Aktualno Ptuj • Šolski center v boj za tehniško gimnazijo O Stran 2 o— • t • mn Stajerski Ptuj, torek, 3. decembra 2019 Letnik LXXII • št. 93 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 «98.2 «104,3 www.radio-ptuj.si Aktualno Gorišnica • Občina v nakup novih prostorov za večjo ambulanto o Stran 2 Podravje Cirkulane • Ognjemeta in drsališča letos ne bo o Stran 3 VI» v v srediscu Ormoško • Večina dejavnosti v vrtcih je brezplačnih o Stran 6 Politika Podlehnik • Krajnc moral zapustiti direktorski stolček o Stran 4 Kronika Podravje • Avtošolski šiš miš tudi v Podravju o Stran 24 v Šport Rokomet • To je to, pravi obraz Jeruzalema! o Strani 14 Spodnje Podravje • Prihaja prvi od treh dobrih decembrskih mož Miklavžev koš bo napolnila večina občin Praznično okrašenega decembra si brez dobrih mož z bolj ali manj polnimi vrečami daril ne znamo predstavljati. Še posebej pa ne otroci, ki z nestrpnostjo pričakujejo prihod prvega - Miklavža. Na vrata bo potrkal že čez dva dni. Kako bodo letos občine napolnile njihove vreče z darili, pa razkrivamo na straneh 6 in 7. Markovci • Kolesarka odvisna od dobre volje lastnikov parcel o Stran 3 Spodnje Podravje • V Pokrajinski zvezi društev upokojencev • V.1 je počilo o Stran 5 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno torek • 3. decembra 2019 Danes slovenska beseda - in nikdar več? Predstavljajte si: proslava ob slovenskem državnem prazniku. Kateremkoli. Na oder pride pevec. Katerikoli. Recimo Isaac Palma.'Aha, pevec je tu, himna bo,' pomislite. In potem zaslišite Isaaca peti: »Vivan todos los pueblos que ver el día anhelan, brille do brillare el sol, que ponga fin a las querras, sean libres los hombres, con el prójimo apacibles.« Mogoče pa pride avstrijska Conchita in zapoje: »Es leben alle Völker, die sehnend warten auf den Tag, daß unter dieser Sonne die Welt dem alten Streit entsag! Frei sei dannjedermann, nicht Feind, nur Nachbar mehr fortan!« Zakaj ne Petar Grašo: »Živ narod svaki da je, što dočekati želi dan da, kud god sunce sjaje, sa svijeta razdor bude zgnan, slobodni da su svi, a susjed, brat, ne dušman zli!« Ali pa kak Melanijin znanec: »God's blessing on all nations, who long and work for that bright day, when o'er earth's habitations no war, no strife shall hold its sway; who long to see that all men free no more shall foes, but neighbours be!« Občinstvo bo najbrž šokirano. Hkrati pa domnevam, kdo bo navdušen: sodniki ustavnega sodišča! In čeprav se to ob himni ne spodobi, bodo zaploskali. Ker ti sodniki so nedavno tega odločili: v Sloveniji je protiustavno zahtevati, da se poje v slovenščini! Nekateri pa smo vendarle šokirani ob neslovenski slovenski himni. Ker smo pač navajeni in ker se nam zdi logično, da se v Sloveniji govori (in poje) slovensko. Toda nedavno tega so ustavni sodniki sprejeli odločitev, daje 'siljenje' slovenskegajezika v javno uporabo v Sloveniji neustavno! Država nima kaj odločati o tem, v kakšnem jeziku smejo glasbo poslušati državljani Slovenije (recimo na Radiu City, ki seje obregnil ob to, da morajo na slovenskem radiu vrteti slovensko glasbo). Natančneje povedano: ustavnim sodnikom sej... za to, da v 11. členu naše ustave piše: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.« (S povsem upravičenim dodatkom, da sta uradnajezika na nekaterih območjih naše države tudi italijanščina ali madžarščina.) No, mogoče še lahko zahtevamo, da nekdo v naši državi govori slovensko, ne moremo pa zahtevati, da slovensko poje, je najbrž tozadevna sprevržena ustavnosodniška logika! Kot sem rekel: nekateri so ob tem šokirani. Ostalim pa se sladko j... Če se jim ne bi, ali mislite, da bi v radijskih čestitkah na 'mojem' radiu poslušali pesmi v stilu: Samo s tobom sam upoznao ljubav; I was made for loving you; Ein bisschen Frieden; Ljubav nema kraja... Saj je lepo, če se človeku kdaj prije.. Ampak tega naj ne počne tam, kjer ga vidijo ustavni sodniki. Jože Šmigoc (ki se mu ne j... za 11. člen ustave) Slovenija • Odpuščanja v avtomobilski industriji Daimler in Audi bosta odpustila 17.5000 delavcev Nemški avtomobilski velikan Daimler je v petek napovedal, da bo ukinil najmanj 10.000 delovnih mest. Delovna mesta bo ukinil po vsem svetu, brez dela bo ostala tudi desetina vodstvenega kadra. Iz Daimlerja so sporočili, da želijo z ukrepom prihraniti 1,4 milijarde evrov. Prihranek bodo namenili razvoju električnih vozil prihodnosti. Odpuščanja naj bi bila postopna, postopek pa naj bi končali do konca leta 2022. Daimlerjeva napoved sledi Audijevi, ki je v torek sporočil, da bo do leta 2025 število delovnih mest zmanjšal za 7500. Kot so pojasnili, bodo ukinili 9500 obstoječih delovnih mest, vendar ustvarili tudi 2000 novih delovnih mest na področju električne mobilnosti in digitalizacije. S tem želijo prihraniti več milijard evrov. Odpuščanja so v minulih mesecih napovedali tudi nekateri drugi avtomobilski proizvajalci. Pri Volkswagnu bo po napovedih brez dela ostalo 5000 ljudi, prav toliko tudi pri nemškem delu Fordovih operacij. Podjetja sicer poudarjajo, da bodo hkrati odprla veliko delovnih mest na področju novih tehnologij, (sta) Spodnje Podravje • Šolski center v boj za tehniško gimnazijo Vsi pogoji izpolnjeni, en razred dijakov zagotovljen ŠC Ptuj že nekaj let beleži upad vpisa. Da bi spremenili ta negativni predznak in da bi zagotovili gospodarstvu kader, ki ga to potrebuje, so