Uredništvo in u Velja letno Si d Rokopisi se ne Cena 1 dinar in uprava: Maribor, kopališka ul. ( - Tal. JS-37 - likaja vsako soboto 36 din. polletno 18 din, četrtletno » din, za Inozemstvo letno SO din vračajo • Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Vreme od sobote do sobote (Napoved od 21. do 28. maja) V severnem in južnem predelu Slovenije se bo vreme polagoma ustalilo. Delno sončni, delno oblačni dnevi. Krajevno se obetajo pooblačitve s padavinami. Tudi niso izključene krajevne nevihte. Toplotne razmere se bistveno ne bodo spremenile. Noči milejše in toplejše. V severnem predelu vetrovno. Postanimo resnični in zavedni Gospodarji svoje zemlje Slovenci smo med Slovani ob Čehih menda tisti narod, ki mu tudi najbolj površen opazovalec enega ne more odrekati: marljivosti. Naša deželica je pasivna, zato obdelujemo po možnosti vsako ped zemlje. Naš mali kmet živi sorazmerno slabo, da ne govorimo o kočarju, ki se muči več mesecev v letu s težkim delom ob kruhu in vodit Smo vsekakor državotvorni, kajti naš davkoplačevalec ne vprašuje, zakaj in čemu je treba plačevati to in ono. On gara in plačuje, vedno znova upajoč, da bo že bolje . . . Tu je torej dokaz, da smo pošteni in vestni. Vse to je res. Pri vsej tej pridnosti našega človeka pa ne pridemo nikamor, ker nismo edini. Edinosti nam manjka. V velikih stvareh namreč. Nič ne škodi, če smo v malenkostih morda različnega mnenja. Glavno bi bilo, da bi se strinjali v vseh velikih zadevah našega skupnega življenja. In tu prihajamo k' jedru: Slovenci smo znani kot fasadni politiki. Glavno je iro-čelje in zunanji videz. Kar je izza nje, nas toliko več ne zanima. Tudi navdušimo se lahko hitro za kako idejo — toda ne vprašajte po trajnosti tega navdušenja. Sveto in nedotakljivo je pri nas le tisto, ki nas razdvaja: strankarstvo. Mi se še vedno ponašamo javno v listih, da jo bil ta in ta »več desetletij naročnik in zvest čitatelj« tega in onega strankarskega lista. Manjka le še pristavek: »... ki iti v svojem življenju prelistal nobenega nasprotnega glasila«. Taki smo. Kdor ni v katoliškem taboru, ga proglasimo za brezverca. Kdor pa čita o priliki tudi kako-glasilo katoliškega tabora, je sumljiv, da je postal »klerikalec«. Igramo se »proletarce« — salonske in resnične — in pozabljamo, da nam tuje ideje ne morejo prinesti drugega kakor propast, če ne najdemo prej samosvojo narodno rešitev našega gospodarskega in socialnega vprašanja. Zlomiti moramo vse predsodke s tem, da že s svojim osebnim nastopom poskusimo oživeti našo narodno skupnost brez razlike svetovnega nazora, v kolikor se zdi to še komurkoli kot nekaka zapreka. Dokler gre za reševanje našega narodnega obstoja, taka vprašanja sploh ne bi smela igrati nobene vloge. Ker jo pa danes, žal, igrajo, imamo dokaz, da sicer govorimo o neki narodni enotnosti, da je pa praktično ne znamo ustvariti. V načelu in ob polnih kozarcih se še nekako hitro navdušimo. V trenutku pa, ko je treba pristopiti k dejanskemu izvajanju te ali one zasnove, se pokaže, da so strankarski in svetovno-na-zorni predsodki jačji od vseh pametnih zasnov. Tu je naša rak-rana. Tujec se nam pa smeje, ker nas pozna in ve, da se zadovoljimo tudi s fasado, z zunanjim videzom. Zato je radevolje obesil na svoje tovarne in podjetja blesteče napise v našem narodnem jeziku, dal jim je zveneče slovanske označbe, vsaka firma je danes »Jugo-«, izza lepe slovanske fasade pa vedri in oblači tujec... Anonimno si upa naš človek še ošibati to in ono nacionalno sramoto na naših nacionalnih tleh. Sklenjene in strnjene akcije pa ne boste doživeli, ker se ne maramo — zameriti. Tako obzirni smo do raznih politično angažiranih advokatov in njih tujerodne klijentele, da si zavoljo te obzirnosti ne drznemo tvegati skupnega in enotnega nastopa proti takim tujerodcem, takim pojavam in izkoriščevalcem. Z zabavljanjem za zaprtimi durmi še ni bil rešen noben problem. Zato pa pomedimo s tistim hura-nacionalizmom, ki se hoče le ob določenih dnevih javno pokazati, ki pa ne more biti uspešno orodje za reševanje našega perečega narodnega vprašanja. Naša narodna edinost mora biti brezkompromisna, pravična in brez privilegijev. Do takega delovanja bi se morali povzpeti vsi Slovenci, če bi hoteli igrati na lastnih tleh tudi gospodarsko ono vlogo, ki nam po pridnosti in usposobljenosti pripada sedaj v nacionalni državi bolj kot kdaj poprej. pojde žito v klas in mlatilnico ter * bo treba ceno speljevati navzdol? Tistih nekaj ljudi to že dobro razume in ve, a nam nič ne pove. Slovenija je v tem pogledu posebno na slabem, ker prideluje mnogo premalo žita in je kruh Slovencem sploh skopo odmerjen. Saj plačujemo jugoslovanskim žitorodnim pokrajinam za krušno zrnje vsako leto približno 100 milijonov dinarjev, letos pa nemara še dosti več, če se nas mogočni žitni baroni ne usmilijo. In če bomo imeli za kaj kupiti. Pa naj bo stvar že kakor koti: če res Francozi imaio denar Kruh je Slovencem skopo odmerjen Kdo more doumeti, da bi Jugoslavija morala pšenico uvažati že nekaj časa .ugibajo listi, da je Jugoslavija preveč pšenice izvozila in je bo morala precej uvoziti, če nočemo ostati brez kruha. To so neverjetne stvari. Saj smo čitali, da je slavni Prizad pospravil stomilijonski dobiček od žitnega izvoza. Ljudem okoli Prizada in njihovim poslovnim prijateljem že ne bo primanjkovalo vsakdanjega kruha ne denarja, ki ga imajo v različnih zalogah in naložbah mnogo več, kakor ga za svoje in svojih Potomcev brezskrbno življenje potrebujejo tudi ob največjem razkošju. Saj jim neprestano »iz malega raste veliko« . . . Poznamo to vrsto ljudskih dobrotnikov. Nekdaj je bilo na sploh tako, da so Preračunljiva kupovali po naših bogatih zitiščih bodoče pridelke, na rasti, »na zelenem«. Odtod ime »zelenaši«, ker so kmete pošteno peharili in gulili z nakupi na nekakšen poček, kolikor se je le dalo. ” njihovih vsakoletnih zlatih tednih so Preračunljivci določali in umetno delali slepo žitno ceno. Ko so blago imeli v 'okah, odnosno na varnem v svojih ogromnih skladiščih, so si cene popravljali navzgor, kolikor je sploh bilo mogo-ce v mednarodni trgovini, ki pa je sicer Indi bila pod njihovim vplivom. Po drugi strani jim redno zagotavlja prekomerne Prodajne cene uvozna carina, ki imajo od Pje ^ kmetovalci navadno bore malo. Takšno trgovsko izigravanje se pojavlja večinoma neopaženo in,, kar je še hujše, nemoteno, seveda na največjo škodo pridelovalcev in potrošnikov. Tako se nam namerja, da plačujemo domači pridelek dražje, nego ga plačuje potrošnik v dalj-m uvozni tujini. Zdaj pa je zviševanje žitnih cen, ki so se medtem baje nekoliko ustalile, vseeno posebno čuden pojav. Ali hočejo srečni lastniki pšenice še več zaslužiti, kakor že itak zaslužijo, ali pa so res — potem zlonamerno •— preveč izvozili, da blaga zdaj primanjkuje? Ali ima morda kaj vpliva tista zakonita uredba, da se kupi »na ze-lerteiv< lahko razvelinmio no volji pridelovalca in torej še ni prišel čas, ko mi druge pomoči, naj država vsa obmejna uvozna vrata za žito iz tujine v našo državo takoj na stežaj odpre! Prepričani smo, da bomo kmalu imeli cenejši in morda celo boljši kruh, čeprav bi nam pšenico dobavljala tako zelo oddaljena •žitorodna Amerika. Saj nam je že oddav-na znano, da bi bila lepa pšenica n. pr. iz Argentinije pri nas lahko znatno cenejša ko domača pšenica — s pogojem, da bi odpadla uvozna carina za njo. V tem izjemnem primeru ne bi bila državna blagajna nič prikrajšana. Tega nismo napisali zato, da bi škodovali jugoslovanskim žitarjem pridelovalcem, temveč zato, da bi bilo bolj prav za nje in za žito kupujoče potrošnike. Kajti dokler se nesramno grde tržne razmere temeljito ne uredijo v celoti, bomo delali pridelovalci in potrošniki, kakor doslej, samo za nenasitno bisago nekaj stotin brezsrčnih prekanjancev in špekulantov. Izredne razmere' zahtevajo izredne ukrepe. S^d-sdeu. EDVARD DA1.ADIER Notranjo posojilo v znesku 5 milijard frankov ,ki ga je razpisala vlada Dala-dierja za izvedbo oboroževalnega načrta Francije, je bilo vpisano, kot poroča časopisje, v dobrih treh urah ter ga, je morala vlada še predčasno zaključiti. Ta nenavaden dogodek v Franciji je vzbudil splošno zanimanje; je pa vsekakor .dokaz, kako je v Franciji na razpolago precej razpoložljivega kapitala, ki je le čakal na ugodno priliko, da ga lastniki varno vložijo na državne papirje, ozir. ob- veznice. — škoda te, da gredo take ve-soke svote za tako neproduktivno stvar, kot je ravno oboroževanje. Kaj vse bi se dalo storiti s tem denarjem. To pa ni naša zadeva. Zakaj, če se drugi lako mrzlično oborožujejo, potem je jasno, da tudi Francija ne sme držati križem rok. Ja, ko bi si ljudje na svetu dali lcaj dopovedati1! Kitajci branijo vsako ped svoie zemlje Na Daljnjem vzhodu še vedno grmijo topovi in teče človeška kri. Zmagovito napredovanje Kitajcev, ki pogumno branijo svojo domovino in iz nje izganjajo sovražnika, so Japonci zadnji teden nekoliko zaustavili tako, da je na bojišču nastalo nekakšno terensko zatišje. Zadnje dni se je vodila posebno ogorčena borba za strategično važno mesto Hsičov, na katerega Japonci že par dni sipljejo ogenj z vseh strani. Kitajci so se tu, četudi je mesto maiene že popolnoma porušeno, utrdili in branijo vsako ped zemlje. Kitajci izjavljajo, da se bodo borili, dokler do zadnje pedi ne osvojijo svoje zasužnjene zemlje. Prošnja uprave NA OGLED pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki s poštno položnico (čekom), ki jih ni treba vračati. KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED, naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje S dni po prejemu prvih številk na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročili, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke Izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost« : »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. VAŽNO JE: lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in pre-j-šnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki,jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka uiica 6. Konrad Henldn. predstavnik nemške manjšine v ČSR, ki se je pretekle dni mudil v Londonu, ter skušal pridobiti za svoje načrte vodilne angleške politike. Vlagateljem bivše avstrijske Poštne hranilnice Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice v Ljubljani opozarja vse vlagatelje zadnjikrat, da mora vsak vlagatelj svojo terjatev pismeno prijaviti Poštni hranilnici v Beogradu, sicer se mu ne izplača terjatev. V prijavi je treba navesti ime in priimek vlagatelja, številko hranilne knjižice ali čekovnega račun, terjatveno vsoto, spodaj datum in natančen naslov. Te prijave so kolka proste. Dediči morajo priložiti potrdilo od sodišča. To objavlja društvo zato, ker mu dan za dnem prihajajo po-Jgbga, vprašanja. Kal pa naše ceste! 