Št. 113. V Gorici, v torek dne 3 oktobra 1911. bbfttft tflkrtt M tedM. in sicer ? torafc, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemaria ali v Gorici na dom pošiljana : /8 »s, ¦ . * * s» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. . „S0ČA" ima naslednje irredne . priloge: Ob novem Fellf BEaŽrpot ; po Goriškem in firadiščanskem44 m dvakrat v letu nToEDi rod železnic, parnikoT in poštnih zvezu. Ha naroČila brez doposlane naročnine se se oziramo. Tečaj XU Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavni. Uredništvo : nahaja v Gosposki ulici Št. 7 Gorici v l. nadstr. na ione. UpravutStvo se nahaja v Gosposki uliti št 1 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstjah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik ux izdajatelj Ivan K*vtič v Gorici. T*B«fo» ftl 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčic)tiska ia mO. Gorica, dne 2. 10. 11. Na jugu je torej počilo; — danes, ko to pišemo* manjkajo sicer zadnja poročila, a toliko je gotovo, da so se pričele resne sovražnosti med Italijo in Turčijo, ij da govori sedaj orožje. Ali bo orožje govorilo še nadalje ali pa zadevo končajo diplomati, eno je gotovo, namreč da Italija zasede Tripolrtanijo ter si s tem ustvari dolgo željeno lastno kolonijo za vse one, ki ne najdejo doma doVolj^krima, ~- kolonijo, ki pa ima to prednost, da je blizu in da se domači sinovi ne bodo zgubljali po svetu. Ker je to vprašanje v prvi vrsti vprašanje revnejših slojev, na drugi strani pa je tudi laški kapital zelo zainteresovan" na novi afriški koloniji, vojna s Turčijo, pa tudi — najbrže vsaj — ne stane toliko,' kakor vojna s kako dobro urejeno in močno državo, je čisto umevna splošna, navdušenost naroda, in antirnilitaristična-paci-fističnu agitacija socialne demokracije ima vnaprej zagotovljen neuspeli. ¦ Enak neuspeh je zagotovljen tudi »floričimm* hrulacijam/ s katerimi hoče mož iz uredništva »Gorice« dokazovati na vsak način svojo žurnalistično verzira-nosft, Zaman! Je le nov dokaz za nizki nivo slovenske klerikalne žurnalistike. Žurnalistika pa je kulturen faktor le, dokler je sama ne le izobražena, ampak tudi osebno —- ne, recimo, družabno spodobna. To pa »Gorica« ni, najmanj pa tedaj, kadar hoče i osebnimi, docela nestvarnimi napadi, — ki notabene ne zadenejo pravega! — ostrašiti našega dopisnika. No. pa saj vemo, kako da je. Zato ne bomo reagirali na posamezna izvajanja »Gorice«, — najbrže tudi ne v prihodnjič, če ne bo v to posebnega vzroka, •— raje se bomo držali svojega programa, v nadi. da dosežemo z njegovim izvrševanjem vsaj sebe-kritiko. V našem mestu je stvarno kritično delo ono. s katerim je treba najprej pričeti. Vse drugo za njim! K. A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Dalje.) »Glava me boli... Saj vam je pravil Herman ... ali kako ga že kličejo?« »Herman je zelo nezadovoljen s svojim prijateljem in pravi, da bi na njegovem mestu postopal popolnoma drugače... Jaz celo sodim, da se Herman sam za vas zanima; kajti jako ravnodušno posluša zaljubljene vzklike svojega prijatelja.« »Toda, kje me je videl?« »Mogoče v cerkvi ali na izprehodu!... Bog ve, mogoče celo v vaši sobici, ko ste spali; kajti zmožen je vsega ...« Tri dame, ki so prišle z vprašanjem »oubli ou regret«, so prekinile razgovor, ki je tako zanimal Lizaveto Ivanovno in jo tako mučil. Dama, ki jo je izbral Tomski, je bila knjeginja***, ki si ga je kmalu zopet pridobila, potem ko je naredila nepotreben krog in se brez potrebe zavrtila pred svojim sedežem. Po vrnitvi na svoje mesto ni Tomski več mislil niti na Hermana niti na Lizaveto Ivanovno, ki je na vsak način hotela obnoviti pretrgani razgovor. Toda I. Zopet je zapel zgubljenec naroda visoko pesem o edinosti in složnem postopanju naših deželnih poslancev. Kadarkoli se razpravlja o neuspehih v deželnem zboru, kadar so prav vidne katastrofalne posledice zveze Gregorčiča s I ajerjem, kadar ljudstvo zagodrnja, ker zopet ne zboruje deželni zbor, vselej takrat >e začujc luipavi glas zgubljenca naroda; iz njegovega lista buči visoka pesem o edinosti in složnem postopanju naših deželnih poslancev. Tako je .tudi sedaj zahreščalo iz »Gorice«, da bi zbegano ljudstvo mislilo, da je dr. Gregorčič ves voljan in pripravljen za edinost iu složno postopanje med slo-\enskimi deželnimi poslanci, ali so tu drugi, ki nočejo edinosti in složnega postopanja. Vselej takrat tudi pove, da je živel liberalni poslanec (»liberalni« ukaže debelo natisniti), ki je nekoč, v Časih abstinence, delal zgago ter hotel zlomiti slovensko abstinenco s svojim prihodom v zbornico. Sklep: Takrat je bila nesena slovenska edinost k pogrebu in laški krivici je bila nadalje pot prosta. Tako govori in tako sklene vselej zgubljenec naroda, kadar ga okoliščine stisnejo za vrat radi deželnega zbora. Tako je bilo tudi sedaj na jesen, tako javka v Gorici« št. 74. JPo tem moramo najprvo vprašati: Ali so res med klerikalci še taki zaslep-ijenei, da ne vidijo Gregorčičevega početja, da še niso spoznali njegove zveze s Pajerjem in njenih strašnih dalekosežnih posledic za goriške Slovence, da more mož še dandanašnji v letu 1911. tako pisati?! mazurka se je končala in kmalu nato se je odpeljala, stara grofica. Besede Tomskega niso bile nič drugega kakor klepetanje, ki je pri plesu v navadi, vendar so se globoko utisnile v dušo mlade sanjarke. Gbris, ki ga je očrtal Tomski, je bil podoben onemu, ki si ga je sestavila sama in, hvala najnovejšim romanom, je ta pokvarjena oseba strašila in obenem privlačevala njeno domišljijo. In tako je sedela s prekrižanimi rokami in 7. glavo, ki je bila še okrašena s cvetkami, sklonjena na razgaljene grudi... Hipoma se vrata odpro in vstopi Herman. Zatrepetala je. »Kje ste bili?