šolsko ministrstvo zaprosili za uvedbo programa tehniške gimnazije. Vse srednje šole so na šolsko ministrstvo morale posredovati svoj predlog obsega razpisanih mest za vpis novincev v prihodnjem šolskem letu do konca oktobra. Nekatere šole, med drugim tudi Šolski center Ptuj, so na ministrstvo posredovale tudi predloge za razmestitev novega programa. »Podatki zavoda za zaposlovanje in gospodarskih subjektov v regiji kažejo na velike potrebe po visoko izobraženih delavcih s področja tehniškega izobraževanja, predvsem na področjih strojništva, elektrotehnike in informatike in prav tehniška gimnazija lahko na tem področju pomaga. Glavni namen programa tehniška gimnazija je dijakom zagotoviti možnost, da že v srednji šoli podrobneje spoznajo strokovno področje, ki jih zanima, hkrati pa jim zaradi zaključevanja srednje šole s splošno maturo ostajajo odprte vse možnosti študija v univerzitetnih programih, na visokih strokovnih šolah in na višjih strokovnih šolah,« je odločitev za predlog novega programa utemeljil direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. »Vsak dvom v ustreznost kadrov je žaljiv« Na ministrstvu bodo sedaj vse predloge šol, ki so prispeli, skrb- H,}' -'"j - • . : - > C • T Foto: Črtomir Goznik no pregledali, pri odločanju pa bodo tako kot vsako leto upoštevali številne kriterije. V Šolskem centru so prepričani, da kriterije zadovoljujejo. Kot je dejal Mlakar, imajo za izvajanje predlaganega programa vse zahtevane materialne in kadrovske pogoje. »Vsak dvom v ustreznost naših kadrov je neupravičen in celo žaljiv za naše zaposlene, saj imamo na tem področju visoko izobražene kadre. Pomemben podatek je tudi ta, da smo na ŠC Ptuj še nekaj let nazaj izvajali splošno maturo,« je poudaril Mlakar. Glede zagotovitve prostorov pa je dejal, da je predvideno, da bi teoretični pouk potekal v zgradbi ŠC Ptuj, kjer so učilnice za splošne predmete, specializirane učilnice za pouk strokovnih predmetov ter laboratoriji za naravoslovje. Laboratorijske vaje pa bi lahko nemoteno potekale v šolskih delavnicah in specializiranih učilnicah, kjer so že sedaj na razpolago sodobno opremljeni laboratoriji iz področja strojništva, elektrotehnike in računalništva. Seveda so idejo o uvedbi tehniške gimnazije preverili tudi med osnovnošolci na Ptujskem in Ormoškem. »Izvedeli smo, da bi se na tehniško gimnazijo zagotovo vpisalo 26 devetošolcev, šest pa jih je delno odločenih. Zelo podobne pa so namere tudi pri osnovnošolcih v 8. razredih.« Ministrstvo bo šolam svoj predlog odziva na predloge srednjih šol (tudi o morebitni ukinitvi programov) posredovalo predvidoma v drugi polovici decembra, razpis za vpis novincev v šolsko leto 2020/2021 pa mora biti v skladu z rokovnikom objavljen 20. januarja 2020. Mojca Vtič Gorišnica • Namesto dveh stanovanj v nakup poslovnega prostora Poskrbeli bodo za večjo ambulanto Občina Gorišnica bo v novem poslovno-stanovanjskem objektu namesto dveh stanovanj kupila poslovni prostor v višini nekaj manj kot 205.000 evrov. Foto: OŠ Žetale Občinsko vodstvo se je pred približno dvema letoma s Cestnim podjetjem Ptuj kot najugodnejšim ponudnikom pogodilo za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na mestu nekdanjega zadružnega doma. Ptujski gradbinec je občini za odkup zemljišča plačal 61 evrov za kvadratni meter, kar je skupaj s komunalnim prispevkom in načrti znašalo slabih 230.000 evrov. Kot je bilo določeno po prodajni pogodbi, pa bi občina po zaključeni investiciji odkupila dve stanovanji po ceni 1.260 evrov za kvadratni meter. A so si premislili. Namesto dveh stanovanj bodo šli v nakup poslovnega prostora. Za nakup dobrih 200.000 evrov »Za odkup poslovnega prostora smo se odločili zaradi velike prostorske stiske, ki vlada v naši zdravstveni ambulanti. Kot veste, sta v zgornji etaži dva zdravnika, ki delujeta v majhnih prostorih, spodaj pa splošna zdravnica, ki ima laboratorij zaradi prostorske stiske urejen na mestu, kjer je bila predvidena čajna kuhinja. Če pridejo in- 130.000 evrov za avtobusno, del parkirišča, cesto in pločnik Zagotovitev dodatnega denarja za nakup poslovnega prostora je bil eden izmed dveh razlogov za popravek letošnjega proračuna, kjer so postavko poslovno-stanovanjski objekt povišali za 100.000 evrov, na 330.000 evrov. Dodatno so morali zagotoviti še denar za ureditev občinskega zemljišča ob omenjenem objektu, in sicer za novo avtobusno postajališče z nadstrešnico, 18 parkirnih mest in cesto do parkirišč ter pločnik, kar je občino stalo okoli 130.000 evrov. V tem objektu bo za potrebe splošne ambulante prostor kupila občina. špektorji, nam bodo to zaprli! Zato smo sprejeli odločitev, da gremo v nakup poslovnega prostora namesto dveh stanovanj, kamor bi v uglednem času preselili zdravnico. Ne bi rad, da bi se nam zgodilo, da bi kdaj izgubili zdravnika, je pa to v tem trenutku edini prostor za te namene, ki je na razpolago,« je razloge na zadnji seji svetnikom pojasnil župan Jožef Kokot. Kot je še dejal, ima objekt že pridobljeno uporabno dovoljenje, nakup dobrih 150 kvadratnih metrov velikega prostora pa bo vključno z 22-odsotnim davkom stal okoli 205.000 evrov, kar je nekaj več kot so načrtovali za nakup stanovanj. Še nekaj tisočakov pa bo potrebnih za dokončno ureditev prostora. »Prostor je narejen do četrte gradbene faze. Cestno podjetje bo izvedlo še estrihe in omete, preostalo pa