7 dni domačih ve$ti * Minister brez listnice dr. šeflrije Behmen je pretekle dni odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan za ministra brez listnice dr. Džafer Kulenovič. ht Med posameznimi zadružnimi zvezami je bil naposled le dosežen sporazum glede Glavnega zadružnega saveza, ki bo najvišji predstavnik celokupnega zadružništva v naši državi. Spor med našo državo in znano francosko gradbeno družbo Batignoles je bil te dni rešen. Francoska družba ie dolgotrajno pravdo izgubila ter je bil v celoti zavrnjen zahtevek, naj naša država plača tej kapitalistični družbi povrh vsega velike zaslužka še 40 milijonov dinarjev. V Novem Sadu, Nišu in Skoplju bodo v doglednem času ustanovljene podružnice Pokojninskega zavoda. Med Trboveljsko premogokopno družbo in Kranjskimi deželnimi elektrarnami je prišlo do sporazuma, po katerem bo elektrarna TPD dobavljala tok, tako da je v bodoče zajamčena zadostna količina toka. V zvezi s to objavo pa še ni nič znanega, ali se bo ob tej priliki ka; znižala cena za tok, ki jo na podeželju le stežka zmorejo. V Zagrebu nameravajo sedanjo Jugoslovansko akademijo prekrstiti v Hr-vatsko akademijo, in to iz razloga, ker da imajo tudi v Beogradu Srbsko ”.ka-demijo. * Delavski kuhinji v Kočevju je finančno ministrstvo dovolilo 10.000 dinarjev podpore, česar so tamošnji delavci prav veseli. Radi pa bi, da bi jih v stiski in brezposelnosti kdo še izdatnejše podprl, recimo s trajnim zaslužkom in delom. & Tihotapstvo je v naši državi zelo razširjeno. To nam dokazuje poučen primer, da so n. pr. tihotapci s tobakom v Sarajevu kar organizirani. Kot taki so se obrnili na bansko upravo v Sarajevu, naj jim preskrbi delo, nakar bodo tihotapstvo opustili. Tudi to je ponoven dokaz, kako je pri nas tihotapstvo razširjeno zlasti zaradi tega, ker ljudje nimajo dela. Na nek način se pa morajo preživljati . . . * Na kongresu gostinskih zvez v Novem Sadu je bil soglasno sprejet sklep, naj se v obrtni zakon vnese točka, po kateri bo gostinski stan priznan kot poseben stan. £ Naš vojni minister general Marič je odpotoval v Turčijo, kjer je bil nad vse prisrčno sprejet. Za novega direktorja drž. železnic je bil imenovan inž. Nikola Djurič. Upajmo, da bo novi direktor vsestransko naklonjen izpopolnitvi železniškega prometa in izboljšanju železniškega omrežja v Sloveniji. $ Z odliko je napravil nadzorniški izpit pred ministrsko komisijo v Beogradu naš priznani pobornik življenjske šote g. Ernest Vrane, učitelj iz Studencev pri Mariboru. K odličnemu uspehu pri izpitu, zlasti pa še, ker ga je delal kot prvi Slovenec v Beogradu, naše prav iskrene čestitke! V Sv. Juriju ob Ščavnici ie bil preteklo nedeljo na izredno svečan način odkrit spomenik blagopokojnemu kralju Zedinitelju Aleksandru I. Odkritja spomenika, ki je delo kiparja Nikolaja Pirnata, je prisostvovalo okoli 7000 ljudi, večinoma podeželanov. 4|t V Laškem je bil preteklo nedeljo obrtniški kogres, ki je nadvse lepo uspel. Udeležilo se ga je veljko število obrtnikov iz najrazličnejših krajev Slovenije. Obrtniki so na tem kongresu ponovno povda-rili težak položaj, v katerem se nahajajo, ter postavili v obširni resoluciji svoje upravičene zahteve. Ob tej priliki pa je bil proslavljen tudi delovni jubilej znanega in zaslužnega slovenskega obrtnika Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi. + Preurejen kolodvorski peron s podzemskimi hodniki je bil preteklo nedeljo otvorjen v Zagrebu in izročen prometu. V Požarevcu je postala tamošnja trgovska šola državna trgovska akademija. V Sloveniji imamo po najnovejših podatkih 401 industrijska podjetja, od česar odpade največ podjetij na Ljubljano, ki ji sledi nato Maribor. V Sloveniji se je ta teden mudil na bratskem obisku bolgarski pevski zbor iz Plovdiva. Vsepovsod, kjer je priredil svoje koncerte, je bil deležen bratskega In prisrčnega sprejema in priznanja. Njegov obisk v Sloveniji je ponovno izpričal tople in trdne vezi med nami in brati Bolgari. ^ Za predsednika novo ustanovljenega okrožnega sodišča v Murski Soboti je bil imenovan dr. Fran žiher, za prvega državnega tožilca istotam pa dr. Albin Juhart. Slovenija je biser. Jugoslovanska Švica. Romantika Balkana. Srce našega turizma. Kotiček zdravja. Pribežališče bolnikov. Dežela toplic. Pokrajina zdravilišč. Pot s severa na jug. Cesta od vzhoda na ;apad. Iznajdljiv človek bi lahko iznašel izrazov za cel leksikon. Ce prebijamo prospekte, najdemo še vse polno reči, ki kujejo našo ožjo domovino do zvezd. Opravičeno smemo hvaliti našo lepoto, saj je res r.i na svetu zemlje, ki bi vsebovala tolike mičnosti in zanimivosti, kakor slovenska zemlja. Razkošno nas je ijubi Bog opremil s toplicami in zdravilišči in bistrimi rekami in jezeri in gor-skimi velikani in prelepimi gozdovi itd. itd. Narava nas je postavila ';icer na najbolj eksponirani, a vendarle na najmič-nejši kotiček našega planeta — samo žal, da smo ostali le pri teh darovih. Kar opa/amo zlasti pri prometnih pomanjkljivostih ki se iz leta v leto množe na škodo naši časti, slavi, a tudi največ ginot-nli>-, gospodarskim koristim slovenskega malega človeka, nas spravlja leto za letom v tako popolno nejevoljo — žalosti končno ne bomo več omenjali — da je treba spregovoriti nekoliko besedi tudi o tem perečem problemu naše domovine, čeprav že vnaprej vemo, da bodo ostale kakor marsikaj drugega — tudi te besede glas vpijajočega v puščavi. Naši ceste predvsem so poglavje zase. žalostno, zelo žalostno poglavje, ki iz leta v leto kriči že skoraj o tragediji neke zemlje. Zakaj ne samo poedinec ali sploh človek, tudi zemlja preživlja svojo tra- Za slovenskega človeka, živečega v vsesplošnem izobilju, pač ni dandanes lepšega pridodatka, kot da dobi iep toliko in toliko sedežni avto, s katerim se bo popeljal v širni svet. V slučaju, da bi zadel avto po slučaju nesreče in zle usode siromašen Slovenec, bi bilo resda nekoliko nerodno — zakaj če ne drugega, bencin pa le precej stane. Da bi pa avto ta siromašek mesto z bencinom polnil ob obcestnem vodnjaku z vodo, pa se nam vidi že na prvi pogled smešno. Ker oa je sreča navadno spremljevalka srečnih in bogatih, upajmo, da bo zadel avto kak bogat Sloveiiec, kakršnih pa je pri nas kaj malo. Avto je potrebno prometno sredstvo. Biti napreden in kulturen tudi pomeni, zainteresir, ti našo najširšo javnost za te vrste jport. A še nekaj drugega! Z avtom se d v i in zavedni Slovenec ali Jugoslovan lahko popeljeta križem vse domovine, ki v teh dneh kipi zdravja, A lalnjj c i d B,*!i tJb; iti fili }j tftil In TW«!’, ia }a lantu živimo pač v predsezoni »pasjih uni«, soli ce pripeka vsak dan močnejše ttr s svojimi jakimi ultraviotetnimi žarki vpliva, da se pečamo z raznimi reklamnimi iznajdbami. Ker ni v globini nikjer in nikodc-i ničesar več najti, je pač umestno, in tudi opravičljivo, upreči vse svoje sile v propagando za avtomobilski šport in pa tudi v propagando za svinje-rejo. V dneh, ko se doma ničesar ne zavedamo in ko smo izgubili sleherno orijen-tacijo. bomo z avtom mogli prerešetati tudi domače siromaštvo in domače tegobe. Videli bomo iz avta, da jedo slovenske drižine nezabeljene žgance, nezabeljeno repo in nezabeljen krompir. Vemo, da naš narod posebno v i^hle lačnih mcsecib strada posebno masti, ki je nep ecenljivo živilo. Zato ne bo odveč, akc ob tej krasni priliki pohvalimo socialno vnemo tistih zavednih krogov, ki so se odločili darovati našemu narodu kar celega prašiča. Zadnjič smo ga videli — tega prašiča namreč — nekje naslikanega in vzbudil je celo v nas, ki nismo materijalisti, prav zares ganljivo navdušenje. Vsekakor, avto je ideja, a tudi svinja je ideja! Pomislite: avtomobilizem in svi-njereja v Sloveniji! Ob tej ugotovitvi želimo vsem dobrim Slovencem in vrlim Jugoslovanom, tistim, ki dajejo in tistim, ki pričakujejo, mnogo in mnogo uspehov. Bodimo zase in tudi za druge dobri avtomobilisti in pa svinjerejci. Vsi pa za narodov blagor! Na vsak način pa je še važno vprašanje: kaj se bo pri nas in v naših klimatičnih razmerah bolj obneslo — ali avtomobilizem ali svinjereja?! —a. drugo Španijo ter izzvali državljansko vojno, »češke Slovo« celo namiguje, da so bili dosedanji manjši upori sad fašistične pomoči iz inozemstva. Zvestoba za zvestobo Pretekle dni so v Pragi praznovali 20-letnico majskih dogodkov. Te svečanosti se je udeležil tudi predsednik naše Narodne skupščine g. Stevan čirič, ki je imel v Narodnem gledališču v Pragi pred predstavo češke opere »Dalibor« zelo temperamenten govor, v katerem je pov-darjal večno prijateljstvo s češkoslovaškim narodom po znanem bratskem geslu: Zvestoba za zvestobo. Govor, ki so ga z oglušujočim navdušenjem odobravali in čestokrat prekinjali navzoči v gledališču, je prenašal tudi radio in ga je bilo pri nas zelo dobro slišati. Pogalanla med Rimom In Parizom Francosko-italijanska pogajanja Ie ne gredo tako gladko izpod rok, kot se :e to prvotno mislilo, ko je časopisje pričakovalo, da bo prijateljska pogodba med Italijo in Francijo podpisana takoj po obhku Hitlerja v Rimu. Pogajanja so Nova vlada na Madžarskem Bela Imredy, novi madžarski ministerski predsednik. Po ostavki prejšnje vlade Daranyja je sestavil novo madžarsko vlado madžarski gospodarstvenik in finančnik Bela Imredy. Nova vlada bo v glavnem nadaljevala politiko prejšnje vlade. Obljubila je izvesti takozvani petletni gospodarski načrt, ki naj prinese narodu izboljšanje in blagostanje. Opozicijske skupine, tako levičarske kot desničarske, ki med ljudstvom posebno agitirajo z raznimi socialnimi gesli, pa pravijo, da je sedanja vlada izključno vlada madžarskih magnatov in bogatašev, ki s pomočjo zakona in sile čuvajo svoja velika bogastva, medtem ko preprosti narod strada zemlje in kruha ter živi v bedi in brez zaslužka. Taki vladi po njih mnenju ni verjeti, da bi storila res kaj dobrega za ljudstvo. — Nekateri slovenski časniki so takoj, čim e bila ta vlada sestavljena, s ponosom povdarjali, da je to zelo katoliška vlada. Če se Ie ne bodo tako opekli kot so se doslej še vedno, ko so za tuje vlade delali reklamo. Primer: bivša Avstrija! »obtičala«, kot izgleda na španskem vprašanju, kar je naglasil sam Mussolini v svojem govoru v Genovi. Francosko javno mnenje je namreč prej ko slej na strani republikanske Španije, italijansko pa na strani nacionalistične Frankove Španije. Kako bodo prišla pogajanja preko te sporne točke, to je sedaj v ospredju vsega zanimanja. Verjetno jc, da bo skušala tozadevno spet posredovati Anglija. Failštiini upor v Brazllill V južnoameriški državi Braziliji je pretekle dni izbruhnila vstaja fašistično usmerjenih elementov, ki so se skušali s silo polastiti oblasti v državi ter strmoglaviti sedanjega predsednika Vargasa. Vladne čete so vstaj'o fašistov udusile ter vzpostavile v državi popolen red in mir. — X s *em fašističnim uporom v Braziliji je brazilsko in drugo časopisje pisalo, da je bil ta upor organiziran s po-močje Nemčije, ki je hotela imeti na vladi v Braziliji svoj vpliv, kar bi ji koristilo zlasti pri nabavi surovin. Zaradi teh vesti in domnev je nastalo med Brazilijo in Nemčijo precej napeto stanje, ki ga sedaj skušajo ugladiti na diplomatski način. Program in zahteve Nemcev v naSI državi »Slawonischer Volksbote«, ki izhaja v Osijeku, je objavil naslednji »narodnopolitični program enotne fronte nacionalnih Nemcev«: 1. priznanje nemške narodne samobitnosti in življenskih pravic v ustavi in zakonih; 2. priznanje nemške narodne skupine kot javnopravne korporacije; 3. stanovska ureditev v vsenarodnem okviru, v katerem naj se rešujejo vse narodne, socialne, gospodarske in kulturne zadeve nemške skupine; 4. priznanje voditelja te vsenarodne skupnosti za edinega legitimnega zastopnika Nemcev napram državi in oblastem; 5. priznanje pravice do ustanovitve posebnega sveta nemške narodne skupine v okviru vsenarodne skupnosti in v duhu svetovnega nazora nemškega naroda. Tale program nemške manjšine v naši državi precej diši in je sličen zahtevam, ki so jih postavili Nemci v ČSR in na Poljskem. Nas to prav nič ne preseneča, saj vemo, odkod vse te zahteve izvirajo. Ugotoviti le moramo, da se naši Nemci nimajo prav nič pritoževati ter da se, če so le lojalni, kot se to spodobi, dobro pri nas počutijo. Ko bi se le dru<'i tako kje drugje! Počasi bodo pa res Nemci prišli in predlagali celemu svetu, naj zanje kot posebno bvoliorc r.