c IZHAJA vsak petek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se trankirajo in pošiljaj o uredništvu lista „Mir“ Prevalje, Koroško. Osebni pogovor od H . do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj «e samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. . Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti* poštno znamko. Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slovencev za Jugoslavijo ............K 10-— za ostato inozemstvo . . . „ 15‘— za c e 1 o I e t o. » Naročnina naj se plačuje v naprej. Posamezna številka velja 20 h. Za oglasila se plačuje po 20 h, med besedilom po 40 li za 1 cm1' vsakokrat; minimum 24 cm’. — Za poslano se plačuje po 30 h, za parte, zalivale in izjave ter za oglase med besedilom pio 40 h za 1 cm’. — Za male oglase se plačuje po 10 n z.a besedo vsakokrat; minimum 1 K. Za izvestilo pri upravn. 1 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov : Upravništvo lista Prevalje, Koroško. Leto XXXTIII.fg m Prevalje, 19. septembra 1919. Št. 3«. •-•s«! Xaš deželni predsednik na Koroškem. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc je posetil v teh dneh osvobojeno jugoslovan-«ko Korošak#. Ljudstvo je /. navdušenjem pozdravljalo prvega stov.enskegii predsednika, pozdravljalo je starega bojevnika za naše pravice, pozdravljalo je svojega prejšnjega voditelja. Ni bilo ©paziti strogega oficijelnega nastopa, v demokratični državi se lahko najpriprostejši človek pogovori s predsednikom in mu potoži svoje skrbi in težave ter predloži svoje prošnje. Z avtomobilom se je dne 11. t. m. ob desetih dopoldne pripeljal v Borovlje v spremstvu načelnika gospodarsko-kmetijskega urada prošta Kalana in ministerijalnega tajnika dr. A. DruSkovL&a,. Pričakovali so ga tam naš od nas vseh spoštovani general Maister s častniškim zborom, okrajni glavar dr. Ferjančič z uradništvem, županstvo, za -slopuiki drugih obtasti in zastopniki delavcev in puškarjev. G. deželni predsednik se je posebno informiral pri zastopnikih puškarjev in delavcev o puškarski industriji, z g. Stumerjem se je posebno dolgo razgovarjal o tej stroki, obljubil je vladino skrb za puškarsko obrt in industrijo ter priporočal organizacijo, da se še bolj razvije. Tudi s krajevnim narod-» im odborom se je dalje časa razjgovtu'jal, poprale -val po razmerah in svetoval ter obljubii pomoč v marsikateri stvari. f V spremstvu zastopnikov Narodnega sveta za Koroško, g. generala Maistra, kapetana dr. Dolarja, g. dr. Angele Piskernik je posetil dno 11. septem-bra še kraje južno Drave v Rožu in sicer Svetno vas, 6ent .Janž, Bistrico v Rožu, Podgorje, Sent Jakob v Rožu, Loče in Rožek. V mnogih krajih so slavoloki pozdravljali odlične goste, pozdravljala jih je domača duhovščina, učiteljstvo, šolska mladina, zastqpniki občin in krajevnih narodnih otlborov. Deželni pred -sednik se je informiral o željah in potrebah teh krajev, z veseljem je konštatiral, da je ljudstvo zadovoljno, posebno glede prehrane ni bilo nobene večje pritožbe. Vsi so izražali srčno željo, da bi le tako ostalo in izražali veselje, da so rešeni tujega jarma. Naše vrlo ženstvo je bilo povsod častno zastopano in se je udeležilo sprejema. Dne 12. t. m. je g. deželni predsednik posetil Žihpolje, Kotmaro vas, BiJčovs, Sent lij, Logo vas , Škofiče, Ribnico, Otok, Vetrini in Žrelc. Kljub delavniku je bila povsod pid sprejemu udeležba- častna. Delj časa se je mudil v Logi vasi, kjer so ga pozdravili župani in zastopstva od blizu in daleč, sami v -plivni možje. Tukaj so se pretresovale posebno prometno zveze, nove ceste in vprašanje broda čez Dravo, ki naj bi začasno nadomestoval rožeški most. Upanje je, da se bo pri korekturi meje vprašanje ceste ugodno rešilo. Razgovarjali so se tudi o izvozu , nakupu, o pošti itd. Zastopniki krajevnih otlborov so poročali o poskusnem plebiscitu in o ugodnem rezultatu, vsi so bili prepričani o ugodni izvršitvi plebiscita. V Vetrinju je pozdravila g. predsednika šolarka v nemškem jeziku in mu izročila lep šopek. Pozdravila ga je zbrana šolska mladina. Sprejema se jo udeležil tudi g. župan Troffer. G. predsednik jo zagotavljal nemškemu prebivalstvu, da v Jugoslaviji no bomo imeli kakor v prejšnji Avstriji treh vrst državljanov, da ne bomo delali staroavstrijskih napak — ampak da bodo državljani nemške narodnosti onako-pravni. če bodo lojalni. Z vozovi so se odpeljali vladni dostojanstveniki iz Zakamna v Zreloc, kjer so jih pozdravljali doma -čini ter zastopniki Radiš in Medgorij. Glavno vprašanje, ki se je tukaj razmotrivalo, je bilo vprašanje prometne zveze med Žrelcem in Vetrinjem in pa vprašanje pošte preko Grabštanja. Zvečer so v Borovljah sprejeli odličnega fran-ooskega gosta, grofa comte Begouena, starega prijatelja Jugoslovanov, ki je že pred 32 leti pisal v Iran-eoskem jeziku o jugoslovanskem vprašanju in ki je lodi sedaj v pariškem listu nJournal de Dobats" pogumno zagovarjal pravice Jugoslovanov. Prišel je iz Prekmurja, ki je nanj jako ugodno vplivalo. Grof Be-gouen se je vozil drugi dan z g. deželnim predsednikom do Velikovca. Dne 13. septembra je g, predsednik nadaljeval pot v Glinje. Smarjeto in Apače, kje«’ so ga povsod prisrčno pozdravljali. V