bo strošek občine,« je še pristavil Kokot. Občinski svet se je s spremembo strinjal, svetnika Darka Valenka pa je ob tem zanimalo, ali dveh socialnih stanovanj ne potrebujejo več. Po županovih besedah potreb bojda ni. Monika Horvat Foto: MH torek • 3. decembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Videm • Načrti o urejanju doma upokojencev Za zemljišče rezervirali 185.000 evrov Občina Videm je v osnutku proračuna za prihodnje leto za nakup zemljišča za dom upokojencev, ki bi ga gradili v središču Vidma, med gostilno Pal in minoritskim domom, rezervirala 185.000 evrov. V središču Vidma bi gradili dom za starejše. A pod pogojem, da bi bil dom v mreži državnih socialno-varstvenih ustanov, je poudaril videm-ski župan Branko Marinič. Kot je ob obravnavi proračuna v prvem branju povedal videmski župan Branko Marinič, bi dom upokojencev gradili v partnerstvu z Domom upokojencev (DU) Ptuj, v smislu, da bi se del programa, ki ga ima DU Ptuj, izvajal na Vidmu. »Želimo, da je dom za starejše v državni mreži, da država in občina prevzameta vsaka svoje aktivnosti. Z državo se za zdaj še nismo dogovorili, kako in kaj se bo odločila. Ko bomo imeli odgovor pristojnega ministrstva, bomo lahko naredili konkretne korake,« je pojasnil župan in spomnil na aktivnosti iz preteklosti. »Nekdanji minister za socialne zadeve Ivan Svetlik je leta 2010 obljubil, da bo dom za starejše v Vidmu. Svet zavoda DU Ptuj je zavezi sledil in v tej obliki tudi sprejel sklep. S tem je občina Videm dobila zeleno luč, da bi lahko šla v nakup zemljišča. Ker se je tedanje vodstvo odločilo, da lokacija pri gostilni Pal ni bila ustrezna, je pristopila k postopku prostorskega načrtovanja za zemljišče, ki je v lasti patrov. Z OPN se je potem zemljišče tudi ustrezno kategoriziralo. Sedaj čakamo samo še na zeleno luč države in DU Ptuj. Upam, da bomo pri pogajanjih uspešni in bomo lahko naredili konkretne korake. Sami z občinskim proračunom gradnje ne zmoremo. Če bi DU Ptuj in država odločila, da bi se v Vidmu dejavnost institucionalnega varstva starejših začela izvajati, pa imamo denar na postavki za nakup zemljišča pripravljen in lahko takoj začnemo.« Zakaj dom ni načrtovan na državni zemlji Župan Marinič je še dejal, da ga nekateri sprašujejo, zakaj bi občina zemljišča za dom kupovala, če so parcele, na katerih raste hmelj, v lasti države. »Drži, vendar tista zemljišča po OPN niso predvidena za gradnjo doma za starejše. Po OPN je za ta namen predvideno zemljišče pri minoritskem domu. Če bi dom želeli kje drugje in če bi šli v spremembo prostorskega plana, pa veste, da bomo gradnjo zamaknili za deset let ali še več. V začetku tega mandata smo se dogovorili, ne glede na to, kateri stranki kdo pripada, da bo ureditev doma upokojencev naša prioriteta. Kakšnih 10 ali 15 let nazaj je bila občina Videm vedno na prioritetni listi za gradnjo doma za starejše v državni mreži. Sam se z javno-zasebnim partnerstvom ne strinjam najbolj, zato si prizadevam, da bi prišli v državno mrežo.« Mojca Zemljarič Markovci • Velike razlike v odkupni ceni zemljišč razburjajo občane Kolesarka odvisna od dobre volje lastnikov parcel Po tem, ko seje v lanskem letu večina lastnikov zaradi ponujene cene (slabih 5 evrov za m2) uprla odkupu zemljišč za izgradnjo kolesarske steze do Nove vasi pri Markovcih, so se nekateri nezadovoljni lastniki ponovno sestali z občinskim vodstvom in poskušali najti rešitev. Kljub načrtom vodstva občine o izgradnji kolesarske steze od trgovine Vepos čez polje do Nove vasi pri Markovcih se gradnja ni začela. Izbrani izvajalec je lani, potem ko je rekonstruiral cestni odsek, predčasno zapustil gradbišče. Kot so takrat pojasnili na občini, se predvsem z večjimi lastniki niso mogli dogovoriti glede sprejemljive cene za odkup potrebnih zemljišč, po katerih bi potekala omenjena steza. Vaščani so tako ostali brez kolesarske steze, ki bi bila po mnenju predsednika tamkajšnjega vaškega odbora Konrada Janžekoviča več kot dobrodošla, saj je cesta zdaj nedokončana in nevarna. Dogovora tudi tokrat ni bilo Da bi se ta zaplet vendarle razrešil, je vaški odbor pred kratkim organiziral sestanek. Nezadovoljni lastniki so se srečali z županom Milanom Gabrovcem, da bi se do- govorili, pod kakšnimi pogoji bodo z občino pripravljeni podpisati pogodbe o odkupu zemljišč. »Želja je, da se doseže kompromis ter se uredi načrtovana kolesarska steza za dobrobit vseh občanov. Sestanka se je udeležila okolica polovica lastnikov zemljišč, vendar pa na žalost do dogovora ni prišlo. Želeli so, da se ponovno opravi cenitev zemljišč, a je župan dejal, da to ni potrebno, saj je cenitev že bila izdelana.« Očitek o neenakopravni obravnavi občanov Kot je še povedal Janžekovič, je bilo od lastnikov slišati očitke predvsem na račun tega, da občina zemljišča za bolj ali manj podobne namene odkupuje po različnih cenah: »Županu so očitali, da se občane neenakopravno obravnava. Slišati je bilo celo, da bi nekateri bili pripravljeni brezplačno odstopiti potreben del zemljišč, če se to Foto: Dreamstime/M24 Nekateri s previsokimi apetiti? Župan Milan Gabrovec v zvezi z zapletom glede odkupa zemljišč še meni, da imajo nekateri previsoke apetite. »Nekateri lastniki so zahtevali celo sedemkratnik ponujene cene!