FFF*
CELOVEC ČETRTEK 5. JUN. 1998
Letnik 53 Štev. 22 (2964)
Cena 10 šil.
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.
	
	vabi na
	slavnostni koncert
*	ob 20. obletnici svoje ustanovitve
	v sredo, 10. junija 1998, ob 19.30 v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu
m
Tendence razkrajanja v FPÖ:
DOMOBRANSKA AFERA
		
Državni svet Drobniču
m # sredo je počilo tudi na Ko-V roškem. Potem ko je na Dunaju izbruhnila afera Peter Rosenstingl in so zaprli njegovega kolego Bemhadra Gratzer-ja, je FPÖ v škripcih kot še nikoli. Zdaj je očitno videl pravi trenutek tudi namestnik deželnega glavarja na Koroškem, Karl-Heinz Grasser, da odda vse svoje politične funkcije in gre v gospodarstvo; tam da je doma, je izjavil, in da noče postati pri štiridesetih letih (zdaj jih ima 29) finančni problem.
Grasser je tipičen politični produkt FPÖ; Haiderje v svojem nenehnem iskanju mladih in drznih ljudi naletel na inteligentnega in za kariero vnetega Grasserja. Ko namestnik deželnega glavarja pa je Grasser seveda moral - in tudi hotel - delati konstruktivno politiko, to pa njegovemu velikemu vodji ni bilo pogodu. FPÖ naj bi obdržala imidž večnega nasprotnika. Stranka je doslej živela predvsem od tega, daje budila (običajno nizke) instinkte, strašila pred tujci in odprtimi mejami, se zoperstavljala EU, na Koroškem pa si služila politično maslo za na kruh s protislovenskimi izpadi in izjavami.
Grasserju je v začetku letošnjega leta prišel prat glavo sam Haider, ki pač ne prenese niti sence kritike na svojo osebo ali pa na njemu drago druščino svetovalcev. Od tedaj naprej - tako Grasser - je začel razmišljati o svojem odstopu. Kar se je že nekaj mesecev šušljalo, se je ta teden udejanilo: Grasser bo šel v službo k milijarderju Franku Stronachu in pogodba je menda že podpisana.
Kdo bo nasledil Grasserja na stolčku deželne vlade, sicer še ni čisto jasno, a najbolj verjetno je, da ga bo zasedel kar Haider. Stranki manjkajo profilirani in izobraženi ljudje, padalska personalna politika se zdaj maščuje. Verjetno pa jih tudi ni veliko, ki so pripravljeni še prevzemati visoke pozicije, saj je fluktuacija funkcij izjemno velika, se pravi, da ni nikjer toliko menjav funkcionarjev kot pri FPÖ.
Javnost je sprejela Grasser-jev odstop z mešanimi občutki: »naj gre, bo že vedel, zakaj«, »kdor je pošten, mora ven iz te stranke«, »škoda, Grasser je vendarle eden od tistih, ki so pripravljeni za konstruktivno politiko« - tako se glasijo reak-
cije. Med njimi, ki Grasserjev odstop obžalujejo, je tudi predsednik EL Andrej Wakounig.
Na vsak način pa bodo zanimive volitve v deželni zbor spomladi 1999: še pred kratkim je bilo menda tako, da je FPÖ vodila po javnomnenjskih povpraševanjih že pred SPÖ, simpatije pa so se v zadnjem mesecu rapidno znižale. Skoraj ni tedna, da se ne bi pojavil nov večji ali manjši škandal glede finančnega delovanja znotraj stranke, ljudje pa so, kot Haider
natančno ve, najbolj občutljjivi prav na tem področju, zato je tudi v preteklosti zbiral svojo klientelo s kampanjami »privilegijev« in »odvzemanja delovnih mest zaradi tujcev«.
Se bodo do volitev valovi pomirili ali pa se bo Haider spotaknil ob samem sebi? Ali mu bodo lahko dokazali, da je za nekrito najemanje kreditov vedel in da se je strinjal z dubioznim poslovanjem, je veliko vprašanje. Ima jih še veliko, ki bodo šli zanj po kostanj v žerjavico.	S. W.
■fot črna nit se v Sloveniji že IVkar precej let vleče dokaj neprijetno dejstvo, da je v samem najvišjem vodstvu državnega tožilstva nekdanji domobranec Anton Drobnič. Kot generalnega sekretarja gaje pred dobrimi sedmimi leti potrdil tedanji parlament, v katerem je imel večino nekdanji Demos, vlado pa je vodil prvak slovenskih krščanskih demokratov Peterle.
Skorajda ni bilo leta, da ne bi bilo kake afere v zvezi z Drobničevimi izjavami. Kmalu
po svoji izvolitvi je dal zelo sporne izjave o vlogi narodnoosvobodilnega boja, o prejšnjem režimu in se spet priznal h »kontrarevoluciji«. Ni obžaloval svoje dejavnosti v domobranstvu, še več, na to je bil celo ponosen. Druga velika afera je bila njegova udeležba pri ponovnem ustanavljanju Slovenske nove zaveze, klero-fašistične organizacije v času druge svetovne vojne, ideološke matere slovenskega domobranstva. Precej negodovanja je sprožilo tudi Drobničevo prizadevanje za obnovitev procesa proti z italijanskimi in nemškimi okupatorji sodelujočemu škofu dr. Grigoriju Rožmanu.
Najnovejšo afero pa so sprožile njegove izjave ob letošnjem 27. aprilu, Dnevu upora. V svoji izjavi je namreč omalovaževal narodnoosvobodilni boj in opravičeval početje nemških sil in slovenskih domobrancev.
Slovenska nacionalna stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Združena lista socialdemokratov so reagirale s predlogom o razrešitvi spornega Drobniča. Državni svetniki pa so na torkovi seji obravnavali predlog svetnika Faganela, ki je predlagal odstop generalnega javnega tožilca. V razpravi je bil najbolj odločen znani dramski igralec Polde Bibič, ki je Drobničeve žalitve primerjal celo z ustaštvom.
J.R.
Na Ptuju v Sloveniji je vsako leto velika prireditev, na kateri nagradijo kmete za najboljše pridelke. Letos je prvič sodelovala tudi Kmečka izobraževalna skupnost in njeni člani so pobrali kar 21 nagrad za svoje pridelke: za salame, pršute, žganje in sir. V Velinji vasi pri Krušicu je bilo majhno slavje s podelitvijo teh priznanj, navzoči pa so se o kvaliteti lahko prepričali in pokusili nagrajeno »mavžno«.
PREBLISK
■ Tako nekako se sliši iz medijev. Kar naenkrat je ta mladi in bivši namestnik deželnega glavarja »konstruktiven« in »liberalen«. Tudi EL obžaluje njegov odhod in ni jim zameriti: človek res ne ve, kakšen veter bo zapihal za GraSSer CJTG —
n,im'	živel Grasser!
drugo violino in da je moral Že zdavnaj pokopati upanje na nadaljevanje plezanja po hierarhični lestvici. Navsezadnje tudi on ni oblikoval politike FPÖ, temveč jo je le dosled-
A tudi gospod Grasser ni posebno ljubil ne EL in ne Slovencev: v kolikor ga to vprašanje ni preveč zanimalo pred njegovo politično ero, pa se je med njo striktno držal načel stranke, se zoperstavljal dvojezičnim otroškim vrtcem, ozmerjal koroške partizane z izdajalci in podobno. Zato ne bomo preveč jokali za njim. Manjka mi tudi sočutja za dejstvo, da je vedno igral le
no izvajal, bil je priden in poslušen, tudi takrat, ko je moral poslušati zmerjanja Westen-thalerjev, Struze\> in podobnih.
Bil je pač v deželni vladi in je bil sit nenehne opozicije: tam je treba pokazati tudi stvarno delo. Poskušal se je zavzeti za El' in za olimpijske igre. V prvo smo prišli tudi brez FPÖ, za igre pa tudi druge stranke niso preveč ogrete. S. W.
ZVEZNA GIMNAZIJA IN________
ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
vabi na
slavnostno akademijo
»Vsi so enaki, vsak je drugačen«
v petek, 5. junija 1998, ob 19. uri
v avli gimnazijskega poslopja,
Prof.-Janežič-PI. 1, Celovec
ob petdesetletnici pospisa splošne deklaracije človekovih pravic
Dijaki ustanove bodo predstavili prerez svojega delovanja Kulturni program bo sooblikovalo Slovensko prosvetno društvo »Edinost« iz Škofič, ki je letos s šolo pobrateno.
Prisrčno vabljeni!
BOVČANI V ŠENTJAKOBU
Solidarnost z žrtvami potresa v Posočju
ffcod geslom »Bovčani pri ■ nas« je bila v soboto, 30. maja 1998, v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu solidarnostna prireditev z žrtvami potresa, ki je na letošnjo veliko noč prizadel Posočje, odnosno bovško občino.
Pobudnik in obenem glavni nositelj srečanja je bil zbor »Rož«, sodelovali pa so trška občina Šentjakob ter vrsta slovenskih organizacij, ki so takoj po potresu sprožile zbiralno akcijo v podporo žrtvam potresa. Te organizacije in ustanove so: Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, Zveza slo-
venskih izseljencev, podjetje Drava in Slovenski vestnik.
Srečanje se je pričelo pozno popoldne. Bovčani z županom Trampužem na čelu so predstavili svojo bogato rezbarsko in sploh rokodelsko-umetniško tradicijo, domačini so lahko pokusili bovške specialitete, predvsem slastne sladice, ovčji sir pa je bil sploh glavna atrakcija popoldneva.
Večerni spored pa je potrdil, da Bovec ne sodi zaman med kulturna središča Slovenije. Po pevskem pozdravu zbora »Rož« in učenke bovške glasbene šole Ane Jazbec na klavirju je nastopil Komorni zbor »Iskra« Bovec pod vodstvom mladega Ambro-
ža Čopija. Edini slovenski ženski komorni zbor je kljub manjkajočim pevkam dokazal, daje zaslužen dobitnik srebrne kolajne na vsedržavnem slovenskem zborovskem tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru. »Iskra« mojstrsko obvlada tako klasično kot sodobno zborovsko literaturo ter narodne pesmi. Dirigent Ambrož Čopi, s svojimi 25 leti sodi med največje dirigentske in tudi skladateljske upe Slovenije, je imel zbor vselej in zelo dinamično pod kontrolo. Med posameznimi tematskimi bloki so nastopili dijake bovške glasbene šole, med drugim violinist Niki Germovšek in harmonikar Matej Klavora.
