Politični ogled. Deželni zbor štajerski je sklican za dne 17. junija na zopetno zasedanje. Italija in trozveza. V ltalijanskem državnem zboru je radikalni posl. De Marinis ošabno naglašal, da si mora Italija dvakrat premisliti, predno obnovi zvezo z Nemčijo in Avstrijo. Nemčija in Avstrija baje potrebujeta Italije. Itahjani pa že dolgo niso bili nikjer tepeni, da se tako širokoustijo. Nevarnost revolucije v Italiji. Iz Italije so došla poročila, ki poročajo, da je ondi nevarnost splošne vstaje ali revolucije prav blizu in že skoro gotova reč. Delavstvo in sploSno proletariiat je na nogah. Organizovana je že po vsej Italiji civilnaarmada. V Milanu je buknil štrajk zidarskih delavcev, katerega se udeležuje 12.000 oseb. Štrajk se organizuje prav na tihem in še ne nastopa javno. Ali razdeljen je po kompanijah in bataljonih, vsaka kompanija šteje 120 mož. Jednaka organizacija je razširjena po vseh italijanskih večjih mestih, katerim se pridružujejo manjši krogi, zato skrbi živahna agitacija socijalistov. Jeden socijalistični poslanec je rekel: »Mi izkoristimo zdaj svobodo, ki nam jo daje vlada, da zberemo svoje bojne vrste. Dokler bode na krmilu ministerstvo Zanardellijevo, se ne zgodi nič hudega, ako pa bi sledilo Zanardelliju kako drugo ministerstvo, tedaj se vzdigne nad 300.000 delavcev in ubožcev, a to gotovo ne z miroljubnim namenom«. Vsak kdor ni slep vidi, kdo tiči za to civilno armado in upravičena je bojazen, da bode tako organizirano lačno ljudstvo italiiansko nekega lepega dne udrlo na Avstrijo, da si tu napolni bisage in pridobi Italiji lepih pokrajin. Našim državnikom treba je biti opreznira. Laško ljudstvo se po teh znamenjih ne bo več dolgo pokorilo laškiai diploraatom. Nemiri v Albairiji. Albanci, podiožniki Turčije, nočejo več plačevatl davkov in nobena oblast se jih ne upa k temu siliti. Vzrok te bojazni pred Albanci je, da so izborno oboroženi in da je vsa Italija kakor preplavljena z orožiem. Sele nedavno so dobili po morju novo zalogo pašk. Sumi se, da so jim jih poslali Ilalijani. Vojska v Južni Afriki. Soproga burskega generala Bothe je dospela v Evropo in namerava naravnost v London, potem Sele na Holandsko in v Belgijo. Ne ve se za go tovo, ali je prišla gospa s kakim naročilom od strani Burov v Evropo, ali pa bo iz lastnega nagiba posredovala za mir. Buri so dosegli v zadnjem času zopet več zmag. Angleška spodnja zbornica je dovolila zopet 380 milijonov frankov za Južno Afriko, v nadi da se vojna kmalu konča in da bo torej večji del te svote služil za prevažanje angleške vojske v domovino. Lord Kitschener, angleSki vojskovodja, pa temu nasproti zahteva Se 30.000 novih vojakov.