Galiciji so je posebno zanimal za aprovizacijo in za ubožno akcijo, ki se naj u-vede za revne sloje. Drugi večji sprejem je bil v »kočijami, odlični gospodje so si ogledali Uidi slikovito Klopinjsko jezero. V Velikovcu je bil sprejem pred mestno občinsko hišo, kjer ga je pozdravil polkovnik Polak s častniki, g. vodja okrajnega glavarstva Kaki z uredništvom, g. gerent Carl s sosvetovalci, trgovcem Giendl-nom in g. Hribernikom, zastopniki državne gimnazije, meščanske šole in ljudskih šol, šolske sestre iz ^ent Ruperta, načelnik Narodnega sveta g. župnik Tro.bcr, zastopniki krajevnih narodnih odborov iz Grabštanja, Pokrč, Važenberga, Vovber in Djekš. Z vsemi se je prisrčno razgovarjal in se je zanimal za vse krajevne zadeve. Iz Velikovca se je peljal v Vovbre, kjer. ga je [tozdravilo zastopstvo občine in g. župnik Ebner. V Grebinju ga je pričakovalo več kakor 100 ljudij. Informiral se jo o vseh težnjah in pritožbah in odnesel najboljši vtis. Na Rudi so ga med drugimi pozdravili tudi otroci, ki so mu tožili, da ni obleke in čevljev . Obljubil je, da bo za revne otroke na Rudi posebej poskrbel. Med potoma si je ogledal g. predsednik tudi kmetijsko šolo na Hoprijanu in posestvo na Karbonu, ki je posebno zanimalo g. načelnika kmetijskega urada, prošta Kalana. Zvečer so se odlični gospodje vrnili v Veliko -veo, kjer so jim čč. šolske sestre jako dobro postregle z večerjo. Spremljal je g. predsednika vodja o -krajnega glavarstva g. M. Kaki. ! V nedeljo, dne 14, septembra, so se odpeljali v Vogrče, kjer jih je pričakovalo nad 200 ljudstva. Pozdravil je g. župnik Sekol in posestnik Milač. Posebno veličasten je bil sprejem v Pliberku , kjer je tisočglava množica pričakovala g. predsedn -ka, katerega je v vznesenih besedah pozdravil g. gerent Ovaie. Predstavili so se mu dostojanstveniki, g. predsednik je pozdravljal stare znance, se interesiral za prošnje in pritožbo. Vso je izražalo veliko veselje nad Jugoslavijo. Tožili so mu, da jo usnje predrago. Severno Drave pa je vse izražalo željo, da vlada kmalu zamenja nemško-avstrijski denar z jugoslovan- skim. Deželna vlada je dovolila posebna sredstva, da so bo akcija za reveže v vseh občinah zboljšala. V Šmihelu pri Pliberku je pozdravil g. pred -sodnika kaplan Pavel Gril. V pozdrav so zagrmeli tulli topiči. G. predsednik jo pohvalil staro, v narodnem boju izkušeno občino in vrle Smihelčane. Globasnica o prihodu ni bila obveščena, a vendar se je zbralo nad- 50 ljudij, ki so s posebno pozornostjo sledili izvajanjem g. predsednika, ki je izjavil, da pri nas ne bo nobenih rekvizicij živine, žita ali drugih živil. Tudi v Dobrlivasi se je zbralo precej ljudstva, ki je pozdravljalo imenitne zastopnike naše vlade. V Zitari vasi je bila zbrana velika množica ljudstva, v izbranih besedah je pozdravil g. župnik Weiil in izvrstno domača mladenka. Posebno častno jo bilo tudi tukaj zastopano ženstvo, katero je g. dež. predsednik še posebej pohvalil, naglašal energijo in njih delo za Jugoslavijo, ko so bili možki pod vojnim orožjem. Tudi v Železni Kapli je bil lep sprejem. Na kratko smo opisali in očrtali prvo pot nagega predsednika v Koroški Sloveniji. Bila je častna , bila jo lepa, sprejem je bil prisrčen. Naše poročilo bodo izpopolnili naši krajevni dopisniki in dopisnice, katerim se priporočamo. Z veseljem smo opazovali, da ni več tistega strahu pred dostojanstvenikom, ki je vladal v trhli Avstriji. Je pač čisto drugače, pozdraviti jugoslovanskega predsednika, ki se je boril na političnem polju dolga, dolga leta za na-še narodne pravice, kakor pa pozdravljati zastopnike tujo vlade, ki nam je delala stoletja in stoletja samo krivico. In ko bomo po končanem plebiscitu končnovet-javno pridruženi naši državi, bo sprejem vladnih zastopnikov še prisrčnejši in še lepši. Zgradimo živ spomenik našemu Krekn! (Krekova socialno-politična šola). Najlepše spomine imajo Krekovi učenci iz njegovega izobraževalnega in vzgojnega delovanja v socijalni šoli. Na neštetih predavanjih in kurzih, posebej še tam gori pri Sv. Joštu je zbiral krog sebe akademike in druge ukaželjne mlade ljudi, ki so se pripravljali za vstop v življenje in javno delovanje. Ukaželjni učenci so se zbirali okrog svojega mojstra da se naučijo od njega smotreno in nesebično delati za svoj narod. In Krek jih je učil s srcem in razumom ter jih uvajal v razumevanje prosvetinih, narodno-gospodar-skih, socijalnih in političnih vprašanj, ter jim odpiral povsod nove vidike. Ta Krekova šola je bila ž^v vrelec, ki je napajal žejna srca njegovih učencev in z blagodatjo orosil delovanje cele naše stranke in celeg i n .roda. Ne samo Slovenci, tudi Hrvatje so pili iz tega ec. saliljivega vrelca žive ljube/ni in trdnega znanja in ako Bog da, osveži se s tem napojem Uidi srbski del našega naroda. Ali naj s Krekovo smrtjo ta živ vrelec usahne? Krek se je sam bal tega in rekel ie često: Nočem denarja in bogastva, a toliko bi rad inn-l, da bi ustanovil svojemu narodu socijalno-politiČnd mio. V duhu je zasnoval to šolo po vzoru znane «socijalno-politične šole" v Mil ichen-Obdbachu. Stickovnjaki socijalno in narodno- Koroški Slovenci! Delujmo rezu o in *>moh eno n<\ to, da pri