Preden pa se je večer prevesil v splošno družabnost, je podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Sonja Wakou-nig v imenu pobudnikov zbiral-
Slovenski vestnik; Zveza slovenskih organizaci, Slovenska prosvetna zveza, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev, Zveza slovenskih žena, Tiskarsko-založniško podjetje Drava in Slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba se najiskreneje zahvaljujejo vsem, ki so prispevali za pomoč žrtvam potresa v bovški občini!
ne akcije predala bovškemu županu Trampužu ček za 50.000 šilingov, ki so jih doslej darovali bralci SV. Zbor »Rož« se je pridružil z 20.000 šilingi, šentjakobski župan Obiltschnig je naglasil pomen medsebojne pomoči in je v imenu občine tudi izročil denarno podporo.
Ob zvokih ansambla »Fantje treh vasi« iz Bovca je srečanje v Šentjakobu trajalo še dolgo v noč in je bil tako zvišan podporni znesek za bovške žrtve potresa.
Kljub temu pa, da je bil večer uspešen, pa so si prireditelji vendarle pričakovali več obiska. So bili krivi prazniki, druge prireditve v okolici ali pa se je kdo bal, da bo moral seči v žep?
Župan občine Bovec Robert Trampuž prevzema zbran denar slov. organizacij za žrtve potresa iz rok Sonje Wakounig, desno šentjakobski župan Johann Obiltschnig Foto: sv
Ženski zbor »Iskra« iz Bovca je med najboljšimi zbori v Sloveniji.
Vodi ga priznani glasbenik Ambrož Čopi.	Foto:sv
V ŠMARJETI IN V BOROVLJAH - OBISK DEŽELNEGA GLAVARJA ZERNATTA NA ŠOLAH
Dvojezično šolstvo je izredno bogastvo koroškega izobraževanja
Qred desetimi leti je bil spreiz jet kompromis o reformi dvojezičnega šolstva na Koroškem. Odtlej je bila ta oblika izobraževalne ponudbe bila nesporna, uradna Koroška pa se je z njo prav rada pohvalila pred domačo in mednarodno javnostjo. Pretekli petek, 29. maja 1998, je deželni glavar Christof Zernatto, ki je obenem predsednik koroškega deželnega šolskega sveta, v spremstvu poslo-vodečega predsednika in vodje manjšinskega šolskega oddelka Tomaža Ogrisa obiskal ljudsko šolo v Šmarjeti v Rožu in boroveljsko glavno šolo. Na obeh zavodih je prisostvoval pouku.
V Šmarjeti so ga pozdravili ravnatelj šole Helmut Ebner in podžupan Peter Ibounig. Oba sta poudarila, da je vzdušje na šoli zelo dobro, od 69 šolarjev jih 23 obiskuje dvojezični pouk. Zernattto ni nastopil kot vrhovna deželna avtoriteta, ampak si je z nasmehom in prijaznimi besedami takoj osvojil srca otrok, ki so mu predali mapo s spisi, kako si predstavljajo deželnega glavarja. Za ene kuje denar, po mnenju drugih je oblečen v belo haljo. Korenjakova hčerka pa ga je povabila domov. Deželni glavarje odgo-
voril, da bo rad prišel k njej domov, če se bojo s tem strinjali tudi starši in bo na mizi dobra mavžna.
Po pozdravih, slovenski in nemški pesmi in obvezni sku-pinsko-gasilski sliki s šolarji, učitelji in hišnikom se je Zernatto v razredu, ki ga poučuje Andreja Müller, udeležil dvojezičnega pouka. Voda in vodne živali so bile snov te ure, in jasno, da so se učenci še posebej dobro pripravili na vprašanja.
Da morski pes deželnega glavarja ne sodi v naše vode, jim seveda ni bilo treba posebej povedati, a smešno je le bilo.
Na glavni šoli v Borovljah je, po obveznem pozdravnem protokolu, Zernatto pri učiteljici Tatjani Pavčič in njenih učencih sledil harmoničnemu pouku slovenščine. Tokrat so si šolarji osvajali snov gradnje hiše. Pokazali so, da obvladajo izrazoslovje in da jim gradnja ni tuja.
Po obisku obeh šol je deželni glavar pohvalil pouk oziroma dvojezične učitelje. Posebej je poudaril potrebo znanja jezikov. Vsakdo, ki bo hotel v Evropi prihodnosti uspevati, bo moral znati več jezikov. Prav zato je dvojezično šolstvo izjemna obogatitev za našo deželo, saj kvalificira mladino za prihodnje naloge.
Glede dvojezičnih vrtcev pa je Zernatto dejal, da bo treba najti zadovoljivo rešitev, ker je
znano, da se majhni otroci najlaže učijo jezikov. Zato bo potrebno navezati stike z občinami in jih prepričati o potrebi dvojezične vzgoje v vrtcih. Seveda pa bo v soglasju z njimi treba tudi rešiti finančno plat zadeve.
Vodja manjšinskega šolskega oddelka Tomaž Ogris se je vidno veselil glavarjevega obiska, ob tem pa ni skrival, daje še precej delov dvojezičnega pouka treba spremeniti na boljše. Najprej bo treba širšo javnost seznaniti s tem, da je pouk na dvojezičnih šolah zelo kakovosten in daje dvojezično šolstvo kot posebna izobraževalna ponudba odprto za vse prebivalstvo. Prav posebej pa je treba naglasiti gospodarsko plat dvojezičnega šolstva, saj znanje več jezikov vse bolj postaja splošna evropska zahteva.
Predvsem pa, tako Ogris, je treba zagotoviti kakovosten in živahen ter privlačen pouk slovenščine, če nočemo, da bo slovenščina na Glavnih šolah še naprej obrobni predmet. Za to mora biti učencem na razpolago sodobna stvarna literatura. 200.000 šilingov bi zadostovalo za kritje izdatkov za njen nakup.
Deželni glavar Zernatto se je med otroki odlično zabaval	Foto:sv
svojo sposobnostjo in železno voljo podpiral že prej obstoječe dejavnosti ODRA 73, ki seje v društvo Edinost vključil leta 1973.
Slavljenec pa je v krogu dru-štvenikov začel razmišljati tudi o ustanovitvi glasbene šole. Prav v Pliberku je na njegovo pobudo pred dvajsetimi leti začel delovati njen prvi oddelek. Ta njegova zamisel je rodila bogate sadove. Kot gobe po dežju so po vsej Koroški rasli oddelki glasbene vzgoje. Dolga leta je bil njen predsednik, in to v tistem času, ko je bilo res hudo dobiti denar, učitelje in se boriti še z nasprotniki, ki so ovirali in zavirali celoten razvoj glasbene šole. Vse to spoštovanega jubilanta ni spravilo ob živce ali ga odvrnilo od zastavljenih ciljev. Skrbno je držal vezi med pobratenimi zbori od Pliberka do Traberka, od Korotana do Jadrana in skrbel, da niso zamrle, da so ostale žive in plodne vsa ta dolga leta.
Da bi društvo lažje obstojalo finančno, je leta 1975 sprožil zamisel, da bi nastopilo na pli-berškem jormaku z lastno uto in poleg drugega obiskovalcem nudilo pravi domači kulturni program. Sodelavci so mu sledili in pomagali. Danes si Pliberškega jormaka brez društvene ute ne bi mogli predstavljati. Na njegovo podbudo ob jormaku tudi že vrsto pripravljamo srečanje upokojencev z obeh strani meje. Poleg vsega tega ogromnega dela pa je Jožko
^etipetdesetletnica je bila le-■ tos znamenitih selskih žrtev, obglavljenih leta 1943 v Sivi hiši na Dunaju. Veličastne in množično obiskane spominske svečanosti v Selah se je udeležil tudi inž. Janko Tišler iz Križ pri Tržiču, ki pa je nedvomno najboljši poznavalec tedanjih dogodkov in razmer na področju okrog Ljubelja in severno ter severovzhodno od njega. Že v predlanskem izdani knjigi »Mauthausen na Ljubelju« je precej podatkov o odporniškem gibanju v Selah, predvsem pa v Zgornjem in Srednjem Kotu.
Kulturno prosvetno društvo »Planina« je dokumentarista Tišlerja pretekli četrtek povabilo, naj pobliže predstavi ozadje selskih žrtev. V predavalnici farnega doma se je zbralo res lepo število domačinov, predavatelj pa jim je podrobno, podkrepljeno z vsemi mogočimi dokumenti razložil, kako je prišlo do tragedije. V širšo predstavitev tedanjega položaja je vključil tudi strateško pomembnost tega področja, vključno z Ljubeljem, za nacistični tretji rajh. Gestapo je hotel takrat na vsak način prekiniti povezavo med gorenjskimi in koroškimi partizani, zato so mu bile zelo pomembne kurirske zveze z njimi. Ko so Nemci zajeli partizanskega kurirja iz Kovorja na Gorenjskem Petra B. so ga z velikim pompom pripeljali v Tržič, nato pa v gestapovske zapore v Begunjah. Tam so ga s svojim metodami prisi-
JANKO TISLER V SELAH
Žrtve Selanom še ne dajo miru
Predavatelju Janku Tišlerju so v Selah prisluhnili z zanimanjem
lili, da je je povedal vse. Z zapisnikom zaslišanja so bile obveščene vse policijske in orožniške postaje na obeh straneh Karavank. Zadevo je prevzela celovška komanda gestapa, ujetega kurirja so pripeljali v Dole pri Borovljah in potem se je začela tragedija. Gestapovcem je pokazal bunkerje in po verižni akciji so policisti zajeli »selske žrtve«.
