Intervju: Tone Turnšek ... str. 9
Proslava ob kulturnem prazniku ... str. 3
Trubarjevo leto ... str. 15
Intervju: Špela Majcen ... str. 27
Fotoreportaža: Veseli december in pustovanje str. 13
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Na začetku novega leta, ko smo še polni pričakovanj, nas zanima, kaj nam bo prineslo leto 2008. Na ravni države bosta leto nedvomno zaznamovala predsedovanje Slovenije Evropski uniji in jesenske parlamentarne volitve.
Kaj to leto prinaša nam in naši občini in kaj lahko vsi skupaj naredimo, da bo leto uspešno in razvojno naravnano?
Obeta se nam intenzivno investicijsko leto. Že spomladi bo gradnja večnamenskega objekta z gasilskim domom in poslovno-stanovanjskega objekta z zdravstvenim domom presenetila prebivalce Rimskih Toplic. Gradnja okoliških vodovodov bo postopoma zagotavljala priključek na javni vodovod gospodinjstvom z območja Vrha, Tevč, Reke in Ojstrega. Ureditev razmerij glede čistilne naprave in nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema bo počasi vodilo zgodbo o čistem okolju h koncu. V jesenskem času bomo slišali smeh otrok iz novega vrtca v Debru.
Pri vseh teh dejavnostih pa pričakujemo vašo pomoč, drage občanke in občani, ki nam jo boste nudili s pridobivanjem služnosti, svojim razumevanjem in odpravljanjem morebitnih težav.
Kaj pa občinska uprava?
V	zadnjem času se spreminja kadrovska zasedba občinske uprave; nekateri odhajajo na druga delovna mesta, eni uživat tretje življenjsko obdobje, druge pa se pripravljajo na lepoto materinstva. Poskrbeli bomo za to, da bodo novi sodelavci uspešno nadomestili svoje predhodnike.
Občina Laško bo še naprej zagotavljala odprto in pregledno delovanje. Občani boste lahko spremljali naše delo prek spletnih strani, s posnetki sej občinskih svetov in prebiranjem tega biltena.
Pridobitev državnih in evropskih sredstev bo olajšala proračun in omogočila nove investicije na področju infrastrukture, turizma, šolstva in drugih dejavnosti. Poleg tega bo občinska uprava opravljala vse zakonsko predpisane in druge družbeno ter razvojno naravnane dejavnosti na področjih družbenega in gospodarskega življenja občanov.
V	tem letu pričakujem veliko dobrega -uspešnega dela, novega znanja, dobrega razpoloženja in razumevanja. Vse to želim sebi in vsem drugim.
Predvsem pa upam in si želim, da bo naša občina uspešna in da bodo v njej živeli srečni ter pozitivno naravnani ljudje.
Direktorica Občinske uprave Sandra Barachini
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 711, faks 03 7338 740, internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.
Naslednja številka izide 15. aprila 2008.
Prispevke in oglase je treba
oddati do 1. aprila 2008 na
e-naslov
bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA "ZUPANOVA URA"
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 3. marca 2008.
občinaf£)obc
spletna informacijska I o £ h.
„Na dan pred kulturnim praznikom se spodobi, da si zastavimo tisto bogokletno vprašanje, ki si ga praviloma ne upamo: koliko smo oškodovani, ker so naši kulturniki pomagali pri ohranitvi slovenskega jezika in ker so preprečili, da bi nas ponemčili in s tem vključili v bistveno večje jezikovno območje, kot je naše? Če se izrazim ironično, je France Prešeren nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?" To razmišljanje znanega ekonomista na predvečer slovenskega kulturnega praznika leta 2007 kaže na usodno nerazumevanje, da mora zgodbo o ekonomskem uspehu nujno spremljati kulturna zgodba o simbolni in materialni veljavi jezika, etičnih vrednotah, neizbrisnem bremenu zgodovine in mitskemu izročilu. Kako usodno sta povezana problem jezika in problem nacionalne identitete so v slovenski zgodovini vedeli prav pesniki od Prešerna naprej. Prešernov odmik od nemščine, ki jo je sicer znal suvereno gnati do osupljivih estetskih višav, namreč nima značaja enostavne zamenjave izraznega sredstva: zanj je pomenil eksistencialno in politično
odločitev. Da jezik ni le sredstvo komunikacije, je poudaril tudi letošnji slavnostni govornik Matjaž Pikalo, ki je
med drugim opozoril na pomen letošnjega evropskega leta medkulturnega dialoga in 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, ki jo je na svoj seznam obletnic vidnih osebnosti uvrstila tudi svetovna organizacija Unesco.
Zgodovina nas torej uči, da je mogoče zaradi velikih dosežkov slovenskih ustvarjalcev vendarle biti prepričan o vrednosti lastne identitete, četudi smo maloštevilen narod. Maloštevilen narod namreč ni isto kot majhen narod, saj je narod majhen natančno do mere, do katere ne verjame v lastne ustvarjalne potenciale in v bogastvo lastnega kulturnega izročila.
Podeljena so bila občinska priznanja Antona Aškerca in zlata možnarja.
Občinska priznanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti, ki so jih letošnji dobitniki pospremili s predstavitvijo svojega ustvarjanja, so letos prejeli KUD Šentrupert - ljudski pevci iz Šentruperta, gospa Nevenka Fantinatto in gospod Karel Omerzel.
KUD Šentrupert - ljudski pevci iz
Šentruperta so prejeli priznanje Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti za dosežke na
2
Slovenski kulturni praznik
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
področju ohranjanja petja ljudskih pesmi tako v naši občini kot zunaj nje. Ljudski pevci iz Šentruperta so štiričlanska skupina, ki deluje že več kot 20 let. Najprej so peli na raznih družinskih praznovanjih od fantovščin, godovanj - "ofiranj", na rojstnih dnevih, okroglih obletnicah, jubilejih starejših krajanov Šentruperta, vsaki od vaških deklet, ki se je omožila v drugo faro, pa so seveda postavili šrango. Posebej odmevni so bili njihovi številni nastopi in snemanja za Radio Slovenija, Radio Celje in druge radijske postaje, kjer so se predstavili širši slovenski javnosti in tako s svojimi nastopi po Sloveniji skrbeli za promocijo Laškega. Po strokovnih ocenah na območnem in regijskem srečanju pa so bili leta 2007 že drugič izbrani za državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. 25-letno delovanje je dolga doba, zato si skupina ljudskih pevcev, ki jo sestavljajo vodja skupine Jože Deželak, Vinko Knafelc, Franci Pertinač in Martin Gračner zaslužijo to priznanje.
Gospa Nevenka Fantinatto je prejela priznanje Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti za njeno zavzeto delovanje na različnih področjih kulture v občini Laško: kot predsednica likovne sekcije Laško, literarna ustvarjalka in podpredsednica Odbora Jureta Krašovca Možnar. Gospa Fantinatto se dejavno vključuje v raznovrstne dejavnosti že od svojih otroških let, po upokojitvi pa se je še bolj zavzeto vključila v kulturni utrip Laškega. Kot zavzeta likovnica se redno udeležuje likovnih delavnic in razstav, njeno delo Odsev časa je bilo leta 2006 izbrano na likovnem ex temporu v Blagovni pri Šentjurju. Kot literarna ustvarjalka se redno udeležuje srečanj literatov, objavlja svoja dela v občinskih oglasih in s tem obogati in popestri kulturno vsebino omenjenih glasil. Kot ljubiteljica vsega lepega se zelo dejavno vključuje v delovanje Odbora Jureta Krašovca Možnar in s tem pripomore k ohranjanju neprecenljivih vrednosti, običajev, predmetov in spominov na naše prednike, ki izginjajo s tempom vsakdanjega življenja.
Gospod Karel Omerzel je prejel priznanje Antona Aškerca za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti za 43 let delovanja na področju pevske kulturne dejavnosti in aktivnega petja v Moškem pevskem zboru Laško. Gospod Omerzel je
dolgoletni pevec Moškega pevskega zbora Laško, saj v njem prepeva že 43 let. Začetek njegovega delovanja sega v leto 1964, ko je pričel aktivno prepevati v Moškem pevskem zboru Laško, ki mu je ostal zvest vse do danes. V letu 1974 je bil izvoljen za predsednika zbora in to funkcijo odlično opravljal 10 let. Po tem času je mesto predsednika predal v druge roke, kljub temu pa je do danes sodeloval in pomagal kot podpredsednik zbora. Za 25-letno aktivno petje v Moškem pevskem zboru Laško je že leta 1989 prejel zlato Gallusovo značko in priznanje, ki ga je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
do 80 nastopov letno. Svoje poslanstvo uresničujejo z nastopi širokega spektra, od protokolarnih in svečanih do nastopov ob različnih dogodkih našega življenja. Skozi vsa obdobja godbe je bilo njeno delovanje aktivno. Razne okoliščine pa so zahtevale veliko prilagajanja in temu so se znali godbeniki spretno približati. Ker je bilo v sestavi godbe nekaj godbenikov s podeželja - znani Vrhovski Anzek s Svetine, Slemenškov Lojz iz Tevč, dedek sedanjega kapelnika - in številni drugi, so s svojim igranjem v raznih sestavah znali popestriti dogodke tako v mestu kot na podeželju. V današnjem obdobju se Laška pihalna
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar je podelil dve priznanji zlati možnar za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti. Prejela sta ga Ivan Jelenc in KUD Laška pihalna godba.
Ivan Jelenc je član Kulturnega društva Miklavž. V njem deluje kot član glasbene in dramske sekcije, v kateri je tudi uspešen režiser, in predsednik sekcije za ohranjanje starih kmečkih običajev in navad, ki so jo ustanovili pred skoraj 30 leti. Takrat so začeli s prireditvijo Kmečki praznik, ki je kasneje na pobudo Jureta Krašovca prerasla v vsakoletni prikaz starih šeg in običajev vseh kulturnih društev v občini Laško. Ivan Jelenc je že štiri leta podpredsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar, kjer ves čas aktivno sodeluje. Že več let je idejni in izvedbeni vodja etno programa pri povorki Pivo -cvetje, udejstvuje pa se tudi pri pripravi programa Lepo je res na deželi in drugih prireditvah, ki jih pripravlja Odbor. Njegovo strokovno in požrtvovalno delo pri Etno odboru Jureta Krašovca Možnar je velik prispevek h kakovosti delovanja in organizacijski izvedbi začrtanega programa.
KUD Laška pihalna godba, ki pod
pokroviteljstvom Pivovarne Laško vključuje godbo, mažorete in bobnarsko skupino, je v letu 2007 praznovala častitljiv jubilej -145 let rednega delovanja. V svojih skrbno zastavljenih letnih programih imajo od 75
godba uvršča v sam vrh pihalnih godb v Sloveniji, saj je strokovno vse bolj okrepljena. Nenazadnje je treba poudariti tudi, da se Laška pihalna godba redno udeležuje prireditev, ki jih organizira Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in jim tako doda tisto žlahtnost, ki jo zmore samo glasba.
V Razstavišču Kulturnega centra Laško je na ogled spominska razstava akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša, ki je med slovenskimi ustvarjalci največ upodabljal Prešerna in v okviru katere so predstavljene tudi njegove ilustracije Sonetnega venca in vse tri knjižne izdaje iz let 1937, 1959 in 1995.
Marina Bezgovšek, Jasna Kermelj, Bogomila Košec Kajtna
3
■■■■■■■■■
Novoletna srečanja župana in sodelavcev Občine Laško z gospodarstveniki, direktorji javnih zavodov in predstavniki rimokatoliške cerkve
Župan Franc Zdolšek je ob prihodu novega leta pripravil že tradicionalna srečanja:
V imenu rimokatoliške cerkve so se srečanja udeležili Jože Horvat (Laško), Iztok Hanžič (Vrh nad Laškim), Stanislav Domanjko (Sedraž), Frančišek Horvat (Rimske Toplice), Dušan Todorevič (Zidani Most) in pater dr. Karel Gržan (Loka pri Zidanem Mostu, Jurklošter).
decembra je na prednovoletnem srečanju gostil gospodarstvenike in občinske
svetnike, januarja pa direktorje javnih zavodov in predstavnike rimokatoliške cerkve. Predstavniki občinske uprave in direktorji javnih zavodov so ocenili delo v letu 2007 in začrtali skupno sodelovanje v letu 2008, s poudarkom na proslavah in prireditvah v občini. Srečanje s predstavniki rimokatoliške cerkve je bilo namenjeno pogovoru in krepitvi nadaljnjega dobrega sodelovanja. Beseda je med drugim tekla tudi o ureditvi sakralnih spomenikov, kjer lahko cerkev pričakuje strokovno pomoč občinske uprave. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot dobro pri pripravi dokumentacije za prijavo na razpis za dodelitev državnih sredstev za ureditev Kartuzije Jurklošter.
T. G.
Rezultati javnega natečaja za priložnostna darila Občine Laško
Na javnem natečaju št. 081-01/2007 z dne
1.	avgust 2007 se po strokovni oceni natečajne komisije 1. nagrada v vrednosti 500 EUR ne podeli.
2.	nagrado v višini 300 EUR prejme Mateja Finkšt, Aškerčeva 41, Mozirje, za Relief iz gline - grb Občine Laško, Primož Trubar, Janez Napomuk.
3. nagrado v višini 200 EUR si delijo Ivan Medved, Olešče 53b, Laško, za film Laško, moje mesto (Video produkcija Gaber iz Petrovč), ki prejme 100 EUR, ter Boža in Bojan Herek, Cesta v Rečico 6, Laško, za film Čaša nesmrtnosti - biografija Antona Aškerca (Video produkcija TV Krpan), ki prav tako prejmeta 100 EUR.
Rezultati fotografskega natečaja Barve Laškega, barve občine
Na fotografskem natečaju št. 081-02/2007 z dne 30. avgust 2007 se po strokovni oceni natečajne komisije podelijo nagrade:
1.	nagrada v višini 200 EUR: Toni Štimec, Roška 24, Kočevje, za opus Črno belo.
2.	nagrada v višini 150 EUR: Majda Velikonja, Podšmihel 20a, Laško, za opus Igra narave.
3.	nagrada v višini 100 EUR: Jože Benedek, Mestna ulica 14, Laško, za opus Gozd.
4.	nagrada v višini 50 EUR: Alenka Hren, Strmca 86, Laško, in Andrej Medved, Radoblje 8, Laško, za opus Pogled z juga.
T. G.
Osnovnošolski otroci, stari od šest do vključno 15 let, bodo lahko poletje 2008 spet preživeli v Baški na otoku Krk. Prijavnice lahko dobite v osnovnih šolah ali na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), oddati pa jih je treba najkasneje do ponedeljka, 17. marca 2008.
Jasna Kermelj

Občinska uprava
Državna sredstva za izboljšanje zdravstvene dejavnosti v občini Laško
Občina Laško je na državnem razpisu za leti 2007 in 2008 za izboljšanje zdravstvene dejavnosti pridobila sredstva v višini dobrih 216.000 evrov. Ta sredstva so namenjena predvsem za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah in izboljšanje zdravstvene opreme. Iz tega naslova sta
bili dobavljeni dve vozili Panda, ki
omogočata kakovostnejše delo in večjo mobilnost zdravstvene službe v občini. Del sredstev je bil namenjen za nakup
novega defibrilatorja, ki je še kako pomemben v kritičnih trenutkih za pomoč bolnikom oz. ponesrečencem. Glavnina sredstev je sicer namenjena za izgradnjo nove zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, ki bo v sklopu poslovno-stanovanjskega objekta ob Aškerčevi ulici ob Osnovni šoli Antona Aškerca. Sedanji prostori nikakor ne ustrezajo več potrebam stroke. Objekt PSO bo imel kletno etažo, pritličje in dve nadstropji stanovanj. Celotna površina objekta bo 1238 kvadratnih metrov, od tega bo 320 kvadratnih metrov namenjenih dejavnosti zdravstvene postaje Rimske Toplice, v sklopu katere bosta dve ordinaciji za splošno medicino s spremljevalnimi prostori in čakalnicami. V isti etaži bo tudi zobozdravstvena ordinacija. V pritličju poslovno-stanovanjskega objekta bodo prostor našli zobna tehnika, lekarna in krajevna skupnost ali pa bodo to dodatni prostori za zdravstveno postajo. Investicija je v končni fazi priprave, tako da poteka postopek javnega naročila za izbor izvajalca izgradnje objekta in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Pričakujemo, da se bodo izvajalska delia pričela aprila 2008.
Luka Picej
Občinska uprava
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2008
Obveščamo vas, da bo Občina Laško tudi v letu 2008 izvedla javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS, na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnih skupnosti in občine ter v medijih javnega obveščanja. Sredstva v višini 61.927,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
2.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
3.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu
4.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša za:
•	posodabljanje kmetijskih gospodarstev 20.000,00 EUR
•	urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov 15.000,00 EUR
PREDMET POMOČI:
1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
•	naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo za prirejo mleka, mesa in jajc; naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije; prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov in prva postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči;
nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo; nakup in postavitev mrež proti toči. 2 Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 1.000,00 EUR
PREDMET POMOČI:
Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
3.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 8.785,00 EUR
PREDMET POMOČI:
•	stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.
(2)
(3)
(4)
4. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 17.142,00 EUR PREDMET POMOČI:
Predmet podpore so naložbe za naslednje vrste namenov: (1) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov); neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah; neposredna prodaja kmetijskih proizvodov zunaj kmetije; turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost -ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz drugih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi in njihova oddaja v najem; izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; zbiranje in kompostiranje organskih snovi; (10) aranžiranje in izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
(5)
(6)
(7)
(8) (9)
Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila:
	DATUM ODPIRANJA VLOG	ROK ZA PRIJAVO	ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKA
1.	4. april 2008	3. april 2008	30. maj 2008
2.	11. julij 2008	10. julij 2008	29.avqust 2008
3.	5. september 2008	4, september 2008	31. oktober 2008
V primeru neporabljenih sredstev bo opravljeno še četrto odpiranje vlog. Datum odpiranja bo objavljen naknadno na oglasni deski Občine Laško. Odpiranje vlog ne bo javno.
Brezplačna razpisna dokumentacija bo od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana -referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Dragici Levstik ali Edini Memic, tel. 03/7338 736, e-mail: dragica.levstik@lasko.si, edina.memic@lasko.si, vsak delovni dan od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure.
Edina Memic
Moja dežela - lepa in gostoljubna
V Sloveniji vsako leto od junija do septembra poteka tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma, urejanja in varstva okolja pod sloganom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Kraj ocenjuje komisija Turistične zveze Slovenije, ki upošteva urejenost objektov, prometnih in zelenih površin ter objektov turistične in komunalne infrastrukture. Tekmujejo kraji, zdravilišča, osnovne šole, vrtci, kampi in drugi.
V letu 2007 je Laško doseglo prvo mesto v kategoriji turističnih krajev. Svečana podelitev priznanj najboljšim je bila 7. decembra v Žalcu. Priznanje je prejel župan Občine Laško Franc Zdolšek.
MATIJEV SEJEM V LAŠKEM
Občina Laško tudi letos organizira tradicionalni Matijev sejem, ki bo potekal v ponedeljek, 25. 2., na
Valvazorjevem trgu v Laškem - na parkirišču pri banki. Obiskovalci sejma bodo imeli možnost nakupa izdelkov domače obrti (suha roba, kovano kmečko orodje, leseni in pleteni izdelki ...).
Vljudno vabljeni!
I										5 ■	I
	H	■	■	I	■	I	I	■			r
Lokalni energetski koncept je koncept razvoja lokalne skupnosti glede oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov prihodnje oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Lokalna skupnost je v svojih razvojnih dokumentih dolžna načrtovati obseg rabe energije, obseg in način oskrbe z energijo in jih, v skladu s 17. členom Energetskega zakona (Ur. l. RS 26/2005), usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Lokalne skupnosti moramo sprejeti lokalni energetski koncept najpozneje do 1. januarja 2011, mestne občine pa do 1. januarja 2009. Obvezno obnavljanje lokalnih energetskih konceptov je predvideno na vsakih 10 let, v primeru spremembe energetske politike ali sprememb energetskih dejstev v lokalni skupnosti pa ga je treba sproti prilagajati.
LEK je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike in je tudi osnova za prostorsko načrtovanje, pri čemer se upošteva dolgoročen razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Z energetskim konceptom se celovito ocenijo možnosti in predlagajo rešitve na področju energetske oskrbe občine.
Namenjen je povečanju ozaveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov glede učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo, ki je osnova za mogoč prihodnji koncept energetske oskrbe ob upoštevanju čim večje učinkovitosti rabe energije. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v javnih zgradbah, industriji, kmetijskih gospodarstvih, gospodinjstvih, obrti itd.
Cilj izdelave in izvedbe energetskega koncepta:
•	učinkovita raba energije na vseh področjih,
•	povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin idr.),
■mizjemni posegi v prostor ■
Osnovno poslanstvo lokalnih skupnosti je omogočiti in zagotoviti občanom kakovostno življenje tako, da skrbijo za infrastrukturo (vodovodi, kanalizacija, ceste, šole, vrtci) in razvoj skupnosti. Laška občina ima na 197 kvadratnih metrih sorazmerno zahteven relief. Hribi, griči in ozek pas ravnine, pa še to pretežno ob vodotokih, pomenijo dodatne pasti in zahtevno prostorsko načrtovanje.
V	laškem organiziranem prostoru so tri velika naselja: Laško s primestnimi naselji, Rimske Toplice in Zidani Most, druga večja naselja pa so še Šentrupert, Jurklošter, Zgornja Rečica, Vrh nad Laškim, Sedraž in Brezno-Belovo. Za ves preostali del je značilna razpršena pozidava.
V	letih 2001 in 2002 je občina sprejela zadnjo generacijo prostorskih dokumentov, ki so pomenili nove možnosti razvoja. V takratnih dokumentih je bilo omogočeno, da se je v prostor umestilo nove objekte in tudi lokalno infrastrukturo. Če smo konkretnejši, je bila prostorska dokumentacija podlaga za izgradnjo nekaterih objektov, ki že stojijo (Kmetijska zadruga Laško na Sevcah, Supermarket Tuš v Debru, čistilna naprava v Modriču in novi objekti Zdravilišča Laško s prestavitvijo strug rek Savinje in Rečice). Podane so bile možnosti za prestavitev marijagraškega ovinka in izgradnjo turističnega kompleksa Trobni Dol. Oba projekta še nista realizirana, vendar pričakujemo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor kot investitor še letos pričel s prestavitvijo struge v marijagraškem ovinku.
V	letih 2004 in 2005 je občina pričela voditi dejavnosti po novi zakonodaji in pripravila vrsto strokovnih podlag, ki bodo omogočale nove prostorske dokumente, poleg tega je opravila še I. prostorsko konferenco, seznanila sosednje občine z dejavnostmi in pridobila 33 smernic nosilcev (institucij) urejanja prostora. V letu 2006 je bil na javnem razpisu izbran pripravljavec prostorske dokumentacije. V tem času so občani podali 278 vlog za izjemen poseg, da bi se kmetijska zemljišča prekategorizirala v stavbna zemljišča. Aprila 2007 je pričel veljati novi zakon o prostorskem načrtovanju, ki občinam nalaga dodatne naloge za sprejem, po novem občinski prostorski načrt.
Občinska uprava
•	trajnostni energetski razvoj. Energetski koncept tako omogoča:
•	izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini,
•	pregled preteklega stanja glede rabe in oskrbe z energijo,
•	pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja,
•	oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja,
•	izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno politiko definirano obdobje 5 let, z dolgoročno pa obdobje 10 let,
•	spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega stanja in stanja okolja.
V okviru dosedanjega poteka projekta LEK občina Laško so bili v obdobju od 3. do 15. januarja opravljeni predhodni energetski pregledi v 31 najpomembnejših javnih zgradbah (šole, vrtci, kulturni domovi, krajevne skupnosti, zdravstveni dom ...) v občini Laško. V okviru teh pregledov je bila za vse objekte pregledana poraba električne energije in energije za ogrevanje v zadnjih dveh letih, pridobljeni so bili splošni podatki o zgradbah in izvedeni izračuni energijskih števil (specifična poraba energije na enoto površine zgradbe v enem letu) za vsako od pregledanih zgradb.
Izdelavo lokalnih energetskih konceptov naj bi po energetskem zakonu spodbujala tudi država do višine 50 %. Za izvajanje programov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije lahko lokalna skupnost pridobi tudi državne spodbude, predpogoj zanje pa je izdelan lokalni energetski koncept.
Odgovorni v Občini Laško se zavedamo problematike in pomena oskrbe z energijo in bi zato želeli čimprej pristopiti k izvajanju ukrepov na tem področju, zato smo tudi na osnovi nove zakonodaje hitro pristopili k izdelavi LEK. V okviru projekta izdelave LEK je župan Občine Laško Franc Zdolšek imenoval tudi t. i. usmerjevalno komisijo, ki bo spremljala izdelavo LEK in pri tem tudi aktivno sodelovala. Vzporedno z dejavnostmi pri projektu LEK pa potekajo tudi prizadevanja Občine Laško za pridobitev državnih spodbud tudi na energetskem področju.
Tomaž Novak
Dejavnosti v teku
Trenutno so v podpisovanju pogodbe za pripravo urbanističnih načrtov za mesto Laško in Rimske Toplice, ki so zakonsko potrebni pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Hkrati v Inštitutu za vode pripravljajo strokovne podlage glede poplavne varnosti, ki jih zahteva Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. Glavni izvajalec pripravlja strokovne podlage za poselitev in okoljsko poročilo.
Izjemni posegi
Že omenjenih 278 predlaganih izjemnih posegov je treba razdeliti v dve večji skupini. Določeni predlogi so v neposredni bližini stavbišč in znotraj naselij, ki jih je 85 v laški občini.