ljudskem (j laso vanju ne tzcjabnno ) niti in epu (jlusu! Bodimo vsak na s rojem mestu, delajmo vsak po svojih močeh! jo poduka in moraliòne opore, vino ocpiumui a Iz cone B. gospodarske vede, pedagogi in pravniki naj bi delovali na njej ter se po možnosti izključno posvetili njenemu namenu. Vneto in z vsem strokovnim znanjem naj bi motrivili vse pojave, potrebe in zahteve našega naroda. Učili bi se iz knjige in iz življenja s tem, da bi obiskal vse kraje naše domovine. Poučevali bi s predavanji, kurzi, letaki in brošurami. Ta velika prepotrebna misel dr. Krekova še ni u-resničena, ker si on ni pridobil nikdar toliko sredstev, da bi jo bil udejstvil. Ali jo pa ne morejo oživotvoriti njegovi učenci in častilci, ali jo ne more oživotvoriti njegov narod? Taka šola bi bila v istim' velik, živ Krekov spomenik! Kdor pozna dr. Kreka, bo potrdil, da bi ostal Krek hladen ob največjem kamenitem ali bronastem svojem spomeniku, da bi mu pa živahno zaigralo srce, če bi mu pokazali spomenik v obliki te šole. Tak spomenik postavimo učitelju slovenskega naroda ! Prosimo vse naše pristaše, vse Krekove učence in častilce, vse, ki uživajo plodove njegovega dela, vse prosvetne in gospodarske organizacije, da pošljejo svoje prispevke v ta namen. Prispevke sprejema g. prof. Bogumil Remec, Ljubljana. Dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. Dr. Ant. Mahnič, biskup krški. Dr. Jure Carič, bisk. splitski. Dr. Ivan Šarič, pomožni biskup, Sarajevo. Dr. Jos. Mar-čelič, biskup dubrovački. Dr. Josip Long, pomožni biskup, predsednik hrvatskega kat. nar. zaveza. Dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba. Josip Gostinčar, narodni poslanik, predsednik JSZ. Prof. Bogumil Reme, podnačelnik VLS, predsednik ZadfUžne zveze. Iv. Ogrin, načelnik Obrtne zveze. Janez Brodar, narodni poslanik, predsednik JKZ. Ivan Štrukelj, predsednik Slom-šekove zveze. Prošt Andrej Kalan, predsednik KTD. Fr. Grafenauer, nar. poslanik, predsednik kat. pol. društva za Koroško. Ivan Mazovec, prof. podpredsednik SKSZ. Jože Pirc, podpredsednik Orlovske zveze. Dr. Franc Hohnjec, nar. poslanik, predsednik SKSZ. za Štajersko. Cilka Krek, predsednica SŽZ. Ivanka Kosec, predsednica skupine JSZ tob. tovarne, Ljubljana. Dr. Mirko Bož:č, predsednik slov. akademičnega starešinstva. Dr. Velimir Deželič, nar. poslanik, predsednik hrvat. akad. starešinst. Dragotin Bartolič, preds. kat. akad. starešinstva, Split. Dr. Janko Šimrak, nar. poslanik. Josip Fon, nar. poslanik. Franc Pišek, nar. poslanik. Ivan Vesenjak, nar. poslanik. Fran Smodej, nar. poslanik. Anton Sušnik, nar’ poslanik. Stanko Banič, nar. poslanik. Ivan Štrcin, nari poslanik. Dr. Franc Schaubach, nar. poslanik. Dr. Lovro Pogačnik, nar. poslanik. Dr. Joža Lovrenčič, nar. poslanik. Dr. Ivan Schwegel, nar. poslanik. Mons. Fr. Bulič, Split. Dr. Franc Jankovič, podpredsednik nar. predstavništva. Dr. Anton Cikojevič, provincijal, Split. Franc Finžgar, mestni župnik in pisatelj. Dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja. Dr. Franc Biniški, prof. teologije’ Senj. Dr. Marko Kalodžera, župnik, Split. Mons. Andreas’ Žrkovič, prof. teologije, biskupski tajnik, Djakovo. Dr. Milan Marakovič, prof. Sarajevo. Mons. Karlo Cankar, Sarajevo. Dr. Stjepan Markulin, Zagreb. Prof. Juraj Suič, Split. Dr. Matija Belič, odvetnik, Djakovo. Matija Man-jevič, rektor semeništa, Osjek. Don Franjo Ironiševič, Jesenice- Dalmacija. Dr. Peter Rogulja, Zagreb. Dr. Stje^ pan Barič, urednik Seljačkih Novina. Malči Breznik, predsednica Zveze služkinj, Ljubljana. Svoj čas naznanjeni, a vsled nastalih ovir odpovedani veliki ljudski tabor y Ločah blizo Bačkega jezera se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, 28. septembra. Sloviti govorniki, med njimi gg- predsednik deželne vlade dr. J. Brejc, general Maister, prelat Kalan, poslanec Grafenauer so zagotovljeni. _ Razna društva so prijavila svoje sodelovanje. _ Posebni vlak iz Ljubljane do Baškega jezera in nazaj. - Svi-ra vojaška godba. — Vse priprave so v teku. Narqdnj odbor v Ločah. Ob skrajni, nam krivično začrtani meji na rajskih obalih sinjega Baškega j«zera hočemo dati duš-ka našim čustvom ob prisotnosti bratov iz vse Slo-nije m daljnega juga in veličastno proglasiti svojo kremenito voljo za združitev z Jugoslavijo. Poživljamo vse narodne odbore po Koroškem , posebno one v Rožu, da ta dan opustijo vsakoršne prireditve in iščejo svojo dolžnost v tem, da zberejo jn dovedejo vse, ki čutijo narodno, vse, ki potrebuje- Loče. Vsakovrstna društva, bodite pripravljena, da svečano nastopite na taboru, kakoršnega že dolgo ni videl Rož! Vsa Slovenija, vsi Rožani, na plan! Zg. Rož! Ti pa se ogrni s prazničnim plaščem, krasi se z narodnimi zastavami za veličastni sprejem obiskovalcev, osobito gostov z onstran Karavank! Od Jepe do Dobrača, daleko čez Dravo in tjakaj do zadnjih slovenskih koč v Ziljski dolini, ta dan naj se razlega in odmeva kot vselej slovenska, koroška pesem, naj doni krepki naš glas, da smo mi Slovenci v Korotanu edini pravi Prakorošci, ki imamo tisočletne predpravice, odločati usodo svoji zemlji. Vsemu svetu hočemo zakričati naš klic, da po tisočletni trnjevi poti ne zaslužimo