Janko Tišler razpolaga z dokumenti gestapa v Sloveniji. Dokumenti, kijih po vsej verjetnostni hrani deželni arhiv v Celovcu, pa žal še niso dostopni. Ti bi lahko še marsikaj pojasnili. Koliko je »izdajalca« z ozirom na gestapovske metode zasliše-
vanja mogoče moralno obsoditi, je seveda vprašljivo, saj je bil ob tem zasledovanju, odkrivanju in pregajanju cel splet dogodkov, v katerem je gestapo mnogokrat uporabil najbolj zvite metode delovanja in vanj vključeval celo amiado obveščevalcev, ljudi z dvojimi obrazi, raztrgancev in celo nič hudega slutečih.
Zanimanje med poslušalci v Selah je bilo veliko. Nekateri so v debati tudi vedeli še marsikaj povedati iz tistih časov, mlajši pa so izrazili željo, da bi dokumentirano zgodbo nekdo opisal in da bi jo v Selah imeli kot trajen zgodovinski spomin na odpor in trpljenje domačega prebivalstva.	J. R.
jedrnega junija bo še poln 3načrtov in ustvarjalnosti na kulturnem področju srečal Abrahma naš dolgoletni pred-
Jožko Hudi 50 let
sednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku in vodje šole na Komlju, gospod Jožko Hudi iz Nonče vasi.
Pred petdesetimi leti je v Železni Kapli prišel na svet eden od šestih fantov zavedene družine Janeza in Marije Hudi, p.d. pri Greinerju. Otroštvo je preživel v krogu svojih bratov. V šolo je začel hoditi v Globasnici, nato v slovensko gimnazijo ter učiteljišče v Celovcu. Kot zavedeni Slovenci so Hudlovi starši svoje fante pošiljali na prosvetne prire-
ditve, da so se tam izobraževali in si v srca vsadili zavednost, poštenost in zvestobo svojemu narodu. Jožko pravi, da je že s petimi leti stal na odru in deklamiral. Svojo službeno pot je začel najprej v Pliberku, nato v Beli, Železni Kapli, 27 let pa je že vodja dvojezične šole na Komlju. Takoj ko je prišel v naš kraj, je kot mlad učitelj začel sodelovati v SPD „Edinost“ v Pliberku. Pred 23. leti je na mestu predsednika našega društva nasledil Jožka Koncilijo. V novem okolju seje kmalu znašel in začel orati nove brazde na kulturnem polju. V začetku je bilo težko, ker društvo ni imelo svojih prostorov za vaje, igre ali koncerte. Posebno težavno je bilo, ko so tudi v farovžu zaprli vrata SPD „Edinost“. Kot deseti brat je moral premostiti vse te nevšečnosti in včasih tudi zavisti gotovih kroga ter podtikovanja, da društvo ni katoliško, da ni verno. Tudi to Jožka Hudla ni odvrnilo od njegove uspešne poti. Leta 1970 je bil tudi predsednik Krščanske kulturne zveze. V našem društvu je z vso
Hudi pripravljen sodelovati pri raznih prireditvah tu in onstran meje, bodisi pri nastopih pevcev, ODRA 73 ali literatov. Nikoli še ni odrekel sodelovanja, pa čeprav mu primanjkuje časa in mu tudi močno suši denarnico. Nekaj let je bi tudi odbornik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Jubilant Jožko Hudi sam pravi, daje danes že veliko lažje kot včasih, ko se vendar dobijo manjše podpore občine in dežele. Prav veliko pomoč pa društvu nudita pliberška posojilnica in zadruga, bodisi pri razmnoževanju vabil, letakov, not in še vrsto drugih podpor. Z veseljem pa slavljenec gleda na nastajajoči novi kulturni dom, kateri bo olajšal kulturno delo. Poleg vsega tega razdajanja za skupnost vsa leta pomaga organizirati spominski pohod na Komelj in prav društvo se zave-
da pomena tega pohoda in prevzema tudi vsa glavna organizacijska dela.
Večkrat si stavljam vprašanje, kako naš jubilant vse to zmore? Večkrat kaže tako, da svoj poklic opravlja poleg društvenega dela in ne obratno. Če bi bili vsi ali vsaj odborniki tako aktivni in delavni kot je Jožko, bi zmogli premakniti še tako težke zapreke.
Dragi jubilant, imaš srečo, da je žena Anita prav tako aktivna kulturna delavka, da te razume in da ti je v pomoč pri tvojem težkem in odgovornem delu.
Vsi tvoji sodelavci in prijatelji ti ob tvoji 50-letnici želimo še mnogo zdravja, sreče v krogu svojih, in nas vseh, ki te cenimo in spoštujemo, da bi bil še naprej tako aktiven in delaven za naš narodni obstoj.
ikej
lyMub slovenskih študentk in ■Vštudentov v Gradcu spet odločno opozarja nase. Kdor je v zadnjem času zasledoval njegovo delovanje, bo verjetno imel občutek, da pri graški študirajoči mladini sledijo projekti drug za drugim. Po seriji predavanj z naslovom »Forum Evropa«, kateri je vtisnilo svoj pečat združenje starejših klubašinj in klubašev, Graški krožek, je odbor KSŠŠ-G va-
šče letošnje prireditve vzpostavitev osebnih stikov med slovenskimi in avstrijskimi umetnicami in umetniki ter predstavnicami in predstavniki študentskih organizacij iz Maribora in Gradca. KSŠŠG igra v teh dneh vlogo povezovalca med Slovenijo in Avstrijo, želi prispevati k bolj samoumevnemu sodelovanju med obema državama. Mnogo uspeha pri izvedbi festivala je
KSŠŠ V GRADCU
SLOVENSKI DNEVI 1998
bil minuli ponedeljek na otvoritev festivala »Zrcaljenja«.
Tokrat otvoritev ni bila na univerzi, kakor pred dvema letoma, ampak v intimnejšem krogu, v klubskih prostorih samih. Tudi letos je na ogled inštalacija, ki sta jo postavila Fridl Prasenc in Heli Schäfer. Fantastična simfonija op. 14 Hectorja Berlioza spremlja obiskovalko na obhodu po prostorih, ki ta večer blestijo v novem sijaju. Popolno presenečenje doživi obiskovalka na stranišču. Dotlej najbolj zanemarjen klubski prostor se predstavi lepo obnovljen, popleskan, polepljen s plakati, povrhu pa še z zvočno inštalacijo in velikim zrcalom. Po temeljitem ogledu »luksuzajzlna« nazaj v prostore, kjer se pričenja otvoritev festivala.
Uvodne besede je spregovoril predsednik KSŠSG Boris Gallob. Poudaril je pomembnost festivala, s katerim se klub redno predstavlja široki javnosti: »Zadnji Slovenski dnevi so bili leta 1996 in še letos, dve leti zatem, sem slišal, da so ti dnevi zbudili veliko pozornosti. Prepričan sem, da bodo tudi letošnji tako uspešni. »Zrcaljenja«, tako vodja projekta Karl Jenšac, »lahko pojmujemo kot sinonim za samovidenje na jezikovno različni, toda kulturno združujoči čustveni ravni. Združevanje lahko premosti jezik in odpre nove možnosti komunikacije.« Tako je teži-
KSŠŠG zaželel predstavnik mesta Gradec, občinski odbornik Wolfgang Riedler iz socialdemokratske stranke. V svojem govoru je izrazil željo, da naj bi bilo klubsko delovanje usmerjeno predvsem v prihodnost, v grajenje skupnega kulturnega prostora ter skupnega kulturnega občutenja. Navzočim je zagotovil, da se mesto Gradec zanima za delovanje KSŠŠG. Besede, ki so ob odsotnosti častnih gostov iz Celovca marsikoga verjetno še posebej zabolele in hkrati seveda potolažile.
Nato predstavi umetnik in klubaš Fridl Prasenc avdiovizualno inštalacijo z naslovom »Babel« po svetopisemskem besedilu. Inštalacija ne potrebuje posebne razlage, ker se mu zdi učinek na občinstvo bolj pomemben. Potem jo zavrti. Na eni strani platna ženska, ki govori v jeziku gluhonemih. na drugi strani obraz, ki premika ustnice. Zvoki, šumi, razni jeziki, zmešnjava. Vse to se neskončno ponavlja. Inštalacija vidno učinkuje na navzoče. Barbara Jop-Freiseder o otvoritvi Slovenskih dnevov 98 in delovanju klubašinj in klubašev: »Otvoritev je bila zelo lepa. Rada bi izrekla kompliment odboru KSŠŠG za to, kar so spet postavili na noge. Mene kot starešino veseli, da Klub tako dobro deluje.« Temu poklonu se seveda pridružuje tudi obiskovalka.
Tatjana Trampusch
V BOROVELJSKEM GRADIČU
Javni nastop učencev Glasbene šole
fjilo n' v četrtek, 28. maja ^9 1998, v boroveljskem gradiču, ampak pred dobrimi dvajsetimi leti v Pliberku. Tedaj je učitelj in prosvetar Jožko Hudi, oboje z dušo in srcem, začel ustanavljati prvi samostojni slovenski glasbenošolski oddelek na Koroškem. Začetki so, kakor povsod, kjer pričenja rasti nekaj novega, bili skromni in zaviti v skrbi, tveganje, upanje in razočaranje. Takrat je bil, tam na li-buškem puelu Milke Hartmanove, položen temelj Glasbeni šoli na Koroškem, ki se je v dveh desetletjih razvila in razrasla v priznano in ugledno ustanovo.
Ta šola je danes neodtujljiv del koroškega kulturnega dogajanja in ustvarjanja, že zdavnaj ni omejena samo na slovensko prebivalstvo — in to pravzaprav tudi nikoli ni bila, saj je odprta za vse, ki se hočejo poslužiti njenih ponudb, se v njenih razredih izobraževati, si pridobivati temelnjega in temeljitega glasbenega znanja ter si širiti duha in obzorje s spoznavanjem nove litrature.
Z dobrim delom in v odkritih, čeprav trdih pogajanjih, si je šola pridobila priznanje in spoštovanje uradne deželne kulturne politike. Kakor vemo, to ni bilo vselej tako. Svojčas naj bi se brezpogojno podredila njenim smernicam in zahtevam. O enakopravnem partnerstvu, o strokovnem odnosu, o skupnem in dialoškem iskanju rešitev takrat ni bilo ne duha ne sluha.