Vsa prizadevanja zakonodajalca, kakor tudi ekonomika usmerjata nove pozidave na še proste površine znotraj naselij, kjer je opremljenost z infrastrukturo v neposredni bližini. V primeru, ko so vloge podane za gradnjo na kmetijskih zemljiščih v odprtem prostoru, pa se pri presoji, poleg bližine infrastrukture, upoštevajo tudi bližina obstoječih stavbišč, geologija, kakovost in kultura, ki je na kmetijskem zemljišču.
Izhodišča in premisleki državnih institucij gredo v smeri splošnih vedenj in spoznanj. Znano je, da se število Slovencev iz leta v leto drastično ne povečuje, kar bi sicer narekovalo nove dodatne površine za pozidavo. Veliko starih hiš na podeželju propada, stavbišča v soseskah v mestnih središčih pa so neizkoriščena. Zato tudi ni nobenih velikih potreb po prekategorizaciji kmetijskih zemljišč v stavbišča. Obstoječi objekti, ki propadajo, so v lasti oseb, ki zanje ne skrbijo tako, kot bi morali, in bi jih bilo treba s posebno državno zakonodajo prisiliti, da objekt prodajo, skratka, da pride do prometa na trgu.
V zvezi z izjemnimi posegi dokončno odločitev podata Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Izjemni posegi so samo del vseh strokovnih podlag v okviru občinskega prostorskega načrta. Pričakujemo in ocenjujemo, da bomo glavnino dejavnosti za dokončen sprejem občinskega prostorskega načrta opravili v letu 2008.
Luka Picej
6
Občinska uprava in občinski svet
Občani na naše strokovne službe pogosto naslavljate vprašanje, kako kupiti določeno nepremičnino v lasti Občine Laško ali Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, zato smo se odločili, da v tokratni številki Laškega biltena na kratko predstavimo postopke pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami.
Strokovne službe vsako leto v času priprave proračuna predložimo občinskemu svetu program pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki med drugim zajema nepremičnine. Program pripravimo na podlagi izkazanega interesa občine ali občanov za nakup ali prodajo posameznih nepremičnin, ob upoštevanju proračunskih možnosti in pozitivne zakonodaje. S prodajo premoženja občina in sklad ustvarjata prihodek, ki ga namensko usmerjata v odkupe nepremičnin, potrebnih za gradnjo objektov in javne gospodarske infrastrukture.
Vrednost nepremičnin se določi pred prodajo na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Vrednost nepremičnin se ugotovi po vsakokratno veljavnih mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Cenitev ne sme biti starejša od 6 mesecev na dan sprejema posamičnega programa odprodaje in se opravi tudi v primerih, ko se na premoženju občine ustanavlja stavbna pravica ali druga stvarna pravica in bi višina nadomestila zanjo letno presegla 2.000,00 evrov. Pri prodaji nepremičnin smo zakonsko zavezani izbrati metodo, s katero se zagotovita javnost in preglednost postopkov ter upoštevajo cilji ravnanja s posamezno nepremičnino, hkrati pa omogočajo najugodnejši izidi ravnanja za lokalno skupnost. Metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem so: javna dražba, javno zbiranje ponudb in neposredna pogodba. Postopek prodaje se praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj prodaje čim višja kupnina. Zakon določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko prodaja izjemoma opravi z neposredno pogodbo, v vseh drugih primerih pa javno dražbo oziroma javno zbiranje ponudb objavimo v Uradnem listu RS, na oglasni deski in spletnih straneh Občine Laško. Med objavo razpisa o javni dražbi v Uradnem listu in javno dražbo ne sme poteči manj kot 15 in več kot 45 dni.
V februarju in marcu 2008 so aktualne: prodaja objekta bivše POŠ v Lokavcu, prodaja delno komunalno opremljenih in nezazidanih stavbnih zemljišč v Belovem in prodaja manjšega kmetijskega zemljišča na območju kompleksa v Belovem. Za nepremičnine, ki so v preteklosti že bile predmet javne dražbe, bomo zbirali ponudbe za sklenitev neposrednih prodajnih pogodb, medtem ko bo za druge nepremičnine razpisana javna dražba oziroma zbiranje ponudb.
Zainteresirane občane vabimo, da spremljate naše spletne strani in oglasno desko, če vam je posamezna nepremičnina zanimiva za nakup ali prodajo, pa lahko dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaje ali nakupa pridobite v času uradnih ur tudi na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje.
Stanka Jošt
9. seja Občinskega sveta Laško
Občinski svet Laško se je sestal 6. februarja v Zdravilišču Laško.
Svetniki so po dvourni razpravi sprejeli občinski proračun za leto 2008, ki znaša dobrih 17 milijonov evrov, in proračun za leto 2009. Sprejeli so tudi plan dela občinskega sveta za leto 2008 ter soglasje k finančnemu načrtu in programu	dela	Javnega
nepremičninskega sklada Občine Laško.
Na področju družbenih dejavnosti so sprejeli dva pravilnika. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov bo ta mesec objavljen javni poziv za sofinanciranje večjih projektov na različnih področjih, kot so organizacije in izvedbe prostega časa otrok in mladine, počitniških dejavnosti, otroških delavnic, večjih športnih prireditev, večjih pomembnih obletnic društev, raznih kulturnih prireditev, in za projekte, katerih pokrovitelj je Občina Laško. Na podlagi sprejetega Pravilnika o sofinanciranju programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti pa bo v februarju objavljen javni razpis. V skladu z novim pravilnikom bodo obravnavana vsa društva, ne glede na sedež, s tem da bo večje število točk podeljeno društvom s sedežem v naši občini in tistim, ki imajo večje število članov iz naše občine. Svetniki so sprejeli tudi spremembo cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki znaša 12,46 evrov na efektivno uro. Občina Laško bo znesek subvencionirala v višini 6,23 evrov na opravljeno uro, subvencija iz sredstev proračuna RS znaša 3,09 evrov, končna cena storitve za uporabnika pa je tako 3,14 evrov na uro.
Na področju gospodarstva in prostorskega urejanja sta bila v 1. obravnavi sprejeta Odlok o gospodarskih javnih službah, ki je usklajen z novo zakonodajo, in Odlok o občinskih taksah. Predpisovanje občinskih taks po novem odloku bo temeljilo na Zakonu o financiranju občin, v skladu s katerim se občinska taksa lahko predpiše za uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev, oglaševanje na javnih mestih, parkiranje na javnih površinah, uporabo javnega prostora za kampiranje in za druge zadeve, če tako določa zakon. Občinski svet je obravnaval tudi informacijo o poteku izgradnje turistične infrastrukture v okviru ureditvenega načrta Zdravilišča Laško in obvezno razlago 2. odstavka 14. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu Zdravilišča Laško.
Svetniki so imenovali nove člane kot predstavnike ustanovitelja v svet zavoda Vrtca Laško, OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in v nadzorni svet JP Komunale Laško. Imenovani so bili tudi predstavniki lokalne skupnosti v svet Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Laško.
R O K O V N I K
V letu 2008 je predvidenih 7 rednih sej občinskega sveta, in sicer:
9.	seja:
10.	seja:
11.	seja:
12.	seja:
13.	seja:
14.	seja:
15.	seja:
6. februar 9. april
4.	junij 2. julij
24. september
5.	november 17. december
Slavnostna seja bo 5. novembra.
Posnetke sej si lahko ogledate na TV Krpan v okviru oddaje Laško v ogledalu, in sicer prvi torek po seji ob 20. uri, s ponovitvijo naslednji dan ob 12. uri. Ob enakih terminih se seje občinskega sveta predvajajo na Kanalu 5 hrastniške kabelske televizije. Vabila, zapisniki, sejno gradivo, posnetki sej in sprejeti akti so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si .
Tanja Grabrijan
IZ SVETNIŠKIH SKUPIN ANKETA
8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik. Občinske svetnice in svetnike smo vprašali, kdo je po njihovem mnenju najbolj prepoznavna oseba v kulturi in zakaj (v zgodovini in med danes še živečimi). Zanimalo nas je tudi, katerega Laščana oz. Laščanko bi po kulturnih dosežkih posebej izpostavili ...
Gizela Podbregar, DeSUS:
V zgodovini slovenskega naroda in tudi širše je po mojem mnenju najbolj prepoznaven začetnik slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, ki je daljnega leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi. Od še živečih pa menim, da je najbolj prepoznaven kulturnik slovenski književnik, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec.
V naši občini je bila v preteklih letih najbolj prepoznavna oseba v kulturi žal že pokojni Jure Krašovec. Njegov cilj je bilo predvsem raziskovanje in ohranjanje ljudskega izročila, kar mislim, da je v pomoč tudi številnim današnjim društvom. Druga najbolj prepoznavna oseba pa je Jože Majcen, ljubitelj umetnosti in zgodovine. Sicer pa bi izpostavila Ivana Medveda in njegovo godbo ter Majdo Marguč in njene mažoretke. Ker imam zelo rada petje, me navdušuje tudi Ženski pevski zbor Laško in Vokalna skupina Vodomke.
Franc Tratnik, SDS:
Od Laščanov bi izpostavil g. Mačka, sicer pa zame na kulturnem področju predstavlja avtoriteto Drago Jančar, katerega pisanje mi je zelo všeč, seveda pa ne smem pozabiti omeniti Antona Aškerca.
Stanko Selič, neodvisni:
Zame je imel v Laškem največji vpliv Jure Krašovec, ki je na področju kulture naredil zelo veliko. Odkar je pokojni, se mi zdi, da malo peša tudi aktivno kulturno življenje društva Antona Tanca.
Mojca Krivec, SLS:
V širšem slovenskem prostoru so najbolj prepoznavni trije možje: Primož Trubar, France Prešeren in Ivan Cankar, v naši občini pa
nedvomno Anton Aškerc, pisatelj Fran Roš in pesnica Rovanova. Od Laščanov bi na občinskem nivoju izpostavila tudi pokojnega gledališkega igralca Matjaža Arsenjuka, od dejavnih kulturnikov pa Borisa Šinigoja, upokojenega direktorja	ljubljanske
filharmonije, kulturno društvo Miklavž iz Lažiš, Laško pihalno godbo in mažoretke, ansambla Dori in Okrogle Muzikante, Franja Mačka, omenila pa bi tudi Glasbeno šolo Laško, ki dobro skrbi za vzgojo mladih kadrov. V smislu promocije Slovenije pa se mi zdijo omembe vredni Avseniki in Slovenski oktet.
f*
Klemen Grešak, Mlada moč občine Laško:
Med številnimi velikani slovenske kulture je težko izbrati le nekaj posameznih. Kar zadeva pesnike in pisatelje, bi rekel, da iz slovenskega zgodovinskega povprečja precej odstopa France Prešeren; prav tako je Ivan Cankar naredil izjemno življensko delo, prav slovenska beseda je Trubarjeva; zame so Kosovel, Kette in Bartol nekaj posebnega. Med sodobnimi je veliko odličnih: Jančar, Pavček, Šalamun, Peroci ... Film: raje režiserji kot igralke in igralci: Štiglic, Klopčič, Čap, Cvitkovič in Kozole. Radko Polič in Boris Cavazza sta med gledališčniki izjemna. Glasba: Grafenauer, Robinšak, Globokar, Kaučič, Laibach, Sepe, Robežnik, Avsenik, Slak, za mlajše in manj zahtevne danes: Siddharta, Umek in Magnifico. Še veliko nam ostane: Plečnik, Gaspari, Mušič, Sovre, Slana, Kobilca, Kogoj ... Ne pozabimo na Zoisa, Kreka in vse mecene! V prvi bojni vrsti kulture mora biti vsakokratni minister. Rudi Šeligo je to razumel. Le zakaj? V občini Laško: Aškerc, Kislinger, Rybar, med živečimi in mladimi jih je veliko, tako poklicnih kot nepoklicnih kulturnikov. Vseh niti ne poznam dobro. Za prihodnost: verjamem v veliko zgodbo Roka Matka in Bojana Krhlanka; misim, da ne bosta osamljena primera. Etno odbor Možnar in ljudje okoli njega imajo lepo zgodbo. Številni zanesenjaki z ogromno dobre volje. Brez donatorjev v domačem kraju ne gre. Secaplast, Paron in druga domača podjetja so omogočila številne prireditve in dosežke na področju kulture. Moram izpostaviti: Pivovarna Laško - brez nje bi se številni slovenski kulturniki s svojimi deli ukvarjali izključno po osemurnem delavniku. V lokalnem okolju je njena vloga dobro poznana in verjetno vsak občan zna sam pri sebi našteti kar nekaj njenih prispevkov za lokalno kulturo.
Nova načelnica Upravne enote Laško mag. Andreja Stopar
30. decembra lani je mesto načelnice Upravne enote Laško prevzela Andreja Stopar, ki je to funkcijo prej opravljala na Upravni enoti Šentjur. Kadrovskih sprememb ne napoveduje, verjetno pa bodo nekoliko prerazporedili delo zaposlenih.
Novo delovno mesto jemlje kot izziv in prvi vtisi so dobri. Tudi sodelovanje z zaposlenimi v občinski upravi se je kmalu začelo, saj so že imeli prve skupne sestanke.
Andreja Stopar je končala Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in tam opravila tudi magisterij. Štiri leta je na fakulteti delala kot raziskovalka, nato pa kot veterinarska inšpektorica v Šentjurju. "Ni mi bilo prijetno, da sem morala ljudi predlagati sodniku za prekrške," opisuje. "Nisem pa samo iskala napak, ampak sem tud i g ra dila, reševala nekatere situacije. Eden takšnih primerov je zavetišče za živali Zanzani v Dramljah." Ko so objavili razpis za načelnika Upravne enote Šentjur, se je prijavila in bila izbrana. To funkcijo je opravljala od leta 1995 pa do 29. decembra lani. Zadnja tri leta skupaj s sinom živi v Dobrni.
Jasmina Štorman
Iz poslanske klopi
IPozdravlobčankamlinl občanomlobčinelLaško
Spoštovane občanke in občani občine Laško. V preteklih letih sem pozorno spremljal vsebino objavljenih številk publikacije Bilten Občine Laško. Toliko bolj sem bil zadovoljen, ko sem bil v minulem letu seznanjen, da je publikacija dobila novo ime, svežo podobo, in kar je najpomembneje, da bo praviloma izhajala šestkrat letno.
Ker je novi Laški bilten namenjen obveščanju občank in občanov o delu javnih organov, ocenjujem, da je prav, da tudi sam napišem nekaj besed o svojem delu v minulih treh letih in o poslanstvu, ki ga izpolnjujem kot član Državnega zbora Republike Slovenije. Četudi v vlogi opozicijskega poslanca stranke Socialnih demokratov, ki skladno z naravo slovenskega parlamentarizma nima dovolj močne in slišane besede, sem se v preteklem obdobju vedno znova dejavno zavzemal za blaginjo celotnega slovenskega naroda, z mislijo, da nikdar ne smem pozabiti na ljudi v skupnosti, od koder prihajam. Zato upam, da v obdobju mojega mandata v Državnem zboru nisem razočaral prebivalcev občin Laško in Radeče, ki so mi z izraženo podporo zaupali predstavljanje	pred
obličjem	slovenske
demokracije.
Zagotavljam vam, da je bil glas občine Laško v parlamentu slišan. Tako sem s prejšnjim županom gospodom Jožetom Rajhom dejavno sodeloval pri oblikovanju in vlaganju amandmajev v zvezi z ureditvijo glavne ceste G1-5 Celje-Sevnica-Krško na odseku Veliko Širje-Zidani Most. Država je izgradnjo tega dela ceste uvrstila v proračun Republike Slovenije in upam, da se bodo dejavnosti na omenjenem odseku kmalu začele. Podobno velja za izgradnjo in ureditev pločnika skozi naselje Zidani Most. Lahko sem tudi ponosen, da je na mojo pobudo prišlo do sklica parlamentarne seje Odbora za gospodarstvo v občini Laško, natančneje v prostorih Zdravilišča Laško, kjer smo govorili in obravnavali tematiko razvoja turizma v Sloveniji. Še posebej sem zadovoljen, da je prišlo do obravnave Zdravilišča Rimske Toplice, v zvezi s katerim smo sprejeli ustrezne dogovore, rezultat tega pa so dejavnosti za obuditev omenjenega zdraviliškega kompleksa, ki so že v polnem teku.
Omeniti velja tudi, da sem prav tako dejavno sodeloval pri zagotavljanju pomoči pri sanaciji posledic neurja, ki je občino Laško prizadelo v letu 2005. Tudi na vseh drugih področjih, ki jih pokrivam v odborih Državnega zbora, sem se in se bom vse do izteka svojega mandata zavzemal za pravičen, stalen in uravnotežen razvoj vseh delov Republike Slovenije. Kot dobro ocenjujem tudi sodelovanje s sedanjim županom Občine Laško, gospodom Francem Zdolškom, gospodarstveniki vaše občine, a kar šteje največ, kot dobro ocenjujem tudi sodelovanje z vami, drage prebivalke in prebivalci občine Laško. Spoštovane in spoštovani, upam, da vas v preteklosti nisem razočaral. Še vedno sem Matjaž Han, ki se zaveda skupne preteklosti občin Laško in Radeče, še vedno sem poslanec, ki je pripravljen prisluhniti vsaki vaši pobudi, ki je pripravljen odkrito spregovoriti o različnih problematikah, odgovoriti na vaša vprašanja, in še vedno sem človek, ki se zaveda odgovornosti za doseganje skupnih ciljev v prihodnosti, zato bom do konca mandata zavestno in s polno odgovornostjo predstavljal glas ljudstva v našem hramu demokracije.
Vaš poslanec Matjaž Han
8
Intervju
^UPogovorlslTonetomlTurnškomi I I I I I ^^^H
Niso nas čakali pisarna in bela halja, pač pa škornji in delovna obleka
Tone Turnšek, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško, je decembra lani na srečanju Združenja managerjev Slovenije prejel priznanje za življenjsko delo. Upokojil se je leta 2005, po 40 letih dela v pivovarni. Danes s ponosom spregovori o dosežkih, ki jih je dosegel skupaj s sodelavci, za največji uspeh pa šteje združitev slovenske industrije pijač, ki dosega odlične rezultate. Leta 2006 je postal tudi častni občan Laškega.
V	Pivovarni Laško ste se zaposlili leta 1965 kot tehnolog. Kako je od tam naprej potekala vaša poklicna pot?
V	pivovarno smo takrat skupaj prišli Jože Stanič - ta je bil pred mano direktor -Remic, Rojnik in jaz. Razen Staniča, ki je odšel predčasno, smo vsi ostali do upokojitve. Takratna pivovarna se ne bi mogla primerjati z današnjo; bila je majhna obrtniška pivovarna, ki ni mogla več kljubovati zahtevam tistega časa. Vedeli smo, da jo bo treba podreti in narediti novo, če želimo doseči razvoj. Ko smo prišli, nas niso čakali pisarna, telefon in bela halja, ampak smo dobili škornje, delovno obleko in majhen ''omarčič'', majhno omaro, kamor
smo zložili stvari. Takratni tehnični vodja nas je razdelil v tri izmene: eden je delal dopoldne,	eden
popoldne in eden zjutraj. Vsi skupaj smo spali v eni sobi; eden je spal, eden je delal, eden pa je ''tahaniral'' nekje po Laškem. Leta so minevala, takratni direktor pa nas je ''spuščal'' ven v Evropo, na ekskurzije, na oglede ... Začeli smo si ogledovati takratno najbolj	moderno
evropsko pivovarsko industrijo. Vedeli smo nekaj - ali bomo tej industriji konkurenčni ali pa bo pivovarna propadla. V Nemčiji smo videli veliko, se učili, v Laško smo tudi povabili nekaj strokovnjakov in nato zgradili lepo, za tiste čase moderno pivovarno. Ko je bila zgrajena, je potrošnja piva tako narasla, da je bila pivovarna pravzaprav že premajhna. Približno osem let kasneje smo se odločili, da začnemo graditi veliko moderno pivovarno. Gradili smo predvsem po zgledu nemške in angleške pivovarske industrije. V Laškem je tako zrasla za tiste čase ena najmodernejših pivovarn v Evropi, bila je tudi dovolj velika. V takratni jugoslovanski pivovarski industriji, ki je obsegala 27 pivovarn, pa smo bili največji.
V	Zagrebu ali Beogradu smo prodali več piva kot zagrebška oz. beograjska pivovarna. Naše pivo je bilo jzredno cenjeno, naredili smo velik bum ... Žal pa je prišlo leto 1990, ko se je začela vojna, in čez noč smo izgubili polovico trga. Do takrat smo 50 do 60 odstotkov piva prodali v jugoslovanske republike. Za nas je bil to velik šok. Ostali smo sami z veliko pivovarno in velikim številom zaposlenih
na majhnem prostoru. Stare vezi z nekaterimi poslovnimi partnerji pa so ostale, vojna se je umirila, počasi so se stvari začele urejati in s svojim pivom smo se vrnili na njihove trge. Žal pa nikdar več v tako veliki količini kot prej.
Niti zdaj, 18 let kasneje?
Niti zdaj. Mislim, da Pivovarna Laško danes v nekdanje jugoslovanske republike izvaža 20, 25 odstotkov piva. Drugo prodajo doma ali v evropske države.
Katere dosežke pa bi izpostavili, na kaj ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na obdobje po vojni. Seveda sem vesel in ponosen tudi na to, da smo postali največja pivovarna v Jugoslaviji, še bolj pa sem ponosen, da sem uspel skupaj s takratnimi sodelavci, med njimi je bil tudi sedanji direktor Boško Šrot, združiti slovensko industrijo pijač. Ta je bila prej razdrobljena, slabo konkurenčna, mi in Union pa smo bili videti kot pes in mačka. Zame je največji uspeh, da smo se v Pivovarni Laško odločili, da v eno podjetje združimo vso industrijo pijač - Union, Fructal, Talis, Radensko in Vital. To je bila dolga zgodba, v kateri pa smo po zelo znani pivovarski vojni, ki smo jo z Interbrewjem vodili štiri, pet let, uspeli. Na to sem še vedno ponosen, saj sem prepričan, da smo imeli prav. Danes ta industrija	dela
fantastično dobro, z rezultati, s kakršnimi se lahko ponaša malo katera	panoga
živilskopredelovalne industrije.
Leta 2005 ste se upokojili. Kakšni občutek so vas takrat prevevali?
Svojega naslednika sem vzel v službo že devet, deset let, preden sem se upokojil. Boška Šrota sem privabil iz občine, kjer je bil podpredsednik izvršnega sveta. Imel sem občutek, da bi me lahko čez leta, ko bom šel v pokoj, zamenjal, in tako je tudi bilo. Mislim, da sem izbral pravega. Čeprav ima trenutno veliko problemov, sem prepričan, da bo v tej tranziciji zmagovalec on in da bo Pivovarna Laško nosilec razvoja živilskopredelovalne industrije in nekaterih drugih podjetij zunaj te panoge, ki smo jih v tem času kupili. Pa ne zato, da bi, kot nam očitajo zdaj, vodili svojo uredniško politiko v medijskih hišah. Sam nisem niti približno razmišljal o tem, pač pa smo jih kupili iz čistih ekonomskih interesov. Če bi medijske hiše izkoriščali za lastne interese, bi bila to poslovna poteza na zelo kratek rok.
Ste še vedno poslovno dejavni oz. s čim se dandanes ukvarjate?
Sem še dejaven, a ne tako, kot sem bil. Še vedno sem v nadzornih svetih Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Pivovarne Split,
Istrabenza. Malo se še ukvarjam z rokometom, pa z rekreacijo, planinarjenjem, tako da mi ne ostane veliko časa. Grem tudi na kakšno potovanje, poleti v Turčijo ali na naše morje, pa na smučanje. Živim čisto zdravo upokojensko življenje, tudi v pivovarno še rad grem. Nisem tako kot nekateri, ki ne morejo preboleti, da niso več pomembneži v podjetjih. Jaz na to nisem bil nikoli ''udarjen'' in mi tudi zdaj ne dela težav.
Konec lanskega leta ste na srečanju Združenja Manager prejeli priznanje za življenjsko delo na področju managementa. Kaj vam pomeni ta nagrada?
Veliko mi pomeni, posebej zato, ker je v slovenskem prostoru delalo in dela ogromno uglednih, pametnih gospodarstvenikov, ki svoja podjetja so in jih zelo dobro vodijo. In ko sem videl vse te ugledne slovenske gospodarstvenike na prireditvi, mi je bilo kar malce nerodno, ker bi si jo zaslužil tudi marsikdo od njih. Nagrado delim z vsemi sodelavci, s katerimi sem delal v pivovarni, pa tudi s krajani Laškega ter funkcionarji in župani, s katerimi sem sodeloval in pomagal ustvarjati Laško, da je danes takšno, kot je.
Ostajate pa povezani z rokometom ...
Ja, v rokomet smo prišli leta 1990, veliko zaslug za to pa ima takratni komercialni direktor Jože Sadar. Nismo prišli čisto slučajno, ker bi jaz ali moji sodelavci imeli tako radi ta rokomet, ampak smo imeli svoj razlog. Jugoslovanski rokomet je bil takrat najboljši na svetu. In biti jugoslovanski prvak je bilo vredno več, kot je danes biti evropski prvak. Vsi jugoslovanski rokometni klubi: Bjelovar, Zagreb, Banjaluka so bili v mestih, kjer smo tudi mi prodajali pivo. Naš cilj je bil postati jugoslovanski prvak. Uspeli smo se uvrstiti v jugoslovansko ligo, potem pa smo želeli postati prvaki Jugoslavije. Jugoslovanska rokometna liga je bila medijsko zelo prisotna; to je področje športnega marketing a. Rokomet je bil, poleg nogometa, najpomembnejši šport. Lige pa nismo nikoli igrali; igrali smo le v kvalifikacijah, v katerih smo se uvrstili v ligo, potem pa je prišlo leto 1990, Jugoslavija je razpadla. Odločili smo se, da gremo s klubom v Evropo, nismo pa imeli več ambicij v nekdanji Jugoslaviji. Postali smo tudi evropski prvaki in v tem trenutku smo zelo cenjena evropska ekipa. Kar pa se tiče našega posla, prodaje piva, bi bilo za nas še vedno bolje tako, kot smo si takrat zamislil. Igrali bi jugoslovansko ligo, po celi Jugoslaviji prodajali pivo in za Pivovarno Laško bi bil to večji interes kot danes, ko igramo v evropski ligi.