-£o določi nek prav poseben položaj. pr t"wt! fV/tfvrt i*-« iMf. ■m ■ Poreže skrbi okoiS avtomobilizma in sviniereie Tedensko zrcalo Komu naj Sluzi zasebna lastnina Znani ljubljanski industrijalec Ivan Avsenek je objavil v reviji »Tehnika in gospodarstvo« članek o usodi podjetniškega stanu, kjer dobesedno piše: »Neomejene lastnine ni več. Ni več tudi neomejene uporabe lastnine. Ta dva ideala podjetniškega stanu sta prešla v preteklost. Tako je dejansko stanje. Cim prej se bo z njim sprijaznil podjetniški stan, tem bolje zanj in za družbo. Prihranjeno bo človeštvu veliko socialnih političnih in kulturnih bojev. Podjetniški stan bo naredil samemu sebi največjo dobroto, Če pride sam po sebi do prepričanja, da mora zasebna lastnina in njena uporaba služiti pred vsem javni blaginji in potem šele zasebnemu egoizmu. če ne pride do tega sam po sebi, ga bo k temu nujno prisilil družabni razvoj, seveda v zvezi z globokimi družabnimi pretresljaji, ki bodo v škodo vsem, posebno pa podjetnikom. Rusija uči!« Špekulanti bi radi zaslužili 70 milijonov O nenavadnem dvigu cen pšenice piše »Jugoslovanski kurir« med drugim: ^Zaradi špekulacij s pšenico je naglo poskočila cena ter dosegla v Bajmoku že 260 din za 100 kg. V tujini je cena moke 125 din, kar pomeni, da je pri nas pšenica za 108% dražja kakor v tujini. Del javnosti je zato razpravljal o potrebi, da se pusti k nam tuja pšenica, in sicer carine prosto, da bi se s tem zbila akcija špekulantov, špekulanti, ki imajo v svojih rokah velike zaloge pšenice, računajo z vso gotovostjo, da bodo z višjimi cenami »zaradilicc 70 milijonov din. Teh 70 milijonov dinarjev bi jim morali plačati potrošniki v mestih in naših pasivnih krajih. To »zarado« 70 miiljonov din bi zaslužili, če bi prodali samo 10 tisoč vagonov, na kolikor se cenijo njih zaloge. Zaradi visoke cene pšenici so morali pričeti v pasivnih krajih že kupovati koruzo, ker cen za pšenico ne zmorejo več. A tudi cena koruze je že začela rasti. Zaradi špekulativnega skoka cen pšenice se je podražil kruh.« Bodimo enotni v svojih gospodarskih zadevah V »Trgovskem listu« beremo med drugim : »Uredba o 4-milijardnem notranjem po sojilu je razpisana in tudi je že določeno, kako se bo uporabila prva transa v višini 700 milijonov din. Mislimo, da bi morali mi nastopiti s čisto konkretnim načrtom, kaj se naj iz tega denarja napravi v Sloveniji. Ne sme se ponavljati, kakor se je dogodilo pred kratkim, da si nismo sami na jasnem, kaj nam je najbolj potrebno. Le majhen spor med nami o potrebnih investicijah v Slovneji zadostuje, da se nam bo poreklo, da pridejo te investicije na vrsto, kadam si bomo samo o njih edini, če kdaj, potem moramo biti absolutno enotni, kadar se dele investicije iz notranjega posojila. Imamo pa se mnogo tehtnejši razlog, da smo enotni. Slovenija doživlja kot pasivna pokrajina zaradi čezmernih žitnih cen novo gospodarsko nezgodo. Vso legitimacijo imamo za zahtevo, da se nam {i nezgoda olajša z večjimi javnimi deli. Kadar zahteva že gola prehrana od Slovenije tako silno povečanih izdatkov, takrat ne niora dati Sloveniji prilika, da za te povedane izdatke potrebni denar tudi zasluži. Jo tem bolj, ker je Slovenija leta in 'eta dajala za druge ter se pri tem docela izčrpala, da je danes sama pomoči najbolj Potrebna.« piše Malo političnega humorja iz bivše Avstrije Med novicami bivše Avstrije »Delavska Politika« naslednje: »Neki gauleiter je prišel po anšlusu v velik industrijski kraj na Gornje štajersko. Delavski obratni načelnik mu je podal raport. Gauleiter ga je vprašal, 1cakš-političnega mišljenja ie delavstvo. 'Obratni načelnik mu je po pravici povedal: »Kakih 20 odst. je komunistov, 70 ?dst. socialnih demokratov.« Gauleiter se je razburil: »Koliko pa je potem narodnih socialistov?« — »To smo pa vsi!« je pomiril obratni načelnik.« K31 Pariška akademija in 350 jubilej uni- e.™ v Kolnu. Akademija nravnih in po-IltlC1' ---* - *•» . .........^ Banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah pred obnovitvijo Dobrodejna uvidevnost na obeh straneh mnogo obeta Vprašanje odškodnine se da pravično rešiti je sploh zaprta zaradi pred leii nameravane in tudi še vse do zadnjega sklenjene vrnitve posestva meniškim gospodom v Nemčiji. čudno je tole: Meniško posestvo v Pekrah je bilo v oktobru leta 1933. po vseh zakonitih predpisih, torej pravno-veljavno razlaščeno. Razlastitev pa je držala samo še v leto 1935. Kako so se stvari pozneje zapletale in kako se je z neke strani spretno spletkarilo, je za enkrat še prikrito. To bo treba še stvarno ugotoviti po zadnjič predlaganem razsodišču. Naše Pekre so torej pred obnovitvijo, pred vzpostavitvijo, čeprav morda s težkimi pogoji. Naj oživi podvojeno delovanje banovinske viničarske šole v Pekrah! Tako naj bi se ustanova za naprej imenovala. Za to — samo za to — je bila usatnova urejena z velikimi žrtvami. Odločno odsvetujemo, da bi tja zanesli nekakšen znanstveni zavod, ki sodi le bolj v mesto ali v neposredno bližino mesta, n. pr. v banovinski Račji dvor, če že ne sme biti kje bližje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Mišljen je — domnevamo — novi banovinski vinarski in sadjarski zavod kot — tako pravijo — strogo znanstvena ustanova, ki jo neki činitelji skušajo odriniti iz Maribora, kakor da bi ne vedeli, kje in kako je treba za stvar zagrabiti. O tem bi se dalo mnogo povedati. Zato pa naj velja za danes dobrohotni opomin: Pekre — Pekrami Ne zato, ker ta misel od nas prihaja, marveč zato, ker smatramo nje uresničitev za obče koristno. Da pa bo oživljena in prerojena viničarska šola v Pekrah mogla čim bolj uspešno nadaljevati delo tam, kjer je bilo smotrno delovanje po nepotrebnem prekinjeno, je treba vzpostaviti tudi staro, preizkušeno vodstvo uprave. Modra popustljivost in plemenita obzirnost bi sprožili v pošteni javnosti toplo odobravanje in zajamčili trajne uspehe skupnih prizadevanj za občo blaginjo kmečko-delav-skega ljudstva tudi na drugih področjih. Doslej smo razpravljali v »Edinosti« o Pekrah, kakor ustanovo na kratko ime nujemo, dvakrat: v številki 7. od 26. marca in v številki 14. od 14. maja t. 1. Prvič smo dvomili in komaj domnevali, da bi bil zavod »pred razpustom«. Drugič smo ugotavljali, da je ustanova resnično »v razpustu«. Do danes so se stvari vidno spremenile. Obrnile so se na boljše. Po čigavi zaslugi, je čisto vseeno. Gotovo je pri tem več činiteljev zaslužnih. Mi sami, ki smo vprašanje o Pekrah sprožili, si ne prilaščamo nobenih zaslug, ker mislimo, da smo storili samo svojo narodno dolžnost. Zdaj smemo upati, da nam bo lepi zavod ohranjen, da je tako rekoč že »pred obnovitvijo«. Uvidevnost na obeh straneh zmaguje: pri kraljevski banski upravi, kakor ni bilo drugače pričakovati, i n pri benediktinskem samostanu »St. Paul« v Nemčiji. Znašli so se in našli so kolikor toliko zadovoljiv način dokončne rešitve tega važnega vprašanja. Tako pride i tu do veljave sončna narodna rečenica: »Ljudski glas — božji glas!« Da bi se le večkrat in krepko oglašal! Vselej bo čuti dober odmev. Izvedeli smo, da se medtem pomirjeni stranki že pridno pogajata o odškodnini za pekrski meniški svet. Pred kakimi 10 dnevi se je namreč sestalo posebno po-verjenstvo (komisija), da se zedinijo, koliko polja (njiv) od sedaj banovinske pristave »Račji dvor« na področju mesta Maribora — tam proti Kamnici — bi dali v zameno za zadevno posestvo v Pekrah. To polje je dragoceno, ne toliko zavoljo svoje kakovosti, ki pa tudi ni slaba, ko radi svoje izredno pripravne lege za prvovrstna mestna stavbišča. Pri takih uradnih pogajanjih je pač tako, kakor navadno pri vseh drugih kupčijah pri nas: kupec — v tem primeru javna uprava — bi rad čim manj plačal, prodajalec — v tem primeru samostan — bi rad čim več izkupil. Ne dvomimo, da bo samostan lahko zadovoljen z zameno. Nagrada za politične usluge! Mi mu radi marsikaj spregledamo, samo da bodo Pekre za vedno rešene! Ob razveseljivem preokretu stvari nas zanimajo še sledeča dejstva: Samostan »St. Paul« je dajal Pekre naprodaj že leta 1919. za 80.000 kron (— pozneje 20.000 dinarjev). Kupca ni bilo. Meniške Pekre so bile leta 1921., torej ob prevzemu po državi, cenjene po sodnem zaprisežencu cenilcu približno 137 tisoč kron (— pozneje 34.250 dinarjev). Osem let pozneje, leta 1929., ko je bila državna uprava vložila že mnogo sredstev v ustanovo in zdrževala že tretje leto viničarsko šolo — le-ta je bila otvor-jena leta 1927. — je najel samostan svojega, tudi sodnega zapriseženca cenilca, ki je cenil vrednost posestva približno 400.000 dinarjev. Zadnjič smo vprav na tem mestu na-•števali velike stroške za mnogotera izboljšanja zemljišč, zgradb in nasadov. Danes je treba nekaj pojasniti, nekaj dodati: Globoko prekopanega (rigolanega) sveta za matičnjake, gorice, trsnice in drevesnice je celo nekako 12 ha, to je 120.000 m2. Za to delo so Pekre plačevale 1 do 2 dinarja za m2. Pekre so med drugim na novo nasadile 2'5 ha matičnjakov, 2'5 ha goric in posadile približno 800 sadnih dreves. Viničarska šola je bila otvorjena, kot smo, že rekli, leta 1927., in sicer samo z 8 kmečkimi mladeniči učenci, ker za več gojencev ni bilo pripravnega prostora. Stanovanjski in učni prostori so se iz leta v leto izpopolnjevali, da je bilo mogoče sprejemati vedno več gojencev. N. pr. v letih 1934. in 1935. jih je bilo že po 16. Novo gospodarsko poslopje, čigar sliko smo zadnjič prinesli, je dalo toliko prostora za učilnico, da bi bilo z letom 1936. prostora, že za 25 do 30 fantov. Tem lažje, ker so pridni kmečki mladeniči radi po-sečali Pekre. Saj je bilo po 40 in tudi več prosilcev za sprejem v pekrsko viničarsko šolo. Treba je še samo nekoliko popraviti in urediti spalnice, pa bi bilo prostora za 30 do 35 učencev. V poslednjih letih so viničarsko šolo izpraznili. Zdaj An'dr ej Žmavc. Me nasedajmo „nedolžnim•* oglasom Postanimo gospodarsko samosvoji V zagrebških listih je bil objavljen te dni oglas sledeče vsebine: »Zamjenjujem vilu u Beču za rentabilni objekt u Jugoslaviji. Vila je nova, 6 soba, u najboljem predgradju Beča, mo-deran konfor, velika bašta idt. Ponude pod br. P. 5417 na Interreklam, Zagreb.« Ta oglas nas uči, kako je treba citati tudi med oglasi, ne samo med vrsticami. Ni težko uganiti, kdo želi zamenjati vilo za rentabilen objekt v Jugoslaviji. Povda-rek ne leži nikjer tako tehtno kakor na besedi »rentabilan«. Lahko si mislimo in drugače si tudi misliti ne moremo, da gre za krivonosca, ki ga je ostra metla pomedla iz gospodarskega življenja sosednega naroda. Sedaj, ko je »rebbach« li profit že davno na varnem, je ianko nedolžno gesto zamenjati nepremičnino za kak rentabilen objekt, v katerem naj naši slovanski delavci v svojem znoju in s stradanjem pomagajo dvigniti že itak »rentabilen« objekt na še večjo stopnjo tiste rentabilnosti, ki ji slovenski pravimo — izžemanje. Treba je zares pogledati po naših industrijskih podjetjijh — zlasti na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini — ter javno ugotoviti, da je udeležba neslovanskega, židovskega in drugega tujega kapitala in s tem tudi raznih generalnih direktorjev, upravnih svetnikov itd. v naših industrijah že prava nacionalna sramota, če hočemo — in to hočemo —, da bo Jugoslavija v vsakem oziru močna, gospodarsko samosvoja država, moramo nujno spremeniti vse naše pojmovanje o liberalistično urejenem gospodarstvu. Rešiti nas mora le načrtno gospodarstvo s takojšnjo izvedbo vsestranskih načrtov ter istočasno izločitvijo neslovanskega in tujega elementa iz našega gospodarskega življenja. —b. ftrellanie ali zavarovanje prot! planetu Dopis S Kozjaka tičnih ved v Parizu je sklenila, da ne ,(Me«;,ci.ie na proslavo 350-1 mislili na obrambo proti' toči.