« ga je vprašala, šepe-taje vsa prestrašena. »V spalnici stare grofice«, odvrne Herman; »ravno sedaj prihajam od nje. Grofica je umrla.« »Za Boga milega! Kaj pravite?« »In kakor vse kaže«, je nadaljeval Herman, »sem jaz kriv njene smrti.« Lizaveta Ivanovna se je ozrla nanj, in besede Tomskega: t a Č1 o v e k ima najmanj tri zločine na vesti, so se oglasile v njeni duši. Herman je sedel poleg nje k oknu ter jej povedal vse. Lizaveta Ivanovna ga je poslušala z grozo. Ta »strastna pisma, te plameneče zahteve, to drzno, uporno zasledovanje — Dajidanašnji pledira za edinost in složno postopanje slovenskih deželnilv poslancev mož, ki je gluh na obe ušesi ža edinost in složno postopanje od razkola dalje. Ni treba nič segati po datumu, ko je hotel, kakor zatrjuje »Gorica«, -neki takratni slovenski liberalni poslanec zlomiti slovensko abstinenco, marveč seže naj »Gorica« po datumu IS. decembra 1900. Tisti dan. je bila sklenjena zveza med Gregorčičem in Rajerjem Gregorčič je zlezel s Pajerjevo pomočjo v državni zbor,, podvreči pa se mu je moral v vsem v deželnem zboru. Gd takrat dalje obstoji zveza med laškimi liberalci in Gregorčičem ter njegovimi kimovci___... Dn6 15. decembra 1900. Je bila nesena slovenska edinost k pogrebu in laški krivici je bila nadalje pot prosta. Nesel jo je k pogrebu »ljubljenec naroda«, pokopal jo je Pajer, in laški krivici je bila prosta pot po deželni hiši. Zvesta sta si, dosledna, oba viteza, laški in slovenski. Laški dela, kar hoče/ kar je prav zanj in za njegove, slovenski' mu pritrjuje ter dobi zase in za svoje kak košček, ker so pridni, »modeiati«. Slovenskih deželnih poslancev dr. Grego^ič, razven svojih pvgmejcev, od takrat dalje ne pozna več! Kolikokrat se je tekom let od strani naprednih poslancev apeliralo nanj za edinost in složno postopanje vsaj v splošnih vprašanjih, ali dr. Gregorčič ni slišal nikdar na nobeno uho. Se odgovoril ni, ali pa je zamrmral tako nerazumljivo kot zna on. Njemu ni bilo nikdar mar za edinost in složno postopanje; on se dogovarja samo z laškimi liberalci, njegovi pa morajo lepo ubogati. Za druge je imei vedno le nagajivost in preziranje, v kar pa ga prav veže pogodba s Pajerjem! — Vsak, kdor ima malce pameti v glavi in je le malce sledil dngodkom v deželni hiši, je prepričan o Gregorčičevi zvezi s Pajerjem, o zvezi, ki izključuje vsako edinstvo in složno postopanje na slovenski strani, dokler ne sedijo na tej strani samo Gregorčičevi to torej ni bilo ljubezen. Denar! Tega si je želela njegova duša! Torej ona ni bila tisto, kar bi utešilo njegove želje in ga osrečilo! Bedna gojenka ni bila nič drugega kot slepo orodje razbojnika, morilca njene stare dobrotnice! ... Bridko je zajokala in kesati se je začela, toda prepozno! Herman je zri nanjo molče; tudi njemu se je krčilo srce, vendar uiti solze bedne deklice niti očarujoča prelest njenega gorja niso omečile njegove mračne duše. Čutil ni hikakega kesan|a pri misli na mrtvo starko. Samo nekaj ga je plašilo, namreč popolna izguba tajnosti, ki bi ga mogla narediti bogatega. »Vi ste pošast!« je dejala naposled Lizaveta Ivanovna. »Nisem hotel njene smrti, kajti samokres ni bil nabit!« odvrne Herman. Molk je zavladal v sobici. Jutro je nastopilo. Lizaveta Ivanovna je ugasnila dogorevajočo luč in medel svit je razsvetlil sobico. Odprla je objokane oči in jih uprla v Hermana, ki je sedel pri oknu s prekrižanimi rokami, grozno na-mršen. V tem-položaju je bil docela podoben portretu Napoleonovemu. Ta slič-npst je presenetila celo Lizaveto Iva-novno. »Kako pridete iz hiše?« vpraša naposled. »Mislila sem Vas odpeljati po taj- pristaši. O, če bi prišli sami klerikalci izmed Slovencev v deželni zbor, q potem bi bila »edinost in složno postopanje« na slovenski strani! To je res! Ali goriškim Slovencem bi bilo gorje še večje od sedanjega. Državni poslanec dr. Rybaf o vojni med Turčijo in Italijo, Na javnem shodu političnega društva »Edinost« v Trstu v nedeljo je govoril dr. Ryba?, državni poslanec, med drugim tu$ o vojni med Turčijo in Italijo, rekoč: Turčija je priznana lastnica Tripolisa in Italija nima prav ničesar iskati v tej deželi, toda Italija si je izmislila, da hoče imeti Tripolis in zahtevala od Turčije, češ, daj mi Tripolis, sicer pridem s svojo vojsko in svojo mornarico in te nabijem, da boš črna. To je bila nekaka vsebina ultimatuma, ki ga je poslala Italija Turčiji. To je urav tako, kakor če grem skoz gozd, pa me napade bandit, mi nastavi revolver na prsi in mi pravi: ali denarnico, ali pa življenje! Vse evropske države bi morale protestirati proti takemu brutalnemu načinu