In kako ste zadovoljni z 10. mestom slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu na Norveškem?
Je, recimo da, realno. Z nekaterimi bolj posrečenimi potezami bi lahko dosegli nekoliko več. Žal pa so bili, vsaj v Celju smo gledali tako, celjski igralci malce zapostavljeni, in sicer tisti, ki na evropskih tekmah dajo največ. 10. mesto pa ni ravno neuspeh.
Jasmina Štorman
9
Iz krajevne skupnosti

ZA KULTURO SKRBIJO V TREH DRUŠTVIH
Krajevna skupnost Šentrupert leži na obrobju občine Laško, meji pa na tri sosednje občine, in sicer Šentjur, Dobje in Štore. Na 16,69 kvadratnih kilometrih živi 815 prebivalcev. Krajevno skupnost sestavljajo trije zaselki: Šentrupert z Mačkovcem, Trobni Dol s Curnovcem in Mala Breza. Vsak zaselek živi svoje življenje, njihove športne in kulturne dejavnosti pa potekajo v »domovih«, ki so bili večinoma zgrajeni s pridnimi rokami domačinov. V Šentrupertu imajo tako Gasilski dom, v Trobnem Dolu Kulturni dom in v Mali Brezi Strelski dom. Že četrti mandat krajevno skupnost vodi Ivan Gračner.
V Krajevni skupnosti je sedem zelo dejavnih društev, med katerimi so kar tri kulturna. V vsakem od treh zaselkov so se namreč krajani, ki radi nastopajo, povezali v svoje društvo. Z največ uspehi tudi zunaj občine se lahko pohvali KUD Šentrupert, ki se je javnosti prvič predstavilo leta 1987 (takrat kot Kulturna sekcija Športnega društva Breze) s prikazom ''šranganja'' po šentrupertsko, od takrat pa vsako leto sodelujejo na kmečki ohceti v okviru prireditve Pivo in cvetje. S prikazom mlatenja s cepci so nastopili celo na mednarodnem tekmovanju v Salzburgu, kjer so osvojili 3. mesto. Sicer pa imajo v društvu, ki ga vodi Janez Pertinač, štiri sekcije: ljudske pevce,
območne revije pevskih zborov in nastopa na različnih prireditvah. Gledališka skupina je na prireditvi Lepo je res na deželi skupaj s Kulturno sekcijo Celjska četa Mala Breza
državno prvenstvo bivše Jugoslavije. Razpad nekdanje države pa je porušil do takrat veljavni tekmovalni sistem. Njihovi člani danes tekmujejo le še v mlajših kategorijah,
mešani pevski zbor, etno odbor Možnar in gledališko skupino. Ljudski pevci so bili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo povabljeni v studio 14 Radia Slovenija za promocijo Slovenije v petju ljudskih pesmi, na kar so zelo ponosni. Vsako leto se udeležujejo območne revije ljudskih pevcev, že dve leti zapored pa so bili tam izbrani za nastop na regijski oz. državni reviji. Za izjemne uspehe so prejeli občinsko priznanje Antona Aškerca. Tudi mešani pevski zbor se udeležuje
odigrala enodejanko Nedeljsko popoldne v Šentrupertu, ki jo je napisal domačin Vili Videc, ponovili pa so jo 26. decembra lani v Gasilskem domu Šentrupert. Začetki Kulturnega društva Trobni Dol segajo v leta po drugi svetovni vojni, ko so prirejali t. i. mitinge, skeče in igre pod vaškimi kozolci. Prvi je bil leta 1946. Društvo je bilo sicer ustanovljeno leta 1974, Kulturni dom pa so začeli graditi enajst let kasneje. Pod okriljem društva nastopajo ljudski pevci in dramska skupina, ki jo vodijo Slavica Rezec, Marija Salobir in Cvetka Flisek, vseh članov je približno 35. Njihov predsednik je Dejan Bratec. Zelo znana je tudi skupina predic iz Trobnega Dola, ki je nastopala že po vsej Sloveniji.
Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza je bilo ustanovljeno v Šentrupertu marca 1955, v istem času so izvedli tudi že prva tekmovanja. Leta 1966 so sedež društva preselili v Malo Brezo, kjer so zgradili tudi svoj objekt, zanimanje za streljanje pa seje povečalo. Kasneje so zgradili nov dom
in s tem pridobili tudi več prostora. V njem imajo strelišče za zračno orožje, bili pa so prvi v občini, ki so imeli avtomatsko strelišče. V večji dvorani prirejajo kulturne prireditve ter igrajo namizni tenis, pikado in družabne igre. Objekt je bil dograjen leta 1979, v osemdesetih letih pa so njihovi tekmovalci dosegli tudi največje uspehe. »Leta 1982 smo imeli v treh starostnih kategorijah prvake na občinski ravni,« je povedal predsednik društva Cveto Privšek. Najuspešnejše strelke so v teh letih dosegle celo norme za
število strelcev pa upada. Še vedno pa so uspešni v občinski ligi, kjer zadnjih pet let osvajajo končno drugo mesto v članski kategoriji.	Ves čas delovanja
strelskega društva je dejavna tudi kulturna sekcija. Imajo svojo dramsko skupino, ki na oder postavlja dela znanih in domačih avtorjev. Vseh članov je približno 60.
Prostovoljno gasilsko društvo Šentrupert
je najmlajše v občini, saj obstaja le 27 let. Imajo 35 operativnih gasilcev, vseh odraslih članov pa je 80. V njihovih vrstah ne manjkajo niti mladi; kar okrog 40 jih je, zato lahko na občinskem tekmovanju nastopajo s petimi ali šestimi desetinami. Poleg zaščite in reševanja ter prevoza pitne vode pa skrbijo tudi za družabno življenje (ob materinskem dnevu vsako leto pripravjjo poseben program za matere in žene iz Šentruperta in Mačkovca), hodijo na izlete in pripravljajo športne igre. Predsednik društva je Jožef Kapel. Društvo ima svoje prostore v gasilskem domu, kjer so še pošta in štiri stanovanja.
Športni klub Šentrupert je bil ustanovljen leta 1991 in je naslednik Mladinske
10
Iz krajevne skupnosti
organizacije Šentrupert. Njihovi člani igrajo nogomet, košarko, odbojko in namizni tenis. Imajo tudi tri smučarske skakalnice: 15-, 25-in 50-metrsko. "Najmanjša je prekrita s plastiko, zato omogoča treninge skokov tudi poleti," je povedal predsednik kluba Boštjan Knafelc. Vsako leto pripravijo tekme na občinski in državni ravni, zadnja pa je bila 30. decembra lani. Imajo tudi travnata igrišča in igrišče za košarko. Njihovi nogometaši so lani dosegli enega največjih uspehov doslej, in sicer prvo mesto v članski kategoriji v občinski malonogometni ligi. Sicer pa sta njihova najuspešnejša člana motokrosist Sandi Žafran, ki tekmuje na državnem prvenstvu, in smučarski skakalec Simon Jecl, ki tekmuje na tekmah evropskega pokala. Društvo upokojencev Šentrupert, ki ga vodi Jože Marot, ima za sabo 19 let obstoja, v njem pa je okrog 120 članov. Ponosni so, da je med njimi tudi Terezija Pusar, ki je lani praznovala stoti rojstni dan. Sodelujejo z vsemi društvi v kraju, njihove članice pa so še posebej dejavne na področju kulture. Pozabiti ne gre niti uspeha pred dvema letoma, ko so na strelskem tekmovanju v Rečici osvojili prvo mesto. Člani društva se vsako leto odpravijo na društveni izlet, za tiste, ki se izleta ne morejo udeležiti, pa pripravijo srečanje. "Naša generacija je orala ledino razvoja in napredka v tem kraju. Veseli smo, da naši nasledniki nadaljujejo naše delo," je še povedal Jože Marot. Krajevna organizacija Rdečega križa Šentrupert je bila ustanovljena 25. decembra 1959. Predseduje ji Vinko Knafelc, imajo pa 281 članov. Pripravljajo krvodajalske akcije in različna predavanja z zdravstveno tematiko, pa tudi tradicionalno
Predsednik: Ivan Gračner Člani: Adam Jecl, Franc Lokovšek, Jože Hrastnik, Drago Pušnik, Franc Planko, Stanislav Bratec Tajnik: Jožef Kapel
srečanje krajanov in članov RK, starih nad 70 let. V krajevni skupnosti je bilo lani 90 krajanov starih 70 in več let. Med krvodajalci je več kot deset odstotkov krajanov, med njimi pa je tudi Franc Zajc iz Olešč, ki je kri daroval že devetdesetkrat. Sicer pa v kraju delujeta tudi Območni odbor Društva invalidov Laško, ki mu predseduje Vili Videc, in Krajevna organizacija Zveze borcev. Slednja ima 30članov. V Krajevni skupnosti Šentrupert že 35 let junija prirejajo krajevne igre (prej majske igre): vsako leto je za organizacijo določen drugi zaselek, ki tudi določi športne discipline, v katerih se pomerijo udeleženci. Že tri leta zapored pripravljajo tudi posebno kulturno prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra, na kateri se predstavijo vsa kulturna društva in gostje. Krajani Šentruperta si želijo predvsem posodobitve regionalne^ ceste Laško-Šentjur in nove osnovne šole. Šola, ki jo učenci do petega razreda obiskujejo sedaj, je namreč v zelo slabem stanju, zato nekateri starši otroke raje vpišejo v Šentjur. Nova zgradba naj bi bila končana leta 2010, v njej pa naj bi bili vrtec, telovadnica, Krajevna knjižnica Šentrupert in prostori Krajevne skupnosti oz. društev. Kraj na 577 metrih nadmorske višine, od koder se pogled odpira na Kal, Mrzlico, Kum, Lisco, Donačko goro, Boč in obronke Pohorja, bi tako dobil povsem novo podobo.
Jasmina Štorman foto: Tanja Grabrijan
PODRUŽNIČNA ŠOLA ŠENTRUPERT
Podružnično šolo Šentrupert obiskuje 36 učencev in smo ena najštevilčnejših podružnic v laški občini. Učenci in učitelji se aktivno vključujemo v življenje ožje in širše okolice. Na prireditvah sodelujemo z raznimi društvi, RK in KS, sodelujemo pa tudi s centralno šolo in drugimi podružnicami po vsej Sloveniji. Z učenci sodelujemo v natečajih in tekmovanjih, kot so Računanje je igra, bralna in športna značka, Cici vesela šola in evropsko matematično tekmovanje Kenguru. Sodelujemo na likovnih natečajih in pri raznih projektih, kot so Laško v srednjem veku, Kulturna dediščina Trubarjevih šol - ljudski inštrumenti, Evropska vas, v letošnjem letu pa
Člani čebelarskega krožka predstavljajo izdelke iz voska.
letošnjega šolskega leta deluje čebelarski krožek, ki ga zelo uspešno vodi čebelarski mojster Jernej Andrej. V marcu bomo s tem krožkom sodelovali na prireditvi Flora in poroka v Celju, kjer bomo izdelovali iz voska. Na šoli skrbimo za zdravo prehrano, zdrave zobe, šport in gibanje. Skratka, živimo in delamo v prid celostnemu razvoju otrok.
Nastop folklorne skupine ob materinskem dnevu
v projektu Trubarjevo leto. Udeležujemo se tudi srečanj društva PŠ Slovenije (DUPŠ), katerega člani smo. V tem društvu sodelujemo prek projektov. Najzanimivejši je bil projekt Gradovi v naši okolici in njihove legende, ki smo ga predstavili na Gorenjskem, na PŠ Ribno pri Bledu. Trenutno pripravljamo projekt Šola nekoč in danes, s katerim se bomo predstavili na PŠ Ledine nad Idrijo. Od
Ljudski inštrumenti - kulturna dediščina Trubarjevih šol
Učimo jih znanje tudi uporabiti, saj ni samo sebi namen. Trudimo se, da naši učenci radi hodijo v šolo in se v njej dobro počutijo. Vsi skupaj pa se najbolj veselimo telovadnice in nove šole, ki naj bi jo začeli graditi v bližnji prihodnosti.
Medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih v
Šentrupertu
Športni klub Breze je 30. decembra organiziral medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih. Med dečki do 13 let je prvo mesto osvojil Uroš Kranjčan (SSK Velenje), drugo mesto je zasedel Tomaž Verbajs (SSK Račna), tretje pa Tomaž Seme (SSK Račna). V kategoriji dečkov do 15 let je zmagal Niko Hižar (SSK Velenje), sledila pa sta mu Žan Zagomilšek (SSK Mislinja) in Borut Mavc (SSK Mislinja). Pri mladincih je prvo mesto osvojil Benjamin Murko (SSK Jablance), drugo Patrik Jelen (SSK Velenje), na tretje mesto pa se je uvrstil domačin Mitja Mlakar (SK Šentrupert). Med člani je zmagal Boris Keršič (SSK Jablance), na drugem mestu je bil Boštjan Murko (SSK Jablance) in na tretjem Mateja Vivod (SSK Velenje). Pri veteranih je zmagal Anton Skalič, sledila pa sta mu Srečko Skoberne in Sandi Rezec, vsi trije pa so iz SK Vrh nad Laškim.
J. Š.
11
Kmetijstvo in podeželje
Možnosti so tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Ponudba zdravilnih zelišč-dodana vrednost naše domačije
V mestih se ljudje, da bi si olajšali zdravstvene stiske, zatekajo v lekarne. Na deželi imamo ta privilegij, da so naše lekarne neokrnjeni kotički narave, ki nas obdajajo. »Zoper vsako bolezen na tem svetu raste rožica,« pravi pregovor. Res je. Treba je le stopiti v božji
vrt, jih s pozornostjo nabrati in pripraviti proti različnim težavam. Ne le zase, tudi za tiste, ki so se v mestu že odtujili od naravnosti in vedno bolj spoznavajo, da je
nadomestek le nadomestilo za to, kar jim na kmetijah, kjer se ukvarjamo z zelišči, še lahko ponudimo. Na naši kmetiji se ob različnih dopolnilnih dejavnostih (oddajanje apartmaja, peka kruha, izobraževanje na kmetiji, ježa konj, vožnja z zapravljivčkom) posvečamo	tudi
zeliščarstvu. S tem nadaljujemo meniško tradicijo zeliščarstva in njegove učinkovitosti. Ne le teorija, tudi izkustvo, ki sem ga doživela ob svojih zdravstvenih težavah, je tisto, kar me vedno znova nagovarja, da ponujam bogastvo zdravilnih zelišč tudi drugim ljudem, verjamejo, da narava zdravi. Res je,
ki
travniki, ki nas obdajajo, so bogastvo teh zelišč. S posaditvijo zelišč ob domači hiši pa smo za obiskovalce pripravili učno
okolje za osnovno spoznavanje. Čaj, ki ga ob tem pripravimo, je predstavitev pestrih okusov in učinkovitosti proti različnim tegobam. Pri usposabljanju za to dopolnilno dejavnost je bilo treba znanje, ki je temeljilo na tradiciji, dopolniti z znanjem	različnih
strokovnjakov, za kar sem jim zelo hvaležna. Ne le knjižno, predvsem praktično znanje je tisto, kar lahko preneseš na obiskovalce. Znanje je treba nenehno dopolnjevati, to pa poleg koristi prinaša tudi veliko zadovoljstva. Spoznala sem, da le to, kar osebno spoznaš kot vrednoto, lahko kot nekaj vrednega preneseš tudi na druge.
Milena Kozmus, Paneče
mom>zh\wtwmM(Dm
Koruzni hrošč je zelo nevaren škodljivec koruze, ki je bil v Evropi prvič odkrit leta 1992 v okolici letališča Surčin pri Beogradu. V Sloveniji smo se s prvimi osebki srečali leta 2003, v naslednjih letih pa smo bili priča njegovi širitvi proti osrednji Sloveniji. S spremembami Pravilnika o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Ur. list RS št. 21/04 in 106/2006) in sprejemom Zadrževalnega programa koruznega hrošča 2007-2008 s konca leta 2006 se je z letom 2007 zadrževalno območje širilo še na dodatne k. o. na širšem celjskem območju in vedno bližje tudi Laškemu in Rimskim Toplicam. V letu 2007 je bil koruzni hrošč prvič ujet tudi na feromonske vabe za spremljanje pojava koruznega hrošča v Rimskih Toplicah. Posledično je bila zato jeseni 2007 narejena razmejitev območja in v razmejeno območje z letom 2007 je bil zajet tudi šestkilometrski pas od mesta najdbe v Rimskih Toplicah. Ker je bil koruzni hrošč najden tudi na drugih lokacijah po Sloveniji, kjer ga do leta 2007 še nismo zasledili, je velik del Slovenije sedaj tudi v zadrževalnem območju. Zadrževalno območje je združeno razmejeno območje, ki meji na napadeno območje in kjer obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča.
O morfologiji in biologiji tega hrošča, poškodbah in škodah, ki jih povzroča na koruzi in drugih rastlinah, smo v zadnjih letih veliko govorili
in opozarjali tudi na širšem celjskem območju. Večina pridelovalcev koruze ve, da so posledice napada hrošča v primerjavi s posledicami napada ličink zanemarljive in da so najpomembnejši in najagresivnejši stadij koruznega hrošča vsekakor ličinke, ki živijo v tleh in se hranijo na koreninah različnih gostiteljskih rastlin, najpomembnejši gostitelj pa je koruza. Napadena rastlina se odzove z oblikovanjem sekundarnih korenin in razvojem opornih korenin, poškodbe pa se zrcalijo tudi v pomanjkljivi oskrbi rastline z vodo in hranili, kar se lahko odrazi v hujšem fiziološkem stresu. Posledično tako utrpimo količinsko in kakovostno izgubo pridelka. > ,	/ ^s. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča in zmanjševanje škode, ki jo povzroči, je
ustrezen kolobar. Na uspešnost borbe proti širjenju tega škodljivca bomo vplivali tudi z zatiranjem plevelov (zlasti tistih, ki predstavljajo alternativen vir hrane za škodljivca) in samonikle koruze, ustrezno obdelavo tal, ustreznim gnojenjem ... Kemično varstvo pa v naših razmerah trenutno pride do izraza le v primeru nanosa insekticidov na seme in z dodatnim opremljanjem koruznih sejalnic z deponatorji za talne insekticide, saj za zatiranje odraslih hroščev še nimamo ustreznih strojev.
In kakšno ukrepanje prinaša pridelovalcem koruze oziroma lastnikom zemljišč na zadrževalnem območju uvrstitev zemljišča v to območje? Na zadrževalnem območju morajo imetniki koruze za preprečevanje širjenja koruznega hrošča uvesti enega od naslednjih ukrepov: dveletno kolobarjenje, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali triletno kolobarjenje, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču le dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer če je drugič posejana po izleganju ličink (t. i. strniščna setev koruze; datum napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin), ali triletno kolobarjenje, tako da se koruza prideluje na istem zemljišču dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim hroščem (škropljenje štiri tedne po pojavu koruznega hrošča, predvidoma v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih ukrepov, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma, zlasti pride v poštev setev z insekticidom tretiranega semena v drugem zaporednem letu setve koruze ali raba talnega insekticida. V nobenem primeru se koruza na zadrževanem območju na isti njivi (GERK-u) ne sme pridelovati tri leta zapored, temveč je treba upoštevati kolobar. Ustreznost kolobarja se bo ugotavljala od leta prve razmejitve območja po letu 2004, na širšem območju Rimskih Toplic torej od leta 2007 oz. 2008 dalje.
Vse pridelovalce koruze na našem območju smo kmetijski svetovalci v preteklih letih že opozarjali o pomenu kolobarja in prednostih, ki jih prinaša, veliko dela pa nas vse skupaj vsekakor še čaka. Informacije o letu razmejitve bodo na GERK-u natančno označene tudi na predtisku subvencijskih vlog za leto 2008, zato velja še posebna pozornost pri njihovem pregledu. Dodatne informacije pa so vam na voljo tudi na spletnih straneh FURS-a, pri vaših kmetijskih svetovalcih (pomoč pri pregledu razmejitve zemljišč prek GERK-pregledovalnika), svetovalcih specialistih za posamezna področja, trgovcih, kjer kupujete seme poljščin ... Več o koruznem hrošču in ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča je zapisano tudi v Kmečkem glasu, ki je izšel 23. januarja 2008.
Vsekakor pa je sedaj še čas, da v miru razmislimo, koliko in kakšno krmo za živino potrebujemo na kmetiji vsako leto in kako bomo v prihodnje na vsa polja uvedli kolobar ter hkrati pridelali dovolj visoko kakovostne krme za domače živali. Glede na razmejitev območja pa za razmišljanje o uvedbi kolobarja na naših njivah da ali ne ni več veliko časa, ampak je treba z izvedbo kolobarja začeti že danes ali jutri. Pa še priporočilo: v primeru, da vaša zemljišča že ležijo v območju, kjer morate v drugem zaporednem letu setve koruze že uporabiti z insekticidom tretirano seme, se čim prej obrnite na svojega prodajalca semena in se z njim dogovorite za dobavo tega semena!
Tudi s tem nevarnim škodljivcem koruze se bomo navadili živeti, seveda pa bomo morali poleg miselnega preskoka narediti tudi praktični preskok - preskok v utečenem načinu kmetovanja. Vzemimo pojav tega škodljivca na našem območju hkrati kot grožnjo monokulturni pridelavi koruze in kot izziv.
Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr., specialistka za varstvo rastlin pri KGZ Celje
12
Fotoreportaža
VESELI DECEMBER
STIK je skupaj z Občino Laško, Turističnim društvom Laško in ŠMOCL-om uspešno izpeljal prireditev Veseli december v Laškem, ki je potekala od 18. do 31. decembra lani na Graščinskem dvorišču.
Seveda pa božičnih praznikov ni brez Božička. Vsak dan je obiskal otroke, jih nagovoril in razveseljeval z drobnimi darilci. Laško so obiskale tudi dobre vile iz pravljične dežele in skupaj z Božičkom otrokom razdelile darila.
stfk
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
10. PUSTNI
Od 18. do 22. decembra je Graščinsko dvorišče nudilo obiskovalcem obilo zabave. Za prijetno razpoloženje na odru so vsak dan poskrbeli otroci iz osnovnih šol in vrtca ter člani nekaterih kulturnih društev iz Laškega. Izrečenih je bilo polno lepih voščil za bližajoče se praznike.
Na prizorišču pa ni bilo le zabavno, tudi dišalo je po praznikih. Božično-novoletni sejem je ponujal dobrote z laškega podeželja in izvirna darila.
STIK in Turistično društvo Laško sta skupaj z Občino Laško uspešno izpeljala 10. pustni karneval po ulicah Laškega z zaključkom na Aškerčevem trgu, kjer so tri najboljše maske prejele nagrade. Prireditev se je končala z veselim pustnim rajanjem in mastnih ust, saj je vsaka maska dobila brezplačen krof.
STIK, Alenka Škorjanc
16. januarja je v dvorani Kulturnega centra Laško odlično uspel tradicionalni koncert z laškimi ansambli. Laščani so dvorano napolnili do zadnjega sedeža. Vzdušje v dvorani je bilo odlično. Ob koncu koncerta je kapelnik Laške pihalne godbe Ivan Medved povabil na oder tudi direktorico STIK-a, Andrejo Križnik, in ji dal v roke činele, s katerimi je izvrstno spremljala glasbenike in požela bučen aplavz občinstva.
STIK, Alenka Škorjanc
SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS 2008
Od četrtka, 24. januarja, do nedelje, 27. januarja, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Turizem in prosti čas, ki je največja predstavitev turizma pri nas.
Kultura in turizem
Sodelovali smo v okviru projekta Na lepše -Stranske poti so zapeljivejše od glavnih, ki obsega doživljajsko potepanje po šestih slovenskih tematskih turističnih poteh. Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško je občino Laško predstavljal na Jantarjevi poti.
Vse dni prireditve smo obiskovalcem nudili promocijske brošure in letake za vso občino. Tokrat smo izpostavili prireditev Pivo in cvetje, ki bo letos potekala od 9. do 13. julija. Pivovarna Laško je kot vsako leto za predstavitev poskrbela z brezplačno degustacijo piva, domače dobrote pa so pripravili Restavracija Štorman Grad Tabor, Turistična kmetija Kozmus, Gostilna Bezgovšek in Aqua Roma iz Rimskih Toplic. Program so popestrili Razigrani muzikanti iz Laškega. Prireditev, ki je imela prost vstop, je bila dobro obiskana, saj je bilo na njej v štirih dneh približno 26.000 obiskovalcev.
STIK, Polona Zorko
Muzej Laško vabi k sodelovanju
Naloga muzejev je zbiranje, ohranjanje in predstavljanje zgodovine krajev in ljudi, ki tu živijo. Muzej Laško na stalnih razstavah trenutno predstavlja geološki razvoj ozemlja laške občine in kratek pregled zgodovinskih dogajanj v Laškem in okolici. 19. februarja letos pa bomo ob 18. uri odprli še razstavo o življenju in delu Primoža Trubarja, očeta prve slovenske knjige, ki je nekaj časa živel in služboval tudi v našem kraju.