‘Tu’.»o'(že letnice Kolnske univerze. V dobi raznih zaščit za udobnost ali sploh'za obstoj življenja prihaja od Sv. Križa na našem Kozjaku pobuda za glavno zaščito kot predpogoj za preživljanje, to je živež, pridelek našega kmeta. Nobena življenska potrebščina ni tako odvisna od upliva vremena kakor ravno kmetski pridelek. Dozdaj pa se je celo pogubni del tega vpliva splošno smatral kot izključno stvar in brigo kmeta-pride-ovalca. Torej — kaj mar meščanom, če kmetu ves pridelek uniči slana ali če ga pobije toča ozir. »planet«, kakor pravijo na Kozjaku hudi uri s točo. Zmoto te sodbe pa mora — v danem slučaju — najbolj bridko občutiti — meščan. Zaščita poljskih pridelkov je torej resna stvar in briga nas vseh. — Kakor letos marsikaj pri nas, še bolj pa drugod kaže in opominja, je letos tudi konec tolažbe Kczbrižnežev, češ, vsaj toča ne pobije in slana ne pade povsod. Vsaka dežela in pri nas tudi vsak kraj mora računati z eno ali drugo vremensko šibo. Skoro bo 100 let, odkar so na našem Kozjaku resno Izdavno pred svetovno zaslovelo streljal- no postajo Stigerja v Slov. Bistrici) doma najbrže najstarejši »streljači proti »planetu«. Kakor večinoma drugod, je tudi tu zadnje streljanje prenehalo tik pred vojno. Zadnja leta pa je toča posebno v teh krajih postala skoro vsako leto reden gost. Letos se obeta »planetov« posebno bogato poletje. Zato prihaja kot rečeno, od Sv. Križa resen opomin na povrnitev streljanja proti toči. Misli se tudi na na-daljno zaščito splošno obveznim banovinskim zavarovanjem zoper vse uime. Najhitrejša in vsaj delna odpomoč je seveda v streljanju, združenem z metanjem bomb potom letal. V oporo za celo mariborsko okrožje zamišljene akcije je nameravana tudi posebna izdaja pouka. V ta namen so nujno potrebni odgovori na sledeča vprašanja: 1. odobravate streljanje proti toči, 2. če ne. kakšne pomisleke imate. ,3. ali imate še shranjene možnarje itd., 4. ali odobravate splošno obvezno banovinsko zavarovanje proti vsem ui-mam. Kratke, točne odgovore na uredništvo »Edinosti«. SKRBI ZA »EDINOST«! Naše tržišče in tene Živina. Pogrešilo bi sodil, kdor meni, da se ic s podražitvijo mesa povišala tudi cena živine. V kupčiji z živino je ostal položaj malone nespremenjen ter so se cene gibale na posameznih sejmih naslednje: Ljubljana: voli 3.75—5.75 din, krave 2.25 do 5.25. teleta 7—8 din. — Maribor: debeli voli 4.50—5.75, poldebeli 3.60—4.50, plemenski 4.75—6, biki za klanje 3.50—5 din, klavne debele krave 4—5.25, plemenske 3.50—4.50, klobasarice 2.50— 3.50, molzne 3.75—5, breje 3.50—4.25. mlada živina 4.50—5.75, teleta 5.50—7.50 din. — Sobota: biki 5—6, 4—5 in 4 din. telice 5—6, 4.50—5 in 4, krave 4—4.50, 3.50 in 2.50—3. teleta 5.50—6.50 in 5—6 din. — Št. Jurij pri Celju: voli 5.50—6 din. 4—5, mlade krave 4—5.50 stare krave 2.25—2.75, teleta 6—6.50 din. — Ptuj: voli 5—6, krave 2.50—5.50, biki 3.75—4, junci 4—5, telice 4 do 5.50, teleta 6 din. — Šmarje pri Jelšah: voli 5.50, 4.50 in 3.50, telice 5. 4 in 3.50, krave 4, 3.50 in 2.50, teleta 6 in 5 din. Svinje. Mnogo ugodnejši je položaj v kupčiji s svinjami. Večje povpraševanje. Cene zelo trdne. Posebno iskane so plemenske svinje. Položaj na sejmih v posameznih krajih: Na mariborskem sejmu so se prodajali mladi prašički 5-H5 tednov stari po 65—100 din, 1—9 tednov po 110—130, 3—4 mesece 150—210 din, 5—7 mesecev po 300 do 390, 8—10 mesecev po 420—490, eno leto po 710 do 820 din. 1 kg žive teže 6.50—7.25, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — V Ptuju so bili pršutarji po 7.50—8 din. debele svinje po 9, plemenske 6.75—7.50 din za 1 kg, mladi pujski 6—12 tednov stari po 65—130 din. — V Posavju so mladi pujski po 160—180 din za glavo,’ Špeharji po 9, pršutarji po 7 din za 1 kg. — Na Gorenjskem so cene svinj visoke. Špeharji so po 10.50, pršutarji po 8 do 9.50 din za 1 kg. Kože. Sirove goveje kože se prodajajo po 10—14 dinarjev, telečje kože po 12—15, svinjske pa po 8—12 din za kg. Vino. Tudi v Sloveniji so se zaloge precej zmanjšale. Cene pa se zategadelj utrjujejo. Povprečno se trguje lažje namizno vino po 4.50—5—6 za liter, sortno ter izbrano vino pa po 7—8 celo do 9 dinarjev liter. Seno in slaina. Pred nedavnim si ni bito mogoče predstavljati, da bodo cene tako poskočile. Neugodne vremenske prilike za pašo in pa slabši izglcdi košnje so precej dvignili cene. Povprečno se seno sedaj prodaja po <'0—80 dinarjev za 100 kg, slama pa od 30 do 40 din. Poljski pridelki. Krompir 1.50—2 din kg, merica 9—10 din, novi krompir 6—8 din kg, čebula 5 7, cene zelenjave pa so znatno popustile. Češnje- 12—16 din k«. Zadružništvo in trgovec V nagradnem natečaju za najboljšo obdelavo tem iz narodnega gospodarstva, ki je bil prirejen v okviru mariborske drž. trgovske akademije, je za temo »Zadružništvo in trgovina« prejela prvo nagrado dijakinja III. letnika Elfrida Kolar. Njen nagrajeni spis v celoti objavljamo. Zadružništvo je doseglo v današnji dobi že precej visoko stopnjo, saj imamo v Jugoslaviji že okoli 8.728 zadrug. Ta organizacija, ki ima že toliko milijonov pripadnikov, je zamisel preteklega stoletja, ko so se pričeli v večjih industrijskih krajih združevati predvsem delavci, da si kupijo svoqe življenske potrebščine naravnost od producenta, ker jim nudi to blago po nižji ceni. Zgodovina zadružništva pozna prvo zadrugo v današnjem pomenu besede iz 1. 1844 in to je bila v Angliji v Rochedalu. Delavci, ki so jo ustanovili, se imenujejo rochedalski pionirji. Ta pokret se je nato širil preko Anglije in Francije v Nemčijo, češko in prišel tudi k nam. Za ustanavljanje zadrug sta si stekla v Nemčiji največ zaslug Schultze-Delitsch in Raiffeisen, od katerih je prvi ustanavljal zadruge za obrtnike, a drugi za kmete. Na češkem jih je ustanavljal dr. František Kampelik, pri nas pa sta delovala na tem polju brata Mihael in dr. Josip Vošnjak ter dr. Evangelist Krek. Vošnjak Mihael jih je ustanavljal na liberalni, Krek pa na klerikalni podlagi. Sedaj, ko poznamo vsaj v malem razvoj zadružništva, se vprašamo, kaj je bil vzrok razvoju te, v gospodarstvu važne organizacije? 1. Prevelik liberalizem, ki se je razširil skoraj po vsem svetu, kot posledica menkantilizma in fiziokratizma in ki je povzročil, da so postali bogati še bogatejši, revni pa še revnejši. Jasno je, da se je morala pojaviti reakcija in to so bila delavska gibanja, ki so povzročila zadružni pokret. 2. Francoska revolucija s krilaticami. 3. Leto 1848, ki predstavlja gospodarsko in politično svobodo in se pozna posebno pri onih narodih, ki so živeli pod tujim jarmom. Razni narodni voditelji so uvideli, da je potrebna za moč naroda ne samo politična, temveč tudi gospodarska svoboda. Namen zadrug je predvsem nuditi svojim članom vse potrebščine po ugodnih cenah, ne glede na svoj lasten dobiček. Zadruga lahko obsega celotno gospodarstvo kakega naroda, saj jih imamo vse vrste: poljedelske, živinorejske, indu- strijske, zavarovalne, kreditne, nabav-ljalne in druge. Zgodovina trgovine nam prikazuje že stare narode kot izborne trgovce. Ako pogledamo v kratkem razvoj trgovine, vidimo, da je bil njen obseg v starem veku zelo omejen. Trgovec je bil v vedni nevarnosti pred razbojniki, javno mnenje o trgovcih je bilo zelo neprijazno, ni bil polnovreden državljan itd. Toda kljub temu je procvitala in ponekod dosegla celo vodstvo države (Francija, Kartage-na), ker so trgovci vedno našli izhod iz zagate. Dalje nam prikazuje njen višek v 12. in 13. stoletju, ker so se takrat potrebe prebivalstva povečale. Trgovini se moramo zahvaliti, da se je odkrila Amerika; to je najvažnejši faktor za medsebojno združevanje narodov, spoznavanje tujih verskih in kulturnih nazorov. Vsjed trgovine se je razvilo denarstvo, menica, bankarstvo, kar je dandanes vsekakor zelo velikega pomena. Toda načelo trgovca je: s čim manjšimi stroški in v čim krajšem času si pridobiti čim večji dobiček. Trgovec mora imeti pri svojem poslovanju nek zaslužek, ker se s tem živi. Njegovo poslovanje je v zvezi z velikim stroški in ako k temu prištejemo še dobiček, mora blago prodajati po višji ceni. Tudi kmetu, od katerega kupuje razne poljske pridelke (ako spada to v njegovo stroko), ne more toliko nuditi, ker se mu s tem le zmanjšuje dobiček. Drugače je pri zadrugi, saj imamo tudi zadruge, kamor prodajajo kmetje svoje pridelke ugodnejše. In to, da kmet lahko prodaja svoje blago, je velikega pomena. S tem se ga le gospodarsko in nato tudi kulturno dvigne, kajti dandanes sta najvažnejša problema kmetijstva in poljedelstva: pospeševanje oro-izvodnje in ugodnejše vnovčcjanje poljedelskih proizvodov, a za blaginjo naroda je edini temelj zdrav in omikan kmet. Ako zadružništvo ocenimo s stališča trgovca, da triu škoduje. Odjema mu stranke, na drugi strani pa tudi prodajalce — predvsem kmeta. Vendar mu škoduje samo glede kon-zuma, ker so na drugi strani kreditne zadruge tudi njemu v korist. Kreditne zadruge predstavljajo najmočnejšo panogo zadružništva, skoraj polovica vseh obstoječih zadrug je kreditnih. Slovenski Kolar Elfrida. živelj so gospodarsko osamosvojile in podprle ter si tako stekle res trajne zasluge za Slovence. Brez posojilnic Slovenci ne bi imeli tako trdnega narodnega ozadja in jugoslovanska misel se ne bi tako močno razvila, kot se je. Kreditne zadruge so ustvarile narodno varčevanje, poleg tega pa so žrtvovale ogromne zneske za zidanje narodnih domov, podpirale nacionalne in kulturne organizacije, podpirale slovenske dijake, kajti brez njih podpore bi nam manjkalo mnogo odličnih borcev za narodno svobodo in kulturni napredek. » Kakor že omenjeno, so kreditne zadruge tudi za trgovca velikega pomena. Kadar potrebuje posojila, mu pomaga kreditna zadruga, ki mu ga da proti neki nižji obrestni meri. To je zelo važno, ker se dandanes težko dobi tako hitro posojilo s tako majhnimi obrestmi. V Mariboru deluje »Hranilnica in posojilnica »Narodni dom«. Zadružništvo hoče torej koristiti vsemu narodu, olajšati hoče v kolikor se da gospodarsko krizo, ki je zajela ves svet. obvarovati kmete, obrtnike in trgovce pred tujim kapitalom, obvarovati jih hoče pred gospodarskim poginom in jih napraviti čuvarjem narodne zemlje. Poedi-nec tega ne more storiti, celota stori z lahkoto vse. Združene moči vseh članov bodo lahko vedno premostile vse ovire, saj navdaja vsakega zadrugarja zavest, da koristi i svojemu narodu i samemu sebi. Dopifi ..Edinosti” SEJMI 22. maja: v Grahovem, Zidanem mostu. 23. maja: v Središču, Sv. Petru pod Sveto Goro, Martjancih. 24. maja: v Novi vasi, Ormožu, Atari-boru, Dolnji Lendavi. 25. maja: v Mali gori pri Kočevju, Mengšu, Radečah pri Zidanem mostu, Svetini, št. Gotardu, Slov. Konjicah, Gor. Radgoni, Vitanju, Celju, Trbovljah, Kotljah, Podčetrtku v Varačih. 27. maja: v Gor. Logatcu, Mariboru, Žužemberku. 28. maja: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Puconcih. Vrednost denarja 1 ameriški dolar 43 din, 1 nemška marka 17.45 din, 1 švicarski frank 10 din, 1 angleški funt 215 din, 1 češkoslovaška krona JL52 din, 1 italijanska lira 2.28 din, 1 francoski frank 1.31. Zahteve naših hranilnic Na občnem zboru Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je bila izdana resolucija, ki postavlja naslednje zahteve za izboljšanje poslovanja na denarnem trgu: 1. Država naj prevzame oz. izplača v smislu mirovnih pogodb predvojna avstro-ogrska državna in deželna posojila, ki se nahajajo v rokah naših državljanov. 2. Hranilnicam naj se vrne pravica sprejemati pupilni in ostali javni denar ter denar bratovskih skladnic. 