hlapčevstva in novega biča, temveč svobodo, prostost bratov med brati. Politični pregled. Nemške želje. Nemškoavstrijska konstituanta (sedanji državni zbor) je protestirala proti temu, da pride 3% milijona sudetskili Nemcev pod Cehoslovaško, da pripade velik del Južne Tirolske Italiji in upa, da bo zveza narodov ..krivico11, ki jo delajo sedaj sudetskim Nemcem, delom Koroške, Štajerske in Nižje-Avstrije, »popravila." Da protestirajo Nemci proti temu, da pripade 354 milijona'Nemcev Cehoslovaški, da pripade Južna Tirolska Italiji, .razumemo. Ne razumemo pa, da ona državni zbor, da fio zveza narodov »koroško krivico" popravila, ko smo vendar morali odstopiti naj-Dpšc slovenske kraje (Ziljsko dolino, beljaško okolico, sevenu del Vrbskega jezera) Avstriji. Tukaj se zopet kaže nepoboljšljivost naših sosedov, ki trobijo še vedno v svet staro pesem o nerazdružljivi Koroški, ki pa seveda nikjer ne vleče več, razven pri nahujskanih koroškili nemškutarjih. Avstrijski poslanci iz dežel, ki pripadejo d ngim državam. Znano je, da so avstrijski Nemci izvolili po -slanee tudi v deželah, ki so bile pozneje ali pa že prej priklopljene vojaško drugim državam. Sedaj je tudi mirovna konferenca odredila,. da ostanejo pod tujimi državami. Poslanci bodo odstopili, ko bo ratificiran mir. Večina se poda domov, kjer bodo politično delovali v prid nemški misli. Prepozno. »Naša hiša je pogorela, naša imovina je izgi -nila, antanta nas je prevzela v ubožno oskrbo", je rekel dne 7. septembra t. 1. predsednik Hauser v av-sirijski konstituanti. Vsi Nemci, ki silijo v Avstrijo , naj si zapomnijo te besede! Avstrija podpisala mirovno pogodbo. Dne 6. sentembra je državni zbor republike Avstrije sklenil, da podpiše Avstrija mirovno pogodbo. Kislo jabolko je to bilo, v katero so morali vgrizniti. Zastopniki dežel, ki pripadajo drugim državam, so se pri glasovanju odstranili. Pogodba je bila sprejeta z 86 proti 25 glasovi. Samo zastopniki „velikih Nemcev“ niso bili za njo. Dr. Renner je H), septembra podpisal v Saint Germainu mirovno pogodbo. D’ Annunzio se polastil vlade na Reki. Reka, 13. sept. Na Reki je v imenu in s podporo oblasti prevzel D’ Annunzio upravo v svoje roke. Izvršil je vstajo z reškim ^Consiglio Nazionale" ter poveljnikom reške legije. Došel je v gubernijalno palačo ter zapovedal generalu Petalugu, naj preda oblast v njegove roke. General Petaluga je interniran v gubernijalni palači. D’ Annunzio je proglasil aneksijo Reke v imenu Italije. Arditi, italijanski vojaki in oboroženi prostovoljci podpirajo D’ Annunzija. Lugano, 13. sept. (ČTU). Prevrat Gabriela D’ Annunzia na Reki je zbudil velikansko razburjenje. Vest o tem je zbudila v italijanski zbornici veliko senzacijo. Ministrski predsednik Nitti je udaril s pestjo ob mizo, ko je napram vojnemu ministru grajal ta primer nediscipliniranosti v italijanski vojski. D’ Annunzio je v zadnjih tednih v večjih italijanskih mestih zbiral prostovoljce za pohod na Reko. Čete so se zbirale v Ronkih ob izlivu Soče, od koder so se v nočnih pohodih spravljale na Reko. LDU Berlin, 13. septembra (CTU) ,Berliner Ta-geblatt" poroča iz Berna: D’ Anunnzio je za rešitev Reke uprizoril podjetje, ki spominja na Garibaldija, pa je zelo enak opereti. Na čelu prostovoljcev, ki jih je organiziral sam in ki obstojajo iz grenadirjev in naskakujočih čet, s strojnicami in oklop. avtomobili je v petek vkorakal na Reko. Storil je to popolnoma na tihem in brez vednosti vlade. Ta čin je po vsej Italiji povzročil veliko pozornost. Kakor se uradno poroča, je vlada ukrenila proti temu energične korake ker bi zadeva lahko imela resen konflikt z entento. Duhovnih vaj ki so se vršile dne 2.-4. septembra v kolegiju jezuitov Celovcu, so se udeležili sledeči slov. duhovniki: prof. Janez Hutter, predmestni župnik Kolarič, župnik Friderik Malgaj in župnik Virnik. Živino morajo v krajih, ki so sopet prišli pod Nemško Avstrijo (v coni B) zopet oddajati za določeno ceno. Rekvizicije so so se že pričele. Napravili so živinski monopol. Pri nas pa lahko prodaš, komur hočeš in kupiš, kar hočeš. p Dnevne vesti. Tabor v Dobrlivasi. Narodni svet za Koroško priredi v nedeljo^ dne 28. septembra 1919 v Dobrlivasi, v središču lepe Podjunske doline na Koroškem velik tabor, ki se vrši na obširnem dvorišču tamkaj* šnjega benediktinskega samostana. Govorili bodo g. predsednik pokrajinske deželne vlade za Slo* venijo in Istro dr. J. Brejc, general Maister, poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek, dr. Angela Piskernik, koroška nar. predstavnika Fr. Grafenauer in Fr. Smodej, podpredsednik slov. dijaške zveze Mir. Krek, ter podpredsednik Orlovske zveze revident Jože Pirc. Sijaj te narodne manifestacije bo znatno povzdignil tudi izlet celokupne Orlovske zveze, ki pride v soboto zvečer dne 27. septembra s posebnim vlakom iz Ljubljane. Tabor se začne ob 10. uri dopoldan s slovesno sv. mašo v proštijski cerkvi v Dobrlivasi. Med sv. mašo in telovadbo igra godba generala Maistra. Korošci, pridite vsi na to narodno manifestacijo. Vabimo tudi brate iz Kranjske in Štajerske. Natančnejši spored se objavi v prihodnjih številkah našega lista. Prireditev je seveda nadstrankarska. Shodi. V nedeljo po sv. maši se je vršil s h o d v Galiciji. Govorili so: general Maister, dr. Angela Piskernik ter notar Zevnik. Zbranih je bilo nad 200 ljudi. Popoldne istega dne se je vršil na vrtu Razajeve gostilne v Žihpoljah shod, na katerem je govoril zopet general Maister in dr. Angela Piskernikova. Uprizorili so igro, svirala je vojaška godba. V Hodišah se je vršil tudi shod. Govoril je župnik dr. Mòrti ter dr. Janko Hočevar. Razen tega so vprizorili igro dr. Vseznal in njegov slug» Štipko Tiček. Lekarna v Pliberku je zopet otvorjena. Na deželni obrtni šoli v Ljubljani so zastopane sledeče stroke: Višja stavbna in višja strojna šola. Stavbna rokodelska šola za meh.