izraiza prepotentnosti italijanske vlade, a glejte: vkljub vsemu temu, da se sklicuje Turčija na zakone, na obljube evropskih velevlasti, ji Italija, ako zmaga, vzame Tripolis. Tu pač odločuje ne zakon, le moč. Italija se sklicuje na to, da je Tripd-litanija strašno zanemarjena po Turčiji, da je naravnost, zahteva civilizacije, da Italija zavzame to provincijo. Je res nekaj resnice na tem, saj poznamo vsi Turčijo in nimamo prav nobenega povoda, da bi se zavzemali za njo; toda če Italija zahteva Tripolis za-se.v imenu civilizacije, potem smejo z isto pravico tudi zahtevati evropske vlasti okupacijo Sicilije aH južne Italije, ker so te pokrajine še bolj zanemarjene po Italiji, kakor pa Tripolis po Turčiji. nih stopnjicah; toda treba je iti mimo spalnice, Česar se pa bojim.« »Povejte mi, kje jih najdem; odidem sam.« Lizaveta Ivanovna vstane, vzame iz omare ključ, ga izroči Hermanu in mu da podrobna navodila. Herman ji stisne hladno roko, ki mu ne vrne stiska, jo poljubi na sklonjeno glavico in Odide. Spustil se je po zavitih stopnjicah in stopil zopet v grofičino spalnico. Mrtva starka je sedela okamenela; na njenem obrazu se je zrcalil globok mir. Herman se je ustavil pred njo, jo gledal dolgo kakor da bi se hotel prepričati grozne resnice; naposled je stopil v kabinet, otipal za preprogami duri in jel stopati po temnih stopnjicah. Srce so mu razburjala nenavadna čustva. »Ravno po teh stopnjicah — si je mislil — mogoče pred 60timi leti se je plazil v to spalnico, ob tej uri, v sitem kaftanu, počesan a 1' oiseau royal, stiskajoč na srce svoj trivogelni klobuk mlad srečnik, ki je že davno strohnel v gomili; a srce njegove stare ljubice je prestalo biti današnji dan.« Pod stopnjicamr je našel Herman vrata, jih odprl in odšel po veternem hodniku, ki je peljal na prosto. (Dalje prih.) Ma in i eioi j in složnem postopanju nai I tieželmii poslancev. 1 Morda' poreče kdo, da pretiravam, da govorim ialcd morda 7?5nar6dheKa sovraštva proti Italfta^^ ne, saj to trde Italijani* sanii,." $m»Š&-. Wf. dolgo temu, kar je, milanski list »Cornere della Sera« priobčil poročjjp dobro^znanega italijanskega Pisatelja, J3arzinija, v katerem se pisec zgraža nad razmerami, ki vladajo v teh pokrajinah, in o katerih pravi, da so hujše, kakor so bite v srednjem veku, da je uprava popolnoma zanemarjena, da niti cest nimajo itd. In Italija očita Turčiji, da ni cest v Tripolisu. Tam ni cest, ni komunikacij, a v Verbicaru so ubijali zdravnika in vladne organe, ker so. delovali proti koleri! Država, ki na tak način zanemarja svoje provincije, pa nima pravice, da bi v imenu civilizacije s. puškami in kanoni zavzemala -druge zemlje. Naj skrbi rajši za svoje lastne državljane, da ne bodo prihajali !k nam-beračit in odjemat kruha našim ljudem! . Veliko več stori Italija za civilizacijo, ako uvetie v svojih provincijah ev-. ropsko kulturo, kakor pa da začenja s Turčijo vojno, vsled katere tudi nas, ki smo najbližji mejaši, lahko doleti nevarnost mobilizacije. Italija .pač zasluži, da bi evropske vlasti zavrnile njeno prepotentnost v pra- i ve meje, zasluži pa tudi, tla ji izrečemo, | ker pač sama .najbolj zanemarja svoje po- I krajine in svoje državljane, svoje žaniče- ! vanje! (Živahno pritrjevanje!) I katero . «1ctM m- 7*r»T<> I I kožo in hoče iz ebiti so I I pe# trtvo. jRo-. 'kojnica je bila dobra, tiha in pridna žena v najlepši dobi svojega življenja (32 let). Žalostnemu soprogu zapušča štiri nedorasle otroke, ki plakajo za dobro mamico. Družini in sorodnikom naše sožalje, njej pa večni mir in pokoj! . Iz črniške župaoiie. — Dne 18. avgusta je imelo občinsko starešinstvo sejo radi računov za poslovno leto 1910. Proti računu so nekateri občinarji iz SeJa vložili priziv ter navedli nezakonitosti glede na §§ 24. in 76. obč. reda. Konečno so se^ domenili v starašinstvu, da izvolijo odsek 7 članov iz starešinstva ne glede na vodilo § 39 o. r., da bi se izvolilo tudi nestaraši-ne. Dne 5. septembra je imel odsek razpravo. ^Jteležilo se je več poslušalcev, , ali odsek je poslušalcem ukazai iti ven iz j •dvorane hi duri zaprl. Kadi tega imajo za to pristojne oblasti vso zadevo v rokah. Naj bi trebajsnik;iz Šempasa nezavednemu občinstvu potrebne določbe pojasnil. Ko so volili,odsek, so določili, da mora opravita brezplačno svoje deh, ali oglasil se. je neki lakomnež, da on dela te za denar in ne zastonj; prejel je za plačilo 5 K, kakor tudi onih sest — Radi razprave odsefca je imelo starešinstvo zopet sejo„ ali fck> sprave niso mogli priti. Konečno je načelnik Selške občine pobral, šila in kopita in de-zertiral, kam ni znano, najbrže pa k Črni sufcngi na konferenco, meneč, da od tam tečejo same nerodnosti v starešinstvo. Za sedaj dosti, o priliki še kaj več! I k goriške okolice X Gradišča. — Umrl je v nedeljo zve- I čer v najlepši živfjenski dobi -Avgust Ker- j ševan, zidarski mojster, ki je nastopil ko- I maj 29. leto. Zapustil »je soprogo in 3 otro- I ke. Bil je povsod* priljubljen. | I Afera jnttDi tnjonof j Komen, 1. oktobra 1911. | Včeraj smo citati v »Edinosti« brzo- [ javko z Dunaja, s katero se poroča, da je I trtna afera »-kraških trtjonov« definitivno končana; Koliko