Pokliz
na vfe kmetovavze, de bi fvoje polje, verte in vinograde pred fhkddo tozhe savarvali.
Kdor je she vidil ftrafhne rasgraje, ki jih je tozha Tem ter tje napravila; kdor je she vidil shalofiniga kmeta po sgubljenih poljfkih pridelkih, ki mu jih je huda ura v enim hipu pokorila; kdor je vidil pridniga gofpodarja, kader nima ne sheni ne otrokam od shivesha podati kaj, in pri fofedi, kterga je ravno taka nefre-zha dofhla, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih nefrezh she vidil vezh, — bo gotovo s hvaleshnim ferzam drushbe flavil, kterih namen je, take nefrezhe polajfhati ali zlo odverniti jih. Ambro shizh.
Ravno tako, kakor imamo bratovfhnjo f. Florijana, po kteri fe pohifhtva pred ognjeno fhkodo savarvajo, jih je tudi she vezh zhafa v vezh deshelah rasnih drushb, kjer fe poljfki pridelki, fadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktere je tukaj govorjenje, fe je v letu 1828 v Milani prizhela 3 tode ni fedaj po Eftrajfkih deshelah s imenovano Milanfko drush-bo v nobeni savesi vezh, ampak povfod ima fvoje opravnike, per kterih fe dajo poljfki pridelki savarvati.
Pripomozhke, ktere ta afekuranzija vfim kme-tovavzam ponuja , ki imajo vezhidel vfe fvoje pre-moshenje pod milim nebam rasftavljeno, ne morem s befedo tako vshivo popifati in fvojim dragim domorodzam k ferzu vtifniti ,   kakor bi  jih rad.
Ravno sato fe proti Njim zhaftitljivi duhovni gofpodje obernem, ter Jih profim, de bi Oni, ki fo svefti gojitelji in voditelji ljudftva , ki ga k vlimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vlim sa njegov zhafni in vezhni prid fkerbijo , ga tudi k perftopu imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni flufhal, je priftopil k ti afekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe gaje nefrezha tozhe dofhla, sa to dobroto vefel in pred fhkodo ob-varvan hvalo prepeval krog in krog.
Sdaj bom pa fvojim dragim kmetam povedal, kaj in kako jim gre pred tozho savarvati fe.
H ti drushbi sna vfakteri priftopiti, ravno tako tudi odftopiti, kader hozhe. Kdor shelji tedaj k nji priftopiti, naj fe oglafi pri opravniku, ki jih bom sa krajnfko deshelo posneje imenoval vezh, in naj mu pove, od kod je doma, naj mu imenuje fvet, ki ga savarvati mifli, kako je velik , koliko fe va-nj pofeje, in  koliko fe is njega
90
perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — V(i semljifki perdelki, ki fe pri drushbi savarvajo fo v fhteri verfte rasdeljene : Perva      vcrfra obfeshe: klajo sa shivino. Druga       „           „    shito,oljfke selifha in
fozhivje. Tretja       „           „    vfe vertne pridelke, ra-
sun teh konopljo in lan. Zheterta,,           „    vinograde, hmel in dru-
ge kupzhijfke selifha, sa ktere fe afekuranzii po ti rasmeri plazhuje, kakor fe v danafhnimu „perlognimu liftu" vidi. Ker tozha ene kraje vezhkrat od drusih po-tolzhe, ravno sato fo tudi vfi kraji po zeli krajn-fki desheli po defetletni fkufhnji v zhvetere redi sverfteni, zhefar fe tudi v „perlognimu liftu" bere. Vpervored, v ktero fe nar manj plazhuje , fe verfte vti tifti kraji, kteri nifo v na-flednih treh redih imenovani pofebno, sato, ki fe je po dolgoletni fkufhnji vidilo, de je ondi tozha prav malokdaj potolkla. V drugi redi fo tifti kraji, kjer tozha vezhkrat rasgraja; ravno sato morajo od pervih tudi vezh plazhovati. She vezh od tih gre tiftim plazhovati, ki fo v tretji redi. Nar vezh plazhujejo pa tifti kraji, ki fo v zheterto red sverfteni, zhefar fe tudi v „per-lognimu liftu" vidi.
Zhe vezh deleshnikov ali kmetovavzov k ti drushbi priftopi, manj fe bo fzhafama od 100 gold. afekuranzii plazhovati moglo.
Savarvanje poljfkih in vertnih pridelkov fe perzhne drugi dan po dobitvi afekuranzijfkiga pifma opoldan ob dvanajftih, kader imenovano afekuranzijfko pifmo do perviga opravnika doide 5 konzha fe pa takrat, kader fo savarvani pridelki posheti ali pokofeni in obrani, nar posneje vfako leto pa 3i dan Kosaperfka. Samo sa tifte pridelke, ki jih ni mogozhe pod ftreho vseti, afekuranzija fhe ofem dni po shetvi dobra ftoji, tode le takrat, kader fo savarvani pridelki fhe na tiftim meftu, kjer fo priraftli.
Rasun letniga plazhila mora vfaki kmetova-vez petnajft krajzerjev od fto, ki jih je afekuri-ral, drushbi sa mnoge potrofhke pofebej plazhati.