-teh. obrte in za elektrotehniko. Mojstrska šola za mizarstvo. Strokovna šola za kiparstvo. Javna risarska šola. Razni špecijalni tečaji za obrtnike. Ženska obrtna šola. Državno učiteljišče v Velikovcu. Vpisovanje v L letnik se vrši dne 1. oktobra od 10.—12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše dne 2. oktobra. I. letnik se otvori če se oglasi dovolj gojencev in gojenk, ki so prestali* sprejemne izpite, pri katerih se zahteva snov 3. razreda meščanske šole. Sprejemni pogoji so bili že naznanjeni v „Miru“ in BKorošcu". Darovi za dijaško kuhinjo v Velikovcu: G. učitelj Mlačnik na Lešah pri Prevaljah je nabral 215 K. Darovali so: Ig. Mlačnik 30 K, Ana Kresnik 15, Mar. Metar-nik 10, Mar. Osojnik 10, Mat. Kralj 55, Emil Stanek 20, Stefan Šipek 10, Iv. Kočan 10, Silv. Šumah 20, Urška Hermonko 4, Mat.Pavšl20, Ivan Pavšl 4. Ernst Glačnik 4, Fgidij Supanc 4, Maks Štuk 4, Franc Mesner 5 K; vsi na Lešah. Bog plačaj vsem darovalcem! Josip Štih, kanonik. Zn dijaško kuhinjo v Velikovca so darovali: Škofič v Št Jurju 14 K, Jakob Pogačnik, tovarnar 20 K, Matej Riepl, župnik 20 K, Hranilnica in posojilnica v Prevaljah 100 K. Živeli nasledniki! Jožef Štih, blagajnik. Dar. Namesto venca na grob rajnega g. dr. VI. Žitek, je daroval predstojnik okr. sodišča v Dobrlavasi g. dr. Vidovič znesek 100 K za slov. koroške invalide. Zdravniška slnžba na Koroškem. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okrožji Železna kapla in Grebi n j. Za ukrožne zdravniško clužbe na Koroškem določila se je do definitivne ureditve ista plača, kakor ja imajo okrožni zdravniki na Štajerskem. V obeh razpisanih okrožjih je zdravnik nujno potreben in se mu nudija najugodnejše razmere — Ineresente opozarjamo na razpis v uradnem listu. Vrnitev Srečka Puncer;« v ožjo domovino. Dne 9. t. m. so prepeljali truplo kadetnega aspiranta Srečka Puncerja, urednika njugoslovanskega Korotana", ki je aprila meseca padel v Vovbrah za domovino, v Braslovče na Štajersko. Sprevod je vodil g. vojni kurat Lendovšek Pred Velikovcem ga je čakal g. polkovnik Polak z oficirskim zborom. Na glavnem trgu v Velikovcu pa je padlega junaka pričakovalo častno zastopstvo velikovr-ških Slovencev, ki so položili na krsto 3 vence s sledečimi napisi: Padlemu junaku, Hranilnica v Velikovcu. Branitelju Korotana, Narodni svet za Koroško. Narod, mučeniku, Čitalnica v Velikovcu. Na kolodvoru v Sinči-vasi je pričakoval sprevod veleč. g. generalni vikar, prošt M. Randl z duhovščino. Pogreba v Braslovčah se je udeležil tudi naš general Maister. Večna slava branitelju Korotana ! Poaorl Vetrinj. V nedeljo dne 21. t. m. se vrši v Vetrinju pri Celovcu in sicer pd Kanonerju velik ljudski shod združen z domačo veselico. Govorniki, godba, petje, šaljiva pošta. Komur je za blagor naših vrlih Korošcev, naj prihiti v Vetrinj, biser Koroške. Nova knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V prihodnjih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Anton Melikova, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo obširneje poučiti o naši preteklosti, in obravnava jugoslovansko zgodovino enotno in ne ločeno po plemenih, jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 K, po pošti 80 v. več. Naročila sprejema že sedaj Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ul. 6. Stroji za mesarje. Urad za pospeševanje obrti ima oddati sledeče, že rabljene mesarske stroje: 1 stroj za mešanje, 4 stroje za basanje, 2 stroja za rezanje, 1 stroj za mečkanje. Interesenti naj se blagovolijo zglasiti pri omenjenemu uradu na Dunajski cesti št. 22. Razglas. V neki občini kroži govorica, da vpokli-cujo tukajšno okrajno glavarstvo obvezane letnike »Korošcev11 v dejansko vojaško službo, oziroma k orožnim vajam. Ker je ta govorica popolnoma izmišljena, toraj neresnična vest, najbrže od protidržavne stranke v svrho razburjenja ljudstva nalašč raztrešena, izjavljamo da okrajno glavarstvo izdaja samo vpoklice invalidom k zdravniški preiskavi, odnosno k nadpregledu, da dobe isti naknadno zopet vsled preobrata ustavljeno, že nekdaj nakazano pokojnino (penzijo). V dejansko vojaško službo ali k orožnim vajam se ne kliče nobenega »Korošca.