Pa vendarle je tudi ta čas šola nekako prestala. Da gaje, se je treba v prvi vrsti zahvaliti staršem, ki so svoje otroke zaupali zavodu, ter sprva učiteljem iz Slovenije, pozneje tudi domačim, da so pomagali in še pomagajo graditi strokovno slovensko glasbeno-izobraže-valno ustanovo na Koroškem.
V dveh desetletjih je šola razpredla svojo mrežo po vsej južni Koroški, krajevna slovenska prosvetna društva so, ne glede na njihovo osrednjo organiziranost, postala jedro in nosilec njenih podeželskih aktivnosti.
Poleg rednega pouka sodijo med aktivnosti tudi letni zaključni koncerti vseh oddelkov. Na teh koncertih dijaki svojim staršem in prijateljem pokažejo naučene veščine na glasbilih.
Takšen koncert oz. javni nastop učencev Glasbene šole je bil v četrtek, 28. maja 1998, zvečer v boroveljskem gradiču. Poleg dijakov krajevnega oddelka GS so sodelovali tudi učenci oddelka za solopetje, ki ga vodi dipl. art. Gabrijel Lipuš.
Večerje bil za vse čudovito doživetje, obisk je bil nad pričakovanji dober. Učenci krajevnega oddelka GS so pokazali res zadovoljivo znanje in raven obvladanja glasbil, pa najsi so bili to pripravniki ali pa
Solistka Andreja Müller, ob klavirju Andrej Feinig
Dejan Verdel s kljunasto flavto
učenci višjih razredov. Lok glasbil je segal od kljunaste flavte preko harmonike in kitare do klavirja in trobil, na klavirju pa sta spremljala ravnatelj GS Roman Verdel in Andrej Feinig, ki je pravi mojster kore-petitorstva.
Od solopevcev so nastopili Margot Sparouz, Simon Trieß-nig, Pepej Krop, Andreja Müller, Travdi Lipusch, Edi Oraže, in v duetu Pepej Krop ter učitelj Gabrijel Lipuš.
Zanimiv spored so pripravili učitelji Ana Filipič, Majda Golob, Gabrijel Lipuš, Franci Ogris, Klemen Smolej, Lovro Sodja in Roman Verdel.
RAZSTAVA PETRE K. PRATH
»Illustrations« v Posojilnici-Bank Borovlje
i^dor potuje po svetu, ta ve ■^veliko povedati. Če pa utrinke, podobe krajev in motive zbira na filmskem traku, ima seveda doma kaj pokazati. Slednje je storila Petra. K. Prath, Borovljanka, ki v Gradcu študira arhitekturo. Kadar le more, oz. ji to dopušča skopo odmerjen čas, se bivša predsednica graškega Kluba slovenskih študentk in študentov odpravi na potovanja po Evropi, odkoder se vrača bogato založena z najrazličnejšimi vtisi in fotografskim materialom. Iz te bere potem lušči tiste slike, ki se ji zdijo primerne za nadaljno umetniško obdelavo, končno pa za razstavo. Petra se poslužuje kolažne tehnike, s katero iz klasične fotografije in na kopirnem aparatu povečanih negativov skomponira novo slikovno enoto. Ta tehnika ji dovoljuje, da s pomočjo časovne in prostorske distance transformira
svoj pogled na objekte in kraje, ki jih je nekoč ujela z lečo fotoaparata, gledalcu pa odpira nov in zelo dinamičen zorni kot na klasične fotografske motive.
Preteklo sredo, 27. maja, zvečer je Petra. K. Prath v okviru razstave »Illustrations« v Posojilnici-Bank Borovlje pred-
stavila svoje umetnine tudi v domačem kraju. Vrhunska harmonikarska pianista Andreja Zel iz Slovenije in Bolgar Kra-simir Sterev pa sta pripravila zahtevno in impresivno glasbeno spremljavo, s katero so se razstavljene slike stapljale v čudovito enoto.
KONTAKTI
Literarno branje v Celju
Pred dnevi so na literarnem večeru v Celju nastopili gostje iz Pliberka, ki jih je povabil v svojo sredino Območni odbor Zveze borcev NOB Celje. Na tem večeru so odlomke iz svojih del brali Anita Hudi, Tonči Haderlap ter Lipej Kolenik.
Iz prebranih odlomkov je vela koroška melanholična in čustveno obarvana liričnost, ki je vsem prisotnim ponazorila njihovo vpetost v tamkajšnjo deželno tipiko. Posebnost večera pa je bil Lipej Kolenik,
ki je z odlomki iz svoje knjige »Mali ljudje na veliki poti« obnovil medvojne dogodke oz. boj koroških ljudi za osvoboditev dežele izpod fašizma.
Zanimivi razpravi pa so na literarnem nastopu dajali ton moderator večera Drago Medved, Jožko Hudi (predsednik SPD Edinost v Pliberku) in župan občine Vojnik Beno Podrgajs.
Takšnih srečannj in kulturnih nastopov si seveda želimo še več.
B. Š.
»Veseli tobogan« v Železni Kapli
V nedeljo, 24. maja 1998, je bil za Železno Kaplo, še predvsem pa za otroke in mladince, poseben dan. Že v dopoldanskih urah so se preko Ljubelja* pripeljali uredniki in tehniki znane in priljubljene javne radijske oddaje »Veseli tobogan«, ki jo RTV Slovenija prireja že več kot 40 let in jo sedaj vodi urednica Alenka Skale. Kot bi trenil, so pripravili vse potrebno za snemanje popoldanskega nastopa mladih glasbenih in jezikovnih umetnikov. Tik pred generalko pa so se jim pridružili še člani orkestra, ki so potem spremljali mlade pevce in jim vlivali poguma pri njihovem tako pomembnem nastopu.
Do 15. ure pa so se zbrali
povezovalno vlogo. Vmes so se pod žirijo »kvizmastra« Jožeta Voznyja pomerili mladi člani družin Smrtnik in Ošina v posebnem kvizu. Častni gost, pesnik Andrej Kokot, pa je s svojimi pesmimi, predvsem v kostanjskem narečju, dokazal, kako subtilnega in prijetnega humorja je zmožen. Vse to pa je povezovala suverena, prijetna in simpatično nasmejana moderatorka Nataša Bolčina-Žgavec.
Tako se je ta nedeljski popoldan v Železni Kapli zbrala zares pestra druščina in dokazala, da je svet na odru in pred mikrofoni napet in zabaven vsaj tako kot pred radijskimi sprejemniki ali televizijskimi ekrani, če ne še bolj. Mladi so
Mladi so samozavestno nastopali pred mikrofoni Veselega tobogana
še številni gledalci in napolnili farno dvorano.
Pester in zanimiv program so oblikovali Otroški pevski zbor »Žarja« pod vodstvom Slavka Mežka, otroški pevski zbor z Obirskega, ki ga vodi mlada Marija Oraže, posamezne pevske skupine, ki so dokazale, da jim nastop pred radijskim mikrofonom in pred številno publiko vliva še posebnega poguma, učenci Slovenske glasbene šole na Koroškem in Glasbene šole iz Železne Kaple, ki so se preizkusili na najrazličnejših instrumentih kot solisti ali pa kot majhne skupine. Otroci iz lepenske, obirske in kapelske ljudske šole so s pomočjo ravnateljev Andreja Antoliča, Mihe Traunika in Marte Polanšek predstavili svoje kraje, šege in navade. Otroci iz Solčave in z Jezerskega pa so s svojimi prispevki dali tej prireditvi še posebno
dobili priložnost, da preizkusijo svoje sposobnosti, in izkoristili so jo dodobra. O tem se lahko prepričate tudi vsi tisti, ki niste bili med gledalci v dvorani, saj bosta posnetke iz Železne Kaple oddajala tako radio Slovenija (oddaja »Veseli tobogan« je na programu vedno zadnjo nedeljo v mesecu od 9. do 10.30 ure, če ni kakih posebnih sprememb), kot tudi radio Celovec (v eni od večernih oddaj).
Organizatorji »Veselega tobogana« v Železni Kapli so bili SPD »Zarja«, SPZ, K KZ, Slovenska glasbena šola na Koroškem in RTV Slovenija. Ob koncu pa je treba še dostaviti, da bi bile take ali pa podobne prireditve potrebne večkrat. Ob njih se mladi z veseljem učijo samozavestnega nastopanja, ki ga bodo v bodoče še kako potrebovali.
B. J.
Foto: H. Weiss
SPD ŠENTJANŽ
»Na odprtem morju« -groteskno, a ne dovolj
■kiajprej so Šentjanščani ho-111 teli uprizoriti Dtirrenmatta, pa se je izkazalo, da bodo težave zaradi številne zasedbe, ki jo zahteva drama. Pa so si premislili in na predlog mladega režiserja Aleša Novaka uprizorili nič manj brizantno delo poljskega dramatika Slawomirja Mrožka »Na odprtem morju«. Človeško družbo simbolizirajo trije tipi ljudi: vladar, oportunist in žrtev. Tako nekako kot na brezciljno plavajočem splavu sredi odprtega morja v Mrožkovent delu potekajo tudi v vsakdanjiku med ljudmi borbe za obstanek, za prestiž in za mesta na hierarhični lestvici. Kjer ni dovolj »živeža« za vse, je treba pač nekoga »pojesti«, ga žrtvovati, skratka, živeti na njegov račun. In ker smo pač civilizirana družba, je idealno, če je žrtev prostovoljna, v imenu kakršnekoli ideologije, vere ali altruizma. Apelirati je treba na dobroto, spominjati na »višje cilje«, na dolžnost do
skupnosti. Še kaka medalja, priznanje, zahvala, pa je bilo. Take marnje slišimo in doživljamo vsak dan, na vsakem koraku. Od tega pa ima nekdo drug, ki mu kakšno žrtvovanje na misel ne pride, kar krepke koristi.
Občinstvo je poanto zelo dobro razumelo. Obešenjaški humor teksta je silil v smeh in razmišljanje. Igralci so se potrudili, čutiti je bilo, da jih je vsebina pritegnila in prepričala.