3. Naproša se Narodna banka, da dovoli 3odstotne Iikviditetne kredite tudi za oprostitev vlog nad 10.000 din. 4. Država naj nostrificira srbska predvojna posojila, nahajajoča se v rokah naših državljanov. Rogaška Slatina Plavalno kopališče. Poleg novega hotela, ki čezdalje dobiva lepše lice in ie čudo arhitekture za naš kraj, je dobilo povsem obleko tudi slatinsko plavalno kopališče. Spričo gradnje hotela se je to isto tako za tujski promet važno javno delo manj opazilo. Kdor bo videl novo stavbo okoli plavalnega kopališča, zgrajeno po zamisli arhitekta inž. Glanza, tlakovana tla itd., bo strmel nad iz-premembami. Pač lepa privlačnost za naš štajerski biser! Občni zbor Rdečega Križa se je vršil pred-prošli četrtek 12. t. m. pri »Pošti« in je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležil se ga ic tudi delegat banov, odbora R. K. iz Ljubljane g. višji svetnik Josip Skalar, ki je podal zborovalcem lepo poročilo_ in vlil odboru, katerega tvorijo z malimi izpremembami dosedanji odborniki s predsednikom g. Šent--urcem Stankom na čelu, novega poguma. Vsa poročila funkcionarjev so izzvenela v tožbo, da se društva ogiblje okoliško prebivalstvo, ki mu je Rdeči Križ v prvi vrsti namenjen. Pozivamo okoličane, da se v svojem interesu društva oklenejo! V Prekmurje na manifestacijsko zborovanje prekmurskega učiteljstva je pohitelo v soboto 14. t. m. v velikem številu tudi naše učiteljstvo, nesoč tovarišem ob Muri pozdrave od Sotle. . Na Boču se je v nedeljo 15. maja 1938 ves dan v najlepšem vremenu Vršil pomladni zbor šmarskega sokolskega okrožja, koje-ga vse edinice so bile prav dobro zastopane. Taki zbori v naravi so za vzgojo našega naroda zelo važni! »Inflagranti na poslu«. Dopisnik iz Zidanega mosta je čul o neki gospe, ki jo je nje soprog baje zalotil z ljubimcem. Potem je ta soprog v Zidanem mostu izvajal posle-dioe. Sicer o tej »velevažni dogodivščini« nihče ničesar ne ve, vemo pa kvečjemu to, da se takih družinskih žaloiger zgodi toliko na svetu in tudi v naši domovini, da jih ie pač odveč obešati na veliki zvon. O takem dogodku, ki je brez dvoma nesreča » več ljudi v družini in ki je pri nas posebno za nekatere liste In nekatere poročevalce prava slaščica, bi bilo najlepše molčati, iz vzgojnih ozirov za dopisnike in čitateljc. če pa kdo vendarle smatra, da mu srčna potreba narekuje objavljati take vesti, pa naj bo srčno naprošen. da pazi v bodoče na stil. »Inflagranti na poslu«! Ne, ne, ta pa je že predebela! Molnik O preljuba edinost! Kako si nam potrebna. Zato ti pišem veselo poročilo o delavnosti naših kolašic. Povsodi je dosti revčkov. Pri nas tudi. Pa tudi usmiljenih src je, samo poiskati jih je treba. Tako so tudi naše dobre kolašice zbrale lepo vsotico skupaj. Deloma s prošnjo, deloma s prireditvijo čednega nastopa deklic in fantkov. Pa so nakupile blaga. nakrojile obleke in obdarovale najrev-neje otročičke, neglede na strankarstvo, verstvo, narodnost. — Kdo bi verjel, da ima tudi tako karitativno podjetje strankarsko nasprotno pokretnost? — Zal, da! Pa naše blage kolašice se niso dale ugnati. Materinski dan je krasno uspel. Tako petje, kot deklamacije, predvsem pa poučna mladinska igrica! Vil. rajanje je vse navdušilo in ganilo. Še bomo podpirali naše vrle kolašice! SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu. Sevnica Severovzhodna Slovenija no bo imela direktne zveze z morjem. Dela na železobe-tonskem mostu zelo hitro napredujejo. Stebri so že davno postavljeni. Tudi dolnji ustroj bodoče železniške prog Sevnica—St Janž je že gotov. Pričele se bodo polagati tračnice, enako tudi preko mosta, čim bo ta gotov in uporaben v ta namen. Povedati pa moramo, da severovzhodni del Slovenije ne bo imel direktne zveze z morjem, čim bo enkrat dograjena železniška proga Črnomelj —Vrbovško, kakor se to splošno domneva. V Sevnici j« bil predviden železniški trikot, po katerem bi vlaki, ki peljejo z Zidanega mosta proti Št. Janžu imeli direktni prehod preko mosta na novo progo. Ker je odpadel ta triangel (iz tehničnih ovir?!), bodo morali vsi vlaki najprej v Sevnico. Tu se bodo morali obračati, da bodo mogli zapustiti postajo na istem zapadnem koncu ter kreniti čez most proti Jelovici. Taka bo torej »direktna« zveza z morjem. Inž. M. Klodič pa pravi v svoji »Železniški zvezi Slovenije s Sušakom« naslednje: »Želeti je, da vlakov ni treba obračati, ampak, da je dana možnost, da nadaljujejo svojo pot v dosedanji smeri t. j., da zapustijo postajo na vzhodnem koncu in potem šele zavijejo proti Št. Janžu. Za to namero leži sevniška postaja preveč vzhodno od ustja Mirenske doline v Savsko tako, da bi proga, zapustivši na vzhodnem koncu postajo Sevnico, imela premalo prostora za oster ovinek nazaj proti dolini Mirne, ker je na vzhodnem delu postaje Savska dolina preozka. Most čez Savo bi ležal v ostrem ovinku in takoj za njim bi morala železnica v predor na južnem bregu. Obrniti bi se torej morala v predoru, dolgem okroglo 900 m, kar bi skupaj s podaljšanjem proge, ki bi bilo vsemu temu posledica in zaradi potrebe še enega mostu čez Mirno zelo podražilo gradbo te sicer kratke železnice. Ne preostaja torej drugega, kakor graditi nasproti grada Boštanj novo prehodno postajo na obstoječi progi Zidani most—Zagreb, kjer ]e potek te proge v terenu tak, da bi to bilo zelo lahko napraviti. Iz nove postaje Boštanj morejo vlaki naravnost naprej čez most preko Save in dalje proti Trebnjem, ker leži postaja pred vhodom v Mirensko dolino tako, da je za direktni dostop v to dolino dovolj prostora. Postaja Boštanj bi bila tako-rekoč druga postaja za Sevnico, na kateri bi se ustavljali vsi vlaki. Jasno je, da tudi St. Janž ne more biti priključna postaja, ampak da to more biti samo nova postaja Tržišče, ki naj leži tik ob izlivu Hine v Mirno. Ne bi namreč imelo nikakega smisla vlačiti od to točke, kjer zavije obstoječa proga ostro proti Št. Janžu, vlake 2 km do Št. Janža in nazaj ter jih tam zopet obračati. Tir Tržišče —St. Janž bo potem le še industrijski tir. Isto velja za postajo Trebnje, kjer bi morali vlake v tretje obračati. Zaradi tega se izgradi 1 in pol km vzhodno Trebnjega nova postaja, ki omogočuje direktni prehod vlakov iz Boštania proti Novemu mestu. Obstoječo trebensko postaio bi opustili ali pa napravili iz nje postajališče.« Tako piše torej strokovnjak,o tej železniški zvezi, dočim slišimo pri nas, da se proga nikakor ne more zgraditi z železniškim trikotom, češ da so za to nepripravna tla v Savi. Ker je na imenovanem železniškem trikotu zainteresirana vsa Slovenija, opravičeno pričakujemo zadovoljiv odgovor. Radeče Loškemu rodoljubu zadnjič v vednost! Kakor Abderiti, ki so se nekdaj prepirali za oslovo senco, tako se loški rodoljub zaganja v radeškega dopisnika zaradi dopisa »Za napeljavo vodovoda« iz Radeč. Pri tem išče dlako v jajcu ter mu hoče za vsako ceno podtakniti krivdo da je v omenjenem dopisu člankar »hotel smešiti njegove rodoijube«v Naj mu povemo zadnjič kar na kratko Če hoče rodoljub še bolj. povzdigniti Loko kot jo je dopisnik, tedaj mu svetujemo, da prosi oblast, da postane Loka mesto ali pa vsaj predmestje »prestolice ob Sopoti«. Tako bo najbolj pomiril sebe, kajti »mali loški ljudje niso tako občutljivi glede takih očitkov, kakor je črnogledi rodoljub. Starina v preiskovalnem zaporu. Pred kratkim so naše varnostne oblasti v družbi krtneljskih orožnikov in orožnikov iz vač napravili hišno preiskavo na posestvu vi-rine na Jelovem v Radečah. Pri njem so našli razno blago sumljivega izvora, ki sta mu ga nanesla dva pajdaša Sajovic in zloglasni Ciril Steban, ki ima na vesti poleg 13 vlomov in 2 ropov še umor bivšega radeškega finančnega preglednika g. Kovačiča. Nakradeno blago je last vdove Klančar iz Leskovca, deloma pa nekega trafikanta v Zagorjah. Našlo se je tudi kolo. ki pa se ne ve za lastnika. Oblasti so te dni odpeljale Starino v zapore novomeškega sodišča, kjer čaka sedaj na sodbo. Nogometna tekma SK Štore: SK Radeče 1:1 (1:0). Preteklo nedeljo je gostovalo kombinirano moštvo SK Radeče v Štorah, kjer so odigrali prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim športnim klubom. Na igrišču je bilo precej ljudstva. Moštvo Radeče je bilo precej oslabljeno, vendar je nudilo dobro igro. Maloštevilne kombinacije je kvaril slab teren, na katerega radeški nogometaši niso bili vajeni. SK Radeče je ponovno nastopilo s številnimi rezervami. Apeliramo na vodstvo kluba, da se odpravijo v bodoče taki nedostatki. Klub čakajo težke kvalifikacijske tekme, zato je skrajni čas, da se določi štal-j na postava najboljših igralcev. Pišece pri Brežicah Že zadnjič smo sporočili naši javnosti, kakšne sitnosti imamo radi imenovanja novih cest. Pa smo izvedeli naknadno, da se imena čuvajo še v tajnosti in da ime — dekliška ulica — splah ne pride v poštev, ker da se bo v kratkem odprla v neposredni bližini kavarna »Pri treh mladenkah«. Domača industrija se tudi pri nas vedno lepše razvija. Zaenkrat konkuriramo samo še Bat’i. Združenje čevljarjev si je nabavilo stroje, najnovejše konstrukcije in jih montiralo pri svojem predsedniku* ki je bil dose-daj lastnik »Brzopodplate«. Mimogrede omenimo. da bo v isti hiši tudi še nadalje informativna pisarna, kjer bodo na razpolago vsi časopisi in dnevne novice. Kuharski tečaj. V kratkem bo otvorjen kuharski tečaj, ki ga bo vodila ga. Kostevče-va. skupno z g. učiteljicam, v šoli, dvakrat tedensko. Prijave so že zaključene, čakamo samo še odobrenje oblasti. Raihenburg Še vedno pomanjkanje učiteljskih moči Že pred časom smo pisali, da manjkata na tukajšnji ljudski šoli dve učiteljski moči, zaradi .esar trpi pouk, domače učiteljstvo pa je prezaposleno. Bližamo se že koncu šolskega leta in ni podobe, da bi nastayjla višja šolska oblast dva nova prepotrebna učitdlja. Zato naprošamo odločujoče kroge, da zastavijo na merodajnih mestih ves vpliv, da bo imela naša ljudska šola vsaj z novim šolskim letom zadostno število učiteljev. Hrastnik Kakor po drugih tovarnah in podjetjih so tudi v naših tovarnah zaposleni razni ino-zemci. Ti gospodje so se dokler ni Hitler zavzel Avstrije, kazali kot nekakšni Jugoslovani, dočim so po Hitlerjevem vkorakanju v Avstrijo razkrili svoje obraze ter pokazali Pravo luč svojega patriotizma. Ne čudi nas njihovo navdušenje za Hitlerja in Nemčijo, saj jih predobro poznamo. Pač pa nas čudi, kako da kljub našim tolikim brezposelnim, in to sposobnimi močmi za te njihove položaje, še vedno naše oblasti drže v naši domovini toliko inozemcev, neslovanov, Vprašamo delodajalce kakor tud! oblast, da-li naši slovenski inženjerji, kemiki in uradniki niso sposobni voditi obrate v tovarnah, kakor jih vodijo dosedanji inozemci? Zakaj pa se potemtakem naša slovenska mladina, kljub težko pristradanim denarnim sredstvom svojih varuhov muči in trohni po naših šolah z željo na svojo boljšo bodočnost? Ali ie to nekakšna zasluga za njihovo večletno učenje, da se po končanih študijah mora naša mladina brezposelna iščoč zaslužka klatiti iz kraja v kraj, od tovarne do tovarne brez uspeha, lačna in žejna, gola in bosa. Pa navzlic temu, zavedajoč se svoje ljubezni do kralja in domovine, vse to trpi. Ali so sc zato naši bratje in očetje borili, prelivali kri, umirali na bojnih poljanah za našo Jugoslavijo, da jo lahko tujci neslovani sedaj izkoriščavajo in da se jim moramo na vsezadnje še klanjati. Zato odločno pozivamo oblasti, da takšne ljudi poženejo tja, kamor jih vodi njihov duh in kamor tudi spadajo. Njihova mesta pa podeli našim sposobnim ljudem! Odrešite In priložite vprašanju Svetovalec "tttiMUii" odgovarja samo na vpraianja. M Hm la prllotan ta odrezek i ..BDIM O S T“ 21. maja 1938 Kulturna obzoria Kulturni stavkokazi (Marginalija fr 3. do 4, Z mešanim zanimanjem smo čakali na 3. in 4. štev. lani tako nasilno ustavljenega DiS. Ali bi mogli verjeti, da bi bila za vedno pokopana revija s tako kulturno tradicijo? Kako bo končal spor? Izišla številka je pokazala, da so se zavedli zgoraj, kaj so napravili. Urednik dr. Debevec je v mladih letih -apisal »Vzore in boje«. Ostarel je, kaj ve, kako je z mladino in novim svetom, si je dejal vsak, pa se mu še hoče malo vzorovanja in bojevanja na starčevska leta. Nova številka bi morala izpričati ob »Dejanjih« svojo nujnost, pa razodeva: strahoten padec in rajdo imen, ki jih lahko z mirno vestjo imenujemo kulturne stavkokaze. Podobnega udarca v lirbet še ne pomni slovenska literarna zgodovina — slovenski pisatelj je ni bil nikoli zmožen. Ali so ti ljudje — mislim predvsem mlade, kdaj kaj bojeval!