** Železna kapla. (Šolska veselica.) Dne 7. in 8. t. m smo imeli tukaj prvo slovensko šolsko veselico s petjem, deklamacijo in dvema izgricama. Narodnjàki in ljubitelji mladine so z veseljem prihiteli v prostorno dvorano Gregorjevega doma, da vidijo, kako so napredovedali otroci v prvem letu slovenskega pouka. Pričakovati je bilo, da se udeležijo v prvi vrsti vsi starši šolo obiskujočih otrok te prireditve, a žalibog se jih je le malo število odzvalo temu vabilu. Otroci so rešili svoje uloge v vseh treh strokah zelo dobro. Splošno je ugajal neustrašeni nastop Bolflnovega Dragotina, ki je v šaljivo-poučljivem govoru pozdravil občinstvo. Doba potujčevanja, nemških šulfestov in Kristkindlnov, kjer so morali slovenski otroci prepevati vsenemške izdajalske himne in kjer so v nevednosti sprejemali šulvereinske darove __ ta žalosna doba je za vedno minula. Zdaj je naša deca v naših rokah, skrbimo sami za to, da po končanem šolskem delu vživa tudi par veselih, srečnih ur. Zato pa, dragi starši, ne stojte praznih rok ob strani, če se učiteljstvo trudi, napraviti šolski mladini kako veselje! Čisti dobiček je namenjen domači šolski knjižnici in Dijaškemu domu v Velikovcu. Sprememba imen poštnih nradov. Spremenila so se mena sledečih poštnih uradov: Bela cerkev v Bela cerkev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žit ar a ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej Sveti Andraž v Halozah; Šent lij odslej Š e n t lij v Slovenskih goricah; Šmartno pri Gornjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagradec-Fužine pa se bo nazival odslej Zagradec na Dolenjskem. Komisija za cenitey škode! Prizadeti v občinah Galicija, Rikarjevas itd. vprašajo javno, kedaj misli komisija priti tudi v navedene občine? Prevalje. Dne 8. t. m. so uprizorili koroški dijaki igro »Veriga**. Govorila sta visokošolca Urbanc in Sušnik. Igra sama je dobro uspela. Prevalje. Umrl je dne 7. t. m. Čuježev oče na Stražišču. N. v. m. p. Prevalje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo se je zopet poživilo. Pričelo se je obširno delovanje v odsekih : v tamburaškem, telovadnem in pevskem ; snuje se tudi Dekliška Zveza. Društvo šteje že čez 100 članov. Pliberk. Tukajšno glavno trafiko je dobil gospod Franjo Miiller, tajnik občine Libuče. Dopisi. Št. Rupert pri Velikovcu. Dne 13. t. m. sta prispela sgmkaj g. vladni predsednik dr. Brejc in mil. gospod ljubljanski stolni prošt in načelnik kmetijskega oddelka deželne vlade Kalan. Ogledala sta si tukajšnjo ^Narodno šolo** in izrazila svoje veliko ogorčenje, vi-devša, kako je bila šola popolnoma oropana in deloma tudi poškodovana. V nedeljo, dne 14. t. m. je mil. gosp. stolni prošt ob 6. uri zjutraj v tukajšnji župnijski cerkvi daroval sv. mašo, pri kateri je bil tudi gospod vladni predsednik navzoč. Nato sta se visoka gosta odpeljala v Doberlovas. Št. Rupert pri Velikovcu. (Poroka). Dne 15. t. m. se je vršila v tukajšnji župnijski cerkvi poroka vzornega mladega slovenskega posestnika in tukajšnjega cerkvenega ključarja Matije Kumer p. d. Kuštra na Vinogradih in vrle članice Marijine družbe in cerkvene pevke Lizike Enei. Marijina družba je priredila pri tej priliki svoji zvesti članici lepo poslovilno slavnost. Novoporočencema voščimo obilo sreče v novem stanu. Prevalje. (Orli). Tukaj se je ustanovil mladeniški odsek kat. slov. izobraževalnega društva, ki šteje že okoli 40 članov; od teh se udeležuje orlovskih vaj 18 mladih navdušenih fantov. Malo je sicer to število za našo obširno vas, a upamo, da bo to testo, ki povzroči vzhajanje in to malo število privede vse omahljivce in nezaupneže pod skupni prapor: Z Bogom za narod! Prevalje. Iz ruskega ujetništva se je vrnil p. d. Pori na Breznici. Ujet je bil začetkom vojske in ves čas nič ni pisal, tako da je žena že dvomila o njegovi vrnitvi. Odšel je bil iz Sibirije začetkom aprila in bil pozneje v bolnišnici do avgusta. Od tam je pobegnil z nekim Ma-žarom preko Dunaja in Celovca domov, kamor je prispel te dni. Pripoveduje o grozotah ruskega boljševizma in o draginji, katera vlada tam; ena kila kruha stane 40 rubljev. Čeprav je Rusija najplodovitejša zemlja, pravi, da grozi Rusiji velikanska lakota. To so sadovi tako blagrovanega boljševizma ! Vovbre. (Smrt). Vdova mlada posestnica Bručejeve kmetije v Vovbrskih gorah Marija Napečnik se je hudo ponesrečila. Nad ognjiščem je visela petrolejeva svetilka Po nesreči svetilka pade na vroče ognjišče in petrolej se vžge. Posestnici, stoječi pri ognjišču, se vname obleka. Dobila je tako silne opekline, da je v bolnišnici’ v Celovcu umrla in bila 11. sept. tam pokopana. Zapušča lepo posestvo in troje malih hčerkic. Mož rajne je ravno pred jednim letom padel na laškem bojišču. Pliberk. (Sejm). Po dolgem času se je v nedeljo popoldan (31. avgusta) zopet slovesno, po starem lepem običaju otvoril znani pliberški sejm. Obisk je bil, če u-poštevamo sedanje razmere, popolnoma zadovoljiv. Od daleč so prišli kupci živine — celo iz onstran črte. In zopet je bilo, kakor slišimo, ob Dravi od Žvabeka do Laboda prav živahno. Vtihotapci živine za Nemško Avstrijo so prevažali ponoči živino črez Dravo in odtam v Labodsko dolino. Kdaj bo tega konec? Suha. Tisočkrat bodi pozdravljen naš ljubljeni list »Mir**, kateri si zdaj zopet začel izhajati. Tudi ti letos z nami vred mnogo trpiš preganjanja, toda to me pa veseli, da si prišel bliže nas. Zelo dolg čas mi je bilo, ko si izostal par številk. Pričakovala sem te, pa nisi prišel, mislila sem si, zdaj