hrupa iie vzbujala ta reč skoraj Štiri leta, ne le v našej domaČi občini, nego, rekel bi, na celem Goriškem in še dalje — pisali so o tem celo nemški listi! Da, ta!ko je: Gore so se tresle — rodila se oe miška! Klerikalci /so se trudili, pač na vse pretege pripraviti justico v svojo slu-žno deklo, a ni se jim posrečilo. Živo je še vs&m v spominu, kako podlo se- je hiscer I nirala cela zadeva z jasnim: namenom, I moralno uniči fci nekaj mož-poštenjakov, ki ! imajo toliko časti v sebi, da ne trobijo v | klerikalni "rog. Vdiinralt stf-ftišiziljehci go-; spodovi v to za njih nečedno afero svoja trobila a Ia Sčurk in Obrihterjev tje gori do sodnik-. .Iržavnega posianca. (Menda bi' smel to povedati Hdi v množini!!) ', . »Mir in ljubezen« to so temeljni nauki velikega učenika Krista. Namestniki Kristovi in njihovi priveski so pa hoteli moralno uničiti nekaj ljudi nasprotnega političnega prepričanja, seveda vse po jezuitskem načelu: »Namen posvečuje sredstva« in naj si bodo, kakor n. pf.v tem slučaju še tako peklensko podla sredstva! — Zadnjič, menda maja meseca t. 1., ko smo zvedeli v Komnu izid obravnave v Trstu proti »trtjonom«, je, ki jemljejo zaupanje ljudstva v sod-1 nijo, preiskalo ter v/krenilo 'potrebno,' da I se tafci in sl*5nf slučaji ne ponavljajo. Oni41 ki je to zakrivil, ni več mogoč tu!! I I Družba sv. Cirila k Metoda. J Užlgallce v korist družbi sv. Cirila [ in Metoda so jej dale zopet 1500 K. G. zalagate!] Iv. Perdan je izročil letos 5580-' K od prodanih vžigalic. Vsak Slovenec naj \ rabi le te vrste užigalice, taiko dobimo j stalno lepih gmotnih sredstev 2a sloven-j sko obrambo in prosveto! I Za obrambni sklad družbe sv. Cirila I in Metoda se je dalje prijavil za štiri ka-J mire in sicer za 941., 942., 943. in 944. j Neimenovani narodni debrotvor iz Lju-jbljane (plačal 800 K). j Za šolo na Blanči je daroval .g. M. j jPlesnščar, trgovec v Gorici K 2'-^;'; I Domače vesti. Jutri, 4. oktobra, bo cesarjev god. , I Praanovaj se bo v Gorici na običajen na- j i čin. Drevi bo svirala vojaška godba po i 'mestu. , Imenovanja v finančni službi. *— f'red-stdnjštvo c. kr. finalnega ravnateljstva je imenovalo: Vale -vina Zarla in AdoMa Kavčiča za otrcijala pri solnih uradih v X. | plačilnem razredu; podčastnika Ivan Bla-žiča za asistenta pr solnem uradu v XI. plačilnem razredu in podčastnike Emil Farožiča, Josip Mihevca ter Martina Mi-heka za finančne kanceliste v XI. plačilnem razredu. Maturo so napravili na realki: Anton j Cappon. R. Dev, Pr. Paskovič in Ovido Mavri. I Župan Bombig. — Danes opoldne je j knel mestni svet goriški sejo, v kater: je j bilo inaznanjeno najvišje potrjenje Jurija j Bcmbiga za župana goriškega mesta. Via- j do je zastopal namestništveni' podpre d- I sednik grof Attems. Župan je imel običalen J govor. Občinstva je bilo" malo: par pisarjev z magistrata, par mestnih godcev in nekaj drugih tafcih osieb. Brez zanimanja je bil umeščen zopet za tri leta za župana Jurij Bombig! Deželne podpore. — »Gorica« se jezi ¦na »Sočo« radi resnice o deželnih podporah povedane. 700.000 K (če ne še več!) zapade koncem tekočega leta. Deželne [ podpore za Slovence tako rade*, zapadejo, : kar pač potrjuije le to, da so dane tako-ie za slepilo voiilcev; ne vse seveda, ali primerno število, 'kakor kaže. Ko dovoljujejo p:: d pere, si šepetajo deželni slov. očetje: saj tako ne bo treba vsega plačati! In res ne splačajo. Leros menda ni bilo treba splačati skoro nič in 700.000 jih še zapade. Kaj toliko po nepotrebi gobezda »Gorica«. Poživljamo jo, naj priobči izkaz, koliko je bilo Izplačanih podpor, v letu 1909/10 dovoljenih. Iz deželne umobolnice so zopet odšli trije slovenski strežniki. Odpovedalo jih je bilo službo 9, ali 6 so j;h pregovorili, da so se ostali, trije pa so odšli vsled znanih neznosnih razmer od strani Furlanov in načelnice strežnic. V deželni umobolnic! delajo iurlansški uslužbenci in privandran-'ke iz Italije, kar hočejo; Slovence šikanirajo, da izstopajo iz službe ter na to spre-jematjo Lahe. — Da bi se potrudila slovenska deželna odbornika tako daleč, da bi preiskala te reči v umobolnici ter odpravila šikaniranje Slovencev od strani označenih faktorjev, na to še misliti ni! Razglas. — Pri osmem srečkanju ob- j veznic deželnega posojila iz ieta 1902 od j 1,000.000 krcn, katero se je vršilo v deželni hiši, so se srečkaie: obveznica št. 311 v znesku 2000 kron; obveznica št, 321 v-.znesku 2000 kron; obveznica št. 218 v znesku 1000 kron; obveznica št. 181 v znesku 200 kron; obveznica št 208 v znesku 200 kron; obveznica št. 114 v znesku 200 kron. Te obveznice izplača deželna blagajna od l. januvarja 1912 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dofcičnih obveznic in do K januvarja 1912 še ne zapadlih odrezkov. -— Deželni odbor.. »Gorici« vedno borj ugaja dejstvo, da je šempaski župnik nekdanji poslanec S. L. S. Blaž Grča govoril na kolodvoru v j Gorici nemško, v vlajku pa laško. Zopet pisari c njem in pristavlja vetrno jedno in I isto. Kakor stare klepetulje. Obsoditi pa I si ne upa Blaža pa bi ga morala, ako bi I bila list, kateremu je kaj mar za sloven- I ščmo. AH mar jej ni slovenščma nič. Saj I njeni matadorji se niti ne zmenijo za to, I da se širi laščlna po deželnih uradih, da I n. pr. deželna bipotečna batika opominja I in toži po laško Slovence, To iim je vse I prav in v redu, no, potem se ni čuditi, če | branijo' Blažka, ko bi ga morali obsoditi, I 'ker je rabi! nemščino, kjer je bila njegova dolžnost, posluŽiti se slovenščine! »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se otvoprjo letošnje plesne vaje z venčkom v soboto dne 7. t. m. ob 8 in po! uri zvečer v dvorani Trgovskega doma. — Pri venčku bo sviral vojaški orkester. Naslednjega dne, v nedetjo 8. t. m. se vrši plesna vaja s klavirjem od 3.