^ v -e-bi? Ali so pozabili na vzore iz šolskih klopi? Ali so se kaj vpraševali, če bi bili , številki »Doma in sveta**) kaj podobnega zmožni pri nas Cankar, Prešeren, Levstik (Zaman si hodil trnjevo pot, Levstik!) in še kdo izmed naših mož? Početje teh mladih sotrudnikov, ki niso še nikoli nič pomenili pri nas, je javen in obžalovanje vreden udarec v obraz ljudem, ki so nam kaj pomenili, ki bi morali tem, ki so postali kulturni stavkokazi, kaj pomeniti. Obenem pa je to žalosten donkichotski udarec s praznim natiskanim papirjem. Ali so se ti ljudje zavedali, da je bil boj, ki so ga začeli nekdanji sotrudniki vprašanje njihove časti, njihove najglob-lejše načelnosti, borba za to, do česar so se z muko dokopali? Ali veste, da si bo javnost zapomnila ta vaš korak, o katerem sami razmišljajte, kakšno mnenje ima pri njem vsak poštenjak! Sami ste si napisali spričevalo. In vi hočete biti pisatelji — svečeniki ljudstvu? Ivan Potrč. Čigav ie grunt! (Gostovanje Koržetove Igralske družine iz Clrkoveev) že lani je bilo gostovanje Cirkovčanov pravo slavje in človek bi skoro dejal — dogodek za Maribor. Navdušenje, ki je tedaj zajelo mariborsko publiko, se je od prizora do prizora stopnjevalo do take višine, kakor je v Mariboru skoro nismo več vajeni. Tudi letos smo pričakovali nekaj sličnega. Da smo bili nekoliko razočarani, ni bila krivda na avtorju ali igralcih, ampak na dejstvu, da je bilo gledališče, posebno lože, le slabo obiskano. Bila je pač lepa sončna nedelja! Koržetova zasluga je dvojna: folkloristična in igralska. Cirkovški diletanti so prvi, ki so naš oder s svojim sončnim in melodioznim dialektom resnično obogateli. Vse bogastvo naših krepkih izrazov in rečenic, ki se jim tako naravno sipljejo iz ust ,je sedaj zajeto v dogajanje in Postavljeno pred nas, da lahko uživamo in se raznim pristno narodnim domislicam, ki tu prvič niso oblečene v frak in cilinder pravega knjižnega, oziroma oder-skega jezika, od srca nasmejimo. In njihova igra! Vidi sc, da igrajo sebe: brez običajnih diletanskih zadreg in jecljanja, sama pristna naravnost. Tako lahko igra kmeta samo kmet! Korže nima visokih literarnih ambicij. Njegove komedije so priproste, brez posebno kompliciranih dramatičnih^ prijemov. Zbiral je razne narodne običaje pri poroki, žegnanju, krstu in kolinah, jih povezal z raznimi kmečkimi aforizmi in rečenicami ter jih narahlo strnil v dejanje. če primerjamo lansko predstavo z letošnjo, moramo zabeležiti znaten napredek. Predvsem v igri sami, ki se letos ne poslužuje več tistih nekoliko nerodnih motivov, kakor je bila pri zadnji (»Micki je treba moža«) ženinova metamorfoza v zdravnika. Razen tega so prizori pri žegnanju in krstu mnogo bolj razgibani ter dajejo igralcem več možnosti, da se razživijo. Poleg tega se pozna spretna režiserjeva roka (učitelj Debenak), ki je marsikaj pogladil in poživil. Uspeh popoldneva, ki je kljub zevajoči praznini dihal neko svežost in zdravje, je pozitiven. Cirkovčanohi moremo želeti, da v tej smeri nadaljujejo in napredujejo. jad. Charlie Garrigue Masanrkova »Ti ne smeš popustiti. Ti imaš prav. Ti moraš vztrajati!« 13. maja je bilo 15 let od njene smrti, 15 let po smrti žene, ki je stala svojemu možu in njegovem narodu v vseh njego-tih težkih urah ob strani. Masaryk sam jo opisuje tako-le: »Bila je popolnoma nekompromisna in ni nikdar lagala; njena resnicoljubnost in ne-kompromisnost sta imela name velik vpliv. Z njo sem dobil iz protestantizma za svoje življenje najboljše, enotnost verstva in življenja, versko praktičnost, verstvo za delavnike. V Lipskem, v tistih skupnih debatah sem spoznal njeno globino: ljubila je ista pesnika kot jaz, Sha-kespeareja in Goetheja, ali globlje ju je fazumela nego jaz in s Shakespearejem ie znala korigirati Goetheja. Delala sva skupaj vse, tudi Platona sva skupaj pre-čitala; ves najin zakon je bil skupno delo. Mariborska kulturna kronika Dr. Cijanovo predavanje o strupenih Plinih nas je za eno uro prestavilo iz naše udobne brezbrižnosti v strahote bodoče vojne. Z nazornimi besedami, ki so jih Podpirale slike in »ž\vi modeli«, nam je Prestavil vse »radosti«- kemične vojne. Ko smo se vračali, smo z grozo mislili na vse one, ki jim je vojna »naravno uravnovešanje« evropskega ravnovesja« in ki govorijo o »lepotah« vojne. Koncert plovdivskih pevcev je tudi pri nas vzbudil pravi orkan navdušenja. Maribor je zopet pokazal, da ima kljub vsem demantijem pravo toplo slovansko srce; Koncert, na katerem so se pele tudi pesmi naših skladateljev, je postal prava manifestacija jugosjovansko-bolgarskega večnega prijateljstva in vseslovanske vzajemnosti. VVentzel: 360 žena. Režija E. Verdonik. Lahka, prav lahko komedija, brez posebnih umetniških pretenzij, z rahlo ostjo proti pretiranmu feminizmu, če jo lahkotno in urno igrajo, ne more zgrešiti uspeha pri publiki in gledališki blagajni Tokrat se je predstavil E. Verdonik pr Žena, to je bilo njeno prepričanje, ne živi samo za moža in mož ne živi samo za ženo; oba morata iskati božje zakone in jih uresničeviti.« (Karel čapek, Pogovori s T. G. Masarykom. Slovenska izdaja str. 74). Svojo ljubezen do revnih je pojmovala popolnoma konkretno: hodila je med proletariat, na socialno-demokratske shode in 1906., ko so delavci demonstrirali za svobodno, enako in tajno volilno travico je šla v njihovem srpevodu, čeprav je bila po rodu in vedenju prava aristo-kratka. Kolportirala je celo socialistični list »ženski listi« in to v času, ko je bilo tako početje riskantno celo za delavsko ženo, za ženo univerzitetnega profesorja pa sploh »nemogoče«. Njen vpliv rta Masaryka še do danes ni popolnoma ocenjen. Besede, s katerim* ga je bodrila in vzpodbujala, so v današnjih težkih dneh, ki jih preživlja češkoslovaško, geslo. vič kot režiser. Priznati mu je treba, da je svojo, ne pretežko nalogo dobro in spretno izvršil. Igra je zbudila, ninogo po režiserjevi zaslugi, veliko veselega smeha in zabave. Drugih namenov menda ni imela. Zanimivo bi bilo, če bi se Ver donik poizkusil na kakem kvalitetnejšem delu. Majska akademija delavskih kulturnih društev ni pokazala zgolj številčne moči mariborskih delavcev, ampak je izpričala njihovo resno kulturno hotenje in visoko zmogljivost. Akademija ima že svoj tradicionalni spored z glasbenimi, pevskimi in recitacijskimi točkami. Med pevci so se posebno odlikovali peki in grafiki, med recitatorji pa govorilna zbora mariborske in pobreške »Vzajemnosti«. Slednji je na uprav dovršen način pred-našal Zupančičevo »žebljarsko«. Izrazito, a ne pretirano povdarjanje njenega svojstvenega ritma in razdelitev po glasovih je učinkovalo, kakor bi" ne mogla učinkovati nobena recitacija posameznika. S priprostim nagovorom, ki je povdarjal hvaležnost delavcev do pesnika naj lepših socialnih pesmi, se je ta recitacija vredno pridružila proslavam Župančičeve 601etnice. Dr. Ivan Lah Ko je imel dr. Ivan Lah pred leti svojo petdesetletnico, je v razgovoru s kulturnim urednikom »jutra« izjavil, da je položaj danes v mnogem podoben onemu pred tridesetimi leti. Mislil je sicer bolj na strogo literarno področje, a razmere so se med tem tako zaobrnile, da lahko danes to njegovo primero mirno prenesemo na vse javno življenje. Misli, ki so gibale takrat mirno ozračje nase ožje domovine, so znova pridobile na sodobnosti in elanu, da celo na revolucionarnosti. Znova doni po naši zemlji klic po slovanski solidarnosti in po Masarykovi realistični politiki, po njegovi demokratski in socialni usmerjenosti. Staro geslo sloven-sko-češkega kulturnega in političnega sodelovanja »Zvestoba za zvestobo!«, ki je tako živo podprlo in podkrepilo strem- ljenje obeh narodov po svobodi, je dobilo danes novo vsebino. Dr, Ivan Lah je bil eden najodločnejših in najdelavnejših borcev za ta načela. Malo jih je še med nami, ki bi znali te misli tako popularizirati, kakor jih je znal Lah. in prav danes bi zopet potrebovali nekoga, ki bi z Lahovo vztrajnostjo in marljivostjo, z njegovim organizacijskim talentom brez ozira na trenutno usmerjenost »merodajnih« pomagali Masarvkove-mu duhu med nami na noge. Morda bo s časom obledelo marsikaj, saj smo imeli Slovenci le malo tako vsestranskih mož kakor je bi! dr. Ivan Lah, ki je bil pisatelj, publicist, prevajalec in pedagog; toda njegov duh bo ostal. jad. RADIO LJUBLJANA Nedelja 22. maja. 8: Nedeljo zjutraj vstala bom... (koncert Radijskega orkestra). 9: Napovedi, poročila. 9.15: Koncert ruskega seksteta. 9.45: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. 11: Otroška ura (kramlja gdč. Manica Komanova). 11.30: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 13: Napovedi. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 17: Kmetijska ura: Koristne živalice na vrtu (g. Štrekelj Josip). Tržna poročila. 17.30: Prenos pevskega koncerta Podmladka Jadranske straže z Rakeka. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Vseslovanska ideja v hrvatskih političnih pokretih (dr. Ivan Nevcstič). 19.50: Prenos tnaiinške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.30: Koncert plesne glasbe. Sodelujejo Adamič Bojan in njegov orkester ter Jožek in Ježek. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za dobro voljo (plošče). Ponedeljek 23. maja. 12: Naši operni pevci in pevke (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: V duhu dunajskih mojstrov (Radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Zdravstvena ura: Prva pomoč pri poškodbah vsled napadov iz zraka (g. dr. Ladislav Kline). 18.20: Nekaj narodnih (plošče). 18.40: Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac, ura: Vodovod v Suhi krajini —■ največji pokrajinski vodovod (Janko Hafner, nov.) Ljubljana. 19.50: Zanimivosti. 20: Koncert Radijskega orkestra. 21: Pevski koncert zbora orglarske šole Ivodi g. dr. Fr. Kimovec). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. Torek 24. maja. 11: Šolska ura: Polet — dialog (vodi M. Zor). 12: Rusi igrajo (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Večni Strauss (igra Radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Za boljšo voljo (Šramel »Štirje fantje«). 18.40: Kako vpliva narava na obleko in prehrano sredozemskih narodov (g. dr. Valter Bohinec). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Alekša Šantič — o priliki 701etnice rojstva (Siniša Kordič, knjiž.). 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Zvoki z juga (plošče). 20.15: Branislav Nušič: Svet, komedija iz polpreteklega časa. 21.15: Italijanska operna glasba (Radijski^ orkester). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih (igra Radijski orkester, poje g. Mirko Premcič). Sreda 25. maja. 12: Musorgski: Slike z razstave, sinf. suita (plošče), (sinf. orkester iz Bostona, dir. S. Kusevciki). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Ura lahke giasbe (Šratpel »Škerjanček«). 14: Napovedi. 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g. dr. Anton Dolinar). 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič). 19: Na povedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Tri faze v razvoju zagrebškega gledališča (Marko potez, kniiž.) Zagreb. 19.50: Šahovski kotiček. 20: Koncert zbora »Glasbena Matica«. ?0 45: Jos. Haydn: Godalni kvartet v D- duru op. 64 No. 5. 