« je pristavil in glede nadaljnjih korakov povedal: »S ceno, ki jo je določil cenilec, bo občina ponovno pozvala lastnike k prodaji zemljišča. Do 15. decembra bodo imeli čas, da se opredelijo. Če se bodo strinjali, se bomo lotili izgradnje kolesarske steze, vendar naslednje leto najbrž ne, razen če bomo sli v rebalans proračuna. A pred tem je nujno dobiti zemljišča vzdolž celotne trase.« Foto: MH in Media24 Za potrebe kolesarske steze so ob robu ceste vgradili robnike. ne bi dogajalo ... Bojim se, da se tudi po tem sestanku vsi lastniki ne bodo strinjali z odkupom zemljišč po določeni odkupni ceni.« Na sestanku je na plano med drugim privrel tudi očitek, da se je za gradbeno zemljišče, kjer je načrtovan dom upokojencev, plačalo 25,50 evra za kvadratni meter. Župan vztraja pri ceni, ki jo je določil cenilec Župan Milan Gabrovec je odločno zavrnil očitke o neenakopravnem obravnavajo občanov glede odkupov zemljišč ter pojasnil: »Postopek odkupa zemljišč je vselej enak. Vsem občanom v začetni fazi za odkup kmetijskega zemljišča ponudimo tri evre za kvadratni meter, kar je približno dvakratnik vrednosti po Gursu. Takšno ceno smo najprej ponudili tudi lastnikom teh zemljišč. A ker se z njo niso strinjali, smo najeli pooblaščenega cenilca, ki je ocenil zemljišče na natanko 4,94 evra po m2. Preko tega ne moremo iti. Na določitev cene nikakor ne vplivamo, delova- nje cenilcev določa zakonodaja. Je pa res, da različno ocenijo zemljišča, saj na vrednost nepremičnine vplivajo različni dejavniki, kot so namembnost, velikost, lega ... Dogaja se, da se na isti trasi ali celo na sosednjem zemljišču odkupna cena razlikuje.« Zemljišča za kolesarko od 3,4 do 6 evrov, za gasilski dom 39 evrov Župan je ob tem še postregel s podatkom, da so pred časom skupaj z državno Direkcijo za infrastrukturo odkupovali zemljišča za kolesarsko stezo od krožišča proti Spuhlji po cenah, kot jih je določil cenilec - od 3,4 do največ 6 evrov za m2. Glede na to, da nekateri omenjajo visoko ceno nakupa za dom upokojencev, pa je še navrgel, da so na drugi strani svetniki soglašali z odkupom zemljišča ob gasilskem domu Zabovci za kar okoli 39 evrov za m2. K temu pa bo treba prišteti še nekaj tisočakov za zrušitev stare hiše. Monika Horvat Foto: MZ Cirkulane • Ognjemeta in drsališča letos ne bo Denar namesto za ognjemet raje za igrače Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je občinske svetnike na zadnji seji povprašala, ali naj občina organizira ognjemet in novoletno druženje s krajani. Kar nekaj let je bil v Cirkulanah običaj, da so se 1. januarja, nekaj po polnoči, vodstvo občine in krajani zbrali v središču Cirkiian, si voščili in nazdravili novemu letu. Piko na i je prazničnemu dogajanju dal ognjemet. Odločitev, ali praznovanje organizirati ali ne, za županjo Žu-mbarjevo ni bila lahka. Zato je na četrtkovi seji za mnenje povprašala občinske svetnike. Mira Petrovič in Danica Ranfl sta razmišljali, da ognjemet ni potreben, predvsem zato, ker onesnažuje ozračje in je hrupen, kar je moteče zlasti za živali. Sta pa se strinjali, da pa je to atrakcija, ki pritegne ljudi. »Vprašanje, če ne bo ognjemeta, če bodo ljudje prišli,« je bilo slišati v razpravi. Ranflova je dejala, da je to samo spuščanje denarja v zrak. Ivan Hemetek je menil, da bi ognjemet zaradi tradicije praznovanja vseeno priredili. »Ne znam si predstavljati javnega praznovanja novega leta brez ognjemeta. Vsa velika mesta ga imajo: Ljubljana, Sarajevo, Beograd ... Ognjemet je trenutek, ki ga vsi čakajo.« HpL A, J r| Odločitev, ali ognjemet organizirati ali ne, ni bila enostavna. Prevladala je odločitev, da novoletnega ognjemeta v Cirkulanah letos ne bo, prav tako ne srečanja po polnoči. 600 evrov, ki bi jih porabili za ognjemet, bodo namenili za nakup igrač v vrtcu. Tudi drsališča ne bodo postavljali, saj lansko leto zanj ni bilo prevelikega zanimanja. Bo pa ves mesec december v znamenju prazničnih dogodkov, od miklavževanja in božičkovanja, obiskovanja starejši občanov ... Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 3. decembra 2019 Haloze • KZ Ptuj zapira vrata v Podlehniku Podlehnik ostaja brez trgovine, v Žetalah jo bodo širili Poročali smo že, da z zadnjim decembrom vrata zapira poslovalnica KZ Ptuj v Podlehniku. »To ne pomeni, da se umikamo s terena,« poudarja direktor ptujske zadruge Branko Valenko. »Našo prodajno mrežo želimo zgolj posodobiti glede na potrebe in strukturo kupcev.« Kmetijska zadruga zapira poslovalnico u Podlehniku. Foto: Mojca Vtič Razlog za zaprtje poslovalnice v Podlehniku je ekonomski. »Poslovalnice na tem območju so si geografsko zelo blizu, tako selimo ponudbo iz Podlehnika v Videm. Moramo pa vedeti, da ptujska zadruga posluje po ekonomskih načelih in v korist svojih članov,« je povedal direktor KZ Ptuj Branko Valenko. Ali sta na udaru tudi manjši poslovalnici v Žetalah in Majšperku? Valenko je zatrdil, da ne. »V Žetalah bomo trgovino celo širili. Navsezadnje imamo čut do okolja in naših strank. Naše kmete in zadružnike bomo še naprej oskrbovali, in sicer tudi z dostavo na dom, torej bomo stopili še korak bližje k našim uporabnikom.