegov sprijeni brat, ki si je s tem nakopao na sebe neibrisno sramoto, ka je po krivom svedočo od smrti rodnoga brat a.
Danijel Ilalas je bio cvet prekmurske duhovščine. Njegovo lepo inpobožno živlenje, puno nesebičnosti in lübezni do liidstva, njegova živlenjska modrost in vu-cenost so ga povzdigovali pred očmi liidstva in njegovij predstojnikov. In ravno to je odločilo njegovo smrt. Vmorili so ga v najlepxij mladij letaj; bio je star komaj 35 let. Naj njemi bodo te vrstice kak skromen spomenik istine, štora je bila doma tak grdo potvorjena. Da bi nam njegovo lepo živlenje, njegova liibezen do slovenskega liidstva in zlasti njegova nevklonliva krščanska lievstrašenost bile v potrditev naše vere!
\ nogo našij prekmurskij liidi je za časa bojne živelo zviin lastne pokrajine, največ v Liiblani, v središči komunistične revolucije. Kak še jebilo zadržane tej liidi’
\ splošnimi dobro. Nekaj njij se je celo odlikovalo med vsemi driigimi Slovenci po svojem katoliškimi in protikomunističnimi prepričanji. Nekaj se jih je rešilo v inozemstvo, večinoma v Italijo, in zdaj čakajo na prevoz v Ameriko. To so lüde, ki so žrtvovali svojo bodočnost, svo imetek in svojo zemsko srečo za dobro stvar.
Med tistimi šteti so spadnoli v boji proti koinu-nizmi, 1 rbe na častnimi mesti omeniti Franca ('asara z Bogojine. Spadno je zadeti od komunistične krugle septembra meseca 1. 1943. bliizi Liiblane. Franc Casar je bio že vse od leta 1934. eden od vodilnejšij liidi pri slovenskoj akademskoj mladini in si je pridobo vnogo zaslužen j a v boi proti komimizmi ešče pred bojnov. Na žalost njemi razmere ne so dopiistile, ka bi mogeo razbili vse svoje mladostne sile v dobrobit domovine v list oj meri. kak bi to njegova sposobnost zasliižila.
Meseca maja 1. 1945. je bila vsa Jugoslavija v ro-kaj komunistov, in s tem tiidi Prekmurje. V zgodovini našega prekmurkoga liidstva se je tem začnola nova
doba, doba trplenja, straha In smrti. Nikeiko liicli je bilo obsojeni j in vsmrčenij ešče to leto. Po eeloj pokrajini je komunizem razpresto svoje špijone in svojo tajno policijo. Sloboda je zdaj že skoro 'pozablena reč Nad liidstvom visi neprestani straj. Ne vemo vnogo, k a se godi v Prekmurji. Novice, ki pa od časa do časa pridejo v inozemstvo, nam pa s vet oči j o, ka doma vlada straj.
Kak polodelska pokrajina Prekmurje ne gladiije kak druge jugoslovanske pokrajine. Kmet si v to m. zna pomagati, čiravno je Titova vlada zapovedala oddajo vsej pridelkov. Nega pa obleke, obiitve in na splošno vsej driigij industrijskij izdelkov.
Versko živlenje so v začetki komunisti pustili pri meri, vedoč, ka bi s tem ludstvo razburkali. Odpravili pa so veronauk po šolaj in vrgli : javnoga živlenja vsakšo sled vere. Po šolaj se deca morajo včiti komunistični materiälizefm, ki je protiverski.
Pomali pa so začnoli tiidi javno preganjati duhovščino. Vdarili so najprvle na apostolškoga administra-tora Ivana Jeriča in ga obtožili narodnega izdaja Ist va. Bio je obsojeni v M ari bori na šestnajst let težke voze. Tak je narodni borec za slovenske pravice proti vogr-skomi nasilji dobo svoje plačilo od Titove vlade za vse ono, ka je morao pretrpeti pod Vogri. Vekše vnebovpi-joče krivice si jugoslovanski komunizem ne mogeo nakopati na svojo odgovornost!
Po toru vdarci se je začnolo odkrito preganjanje
C f N E A
PERIODICO S EM ANAL aparece los (Mas 3 - 10 - 17 y - I de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industria Lechera y a la Oranja.
Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario -Aualisis, etc.
GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES
VREČI O DE LA SUSCR1PCIOX $ 10.— AXIALES Redaccion y Administracion:
MORENO 2718 — T. A.. 45-3503 — Buenos Aires
ESPLENDIDOS LOTES - GRANDES - BARATOS j EN 120 M EN SU A L ID A D E S	r
Junto al tranvia - Agua subterränea muy buena, don- f de estä formändose el futuro barrio Ed6n Argentino. t
JUAN B A R B E LANUS OESTE — 4 DE JUNIO	j
Bobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. { Venta de lotes particular Escritorlo :	SANTA FE 5695
I-amis Geste, sobre el terreno.
Tomar tranvia 20 desde Retiro, 53 desde Pte. Barracas. {
“LA VIDA ESP I R I T U AL"
Pasco 431, Buenos Aires,- Argentina
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
O sä;	TARIFA REDUCIRA
	Concesion 2560
gg i	
< i	
proti duhovščini. Nekaj mlajše diihovščine so pozaprli, in kak smo pred kratkim zvedili, vmoril lendavskega župnika Bakana.
\ toni smisli poteka zdaj živlenje v našem leponi Prekmurji. Eli še včagajo naši dragi doma boušij časov.’ \ iipajmo se, ka še včakajo. Boži mlini melejo pomali, eli zaneslivo.	jiTance Glavač
Recreo
EUROPA
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50.
T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA.
MONTE CUDINE
CAL1DAD V RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2280
MONTE CUDINE
jURH BQ6RDI
19 2 3
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
A L S I N A
19 2 6
Stavbe - načrti - proračuni - firma
v
France Klajnšek
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v *
Asuncion 4602 — T. A. 50-0724
J
N S I O N “TRST”
Moreno 2831 — MAR DEL PLATA

oni se priporoča ANDRES FON Poceni in po domače
USTOLIČENJE SVETOGORSKE MARIJE BO NA PAZ SOLDAN 4924 8. DECEMBRA OB 10 URI.
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES Lastnik:
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
P A C I F 9 C O
K R O J A č X I C A FRANC MELINC
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternalu
PAZ SOLDAN 4844 T. A. 59-1356
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije
izvršuje
, L U I S DANEU
PERL' 832	T. A. 34 - 3405
Talleres Gräficos “CORDOBA” Gutenberg 3360 - 28-11-1947