21: Nastop tamburaskega septeta. 22: Napovedi, poročila. 22.15: \ e-seli češki pevci in godci (plošče). Četrtek 26. maja. 9: Napovedi, _ poročila. 9.15: Vesel pozdrav (plošče). 9.45: Verski govor (g. ravn. Jože Jagodič). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani. 11- Otroška ura (Teta Marička kramlja m prepeva). 11.30: Koncert. (Sodelujeta gdc. Štefka Korenčanova in Radijski orkester). 13: Napovedi. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17: Kmet. ura: Rdečica in kuga pri prašičih (g. dr. Zibert bi-men). 17.30: Radijski orkester, vmes poje g. Miroslav Mesesnel. 19: Napovedi* poročila. 19.30: Nac. ura: Predavanje Saveza bo-kola kralj. Jugoslavije. 19.50: Prenos niai-niške pobožnosti iz trnovske cerkve k0.30: 90 minut zabave (Brata Goloba in Radijski orkester). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Plesni zvoki (plošče). Petek 27. maja. 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Škofje Loke (nastop učencev meščanske šole). 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Češka narodna in umetna glasba (Ra-oiiski orkester). 14: Napovedi. 18: Zenska ura: Dom brez sonca (ga. Cirila Vračko). 18.20: Albert Roussel: Pajkova pojedina (plošče). 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Manastir Krka in njegov značaj v zgodovini pravoslavnih Srbov v Dalmaciji (Miloš Pa-renta). 19.50: Zanimivosti. 20: Pevski koncert ztoora »Tabor«. 21: Pester koncert Radijskega orkestra. 22: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota 28. maja. 12: Pisana vrsta veselih stvari — plošča za ploščo v venček hiti. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Pisana vrsta veselih stvari — plošča za ploščo v venček hiti. 14: Napovedi. 18: Za delopust (ig.ra Radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19: Napovedi, poročila. 1?.30: Nac. ura: Teodor Penčič (Vasa Stajic, kniiž.). 19.50: Pregled sporeda. 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Za prazni želodec najboljši ie krača za prašno obleko najboljši krtača, da togo preženeš, si vzemi »Rogača«. Paberki iz humorističnega lista »Rogača«, ki ga je v letih 1886—188S v Ljubljani izdajal Srečko Magolič. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (Radijski orkester). 23: XX. mednarodni katoliški esperantski kongres. ... da so kliničnim potom ugotovili, da je 50% vseh bolezni pripisati napačni prehrani oziroma prebavnim motnjam. * ... da opusum povrže sicer 18 miadi-čev, vendar jih more preživeti le 12. Leti se vsesajo t\a mater in obvise na njej šest tednov. Ostali morajo poginiti. Pravljica o silnem carju PETJA R. Živel je imeniten car, kakor jih zdaj ni več na svetu. Imel ni ne sinov ne hčera, tem več pa lakajev in podložnikov, ki so lazili okoli prestola, zdaj trepetali, zdaj hinavsko zavijali oči. Car je bil slabe volje, oziral se je po ljudeh in majal z glavo. Bil je mogočen gospod, ukazoval je polovici sveta, zdaj je pa prišel glas, da gre po hribih govorica, da je njegovo gospostvo trhlo, vsak trenutek se bo zrušilo. Govorica raste, postaja glasnejša in močnejša, ljudje so pa že od nekdaj nagnjeni k takim stvarem, vsak šepet sprejmejo kot resnico. In zdi se mu, da je govorica prišla že do dvora. Lakaji se čudno smehljajo. Strežniki povešajo glave. Da, treba bi bilo kaj ukreniti. Pokliče car modrijane tega sveta, skliče ministre. Ministri razumejo postave, poznajo kupčijo, zastran govoric in javnega mnenja so pa neobčutljivi. Zamahnejo z rokami in pravijo carju: »To je brez pomena. Ljudje so že od nekdaj radi govorili. Naj govoriio še naprej, dokler se ne bodo naveličali. Prava reč!« Car pa ni zadovoljen. V carstvu mora vladati enodušnost, vsi ljudje morajo misliti kot eden, v vseh ustih ena sama beseda. vsa srca en sam utrip. »To bi se dalo urediti,« kimajo modrijani. Toda njihovi predlogi carju niso všeč. Preveč vsakdanji so, premalo modrosti je v njih. Zadovoljnost, sreča, to so same bajke. Kdo bo s tem dosegel enotnost v carstvu? Zapodi car modrijane in ministre in da razglasiti, da išče novih ljudi. Prihajajo različni, potepuhi in gospodje, advokati in pisarji, no, nihče izmed njih ne pozna carstva in njegovih potreb iti car je zmeraj bolj žalosten in nezadovoljen, da še spati ne more. Pride naposled še konjar, močan človek z debelimi rokami in mesnatimi lici. Nerodno se prikloni carju pa mu razloži: »Nagobčnike! Ljudem je treba dati nagobčnike. To nezadovoljstvo pride od samega besedičenja. Beseda je strup za red in carstvo. Car ukaže, ljudstvo sluša, taka naj bo postava. Nagobčnike, lepe nagobčnike!« Carju se je razjasnilo lice, objel je ko- Za dom in o Materinstvo in vzgoia Otrok in igrača. Priroda je že sama dala otroku veliko nagnenje do igre; navajajo pa otroka k igranju tudi starši, ker ga tako najlažje odpravijo in ga vendar nekako zaposlijo. Predšolska doba mine otroku v samem igranju, tako da pogosto sploh ne loči pravega, resničnega sveta od onega v igri. V igri si otrok krepi telo in bistri duha. V igri kaže in razvija otrok vse svoje dobre in slabe lastnosti, zato ne bi smela biti igra otrok nikoli brez slednjega nadzorstva. Radi tega se še ni treba odrastlim vtikati v igro otrok in ovirati svoboden razvoj otroške fantazije in iznajdljivosti, temveč le neopazno opazovanje in posredovani je s tem nadzorstvom mišljeno. Manjši otroci se navadno igrajo sami. čim večji pa postajajo, tem ljubše so jim skupinske igre, posebno one, ki dajejo priliko za različna tekmovanja izraze telesne moči in telesne spretnosti. Dokler se igra otrok sam, mu je za igro potreben pač nek predmet, ker sam s seboj se vendar ne more igrati. To je igrača, že mnogo je bilo ustnega in pismenega boja radi igrač. Dandanes je namreč mnogo tovarn, ki se bavijo izključno z izdelovanjem otroških igrač. Posebni mojstri v tem so Japonci, ki jih nudijo tudi za izredno nizko ceno. Sedaj se bije boj okoli vprašanja, ali je priporočljivo, da kupujemo otrokom vse te najrazličnejše igračke, alipa je bolje, da damo otroku v roke preproste domače predmete, s katerimi'se tudi prav dobro zabava. Mnenje večine je, da čim preprostejša je igračka, tem bolj je priporočljiva. Otroku je igra nailepša takrat, kadar pride najbolj do. veljave njegova fantazija. Kako se pa otrokova fantazija še razvije, če že itak sedi na lepo izdelanem kupljenem konjičku in mu je mama še strogo zabičala, da ga ne sme poškodovati? Ali ste pa že kedaj opazovali otroka, ki je zajezdil nizek stolček m mu pritrdil vrvico kot vajeti na • naslonjal«? Užitek tega otroka je lahko mnogo večji od onega, ki sedi na kupljenem konju. Otrok na stolčku si lahko zamišlja, da sedi na belem, črnem, rujavem konju, na oslu, slonu, kameli ali kakršnikoli živali ali predmetu. Otrok na kupljenem konju pa ši ne more zamišljati nič drugega, kakor da sedi na rujaVem konju, čeprav mu je mogoče beli konj mnogo bolj simpatičen. In tako je z različnimi stvarmi. Lepo izdelana punčka .ali pa tralce ali steklenica zavita v krpe, to je otroku pač precej vseeno, starši pa si prihranijo na ta način mnogo denarja. A tudi iz zdravstvenega stališča so bolje preproste, doma izdelane igrače, ker jih lahko brez škode operemo, prekuhamo ali celo zavržemo in nadoknadimo z novo. Iz par različno prirezanih kosov lesa bo otrok v igri ustvarjal cela čuda. Sedaj bo ta les predstavljal vas, drugič cerkev, nro-cesije, živino, železnico ali na štedilnik. Le malo jih spremeni lego, vse drugo opravi fantazija. V veliko veselje je otroku tudi kup peska, iz katerega ustvarja vse mogoče. Treba pa ga ie večkrat zamenjati s svežim in zabraniti ljudem, hoditi po njem ali pljuvati. Na kratko povedano: ne samo onim, ki ne zmorejo, tudi premožnejšim staršem priporočamo, da že v igri nauče otroka na skromnost, če na že kupujejo igrače, jih naj kupijo malo, a te po pameti izberejo. ('Dalje"). Drevesno list ie manjše domače Živimo v času, ko moramo ceniti vse, kar imamo in predvsem tudi vse, kar nam narava nudi. Ob pogledu na drevesno listje navadno ne mislimo nič drugega, kakor da nas spomladi razveseli s svojo svežino in da ga v jeseni, ko leži suho na tleh, spravimo za steljo. Da pa ima, no-sebno listje nekaterih dreves, v sebi mnogo redilnega in zdravilnega ter bi lahko z njim redili vso drobnico (zajce, koze) pri hiši, na to ne mislimo. Saj drevje ima listje v času, ko je tudi vse drugo okoli v najlepšem zelenju. Dobro. Toda travo pustimo raje za govedo, konje, svinje in za košnjo. Saj kmetu, ki ima več živine, trava nikoli dovolj hitro ne raste, a pozimi in na pomlad nima nikoli dovolj sena. Pustimo torej večji živini, kar je njenega, drobnico pa krmimo kolikor je mogoče s drevesnim listjem. V pomladnih in poletnih mesecih s svežim, pozimi pa s posušenim. Res, da je nabiranje listja zamudno delo, toda kjer so otroci pri hiši, se to vse naredi; otrokom bo to delo celo v veselje. Poleg tega so zajci in druga drobnica navadno ljubljenci otrok. Pri krmljenju s svežim listjem moramo paziti, da mladim živalim ne dajemo mladih poganjkov in še nerazvitega listja, k'>r lahko s tem povzročimo pri živali hude prebavne motnje. Razen tega ne smemo krmiti drobnice izključno z listjem, amp- k vedno v manjši meri dodajati ostalo hrano, ki pride za drobnico v poštev. Največ redilnih snovi ima listje v sebi julija in avgusta. Posebno redilno je listje akacije, lipe, leske in robide. Nekoliko manj redilno je listje kostanja, topole in javorja. Kot zdravilno pa priporočamo listje hrasta, ki radi kisline, ki jo vsebuje, dobro učinkuje pri driski živali. Istotako naj omenim kot zdravilne rastline na tem mestu koprive in kamilice. So sušimo listje za zimo/ moramo paziti, da se posuši temeljito, ker plesnivo listje je škodljivo. Dobro posušenega, ki tlako skuhaj dobro kavo Preden kavo zmelješ, jo segrej,- ker se s- .segrevanjem močneje razvije aroma kave. Zmelji kavo tik pred kuhanjem, ker se sicer izvetri. Zrna zmelji v pra'- Iroben prali. Ogrej ročko, z vrelo vodo ali pa nad paro. Vzami za vsako skodelico z no čajno, žličko zmlete kave. če je le mogoče, ne rabi nobenih primesi. Zamaši odprtino ročke s kepo betega papirja. Na zmleto kavo vlij vodo v trenutku, ko prične vreti. Skuhano kavo se pusti 5—cS minut nad soparo. Ravnaj se po tem navodilu in čudila se boš uspehu. Kako. uhane kave ni samo odvisna od cene kave, temveč zelo tudi od tega, kako jo skuhamo. Shranjevanje mesa v vročem času Bližamo se vroči letni dobi. Mnogo skrbi nam povzroča misel, kako bomo očuvali pred kvarnim vplivom vročine meso, surovo maslo in razna druga, proti vročini občutljiva jedila. Ako nimamo hladne kleti aii pa ljubeznivega soseda-gostilničarja, ki bi nam dal na razpolago ledenico, si pač moramo pomagati sami kakor vemo in znamo. Posebno pride +o v poštev za deželane, ki se morajo založiti z mesom pač ob prilikah, ko 'ki mesar kolje. Za nekaj dni lahko shranimo govedino svežo, če čžgemo žvepleno palčico in držimo govedino nad žveplenim dimom. Nato obesimo meso v hladnejši, temen prostor. Pred uporabo moramo govedino seveda temeljito izprati. Teletino ohranimo več dni svežo, če jo zavijemo v staro, mehko, a čisto servijeto tako, da se tesno prilega mesa. Teletino nato obesimo na prostor, kjer je prepih, najbolje v očiščeno sobno peč. Na istem mestu tudi najbolje shranimo surovo maslo, ki ga poprej zavijemo v zeleno listje. V peči z močnim prepihom, zavito Vse za delavca I Tako izgleda moderno urejen dnevni prostor, ki ga je po zamisli organizacije »Kraft durch Freude« uredila Združena budišinska tovarna papirja v Budišinu (Bautzenu) v Nemčiji. Budišin je znan kot središče lužiških Srbov. znače razpadati, shranimo v -če, in ga pozimi mešamo tudi