« Ob tem pa je potrdil, da razmišljajo o izgradnji večjega prodajno-odkupnega centra na Dravskem polju. Trgovsko dejavnost je zadruga v letu 2018 izvajala preko 39 maloprodajnih poslovalnic in veleprodajnega centralnega skladišča. Tudi sicer maloprodaja predstavlja pomemben del prihodkov ptujske kmetijske zadruge. V maloprodaji so v letu 2018 ustvarili prihodke v višini 15,4 milijona evrov, kar je za 5 % več kot v predhodnem letu, skupni prihodki zadruge pa so dosegli višino 32,2 milijona evrov. Mojca Vtič Ptuj • Javne dražbe občinskih nepremičnin Občina na dražbah iztržila 165.400 evrov 165.400 € je znesek, ki ga je ptujska občina s prodajo nepremičnin iztržila na novembrskih dražbah. Uspešno so izdražili tri stanovanja in en poslovni prostor. Za grad Ristovec interesa za nakup ni bilo. Na javnih dražbah, ki so bile 26. novembra, je bilo ponujenih šest nepremičnin, od tega so bile štiri izdražene. Gre za tri stanovanja v Ulici 25. maja 4 (po vrednosti 64.500 evrov), Slovenski trg 7 (43.000 evrov), v Ulici heroja Lacka 9 (47.900 evrov) ter poslovni prostor Vrazov trg 2, ki so ga prodali za natanko 10.000 evrov. Grad Ristovec na Belšakovi ulici na Ptuju je bil ponujen drugič, očitno pa ne zadnjič, saj dražiteljev ni bilo. Občina naj bi se za to, da ga ponudijo na dražbi, že oktobra letos odločila na podlagi izkazanega interesa. Zanj se je zanimal Ignac Janžekovič, profesor biologije in kemije, zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Postavljena cena je znašala 85.000 evrov, a so bili v prvem in drugem poskusu neuspešni. Nujno potrebna investicijska vlaganja bi očitno bila z ekonomskega vidika prevelika, znesek, za katerega so sam objekt prodajali, namreč ni visok. Dodatne oteževalne okoliščine najbrž predstavlja tudi dejstvo, da je grad Ristovec od leta 1989 kulturni spomenik, od leta 2008 pa kulturni spomenik lokalnega pomena. Kar pa pomeni tudi posebne pogoje obnove. Na občini pa so napovedali, da bodo prodajo nadaljevali in ga ponovno ponudili na dražbi. Ponovno pa se je potrdila teza, da se najlažje prodajo poceni stanovanja, tudi če so v slabšem stanju in potrebna obnove. Za najdražje, za 72.000 evrov, interesa ni bilo. Dženana Kmetec U) t Prodana so bila tri stanovanja v mestnem jedru. Podlehnik • Kadrovske spremembe na občini Miran Krajnc po 20 letih moral zapustiti direktorski stolček Dolgoletni direktor občinske uprave Občine Podlehnik Miran Krajnc je bil konec novembra razrešen s funkcije direktorja. »Ne gre za nezaupanje,« je poudaril župan Sebastian Toplak in dodal, daje odločitev sporazumna. Tik pred začetkom veselega decembra so občinski svetniki v Podlehniku v okviru proračuna potrdili tudi nov kadrovski načrt. Ta predvideva novo trajno zaposlitev v režijskem obratu. »Režijskemu obratu se je znatno povečal obseg del z vzdrževanjem pločnikov in krožišč na regionalni cesti Podlehnik-Koz-minci, zato sedaj spreminjamo začasno zaposlitev v trajno, kar pomeni, da bo režijski obrat zaposloval štiri osebe,« je pojasnil župan. Za eno osebo pa se bo do konca leta povečalo tudi število zaposlenih v občinski upravi. In sicer se je konec novembra z mesta direktorja poslovil Miran Krajnc. »Sporazumno sva se dogovorila, da bo ti dve leti pred dopolnjenimi pogoji za upokojitev opravljal delo, ki ga Foto: Mojca Vtič Z mesta direktorja občinske uprave se je konec novembra poslovil Miran Krajnc, ki je na občini zaposlen že vse od ustanovitve občine Podlehnik, torej 20 let. je pred nastopom funkcije direktorja, to je višji svetovalec za okolje in prostor ter gospodarjenje s stavbnimi in ostalimi zemljišči. Ob tem se prihodnje leto upokojuje svetovalec za področje komunalne in gospodarske zadeve, čez dve leti ima, kot omenjeno, pogoje za upokojitev direktor občinske uprave - nastal bi prevelik vakuum,« je svojo odločitev pojasnil Toplak. Dodal je, da je izkoristil možnost, ki jo kot župan ima, da torej v enem letu od izvolitve menuje novega direktorja ali direktorico občinske uprave. »Hvaležen sem Miranu za dosedanje opravljeno delo in računam nanj ter na njegove izkušnje tudi v prihodnje,« je še povedal na novembrski seji. Kdo bo sedaj začasno opravljal delo direktorja ali direktorice občinske uprave župan, še ni želel razkriti, bodo pa razpis objavili v najkrajšem možnem času, je zagotovil župan. Mojca Vtič Ptuj • Ureditev optike v eni izmed sivih con mesta V naselju Bratje Reš vsi do optike V zadnjih letih so marsikje na območju Ptuja položili kablovode, ki omogočajo optično omrežje. Pravkar potekajo dela v naselju Bratje Reš, kjer so si dalj časa prizadevali za to investicijo. „Družba Telekom, d. d., polaga kablovode za optično omrežje. Ker obstoječe ni omogočalo širokopasovnih storitev, smo se odločili za gradnjo, ki bo prispevala k višji kakovosti in zanesljivosti storitev. Naš primarni cilj je zadovoljstvo uporabnikov. Ker na našem omrežju gostujejo tudi drugi, pa praktično gradimo hrbtenico omrežja. Upamo, da nam bo uspelo doseči cilj, da bo v prihodnje čim manj bakra," o omenjeni investiciji pravi Danijel Štumberger iz podjetja Telekom, d. d. V sklopu investicije bodo uredili celotno naselje Bratje Reš ter del Maistrove ulice, ki vodi proti Ulici Vide Alič. Letos pogoje za zagotovitev optike urejajo še v Budini in Brstju. Sočasno z obnovo tržnice se bakrene cevi nadomeščajo z boljšimi tudi v centru mesta. „Tako bo dejansko z optiko pokrit večji del Ptuja. Našli smo skupni jezik tudi z občino in plan za prihodnje leto je optika še na Potrčevi cesti," Dela so v teku, zaključena bodo predvidoma do konca leta. dodaja Štumberger. V nekaj mesecih bo tako na vseh omenjenih območjih, kjer dela potekajo, na voljo kakovostnejša storitev. Kot poudarjajo na Telekomu, priključke urejajo do vsake hiše, kar pomeni,da