-7. Vabila za otvoritev plesnih vaj so se že razposlala; kdor bi po pomati vabila ne bil prejel, naj se blagovoli obrniti do kakega odbornika..— Odbor. . Tatinska služkinja. — V. Tolminu pri nadporočniku H,- Boucardu je služila 20 letna Marija Kochl s Koroškega; Vsela je tekom časa obilo perila, radi" česar so jo naznanili sodniji. V Gorici je b!Ia obsojena na 10 tednov ječe z dvema postoma. Roko so odrezali v tukajšnji bolnišnici 18 letnemu delavcu Francu Massenbatimu; roko mu je zmečkalo pri delu v papirnici v Podgori. ' .. ,v Oddelek »Goriškega Sokola« na Vo-brovem priredi veselico v nedeljo, dne H. okt. v Biljani na dvorišču g. Obljubka. Predstavljalo se bede veseloig.) v dveh dejanjih Županova Micka. Po igri plesna zabava. ^Predajalo se bode v paviljonu razno blago »Sokolu« v prid. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina k veselici znaša 40 vinarjev, k plesu po 1 K venček (6 kom.) Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udetežbi uljudno vabi odbor. zveza narodnih društev, Bralno-kmet. društvo »Lijak« na Vo-grskem, — Odbor se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri veselici 24. pr, m. in se je udeležili, tako domačemu pevskemu zboru, ki je lepo pel in častno rešil svojo nalogo; g. pevovodji za trud, Sokolom iz PrvaČine, Gradišča in Volčjedrage, ki so nastopili s prostimi vajami, naraščaju; vsi so izvrstno izvedli vse. da je bilo občinstvo zadovoljno. Zahvala tudi g. Rubbiji za prostor. Odbor. rrpskG-obrine in saspodarsks vesti Živinski trg v Gorici. —¦ Na zadnjem živinskem trgu je bilo 390 glav goveje živine, 500 prešičev, 3 konji. Politični pregled. Tržaški deželni zbor je imel' včeraj j sejo. Italijani so interpelirali glede ženske-I ga učiteljišča v Gorici, kjer se preveč j predmetov poučuje po nemško; zahteva-! jo za laško učiteljišče potrebne tostvarne premembe. Komisar Laščak je odgovoril na Rvbarevo interpelacijo glede revizije ljudskega štetja. Odgovoril je tudi na interpelacijo posl. Mraka glede ljudskega štetja. Prememba v dalmatinskem namest-ništvu. -¦-• Baron Nardelli je odstopil. Bil je sin dalmatinske zemlje; kot navadui ple-bejec je vstopil v 'politično službo, iz katere je izstopil sedaj kot baron in namestnik. Ljubil je svojo rodno grudo ali današnji tok z Dunaja- v farmacijo zahteva drugega moža. Furtimaštvo je dobilo t\t\ v Dalmaciji. Klerikalci se dvigajo in zahtevajo pomoč tudi od politične oblasti, kakoršne pa bi pod NardeUijem ne bili deležni. Zato jim ie vrgel oni tok na površje novega moža, grofa Marija Attemsa. pred kratkim imenovanega namestništve-nega podpredsednika. Klerikalci se veselijo tega imenovanja in pravijo: Naš namestnik pride! Osrednja vlada misli, da ni več mogoče, da bi se mu tako zgodilo kakor baronu Handlu! Vojna fflefl Tarfiilo in Italijo. Italijanska in turška vojska. Italija ima v mirnem času 14533 Častnikov, 268.218 vojakov in podčastnikov. V slučaju vojne postavi na noge: 39.855 častnikov in 3,358.002 vojaka. Ladji ima: 19 bojnih I. razreda, 5 drugega ,1 tretjega, 2 četrtega, 7 petega in 11 šestega razreda, Torpedovk ima 91, ru- šilcev torpedovk 23, 7 podmorskih čolnov, 26 pomožnih ladij, 75 laldjl za službo v lu-kaih, 27 drugih pomožnih ladji, skupno 394 ladji s 26.309 možmi. Tu pa niso všteti 'še dreadnoughti in druge ladje, katere gradijo. Mornarice šteje v mirnem času 30.561 mož. Turčija ima v slučaju vojne vojaštva l^Q2WPQs. j&n^kteb ima^poln^.vaj^o., izobrazbo 700'00(f moS?"^*1* **»" ? Mornarica je.razdeljena v dva dela: stari del šteje 1 križarko, 4'iregate, 3 korvetne in 33 drugih ladji; vse staro brodovje iz let 1859, J868 m JL87&. Novi del 'Šteje: .4 -križarke, 4 korvete*,' 34 drugih ladji., Tudi te, ladje so stare iz let 1868, 1869, 1870, 1H72 in 1874, samo dve sta iz leta 1904, Sploh kar more cd te flote postaviti Turčija v boj, so tri križarke, 2 drugi ladji in torpedovke. Kakor se vidi, ima Italija na morju polno premoč, tako da brez napora ustrahuje turško »mornarico«. Blokirano obrežje. Italija je blokirala obrežje Tripolisa in Cirenaike. Blok ima namen: preprečiti vsak uvoz in izvoz blaga in oseb. Vlast, ki proglasi blok, ga mora naznaniti neutral-nim vlastim. Vla»i je dolžna strogo izvajati blokiranje; zadostuje v to primerno število ladji, ki križarijo ob obrežju ter onemogočajo vsak uvoz in izvoz. Ako bi neutralna ladja hotela v blokirano luko, bi kršila določbe bloka ter bT se izpostavila nevarnosti, da jo* zaplenijo % blagom vred. O zaplembi razsodi posebno razsodišče vojnega plena ter se omejuje na ladjo in blago. Mednarodno pravo pa ne dopušča, da bi se ujelo osobje ncutralne ladje. V Vatikanu se vesele vojne. Laški listi poročajo, da so v Vatikanu z veseljem vzeli na znanje ekspedicijo v Tripolis ter da je papež naročil, naj se ' obvešča sproti o vseh dogodkih. V .