Od prejeliga letniga plazhila, ki fe konez vfaziga mefza na obreft v Dunajfko fhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperfka oftane, bo fhkoda, ki jo je tozha deleshnikam prisadela, povernjena, tode fhe le jefen, kader fo she vfe fhkode osnanjene in rajtenga konzhana. Zhe bi zhes vfe povrazhenje fhe kaj denarjev v drushbni kafi oftalo, tako bodo ti denarji sa drugo leto prihranjeni ; zhe bi jih pa vtegnilo premalo biti, tako bi fe deleshnikam vfe to leto poplazhati ne moglo, kar jim gre, sato dobe le savarvano pifmo, po kterim bodo drugo leto ali posneje plazha-ni, zhe v drushbi oftanejo.
(Konez fledi.)
Pokliz
na vfe kmetovavze, de bi fvoje polje, verte in vinograde pred fhkddo tdzhe savarvati.
(Koncz.)
De me bodete pa bolj rasiimili, vam v isgled to le povem:
V nekimu letu je bilo namrezh od 100 de-leshnikov sa savarvane fenosheti, shito, fadje in vinograde 2 5o gold. plazhanih. Prav po volji je bilo to leto, ni jih bilo vezh, ko zhvetero de-leshnikov od to˛be pofhkodvanih. Med temi zhve-terimi dobi Peter Jelenz, kteri je fvoje zelo polje savarval loogold.; Joshef Shkrabez5o gold.; Anton Kokajl in Andrej Skopez dobita pa po 2 5 gold. Torej dobijo vfi /hterje pofhkodvanzi 200 gold., in perfeshnim moshem, kteri fo fhkodo, ki jo je tozha napravila, rasfo-dili, fe je pa 10 gold. plazhalo. Ki jih je bilo pa sa premijo 25o gold. prejetih in farno 210 gold. plazhanih, potem jih je fhe 4 O gold. o A al o, ki fo bili na obreft v fhparovko dani. — Drugo leto je bilo sa premijo 320 gold. prejetih, tocle je bilo defet od tozhe pofhkodovanih, kterim je bilo 600 gold. plazhati, perfeshnim moshem pa 20 gold.; ravno sato jih je bilo le 3oo gold. med nje rasdeljiti, in od tega denarja je vfak le polovizo fvoje fhkode prejel. Saftran tega dobi Pavi Janz in ti drugi, ki fo imeli po 100 gold. dobiti, le 5o gold., Joshef Mali dobi namefti 40 gold. le 20 gold. inFranz Shnidar, kteri bi bil imel sa ivoj selnik, ki mu ga je tozha potolkla, 20 gold. dobiti, jih dobi le 10. Savo-ljo tega je bilo vfakimu pofhkodvanzu savarvano pifmo v roke dano, po kterim fe jim bo dolg drugo leto ali faj v petih letih po mozhi naloshenih denarjev  doplazhal.
Sffoditi bi fe bilo tudi snalo, de bi bilo namefti 600 gold. 1200 gold. fhkode, potem bi fe bilo pofhkodvanim drushnikam lepo 2 5 gold. namefti 100 gold. to je zheterli del fhkode plazhati samoglo, in sato, de bi fe jim zel dolg, kar jim ga gre, poplazhal, bi fe mogli sope t na salogno kafo oberniti. To primeriti fe, dobi vender le vfak pofhkodvan drushnik vezh , kar je sa savarvanje plazhal, in ravno toliko, kar je v 25 letih sa plazhilo letne savarvane premije safhpogal. To fe is tega prav lahko rasiimi: Pe tra Jelenza, kteri na leto 10 gold. premije plazhu-je, je v 5 letih trikrat tozha sadela, ter je dobil sa fvojo fhkodo pervizh i5o gold., drugizh 75 gold. in tretjizh 25 gold. povrazhila, fkupej pa 25o gold.; plazhal je pa le 5o gold. Fs tega fe vidi, de fe Jelenz s tem denarjem, ki ga je prejel, zhe vfako leto po 10 gold. premije pla-zhuje, fhe ˛elih 20 let savarvati sna. in med tem zhafam sna kakofhnih tavshent gold. povrazhila od afekuranzije dobiti, in ne bo je, zhe ga tudi v 20 letih tozha nikoli ne sadene, kar fi ni mi-fliti, vender le sgube imel. — Rasun  tega ga bo
pa vfefkosi vefelilo, de je s fvojim plazhilam, ki ga je afekuranzii odrajtal, fvojimu pofhkodvanimu blishnimu veliko pomagal, kteri je tudi njemu v enaki nefrezhi ravno to ftoril; faj je tudi ta drushba le dobro delo, s kterim li med feboj obljubimo, eden drugimu o nefrezhi pomagati. Satorej tudi vfak lahko prerajta, de, zhe naf bo vezh v drush-bi, manjfhi bo letno plazhilo, ako fe ravno veliko fhkode sgodi.
Naflednji gofpodje fo opravniki imenovane drushbe na Krajnfkim, per kterih fe poljfki in vertni pridelki savarvati dajo, in kteri, zhe bi bilo potreba od te drushbe fhe bolj na tanjko povedati komu, tudi to prav radi povedo; ti le fo:
V Ljubljani gofp. J. Karinger, — v Krajnu gofp. K. Loker,— v Planini gofp. J. Obresa, — v Ipavi gofp. J. Dolenz, — v Novomeftu gofp. J. Po lak, — v Metliki gofp. F. V. Zol-ner,— v Kozhevju gofp. J. Bartelme, — na. Kerfhkim gofp, M. Hozhevar in v Mokronogu pa gofp. V. Margoni.  —
Kakor na Krajnfkim fo tudi po drusih de-shelah opravniki te afekuranzije, pri kterih vfa-kteri kmetovavez fvoje poljfke pridelke pred fhkodo tozhe savarvati sna.
Ferd. J. §hmidt? v JJhifhki poleg Ljubljane.
94