Muzejsko dejavnost želimo v prihodnjem letu nadgraditi in tako Laščanom, prebivalcem naše občine in vsem obiskovalcem od blizu in daleč ponuditi nekaj posebnega, nekaj več. Zato Muzej Laško potrebuje vašo pomoč. Stekla so prizadevanja, pa tudi že prva resna dejanja za ureditev podstrešnih prostorov muzejske stavbe in s tem ureditev novega razstavnega prostora. Izkoristiti ga nameravamo za postavitev nove stalne razstave, ki ji v Sloveniji ne bo para. Razstave, ki bo prikazovala delček zgodovine naših krajev, ljudi, ki so to zgodovino oblikovali, in dogodke, ki so se v preteklosti zapisali v neizbrisen spomin. V Muzeju Laško imamo nekaj dokumentov, fotografij in predmetov, ki so neposredno ali posredno povezani z razstavo, ki jo nameravamo v letu 2009 postaviti na ogled. Prepričani pa smo, da se veliki, zgodovinsko vredni zakladi skrivajo še marsikje na podstrešjih, kleteh, v pozabljenih skrinjah in zaprašenih albumih ali pa v spominu posameznikov, ki so del zgodovine laške občine, ki jo bomo na razstavi predstavili, doživljali, sooblikovali ali pa so marsikaj zanimivega o njej slišali od sorodnikov oziroma prijateljev. Pobrskati je treba po skritih hišnih kotičkih med pozabljeno »staro šaro«, prelistati razpadajoče pozabljene stare mape, pokukati med orumenele fotografije, zapisati spomine ... In kaj je pravzaprav tisto, kar laški muzealci
iščemo, da nam bo pomagalo ustvariti veličastno razstavo? Šport! Vse, kar je povezano s športom v Laškem in okolici. Z »vse« mislimo na zelo stare športne rekvizite. Pripomočke, ki so jih pri svoji športni dejavnosti uporabljale naše babice in dedki. Takšne za »navadne« športe in predvsem tiste za bolj ali manj nenavadne športe. Zelo dobrodošlo je, če je z njimi povezana kakšna	zgodba,
dogodivščina, dogodek, ki predmetu daje še posebno vrednost. Z »vse« mislimo na plakete, priznanja, diplome, medalje, pokale . iz časov, ko je bil pri nas tekmovalni šport še v povojih. Pa seveda na fotografije s športnih tekmovanj ali pa posameznikov in skupin pri različnem športnem udejstvovanju. Vemo, da sta bili med svetovnima vojnama pri nas zelo dejavni telovadni društvi orlov in sokolov. Poznamo nekaj posameznikov, ki so bili v tistem času zraven. Toda bili so še drugi, ki jih zaenkrat še ne poznamo. Potrebujemo torej vašo pomoč, da bo športna dejavnost v preteklosti naše občine dostojno, zanimivo in prijetno predstavljena. Pomagajte nam zbirati dokaze o športni zgodovini naših prednikov. Na razstavi bomo predmete, ki nam jih boste posodili ali morda celo podarili, primerno opremili z napisi in podatki o donatorjih. Fotografije in dokumente bomo digitalizirali, originale, ki jih ne boste podarili muzeju, pa vam bomo vrnili.
Spoštovane občanke in občani, vabljeni k soustvarjanju nove muzejske predstavitve. Bodite tudi vi »muzealci«. Oglasite se v Muzeju Laško na Aškerčevem trgu 5 v Laškem ali pokličite na številko 051 327 332 in dogovorili se bomo o sodelovanju pri postavitvi nove razstave.
Kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen
Kultura
Trubarjevo leto v Laškem
Letos mineva 500 let od rojstva slovenskega reformatorja, humanista, pridigarja, pisca in izdajatelja prve slovenske knjige Primoža Trubarja. Unesco (Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) je 500. obletnico rojstva velikega Slovenca uvrstila na seznam obletnic vidnih osebnosti, ki so pomembno prispevale k razumevanju in miru v svetu. Na seznam so lahko uvrščene samo tiste obletnice, ki se nanašajo na resnično univerzalne osebnosti ali dogodke, ter takšne, ki imajo širši regionalni oziroma mednarodni pomen in izražajo ideale, vrednote, kulturno raznolikost in univerzalnost Unesca. Uvrstitev na seznam Unescovih obletnic je za državo, dogodek ali osebnost velika čast.
Primož Trubar se je rodil v Rašici, na posestvu grofov Turjaških, mlinarju Mihi in materi Jeri, leta 1508. Dan njegovega rojstva ni točno znan, verjetno pa je bilo to pred 9. junijem, ko goduje sv. Primož. Ko je bilo Primožu 12 let, je odšel z doma. Sprva se je eno leto šolal na Reki, kasneje pa še dve leti v Salzburgu. Zatem je odšel v Trst, kjer je postal vodja pevskega zbora v tamkajšnji stolnici in spoznal škofa Petra Bonoma. Ta je Primoža izredno cenil in mu že pri devetnajstih letih zaupal župnijo Loka pri Zidanem Mostu. Trubar je službo predal vikarju, sam pa za dve leti odšel na Dunaj, kjer je nadaljeval študij bogoslužja.
Leta 1530 ga je škof Bonomo posvetil v duhovniški stan in ga določil za vikarja v Laškem. V tako obširni in bogati župniji, katere župnik je bil in ki je zaradi svoje škofovske službe ni mogel osebno upravljati, je želel Bonomo imeti zanesljivega namestnika, ki bo tako v duhovnem kakor tudi gospodarskem oziru vodil posle po njegovih željah.
Trubar je v Laškem bival nepretrgoma od svoje posvetitve leta 1530 do leta 1535. Laško je bila edina župnija na Štajerskem, v kateri je stalno prebival, preden je odšel v Ljubljano. V svojo župnijo Loko je hodil le občasno, da je tam maševal in pridigal. Deželni poglavar Kranjske je Trubarja leta 1540 zaradi njegovih nazorov pregnal iz dežele, tako da je ponovno odšel v Trst, kjer je postal slovenski pridigar in Bonomov osebni tajnik. V začetku leta 1548 pa je pobegnil v Nemčijo.
V	Nurnbergu se je vključil v protestantizem kot eden najpomembnejših reformatorjev in duhov svoje dobe. Začel je pisati knjige v slovenskem jeziku. Leta 1550 je sestavil Katekizem in Abecednik. Katekizem vsebuje nekatera pojasnila poglavja iz protestantskih naukov, sedem pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. Z Abecednikom, ki vsebuje vsega osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz njega naučili brati. Oba sta bila napisana v slovenskem jeziku, a v gotski pisavi.
V	Nemčiji se je Trubar srečal še z enim pomembnim Laščanom, Mihaelom Tiffernusom, ki ga je verjetno predstavil Wurttemberškemu vojvodi Krištofu, »po katerega milosti in naklonjenosti«, kakor je zapisal sam Trubar, so bile natisnjene vse njegove knjige.
Trubar je avtor 22 knjig v slovenščini in dveh v nemščini. Poleg tega je napisal deset predgovorov za dela drugih avtorjev v nemščini. Zadnja leta je Primož Trubar preživel na domačiji v Derendingenu ob svojem vinogradu. Iz vseh slovenskih dežel so ga na njegovem domu obiskovali slovenski študentje. Vzgajal jih je, jih učil in podpiral, saj se je zavedal, da so bistvenega pomena za prosvetlitev slovenskega ljudstva. Umrl je 28. junija leta 1586 v Derendingenu, obdan s svojci in prijatelji. Pokopan je v tamkajšnji cerkvi.
Ob 500. obletnici rojstva velikega Slovenca bodo v Laškem vse leto potekale številne prireditve. Z njimi bomo zaznamovali Trubarjeva potovanja, življenje v našem kraju, pomen njegovega dela za Slovence in vpliv na druge evropske narode.
19. februar ob 18. uri - Muzej Laško
Odprtje razstave Vsem Slovencem ... in razstave Starih bukvic Organizator: STIK
13. marec ob 19. uri - Muzej Laško
Predavanje dr. Toma Korošca: Primož Trubar in jezik prve slovenske knjige
Organizator: STIK
7.-15. april, dopoldne - Muzej Laško
Delavnice Abeceda Organizatorja: STIK, Vrtec Laško
9. april ob 17. uri - Kulturni center Laško
Evropska vas: Nemčija - koncert
Organizatorja: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, STIK
11. april ob 20. uri - Muzej Laško
Odprtje fotografske razstave KLAK Organizator: Laški akademski klub
22. april ob 15. uri - Muzej Laško
Odprtje razstave Abeceda Organizatorja: STIK, Vrtec Laško
8. maj ob 19. uri - Knjižnica Laško
Predavanje ddr. Igorja Grdine: Primož kasnejših obdobjih slovenske zgodovine Organizator: Knjižnica Laško
Trubar v svojem času in
13. maj ob 17. uri - Podružnična osnovna šola Debro 16. maj ob 19. uri - Knjižnica Laško
Literarni večer ob izidu knjige Koraki življenja in Liamove počitnice v Santa Monici
Organizatorja: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Knjižnica Laško
7. junij od 15. do 19. ure - Osnovna šola Primoža Trubarja Laško in različne lokacije v Laškem
Vsak začetek je težak in nepopoln
Organizatorji: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, ŠMOCL, STIK, Knjižnica Laško
7. junij ob 19. uri - Ploščad pred Kulturnim centrom Laško
Odkritje kipa Primoža Trubarja Organizatorja: STIK, Pivovarna Laško
7. junij ob 19.30 uri - Kulturni center Laško
Osrednja občinska proslava ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva Organizatorji: STIK, Občina Laško, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
19. junij ob 17. uri - Muzej Laško
Odprtje razstave Vsak začetek je težak in nepopoln Organizatorja: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, STIK
29. avgust ob 19. uri - Župnijsko dvorišče
Koncert kvarteta violončel ČeloFonija Organizator: STIK
23.	september ob 19. uri - Muzej Laško
Monodrama Trubar pred slovensko procesijo Organizator: STIK
25.	september ob 19. uri
Koncert v cerkvi sv. Marije v Marija Gradcu Organizator: STIK
26.	september ob 19. uri - Knjižnica Laško
Aškerčeva pesem, posvečena Primožu Trubarju Organizator: Knjižnica Laško
24.	oktober ob 19.30 - Kulturni center Laško
Proslava ob dnevu reformacije - gledališka igra Abecedarij Organizatorji: Knjižnica Laško, JSKD, STIK
10. november ob 18. uri - Muzej Laško
Odprtje razstave Ljubiteljske kulturne produkcije JSKD Organizatorja: JSKD, STIK
15
Knjižnica Laško
Kultura
PRIPRAVNIKOV POGLED NA KNJIŽNICO
V svojem letu pripravništva v Knjižnici Laško sem ugotovil, da knjižnica stalno spremlja uspešnost svojega dela, razmišlja o novostih in izboljšavah, na koncu leta pa izdela temeljita poročila in si natančno začrta delo za vnaprej. Že nekaj let sem bil zvest obiskovalec laške knjižnice in njenih prireditev, v letu 2007 pa sem to ustanovo začel spoznavati tudi od znotraj. Po opravljenem študiju primerjalne književnosti in sociologije kulture sem v knjižnici sprva nadomeščal knjižničarko, nato pa opravljal pripravništvo za bibliotekarja. Prej je bila moja predstava o delu v knjižnici kot o precej mirnem delu, kot je branje in seznanjanje s knjigami, svetovanje in izposojanje. Knjižnica pa je poleg tega še marsikaj drugega.
Gradivo, ki ga v knjižnici izposojamo, je treba vseskozi pregledovati, preverjati njegovo uporabnost, neustrezno izločati, se seznanjati s knjižnim trgom in novostmi, jih dokupovati itn. V letu 2007 smo kupili 4.300 enot. To je velik prirast in vsi, ki obiskujete naši knjižnici v Laškem in Rimskih Toplicah, verjetno že sami opažate, da prostora hitro zmanjkuje. Celotno mrežo Knjižnice Laško sestavljajo knjižnice v Laškem, Rimskih Toplicah in Radečah ter izposojevališča v Šentrupertu, Jurkloštru in Zidanem Mostu. Obstoječi fond naše knjižnične mreže (Podatkov za Radeče ne upoštevam, ker ne spadajo v občino Laško.) 63.400 je lani uporabljalo 3.505 aktivnih članov od približno 13.780 občanov, kar pomeni vsak četrti občan; obiskov v knjižnici pa je bilo 42.500, torej je v povprečju vsak občan knjižnico obiskal 3,1-krat. Ker sem pripravništvo opravljal predvsem pri izposojevalno-svetovalnem delu, se bom še malo pomudil pri številkah. Če jih malo premešamo, dobimo zanimiva povprečja. 130.440 izposojenih enot pomeni 9,5 enote na občana; 15 enot leposlovja na odraslega člana in 11 enot stroke; pri otrocih pa 29 enot leposlovja in pet enot stroke. Otroci veliko berejo, primerljivo nizek podatek o izposoji strokovne literature pa ne pomeni, da znanja ne potrebujejo, ampak je to dokaz, da so nova generacija, ki si pridobiva znanje iz elektronskih virov, za kar jih je treba neprestano izobraževati, in to kolikor moremo, tudi delamo. Pri številkah je treba omeniti še 12.500 čitalniških obiskov in 20.360 čitalniško izposojenih enot. A knjižnica niso le številke. Nasprotno. Spoznal sem, da so odnosi med obiskovalci in knjižničarji prijazni, članom pomagamo
Otroci iz vrtca na obisku v knjižnici.
pri iskanju in posredovanju informacij, jim svetujemo in jih navajamo na samostojno iskanje in orientacijo v knjižnici. Izobraževanje uporabnikov in računalniško-informacijsko opismenjevanje postajata v knjižnicah vedno pomembnejša. Obiskovalcem pogosto pomagamo reševati tudi vsakdanje težave z iskanjem ustreznih informacij, napotitvijo v druge ustanove itd. Poleg zgoraj omenjenega pa izvajamo še številne druge dejavnosti. 293 prireditev za otroke, ki jih je obiskalo 7.233 otrok, pomeni, da je naše organizirano druženje z otroki vsakodnevno. Predšolski otroci pridejo dvakrat tedensko na pravljične urice, ki smo jih nadgradili s Predšolsko bralno značko. Rumene mapice, ki smo jim jih pripravili, so že kar lepo napolnjene, pa tudi nalepke za obisk v knjižnici veliko otrok že pridno nabira. Z osnovnošolci skupaj rešujemo vseslovenski Megakviz, ki se bo aprila zaključil s prireditvijo, sedmošolcem pa bomo podarili knjige v okviru državnega projekta Rastem s knjigo. Odrasli se z Bralno značko za odrasle, s katero smo začeli aprila lani, nekako vračajo v čas svoje mladosti. Do podelitve priznanj ob literarnem večeru, ki bo aprila, bodo značkarji še pridno brali, kot zdaj kaže, pa se nam bodo v prihodnjem letu pridružili še novi člani.
Knjižnica Laško pa za svoj ugled in prepoznavnost skrbi predvsem s številnimi raznovrstnimi prireditvami. Ugotovil sem, da so vse prireditve skrbno načrtovane in pripravljene, v nekatere pa je vloženo še posebej veliko dela. Posebno mesto imajo domoznanska predavanja: lani so bila to predstavitev jurkloštrske kartuzije Karla Gržana, predstavitev Krašovčeve knjige o svetinski godbi, predavanje akademičarke dr. Zinke Zorko o šentrupertskem govoru in večer, posvečen Humu - v upodobitvah, glasbi in besedi. Na literarnem področju smo gostili dva uveljavljena in večkrat nagrajena slovenska literata, pisatelja in pesnika Milana Deklevo ter pesnika in galerista Andreja Medveda. Predstavili smo delo dveh domačink: romaneskni prvenec Danijele Zupan Zaliv in zgodbe, ki jih zapisuje Klavdija Šumrada. Našo knjižnico je vse leto krasila razstava o Jožetu Plečniku, ki smo jo pripravili sami, svetovno znani arhitekt pa bo letos prostor prepustil Primožu Trubarju. Obiskovalci imajo zelo radi naša strokovna predavanja -prisluhnili smo priznani psihologinji iz Italije, Alenki Rebula Tuta, in predavanju o vodnjakih Francija Horvata. V prostrane, večini tuje dežele pa so nas popeljala številna potopisna predavanja. Vseh prireditev za odrasle je bilo 33, obiskalo pa jih je 2.072 ljudi.
Dogodek leta 2007 v naši knjižnici pa je bila izdaja tretjega laškega zbornika, katerega urednik je bil akademik dddr. Jože Maček. Ob vsem trudu, ki smo ga zaposleni, predvsem naša ravnateljica Metka Kovačič, posvetili nastanku te knjige, smemo poudariti, da se lahko le malo knjižnic pohvali s takšnimi izdajami. Veseli smo, ker je knjiga strokovna, berljiva in jo je zaradi lepe zunanjosti tudi pravo veselje vzeti v roke. Za zdaj smo zadovoljni tudi z njeno prodajo, k nakupu pa vas še vedno lepo
vabimo.
V tem letu sem v Knjižnici Laško pridobil veliko znanj, ugotavljam pa, da se bom moral še veliko naučiti. Spoznati bom moral še preostale knjižnice v naši mreži, delo bibliotekarja pa zajema še strokovno obdelavo gradiva, nabavo in še marsikaj. Z nalogami, povezanimi z upravljanjem zavoda, financami in prostori, me niso obremenjevali. Vem pa, da je bila velika pozornost namenjena načrtovanju prostorov knjižnice v Rimskih Toplicah. Vse to in še več so naše knjižnice. Tudi vnaprej se bomo trudili za vas, v upanju, da boste pri nas izvedeli čim več zanimivega, se uspešno izobraževali, pa tudi razvedrili, kar bo naše največje zadovoljstvo.
Matej Jazbinšek
TRUBAR V KNJIŽNICI LAŠKO
Knjižničarje k razmisleku ob praznovanju Trubarjeve 500-letnice rojstva zavezuje več dejstev. Najprej je tu pojmovanje Trubarja kot »očeta slovenske knjige«, knjige kot predmeta in duhovne tvarine, neposredno povezane z našim delom. Potem poznamo Trubarja kot vnetega zbiralca knjig, imetnika bogate knjižnice, ki jo je pred begom v tujino zapustil kranjskim deželnim stanovom. Ta knjižnica je bila zametek prve javne knjižnice v slovenskem prostoru, kasneje del licejske knjižnice. In nenazadnje, kakor smo Laščani ponosni, da je Trubar živel v našem mestecu, nas prijetno vznemirja tudi podatek, da je bil dober znanec Weichselbergerja. Tega gospoda je verjetno tudi obiskoval v njegovem dvorcu v Laškem, kjer je danes naša knjižnica. V slovenskem prostoru se bo v letu 2008 zvrstilo zelo veliko dogodkov, posvečenih Trubarju, in Laško ne bo izjema. Seznam prireditev se še dopolnjuje in bati se je, da vse ne bodo deležne ustrezne pozornosti.
Otvoritev biblične razstave.
V knjižnici je prva prireditev, posvečena Trubarju, že za nami. Pri nas je dobrih deset dni gostovala potujoča biblična razstava Svetopisemske družbe Slovenije, ki so jo krasili predmeti židovskega obredja, sicer pa nas je seznanjala s slovenskimi svetopisemskimi prevodi od Primoža Trubarja dalje, vključno z najstarejšim bibličnim delom, Trubarjevim prevodom Evangelij sv. Matevsha iz leta 1555 (v faksimilirani obliki). Otvoritvi razstave je sledilo zanimivo predavanje prof. Božene
Kultura
Prof. Božena Orožen predava o Primožu Trubarju v Laškem.
Orožen z naslovom Primož Trubar in Laško, ki nas je seznanilo z dejstvi in predvidevanji, povezanimi s Trubarjevim življenjem pri nas. Veliko dlje časa, vse do jeseni, pa bo v knjižnici na ogled razstava z naslovom Knjige Primoža Trubarja in dela o njem, dopolnitev potujoče razstave v muzeju z naslovom Vsem Slovencem. V preddverju knjižnice so faksimile Trubarjevih del, v hodnikih in balkonski loži pa gradivo o Trubarju in njegovem ustvarjanju. Vrednejša študijska dela so v vitrinah, precej gradiva pa je prosto dostopnega na panojih in si ga je mogoče izposoditi za uporabo v knjižnici. Želeli bi, da bi poleg pestrega prireditvenega programa naši občani našli čas še za razmislek o velikem možu tudi ob knjigi, pisani besedi, v katere moč je Trubar neomajno verjel.
Razstavi bosta nadgrajeni z dvema predavanjema. V muzeju bo rojak dr. Tomo Korošec razmišljal o Trubarjevem jeziku, v knjižnici pa ddr. Igor Grdina o Trubarju v njegovem času in kasnejših obdobjih, pri čemer bo izpostavil odnos Antona Aškerca do Trubarja. Gre za osebnosti, ki imata verjetno precej podobnih značilnosti (svetovljanstvo, pogum, trdno voljo ...). Aškerc je Trubarja oboževal in mu med drugim posvetil knjigo v vezani besedi, obsežno epsko pesnitev Primož Trubar. Knjiga je bila izdana leta 1905, letos pa je ponatisnjena in če bo vse po sreči, bomo v jeseni lahko prvič prisluhnili Aškerčevim verzom v umetniški interpretaciji igralca Toneta Kuntnerja.
O prireditvah, posvečenih Trubarju, se bo še veliko pisalo. Vmes pa bo vsaj v naši knjižnici še kakšna, ki je ne bo na seznamu, pa bo nekako vendarle povezana s slavljencem. Tako bomo letošnji kulturni praznik, 22. februarja, ob 19. uri, počastili s srečanjem z iskrivim pesnikom, prodornim mislecem, neugnanim prevajalcem in svetovljanom Venom Tauferjem, ustanoviteljem mednarodnega literarnega festivala Vilenica.
Naš kraj bo, kot že velikokrat doslej, imel priložnost, da se izkaže, kako je razumel Trubarja.
Metka Kovačič, ravnateljica
Zavod Odon Jurklošter je na februarskem kloštrskem večeru gostil prvega evangeličanskega škofa pri nas Gezo Ernišo, enega največjih poznavalcev Trubarjevega dela. Poudaril je njegov pomen za Slovence in si zaželel, da bi nam Trubarjevo leto dalo »ustvarjalno moč za naprej, da bomo kot pripadniki malega naroda stali in obstali.«
J. Š.
POROCILOlJSKDlOI LAŠKO ■■■zaIleto|2007| I
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Laško, je svoje delovanje in poslovanje v letu 2007 uspešno zaključil.
Območna izpostava pokriva dve občini, in sicer občino Laško in občino Radeče. V obeh občinah z okrog 20 tisoč prebivalci aktivno deluje do 35 kulturnih društev. Najbolj je razvito delovanje pihalnih orkestrov, pevskih zborov ter folklornih in dramskih skupin. Izpostaviti velja pihalne orkestre: Laško pihalno godbo z mažoretno in bobnarsko
Pritrkovalec Jože Hrastnik
skupino (udeležili so se tekmovanja za Pokal Ormož in tekmovanja v korakanju v sosednji Avstriji, mažorete so spet postale državne prvakinje in se udeležile evropskega tekmovanja v Črni Gori) in Godbo slovenski železnic Zidani Most (ki se je udeležila mednarodnega tekmovanja v Novem mestu). Orkestra se redno udeležujeta tekmovanj in dosegata spodbudne rezultate. Imajo tudi veliko nastopov tako doma kot v tujini.
Omeniti je treba dejavnost društev, ki obujajo stare običaje in ki jih vodi Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Pripravili so kar nekaj prireditev, povezanih s svojo dejavnostjo (Lepo je res na deželi, prikaz opravil s konjsko vprego, Martinovo v Laškem, Štefanovo). V ta sklop spadajo tudi ljudski pevci iz Šentruperta, ki so se edini iz naše območne izpostave udeležili državnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev
ljudskih viž.	■	_
Organizirali smo 13 samostojnih	^J. \
pri red itev
(revij, srečanj, razstav), od tega 12 območnih in eno regijsko revijo (srečanje odraslih folklornih skupin), in sodelovali pri organizaciji in izvedbi sedmih proslav ob državnih in drugih praznikih v občini Laško. Tudi za izobraževanje je bilo namenjenih nekaj sredstev (za likovno delavnico, seminar za pevce ljudskih pesmi, literarno delavnico), uspešno smo izpeljali zborovodstveno šolo "vokalna tehnika 1" in jeseni nadajjevali z "vokalno tehniko 2", ki še poteka. Želja po povezovanju v sekcijo ali društvo je prisotna tudi pri literarnih ustvarjalcih, ki so v ta namen pripravili kar nekaj delavnic. Najbolj odmevna pa je bila mednarodna parada godb Alpe Adria, na kateri se je predstavilo pet orkestrov v šov programu (trije orkestri iz tujine in dva domača). Ves program ljubiteljske kulture se skrbno dokumentira tako z video- in avdiosnemanjem kot s fotografskim gradivom, ki ga hranimo v domoznanskem oddelku laške knjižnice.
V	tem letu so svoje delovanje zaokrožila naslednja društva: 15 let KD Koral Laško, 145 let KD Laške pihalne godbe, 105 let Godbe slovenskih Železnic. Podeljene so bile jubilejne značke sklada.
V	Laškem pa je dočakal svoj dan laški muzej, ki bo nedvomno pripomogel še k boljši ponudbi kulturnih dogodkov v kraju. Za KUD Lipa Rečica se obetajo boljši časi, saj so bili tudi njihovi prostori popolnoma prenovljeni. Problemi, s katerimi se društva še vedno ukvarjajo, so: vzdrževanje prostorov in opreme, kadrovske težave in seveda pomanjkanje strokovnih vodij. Lahko pa pohvalimo lokalno skupnost, ki s financiranjem pomaga pri delovanju društev. Leto 2008 je Trubarjevo leto, saj bomo praznovali 500-letnico njegovega rojstva, in kar nekaj prireditev bo povezanih s tem dogodkom.
