Politični ogled. Dijaški nemiri na Dunaju. Nemski burai na Dunaju napenjajo vse sile, da bi nenemSkim visokoSolcem dokazali, da nimajo nobenih pravic na dunajskem vseučiliSCu. Pri tem drži vlada svojo mttterinsko roko nad nemskimi burSi, ki so tako nasiloi, da so nenemSke dijake pregnali celo od že plačanih kosil v dijaaki kuhinji in da so se predrznili izdati geslo: »Slovane izstradajmo!« Vladi v z&hvfdo nemški burši pojo »Die Wacht am Rhein«. PriSlo je v preteklem tednu zato med nemSkimi in slovanskimi dijaki do velikih pretepov. Slovani so hoteli na vseučilišče, a Nemci so jo zasedli in niso nikogar pustili notri. Zato so s^ udarili. Kaj imajo nemSki dijaki morda drugačna spričevala kot slovatt8ki? Kaj je morda vseučiliSSe sezidano s prusovskim denarjem ali z avstrijskitu, torej vefiino slovanskim? Taka vpraSanja se aam vsiljujejo v glavo pri teh dogodkih. NemSki burS misli, da on sme vse, slovanski dijaki bi pa Se v svojem materinem jeziku ne smeli med seboj govoriti. Tako neznosne so razmere na naSih vseučiliSčib. Zato pa moranao povsod, na vseh shodih zahtevati, da nam vlada daslovensko vseučilišc^e v Ljubljani! Občine, ki niso 8e poslale take peticije na ministrstvo naj store sedaj. Izroči jih lahko poslancem. V seji državnega zbora so čežki, slovenski, hr^aSki ia laški poslanci skupno pozvali Korberja, naj izjavi, ako boče z isto odločaostjo in z istimi sredstvi varovati izjave nenemškega dijaštva na dunajskem vseučilišču, kakordne je zagotovil nemSkim buršem v Prsgi, ko so jih Pražani nekoliko ckicali, ker so že preveč obiastoo in razžaljivo izsivali (^eSko občinstvo. — IzvrSevalni odbor slovanskega, itaSijanskega in rumunskega dijaStva dunajske univerze je zato skleoil sledečo reaolucjjo: IzvrSevalni cdbor slovanskega, italijanskega in rumunskega dijaštva dunajske univerze izjavlja, da hoi"-e dijaStvo tudi aadalje boriti se na jodločnejše za a kademičn o en akopravnost, vseh v Gislitvaniji zastopanih narodov, dokler je najvišja akademična oblast ne p r i p o z n a. Viada se namreč upira, reSiti češko, slovensko in itaiiiansko vseučiliSko vprsšanje v tera sntislu, kakor zaman zahteva tekom de3etletij volja naroda. Zato so slovanski, italijanski in rumunski dijaki prisiljeni nastopiti kot enakopravni akaderricni držav]\ani, a ne kot nadležni gostje. IzvrSevalni odbor je aadalje ukrenil vpričo dejstva, da Je sedaj univerza zaprta in da je raditega tovariSern nemogoče, na akademičnih tleh dostojno manifestirati za svoja sveta prava, da opusti vsakc protidemonstracijo toliko časa, da se univerza znova ne otvori. Položaj v Macedoniji. Prošli tedeu se je mudil v Mariboru o. Pavel Ciureia, fraačiSkan iz Albanije. Pripovedoval je, kako brezupen je polcžaj vatašev v Macedoniji. Ako ne pridejo velevlasti na poraoč, bode Turčija kristjane izstradala in pomorila. V spcdnji Albaniji vlada dosedaj se mir, a bati se \e, da tudi tamkaj vzbukne vstaja Albancev proti slovanskjm kristjanoin. Lakota v Spaniji. V Španiji preti lakota. Iz vse dežele prihajajo poročila o straSni revščini. V Valladolidu je prislo do veDkih izgredov. Tisočglava množica je hrumela po eestah, nosiia crne zastave in klicala: »Dajte kruha in dela!« Policija je streljala na ljudi in jih mnogo ubila ali ranila. V Barceloni so Spansko zastavo poteptali v prah.