gotovo ne bo izhajal več ta list. Motila sem se, sprejela sem te sedaj v nepričakovanih urah. Res, da zelo me veseli da zopet izhajaš, da mi poveš še kako novico, kako se godi po Slovenskem Koroškem. — Slov. dekle na Suhi. Gnbtanj. Malgajeva čitalnica priredi 21. t. m. igro »Divji lovec**. Predstava se vrši točno ob pol 15. uri (pol 3. uri popoldne) v telovadnici guštanjskega Sokola (preje baraka za ujetnike). Po igri zabavni večer v gostilni gosp. Lešnika z izbranim vsporedom. Pri igri in zabavnem večeru sodelujejo prevaljski tamburaši telovadnega društva »Orel** in domači pevski zbor. Ker do sedaj Guštanj še ni imel prilike, videti nastopati domače moči na odru, se nadejamo polnoštevilne udeležbe. Na svidenje 21. t. m. v Guštanju! Djekše. (Ogenj). V nedeljo, 7. septembra, zjutraj ob eni je pogorela na Končarjevi pristavi Žvatova hiša. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Pridni gasilci, zlasti vojaki dješke posadke, so rešili dve ženski in nekaj o-trok, ki bi bili drugače gotovo zgoreli, ter so ubranili da niso zgorela druga blizu stoječa poslopja. Ko je dne 22. avgusta strela užgala Vrhovnikov© gospodarsko poslopje na Krčanjah, so tudi največ vojaki naše posadke ubranili druga poslopja. Za tako uspešno in hitro pomoč vse priznanje in javna zahvala zlasti vrlim vojakom in njihovemu poveljniku. Jeiersko. 8. septembra smo imeli v Kazinskem salonu predstavi Domen in pri gospodi. Prostoren salon je bil poln občinstva. 14. 9. sta še igri ponovili. Igralo se je dobro, pri gospodi naravnost izvrstno. Četudi seveda nič tako popolnega, da bi ne moglo postati še bolje. Dobiček se porabi za razne igralske potrebščine, deloma tudi za dobrodelne namene. Saj se zavedamo, kako nujno potrebuje podpor n. pr. Dijaška kuhinja v Velikovcu — V predvojnih časih so se v tem času letoviščarji poslavljali od nas, Letos jih je bilo bolj malo, Čehi so popolnoma izostali, oglasilo se je precej Hrvatov, ki bi bili radi prišli, če bi dobili preskrbo. Tem bolj živahno je bilo življenje pri nas pred par meseci-Srečni smo, da smo že v Jugoslaviji, četudi bi radi pomagali našim koroškim rojakom pri glasovanju, da bi bila tako jugoslovanska zmaga ob glasovanju tem impo- zatnejša. Toda nihče ne dvomi, da tudi brez nas zmaga Jugoslavija na Koroškem z vejiko večino. Za vedno ostanemo hvaležni bratom Srbom, da so nas rešili ropanja nemških boljševikov. Tisoči Srbov so šli skozi našo dolino in so tudi bivnli med nami in imeli smo priliko, da se prepričamo, kako lažnjivo je bilo vse, kar so nemški in sploh avstrijski časopisi pisali o Srbih med vojsko Jn tudi pred vojsko. Kakor da so to sami roparji, razbojniki, kraljevi morilci, ovčji tatovi, nekulturni aziatski barbari in ne vem, kaj še vse. Same laži in sleparija! Pri nas, kier jim nihče ni kaj hudega storil, so se obnašali vseskozi priljudno, dostojno in pošteno. Veliko bolj. kot je bila to navada v avstrijski vojski. Ali če se spomnimo na nadute in nasilne Pruse, ki so se pred par leti pomikali tod skozi! Posamezne izjeme seveda so povsod. Med Srbi nisi slišal surovega vpitja in kričanja in divjaškega preklinjevanja. Mirni in dostojni ljudje. Sedem let so se vojskovali in zdaj so še nas prišli osvo-bojevat na Koroško. To je junaštvo, ne pa1®razgrajanje, pijančevanje, kričanje in proklinjevanje. Rešili so Jezersko nemškega vpada in vse neizmerne škode, ki bi nas zadele v tem slučaju. Naši rešitelje so in zaslužijo si spomenik. — Jugoslavijo imamv, padle so stare deželne meje, a nekaj nas še spominja na nje : naša pošta ! Pred vojno je vozila iz Kranja do nas, začetkom vojne je začela ostajati na Kor.-Kranjski meji in tam ostaja še zdaj. Menda hoče ostati živ spomin in priča tistih časov, ko so nas, rod enega jezika in krvi, trgale in sekale deželne mele v Korošce in Kranjce ! Že pred vojno so hoteli vpeljati avtomobilsko zvezo Kranj—Sinčavas. Zdaj je še poštna med Kranjem in Železno kaplo pretrgana. Županstvo je poklicano, da se zavzame za stvar. Gospodarske novice. Pliberk. (Gospodarski shod.) V nedeljo 21. t. m. je v Narodnem domu poučno predavanje. Govori: živinozdravnik Škofič o živinskih boleznih in notar dr. Senčar o testamentu, mejah itd. Kmetje udeležite se tega predavanja. Kmetijska podružnica za Pliberk in okolico. Pliberk. Gospodinjski tečaj od 15. oktobra do 23. decembra priredi tukaj kmetijska družba. Priglase sprejema kmetijska podružnica. Dekleta pridejo zjutraj k pouku in gredo na večer zopet lahko domu spat. Stroški so: prehrana in drva, kar se pa tudi lahko plača v živilih. Sele. Ustanovni shod kmetijske podružnice za našo občino, se je vršil v nedeljo 7. septembra ob obilni udeležbi gospodarjev. Pristopili so skoro vsi posestniki, ker se zavedajo, kolikega* pomena je podružnica posebno za naše kraje. — Pri glasovanju upamo, ne bo pri nas oddan niti en glas za Nemško Avstrijo. Dosti smo trpeli vsled Nemcev in ne maramo jim pomagati stradati. Tudi nas v Jugoslaviji ne bodo več krivično stiskali gozdarji nemških grofov pri paši. Vemo tudi, da nam bo šla vlada pri odkupitvi holenburškega in Voig-tovega veleposestva tako na roko, da se bo naša živinoreja močno razvcetela. Če bi zmagala Nemška Avstrija, bi bil to naš pogin. Ker pa vemo, da ne bo, se veselimo Jugoslavije. Listnica uredništva. Mislinjska podružnica SPD.: Vabilo došlo prepozno. — Krajevni odbor za Šent Janž v Rožu: Hranilno in posojilno društvo za Celovec in okolico je ostalv v Celovcu in se nahaja v isti hiši kot prej. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Ogovomi urednik: Otmar Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. SKALA NAZNANILA. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v V Velikovcu trgovino Z manufakturnim in špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki, vsakovrstnim galanterijskim blagom, pisalnimi potrebščinami itd. Potrndil se bodem, slavno občinstvo v vsakem ozira zadovoljiti s točno in solidno postrežbo. Za obilen obisk se najtopleje priporoča I. Hojnik. INSBSATX. SEJMA za žrebeta ge vršita dne 24. septembra in 1. oktobra v Velikovcu Mestni občinski orad v Velikovcu, dne 19. septembra 1919. Program drž. kmeHjske šole pri Velikovcu za zimski tečaj od 5. nov. 1919 do 30. aprila 1920. 1. Splošno. Zavod ima namen, da izobrazi kmetske mladeniče, ki so namenjeni za bodoče gospodarje teoretično in praktično v kmetijstvu, v kolikor je potrebno za manjše in srednje posestnike. Da doseže šola ta namen, je teor tičen poduk združen s praktičnim delom in razkazovanjem v vseh panogah, s katerimi se zavod peča. V to svrho služi obsežno šolsko gospodarstvo, 2. Sprejemni pogoji. . Za sprejem se zahteva kot najnižja starost 16 let, popolna telesna sposobnost za kmetijska dela in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Gojenci se sprejemajo. a) kot plačujoči gojenci, ki plačujejo za celi tečaj 800 K (osem sto kron) in to za hrano, stanovanje in poduk. Namesto denarja se sprejme en del plačila tudi v živilih, ki se zaračunajo po dnevni tržni ceni. b) kot štipendisti, kateri imajo na zavoda popolnoma ali deloma prosta mesta, ker jim plača oskrbo bodisi država, okraj ali korporacija. Število prostih mest, ki jih plača država se bode določilo, ko se prediože vse prošnje. Prošnje za sprejem je treba predložiti do 16. oktobra t. 1. na vodstvo zavoda. Tem prošnjam je priložiti: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za kmetijska dela, spričevalo o vedenju in izjavi starišev, oziroma varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja. Popolnoma ali deloma prosta mesta se oddajo le onim sinovom kmetskih posestnikov Slovenske Koroške, ki ne zamorejo kriti stroškov Šolanja, kar je treba podpreti z dokazili. Vsi učenci morajo stanovati v zavodu. Pri vstopu morajo seboj prinesti,: 4 srajce, 3 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 pisanih robcev, 1 glavnik, 1 krtačo za obleko, 1 veliko in 1 malo krtače za obuvalo, 1 zimsko obleko za delavnik in 1 za praznik, 2 para obuvala. Nadalje: 4 posteljne ljube, 2 brisači in 1 ali 2 odeje. Razven-tega plača vsak učenec vse za poduk potrebne knjige in zvezke, ki jih preskrbi zavod. Pranje perila, ki mora biti zaznamovano z začetnimi Črka j d lastnika, oskrbi šola. Zimski tečaj začne s 5. novembrom t. I. in konča s koncem aprila prihodnjega leta. Za počitnice in dopuste veljajo posebna določila. Vedenje v zavoda in izven zavoda določuje hišni in šolski red, kateremu se mora vsak pokoriti. Pred koncem tečaja se podvržejo učenci sklepnemu Izpitu iz vseh strokovnih predmetov. Obiskovalcem calega tečaja se izročijo spričevala o doseženem uspehu v vseh predmetih in v spretnosti pri praktičnih delih. Učni predmeti : a) Splošno izobraževalni: Veronauk, učni jezik (slovenščina), zemljepis, računstvo, geometrija, zemljemerstvo in petje. b) strokovni; poljedelstvo, živinoreja, živi-noždravstvo, sadjarstvo-, gozdarstvo, mlekarstvo, kmetijsko knjigovodstvo, praktične vaje, demonstracije ter poučni izleti. Vodstvo državne kmetijske Sole pri Velikovcu. Naročajte „Mir“ ftzgajaiišče (Internat) za deklice. Da ustrežejo pomnoženi potrebi, so šolske sestre v „ Narodni šoli" v Št. Rupertu pri Veii-hkovcu raiširile svoj dekliški internat. Sprejmejo 8e.. lovskih okoliših: 1. Sele na Kotu; vzklicna cena . 2. Sele pri Cirkvi; „ „ 3. Sele aaFrajpahu; „ 4. Sele na Šajdi; ” ” ! Najemni pogoji se zamorejo županstvu v Selah. ’ ; Županstvo v Selah, dne 10. sept. 1*19 . .K 150 — - „ 160 - • „ 100 — . .. 70 — ritzviueti pri GOSTILIH MESARIJA v Narinem domu v Velikovcu. Ponudbe naj se vložijo do 20. septembra na hnmilni' in posojilnico v Velikovcu, ki daje potrebna pojasnila. Mladi in stari radi berejo list Mlada Jugoslavija. Izdaja ga okrajni šolski komisarijat v Velikovcu, in nadomešča v naših šolah čitanke, ho svoji zanimivi vsebini, kakor: domače dogodbice iu pravljice, narodne koroške in droge lepe pesmi, zgodovinske in zemljepisne črtice i dr se je list povsodi takoj udomačil in prikupil Vsaka .zdaja tega luta se je takoj razprodala. 0 lalej se tiska list v večji nakladi m bo posebno Vlil. številka, ki izide v kratkem nudila mnogo zabavnega čtiva, ki ga bodo z enak-m užitkom tudi ditali odrasli — Cena izvodu 40 vin. (50 vin. po potiti), cetololmu uaro&uiun 6 K Naročila na okr. Šolski k^ndsarijat v Velikovcu. Kdo So ne dobiva „Mir“-ji pa biga rad bral? Poišfcite jih, naročite iu plačajte!