Hvala vsem ljubiteljskim ustvarjalcem in seveda vsem vam poslušalcem in gledalcem, ki spremljate in spodbujate delo ljubiteljskih ustvarjalcev.
Vodja OI Laško Ivan Medved
pihalne godbe in
proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Kot že nekaj let zapored smo tudi lani ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, pripravili prazničen večer za naše občanke in občane. Ob koračnici so v dvorano prikorakali praporščaki s prapori društev in zvez ter pripravili lepo sceno za slavnostnega govornika, župana Občine Laško Franca Zdolška.
S tem koncertom smo nekako zaključili praznovanja v jubilejnem letu 2007, ko je naša godba praznovala 145-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je izšel naš tretji CD, zbirki pa smo dodali tudi kratek DVD-posnetek iz mednarodne parade godb, ki je bila novembra v Laškem. Godbeniki smo koncert začeli s filmom o Laškem in v živo odigrano spremljajočo glasbo, nadaljevali
Dirigent Miro Saje in Laška pihalna godba
pa z glasbeno zahtevnejšimi deli, ki jih je dirigiral profesionalni dirigent za pihalne orkestre gospod Miro Saje, s katerim smo uspešno sodelovali v jesenskem delu priprav na ta koncert. V nadaljevanju programa so se godbi priključili mažorete in bobnarska skupina, večer pa so popestrili Alenka Godec, Modrijani ter drugi solisti in gostje. Posebno vzdušje pa je nedvomno naredila polna dvorana obiskovalcev.
Laški godbeniki
											17 ■
										1	

Tradicionalni prihod Božička v Jurklošter
V petek, 21. decembra, nas je že šestnajstič zapored obiskal Božiček s svojim spremstvom.
Kulturno društvo Jurklošter ob pomoči Krajevne skupnosti, donatorjev in staršev
pripravlja vsakoletni prihod Božička. Prireditev je postala tradicionalna, saj jo pripravljamo neprekinjeno že od leta 1992. Začelo se je na predlog Darje Horjak in Janija Cesarja, ki pri pripravi prireditve ves čas dejavno sodelujeta. Za naše najmlajše vsako leto pripravimo kulturni program s priznanimi izvajalci, saj naši otroci nimajo veliko možnosti za obisk gledališča ali koncertov. Tako so nas v tem času obiskali različni znani glasbeniki in gledališki igralci z zelo zanimivimi predstavami za otroke.
Letos nas je razveselil Pismonoša Aljoša z dedkom Mrazom v izvedbi Magičnega teatra JABA-DABA-DU. Prireditev v šolski telovadnici je nasmejala več kot 200 otrok in odraslih. Medtem se je zunaj stemnilo in otroci so s starši odšli na prosto, kjer je bil krajši ognjemet. Pred kartuzijo pa se je na vozu, ki ga je vlekel konj, pripeljal Božiček s svojim spremstvom in darili. Po krajšem nagovoru je razdelil bogata darila, ki so se jih malčki od enega do 10. leta zelo razveselili. Otroci so si lahko pobliže ogledali tako Božička kot njegov voz in konja. Večina otrok je ob tem pozabila na mraz, ki je v večernem času že pokazal svojo moč.
Prireditev je v našem okolju lepo sprejeta. Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate pri izvedbi tako finančno kot z delom in imate posluh za potrebe naših najmlajših.
Magdalena Stopinšek Kulturno društvo Jurklošter
Pepelka
Dramsko skupino, ki si je delila doživetja pri ustvarjanju Pepelke, sestavljajo mladi od deset do 18 let. Svojo pot so začeli na intenzivnih vajah na Pohorju, nadaljevali s snemanjem filma na celjskem gradu, koreografijami s Špelo in Rebeko v dvoranah ter postavljanjem prizorov in improvizacijami v gledališkem svetu. Skupaj smo prehodili čudovito pot, na kateri smo se včasih sprehajali, premagovali ovire, pa tudi plezali čez strmine, kar se odseva v lepoti predstave. Anja Radaljac, dijakinja 3. letnika Gimnazije Lava v Celju, že nekaj let uspešno sodelu je pri KD Koral, s še posebnim veseljem v dramskih uprizoritvah. Njenega prirojenega pisateljskega daru ne gre zanemariti, pač pa ga je treba spodbujati, saj je nekako kar stresla iz rokava dramsko besedilo za Pepelko, v kateri je tudi uprizorila naslovni lik. Scenarij je bil odlična podlaga za improvizacije, saj je posodobljen in nam približa čustvovanja, razmišljanja in doživljanja v zapletenih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajdejo vsi mladi. Kljub poseganju v sedanja nasprotja med starši in otroki, Pepelka med predstavo ohranja svoj skrivnosten čar in lepoto. Prav zaradi slednjega priporočam ogled otrokom, mladim in odraslim.
Na odru Kulturnega centra Laško smo
18
Pepelko uprizorili že trikrat. Bila je lepo sprejeta in z obiskom v dvorani smo lahko
zadovoljni. Obiskal nas je tudi umetniški kritik g. Živko Beškovnik, ki je mladim poskušal podati nekaj spodbudnih besed. Otroci in mladi so se ponovno zagrizli v delo in prepričani smo, da bomo predstavo še izboljšali. Pripravljamo se na različna gostovanja po celjskih osnovnih šolah in kulturnih domovih.
V Koralu pa ustvarjamo še marsikaj drugega. 25. marca gostujemo v Narodnem domu v Celju z Visoko pesmijo in petjem obeh zborov. Tudi Noetova barka, kratka komična uprizoritev, bo kmalu zagledala luč sveta. Scenariji kar dežujejo z neba in mladi so že na trnih pred snemanjem filma Vsiljivka, ki je delo naše Anje Radaljac. Odšli bomo na intenzivne vaje, na katerih bomo delali kakšen muzikal in Egiptovskega Jožefa ... Tako koralčani kakor Lilije z glasbo in lepo besedo odraščajo v čuteče in odgovorne ljudi. Naše delo prerašča v šolo za življenje. Zato hvala za pomoč Rebeki Hrastnik, Mojci Lukmar, Aljoši Škorji, Špeli Medved, Marjanci Ocvirk in Luciji Švent.
Magdalena Hrastnik
Kultura
Tradicija koledovanja v Laškem
S svečnico se sklenejo koledovanja božičnega časa. V Laškem imajo bogato tradicijo, še zlasti pred praznikom svetih treh kraljev. Gre za pogansko šego iz davnine, ki jo je kasneje prevzelo krščanstvo.
V obdobju, ko so že stale danes znamenite orgle na Krištofu nad Laškim, so po besedah nadžupnika in častnega dekana Jožeta Horvata koledniki zbirali darove tudi za to, da so z njimi lahko plačali učitelja, ki je učil nanje igrati mlade organiste. Dandanašnji so motivi za koledovanje drugačni, v svojem bistvu pa pomenijo isto -obiskovanje družin, prepevanje pesmi, zbiranje darov in voščilo. Vse to so storili tudi letošnji koledniki v Laškem: Katja, Ivan, Sebastjan, Dominik in Lucija, vsi člani družine Hrastnik z Reke pri Laškem. Sicer pa omenjena družina že dvanajst let skrbi za to,
Mladi Hrastnikovi koledniki.
da izpeljejo vseslovensko trikraljevsko akcijo za slovenske misijonarje, letos za tiste, ki delujejo v Zambiji, Kongu, na Madagaskarju in v Burundiju. Obhodili so velik del laške župnije in s pomočjo darov skupaj zbrali 3.340 evrov. Hvaležni so vsem, ki so jih sprejeli medse in darovali. Zapis nad vhodnimi vrati hiše 20 + G + M + B + 08 ostaja v spomin na njihov obisk do prihodnjega leta.
Vlado Marot
Literarni kotiček
ZADNJIC
Na zasneženi poti
dvoje je sledi. Te sledi sva jaz in ti.
Tu zadnjič si prijel me za roko in nežno zrl v moj obraz. Bil si zadnjič moj in zadnjič tvoja jaz.
MOJ KRAJ
Z ustnic tvojih sem vzela zadnji si poljub. Ni več besed in ni obljub. Od solz so slane mi ustnice drhtele, menda resnice nikdar dojele.
Nekoč bila midva sva eno: zdaj ti si ti in jaz sem jaz.
Na zasneženi poti dvoje je sledi. Sva tam zadnjič jih pustila jaz in ti.
Hermina Palčnik
BOLEČINA
Mrzel piš zavija mi okrog ušes, snežinke plešejo svoj zimski ples.
Rsk, rsk, rsk se sliši moja stopinja, ki reže celi sneg.
Reže, boli bolečina, okrog mene ena sama belina.
Neskončni gozd, smrtna tišina, se zdi, kot da nikoli ne bo konca poti.
Utrujenost, korak počasi zastaja, a vem, moram zdržati do kraja.
Že slišim, iz bližnje cerkve zvonjenje, molitev blaži, bolečina počasi pojenja.
Štefanija Belej
Kot v zlati pajčolan odet se v mlado jutro zbuja moj domači kraj. Gračnica, ki mimo teče, mu večno hvalnico šepeče. O, ko le mogli šepetati bi kartuzje zidovi! Enkrat od sreče, žalostni spet drugič tulili bi kot volkovi. V zidovih skriti napevi menihov so otožnih, v njih skrite molitve v prečutih so nočeh, v gomili za zidovi z Veroniko zaspala prava je ljubezen. V gozdu se nekoč, že davno tega,
čula pesem je oglarja, slišal se ropot je mlinskega kolesa in konj rezget, ko les peljali so na žago. Moderni čas izrinil je idilo starih dni, zato zdaj vsak dan široka cesta vodi služit nas vsakdanji kruh v bližnja mesta. Ujeti v naglico življenja smo in životarimo v njeni kletki.
K sreči je tako, da zgodovina se ponavlja. Da spet se oglasila s travnikov bo pesem koscev, da spet pod oknom fant dekletu bo zapel in nemirni čas bo stopil v stare tire. S to mislijo moj kraj zaspi, leže pod zvezdnato odejo in sanja lepe dni.
Hermina Palčnik
ZADNJA SETEV
Po stezici ob gredici stopala je mati, se ozrla je v nebo in začela sjati.
Ko je zrno v zemljo položila, se zravnala je - ponovno se sklonila, da se ne bi videlo, da je solzo potočila.
Občutila je, da to je njena setev zadnja, pobirala sadu ne bo;
le kdo bo to -o tem lahko le sanja.
MOJA REČICA
Takole se bom predstavila: »Sem tiho jo vprašal, od kod si doma?«
»Jaz sem iz Rečice, vesel'ga srca!« Tako so začeli na odru KUD Lipa Rečica,
ki je letos 20-letnico slavila, in to spomladi v Kulturnem centru Laško ponovila. Učiteljica Erika je mnogo mladih prvih plesnih korakov naučila, sedaj mamice, žene pa so se nekatere še v »gvantih« zavrtele, ki sem jih, takrat dekletom, jaz pred 20 leti zašila!
Da bilo vse to še lepše je, ob 2. juliju - našem krajevnem prazniku, nekoč dnevu rudarjev, izpred Rudarskega muzeja, delo mladih in rudarjev še, ob 80-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Rečica povorka desetih gasilcev in uniformiranih rudarjev krenila je, zasluga predsednika gasilcev, krajevne skupnosti Matjaža je, da tradicija ohranja se.
Naš Rok Matek vso prireditev ob prevzemu novega gasilskega avtomobila povezal je, slavnostni gost bil g. Borut Pahor je.
To bila sta dva najpomembnejša dogodka v lanskem letu le, iz Strelske družine Rečica iz sveta prihajale dobre novice so vse, Organizacija Rdečega križa ponaša v dobrem in s krvodajalci se, v društvu upokojencev, pod vodstvom prof. Ramovša,
za medgeneracijsko sožitje prostovoljke usposobljene so. Poiščite nas, kadar ne boste vedeli v stiski, kako
ali potreba vam bo.
Od leta 2000 naša cerkev v Rečici prva posvečena v Sloveniji blaženemu Antonu Martinu Slomšku je. Tukaj ob sveti Barbari prebrala sem svojo prvo pesnitev, izpoved rudarjeve žene je. Prihodnost je v mladih, zaželimo jim uspehov in zdravja obilo, da vsak se rad vračal bo v rečiško dolino. Tukaj živel je klen knapovski rod, ki pomnil bo naš slovenski ga rod.
Ivanka Sevšek
J. K.
19
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
LAŠKO JE ŽE DESETIČ ZDRUŽILO DOBRE ŽELJE
Pred desetimi leti smo skupaj strnili voljo Občina Laško, Kulturni center Laško (sedaj STIK), Območno združenje Rdečega križa Laško, Center za socialno delo Laško in Društvo Sožitje občine Laško, vse z namenom, da v prazničnem decembru nekaj dobrega naredimo za naše občane z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter otroke iz rejniških družin. Odtlej namreč vsakič sredi decembra v sodelovanju z izvajalci programa in donatorji zanje pripravimo javno prireditev - ta je zadnja leta v Kulturnem centru Laško -z obiskom dobrega moža, ki jih na koncu tudi bogato obdari. Vredno je poudariti, da so se za tokratno, jubilejno prireditev donatorji še posebej potrudili, saj se jih je odzvalo največ doslej, kar je pripomoglo k temu, da je bilo darilo še bolj bogato. Kar 22 smo jih našteli. Prav tako pa so prireditev obogatili vsi nastopajoči in gostje, med njimi župan Občine Laško Franc Zdolšek, podžupan Klemen Grešak, predsednica Zveze društev Sožitje Slovenije dr. Katja Vadnal, predsedniki nekaterih sosednjih društev Sožitje in drugi. Organizatorji smo hvaležni vsem, ki ste nam z denarnimi in materialnimi prispevki pomagali pripraviti omenjeno prireditev. Poleg naših prispevkov in vloženega truda, torej Občine Laško, Društva Sožitje občine Laško, JZ STIK Laško, Centra za socialno delo Laško in Območnega združenja RK Laško, so se s prispevki odzvali še: Modeteks, d. o. o., iz Spodnje Rečice, Zdravilišče Laško, d. d., Secaplast, d. o. o., Laško, Paron, d. o. o., Laško, Penzion Park Laško - Franc Camloh, Mercator, d. d., Ljubljana, Engrotuš, d. o. o., Celje -Market Laško, Tehnika Laško, d. o. o., Pivovarna Laško, d. d., Gratex, d. o. o., Laško, Krajevne organizacije RK Rimske Toplice, Laško in Rečica, Oto Koblič, s. p., s Strmce, Elektro FRIGO, d. o. o., s Strmce, Pizzerija Špica, Jože Sadar, s. p., Laško, in Anton Vodišek, s. p., Laško. Vsem iskrena hvala za prispevke in sodelovanje. Hvaležni pa smo tudi vsem sodelujočim v programu, in sicer: Šolskemu pihalnemu orkestru Glasbene šole Radeče - Podružnica Laško, mažoretni skupini godbe na pihala Laško, ansamblu Iskrice, učencem in učiteljicam Podružnične šole s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami, nastopajočim otrokom iz rejniških družin, Alešu Rajhu, županu Občine Laško Francu Zdolšku, predsednici Območnega združenja RK Laško Mariji Šmauc, Ivanu Medvedu, Jožici Škorja, Dragu Krajncu, Alojzu Primonu, rejnicam, tehničnemu osebju Kulturnega centra Laško in medijem. Celotni projekt je v materialnem, storitvenem in finančnem prispevku vreden 4.500 evrov. To je lepa vsota in hkrati bogato darilo vsem, ki sta jim narava in življenje namenila nekoliko
Božiček je na jubilejni prireditvi delil velike vreče daril.
drugačno življenje, kot ga sicer poznamo. Pomembno med drugim je, da ga poznamo in čutimo bolj, kot smo ga morda pred desetimi leti. Tudi zato se je vredno žrtvovati, darovati in potruditi.
NAŠI OBČANI V ŠTEVILNIH DOMOVIH PO SLOVENIJI
Kljub dobro organizirani pomoči na domu podatki kažejo, da število naših občanov, ki jesen svojega življenja preživijo v domovih za starejše, narašča. Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško se vsako leto znova potrudimo za osvežitev seznama naših članov in občanov, ki živijo v domovih starejših ali specializiranih ustanovah zunaj kraja svojega prvotnega domovanja.
Konec novembra lani je bilo v 21 domovih v bližnji in daljni okolici nameščenih natanko 170 občanov občin Laško in Radeče. Od tega jih je iz občine Laško kar 123, kar je devet več kot lani.
Informacije, ki jih imamo, pa niso zgolj zaradi statistike ali namenjene same sebi. Ena od lepih nalog vsake Krajevne organizacije RK v naših občinah je namreč tudi obiskovanje vseh krajanov, ki sedaj živijo v domovih, nekateri bliže, spet drugi daleč stran. V okviru RK se trudimo, da bi bilo teh obiskov tudi med letom čim več.
Na obisku pri eni od naših občank v Domu upokojencev Sevnica.
ŠTEVILO PROSILCEV ZA POMOČ NARAŠČA
V zadnjem času opažamo izjemen porast prosilcev za pomoč pri Rdečem križu, zato dajemo vsem občanom v zvezi s tem nekaj osnovnih informacij, ki sicer veljajo že kar nekaj let, vendar je prav, da jih od časa do časa osvežimo.
Pakete s hrano, pralnim praškom in milom iz različnih virov, intervencijske zaloge hrane EU, oblačila, obutev, posteljnino ali drugo pomoč lahko pri RK prejmejo le tisti občani, ki so do nje upravičeni in so izkoristili možnosti sistemskega zagotavljanja pomoči oziroma so zaradi minimalne prekoračitve cenzusa izpadli iz njega.
Občan, ki se obrne po pomoč na Rdeči križ, izpolni prošnjo oz. poda vlogo. Vloga od njega zahteva vse podatke o stanju posameznika oziroma družine z možnostjo njihovega preverjanja. Izpolnjeno vlogo pregleda Center za socialno delo Laško in poda svoje mnenje. Vloga se nato posreduje še krajevno pristojni organizaciji Rdečega križa na terenu, ki so ustanovljene tudi s tem namenom, da Območnemu združenju RK pomagajo pri edukacijah. Tam, kjer organizacija ne deluje, tovrstnih dejavnosti, razen v izjemnih razmerah, ne izvajamo. Na
osnovi vpisanih podatkov, Pravilnika o nudenju pomoči občanom in dejanskega stanja komisija odloči o upravičenosti do pomoči.
Šele tako opremljena vloga je prepuščena realizaciji na našem sedežu. Do pomoči je seveda upravičen le tisti, glede katerega sta oba organa izdala pozitivno mnenje. Tako poskušamo čim bolj preveriti dejansko stanje in resnično upravičenost prejemnikov naše pomoči, da ne bi prihajalo do zlorab in da bi jo dejansko dobili vsi tisti, ki jo res potrebujejo. Obrazec Vloga za pomoč lahko občani dobite na Centru za socialno delo Laško, pri predsednikih Krajevnih organizacij RK in na občinah na oddelkih za družbene dejavnosti ter na našem sedežu.
Za naše občane, ki potrebujejo oblačila in opremo, pripravimo tudi dan odprtih vrat skladišča.
DEL DOHODNINE ZA DONACIJE
Po podatkih, ki nam jih posredujete, je razbrati, da se je kar lepo število naših članov in občanov odločilo nameniti del dohodnine za donacije na podlagi 142. člena Zakona o dohodnini in Uredbe o namenitvi dela dohodnine.
Lani smo namreč vsem gospodinjstvom naše občine posredovali informacijo iz uredbe in prošnjo hkrati, da lahko 0,5 % od skupne dohodnine, ki vam jo bo odmeril davčni organ in bi jo v vsakem primeru vzela država, namenite naši organizaciji, torej Območnemu združenju RK Laško in krajevnim organizacijam RK laške in radeške občine za izvajanje številnih programov in blažitev vse večje stiske naših občanov, če voljo izrazite na obrazcu za napoved dohodnine. Za vpis smo označili, kaj in kam vpisati:
////////////////////////
Zahteva za namenitev dela dohodnine
31» 0.5	k,rtu oo odn^^niiaiMC -!.'<"" tiimu^n dihina k-u. nanw
GavCiu Mcvlka	Oiltirtcfcl .1
iKO	
	
Hvaležni smo vsem, ki ste to storili doslej, in pričakujemo, da se nam bo kateri od vas v prihodnje še pridružil. Vašo voljo lahko odslej izrazite tudi na posebnem obrazcu Zahteva za namenitev dohodnine, ki ga lahko dobite na našem sedežu ali pa vam ga na podlagi vašega sporočila pošljemo po pošti. Najdete ga lahko tudi na spletni strani DURS-a (www.durs.gov.si). Iskrena hvala vsem, ki nam tudi tako pomagate.
20
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
PRVO OBMOČNO TEKMOVANJE UČENCEV OŠ IZ PRVE POMOČI
Nacionalne organizacije RK v Evropski uniji so zadnja leta združile svoja prizadevanja v Evropski kampanji o varnosti v cestnem prometu. Z njo želimo tudi mi prispevati k ublažitvi hudih prometnih nesreč in njihovih dolgotrajnih posledic. Zato smo veseli, ker lahko potrdimo, da smo ob razumevanju vseh šol laške in radeške občine, mentorjev in učencev del te velike kampanje. V okviru kampanje bo letos potekalo 2. državno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči, pri nas pa prvo tekmovanje na lokalni ravni, saj so se lani tri naše ekipe udeležile le regijskega tekmovanja.
Na zadnjem sestanku z mentorji in vodji ekip smo ugotovili, da so k tekmovanju pristopile vse centralne šole laške in radeške občine, da so šole prijavile sedem ekip s po šestimi člani in eno rezervo in da so se pričele intenzivne priprave na 1. območno tekmovanje ekip prve pomoči, ki bo v soboto, 5. aprila dopoldan. Kandidaturo kraja pa še nismo dokončno izbrali. Mentorice so se v tem času v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo že usposobile za pripravo ekip, vsi skupaj pa se bomo potrudili, da bo prvo tekmovanje tako po organizacijski kakor vsebinski in strokovni plati dobro pripravljeno. Najboljše tri ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja, najboljše na regijskem pa še državnega tekmovanja.
Pred dnevi je v ta namen izšel tudi nov, obsežen priročnik prve pomoči za učence in dijake, opremljen z vsemi zadnjimi novostmi v prvi pomoči.
Naše ekipe so se na lanskem regijskem tekmovanju dobro odrezale.
V MARCU TRI KRVODAJALSKE AKCIJE
Kri je nenadomestljiva tekočina, ki jo še vedno lahko drug drugemu darujemo le ljudje. Žal se tega nekateri še vedno ne zavedajo ali pa nočejo zavedati. Zato trkamo na njihovo vest. Naši krvodajalci nas opozarjajo na težave, ki jih imajo ob uresničitvi svoje volje z delodajalci, nadrejenimi, še celo z računovodkinjami, ki jim ne plačajo prostega dne. Zato bomo v prihodnje vse tovrstne težave krvodajalcev tudi javno objavili.
Lani je kri darovalo 1.035 krvodajalcev, naših občanov, kar je res lepo število. Vendar smo prepričani, da bi s skupnimi močmi lahko število še povečali. Zato pa je potrebne le malo dobre volje, poguma in razumevanja, še zlasti tistih, ki želijo krojiti naše javno dobre namere.
Marca bomo imeli kar tri krvodajalske akcije. Prva bo že 3. marca v Radečah v Domu pihalnega orkestra, druga bo v Pivovarni Laško v četrtek, 13. marca, od 7. do 10.
ure, tretja pa 20. marca, prav tako od 7. do 10. ure, v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice.
Prisrčno vabimo vse, ki ste zdravi in ki kri lahko darujete, da se oglasite na eni od omenjenih akcij. Opogumite se tudi tisti, ki doslej iz takšnih ali drugačnih razlogov še niste darovali krvi.
Na zadnjih krvodajalskih akcijah v decembru, ki se jih je udeležilo 185 krvodajalcev, je bil tudi nekdanji župan laške občine Jože Rajh.
KAM IN KAKO PO INFORMACIJE?
Na Območnem združenju RK Laško lahko v času uradnih ur vplačate članarino, podate prošnjo oz. vlogo za pomoč pri RK, se prijavite na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil, se prijavite kot krvodajalec, dobite potrdilo za darovano kri, ki ga uporabite za popust pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, izrazite svojo voljo za darovanje organov po smrti in podpišete izjavo, dobite obrazec za namenitev dela dohodnine naši organizaciji, poiščete vrsto gradiv - zgibank, letakov in brošur o preventivnem delovanju, oddate oglas, zahvalo, obvestilo za Novi tednik, čestitko in druge objave za Radio Celje in še marsikaj.
Uradne ure na našem sedežu so na Aškerčevem trgu 4b v Laškem, in sicer ob ponedeljkih od 8. do 14.30 ure, ob sredah od 8. do 12. in od 14. do 15.45 ure ter ob petkih od 8. do 12.30 ure. Telefonska številka je 03/734 34 60, številka faksa je 03/734 34 61, mobilnega telefona v delovnem času pa 041/736 166. Elektronski naslov je: rdeci.kriz.lasko@siol.net. Za informacije in pomoč v vašem kraju pa so na voljo tudi vsi predsedniki krajevnih organizacij RK:v v Jurkloštru Ivan Klavžar, v Laškem Mirko Štuhec, v Marija Gradcu Darja Klepec, v Rečici Marija Šmauc, v Rimskih Toplicah Dragica Strniša, v Sedražu Damjan Knez, v Šentrupertu Vinko Knafelc in na Vrhu Marija Kranjc. Podrobneje pa bomo delovanje krajevnih organizacijah RK predstavili v prihodnjih številkah.
Vlado Marot
Iz našega skladišča.