-¦ -*ti se sodi o ekspediciji Jako različ-;. tu- več glasov, zlasti z Anglijo, pa je »»*»>*», ia je ekspedicija v Tripolis rb-w , pohod! - V Vatikanu se veselijo, ker mislijo, da pošljejo potom'v Tripolis kaj več duhovščine in misijonarjev ter bi se tako razširila katoliška cerkev po kr-voprelitju! Toda Mohamcdanec je za misijonarje trda kost. Zato bo težko kaj s preobračanjom. ¦— Papež in njegova okolica so pa zopet enkrat pokazali, da so v prvi vrsti Italijani, potem zadej šele pridejo lepi nauki o miru med narodi. Papež blagoslavlja ladje in je ukazal moliti za italijansko brodovje in vojsko. Navdušenje v Italiji. Navdušenje manifestacije za italijanski Tripolis so bile po mnogih mestih v kraljestvu. Vršili so se obhodi po ulicah in množice so navdušeno pozdravljale tri-poliško ekspedicijo. Iz Madere pa poročajo, da so bile tam demontracije proti okupaciji Tripolisa. JPrišlo je do krvavih spopadov med demonstranti in oberoženo si?o. Turška flota v R^rdaneiah. Po Carigradu je moštr uradno naznanilo, da je turška flota 3ne t. t. m. prispela v Dardanele. Francija in An&2ija. Na noto, katero sta dobili francoska in angleška vlada od Turčije, sta odgovorili obe jednako, namreč, da se vabilu za posredovanje med Turčijo in Italijo ne umreta, odzvati. Dve italijanski ladji zaplenjeni, dve potopljeni. Agencija »Havas« poroča, da so Turki v Dardaneiah ujeli 2 vojni ladji italijanski. Ista agencija naznanja, da je turška posadka v Tripolisu potopila dve italijanski šalupi s 160 vojaki. Boinbardma na Tripolis. Francoska poročHa sporočajo, da so italijanske bojne ladje v soboto bombardirale Tripolis in sicer je bil bonibardma naperjen na rn.usulmanski del mesta. Ali ker so turške čete izpraznile mesto, je bilo streljanje kmalu ustavljeno. Turške čete se pripravljajo na odpor ' najbrže v notranjosti dežele. Dve turški ladji potopljeni, ena je ujeta. Grška poročila trdijo, da sta bila pri Oumentene poleg Prevese potopljena dva turška rušilca torpedov, tretja ladja turška pa, se' je" iidala. Angleško časopisje proti Italiji. Usti se bavtido splošno s tripoiitansko krizo., Enoglasno obsojajo postopanje Italije in. se sploh nadejajo, da bodo posredovale vlasti, da. se ozemlje konflikta omeji. "^flailV GraTJel? meni, da se mora vest Evrope celo v zadnjem trenotku dvigniti proti--postopanju Italije. — »Daily Mail« opravi, da se nikakor ne more Italijo oprostiti od dejstva, da je delala z nepotrebno naglico-. — »Daily Telegraph« piše: Anglija mora pri vsej simpatiji, ki jo ima za Italijo, dati izraza čustvom ,da postopanje Italije ogrožava mir Evrope. — »Standard« izjavlja, da celo najbolji prijatelji Italije morajo pritrditi, da po vedenju Turčije niso odredbe Italije opravičene. — pDaiiy.Ex-press« pravi: Bodoče stali-,] šče Italije med vlastrni bo stališče roparja. — »Daily Chroničle« nteni,' da je postopanje Italije Čisto navaden razbojniški pohod. Italija bo imela še prilike, da ho obžalovala izgubo svojih prijateljev/ Turška okrožna nota velevlastim. Okrožna nota, ki jo je Porta odposlala velevlastim, se glasi: Vzlic zelo kratkemu roku 24 ur, ki ga je Italija določila v uitiniatumu, smo se podzivaii, da smo odgovorili prej nego je potekel rok. Mi smo se izjavili pripravne dati jamstva, v koliko ne kršijo naše teritorialne integritete, pri čemer smo se obvezali, da za časa pogajanj ne spremenimo v omenjenih pokrajinah vojaškega položaja. Ne da bi na to pomirljivo ponudbo niti odgovorila, nam je italijanska vlada poslala, formalno napoved vojne v istem času, ko je odpo-slala svojo floto in še pred pretekom tega roka je dala v Jadranskem morju napasti eno naših tonpedovk. Mučno presenečeni od teh nepričakovanih sovražnosti, ki niso po našem vedenju nasproti Italiji nikakor opravičeni, menimo, da je še Čas, da se vspričo pomirljivega razpoloženja, ki nas navdaja, prepreči pogubonosne posledice vojne, ki nima nlkakega dejanskega povoda. Zato se obračamo na miroljubno „in č'oveško mišljenje ter na prijateljske p/n. vlade, da protestirajo pri "Italiji in jo prepričajo o naših resničnih željah, da se hočemo ž njo pogajati, da se prepreči prelivanje krvi. — Okrožnica je bila poslana 30. pr. m. Srbija in Crnagora. V Srbiji so mnenja, da so pod sedanjimi razmerami interesi balkanskih držav solidarni in v tem vidijo težišče položaja, nepremišljen korak ene balkanske države bi mogel imeti za posledico nesrečo vseli balkanskih držav. »Tribuna« izraža, razpravljajoč o voj-r\ mnenje, da pride Srbija v peložaj, ko ho prisiljena vzeti v zaščito sonarodnjafte v Stari Srbiji m Makedoniji, Zato bi motata Srbija takoj po izbruhu vojne mobilizirati svojo armado in ob čuvanju suverenih pravic sultana za dobo vojne zasesti Novopazarski sandžak. V Srbiji pa je vzbudilo ogorčenje proti Turčiji nje prepoved izvoza mesa za Italijo po turških tleh do morja, kar se je doslej godilo neovirano. Tako bo imsla