si bodo hitrejši in bolj kakovosten internet lahko uredili prav vsi stanovalci naselja Bratje Reš. Škoda, da se hkrati ne urejata še kanalizacija in preplastitev Prav to je dolgoletna želja predsednika četrtne skupnosti Panorama Milana Klemenca, ki je bil eden glavnih pobudnikov, da se ta investicija začne: „Zelo sem zadovoljen, da so dela v teku, to je bila dejansko siva cona. Želim pa si, da bi tudi občina v sklopu te investicije izkoristila priložnost, ko je vse razkopano in uredila še meteorno kanalizacijo ter preplastitev." Se pa sočasno s to investicijo ureja tudi razsvetljava. Klemene poudarja, da ima ČS Panorama 2200 prebivalcev, kar je dejansko več kot nekatere občine v Sloveniji, zato si po njegovem zasluži tudi primerno obravnavo in število investicij. Dženana Kmetec VElikA boŽiČNA dobRodElNA AkcijA (^radioPTUJ v*v PoŠljTE SMS Z bESEdo PRIJATELJ NA 1919 fai^Mv^cf^ /é Ed° jééhlÜi f * 1919 HvaLa! Z vašo poMočjo bo Letos božiČNO damlo Tudi na tisti dlANi, kjER sicER ne bi bilo. ISi Foto: CG Foto: CG torek • 3. decembra 2019 Politika Štajerski 5 Sveti Tomaž • V razpravi osnutek proračuna 2020 Kako se bo izpela pravljica skupnih občinskih zavodov Tomaževski svetniki in svetnica so v razpravi o osnutku občinskega proračuna za leto 2020 opozarjali, da jim preveč denarja požro skupni občinski zavodi z ormoško občino, zaradi česar jim ostaja vse manj denarja za investicije. 1/' JM Foto: MH Svet občine Sveti Tomaž Medtem ko so letos v občini Sveti Tomaž h koncu pripeljali največjo naložbo v zadnjih letih - okoli 1,85 milijona evrov težak medgeneracijski center (dve tretjini je prispeval Center za starejše občane Ormož, preostanek je pokrila občina), bo - vsaj po osnutku proračuna sodeč - prihodnje leto manj investicijsko. Kot je razbrati iz omenjenega dokumenta, ki so ga na zadnji seji svetniki soglasno potrdili, bodo razpolagali z okoli 2,18 milijona evrov prihodkov, od tega bodo za investicije namenili dobrega pol milijona evrov. Približno polovico denarja, okoli 250.000 evrov, bo šlo za obnovo in gradnjo občinskih cest, od tega 100.000 evrov za sanacijo lokalne ceste Pršetinci-Lahonci ter 77.000 evrov za modernizacijo javne poti Senik Žaga. Poleg omenjenih načrtujejo modernizacijo še treh krajših cestnih odsekov. Slabih 130.000 evrov predvidevajo za investicijsko vzdrževanje in obnove vodovodnih linij ter še 70.000 evrov za medgeneracijski center. Novega zadolževanja ne planirajo, bodo pa okoli 86.000 evrov namenili za odplačilo kreditov. Po besedah občinske finančnice Stanke Kosi ima občina najete tri kredite, zadnjega je najela letos. Prvi kredit bodo odplačali leta 2023, zadnjega pa čez 12 let. Prva na tapeti Jara? Ob vse manjšem investicijskem denarju so svetniki pogreli debato glede financiranja skupnih občinskih zavodov, ki je že nekaj časa vroč kostanj na vseh treh občinskih svetih (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi). »Največji rabelj so skupni zavodi z občino Ormož - veliko denarja namenjamo za Knjižnico F. Ksavra Meška Ormož, poleg tega pa še financiramo našo krajevno knjižnico. Za izobraževanje in socialno varstvo namenjamo tretjino proračuna. Nekaterim stvarem bomo enkrat morali reči konec, sicer ne bo ostalo več nič za investicije,« je dejal svetnik Mirko Lovrec. Temu je pritrdil tudi župan Mirko Cvetko, ki je dejal, da se bo »pravljica skupnih zavodov počasi morala izpeti«. Med prvimi na tapeti je, kot kaže, Javna razvojna agencija občine Ormož, saj so postavko za plače, ki je za letos ocenjena v višini 7.800 evrov, črtali. Tudi tokrat je svetnike zanimalo, kdaj se bodo lotili dotrajanega objekta v središču občine, stare šole, na katerega opozarjajo že več let. Župan je odvrnil, da zanjo v prihodnjem letu planirajo 30.000 evrov, prav toliko tudi v letu 2021, kar naj bi zadostovalo za obnovo ostrešja. K temu je še dodal, da iščejo rešitve, kako bi objekt celovito obnovili, morda tudi s pomočjo razpisov. Bo pa pred tem treba sprejeti odločitev, kaj bodo imeli v objektu. Treba bi bilo zamenjati peč v šoli Sicer pa so še ugotavljali, da jim precej denarja požro tudi stroški ogrevanja kulturne dvorane, šole in drugih objektov. Da bi bilo treba razmišljati o cenejšem viru ogrevanja v kulturni dvorani, je pozval Marko Vajda. Župan pa je povedal, da je nujnejša zamenjava peči v šoli. »Strošek ogrevanja v šoli je na letni ravni 30.000 evrov, v vrtcu, kjer je sistem ogrevanja na palete, pa okoli 2.000 evrov. Če bi v šoli zamenjali peč, bi lahko stroške ogrevanja zmanjšali za skoraj polovico. O tem bomo v prihodnje zagotovo morali razmišljati, bi pa nas to stalo med 40.000 in 50.000 evrov,« je ob tem pristavil. Monika Horvat s; \ Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! M ( M 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Spodnje Podravje • V Pokrajinski zvezi društev upokojencev je počilo Zaradi domnevnih nepravilnosti ostali brez vodstva Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je oktobra ostala brez vodstva. Izredni zbor članov je izrekel nezaupnico dosedanjemu predsedniku Francu Hojniku. Pisno odstopno izjavo je podala tudi podpredsednica Silva Gorjup, po nezaupnici predsedniku pa je odstopil še drugi podpredsednik Vili Horvat. Do nezaupnice so pripeljale ugotovitve Nadzornega odbora pri reviziji finančnega in materialnega poslovanja v letu 2018, ki so pokazale nepravilnosti. Foto: Črtomir Goznik Šele na izrednem zboru so sprejeli finančno poročilo za leto 2018 in finančni načrt za leto 2019. Celo leto so se tako bolj ali manj ukvarjali sami s seboj, namesto da bi se posvetili programom, ki pomenijo večjo kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju. Že pred izrednim zborom članov je upravni odbor razrešil dosedanjo tajnico Marijo Ditinger, ki je bila tudi blagajničarka Pokrajinske zveze (PZDU) in predsednica komisije za bivalni prostor. Zaradi preveč napak je izgubila njihovo zaupanje, pri razrešitvi pa so upoštevali tudi zapisane ugotovitve v poročilu Nadzornega odbora (NO) PZDU. Vsa njena dela je prevzela dosedanja poslovna tajnica Nada Cestnik Koci. Hojnik za interpelacijo krivi DeSUS Franc Hojnik je po nezaupnici, ki mu jo je izreklo 34 od 41 prisotnih predstavnikov društev upokojencev tega območja, povedal, da je prepričan, da je delal pošteno in v korist vseh članov. Želel je tudi argumentirati ugotovitve NO, a naj bi mu bilo to onemogočeno. Prepričan je, da ga je interpeliral DeSUS, saj večina članov upravnega odbora prihaja iz te stranke. „Vse, kar oni sklenejo, je dokončno, brez možnega dodatnega komentarja," je še posebej poudaril. Hojnik prav tako vztraja, da ni dobil preveč izplačanih potnih stroškov; nasprotno: po njegovem izračunu bi bil upravičen še do dodatnih 600 evrov. S funkcije drugega podpredsednika je po izrečeni nezaupnici dosedanjemu predsedniku odstopil tudi Vili Horvat, na oktobrskem izrednem zboru pa še podpredsednica Silva Gorjup. Že junija se je na letnem zboru članov odločila, da ponudi odstop, „ker so se člani odločili razpravljati le o ugotovlje- nih nepravilnostih pri poslovanju PZDU v letu 2018, ki jih je pisno predložil NO PZDU, ne da bi upošteval obrazložitev vodstva, niti obrazložitve o problematiki finančnega poslovanja, kaj šele o poročilih o delu in dosežkih ter o težavah, s katerimi se srečujemo," izhaja iz njene obrazložitve odstopa. Že z zavrnitvijo poročila s strani članov zbora je bilo jasno, da gre za nezaupanje v vodstvo ter za poziv k odstopu vodstva, čeprav ni bilo direktno izrečeno. Letno poročilo je bilo zavrnjeno s sklepom, da se v 100 dneh odpravijo ugotovljene nepravilnosti, o katerih odpravi pa naj bi poročali na izrednem zboru članov. Vodstvo, kljub pozivom, zahtevanih dokumentov ni predložilo Iz končnih ugotovitev in sklepov NO izhaja, da vodstvo, kljub večkratnim pozivom, še vedno ni predložilo pisnih dokazov o upravičenosti izplačila potnih stroškov za predsednika in tajnico za leto 2018 ter da ni ustrezne dokumentacije za stroške lanskega letnega srečanja upokojencev PZDU ter izplačila enkratne nagrade „za izjemne dosežke" Silvi Gorjup v višini 500 evrov za leto 2018. Za slednjo naj ne bi bilo niti pravne podlage, četudi naj bi imela sklenjeno podje-mno pogodbo v znesku nad 3.000 evrov bruto za različne storitve, ki pa ji niso bile plačane. Izplačilo za »izjemne dosežke«, ki ga je odobril predsednik, je sicer naknadno potrdil Upravni odbor PZDU. Vse to pa je bila podlaga, da je že NO predlagal UO, da razreši tajnico, pozval pa je tudi vodstvo PZDU, da zaradi materialne in moralne odgovornosti odstopijo od svojih funkcij ter tudi vrnejo preveč izplačane potne stroške in nagrado. Nekateri že podvomili, da so glasovali pravilno Na seji UO PZDU Spodnje Podravje Ptuj, kije bila sredi novembra, so sprejeli sklep, da se ustanovi občasna komisija za kadrovske, organizacijske in statutarne zadeve, ki bo pripravila pravilnik o volitvah in imenovanju v PZDU. Predvidoma 10. decembra se bo UO ponovno sestal, ko naj bi tudi že razpisali nadomestne volitve za omenjene funkcionarje. Vsi si v tem trenutku želijo le, da bi se strasti čim prej umirile, predvsem pa razčistile, morda tudi z zu- nanjo revizijo, kar bo povrnilo zaupanje v PZDU Ptuj. Po izrednem zboru so se namreč začela medsebojna obtoževanja in grožnje z ovadbami; nastala naj bi namreč dva pola, vsak s svojimi pogledi in argumenti glede na nastalo situacijo. Po mnenju nekaterih naj bi šel NO predaleč in bi se lahko zadeve rešile tudi drugače, a je pač očitno, da so se želeli predvsem znebiti dosedanjega vodstva. To je sedaj slišati tudi od tistih, ki so izglasovali nezaupnico, četudi je še nekaj dni pred izrednim zborom kazalo, da bo Franc Hojnik ostal predsednik. MG Anton Cestnik: »Tako se ne dela!« Na izrednem zboru so zbrani končno sprejeli tudi finančno poročilo PZDU za leto 2018. Novoimenovani člani NO, ki ga vodi Anton Cestnik, so svoje delo vzeli zelo resno in odgovorno, saj niso želeli biti samo podpisniki vnaprej pripravljenega zapisnika o notranjem nadzoru pri finančnem in materialnem poslovanju, v katerem je bilo zapisano, da so temeljito pregledali finančne dokumente, da niso našli nobenih nepravilnosti in daje finančno poslovanje vodeno natančno in vzorno. „Poročilo je bilo pripravljeno tako, da bi ga samo podpisali. Očitno so tako delali v preteklosti, daje bil zapisnik že vnaprej napisan, člani NO pa so ga samo podpisali. Tako se ne dela, to je nedopustno, kaznivo in žaljivo za nas kot člane," je povedal Anton Cestnik. POKRAJINSKA ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SPODNJE PODRAVJE PTUJ PTUJ, ČUČKOVA ULICA 1 telefon: 02 772 88 61; e-mail: pzduptuj@sio/.net Foto: Črtomir Goznik Sedež Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje je v Čuč-kovi ulici 1, kjer jih lahko