Tretjič pred oltar
ia poroka zakoncev Špec iz Velikih Grahovš
Pri Špelančevih v Velikih Grahovšah nad Laškim je bilo minule dni zelo veselo. K njim so prihajali sorodniki, znanci, prijatelji in sosedje, ki so slavljencema izrekali tople želje ob visokem jubileju. Fanika in Matija Špec sta ponovno stopila pred oltar, tokrat že tretjič, in sicer sta pred oltarjem in matičarjem potrdila, da je njuna ljubezen po 60 letih skupnega življenja še enako močna in trdna, kot je bila na začetku.
Kožuhanje je bilo krivo
Fanika je odraščala v številni družini pri Špelančevih, Matija pa nedaleč stran pri Čibejevih. Faniki je postal všeč, ko je o njem slišala, da je zelo priden. Neko kožuhanje pa je bilo krivo, da sta se bolje spoznala in da se je med njima prižgala iskrica ljubezni. Leta 1948 sta se poročila, kasneje pa sta prevzela »grunt« in mu ostala zvesta vse do danes. Kmalu po poroki je njuna ljubezen obrodila dvakratni sad, saj sta se rodila dvojčka Stanko in Cvetko. Kasneje se je rodil še sin Mirko, ki si je ustvaril družino doma. V življenju jima ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko odrekanja, trpljenja in težkega dela. Matija, ki se ne ustraši nobenega dela, je imel vseskozi največ veselja z rejo živine; še danes rad pomaga domačim pri kmečkih opravilih, posebno rad pa sede za traktor. Tudi Fanika še vedno rada poprime za grablje in si na rame oprta koš. Obema veliko pomeni družinsko življenje, toplina in ljubezen, zato si želita, da bi bili v družini še naprej tako složni in povezani med sabo.
Ljubezen je kot biser
Slovesnost ob biserni poroki je s prelepimi občutki zaznamovala njuno življenje. Okrog sto dvajset bližnjih in daljnih sorodnikov, znancev in prijateljev se je najprej zbralo v cerkvi v Šentlenartu, kjer sta si še tretjič potrdila svojo ljubezen. Domači so jima pripravili posebno presenečenje, saj sta jima v cerkvi zapela priznana pevka Andreja Zakonjšek Krt in njen mož, svoj program pa je imela tudi etno skupina Pit mi dej, ki je posebej ob tej priložnosti spisala pesem. Posebno presenečenje pa ju je čakalo, ko sta prišla iz cerkve, saj je njima na čast zaigrala Šentjurska godba na pihala. Civilni obred je bil pri Salobirjevih v Trobnem Dolu, kjer je slavljencema poleg matičarja čestital tudi župan Laškega Franc Zdolšek. Slovesnost se je nadaljevala do poznih večernih ur, bisernoporočenca pa sta tudi zaplesala ob zvokih vaških godcev. Ljubezen je kot biser in le marsikomu je dano, da mu uspe ta biser negovati, tako dolgo, da zažari v vsej svoji veličini. »Iskrene čestitke ob visokem jubileju in se vidimo ponovno čez pet let,« je v nagovoru dejal župan Laškega. Upamo, da bo res tako.
K. Š.
21
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO ZA KAKOVOSTNO STAROST LAŠKO
Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško je mlado društvo v Občini Laško, saj je 13. decembra upihnilo šele peto svečko. Ne glede na našo mladost imamo kar precej izkušenj s prostovoljstvom in prav je, da jih delimo tudi z vami, dragi bralci. Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki v javnem interesu opravlja humanitarno dejavnost na področju socialnega in zdravstvenega varstva; pretežni del humanitarne dejavnosti opravljamo na področju socialnega varstva. S tem naše društvo prispeva k bogatenju življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Seveda pa je naš glavni namen tudi organizirati, voditi in širiti krajevno mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno starost v občini Laško. To pa nam ne bi uspelo, če se za program ne bi zavzela sedaj že pokojna gospa Pavla Lapornik in takratni župan Jože Rajh ter številni drugi, ki se zavedajo, da se bo v prihodnjih letih število starejših ljudi v naši občini, pa tudi v Sloveniji in vsej Evropi zelo povečalo. Zato so se v Občini Laško že leta 2002 povezali z Inštitutom Antona Trstenjaka iz Ljubljane in s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ki je bil v občini Laško pripravljen vzpostaviti krajevno mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno starost kot nekakšen servis, naše društvo pa naj bi potem mrežo teh programov samostojno vodilo naprej. In kateri so ti programi, ki jih omenjamo? Predvsem je treba poudariti, da so ti programi namenjeni prav vsem generacijam, tako mlajši, srednji, kakor tudi starejši. Prav vsakdo se lahko odloči, da postane prostovoljec ali prostovoljka v našem društvu, kar pomeni, da bo eno uro na teden posvetil-a srečanju s starejšim človekom. Kot prostovoljec-ka se lahko odločite za usposabljanje za družabništvo z osamljenim starim človekom ali pa za voditelja-ico medgeneracijske skupine za kakovostno starost. Poleg tega pa se lahko odločite tudi za obisk tečaja priprave na kakovostno starost ob upokojitvi in tečaja za lepo sožitje s starejšim družinskim članom. Za podrobnejše informacije glede programov nas lahko pokličete na telefonsko številko 03/734 18 80 od
ponedeljka do petka med 8. in 16. uro ali
se osebno oglasite v Centru starejših - Hiši generacij Laško, kjer se društvo nahaja. V našem društvu smo zelo veseli, da ste občani in občanke občine Laško medgeneracijske programe za kakovostno starost zaenkrat tako dobro sprejeli, saj imamo že 36 »diplomiranih« prostovoljk-cev, od tega 29 družabnic in šest voditeljic skupin, ki se skupno družijo s 94 starejšimi ljudmi v družabniškem paru ali v medgeneracijski skupini za kakovostno starost. Prostovoljke-ci, ki so zaenkrat v društvu, prihajajo predvsem iz Laškega in Zidanega Mosta, zelo pa bomo veseli, če se nam boste pridružili še prostovoljci-ke iz drugih manjših krajev in vasi v občini Laško. Ker naši prostovoljci-ke delajo prostovoljno, torej brez plačila, jih nagradimo z udeležbo na medgeneracijskem pikniku, strokovno ekskurzijo, raznimi predavanji in drugimi oblikami druženja, ki jim veliko pomenijo. Za ohranjanje »prostovoljske kondicije« pa poskrbimo tudi v dveh intervizijskih skupinah - Hojci v Laškem in Lučki v Zidanem Mostu.
In kdo ima poleg prostovoljk-cev še zasluge za to, da se mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost tako lepo širi v občini Laško? Poleg že omenjenih je treba omeniti gospo Zlato Strel, ki je bila do junija predsednica društva, in novo predsednico društva, organizatorko mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost v občini Laško in prostovoljko Irenco Kovčan, predsednike društev upokojencev občine Laško, direktorico Centra za socialno delo Laško gospo Maksimiljano Pihler in vse druge, ki se kakor koli že sedaj zavzemate za kakovostno starost v naši občini. Naše društvo v prihajajočih letih čaka še precej dela, preden bo naš glas prišel prav v vsako vas. Želimo si, da bi se nam pridružilo čim več novih prostovoljk-cev, ki bi se bili pripravljeni v domačem okolju srečevati s starejšimi ljudmi in ki se zavedajo modrosti starejših ljudi in pomembnosti medgeneracijskega sožitja oz. kot pravi prof. dr. Jože Ramovš:
»Če so VSE TRI GENERACIJE
med seboj tesno povezane, je mladost varna - lepa, so srednja leta mirno - rodovitna, starost pa spokojno - bogata.«
Irenca Kovčan
DRUŠTVO INVALIDOV RIMSKE TOPLICE
Naše društvo že dvanajst let uspešno deluje v Rimskih Toplicah in okolici. Invalidi se povezujemo in združujemo
prek društvenih dejavnosti, ki jih društvo izvaja s svojimi programi, ki jih podpirata in financirata Zveza delovnih invalidov Slovenije in Občine Laško, katere člani smo vse od ustanovitve društva. Med drugim izvajamo tudi posebne socialne programe: skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov; prva osebna in socialna pomoč ter informiranje; pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti; ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov z rekreacijo in športom; skrb za spodbujanje integracije v kulturno in družbeno življenje. Ti socialni programi so splošni za vsa društva invalidov, ki smo združeni in povezani v Sloveniji prek ZDIS. Vseh je 69. Programi in dogajanja v našem društvu so usklajeni in prilagojeni potrebam in željam naših članov. Tako kot v preteklih letih bomo tudi letos organizirali izleta, oglede raznih kulturnih programov in prireditev ter gledaliških predstav. V društvu vseskozi uspešno delujejo ribiška reprezentanca, zadnji dve leti tudi moška in ženska ekipa v igranju pikada, v preteklem letu pa smo organizirali tudi plesni tečaj družabnih plesov.
O vseh društvenih dogajanjih svoje člane obveščamo v pisni obliki, na oglasni deski, na lokalnem forumu in na sedežu KS v času uradnih ur ob sredah od 9. do 10. ure. Pridobivamo tudi nove člane iz domačega kraja in okolice, zato vljudno povabilo vsem - z odločbo - invalidom s kategorijo ali stopnjo telesne okvare ali potrdilom specialista, ki še niste naši člani: pridružite se nam v naše zadovoljstvo in vaše veselje. Živimo v družbi, ki invalidnost na svoj način podpira in stimulira, in tako imamo možnost, da se združujemo in povezujemo, da uresničimo svoje cilje.
Angela Vodičar
Upokojenci pohodniki iz Rimskih Toplic
Na letošnji prvi pohod smo odšli že 4. januarja. Pot nas je vodila v Hrastje. Pohoda se je udeležilo 18 pohodnikov. Pohod v Hrastje je že tradicionalen. Sem hodimo že od vsega začetka. Obiskovali smo starejšo upokojenko gospo Grošičevo, ki je zelo rada z nami zapela, pokramljala, obujala spomine na čase, ko je lahko še sama hodila na izlete. Mi se tudi sedaj oglasimo na tej domačiji, čeprav gospe žal ni več. Na domačiji je njena hči Slavica z družino. Vsako leto nas lepo sprejmejo in pogostijo z domačimi kolinami, za kar smo jim pohodniki hvaležni in se jim za to tudi lepo zahvaljujemo.
Pri odhodu so nas povabili, da se drugo leto zopet oglasimo. Vabilo smo z veseljem sprejeli. Letos, kakor tudi vsa prejšnja leta, smo se iz Hrastja v dolino vračali naravnost po hribu navzdol. Letos smo imeli srečo, da ni bilo snega. Dobro razpoloženi, veseli, da smo se družili, smo se v mraku dobre volje vračali proti domu.
J. K.
22
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
INSTITUCIONALNO VARSTVO STAREJŠIH V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Institucionalno varstvo starejših v Zdravilišču Laško od leta 2001 uresničujemo v dveh oblikah, in sicer kot dom za stare in oskrbovana stanovanja. V domu s kapaciteto 165 mest bivajo pretežno starostniki, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb in veliko spodbude pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Stanovalcem nudimo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V okviru osnovne zdravstvene dejavnosti v dom trikrat tedensko prihaja zdravnik splošne medicine, dvakrat mesečno specialistka psihiatrije in enkrat mesečno specialist fiziater. Prednost pri nastanitvi imajo občani občin Laško in Radeče in tisti, ki bivajo v Zdravilišču Laško, čakalna doba pa je odvisna od zdravstvenega stanja prihodnjega stanovalca in se postopoma podaljšuje.
V	okviru strokovnega tima, zdravstveno negovalne službe in služb, ki v domu izvajajo osnovno in socialno oskrbo, za kakovostno življenje stanovalcev skrbi 73 zaposlenih, ki so vključeni v stalna izobraževanja in izpopolnjevanja s področja institucionalnega varstva starejših. Vsi zaposleni si s stanovalci in njihovimi svojci prizadevamo stkati pristne vezi, zato v okviru individualne obravnave kar najbolj upoštevamo želje stanovalcev.
V	okviru prostočasovnih dejavnosti (izdelovanje izdelkov, pisanje prispevkov za glasilo, pikniki, praznovanja rojstnih dni, ustvarjalne delavnice, sprostitvena ura, filmska ura, druženje ob petju, družabne igre, novoletna zabava, krajši izleti ...) skušamo našim stanovalcem ponuditi različne možnosti za preživljanje prostega časa, v katere se vključujejo prostovoljno in po lastni izbiri. V skladu z načeli medgeneracijskega povezovanja in v sodelovanju z OŠ Laško in Društvom za kakovostno starost Laško pripravljamo individualno družabništvo za stanovalce. Tako se utrjuje medgeneracijska solidarnost in omogoča prenos osebnih izkušenj s starih na mlade. V okviru delovanja štirih skupin starih ljudi za samopomoč, ki se povezujejo v Medgeneracijsko društvo za samopomoč Savinja, zmanjšujemo osamljenost in stisko stanovalcev pri preselitvi v dom, se pripravljamo na lastno starost in utrjujemo poglobljen pogovor in aktivno poslušanje. Dom je kot učna baza za Fakulteto za socialno delo tudi prostor, kjer izkušnje za nadaljnje delo nabirajo diplomanti te fakultete.
Oskrbovana stanovanja so nova oblika institucionalnega varstva, kar pomeni posebno pomoč pri oskrbi in negi, ki obsega socialno oskrbo v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih ter zdravstveno varstvo in nego po predpisih v zdravstvenem varstvu. V Zdravilišču Laško
lahko oskrbovano stanovanje vzamete v najem, glede morebitnega nudenja pomoči pa se dogovorite ob vselitvi.
Kontakt: Janja PODKORITNIK KAMENŠEK, tel. št. 03 73 45 600, 03 73 45 322, fax 03 73 45 247,
e-pošta dom.starejsih@zdravilisce-lasko.si, www.zdravilisce-lasko.si
Pohodniki Društva upokojencev Laško
V Društvu upokojencev Laško že vrsto let organiziramo skupinske pohode na bližnje in daljne hribe. Pohode imamo vsak drugi petek v mesecu. Vodi jih nadvse požrtvovalen član društva, ki je tudi navdušen planinec, Tone Šterban. Na dan pohoda se udeleženci zberemo na železniški ali avtobusni postaji v Laškem, od koder pot največkrat nadaljujemo z manjšim avtobusom, včasih pa s kombijem ali vlakom, odvisno od kraja, kamor smo namenjeni, pa tudi od števila prijavljenih. Ponavadi smo že kar na začetku dobre volje, saj ne manjka hudomušnih besed in šal. Ko s prevoznim sredstvom prispemo na prvi cilj, pohitimo na kavico ali čaj, nato pa veselo pot pod noge. Ko prispemo na končni cilj, si vedno privoščimo izdatno malico. Nadaljujemo ob pesmih in šalah, včasih pa raztegne svoj meh tudi šofer Boštjan, ki nas zna odlično zabavati. Imamo tudi svojo himno, ki jo obvezno vsakokrat zapojemo. Naše poti so včasih manj, drugič bolj zahtevne. V letu 2007 se je pohodov udeležilo 321 pohodnikov. Obiskali smo Govški brd, Kopitnik, Svetino-Celjsko kočo, Limbrsko in Šmarno goro, Sv. Križ nad Belimi vodami, Gašperjevo kočo, Lendavske gorice, Peco in se udeležili pohoda po trških poteh Laškega. Na osvojitev Pece smo še posebej ponosni, saj je to naš edini dvatisočak v tem letu. V prijetnem spominu je ostal tudi zadnji pohod v neznano (Svibno z okolico), saj so nas tam čakale izvrstne domače koline.
Pohodniki upokojenci se zavedamo pomembnosti hoje v naravi, predvsem pa druženja, ki nas razvedri in notranje obogati.
Marija Verk
Kulturno-umetniško društvo Veseli upokojenci Laško
Lansko leto je bilo za KUD Veseli upokojenci več kot plodno, zaključilo pa se je pestro in zanimivo. Poleg tega, da smo uspeli izpeljati vse dejavnosti, ki jih društvo kot samostojna enota potrebuje, smo aktivno delovali tako v kraju kot v občini in širše, kar dokazuje naš končni seznam nastopov. V letu 2007 jih je bilo kar 30. Topel pozdrav so nam namenili varovanci različnih domov starejših občanov, kjer smo pripravili enourni samostojni koncert. »Pridite znova,« so klicali v Domu upokojencev v Celju, enako je bilo slišati v Vili Šmohor v Laškem, poleg tega pa so oskrbovanci doma na Impoljci za nas pripravili še posebno obdarovanje.
Prisotni smo bili povsod, kjer so nas želeli slišati. Z zanimanjem so nam prisluhnili obiskovalci Kulturnega centra v Laškem na 6. območnem Martinovanju, na prireditvi Lepo je res na deželi v sklopu Piva in cvetja, na srečanju starostnikov, starih 80 in več let, ki ga je pripravil Rdeči križ Laško v Hotelu Hum v Laškem, prav tako pa nismo ostali neopaženi na zaključku tedna upokojencev laške regije, ki je bilo v gostilni Bezgovšek. Ponosni smo, da smo kot samostojno celoto pripravili Miklavževanje v družbi sv. Miklavža, ki sta ga spremljala angelčka in parklja. V tej zasedbi smo razveseljevali mlado in staro v Akvoniju v Šentjurju, Zdravilišču Laško in Vili Šmohor v Laškem. Januar je minil enako bogato kulturno obarvan. Takoj po koncu praznovanja novega leta so nas čakala koledovanja z gostom, harmonikarjem Jožetom Rezecem, v dveh cerkvah v Jurkloštru in na Razborju pod okriljem patra Karla Gržana, z veseljem pa so nam prisluhnili tudi v Hiši generacij v Laškem. A s tem se prvi mesec v letu še ni zaključil. Zlat pridih je dobil s koncertom v Zlati dvorani Zdravilišča Laško, kjer je bila osrednja gostja naša velika zagovornica, prijateljica lepe, domače pesmi gospa Zlata Strel. Vrhunec meseca je bil sicer ob koncu, a s toliko večjo žlahtnostjo govorimo o gostovanju v oddaji Pod lipo pri Polonci na Televiziji Celje.
Predsednik društva Valentin Deželak
23
Vzgoja in izobraževanje
VrteclLaškol I I I I Bili smo v Hiši generacij
Smo otroci iz Vrtca Laško, oddelek Muce, ki bomo kmalu dopolnili tri leta, in štiriletni Ježki.
Ravno smo bili sredi decembrske priprave programa za obisk dedka Mraza, ko smo sprejeli prijazno povabilo gospe Marjetke in gospe Irene iz Hiše generacij, da za mentorice pripravimo kratek program. Vabilo smo z
PrimožalTrubarja
»Podaljšani« v praznični prestolnici
Sredi decembra smo si otroci in učitelji iz oddelkov podaljšanega bivanja 3., 4. in 5. razredov centralne šole in podružnične šole Debro ogledali praznično Ljubljano in nekatere njene znamenitosti. Pot nas je vodila od Kongresnega trga mimo Cankarjevega doma in naprej do rezidence predsednika države, kjer smo si ogledali zunanjost stavbe, nato pa zavili v Prešernovo ulico, kjer je veliko tujih diplomatskih predstavništev. Skozi park smo se napotili do stavbe parlamenta in si ogledali njegovo zunanjo podobo. Ogledali smo si tudi zunanjost opere in ljubljanski
novoletni nastop za starše. V avli šole so nam učenci OPB in člani krožka RK pripravili novoletni bazar. Izdelki so bili prava paša za oči.
Sodelovanje in dejavnosti pa so potekale tudi zunaj šole. Na občinskem dvorišču smo imeli stojnice z različnimi izdelki učencev, na odru so se predstavili učenci z igro Anica in njena skrivnost, zaključili pa smo s plesom.
veseljem sprejeli in začeli s pripravo. Na dan nastopa smo bili vsi na trnih, kako se bomo odrezali. Seveda je šlo vse kot po maslu, saj smo komaj čakali, da pokažemo tudi drugim, kaj vse že znamo. K sodelovanju v programu smo povabili tudi prijetno presenečene mentorice in spoznali, da se v družbi mladih res pomladimo. Medtem ko so z nami navdušeno plesale, smo opazili, da jih mladost še ni zapustila, da jo še vedno nosijo s seboj v srcu, samo včasih jo je treba predramiti, in mislim, da nam je to uspelo. Ko smo nastop končali, so nas mentorice pogostile, skupaj smo se fotografirali in si zaželeli lepe praznike. Ob koncu našega druženja smo vsi izrazili željo, da se še srečamo, saj lahko drug drugega bogatimo in se dopolnjujemo ter osrečujemo, tako kot pravi star slovenski pregovor „V očeh mladih je čistost, v očeh starejših je luč". Danes je Hiša generacij resnično oživela in dosegla svoj namen - druženje generacij, zato si še želimo takšnih druženj. Hvala za povabilo in kmalu na snidenje.
Oddelka Muce in Ježki z vzgojiteljicami Božo, Beo, Renato, Andrejo in Lidijo
Plesni palčki iz Vrtca Laško popestrili veseli december
Dejavnosti v decembru se niso dogajale le v vrtcu, temveč tudi na občinskem dvorišču. In ker je to mesec čarobnosti, pričakovanj, pisanih želja, mesec praznovanj in nastopov,
Nebotičnik. Krenili smo po Čopovi do Prešernovega spomenika, pred katerim smo se fotografirali ter si ogledali Tromostovje in stavbe v bližini. Mimo Magistrata in Robbovega vodnjaka smo se sprehodili do vznožja ljubljanskega gradu, kamor smo se odpeljali z vzpenjačo. Z gradu smo imeli enkraten razgled na vso Ljubljano, ki se je kopala v prazničnem sijaju. Pot smo peš nadaljevali do Starega trga in Čevljarskega mostu, kjer smo si privoščili urico za nakupovanje na prazničnih stojnicah. Seveda smo nazadnje zavili tudi v McDonald's, kjer smo se pogreli in se najedli, da smo lažje zdržali do doma. Izlet v Ljubljano je bil enkratno doživetje, ki ga bomo letos ponovili.
Nena Turnšek
Zimska pravljica
Čvrsto smo zakorakali v novo leto in se podali novim ciljem naproti. December je bil vesel in poln dogajanja.
Učenci šolskega parlamenta pod vodstvom Metke Čulk so najmlajšim na matični šoli pripravili čarovniške urice. Kuhali smo čarovniške napoje, čarali in ustvarjali.
Zaključek leta so popestrili tudi na podružničnih šolah. Na Reki so z novoletno prireditvijo za starše in delavnicami zaključili projekt Moja družina.
V PŠ Debro so učenci razredne stopnje in otroškega pevskega zbora pred božičnimi prazniki za starše pripravili nastop. Lepo zapete pesmi, domiselni plesi in doživeto pripovedovanje pravljice so pričarali praznično vzdušje.
Pomembno je, da omenimo tudi resnejši dogodek, to je srečanje parlamentarcev na medobčinskem srečanju (Radeče, Rimske Toplice, Laško), ki je potekalo na PŠ Debro. Tema pogovorov je bila Preživljanje prostega
časa.
Petra Velikonja, Irena Plevnik
Prva sezona ŠKL v Laškem
Osnovna šola Primoža Trubarja Laško se je v letošnjem šolskem letu vključila v projekt ŠKL (Šolska košarkarska liga). Pobudo za vključitev je lani podal KK Zlatorog. Po uspešnem dogovoru z vodstvom kluba in trenerji se je pričelo tudi delo z dekliško ekipo. V projekt se nas je moralo vključiti tudi kar precej učiteljev, vsak pa skrbi za svoje področje. ŠKL namreč vsebuje tudi nastope plesno-navijaških skupin, literarne in likovne prispevke, različne nastope
smo s posameznimi otroki iz skupin Metuljev, Zajcev in Veveric za občinsko dvorišče sestavili ples palčkov.
Koliko igrivih, nagajivih očk me je gledalo prvi dan, ko sem prinesla glasbo za ples! Takoj jim je bila všeč, saj je govorila o željah in obdarovanju. Čeprav je bila na dan nastopa prisotna trema, so otroci lepo zaplesali in kar sijali v kostumih palčkov, zato so jim starši zadovoljno zaploskali.
Vzgojiteljica Renata Slapnik
V Treh lilijah smo si ogledali muzikal Pika Nogavička, ki so ga pripravili plesalci Mojce Horvat.
Praznični čas je čas, ko oživijo pravljice. Učenci dramskega krožka so nam z učiteljico A. Cestnik pripravili igro Anica in njena skrivnost. Ogledali smo si lutkovno predstavo Slepi bratec, ki so jo pripravili učenci oddelka z nižjim izobrazbenim standardom. Mladinski pevski zbor pod vodstvom M. Škorja nam je pripravil pravi božični koncert Voščilo za novo leto.
Skoraj vsi na razredni stopnji smo pripravili
učencev in učenk (Mis simpatičnosti, Izi zvezdogled, Metanje na koš iz sredine), fotografiranje tekem, snemanje. Vse skupaj pa je seveda treba tudi organizacijsko povezati. Odziv učencev, učenk in učiteljev na ta izziv je bil dober, tako da smo prvo tekmo pričakali res pripravljeni.
Prva tekma je bila v sredo, 7. novembra, lani, v domači dvorani Tri lilije. Igrali smo proti OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja in tekmo dobili z
Vzgoja in izobraževanje
rezultatom 54 : 34. Rezultatsko razliko so kar enakomerno pridobila tako dekleta kot fantje. Zelo lepe in zanimive točke pa je pokazala naša navijaško-plesna skupina pod mentorstvom Majde Marguč. Vsekakor je zelo pomemben
del tekmovanja ŠKL tudi ustvarjanje dobrega navijaškega vzdušja. Tudi tu smo začeli zelo obetavno, s športnim navijanjem in udeležbo velikega števila učencev in učenk. V sredo, 22. novembra, je bila naša prva tekma ŠKL v gosteh. Odpravili smo se v Grosuplje na OŠ Louisa Adamiča. Že vnaprej smo vedeli, da bo to zelo zahtevno gostovanje, saj so njihove učenke in učenci lanski podprvaki ŠKL. Očitno jim je precej energije ostalo tudi v letošnjem letu, saj smo doživeli krepak poraz z rezultatom 84 : 39. Gostitelji imajo zelo močno ekipo učenk, proti kateri naše košarkarice s tako kratkim obdobjem treninga nikakor niso uspele enakovredno igrati, fantje pa so nekako le držali rezultat.