Krista Krušic, Velika brodo-lomka in simbol oblasti in izkoriščevalcev, je resnično »vladala«, Srednji brodolomec, ki ga je igral Willi Moschitz, je bil izredno prepričljiv kot lokav oportunist in prispeval tudi dobro mero humorja. Mala bro-dolomka - Angela Wieser - (ki je prvič stala na odrskih deskah) je dobro izrisala podrejeni položaj žrtve, posebno pa še brezupnost poskusa upora. Pismonoša Martin Baumgartner in Lakaj Miha Hafner sta svoji
vlogi odigrala povsem logično in primerno. Kot »Kitajci«, torej brezoblična človeška masa, sta sodelovali še Nataša Kunčič in Patricia Meschnig.
Prvič na Koroškem je režiral Aleš Novak, ki je očitno imel težave z dejstvom, da je imel »v rokah« samo amaterje in ne poklicnih igralcev, ki morajo itak vedeti, kako je treba igrati. Da »tempo« predstave ne pomeni hitrega govorjenja, temveč ustvarjanje napetosti z najrazličnejšimi efekti - od govornih (tudi s pavzami!), lučnih, glasbenih in scenskih - ni prišlo do izraza. Dober pa je bil domislek s »Kitajci«, ki so simbolizirali po eni strani »izvrševalce« in po drugi nedejavne »opazovalce« v družbi.
Janez Vencelj je fungiral pri predstavi kot dramaturg, kostume je izdelala po navodilih režiserja Lenka Weiss, lektorst-vo je opravila Sonja Wakounig, tehniko pa je obvladoval Peter Moschitz.	S. W.
ŠTEHVANJE NA ZILJSKI BISTRICI
More, šteboh, kranjčlc pa prvi rej
»jistrica je med zilj-Dskimi vasmi edina, ki se lahko ponaša z dvojnim štehvanjem na en dan. In sicer na binkoštni ponedeljek popoldne najprej na zgornji Bistrici pod lipo pred Butrnovo domačijo, potem pa še na spodnji Bistrici, pod lipo pri vojaškem spomeniku. Dopoldne že so se štehvovci in dekleta, vsi opravljeni v ziljske noše, zbrali pri maši v cerkvi, zatem so hitro skočili domov, se okrepčali s čisavo čupo, potem pa so se skozi množico obiskovalcev morali s konji preriniti do štehvanjskega mesta oz. pod lipo, kjer je bilo treba plesati prvi rej. Prvi rej je višek štehvanjskega običaja Fotasv
Pod sliko ali: Udarec za udarcem je pretresal sod
Štehvovci, fantje iz vasi, so korajžno jezdili na svojih morah, na Zilji so to kobile, in zbijali sod. Vsak udarec je spremljalo za-molkno bobnenje konjskih kopit in hreščanje lesenega soda, ki se je po četrtem obhodu le razsul. Kranjčlc, ki sta ga prinesli dve domačinki, je dobil jezdec, ki se bo v kratkem oženil. Potem, ko so zapeli in zaplesali prvi rej na Zgornji Bistrici, se je vsa družba preselila par sto metrov niže na Spodnjo Bistrico. Tam so jahali isti fantje, ple šale iste Ziljančice, samo kranjčlc je dobil »eden od spodaj«.
KRIVI LOV
Etnološki razstavi SPZ v Sloveniji
Razstava »Krivi lov v Karavankah«, spremljujoča razstava lanskoletne koroške deželne razstave »vse je lov« trenutno potuje po Sloveniji. 12 maja so jo odprli v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, kjer je integriran tudi Lovski muzej Slovenije. Konec meseca junija se bo razstava preselila v center Triglavskega narodnega parka v Trenti, kjer bo na ogled čez poletje do pozne jeseni. Nato pa bo našla svoj prostor tudi v neposredni bližini na južni strani Karavank, na Jesenicah, v Kranju in Tržiču.
Etnološka razstava »Ko bo cvetel lan«, ki jo je pripravila dipl. etnologinja in sociologinja kulture Irena Destovnik, pa je trenutno na ogled v Srednji tekstilni šoli v Mariboru, kjer so jo odprli 20. maja letos ob svečanosti 50-letnice obstoja šole. Tudi ta razstava je deležna pozornosti v Sloveniji, saj nato potuje še v Pokrajinski muzej v Novem mestu, v Etnološki muzej v Ljubljani, prav tako v center Triglavskega narodnega parka v Trenti in prihodnje leto v Kraško hišo na Repentabor na Tržaško.
SOS ZA IKARUS
Bo Z. Haderlap vrgel puško v koruzo?
Z dramatičnim apelom so predstavniki Interesne skupnosti kultura in komunikacija (IG KIKK) prejšnji teden javnosti ponazorili, da bo moral plesni teater IKARUS, katerega duša, režiser oz. koreograf in ustanovitelj je Zdravko Haderlap, bržkone zapreti ta projekt alternativne koroške scene. Dolgovi, ki so se nabrali posebno pri zadnji produkciji (Evropa, mati klavnic), onemogočajo nadaljnje delovanje in načrtovanje.
Ob vsem tem pa je IKARUS bil vedno značka na ovratniku kulturne politike, četudi so se predvsem svobodnjaki marljivo zaganjali vanj. Predvsem mestnemu svetniku Celovca Gassnerju, pristojnemu za kulturo, je nekonvencionalen pristop do vprašanj domovinske zvestobe, odprtosti, večjezičnosti in neustrašne kritike bil eden najbolj motečih oziroma neudobnih načinov soočanja s koroško tematiko.
Zdravko Haderlap je še lani dobil - resda samo verbalno - zagotovilo dežele, da bo Ikarusu vsekakor omogočeno nadaljnje delovanje in celo pozvali so ga, naj vloži na deželo projekte za naslednji dve leti. Haderlap je to resnično naredil in se lotil tudi prvega projekta, že omenjene »Evrope«. Plesalci, tehnika, administracija, vse je začelo delati s polno paro, v resnici s sramotno nizkimi honorarji, kajti šlo je za stvar. Plesalci, ki so se
šolali po raznih plesnih šolah po Evropi, so stisnili zobe, drugi tudi. Minus na bančnem kontu je rasel, osebje ni več dobivalo še tisto nekaj malega, kar bi bilo potrebno za življenje, denarja pa od nikoder.
Zdravko Haderlap je izjavil, daje obupa, da gaje stalna in očitno načrtna konfrontacija z FPÖ utrudila in mu vzela voljo in upanje. Funkcionarji te stranke se zaletavajo v vse, kar diši po odprtosti, kritičnosti ali dvojezičnosti. Znani so izpadi zaradi Janka Messnerja in Florjana Lipuša, pa tudi proti radiu AGORA.
Karl-Heinz Grasser od FPÖ je Ikarus označil za »nicht förderungswürdig« - v tem da je razpoznati strategijo za uničenje plesnega gledališča, pravijo pri Ikarusu. Druge stranke, vključno z deželnim referentom za kulturo dr. Ausserwinklerjem, molčijo. S svojimi dolgovi da je teater -ki je tudi edini plesni teater na Koroškem - z eno nogo v kriminalu.
Skoraj devet let teater že deluje in nihče mu ne more odrekati serioznosti in kontinuiranega dela. 13 krstnih predstav je bilo uspešno uprizorjenih, turneje so bile po vsej srednji Evropi in teater je bil pravi glasnik tako dežele Koroške kot tudi države. Obljube za dotacije, ki so zvenele resno in zanesljivo, so govorile o približno 1,3 milijona šilingov (čeprav bi bilo v resnici potrebnih kakih 2,6 milijona).
Ob vsem tem pa je delo potekalo ves čas ob skrajno varčnem načrtu. Vaje so potekale v deloma nezakurjenih halah oziroma skladiščih, plesalci in drugo osebje so delali pod trdimi pogiji, a zato nič manj vneto.
Od apela, ki je bil že prejšnji teden, se ni zgodilo še praktično nič. Pristojni pri mestu in deželi še vedno molčijo.
Idealizem Zdravka Hader-lapa in njegovih sotrudnikov pa je dosegel skrajno mejo mejo. Tudi molk lahko ubija.
S. W.
PRIREDITVE
PETEK, 5. 6.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
14.00	Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov
CELOVEC, v gimnazijski avli - ZG in ZRG za Slovence
19.00	»Vsi so enaki, vsak je drugačen«. Šolska akademija, posvečena 50-letnici podpisa splošne deklaracije človekovih pravic, prikaz delovanja SPD »Edinost« iz Šokfičter dijakov gimnazije
DUNAJ, v klubu, Mondscheingasse 11 - KSŠŠD
20.00	Koncert zbora KSŠŠD »Della passione« pod vodstvom Anje Kapun in tamburaškega ansambla »Fermata«
SOBOTA, 6. 6.
TRBIŽ/TARVISIO, ITALIJA, v kulturnem centru -SKS Planika, GŠ Tomaž Holmar, Glasbena matica
18.00	Zaključna akademija in praznovanje ob 20-letnici delovanja
PLIBERK, v vrtu galerije Werner Berg - MPZ Podjuna
20.00	Pesem smešna ni grešna. Sodelujejo: STEM iz GLobasnice, MoPZ Trta, Mlada Podjuna, MePZ Podjuna
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
20.00	Koncert »S pesmijo v poletje«.
Nastopajo: Pihalni orkester iz Šentjurja, Singgemeinschaft Turnersee-Stein, farna mladina, otroški zbor in MePZ Danica
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
20.30	Koncert Kvarteta Borovlje, VOX in Kvinteta Lom
NEDELJA, 7. 6.
BLEIBERG-KREUTH, Hermsberg/Rute - SPD Dobrač in SPD Žila
7.00	Spominski pohod na Dobrač ob 5. obletnici smrti planinca Marjana Čertova; ob 14. uri bo sv. maša
v slovenski gorski cerkvici na Dobraču
RADIŠE - Katoliška mladina
9.30	Mladinski dan pod geslom »Korak za korakom«
GLOBASNICA, v ljudski šoli - SKD Globasnica
20.00	Slavnostna prireditev ob 95-letnici obstoja kulturnega društva
TOREK, 9. 6,
LIBUČE, v galeriji Falke - MoPZ »Kralj Matjaž«, MePZ »Podjuna«, MoPZ »Foltej Hartman«
19.30	»Zimske rože«. Predstavitev knjige Milke Hartmanove z izborom njenih pesmi
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Razstava Ericha Novoszela »Malerei und Zeichnung«.
Glasbeni okvir: Pinka Band; razstava bo odprta do 28. 6.