v drugo hrano. Posebno je priporočljivo sušenje fižolovega in grahovega listja. Zajci in koze ga 'majo lo radi, a če ga pustimo na vrtu njivi, grez brez vsake korišM v nič, v čiste krpe, se dalje časa drži tudi goveje meso, jagnjetina in divjačina. Pri- manjših množinah mesa si pomagamo tudi tako, da meso v zelo vroči masti z vseh strani naglo na rahlo opečemo in ga postavimo na hladnejši prostor, šele na dan uporabe ga spečemo popolnoma. Drobovje raznih živali pa v poletni vročini nikakor ne moremo očuvali pred kvarjenjem, ker se kvari mnogo hitreje od mesa in ga je zato najbolje kar svežega uporabiti. Kdaj so raki užitni Raki so užitni v vseh tistih mesecih, ki imajo imena brez črke r. To so meseci: maj, junij, julij in avgust. Vsi drugi meseci imajo namreč v svoji himenih črko r in res takrat raki niso užitni. Za pripravljanje rakov je treba malo korajže. (Nekatere gospodinje se jih namreč bojijo.) Poizkusite jih enkrat pri praviti po tem receptu, ki je preprost, a okusen, žive rake primite z levico za hr-seci imajo namreč v svojih imenih črko dobro osnažite. Na štedilniku naj bo že pripravljen slan krop, kateremu smo dodali vrečico kumine, precej surovega masla in eno celo čebulo. Rake dajemo drugega za drugim v krop in za vsakim počakamo, da malo prevre, da se žival po nepotrebnem ne muči. čez par minut postanejo raki rdeči. Tedaj potegnemo posodo na stran in pusitmo, da počasi vre 10—15 minut. Kuhane rake osušimo s čisto platneno krpo in jih zložimo v juš-nik. Kropu dodamo svetlo prižganje, limonin sok in drobno sesekljan češenj ter napravimo primerno juho, ki jo serviramo v skodelicah. če pripravite rake na ta način, si vaši gostje ne bodo zamastili rok, kakor v slučaju, če bi rake servirali kar v juhi. Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri Mož pravi ženi: »Daj mi brž litersko steklenico, meni se mudi!« Žena hiti v shrambo in išče med steklenicami. Vsaka, ki jo zagrabi, je umazana. Mož postaja nestrpen. Nazadnje se žena odloči za eno in jo hiti umirati. Toda usedlina na dun steklenice in razni kolobarji se drže stekla kakor začarani. Gospodinja se prične razburjati, mož godrnjati, cink in steklenica je v kosih. Mož se razjezi in odide praznih rok. Ta povest se ponavlja v mnogih hišah. Zato bi se naj gospodinja nikdar ne plašila žrtvovati tistih par minut, ki jih rabi, da steklenico takoj ko jo je izpraznila tudi umije. Duh se tako vse lažje in hitreje odstrani, pa tudi vsaka umazanija, že zato, ker vemo, kašne vrste je. Snažne steklenice je treba pokriti s platneno krpo, jih obrniti narobe ali pa zamašiti s papirjem, da se ne zapraše. Slab duh iz steklenic odpravimo z gorčico (na litersko steklenico 1 žlico). Pripravimo si primerno količino vroče vode in razpustimo v njej gorčico. To potem vlijemo v steklenico, seveda previdno, 'a ne poči, pa pustimo, da nekaj ur stoji. Po gorčici jo lahko izplahnemo še v gorki radionovi raztopini, končno v čisti vodi. njarja in srce mu je znova oživelo. Da, nagobčnike! To je povsem nova misel. — Zdaj bo mogoče napraviti red v carstvu. Konjarja so obdarovali, nato je pa izšel ukaz o nagobčnikih. Ljudje so se zgrinjali v trgovine, kupovali nagobčnike in jih pomerjali. Najprej seveda dame. Zastran lažje prodaje so dobili nagobčniki razno obliko. Modni listi so takoj prinesli posebne priloge z'nagobčniki. Seveda, bogatejši ljudje so dobili celo pozlačene, nežnejše gospe so dobile take z mehkimi podlogami. Seveda, spočetka je bilo vse nekoliko čudno. Ljudje bi se najrajši drug drugemu smejali. Toda postava ni dovo- 1 je vala smeha in norčevanja. Po križipot-jih so stali strogi,stražniki in škilili na vse strani. Kjer so ugledali koga brez nagobčnika, so planili nadenj, ga pograbili in. zvezali-ter vrgli v ječo. Za navadne ljudi, za kmete in delavce, so bili seveda tudi nagobčniki preprostejše sorte. Kaj bi s takimi z baržunastimi podlogami, s pozlačenimi verižicami, če pa doma kriči kup lačnih otrok in niso še plačani davki, zakaj vedeti je treba, da sitni car ni odpravil davkov. Preprosti ljudje so si pomagali kakor je kdo mogel, navadno so si nataknili kar pasje nagobčnike. Dobri so bUL vsai za nekaj časa. Le to je bilo, ti nagobčniki so razlivali po liudeh čudno razpoloženje. Telesa so trepetala, pesti so se stiskale, zobje so škripali. Bilo je pravo pasje razpoloženje. Nekateri ljudje so izgubili v očeh svoj svetli topli sijaj, potuhnjeno so zrli v tla in godrnjali. Drugi so z močnimi zobmi trli železne nagobčnike, v očeh jim je gorel sinji ogenj in hripavo so se oglašali. Pa ni bilo pravega človeškega govora, vse je boli sličilo zamolklemu laježu. »Zadnji.čas, zadnji čas je bil,« si je šepetal car, ko jih je gledal. »Še nekaj dni in bi se zgodilo kaj hudega, težkega. Tako pa mogoče še ni vse izgubljeno.« Drugače se pa ni dosti spremenilo. Vsako jutro se je budilo sonce kakor doslei. včasih zlato, včasih krvavo, vreme se ie menjavalo, zemlja je rodila, čeprav ne s tako voljo kot njega dni. Car, car je pa bil nekaj dni zadovoljen. 'Poskusil je tudi sam, kako se nosi nagobčnik, no, ni ga potreboval, nekako slabo mu je pristojal, zato ga je zavrgel. Sploh pa, car se mora ločiti od podložnikov. Podložniki so pa molčali, molčali. Vse bi bilo v redu, toda polagoma so se tudi nagobčnikov privadili, skozi mrežo se je oglasila pesem, zamolkla, nerazločna pesem, ni se moglo spoznati nobene bese- de, bilo je kot da nevidna roka tiplje med ljudmi, boža po licih, boža po srcu, išče poti nekam globoko na dno. Širila se je pesem, rasla in trepetala od vasi do^ vasi, od mesta do mesta. Naposled je prišla do carja. »Ali je to kaka pesem?« se je zgrozil car. Dolbel je vanjo, iskal besede, a besed ni bilo. Bil je le nekak zamolkel šum, težko sopenje, sploh nekaj, kar ni bilo podobno pesmi, kakor so jo poznali na dvoru. Prišli so ministri in odkimali: »To sploh ni pesem. To nekdo smrči. Nekdo je zaspal in ima nemirne sanje.« Prišli so lakaji, plašni ljudje, polni strahu in groze. Silni car sc je nasmehnil, čemu se razburjajo zaradi malenkosti. Potem se je napotil po deželi. Kamor je stopil, povsod sc je oglasila pesem, težka svinčena pesem, kakor da prihaja od nekod iz osrčja gora in išče prostora, kjer sc je pokazal, povsod so se povesili obrazi. Car se je prestrašil. Prisluhnil je pesmi in zdela se mu je nespodobna in brez lepote. Ukazal je ljudem razdeliti žita in kruha, toda pesem ni hotela ugasniti, nagnal je v množico vojake, težke ljudi s korobači in palicami, tepli so in kričali, pesem pa ni ugasnila. Pesem je živela. Enolično se je dvigala med ljudmi, kakor bi rasla iz osrčja zemlje, kakor bi bila živo bitje v krepko verujočo dušo. Zdaj pa zdaj je nekoliko zatrepetala, morda so jo prisilile bolečine jokajočih otrok in žena, v naslednjem trenutku je bila spet vsakdanja in živa. Pesem ne ugasne. Silni car se je prestrašil. Morje ljudi je dvignilo glave, morje ljudi se je zbiralo na sredo dežele. Umikal se je pred njimi in trepetal, premišlial, kdo naj pomaga, kadar omagata oblast in sila. Zbežal je v utrjen grad, zagradil vrata s kamenjem, visoko zidovje naj bi ga branilo. Toda pesem prodira. Silni car je slišal, kako se je bližala od daleč, iz hribov, iz meglene ravnine, od nekod iz podzemlja, nerazločna in vendar živa, težka in vendar venomer rastoča. Potem je ugledal prave obraze, čisto vsakdanje obraze. Zavrgli so bili nagobčnike, zmeraj jasnejša je bila podoba, ves svet se je združil v eno samo množico, smehljajoči se obrazi so se'tiščali drug drugega. Potem se je silni car zgrudil in ni videl ničesar več, ni slišal ničesar več, niti tega ni doumel, da na koncu vseh koncev drhti iz vsake pesmi hrepenenje po ljubezni in svobodi. OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! na, sc razbit, nazaj Poset italijanske fašistične dclegacije v Mandžuku, pokrajini, ki s« j« Japonci j-tfli Kitajcem in proglasili za samostojno drž»*o. Venera v reki Rhone Antično Venero so našli te dni ob nizkem vodostaju v reki Rhone. Vsled velike suše se je vodostaj tako znižal, da je iz peska pogledal hrbet prekrasnega kipa iz belega marmorja. Konservator mesta Vienne la Romaine je našel poleg hrbta prekrasno izdelanega kipa še štiri dele, ki jih bo lahko rekonstruirati. Strokovnjaki mislijo, da je kip Venere krasil neki rimski most, ki so ga Rimljani zgradili o priliki z?''zetja Galije. Najdeni kip Venere je baje najlepša umetniška tvo-rvina rimsko-galske dobe. Pipa - vzrok smrti čudna smrt je doletela 511etnega delavca Josefa Smetano v Spravicah pri Kraljevem Gradcu. Možakar es je ozil na kolesu ter je s pipo v ustih opazoval start nekega letala. Vsled nepazljivosti pa je Smetana zadel v neki kup gramoza. Pri padcu se mu je zaril ustnik pipe v nebo. Ponesrečenca o v bo1—'"—H ta':oj operirali, toda mož je par ur nato na posledicah poškodbe umrl. Mrzlično oboroževanje Švedske švedski generalni štab ie izdelal načrt, ki predvideva povišanje oboroževalnih kreditov za 69 milijonov švedskih kron. NV švedskem izhajajo vedno nove brošure.. ki dokazujejo, da je danes ali jutri v baltičnem prostoru konflikt med Sovjetsko Rusijo ir. Nemčijo n^-^žen ter da bodo baje v ta konflikt vmešane tudi nordijske dršave. Koliko je resnice na teh trditvah, danes ni mogoče reči. Res je le, da je švidsUa vlada pred dvema * rtoma zašla v krizo,'ker je zahtevata povišanje oboroževalnih kreditov na 148 milijonov kron. Pro.ačttn za 1938^39 predviJcva že 1°G n ilijonrv kron. K temu je *reba prišteti še 20 p ilijonov kron za civilno letalsko obrambo, 25 milijonov kron za razne utrdbi- in 70 milijonov kron :a :iybavo potrebnih surovin. Skupni izdatki bodo znašah 3n milijonov kron. Od tegi K"?.o za 60 milijonov kron nabavili surovin v inozemstvu, švedska narodna bir.ka pa Pošilja svoje ?lafo v inozemstvo, in sicer gredo depoji iz Londona v Newyork. Slično postopata tudi Finska in Norveška. Antena - nacionalni spomenik Znano je, da je italijanska vlada proglasila Marconijev rojstni dan kot narodni praznik, še večjo slavo pa naj vidno dokumentira italijanski narodni spomenik v počastitev velikega izumitelja. To bo spomenik v obliki 100 metrov visoke antene, ki bo stal na razstavišču svetovne razstave leta 1940. v Rimu. Na piedestalu te antene bodo velike freske, ki bodo po-kazovale razne faze iz življenja in znanstvenega dela velikega Marconija. ii »11®: i m W W i K. -w. J •> ^ 7|f Pogreb bivšega romunskega min. predsednika Oktavijana Goge. Pokopan je bil na državne stroške in v stekleni rakvi. Časopisje poroča, da sta preminulemu »malemu diktatorju« poslala za na zadnjo pot posebno lepe vence Hitler in Mussolini. Rastlina okameni že v 25 letih Nekaj časa je že, odkar se v znanstveni krogih prepirajo o tem, da-li so rastline okamenele pred milijjni let. Rešitev tega vprašanja je namreč velike važnosti za časovno določitev posameznih epoh ali razdobij zemlje. V Alaski so našli sedaj okamenjene rastline, ki M) dokazano okamenele šele pred 25 leti. Te Dl.amenit-ve so nastale vsled upliva vulkanskega Pepela. Te »nove« okamenitve so onim starim, nekaj milijonov let nazaj segajočim okameniivam v Oregonu za. i 'S podobne. Ali je to res že začetek reforme geološke svetovne slike? Pretekli teden je turški ministerski predsednik Dželal Bajar obiskal Beograd. Naša podoba: v družbi našega min. predsednika dr. M. Stojadinoviča pri obhodu častne čete na peronu beograjskega kolodvora. — Ta obisk je ponovno utrdil jugosiovansko-turško prijateljstvo in ojačil splošna mirovna prizadevanja na Balkanu. Mednarodna obrtna razstava v Berlinu Francoska velika ladja »Lafayette«, ki je pred nedavnim popolnoma zgorela v pristanišču Le Havre. nemškega kmetijstva Razstava nemškega kmetijstva