9. januarja smo se podali v goste k našemu prvemu nasprotniku OŠ Mirana Jarca Črnomelj ter v zanimivi in izenačeni tekmi drugič zmagali z rezultatom 65 : 62 (6 : 15, 31 : 29, 45 : 38, 54 : 54). V sredo, 23. januarja, pa je bila v naši domači dvorani Tri lilije še zadnja tekma predtekmovalnega dela. Tokrat smo gostili OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja in izgubili z rezultatom 74 : 48. Prvič pa so nas prišle spremljat tudi televizijske kamere za oddajo ŠKL, s tem pa tudi zabavna tekmovanja Izi zvezdogled in Mis simpatičnosti ter nagradne igre.
Po tem delu tekmovanja smo tako osvojili drugo mesto v skupini. Prvi so tokratni gosti, tretji pa OŠ Črnomelj. Z drugim mestom smo si priigrali možnost napredovanja v četrtfinale prek turnirja drugouvrščenih ekip. Enega od turnirjev drugouvrščenih ekip smo 29. januarja gostili v dvorani Tri lilije. Žreb nam je določil prvega nasprotnika, OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja. V drugi tekmi pa sta se pomerila 2. OŠ Rogaška Slatina in OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Z dobro igro smo uspeli dobiti prvo tekmo z rezultatom 55 : 22, kar nas je pripeljalo v finalno tekmo. Na drugi tekmi je zmagala 2. OŠ Rogaška Slatina. Finalna tekma je bila prava košarkarska drama do zadnje sekunde. Več znanja in malce sreče pa je tokrat imela naša ekipa in uspela dobiti tekmo z rezultatom 42 : 40. Tako smo si uspeli priigrati četrtfinale, ki je bilo 6. februarja, ko je k nam prišla OŠ Šmarje pri Jelšah.
Našo ekipo sestavljajo: Katarina Lapornik, Nataša Zvonar, Urška Gaberšek, Katarina Videc, Jasmina Cvikelj, Kristina Camloh, Pia Polak, Tjaša Gaberšek, Tjaša Dermota, Laura Vodišek, Urška Požin, Špela Medvešek, Anja Jernejšek, Matic Kovač, Tomaž Knapič, Andraž Vorina, Klemen Požin, Anže Vindišar, Matic Jelen, Matic Maček, Denis Vodišek, Miha Lapornik, Miha Ožek, Luka Krajšek, Marko Juričič in Marko Vasiljevič. Trenerja učenk sta Simon Zdolšek in Aleš Antauer, trener učencev pa je Silvo Brumec.
Sodelovanje šole in KK Zlatorog jezelo dobro, kar je seveda pogoj, da lahko ŠKL pri nas dolgoročno res zaživi. V dvorano Tri lilije smo na vseh domačih tekmah uspeli organizirano privabiti tudi do 300 otrok, tekme so potekale v pravem športnem vzdušju, v katerem nam je bilo tako igralcem in gledalcem kot učiteljem v veselje sodelovati. Več o tekmah ŠKL pa si lahko preberete na spletnih straneh naše šole.
Albin Simonič
Tudi to je učenje
Od 14. do 18. januarja so na šoli potekali dnevi dejavnosti za predmetno stopnjo od 7. do 9. razreda. Izpeljanih je bilo pet tehniških dnevov, na katerih so se učenci seznanjali z elektriko in umetnimi masami. Obiskali so TIM in Secaplast. Teme naravoslovnih dni so bile snovi, varovanje okolja in zdravje. Gospodinjski dnevi so potekali o zdravi prehrani in motnjah prehranjevanja ter o bivalnem okolju.
Poskrbljeno pa je bilo tudi za sprostitev. Tako
so si lahko učenci na športnem dnevu izbrali
dejavnost po želji. Nekateri so šli v Celje drsat,
drugi so plavali v Zdravilišču Laško, tretji pa se
razgibavali v šolski telovadnici.
Učenci 8. razredov so bili na taboru na
Kozjaku.
Naravoslovni tabor 2008
Vsi trije »laški« osmi razredi z učiteljicami smo se v ponedeljek, 14. januarja, ob 8. uri, dobili na železniški postaji v Laškem, kjer nas je že čakal avtobus. Imeli smo polne roke prtljage - nekaj tudi nepotrebne - za katero smo skrbeli že tedne prej in bili čisto na trnih: »Le kaj naj vzamem s seboj?« ali pa »Da le ne bom česa pozabil!«. Tako smo se z dvema avtobusoma odpravili proti Mariboru in še malo dlje, do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Imeli smo čudovit razgled na celotno okolico. Bili smo čisto v naravi. Nikjer nobene trgovine ali pa množice ljudi.
Ko smo prispeli, smo vsi nestrpno čakali na naše sobe, na to, kaj vse bomo počeli, kakšna bo hrana (čeprav smo imeli vsi s seboj sladkarij in podobnega za 14 dni) itd. Razdelili so nas v štiri sobe, v dve sobi dekleta, v dve pa fante. Tudi kopalnice so bile urejene. Kljub temu da smo se prej tako bali, kako se bomo v tako kratkem času, kolikor smo ga imeli na voljo, vsi stuširali, ni bilo nobenega problema. Že v ponedeljek smo imeli nekaj gospodinjskega dneva. Bolj pozno popoldne pa
so nas popeljali na kratek ogled okolice in nas seznanili s hišnim redom. Večer smo si popestrili z zabavnimi igrami. Seveda ne smem pozabiti tudi na ples, ki je skoraj vsak večer potekal v fantovski sobi.
V	torek zjutraj smo se po večinoma prebedeni noči ob osmih zjutraj zbrali na zajtrku, ob devetih pa so nas že čakale dejavnosti. Polovica nas je imela pouk, polovica pa je odšla na jezdenje konj. Po kosilu smo imeli malo odmora, nato pa lokostrelstvo in učenje o astronomiji. Ko smo povečerjali, smo odšli na krajši sprehod, na katerem smo si ogledovali prelepo zvezdnato nebo. Ta dan smo zaspali sorazmerno zgodaj, saj smo bili čisto utrujeni od prve noči.
V	sredo smo se spet zbudili okrog sedme ure. Odšli smo na telovadbo in zajtrk, ob devetih pa smo imeli pouk. Po kosilu nas je čakal orientacijski tek. Bilo je zelo zabavno, saj smo skoraj vsi kam zašli ali pa vsaj nismo vedeli, pri čem smo. Tisti večer je bil na sporedu kviz, v katerem smo sodelovali po skupinah. Četrtek ... zbujanje, telovadba, zajtrk. To je bil najbolj zabaven dan v tednu. Za tista dekleta, ki smo imela Cankarjevo tekmovanje, pa tudi
najbolj učenja poln. Dekleta in fantje, ki so bili v torek pri konjih, so imeli ta dan pouk; tisti, ki so imeli v torek pouk, pa so odšli na ježo. Nekaj nas je ostalo v sobi, kjer smo se učile za tekmovanje in se ob tem veliko nasmejale. Popoldne je potekalo tudi tekmovanje v lokostrelstvu, vsi pa smo pričakujoče čakali na večer in veliko gala modno revijo. Po večerji smo hitro odhiteli v sobe in se vneto pripravljali, frizirali, mazali z make-upom ... Ko je bila modna revija končana, smo bili vsi veseli, saj nam je vse lepo uspelo, obenem pa smo se tudi zelo nasmejali. Naj povem še, da takrat presenečenjem še ni bilo konca ... Nika je 17. januarja praznovala svoj štirinajsti rojstni dan. Seveda smo se posladkali tudi s torto. Sledil je ples. Tisti dan so bile tudi učiteljice dobre volje, zato smo lahko malo dlje bedeli. Bili smo zelo veseli, hkrati pa žalostni, saj je bil to zadnji večer našega veselega, zabavnega druženja. Tako je prišel petek . dan pakiranja in poslavljanja. Za konec so nas odpeljali še na kratek pohod. Sledilo je kosilo, zatem pa še zadnje pospravljanje, čiščenje, sesanje ipd. Okoli druge ure je prišel avtobus in vsi smo se polni veselih pričakovanj, da bomo spet doma, še zadnjič ozrli na prelepo, sončno dolino. Na avtobusu smo od utrujenosti skoraj vsi zaspali. V Laško smo prispeli okoli štirih popoldne, kjer pa so nas z nasmejanimi obrazi že pričakali starši.
Rečem lahko le: »Bilo je kratko, a sladko!«
Metka Pražnikar, 8. b
OŠ Antona Aškerca^^^l RimskelToplice
Praznični december
December je čas dolgih večerov, zato imamo tudi več časa za druženje. V osnovni šoli Jurklošter smo se že na začetku šolskega leta dogovorili, da se konec novembra in v začetku decembra zberemo v šoli v ustvarjalni delavnici. Zbrali smo se starši, učenci in učiteljice ter po ponujenih in lastnih idejah oblikovali voščilnice. Poleg tega, da smo ustvarjali, smo bili skupaj, se pogovarjali o vsakdanjiku, pripravah na praznike in se čudili hitremu tempu življenja, saj se je koledarsko leto kar prehitro poslovilo. Zadovoljni so bili tudi učenci, saj so ustvarjali skupaj s starši. Naših izdelkov je bilo zelo veliko, saj smo izdelali približno 500 voščilnic. Veseli smo, da smo lahko skupaj preživeli ta čas, poklepetali in ustvarjali. Naj se ob tem iskreno zahvalimo vsem sodelujočim, zlasti staršem in tistim, ki ste bili pripravljeni naše voščilnice sprejeti. Za želje je že pozno, a nikoli prepozno, da so le izrečene. Naj vam
leto 2008 mineva umirjeno, napolnjeno z zdravjem, srečo, uspehi, nasmehom, vedrino in časom za postanek in kratek klepet, ko za to čutimo potrebo.
Učiteljice podružnične šole Jurklošter
25
Ponovna otvoritev Študentskega, mladinskega in otroškega centra Laško
Zgodilo se je! Po zasjugi dolgotrajnega dela je v prostore Društva ŠMOCL ponovno posijalo sonce. Zahvaljujemo se društvu Veseli upokojenci za udarniško akcijo beljenja in čiščenja.
V soboto, 19. januarja, smo odprli vrata za naše najmlajše obiskovalce. Pozdravili smo jih z lutkovno predstavo BICI KLETA avtorice Brigite
Leban, kasneje pa so se nam s plesno-pevskim nastopom predstavili malčki iz Vrtca Laško, učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic in otroški pevski zbor Laško pod taktirko Tanje Bezgovšek. Nato smo v prenovljenih prostorih iskali zaklad, v otroškem smehu, igrivosti in veselju pa smo uživali vse do poznih popoldanskih ur.
Teden kasneje, 25. januarja, smo z otvoritvijo fotografske razstave avtorice Marije Schwarz Lausten in koncertom skupine Mi2 medse povabili še širšo javnost in mladino. Na otvoritev je prišlo okoli 130 obiskovalcev, z obiskom nas je počastil tudi župan Občine Laško.
Trilogijo ponovnih otvoritev smo zaključili v soboto, 26. januarja, z odprtjem študentskega centra. Za obiskovalce smo organizirali metal koncert, s čimer smo želeli pokazati, da smo odprti za različne glasbene zvrsti in različne ljudi. Vsi, ki si želite soustvarjati program ŠMOCL-a, ste dobrodošli. Z vami in za vas ponovno obratujemo vsak delavnik od 12. do 20. ure in v soboto od 18. do 20. ure. Vabljeni!
Tanja Lazarevič
ŠMOCL ponuja brezplačen tečaj računalništva
Leta 2007 smo v okviru projekta UP -„Unlimited Potential" in v sodelovanju z Mladinsko informativnim svetovalnim središčem Slovenije začeli izvajati tečaje računalništva za začetnike, ki trajajo 10-20 ur. Tečaj je namenjen mladim, starejšim,
brezposelnim osebam in vsem ostalim, ki želijo pridobiti osnovno računalniško znanje (uporaba programov Word, Excel, PowerPoint, osnovne rabe interneta in elektronske pošte). „Dober glas seže v deveto vas" - zadovoljstvo uporabnikov je tečaje popeljalo tudi v širšo okolico celjske regije. Do sedaj smo izpeljali že osem tečajev, osnovnih in nadaljevalnih, in sicer v Laškem in Šentjurju. V letu 2008 so nas povabili v Radeče in Lukovico. Starejši udeleženci se tečaja udeležujejo predvsem zato, da pridobijo osnovno znanje za osebno rabo v prostem času, medtem ko se mlajši odločajo za udeležbo predvsem zato, da pridobijo javno veljavni certifikat. Zaradi velikega zanimanja, koristnosti in uspešnosti tečaja s projektom nadaljujemo tudi v letu 2008.
Vse dodatne informacije dobite v prostorih Društva ŠMOCL na Mestni ulici 2 v Laškem vsak delovnik od 12. do 20. ure osebno, po telefonu 051 425 953 ali po elektronski pošti info@smocl.com.
Tanja Lazarevič
Otroške pravljice
V letu 2006 smo v Društvu ŠMOCL prvič razpisali natečaj za otroško pravljico.
Rezultati natečaja so bili več kot zadovoljivi, prejeli smo kar 67 pravljic različnih avtorjev iz cele Slovenije. Po končanem razpisu je strokovna komisija izbrala tri zmagovalne pravljice, ki so bile kasneje ilustrirane v projektu Pravljica v stripu. Projekt smo izpeljali v sodelovanju z učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic. Kmalu bo izšla tudi knjižna izdaja stripa. Zaradi pozitivnega odziva smo se odločili, da razpis ponovimo. Razpis je odprt do 10. marca 2008. Svoja dela pošljite v tipkani obliki na naslov Društvo ŠMOCL, Mestna ul. 2, 3270 Laško, ali na info@smocl.com. Razpisne pogoje in dodatne informacije najdete na www.smocl.com ali v prostorih društva vsak delovnik od 12. do 20. ure. Vabimo vas, da nas popeljete v svet domišljije.
Tanja Lazarevič
Slepi za enakopravnost
Slovenija je od leta 2004 članica velike evropske družine, konglomerata različnih kultur, narodov, jezikov, ver itd. Za obstoj in uspešno delovanje Evropske unije (EU) je ključnega pomena tudi spoznavanje in
Mladi
sprejemanje drugačnosti. Evropski parlament in Svet EU zato vsako leto sloganu Vsi drugačni, vsi enakopravni dodata nov pomen in nove razsežnosti. Minulo leto 2007 je bilo npr. razglašeno za evropsko leto enakih možnosti za vse (ELEM), leto 2008 pa je evropsko leto medkulturnega dialoga (ELMD). Številni posamezniki, skupine in organizacije z različnimi projekti vsak po svoje raziskujejo in zaznamujejo izbrano temo.
V	letu 2007 (ELEM) smo v Študentskem, mladinskem in otroškem centru Laško -ŠMOCL in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje združili moči v zanimivi raziskavi. Ugotavljali smo, ali imajo slepi in slabovidni enake možnosti. Zanimalo nas je, ali so zunanje javne površine v Celju prilagojene njihovim omejitvam: ali so semaforji opremljeni z zvočnim signalom, kako so urejena križišča, kako pločniki ipd. Preverjali smo splošno osveščenost ljudi in odnos družbe do slepih in slabovidnih. Rezultata raziskave sta raziskovalna naloga Slepi za enakopravnost in istoimenski dokumentarec, ki smo ga posneli decembra lani, premierno pa smo ga predstavili na kulturni praznik, 8. februarja, v Kulturnem centru Laško.
V	letu Primoža Trubarja in medkulturnega dialoga bomo v Študentskem, mladinskem in otroškem centru Laško preverjali, ali so besede enakopravnost, medkulturno učenje, medkulturni dialog in podobne temelji sodobne Evrope ali pa so zgolj črke na papirju.
Vprašali se bomo, ali smo po 500 letih že zmožni sprejeti medse ljudi z različnim načinom razmišljanja.
Z učenci OŠ Primoža Trubarja Laško bomo na videotrak zabeležili vtise in razmišljanja o našem velikem človeku, pisatelju, politiku, duhovniku in reformatorju Primožu Trubarju. Učenci iz več kot 15 slovenskih osnovnih šol bodo svoja odkritja predstavili v raziskovalnih nalogah 18. aprila in mi bomo zraven. Videozapis si boste lahko ogledali 7. junija letos.
Sarah Bevc in Aleš Brod
Laški akademski klub
Slovo od starega in pozdrav novemu letu
Čeprav smo že globoko zakorakali v novo leto, se moramo na kratko spomniti še zadnjih dni leta 2007. V preteklem letu je v LAK-u potekalo mnogo projektov, organizirali smo razne izlete, konec leta pa smo se odločili preživeti in nazdraviti novim uspehom naproti v Brnu, drugem največjem češkem mestu. Polni pričakovanj in nore zabave smo se 30. decembra zjutraj z avtobusom odpravili na pot in v dopoldanskih urah prispeli na Češko. Sledila je namestitev v sodobno urejenem hotelu Continental v središču mesta. Nato pa, kot je v navadi, sprehod po mestu in ogled srednjeveškega mestnega jedra. Po ogledih sta se prilegla vrček češkega piva in katera od čeških kulinaričnih specialitet. Vsi pa smo seveda čakali na večerno prednovoletno zabavo v klubu v centru mesta.
26
Najprej pijača za dobrodošlico, nato pa ples in nora zabava vse do jutra. Naslednji dan smo si vzeli čas za poležavanje in sprehod po mestu. Nekateri smo si ogledali grad Špilberg, od koder je lep razgled na Brno. Dan je minil hitro, saj smo se vsi neučakani pripravljali na vrhunec našega izleta. Najdaljšo in najbolj noro noč v letu smo preplesali v dvonadstropni diskoteki Two
Faces z bazenom in množico mladih, ki smo poskrbeli za odlično silvestrsko vzdušje. Sledili so odštevanje, šampanjec, strastna voščila, poljubčki in že smo bili v novem letu. Izlet je vsekakor uspel, mi pa smo se podali novim izzivom naproti. Novoletno vzdušje ni trajalo dolgo. V LAK-u za letošnje leto pripravljamo kar nekaj projektov, eden od najpomembnejši pa je vsekakor Festival Štunf. Študentski kulturni festival, ki vsako leto poteka pod okriljem Zveze študentskih klubov Slovenije v enem od slovenskih krajev, bo letos prav v Laškem in Hrastniku. Aprila se bo tako zvrstilo precej kulturnih dogodkov, raznih delavnic ... Celoten program še ni dokončan, lahko pa omenimo nastop Neishe, gledališko predstavo To ti je lajf Slovenskega narodnega gledališča Celje in 4. fotografski natečaj KLAK. Za več informacij obiščete spletno stran www.stunf.org.
Ana Ulaga
Intervju
Pogovor\s\Špelo\Majcen\ - \Doma v Evropi
splošno, kakršna je
Skoraj 21-letna Špela Majcen je ena tistih, ki se prav dobro zavedajo, da so Evropejci. Pa ne le zato, ker je rojena na dan Evrope, 9. maja. Študentka 3. letnika evropskih študij - družboslovnih vidikov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je tudi Officier de liaison ali slovensko oficir za zvezo, ki v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji poleg drugih izbranih 115 študentov skrbi za sprejem in spremljanje ministrov, ki pridejo na neformalna zasedanja Sveta EU v Slovenijo. „Verjamem v Evropsko unijo in njeno idejo in sem v prihodnosti pripravljena delati v smeri njenega razvoja, blagostanja in	mednarodnega
udejstvovanja," pravi. Osmi razred osnovne šole je opravljala na Evropski šoli Mol v Belgiji, lansko študijsko leto pa je študirala na Institut d'études politiques, Sciences Po Bordeaux v Franciji. Zanimajo jo Evropska unija, mednarodni odnosi na mednarodne organizacije, OZN, in jeziki. Tekoče govori angleško, francosko in špansko, poskuša pa se učiti še nemško. Seveda obožuje potovanja, ki, kot pravi, izpopolnjujejo življenje vsakega posameznika. „Uživam v mednarodni in večnacionalni družbi, kjer lahko s prijatelji in kolegi izmenjujem izkušnje in se čudim medkulturnim razlikam, ki jih je treba vedno gledati s pozitivne strani. Stike imam po vsej Evropi, kar je moje opravičilo za to, da poletnih počitnic (in še marsikaterih drugih) ne preživim doma," opisuje. Dom je zanjo še vedno Slovenija, čeprav se dobro počuti kjerkoli v Evropi, „kjer lahko najdem ljudi, ki so iskreni, jim lahko zaupam in ki razmišljajo optimistično."
Zakaj si se odločila, da se prijaviš na izbor za sodelujoče pri protokolu v času predsedovanja Slovenije EU?
Za prijavo na izbor za delo v času predsedovanja sem se odločila, saj na to delo gledam kot na izjemno priložnost, ki lahko dopolni moje študijske izkušnje še s praktičnim vpogledom v delovanje predsedstva EU in drugih institucij. Delo je nedvomno pomembno za moje področje študija, ponuja mi dodatne izkušnje in uradne reference pri moji nadaljnji karieri na ravni Evropske unije.
Kakšni so bili kriteriji za izbor?
Osnovni kriteriji za izbor so bili status študenta tretjega ali četrtega letnika z zagotovljenim stanovanjem v Ljubljani. V procesu izbora kandidatov pa smo opravili več razgovorov in tudi pisni preizkus znanja s področij EU, delovanja Republike Slovenije in njenih organov ter uradnega protokola.
Prek katerega organa delujete?
Officiers de liaison (fr. oficirji za zvezo) delamo prek Sekretariata za predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ki deluje v okviru Generalnega sekretariata Vlade RS.
Kako so zate potekale priprave na predsedovanje?
Priprave na predsedovanje so zame potekale v luči izobraževanj ter tehničnega usklajevanja in organizacijskih nasvetov. Na splošno pa smo „evrofili" že dolgo nestrpno čakali na priložnost naše majhne državice, da predseduje Evropski uniji.
Kakšno delo te čaka? Si že sodelovala pri katerem od dogodkov?
Oficirji za zvezo bomo poskrbeli za sprejem in spremljanje ministrov, ki pridejo na neformalna zasedanja Sveta EU v Slovenijo, ter za nemoten potek srečanj s čim manj zapleti. Poleg tega bomo dejavni tudi na več informativnih točkah, namenjenih vodjam delegacij in njihovim spremljevalcem. Sodelovala sem že na slovesnosti ob vstopu Slovenije v schengensko območje, kar je zame predstavljalo neponovljivo izkušnjo in me nadaljnje motiviralo za delo v šestih mesecih predsedovanja Slovenije EU.
Si že srečala oz. spoznala katerega od pomembnih evropskih politikov?
Na slovesnosti na Škofijah je bilo prisotnih kar nekaj visokih gostov, med drugimi tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, premier takratne predsedujoče države EU Portugalske José Sócrates ter premier Republike Slovenije Janez Janša. Seveda je v oseben stik z njimi težko oziroma tudi neprimerno stopiti brez posebnih pooblastil.
Sodelovanje pri tem bo gotovo tudi dobra popotnica za prihodnost. Kje vse vidiš priložnosti po končanem študiju?
Priložnost za delo oficirke za zvezo v času predsedovanja Slovenije EU je nedvomno zelo dobra popotnica za moje nadaljnje delo. Poleg pridobljenih izkušenj z delom v uradnem komuniciranju in novih znanj s področja državnega protokola bom nedvomno spoznala delovanje vsaj delčka institucij EU tudi v praksi, kajti izključno teoretično znanje, ki ga pridobimo med študijem, je popolno le, ko ga spoznamo v realnem življenju.
Osebno me po končanem študiju zanima predvsem delo na področju zunanjepolitičnega udejstvovanja Evropske unije prek njenih institucij in organov ter predstavljanje Evropske unije njenim državljanom in državljanom tretjih držav. Evropska diplomacija se šele razvija in potrebuje nove ter dobro izobražene kadre in uspešen PR, če želi biti uspešna.
Kot študentka evropskih študij si, kot je zapisano na spletni strani FDV, ena prvih generacij, ki se bo na tej fakulteti spoprijela z Evropo, njeno vlogo v svetu in mestom Slovenije v njej. Kako poteka študij?
Res je. Sem čisto prva generacija študentov evropskih študij, ki smo se za to smer
odločili. Študij se oblikuje predvsem okrog zgodovine in teorij evropskih integracij ter delovanja institucij Evropske unije in njenih politik ter temeljev prava in ekonomije. Vsako leto lahko izberemo tudi nekaj izbirnih predmetov.
Študijsko leto 2006/2007 sem preživela v Bordeauxu v Franciji na študentski izmenjavi v okviru programa EU Socrates/Erasmus, kar je bila še dodatna izkušnja ter neponovljivo doživetje. Tam sem lahko študirala evropske študije skozi oči francoskih strokovnjakov za to področje, ko sem se vrnila v Slovenijo, pa sem lahko brez večjih problemov nemoteno nadaljevala s študijem. Upam, da bodo delodajalci v prihodnosti spoznali vrednost kadra, katerega spracializacija bodo evropske študije, in bomo lahko strokovnjaki s tega področja uspešno prispevali k oblikovanju, vodenju in delovanju Evropske unije.
Tudi sama si nekaj časa živela v Belgiji. Si takrat obiskala Bruselj in ali ti je tudi zato EU bližje?