Srbija že spočetka vojne občutno gospodarsko zgubo. Avstrijska eskadra se nahaja v dalmatinskih vodah, kjer va-i nje obrežje, posebno Kotor. Višji poveljnik italijanske okupacijske armade, generalni poročnik Karel Ganeva, je bil vzgojen v avstrijskih vojaških Šolah. Rojen je bil leta 1845. v. Vidmu na Be-nečanskem. Njegov oče je bil trgovec. Se mlad deček je vstopil v artiljerijsko deško šolsko stotnijo v Liebenauu, leta 1862. je pa vstopil v artiljerijsko akademijo v Moravski Beli Cerkvi. - Med njegovimi tovariši so bili sedanji avstrijski polkovnik Dalmata, dvorni svetnik Drathsčhnml pl. Bruckhehn, podmar-šal Albert Kuszwetter, podpolkovnik Danijel Roksandič in podmaršal Alojzij Zel-ler. Karel Ganeva je postal 1. majnika 1866 ^podporočnik K. razreda v 7. artilerijskem polku, se udeležil vojske leta 1866. Po vojski, kp smo izgubili Beneško, Je prestopil v laško armado, kjer je jako hitro-avanziral. Avstrijski njegovi nekdanji tovariši opisujejo Canevo, da je zelo inteligenten; živahen in uljuden častnik. lega mesta Tripolis. Mesto Tripolis leži na -rodovitni nižini ter šteje 50.000 prebivalcev, med temi ,3000 kristjanov in 6000 judov. S svojimi ozkimi m>inaEeti..ia .kupglamd mošej nudi mesto Tripolis iz daljave krasen pogled. Tudi notranjost mesta samega se razlikuje od ostalih orientalskih.mest vsled svoje snažnosti po cestah! Pristanišče samo je jako ugodno. Trgovina je skoraj popolnoma v rokah Evropejcev, v prvi vrsti Italijanov. V Tripolisu je zelo razvita 'industrija preprog in turških tkanin. Mesto Tripolis ima glavno pristanišče dežele ter tvori nekaka vrata v notranjo Afriko, kamor vodi karavanska cesta preko Mur-suka -in Bilmara v Bornu. V Tripolis vodijo številne italijanske, francoske in turške morske proge. Spopad med turško in italijansko • ' ¦ •'¦''* mornarico? Sinočnje vesti so govorile o spopadu med turškim in italijanskim brodovjem blizu Dardanel, v katerem je bilo turško brodovje uničeno. Ob jednem se je poročalo, da sta bili dve italijanski ladji potopljeni; ena italijanska ladja pa je bila močno poškodovana. Od turške strani pa se zatrjuje, da ie turško brodovje na varnem. Zadnja poročila trde, da se nahaja turško brodovje v Dardanelih. Francoska poro* Čila trde, da od turških ladij se jih je vrnilo v luko !e 9; druge bi bile mogoče pogreznjene od strani Italijanov. Turško ladjo »Sabah« je ujela italijanska Kralj, ladja »Marco Polo«. Baje so ujeli tudi Turki eno itali^nsko ladjo. Dve torpedovki turški, ki sta uničeni, se imenujeta »Alpagot« in »Hamidie«. Turška laidja »Derna« je bila baje bombardirana in pogreznena v luki v Tri-poilsii. Albanija. Prihajajo poročila, da so Italijani pri Prevezi, napadeni od turškega brodovja, uničili turško torpedovko »Tokate«; Ena je ušla. Pri jPrevezi so Italijani izkrcali baje 1600 mož. Turčija je postavila proti njimi dva bataljona. Poroča'se, da so Italijani bombardirali Prevezo ter mnogo hiš porušili in usmrtili mnogo prebivalcev. Mesto je zasedeno od italijanskih vojakov. Italijanska vlada pa razglaša, da eJ govora o kakem izkrcanju na albanskih tleh, že radi tega ne, ker je na ladjah samo mornariško moštvo, ne pa vojaštvo za izkrcanje. Zveni pa tudi iz italijanskih poročil, da so Italijani streljali na trdnjave v Prevezi. Poročila o izkrcanju vojaštva z italijanske strani na albanskih tleh so izzvala ra Dunaju vdiko razburjenje. iPo listih se svari Italijo pred prenagljen^ni koraki, ker bi utegnili izzvati nevarne mednarodne konflikte. Balkanske države umevno z mrzličavostjo sledijo vojni. Vrše se posvetovanja. Srbija in Crnagora boste mobilizirali, ako bi Avstrija hotela nastopiti na Balkanu. Srbija, ki je dobro pripravljena na volno, bi ne dopustila kar tako nove tikitpacije Sandžaka. ".. \ TripOlis. Poročalo se je o bombardiranj« Tripolisa in o izkrcavanju. Iz Rima poročajo, da nlbjlo še bombardiranja Tripolisa, ker še ni zbrane pred mestom vojske, ki naj zasede mesto. Ta vojska, namenjena za okupacijo, je še ie odšla iz Italije v Tripolis. — Turška armada je v notranjosti že koncentrirana; šteje 10.000 regularnega vojaštva. Začne pa gverila-vojna, 'ker Turki se ne bodo spuščali v odprto bitko. Boj bo težak. — Vele vlasti bodo zahtevale od Italije, da se drži vojnih operacij samo. v Tripolisu. Z avstrijske strani, se svari Italijo pred novimi koraki v Jadranskem morju; kajti Evropa bi ne stala na rcjeni strani. Velevlasti nočejo, da bi se Jia-hujskalo balkanske narode proti Turkom. Rusko črnomorsko brodovje se nahaja v romunskih vodah. — Angleška namerava poslati svojo sredozemsko mornarico pred Malto. — Turški pavjljon na ; razstavi v Turiinu zažgali, -r- Italijanski poslaniik je odpotoval iz Carigrada. —.. Turški sultan se baje odpove prestolu. Zadnje vesti trdijo, da je Tirrpoiiis že zasedien od \m%4 nov, in sicer da se je zgodilo to brezo^a>o»3<<>*<4vft«*ss<4»s i Kupujte pri tvrdki Kupujte Kerševani & Cuk na Stalnem trgu |Plaiza Dnomol a fiORICl tteu. Ker le ta Vam nudi* najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, * puške, samokrese, gramofone »n plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, diozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : OriolnalVictoria^ft^o vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. OrisinalVictoria^tltliirr;,3 časni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. Z OriDinal Victaria ^'^Vd^Š^o 3000 ubodov v 1 minuti. Za Original Victoria JlsSL^fc Vvrdka opozarja cenj. kolesarje na $vojo zalogo koles |\ich, Styria, DUrkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30— ker tvrdka ne vračuna proviziji zastopnikov. Vskd tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. Lekarna Cristofoletti rUiker-Pain-Expeller je povsod pripoznana kot najboljši sredstvo proti prehlajenju itd. Za cono 80 vin., K i 40 in 2-— se dobi po vseb lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljab z nato varstveno znamko „si« drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Of. BiCfiS m JEVA LEKARNA ~~ vn^tiatm levu" 5 «rags $ v Goric... e ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Patlcvanskega. Zclrflvilim mo). y kratkem ČaSD. OttJO- tica in živdaa lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. 5 | inslofolcilijeva pijača iz kine $ •* • • in 5Sp|p7žl naiD°U8' pripomoček pri A a u «oiu/jfl, zdravljenju s trskinim oljem. s ** A ˇ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J ž i Trgovino ,9prl železiie.jti možu"' in zalogo sfuriii se je preselilo v magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur,* bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron šiber itd. itd. Cene konkurenčne. Il)an Sljra, izdelouarelj crožj in lapriseženi izuedenec. Daje tudi na mesečne obroke. Ceniki zastonj in poštnine pros to Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako fcdodfno bolezen s prehlajet.jem aH s prwtblo?.e-njem želodra. % zaužitjem slabili, za prebavo težkih, premrlih ali prevročih jedi u!i z ne zmernim življenjem kakor: žehdčni kata , kreo v ^lodc«. bolečine v želodcu, te*«o n«ebavi sli ?asližei»je, se priporoJa tem potom dobro doninfe sredstvo, fegur blagodejni vpliv m je preiskusil ?.c vet^ '?t. In to je §UP* Hubert. Ullrich-ovo žcligdno vino. ~*W#M To ze;LYno vino je izdelano iz izvrst«i!i. ztlravilnih /.a\\M m iz vina fer ojael iti oživi prebavne organe Človeka. ZelišCno vino' odstrani nerodnosti pri prebavljauju i« pospe-Snje tvoritev zdrave krvi. S pravoCasno porabo se udušijo želoiK-nc bolezni *e v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol j. kolcanie. *j?a»je. napihnjenoat, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih te^a vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, sru«, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo i zeliščimi vinom. ZeliSCno vino odstrani nepr^bavljivost in vse nepotrebne stvari iz Žetodai in čroves s tem. da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje kros. slabost so po navadi posledice sini e prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno ustabljene in ozlovvljcn«. trpijo na glavoboln, so brc« sna. hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslahljenomu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. p.»spe.;i prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, po-peSi tvoritev krvi.'pomiri razdražene 2ivee in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale sptičlijejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenic«!* po 3 in 4 K v leknmah sled^ih krajev: «;oric», Kormia, GradiŠCe, IU»mao.s Ajel, Compolongi. Uonke, T-X'. Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kimal, ČpiIiuI, Videm, Palma. Červinjan, v:^;j, Fiamifel,' Gradež, Spžann, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Gorisitu-Grodistanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici ztUSftno vino po orginalnih cenah v vsp kraje Avstro Ogrske. z-=n==^ Svari se pred ponarejanjem! ^~. Zahtevajte izrecno Hubcpr fJllFicb-o^o "Wi Zeliščno vino. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlll, Oo«po«ka ulica it. 7» I. nadftr.) - Tolofoct Št. 7B. F.a^nn poStne hranilnice itet. 837,315. Na občnem zboru dne 23. aprila 19U. 0e je določilo: Hranilno vloga ae obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Bentoi davek plačuje posoiil-niča sama. Hra*>t!n<» vloge p« «DP©|«iiaajo od vsako^r. Brezplačni JiiSni braiiilniki. Posojila se dajejo zadružnikom iia vknjižbe po bll,%, rta varščino ali zastave in na menjice po 6%. Cllavnl rtalail se obrestujejo koncem leta 1900. n6f. Stenja 31. doc. 1910.i Zadružnikov 1886 z!deleži v znesku Hranilne vlogo; i,423.351'26. Posojila: ad: 02,84?44 — Vrednost hiš: 73.642 kron. i;488.919'~. 372.09666. Reservni zaklad Vtfaldperle napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojirn je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studeiičuico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. brflz alkohola Postavno zavarovano. •- Zdravniško priporočeno. Edini izdeiovaiHj • moriti LBid, Brfinn-HnssoiDifz. "WM 0 Pozor rodoljubi! zahtevajte povsod naše igralne karte »Primorka" Na prodaj so v Gorici: v knjigarni A. Gubrstok, Gosposka ulica wt. 7, traovini GiiHpiinlis na Travniku it. 24, v toliakarni Sai- dagna, (»o»iio»ka ulica, v Solkanu: tobakarua Andrej liliett, v Kojskems trgovina Karol Louardlv. 5$ 55