1998
SREDA, 10. 6.
REBRCA, v mladinskem centru - KPD Planina
18.00	Kuharski tečaj (goveje in ovčje specialitete).
Vodi: strokovna učiteljica Anica Fugger
CELOVEC, srednja dv.koncertne hiše - Društvo »Glasbena šola«
19.30	Slavnostni koncert ob 20. letnici obstoja Glasbene šole
ŽITARA VAS, v kulturnem domu - KUMST
20.30	Kabaret: Mike Supancic »Kommerz mit Herz«
ČETRTEK, 11. 6.
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
13.00	Kolesarski izlet
SOBOTA, 13. 6.
LJUBELJ, za carinskim poslopjem - Avstr, združenje taboriščnikov
9.00	Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever
LOBNIK, PRI Stoparju - Longo mai
16.00	21 let Longo mai v Avstriji; praznik z ukrajinsko glasbo »Romani yag«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Koncert ob 70-letnici rojstva Valentina Polanška
PONEDELJEK, 15. 6.
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
9.00	Literarna delavnica z Marjanom Pungartnikom
TOREK, 16. 6.
ŠENTJAKOB, v farovžu - SPD Rož in Dvojezični zbor
20.30	Open air koncert - Linada Tillery & The Cultural Heritage Choir
ČETRTEK, 18. 6.
DOBRLA VAS, pri kult. domu - SPD Srce in Dvojezični zbor
20.30	Open air - Linada Tillery & The Cultural Heritage Choir
PETEK, 19. 6.
CELOVEC, na vrtu Mohorjeve - KDZ
20.00	95 Rock ob meji, koncert
SOBOTA, 20. 6.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danice in SPZ
15.30	Čudežno mesto - plesna mladinska predstava
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD Rož in SPZ
19.30	Čudežno mesto - plesna mladinska predstava
SUHA, na gradu - KPD Drava, KKZ, Oktet Suha
20.30	Srečanje oktetov »Suha'98«
SREDA, 24. 6.
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve
20.30	Open air - Vlado Kreslin & Beltinška banda
Med njimi Jon Bon lovi!
Mega-koncert v Ledincah 20. junija z desetimi glasbenimi skupinami!
Od 21. do 23. ure bo nastopil tudi 36-letni ameriški pevec Jon Bon Jovi, ki je v 80ih letih zaslovel s svojo skupino Bon Jovi s pesmimi, kot so na primer «Livin’ on a Prayer«, »Bad Medicine« in »Runaway«. Današnja generacija ga bolje pozna po baladah »Bed of Roses« in »Al-ways«. Jon Bon Jovi tokrat ne bo nastopil s svojo stalno glasbeno skupino (Richie Sambo-ra, David Bryan, Tico Torres in
Hugh McDonald od Bon Jovi), temveč z drugo, ki ga bo spremljala še do konca tega leta. Pevec, ki se občasno poskuša tudi kot igralec, v Ledincah ne bo predstavil le hitov, ki jih je imel z Bon Jovi, temveč tudi pesmi s svoje zadnje zgoščenke »Destination Anywhere« (npr. »Midnight in Chelsea« in »Ugly«), Pravijo, da je doslej prodal že nad 85 milijonov plošč in zgoščenk.
28. likovna kolonija v Vuzenici
Sporočamo, da bo letošnja liko- in sodelavci osnovne šole v Vu-vna kolonija mladih potekala zenici.
od 23.-29. avgusta 1998 v Vu- Interesente (otroke med zenici. Udeležili se je bodo 10.-15. letom) prosimo, da se mladi iz Porabja, avstrijske čim prej prijavijo v tajništvu Koroške in Tržaškega. Mlade Slovenske prosvetne zveze v Ce-bo pri delu vodilo 7 pedagogov lovcu, telefon 0463/514300-22
Odvetniška pisarna dr. Franz Serajnik	IŠČE
	sekretarja / sekretarko Znanje slovenščine, angleščine in nemščine računalništvo: WinWord idr. Če radi osvajate znanje, pokličite: 0463/516330 faks 0463/51 4324
•IMMM
Avstrijsko združenje taboriščnikov Mauthausen vabi na
slavnostno prireditev
v spomin KZ Ljubelj - sever
v soboto, 13. junija 1998,
z začetkom ob 9. uri pri Ljubelju (za avstrijskim carinskim poslopjem)
Prisrčno vabljeni!
OBLETNICA MATURE
Ob 20-letnici mature, letnik 1978, razreda a in b bo srečanje bivših maturantov - sošolcev v petek, 12. junija, ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Pridite vsi!
Tajnico išče
pravna pisarna v Celovcu
Pogoji: obvladanje obeh deželnih jezikov, standardnih programov (Word Perfect, Excel, Power Point).
Pismene prošnje
z življenjepisom na naslov:
Pravna pisarna
dr. Valentin Kaki 8.-Mai-Str. 20,
9020 Celovec
Mici in Rudi Krištof - zlato poroko; Marija Mlinar iz Škocjana - osebni praznik; Sonja Vrbinc iz Srej - osebni praznik; Uršula Silan iz Srej - osebni praznik; Anton Žužek iz Klo-pinja - osebni praznik; Mici Triesnik iz Podjerberka pri Ško-fičah - 70-letnico; Rado Trop-per iz Borovelj - rojstni dan; Angela Roblek-Pušelčeva iz Sel - 88. rojstni dan in god; Julija Roblek s Šajde - 70. rojstni dan; Zofija Rakušek iz Sel - 70. rojstni dan; Angela Obiltschnig s
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 4. 6.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 5. 6.
18.10 Kulturna obzorja
SOBOTA, 6. 6.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 7. 6.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Monika Novak)
18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 8. 6.
18.10 »Kratek stik«
TOREK, 9. 6.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 10. 6.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik
PRAZNUJEJO
Suhe - osebni praznik; Gretka Čepin iz Podgore pod Peco -60. rojstni dan; Greti And-reasch iz Bilčovsa - rojstni dan; Romana Notsch s Čemernice pri Šentjakobu - 15. rojstni dan; Krista Messner z Doba pri Pliberku - rojstni dan; Gretka Kniewolf iz Podkraja - osebni praznik; Alojz Krištof iz Vidre vasi - osebni praznik; Marija Hutter z Bistrice - osebni praznik; Marija Roschman iz Sen-
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 7. 6.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 8. 6.
3.25 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Karel Smolle spet v avstrijskem parlamentu I »Vsi so enaki, vsak je drugačen« - šolska akademija slovenske gimnazije I Kitajska in evropska radiotelevizija narodnosti: skupaj se učiti iz izkušenj I Art Coatin: nova alternativna tehnika za emajl in keramiko
I Nogomet: zadnje kolo -SAK gosti St. Florian, Globasnica pa potrebuje še točko za podligo
čnega kraja - osebni praznik; Angela Čik iz Libuč - osebni praznik; Ivanka Picej iz Šmihela - osebni praznik; Marija Nerz z Bistrice - osebni praznik; Marija Kelih iz Borovelj - 70. rojstni dan; Hanzi Kučnik iz Šmarjete v Rožu - rojstni dan; Franc Urschitz iz Spodnjega Dobja pri Ločah - 60. rojstni dan; Martina in Andreas Ka-strun - poroko; Marica Gräber iz Ledine - 50. rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34).„politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
NaroCniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
MOŽNOST MEJNEGA PREHODA
Lesnikovo sedlo
iti a stavek mi še vedno od-.M. zvanja po ušesih in v srcu, čeprav je minilo že dokaj časa od tedaj, ko se je razlegal po naši kuhinji. Moja pokojna starša sta bila aktivista in morda je to najlepša dota, ki sta mi jo dala. Cenim aktivizem, čeprav je ta beseda večkrat popljuvana, aktivistke pa bolj deležne posmeha, kritike in očitkov. Pa ste tudi nekatere od vass, drage Korošicem tega krive! Ko sem se v minulem adventu pohvalila z našo skupno akcijo, sem jih pošteno dobila po nosu, ker mi je eden od silnih rodoljubov dejal, da so takšni kot sem jaz krivi, da gre pri nas vse tako počasi, ker dajemo potuho državi.Drage moje, zdaj boste morale delati drugače! Zamislite se malo nad svojim početjem, ko ste divjale od štacune do šta-cune, pa zavijale darilne pakete za Hrastovec, pa brskale po omarah, pekle pecivo, iskale primerne škatle in tako naprej. Če imate kak šiling odveč, ga lepo nakažite ma enega od številnih žiro računov, če imate šilingov še več, pa postanite do-natorka, sponzorka! To je imenitno, tvoje ime objavijo, dobiš tudi kako priznanje, v rdečem žametnem tulcu seveda. Ali pa se hočete še posebej proslaviti in vam ni treba dati nič, prerinete se v kakšen svet ali kako drugo »telo« in postanete »ud« razpravljalskega telesa.
VODORAVNO:
1.	vzgibi, tudi predmeti ukvarjanja, na.
pr. slikanja
6.	človek, ki je umrl
12.	reka skozi Firence
13.	najmanjši delec spojine
15.	okrajšava za katalizator
16.	silen, krepak
17.	cima, poganjek
18.	osebni zaimek moškega spola
19.	slov. naturalistični pisatelj (Fran, »V krvi«)
21.	NV
22.	beli prebivalci Južnoafriške republike, ki so prišli z Nizozemske
23.	koralni otok
25.	nekdanji ital. načrtovalec karoserij (... Ghia)
28.	kamen za ustavljanje krvi pri vrezih
30.	konec molitve
Nevarnost je sicer, da dobite žulj na jeziku in na riti, toda vaše besedovanje bo citirano v medijih.