Bruselj sem obiskala večkrat, zasebno in v okviru strokovne ekskurzije. Mesto me je nedvomno navdihnilo z evropskim duhom in idejo. Veličasten predel mesta, kjer se nahaja večina evropskih institucij in kjer so ulice ter trgi poimenovani po ključnih osebnostih iz zgodovine evropskih integracij, vzbudi občudovanje vsakega pravega Evropejca. A moje enoletno bivanje v Belgiji mi ni približalo le Evropske unije. Približalo mi je predvsem mednarodno skupnost in mednarodno ozračje na splošno. Naučila sem se, da sem lahko doma kjerkoli v Evropi in da smo si Evropejci podobni. Ugotovila sem, da povsod po svetu živijo ljudje, ki se med seboj razlikujejo le po nekaterih malenkostih, ki jih današnja družba še kako rada napihuje in jim dodaja negativen prizvok. Naučila sem se, da se je vredno truditi za mirno sobivanje vseh narodov, kajti to sobivanje ni nemogoče. Belgija je bila zame točka, na kateri se je moje življenje zavrtelo. Zavedla sem se, da na svetu ne živimo sami, da ne obstaja le naša kultura in da ni le naš način življenja tisti pravi. Evropska unija želi svojim državljanom razložiti prav to. Če sodelujemo, lahko dosežemo velike stvari in večje blagostanje vseh.
Kaj ti pričakuješ od predsedovanja Slovenije?
Predsedovanje Evropski uniji je ustaljena praksa, ki se da izpeljati že skoraj rutinsko. Nedvomno pa je predsedovanje Slovenije EU pomemben dogodek, saj smo le prva od novih držav članic, ki ji je bilo za pol leta predano upravljanje celotne EU. Poleg tega bodo Slovenija, naša kultura, naš jezik in naša dediščina zaradi polletnega vodenja te mednarodne organizacije postali bolj poznani v Evropi in v svetu, Evropska unija pa se bo lahko približala državljanom Slovenije, ki se bodo ob boljšem poznavanju delovanja njenih institucij in opazovanju realizacij njenih politik lahko počutili v Evropi bolj doma.
Jasmina Štorman
27
Društva
Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Širje
Glej jih, zvezde!
Člani Astronomsko naravoslovnega društva Graščina Širje iz Zidanega Mosta smo ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier iz Ljubljane iz francoščine prevedli knjigo Glej jih, zvezde! in jo tudi založili. Knjiga je v Sloveniji nekaj posebnega in nikakor ni namenjena samo astronomom. Je priročnik za spremljanje dogajanja na nebu v letu 2008 in nas opozarja na zanimive nebesne pojave, ki jih lahko opazujemo s prostim očesom ali daljnogledom.
Avtor knjige Guillaume Cannat v uvodu pravi: »Opazovanje neba, Lune, Sonca in zvezd je užitek, ki traja vse leto in ga je mogoče deliti z drugimi ljudmi. To občutijo kot nujo vsi, ki bi radi ohranili ali obnovili čustveno povezanost človeka z vesoljem ...«
V letu 2008 se nam obetajo zanimivi nebesni pojavi, delni in popolni sončni mrk, pokritje Venere z Luno in več kot šestdeset srečanj Lune s planeti.
Knjiga za vsak mesec v tem letu predvidi najbolj zanimive nebesne pojave, sodobna fotomontaža pa tudi slikovno pojasni dogajanje. Knjiga ima še dodatno sporočilno vrednost: pojasnjuje zanimive astronomske pojme oz. opozarja na dogodke; na primer, kaj je magnituda nebesnega telesa, kaj se je zgodilo v Sibiriji pred 100 leti, kaj povzroča letne čase, zanimivosti iz odprav astronavtov, nove tehnike pri opazovanju zvezdnega neba, kako varno opazujemo nebo, na kaj smo pozorni pri izbiri daljnogleda, problem svetlobnega onesnaževanja, marsikaj izvemo o mitologiji itd.
Ko knjigo odpremo, že po nekaj straneh ugotovimo, da sta glavna aduta čudovita fotografija in izbran jezik: kot bi poet pogledal v nebo, ostal zazrt v tisoče zvezd, roka pa bi sama od sebe drsela po papirju in zapisovala njegova občutja, videnja, zaznave . Lepoto avtorjevih besed so ohranili tudi prevajalci, zato prebiranje knjige nikakor ni dolgočasno ali suhoparno nizanje podatkov.
Knjigo priporočamo amaterskim astronomom, učiteljem kot učni pripomoček za poglabljanje znanja o vesolju, zaljubljencem, da bodo lahko iskali svojo srečno zvezdo, in vsakomur, ki se občasno zazre v nebo, kjer išče mir, izziv in še kaj. Več informacij na http://astrograscina.pajek.net.
Knjigo lahko naročite pri Marjanu Gobcu na telefonskih številkah 03 56 49 700 ali 040 16 00 90 ali na e-naslov noricum@esiks.si. Cena knjige je 20 evrov.
Po poti osvobojencev iz Starega piskra
Člani ZB NOB, veteranskih združenj Sever in ZVVS ter planinskih društev so 8. decembra v spomin na herojsko dejanje, ko so aktivisti OF iz zloglasnega zapora Stari pisker v Celju pred 63 leti osvobodili
mučene zapornike, organizirali spominski pohod po poti, ki so jo leta 1944 prehodili osvobojeni pripadniki odporniškega gibanja. Pohoda se je udeležilo več kot 200 pohodnikov, ki so navkljub kislemu vremenu z dobro voljo in spoštovanjem na obujen dogodek prehodili pot od Starega piskra do Šmartnega v Rožni dolini. Opazno je prepričanje vse več sodelujočih na tej in podobnih prireditvah, da vse v polpretekli zgodovini le ni tako črno in klevetanja vredno, kot bi se dandanašnji rado prevrednotilo prek politično prekvalificiranih »zgodovinarjev«.
Z veseljem in ponosom smo se pohoda udeležili tudi člani Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško in s svojo prisotnostjo doprinesli k uspešnosti manifestacije. Ob poti so nas spremljali spomini še edinega preživelega organizatorja pobega, ki se nam je pridružil, gostoljubje domačinov ob poti in prisrčen sprejem domačinov v Šmartnem v Rožni dolini, ki so nam pripravili tudi kulturni program. Seveda brez že tradicionalnega prispevka pripadnikov Slovenske vojske ob zaključku - odličnega pasulja - ni šlo, mraz in veter pa je uspešno pregnal »okrepljen« čaj. Se vidimo prihodnje leto ...
Konrad Zemljič
Pregled dela in doseženih uspehov PGD Laško v letu 2007
Januarja lani smo se tiho poslovili od dolgoletnega predsednika našega gasilskega društva Rudija Cesnika, dobitnika najvišjega gasilskega odlikovanja - nagrade Matevža Haceta. Da pa se gasilci ne srečujemo samo na intervencijah, smo poskrbeli maja, ko smo izvedli gasilski nogometni turnir, na katerem je sodelovalo sedem gasilskih ekip in gostje, ekipa policistov, ki so turnir tudi dobili. Z nekaj člani smo se udeležili dneva odprtih vrat Gasilske brigade Celje, kjer so nam predstavili vso svojo reševalno tehniko. Med prireditvijo Pivo in cvetje smo skupaj s 30 gasilci sosednjih gasilskih društev in gosti iz PGD Lokrovec-Zadobrova z gasilsko opremo prvič v Sloveniji izvedli vodno simfonijo. Operativni gasilci naše enote so sodelovali na več gasilsko-reševalnih vajah v naši občini.
Ekipa mlajših članov je nastopila na tekmovanju s čolnom za pokal Loke na reki Savi in se solidno uvrstila. Ne smem pa pozabiti na naš gasilski podmladek, saj je ekipa pionirjev zmagala na občinskem tekmovanju, na tekmovanju celjske regije v Slovenskih Konjicah pa je med 16 ekipami dosegla odlično drugo mesto in si priborila nastop na državnem gasilskem tekmovanju letos na Ravnah na Koroškem.
Leto smo zaključili s posredovanjem na 45 gasilsko-tehničnih intervencijah. Poleg interveniranja ob poplavi je bila ena večjih intervencij iskanje pogrešane osebe v naselju Strmca, kjer smo skupaj s policisti PP Laško pregledali okolico, z gasilskim čolnom pa smo preiskali tudi breg in strugo reke Savinje.
Poveljnik PGD Laško Roman Cerovšek
28
Napovednik
F E B R U A R
Petek, 15. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Delo pred kamero in za njo (Bojan in Boža Herek) (ob 13. uri)
-	Kulturni center Laško (STIK): Jure Ivanušič: Od tišine do glasbe, koncert za anekdoto in klavir (ob 19.30 uri)
Sobota, 16. februar
-	Zdravilišče Laško: Otvoritev novega termalnega centra
-	Planinsko društvo Laško: Izlet na Trdinov vrh na Gorjancih - zbor udeležencev je ob 6. uri na avtobusni postaji Laško (potrebna je predhodna prijava)
Ponedeljek, 18. februar
-	Kulturni center Laško (STIK): Komedija Za nacionalni interes, za abonma in izven (ob 17.30. uri)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izdelovanje jajčk iz fimo mase,
1.	del (Klavdija Simler) (od 9. do 11. ure)
Torek, 19. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Kvačkanje (Ana Tošic) (od 9. do 11. ure)
-	Muzej Laško (STIK): Otvoritev razstave Vsem Slovencem ... in razstave Starih bukvic (ob 18. uri)
Sreda, 20. februar
-	Kulturni center Laško (STIK): Andrej Šifrer, zaključen koncert za predmetno stopnjo osnovnih šol (dopoldne)
-	Kulturni center Laško (JSKD OI Laško): Območno srečanje otroških folklornih skupin
Četrtek, 21. februar
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: Nastop Glasbene šole Laško pod vodstvom Rudija Kocmana
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izmenjava kuharskih receptov (Branko Kunšek) (od 9. do 11. ure)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško (dnevni prostor): Druženje v dvorani Centra starejših - Hiše generacij (Ida Medvešek, Jožica Rajh in Terezija Škoberne) (ob 16. uri)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško (Društvo za osteoporozo Celje): Predavanje o osteoporozi (ob 17. uri)
-	Zdravilišče Laško: Predavanje Harmonija temelj zdravega življenja (Marjan Štor) (ob 19.30 uri)
-	ŠMOCL: Predstavitev ankete Mladi in prosti čas (ob 18. uri)
Petek, 22. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško (dnevni prostor): Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure)
-	Kulturni center Laško (Humoristična skupina Veseli oder iz Velike Nedelje): Komedija Micka in Vinko (ob 17. in 19.30 uri)
-	Knjižnica Laško: Literarni večer s pesnikom, dramatikom, prevajalcem in esejistom Venom Tauferjem, ustanoviteljem mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica in članom Evropske pesniške akademije (ob 19. uri)
Sobota, 23. februar
-	Dvorana Tri lilije (1. del tekmovanja v 1. A SKL): KK Zlatorog : KK Helios Domžale (ob 19.30 uri)
-	ŠMOCL: Šahovski turnir v Hiši generacij (ob 15. uri)
Ponedeljek, 25. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izdelovanje jajčk iz fimo mase,
2.	del (Klavdija Simler) (od 9. do 11. ure)
Torek, 26. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izdelovanje voščilnic ob dnevu žena (Marjeta Dremel) (od 9. do 11. ure)
-	Zdravilišče Laško: Predstavitev kuhinjskega robota Oskar z degustacijo (ob 19. uri)
Sreda, 27. februar
-	Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje v okviru Sanje Lončar (ob 19.30 uri)
Četrtek, 28. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izdelovanje rož iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure)
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: Praznovanje rojstnih dni (ob 13.30 uri)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Otvoritev razstave Kitic (klekljarska skupina v Hiši generacij) (ob 17. uri)
-	Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje s Simono Šket (ob 19.30 uri).
Petek, 29. februar
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Izdelovanje voščilnic (Klavdija Simler) (od 9. do 11. ure)
-	Muzej Laško: Muzejska delavnica - Kaligrafija (ob 18. uri)
Vsak torek in četrtek
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja (ob 15. uri)
Vsak četrtek
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba (ob 16. uri)
M A R E C
Sobota, 1. marec
- Dvorana Tri lilije (1. del tekmovanja v 1. A SKL): KK Zlatorog : KK TCG Mercator Škofja Loka (ob 19.30 uri)
Ponedeljek, 3. marec
-	Kulturni center Laško: ABC abonma (ob 9. in 10. uri)
Petek, 7. marec
-	Kulturni center Laško: Komedija Sosedove skrivnosti (ob 19.30 uri)
Torek, 11. marec
-	Knjižnica Laško: Strokovno predavanje Miše Pušenjak: Pridelava vrtnin brez kemije (ob 19. uri)
Sreda, 12. marec
-	Kulturni center Laško (JSKD OI): Območno srečanje plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17. uri in ob 19. uri)
Četrtek, 13. marec
-	Muzej Laško (STIK): Predavanje dr. Toma Korošca: Primož Trubar in jezik prve slovenske knjige (ob 19. uri)
Petek, 14. marec
-	Kulturni center Laško (STIK): Uroš Perič & The Bluenote trio, A tribute to Ray Charles - jazz (ob 19.30 uri)
-	Kartuzija Jurklošter (Zavod ODON Jurklošter): Kloštrski večer: dr. Janko Rode (ob 19. uri)
Nedelja, 16. marec
-	Planinsko društvo Laško: 24. marčevski pohod na Šmohor (za udeleženke bodo ob dnevu žena in materinskem dnevu pripravili kulturni program)
Sreda, 19. marec
-	Kulturni center Laško (STIK): Koncert ansambla Unikat (ob 19.30 uri)
Petek, 21. marec
-	Razstavišče Kulturnega centra Laško (STIK): Otvoritev razstave Hermana Čatra iz Celja (ob 18. uri)
Torek, 25. marec
-	Kulturni center Laško: ABC abonma: Hej, zbudi se pravljica (ob 9. in 10. uri)
Petek, 28. marec
-	Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Tine Grobin: Indija (ob 19. uri)
Sobota, 29. marec
-	Planinsko društvo Laško: Izlet na Boč - zbor udeležencev ob 6. uri na avtobusni postaji Laško (potrebna je predhodna prijava).
Ponedeljek, 31. marec
-	Kulturni center Laško (JSKD OI): Območno srečanje otroških in mladinskih zborov (ob 17. uri in ob 19. uri)
APRIL
Sreda, 2. april
-	Knjižnica Laško: Srečanje s pesnikom in pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in zaključku Slovenskega knjižnično-muzejskega kviza (ob 10. uri)
Četrtek, 3. april
-	Kulturni center Laško (Prešernovo gledališče Kranj): Komedija Blazno resno slavni (ob 20. uri)
Petek, 4. april
-	Kulturni center Laško (JSKD OI): Območno srečanje odraslih folklornih skupin
Sobota, 5. april
-	Kulturni center Laško (Prešernovo gledališče Kranj): Komedija Blazno resno slavni (ob 17.30 uri)
-	Kartuzija Jurklošter (Zavod ODON Jurklošter): Kloštrski večer: Vili Ščuka (zdravnik in psihoterapevt) (ob 19. uri)
Od ponedeljka, 7., do torka, 15. aprila
-	Muzej Laško (STIK, Vrtec Laško): Delavnica Abeceda (dopoldne)
Sreda, 9. april
-	Kulturni center Laško (OŠ Primoža Trubarja Laško, STIK): Evropska vas: Nemčija, koncert (ob 17. uri)
Četrtek, 10. april
-	Kulturni center Laško (Prešernovo gledališče Kranj): Komedija Blazno resno slavni (ob 17.30 uri in 20. uri)
Petek, 11. april
-	Muzej Laško (Laški akademski klub): Odprtje fotografske razstave KLAK (ob 20. uri)
-	Knjižnica Laško: Vzgojno predavanje Alenke Rebula Tuta: Pomen besede v odnosih v družini in drugih manjših skupnostih (ob 19. uri)
-	OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice: Potopisno predavanje Štefana Reharja: S transsibirsko železnico od Vladivostoka do Moskve (ob 19. uri)
Torek,15. april
-	Knjižnica Laško (v sodelovanju z LAK-om): Pogovor z znanim slovenskim kulturnim ustvarjalcem ob Študentskem kulturnem festivalu (ob 19. uri)
Sreda, 16. april
-	Kulturni center Laško (STIK): Zaključni koncert Mavrice polk in valčkov (ob 19.30 uri)
V času odprtosti Knjižnice Laško bo na ogled razstava Knjige
Primoža Trubarja in dela o njem.
29
Šport in rekreacija/Obvestila
Marko Juričič državni prvak v tenisu v kategoriji do 14 let
Na zimskem državnem prvenstvu, ki je potekalo od 4. do 9. januarja v Litiji, je član Tenis kluba Marija Gradec Laško Marko Juričič postal državni prvak v kategoriji do 14 let med posamezniki in v dvojicah.
Marko je tako že tretjič osvojil prvo mesto na državnem prvenstvu - dvakrat je namreč postal prvak v kategoriji do 12 let. Je tudi član državne reprezentance do 14 let, s katero bo v začetku februarja odpotoval v Belgijo na turnir Winter cup. Njegov trener je Boris Grešak; pozimi trenira v Golovcu štirikrat tedensko po uro in pol, poleti pa vsak dan na domačem igrišču na Marija Gradcu. Njegova velika vzornika sta Švicar Roger Federer in mlad srbski tenisač Novak Dokovič, ki je nedavno zmagal v finalu Odprtega prvenstva Avstralije. Kar je Marku pri tenisu najbolj všeč, pa je, da "moraš veliko misliti z glavo in biti pripravljen na vse."
J. Š.
Planinsko društvo Laško 17. novoletni pohod na Govški brd
Planinsko društvo Laško je 6. januarja, prvo nedeljo po novem letu, že sedemnajstič organiziralo novoletni pohod na Govški brd. Pot in vreme letos nista bila najbolj naklonjena pohodnikom, a se jih je vseeno precej povzpelo na ta 812 m visok vrh nad Govcami. Na pohod se jih je največ odpravilo iz Laškega, kar nekaj pa tudi iz Rečice, Rimskih Toplic in Breznega.
Pri lovski koči so jim rečiški lovci postregli s toplim čajem, da so lažje opravili še preostali del poti do vrha, kjer so se vpisali v knjigo. V lanskem letu se je vanjo vpisalo 3.035 planincev. Po vrnitvi so se planinci zbrali pri lovski koči in na slovesnosti s kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevci moškega pevskega zbora iz Sedraža, razglasili, kdo se je v letu 2007 največkrat povzpel na vrh. Največkrat se je vpisal Franci Kamenšek iz Hude Jame, in sicer več kot dvestokrat. Druga po številu vpisov v knjigo je bila Mihela Žohar z Breznega, tretja pa Martina Dernovšek iz Trnovega. Med družinami, ki so se skupaj povzpele na vrh, je bila največkrat vpisana družina Žohar - mama Mihela, ata Marko, hčerka Matejka in sin Sebastjan z Breznega. Najboljšim so izkazali pozornost s skromnimi darili in medaljami. Iz vpisne knjige je razvidno, da je med obiskovalci Govškega brda poleg domačinov iz Rečice, Sedraža, Marnega in Laškega tudi precej drugih planincev iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine, predvsem Hrvaške, Avstrije in Nemčije.
Vsa leta do sedaj sta za izvedbo novoletnega pohoda najbolj zaslužna pobudnik za pohod Tone Šterban iz planinskega društva in Franček Napret iz lovske družine Rečica kot gospodar lovske koče.
Pohodniki - bilo jih je okrog 300 - so si po prijetnem druženju ob slovesu zaželeli na svidenje na 18. pohodu prihodnje leto.
Andrej Mavri
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA LAŠKO d.o.o.
Podšmihel 1e
3270 Laško
Tel: 03 734 44 00
Fax: 03 734 44 20
E-mail: komunala.lasko@siol.net
http://www.komunala-lasko.si
AKCIJA ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI LAŠKO ZA LETO 2008
Tudi letos pripravljamo spomladansko akcijo zbiranja kosovnih odpadkov.
Čistilna akcija bo potekala od 10. marca do 18. aprila 2008 na enak način kot pretekla leta. Natančen razpored postavitve zabojnikov za zbiranje kosovnih odpadkov bo priložen mesečnemu računu za smeti in objavljen na spletnih straneh www.komunala-lasko.si in www.lasko.si. Zabojnik bo na posamezni lokaciji nameščen samo enkrat.
Akcija zbiranja nevarnih komunalnih gospodinjskih odpadkov bo potekala 14. aprila od 8. do 13. ure na dvorišču Komunale Laško.
Informacije v zvezi z redno letno čistilno akcijo zbiranja kosovnih odpadkov posredujemo na sedežu podjetja ali na tel. 03/734 44 00 in 041/769 668.
Komunala Laško, d. o. o.
						
						
Oglasi
F RAG M AT
Fragmat praznoval sedemdeseto obletnico Izolirke
Konec lanskega leta je s slavnostno prireditvijo v Postojnski jami, ki se je je udeležilo okrog 700 povabljenih, Skupina Fragmat zaznamovala visok jubilej, sedemdesetletnico Izolirke, industrije bitumenskih materialov iz Ljubljane, in s tem tudi začetek industrijske proizvodnje izolacij na Slovenskem.
Po uvodnem govoru, v katerem se je predsednik uprave Franc Žgajnar zahvalil tisočim delavcev, ki so delovali na področju izolacij na Slovenskem, in poudaril nadaljevanje tradicije izdelave izolacijskih materialov z besedami: »Skupina Fragmat z vsemi svojimi predhodniki se lahko pohvali z izdelki, ki so jih generacije delavcev razvijale in dopolnjevale sedem desetletij in so danes postale nepogrešljiv del v gradbeništvu in služijo prijaznejšemu življenju in ohranjanju našega planeta ...«, so po krajšem programu, v katerem so nastopili skupina New Swing Quartet, številni plesalci in duo iz Zagreba, povabljeni nadaljevali prijetno poslovno druženje v dvorcu pred Postojnsko jamo. Vsi povabljeni so ob tej priložnosti prejeli tudi posebno darilo, knjigo avtorice Darinke Kladnik, ki nosi simboličen naslov V toplem objemu. V knjigi so opisani zanimivi dokumenti, pričevanja, razkritja, ki so botrovala različnim spremembam v razvoju Izolirke in slovenske industrije hidroizolacijskih materialov od leta 1937 do 2007. Iz knjige je moč razbrati tudi del zgodovine in nastanka Tovarne izolacijskega materiala v Laškem in razvoj podjetja Fragmat Izolirka Sodražica, ki sta ponovno, prek podjetja Fragmat TIM, d. d., združili dejavnost nekdanje Izolirke, kar bralca usmeri k razmišljanju o bogati tradiciji, katere del so tudi številni delavci Laškega in okolice. Knjiga ima po mnenju avtorice poseben pomen za arhivarje in zgodovinarje, svoje mesto pa je našla tudi na policah slovenskih knjižnic, med drugim tudi v laški. Vabljeni k zanimivemu branju!
Skupina Fragmat se predstavi
Skupina Fragmat je s svojimi podjetji in izdelki poleg Slovenije prisotna tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Makedoniji. Matično podjetje Skupine Fragmat je Fragmat Izolirka, ki je od junija 2005 večinski lastnik delniške družbe TIM, Tovarne izolacijskega materiala iz Spodnje Rečice pri Laškem, in vseh z njo kapitalsko povezanih družb.
V	Laškem poslujejo tri podjetja Skupine Fragmat. Največje je delniška družba Fragmat TlM, Tovarna izolacijskega materiala, ki je pravni naslednik TIM-a Laško, d. d. Družbo vodi dvočlanska uprava, predsednik Franc Žgajnar in član uprave Karl Košak. Proizvodno podjetje Fragmat TIM, d. d., zaposluje 230 delavcev.
V	okviru treh glavnih dejavnosti (proizvodnja hidroizolacij, proizvodnja termoizolacij, proizvodnja embalaže), skupaj s poslovno enoto proizvodnje stiropora v Ljubljani, ustvari skoraj 31 milijonov evrov vseh prihodkov.
Invalidsko podjetje TIM Svetloba, d. o. o., je s svojo dejavnostjo proizvodnje termoizolacij iz stiropora tesno povezano z dejavnostjo matične družbe. V invalidskem podjetju je trenutno zaposlenih 84 oseb, od tega je 35 invalidov. Družbo vodi direktorica Evelina Kotnik Perko.
V	okviru družbe Demit, d. o. o., se proizvajajo in prodajajo materiali za vgradnjo toplotno izolacijskih fasad pod blagovno znamko fasada DEMIT®, vključno z inženiringom in nekaterimi drugimi zaključnimi deli v gradbeništvu. Demit, d. o. o., ki jo vodi direktor Robert Seme, trenutno zaposluje 29 delavcev. Primanjkuje pa jim zlasti novih sodelavcev za vgradnjo fasad. Proizvodnja hidroizolacij po zaprtju Izolirke v Ljubljani nadaljuje
s proizvodnjo teh izdelkov v tovarni	izolacijskih
materialov v Laškem in v srbski tovarni TIM Izolirka Šid.
Druga slovenska podjetja skupine imajo svoj sedež v Sodražici in Cerknici. Družba Fragmat Izolirka, d. o. o., se ukvarja tudi s trgovsko, kovinsko in lesno dejavnostjo (proizvodnja masivnih vhodnih vrat Galla), medtem ko Bistro Ž opravlja gostinsko dejavnost. V prihodnje se bo del dejavnosti širil v okviru nove poslovno-obrtne cone na Rakeku, kjer Fragmat Izolirka, d. o. o., gradi nove poslovne objekte. Nova poslovna stavba pa raste tudi v Spodnji Rečici pri Laškem. Svoja vrata bo odprla predvidoma konec aprila letos.
Magda Šantej
31