A šalo vstran: naj se vrnem na začetek. Čc ne da n’č, je govorila moja mati in mnoge njene tovarišice, kar v prevodu pomeni, da od »čičanja« (sedenja) ni nič. Ko smo že pri tovarišicah: naj vas ne strese mraz, če vas kdo tako poimenuje. Beseda ni grda, le nekateri so jo grdo naredili. Pomeni biti nekomu
blizu, z njim delati, čutiti in sodelovati, ne samo ukazovati. Še stara zaveza govori o angelih tovariših. Pa to samo mimogrede. Besede aktiven, aktivistka, aktivizem, ki bi jih radi zapackali predvsem tisti z žulji na jeziku in na riti, pa pomeni biti dejaven, delaven, prizadeven, učinkujoč, delujoč. Zelo težko pa je biti dejaven samo sede. Potrebna je akcija, potrebno je rit dvigniti in tisto, kar se je na-modrovalo, poskušati udejani-ti. Namodrovalo pa se je že skoraj vse. Če nisi ravno nepismen, potem lahko najdeš izhodišča, smernice, deklaracije za vsa področja našega življenja. Morda spet potrebujemo aktivistk, ki bodo znale odločno reči »č'č ne da n c«. Seveda jim bomo sledili, če bodo tudi one šle z nami v akcijo.
31.	ženski pevski glas
33.	pivski vzklik
34.	starogrški basnopisec
36.	spopadi, ravsi
39.	vek, stoletje
40.	italij. »kralj«
42.	prebivalec Trate, pogost koroški priimek
43.	osebni zaimek, 1. os. množ.
44.	upravljalec kanonov (topov)
46.	VO
47.	grško utrjeno mesto (daljša pisava)
48.	loščilo, prevleka z mazivom
49.	pritrdilnica
50.	odvijanje dogajanja
51.	kmečko orodje za kidanje ali nakladanje sena
52.	župnija
53.	odpeljevanje
o so v Slovenskem vestni-l\. ku pred nedavnim poročali, da z načrtovano cestno povezavo preko Pavličevega sedla (1339 m) ne bo nič, pač pa da obstaja druga možnost preko Lesnikovega sedla (1518 m), sem se odločil, da si zadevo ogledam. Z avtom sem se preko
Lepo urejena Lesnikova gorska kmetija
Železne Kaple podal v Belo, kjer se malo nad nedavnim zdraviliščem od jezerske ceste na levo odcepi gozdna cesta v Belsko Kočno. Po njej nekaj sto metrov navzdol je na levo odcep k Lesniku in na Lesnikovo sedlo, torej na cesto, ki naj bi jo povezali s Slovenijo. Do Lesnika sem se peljal z avtom (peš dobro uro), nato pa peš nadaljeval pot do Lesnikovega
1.	sladek kruh, posut z makom
2.	obalno mesto v Alžiru
3.	kratica za trinitrotuol (razstrelivo)
4.	Zevsova ljubica, spremenjena v kravo
6.	luža
7.	ime italij. operne pevke Tebaldi
8.	TK
9.	srbski jezikoslovec (... Karadžič)
10.	tovarna smučarskih desk na Brnci
11.	verski reformator iz 16. stol., početnik kalvinizma (Johann)
14.	eden od staršev
16. težak spanec, prikazni v snu
19.	pritiklina na kmetiji za spravljanje pridelkov
20.	izdelovalec okenskih navojnic 22. listavec z belim lubjem
24. spodnji del roke
26.	eden od kontinetov
27.	kratica za neznani leteči predmeti
29.	sredstvo za uspavanje
32.	nož za obrezovanje trte
35.	zastava z znakom kake organizacije
37.	grška boginja maščevanja
38.	severnoameriški indijanec (posebna frizura)
39.	loščilo, žgano lakiranje
41.	osnovna mera
44.	kopica, kup
45.	vzklik pri bikoborbi 48. vlivanje
51. vršilec dolžnosti
REŠITEV ŠT. 21
VODORAVNO: 1. BELJAK 6. PROPAN 11. EDAM 12. ETA 14. KOZA 15. LIK 16. KRIST 18. SOR 19. EC 20. LONČARSTVO 22. ŽIVEU
24.	RAKE 25. JANTAR 27. BOLJE 29. NATO
30.	KOTANJA 32. ABI 34. KANTATA 36. UM 38. AVA 40. STO 41. AG 42. MAE 44. AMA-Tl 46. EGO 47. ETNA 49. URA 50. STAR 51. NIAGARA 52. STENA
NAVPIČNO: 1. BELEŽ 2. EDICIJA 3. LAK 4. JM
5.	KERNJAK 6. PASAR 7. OK 8. POSTELJA 9. AZOV10. NAROBE 13. TIČ 16. KOLT 17. TRABANTI 20. LENOBA 21. SKONTO 23. VATA 26. ROK 28. JATAGAN 29. NEUMEN 31. TASTA 33. IVA 35. AGORA 37. MATI 39. AMUR 43. ENA 45. ARA 46. ETE 48. AG 50. ST
sedla (dobro uro hoda) na av-strijsko-slovenski meji. Ceste preko sedla na slovensko stran ni. Treba bi jo bilo šele zgraditi in to kar štiri kilometre, da bi se povezala s cesto v Solčavo. Cesta iz Bele do Lesnikovega sedla je po moji skromni presoji speljana kar v redu.
Tega dne pa me je še posebno vzradostila nepopisna naravna lepota Belske Kočne, v kätero je prav od Lesnika, okrog 1200 m visoko ležeče, lepo urejene gorske kmetije, čudovit pogled.
Oovabilo je Slovensko plan-■ insko društvo, pričakala sta nas »vodiča« Franci in Peter, pridružila so se dekleta s Kota in zbralo se nas je vsega 25 »planincev«. In ker je bilo še vreme idealno, je naš »izlet« čudovito uspel.
Pozdravimo se pri Kramerje-vi žagi na Kotu.
Hoja po Hajnževem grabnu je nadvse prijetna. Hladne sence, šumeči potok, padajoče vode, krajši strmi klanci, temnomodro cvetje ob poti, novi mostovi z brega na breg in dosti vidnih sledov hudega neurja pred letom dni. Franci pove, da je hudournik odtrgal in odnesel vse, kar je bilo na poti. Stari mlini, ki jih je bilo okoli dvajset, pa da propadajo že dolga desetletja in nekako le še dva se vsa trhla naslanjata na breg. Ne ostaja veliko, kar bi se še dalo rešiti, pa vendar je tu pravi raj pod stenami Košute.
Na posestvu pri Hajnžu je vse pospravljeno, nekaj popravljeno in lahko je slutiti, daje bilo tu nekoč še več gospodarskih poslopij. Iz stoletne hiše bi lahko vsak trenutek stopila gospodarica, vendar na kmetiji že dolgo ni nikogar. Kakšna lega ... Vse drugače pri Gorniku. Na vsakem koraku znaki dobrega gospodarjenja in pridnega dela. Veliko je novega, povsod red in cvetje. Gostijo nas z dobrotami iz kuhinje. Dolgo se zadržimo. Polovica udeležencev, ki seje odločila za poldnevno varianto, se tu poslovi oz. obrne. Za drugo polovico pa se pohod šele
Z najjužnejšega konca Koroške in Avstrije, z Jezerskega (2034) in Savinjskega (2001 m) sedla se proti severu vlečeta dva mejna grebena Kamniških in Savinjskih Alp - vzhodni do Pavličevega sedla (1339), zahodni pa do Jezerskega vrha (1218 m), vmes pa je bajni svet belske Kočne, kljub lepoti in izredno lepim zaključkom doline z mogočno Mrzlo goro in babo, pa je dolina zelo osamljena. v njej ni turističnih objektov, pač pa le nekaj gorskih kmetij, med katerimi najbolj izstopa prav Lesnikova pod Pavličevimi stenami z edinstvenim pogledom v Belsko Kočno in na bele apne-niške Kamniške in savinjske Alpe. Menim, da Belska kočna po svoji lepoti ne zaostaja za Mlako/Märchenwiese in Logarsko dolino, čeprav imata slednji mednarodni sloves.
Cestna povezava preko Lesnikovega sedla v Slovenijo bi s panoramskim razgledom odkrila ta čudoviti svet, hkrati pa bi bila tudi najvišji mejni prelaz med Avstrijo in Slovenijo in obenem tudi velikega gospodarskega pomena.
Prijatelj narave in gora
prav začne. Za cvetočim regratovim travnikom se zagrizemo v precej dolgo pobočje Praprotnika in pod Lokovnikom prečkamo Grintovec. Med utrudljivo hojo imamo silen pogled v severno ostenje dolge Košute in njenih »turnov«. Po »koncertu« samotnega ruševca na planini končno prisopihamo na sedlo, ki tudi proti zapadu dopušča razgledovanje po planinah.
Menimo, da je ob dveh popoldan zadnji čas za zasluženo kosilo. Po počitku hodimo po planinskih tleh med planinskim cvetjem in drčamo celo po snegu. Za sočne pašnike krčijo tu rušje. Pot se odslej obrača nazaj proti Zgornjemu Kotu.
Zelo prijeten je postanek na Lokovnikovem stanu, nadaljnja steza pa je precej zapuščena. Mestoma vendar nudi lepe razglede po hišah in pobočjih Zgornjega Kota in tja do plešastega Grlovca. Kmalu stopimo na gozdno cesto. Grapa spodaj se le počasi bliža. Nekateri bolj, drugi manj začutimo noge in na dolgo hojo počasi reagirajo tudi usta - tiše postane, da se laže napreduje. Se zadnja strmina in nekaj sto najbolj mučnih metrov po trdem asfaltu, pa smo spet pri Kramerjevi žagi. Po desetih urah oz. osmih urah hoje se tudi planinci prav razveselimo naših avtomobilov.
Spoznali smo Hajnžev graben in lep del sveta pod mogočno Košuto. Na prihodnje vabilo planinskega društva pa se bomo gotovo spet odzvali.
M. T.
KATARINA LAVŠ
V akcijo, č’č ne da n'čl
KRIŽANKA	Sonja Wakounig	ŠTEV. 22
NAVPIČNO:
IZLET PLANINSKEGA DRUŠTVA
V Hajnževem grabnu
SLOVENSKI VESTNIK
ŠPORT
BINKOSTNO ZAČUDENJE
SAK si ie v Pliberku nabral kar net solov
JL	O
SAK: Malleg, Vrabac, Zanki, Alojz Sadjak, Šmid, (76. R. Oraže), Roy, Koreimann, Simon Sadjak, Kircher, Lessnig, Hajdini (32. Eberhard).
Pliberk: Matschek (78. Kolenik), Lutnik, Krewalder, Plešga-ternik, (76. Skorjanz), Škof, Sla-manig, Bajrovič, Urnik, Hribar, D. Wriessnig, (69. Lisic), Miklau.
Nogomet ni samo šport, ampak tudi travnik za filozofiranje. Kako naj bo drugače mogoče, da klub, ki je še pred igro v nevarnosti, da izpade, po devetdesetih minutah zapusti igrišče kot krepek zmagovalec, ki je svojemu, pred tekmo boljšemu nasprotniku, nasul kar pet golov. In to niti ne v dobri igri, ampak v kolektivnem gibanju, kije bilo bolj podobno drezanju v oblake in padanju po tleh kot pa spodobnemu žogobrcu.
Res, okoliščine ponedeljkove’ nogometne tekme med Pliber-
Nogometni baletni vložki so bili prava paša za oči
Sodnik Wulz kaže trenerju Tellianu najbližjo pot z igrišča
kom in Slovenskim atletskim klubom (SAK) so bile malce svojstvene. Prvič je bil to praznik sv. Duha, ki, kakor vemo, veje in hodi, kjer in koder se mu zljubi. Tokrat ni pihal ravno v zadovoljstvo navijačev in igralcev SAK. Potem je to bil sončen, vroč dan, kar so med drugim najbolj dokazovali kopalci v sosednjem kopališču. Tretjič pa se je SAK že pred nekaj tedni rešil izpada in se tekme pač ni udeležil s tisto srčno borbene-nostjo, kakor jo je menda kazal v drugih igrah.
Kljub temu pa je treba poudariti, daje pet prejetih golov le prehuda bera te tekme, ki je zaradi konkurenčnosti med obema moštvoma bila povzdignjena v klasifikacijo »derbi«, imenovano po legendarnem angleškem mestu Derby. Da tekma ni dosegla sočnega nivoja der-
Achleitnerjeva pri Slovenski športni zvezi
Prejšnji četrtek se je na obisku pri Slovenski športni zvezi v Celovcu mudila pristojna vodja za narodne skupnosti v Avstriji pri Uradu zveznega kanclerja dr. Christa Achleitner. Visoko uradnico so na sedežu SŠZ sprejeli predsednik Marjan Velik, blagajnik Mirko Oraže in poslujoči tajnik Ivan Lukan.
Predstavniki SŠZ so v več kot poldrugo uro trajajočem pogovoru predstavnici Urada zveznega kanclerja predstavili razvejano športno dejavnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem - od vrhunskega športa preko široke palete rekreacijskih dejavnosti do intenzivnega dela z mladino.
Pri tem so ji predstavili tako širok krog dejavnosti strešne organizacije - SŠZ -kot tudi dejavnosti vseh 22 vanjo vključenih športnih društev s skoraj 2400 aktivnimi športnicami in športniki ter približno tristo funkcionar-
ji s posebnim poudarkom na oblikovanju narodnostne identitete in ustvarjanju osnove za strpno sožitje med mladimi obeh narodnosti v deželi.
Člani predsedstva so dr. Achleitnerjevo seznanili tudi s težnjami in problemi slovenskih športnih društev in SŠZ in naleteli na njeno veliko razumevanje. Dogovorjeno je bilo, da bo še letos prišla s svojimi sodelavci za ves dan na Koroško in obiskala nekatera športna društva na podeželju.
Predstavniki SŠZ so tudi izrazili željo, da bi ta osrednja športna organizacija končno prejemala redno podporo, tako kot jo že nekaj let prejemajo osrednje politične in kulturne organizacije koroških Slovencev. Slovenska športna zveza je v ta namen že vložila prošnjo pri narodnostnem sosvetu za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja.
l.L.
bija, za to je v prvi vrsti in kot odločujoča avtoriteta na igrišču poskrbel sodnik Wulz iz Labotske doline. Možicelj v rumeno-pikčasti majici in s piščalko v ustih je namreč na travniku odprl agencijo rumenih in rdečih kartonov in z njimi zasul predvsem Sakovce. Kjer naj bi se vmešal in zapiskal, je generozno in nič kaj žentlemensko molčal, ko pa naj bi pustil igro pri miru, jo je radikalno prekinil. Produkt tega poševnega zornega kota so bili šte-
vilni grobi posegi nasprotujočih si igralcev, kijih sodnik ali enostavno ni kaznoval ali pa je po načelu sorazmernosti krivde nagradil žrtev z rumenim kartonom, storilca pa pustil pri mim. Ta glo-binskopsihološko navdse zanimiva sodnikova praksa je navzoče gledalce seveda zelo razvnela in resnici na ljubo je treba pripomniti, da marsikateri medklic ni bil izključno sad zavžitega alkohola ter soparne vročice. Na igrišču pa so se zaradi rdečice kartonov Sa-
kove vrste bolj in bolj redčile, s tem pa se širile luknje, skozi katere je žoga lahko švignila v vrata. Robert Zanki v 58. in Simon Sadjak v 60. minuti sta morala predčasno pod prho.
Pa tudi obramba rdeče-belo-modrih je bila ta dan vse drugo kot skrbna, zato pa tem bolj pozorna do pliberških napadalcev, ki so velikodušna darila gostov seveda z veseljem sprejeli in vnovčili v zadetke. Kar petjih je SAK dobil, toliko kot še nikoli v tekmah s Pliberkom.
To, da bi bili domačini kar za tistih pet golov boljši od SAK, je samo legenda, ki se je v ponedeljek rodila in jo medtem že pliberški vrabci čivkajo raz streh. Kajti mladi napadalec Lessnig, ki v marsičem spominja na legendarnega nemškega nogometaša Giintherja Netzer-ja, se je trudil, da bi v igro vnesel potrebnega vetra. A kot smo čuli, je bil to dan sv. Duha, ki...
A najkasneje jeseni, ko bosta moštvi spet igrali drug z drugim, bo SAK lahko »madež« poraza spral s svojih majic in utišal vrabce. A to je že druga zgodba!
NAMIZNI TENIS
Selani viceprvaki v 1. razredu-vzhod!
lamiznoteniška ekipa DSG lil Sele je v pravkar končanem koroškem ekipnem prvenstvu v L razredu vzhod osvojila drugo mesto in naslov viceprvaka! Ekipa v postavi Tone Korenjak, Mirko Oraže in Marti Uschnig je v prvenstvu slavila 14 zmag, štiri tekme so se končale neodločeno, štiri pa s porazom. Prvak je z 41 točkami postal celovški KAC, Selani pa so osvojli 32 točk. Tretjeuvrščeno moštvo Kelag iz Celovca pa 28 točk.
Selani so si naslov viceprvaka zagotovili z odlično igro v vigrednem delu prvenstva. Izgubili so - in to s smolo - samo
SAH
Drugo mesto za žensko reprezentanco Koroške
Letos že 9. srečanje šestčlanskih ženskih reprezentanc iz Nižje Avstrije, Gradiščanske, Štajerske in Koroške za bin-koštne praznike v St. Urbanu na Osojskem jezeru so dobile šahistke iz Nižje Avstrije. Odlično drugo mesto je tokrat zasedla reprezentanca Koroške, v kateri je nastopila tudi šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan. Šele tretje mesto je osvojila ekipa Štajerske, ki je v zadnjih letih bila naročena na zmago na tem že tradicionalnem turnirju štirih zveznih dežel.	I. L.
dve tekmi: prvo 2:8 proti BSK Kelag (pri čemer se je pet tekem odločilo šele v tretjem nizu) in zadnjo proti novemu prvaku (4:6 po izredno napeti igri, ko je Marti Uschnig v zadnjem dvoboju s smolo izgubila v tretjem nizu). Vmes so Selani slavili osem zmag, en dvoboj pa se je končal neodločeno.
V drugem krogu proti Lie-benfelsu se je končni rezultat glasil 9:1, nato dvakrat 6:4 proti TTC iz Podkrnosa in SCA iz Šentvida. Za senzacijo proti Podkrnosu in Šentvidu je poskrbel Mirko Oraže, ki je premagal oba najboljša nasprotnikova igralca. Sledila je zmaga 9:1 proti Velikovcu, šesta vi-grenda tekma proti WSG iz Mostiča pa se je končala s 6:4 v prid Selanov. Tokrat je presegel svoje možnosti Korenjak.
Za največjo senzacijo v tekmi proti ekipi VST Velikovec B
(6:4) je v sedmi vigredni tekmi posrkbela Marti Uschnig, ko je premagala najboljšega moškega igralca iz nasprotnikovih vrst. Serija zmag se je nadaljevala tudi v osmem in devetem kolu (7:3 proti Labotu in DSG Šentvid), dvoboj v desetem krogu proti ekipi ASKÖ Kotmara vas pa se je - le z dvema igralcema - končala neodločeno 5:5.
Zaključna lestvica:
I. KAC 41 točk (165:55), 2. DSG Sele 32 (129:91), 3. BSK Kelag 28 (124:96), 4. WSG Mostič 26 (123:97), 5. DSG Šentvid 25 (116:104), 6. VST Velikovec B 24 (121:99), 7. TTC Podkrnos 24 (116:104), 8. VST Velikovec A 21 (94:126), 9. SCA Šentvid 20 (111:109), SV Labot 10 (88:132), 11. ASKÖ Kotmara vas 10 (88:137), 12. GSC Liebenfels 3 (50:170).
Lepi uvrstitvi Alojza Galloba in Tončke Einspieler
Na hitropoteznem šahovskem turnirju na binkoštno nedeljo v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu sta Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) in Tončka Einspieler (Slovenska športna zveza) dosegla lepi uvrstitvi.
Nekdanji igralec SŠZ je v skupini B (pod 1850 Elo) z osmimi točkami iz 15 partij osvojil odlično drugo mesto, Tončka Einspieler pa je s šestimi točkami zasedla prav tako drugo me-
sto pri ženskah. Turnir, katerega se je udeležilo 44 igralcev in igralk iz Avstrije in Slovenije, je zmagal hrvaški mednarodni mojster Vladimir Hrešč, ki igra za celovški ASK/KSV, s 14,5 točkami pred Antonom Miillne-ritschem (Beljak) in Josefom Steinerjem (Gospa Sveta). Trener mladih šahistov SŠZ Franci Rulitz iz Kotmare vasi je s 7,5 točkami osvojil 28. mesto.
L L.