Člani po novem obiščejo vsako sredo med 9. in 12. uro. 6 Štajerski V središču torek • 3. decembra 2019 Ormoško • V vrtcih se zavedajo gmotne stiske vse več staršev Večina dejavnosti za malčke je brezplačnih Obogatitvene in nadstandardne dejavnosti v vrtcih lahko predstavljajo velik strošek za starše. Vodstva vrtcev na širšem Ormoškem se gmotne stiske vse več staršev, kot kaže, zavedajo, saj je večina dejavnosti brezplačnih. V največjem vrtcu v ormoški občini, Vzgojno-izobraževalni zavod Ormož, kamor spada tudi vrtčevska enota v Veliki Nedelji, so vse dejavnosti in programi, izjema so le glasbene urice po Willems metodi in angleščina za otroke, ki jih v popoldanskem času izvajajo zunanji izvajalci, brezplačne. Tako v ormoški kot v velikone-deljski enoti izvajajo številne dejavnosti: pevski zbor, folklora, ciciban planinec (pohodništvo), mali športnik, mladi raziskovalec in v enoti Ormož še plesno dejavnost. Vsem otrokom med drugim ponudijo tudi lutkovni abonma, ki zajema 4-5 predstav letno in za starše ne predstavlja nobenega stroška. »Otroci si v času srečanja gledaliških in lutkovnih skupin ogledajo predstave po izboru vzgojiteljic, vzgojiteljska lutkovna skupina pripravi predstavo za vrtčevske in zunanje otroke v decembru, otrokom se z lutkovno ali dramsko predstavitvijo predstavijo tudi dijaki predšolske vzgoje Gimnazije Ormož in otroci posameznih vrtčevskih skupin z različnimi dramatizacijami. Enkrat letno pa v goste povabimo kakšno lutkovno ali dramsko gledališče, ki se profesionalno ukvarja s temi dejavnostmi,« je pojasnila Nataša Gregur iz VIZ Ormož. Prav tako pa za predšolske otroke izvajajo enotedensko plavalno opismenjevanje, ki za starše ne predstavlja dodatnega stroška. V Vrtcu Podgorci vse dejavnosti brezplačne V Vrtcu Podgorci pri OŠ Velika Nedelja obogatitvenih dejavnosti, za katere morajo starši plačati, ni. »To so pevski zbor, folklora ter z igro spoznavamo angleščino, vse izvajajo vzgojiteljice. Največ otrok se vpiše v dejavnost folklore in angleščine. Za predšolske otroke zunanji izvajalci izvajajo tudi plavalno opismenjevanje, lutkovni abonma. Otrokom je bila ponujena še dejavnost mali raziskovalec, a se to šolsko leto zaradi premalo vpisanih otrok ne izvaja. Obogatitvene dejavnosti so brezplačne,« je sporočila Silva Mori. V miklavškem in kogovskem vrtcu plačljiv vrtec v naravi V Vrtcu Miklavž pri Ormožu z enoto na Kogu, ki deluje pod okriljem OŠ Miklavž pri Ormožu, so po besedah tamkajšnjega ravnatelja Vlada Hebarja vse dejavnosti, z izjemo vrtca v naravi (gre Enake možnosti za vse otroke V ormoškem vrtcu vse dejavnosti izbirajo skrbno. Iz solidarnosti do revnejših otrok pa so celo opustili eno izmed plačljivih dejavnosti. »V preteklosti smo ponujali tudi vrtec v naravi v soorganizaciji Centrov za šolske in obšolske dejavnosti, kar je za starše predstavljalo velik dodaten finančni strošek. Da ne bi spodbujali socialnih razlik med družinami oz. otroki, smo se odločili, da otrokom pred vstopom v šolo ponudimo nočitev v vrtcu, kije brezplačna. Vsako leto v okviru tega vzgojiteljice v najstarejših skupinah pripravijo pester poučen in zabaven program, povezan z različnimi vsebinami (raziskovanje okolja, dediščine, naravoslovne vsebine),« je še povedala Gregurjeva. Ob tem je še dodala: »Menimo, daje glede na socialno-ekonomske razlike med družinami ključnega pomena, da vrtec kot javna institucija skrbi za to, da bo socialnega razslojevanja med otroki čim manj in se trudi ponujati enake možnosti za vse otroke.« za dvodnevno bivanje na izbrani lokaciji za starejše prijavljene otroke), za starše neplačljive. Tako se otroci brezplačno udeležujejo folklore, angleščine, pohodništva, športnih uric, lutk, potem je na voljo tudi lutkovni abonma (gre za dve lutkovni predstavi letno) in enotedenski plavalni tečaj za predšolske otroke. Kljub temu da je dejavnost vrtec v naravi plačljiva, pa se je udeleži večina otrok, pravi ravnatelj. Vrtec Ivanjkovci: plačljiva gledališki abonma in judo Tudi v ivanjkovskem vrtcu vsem otrokom najstarejše skupine ponujajo brezplačen enotedenski plavalni tečaj in brezplačno poučevanje angleščine. Otroci so pri obogatitvenih dejavnostih zelo radi pri mini kuharčkih, plesnih ustvarjalcih in mladem raziskovalcu. Sicer pa ponujajo tudi dva plačljiva nadstandardna programa, to sta abonma v gledališču v Mariboru, za katerega starši za štiri predstave plačajo 20 evrov, prevoz pa pokrije šola, ter mini judoist, ki ga izvaja Judo klub Ljutomer. Vrtec Sveti Tomaž: plačljiva plesna šola in judo V vrtcu pri Osnovni šoli Sveti Tomaž so vse dejavnosti, razen dveh, za starše neplačljive. Vsem otrokom so tako na voljo pevski zbor, folklora, športne migarije, nemščina za najmlajše in mali raziskovalec. »Obogatitvene dejavnosti ponujamo za otroke drugega starostnega obdobja. Največ interesa je za športne migarije. Za otroke pred vstopom v šolo v aprilu organiziramo tečaj plavanja v kombinaciji z izvedbo plavalnega tečaja v šoli. Izvaja se v obsegu 10 ur na teden v Biotermah Mala Nedelja. Tečaj sofinancira Občina Sveti Tomaž. Udeležijo se ga vsi otroci, ki gredo tisto leto v 1. razred (odsotnosti so samo zaradi bolezni),« je pojasnila tamkajšnja ravnateljica Irma Murad in dodala, da ponujajo tudi dve plačljivi dejavnosti, ki jih izvajata zunanja izvajalca: Plesna šola Moreno in Judo klub Ljutomer. Vrtec Središče ob Dravi: plačljiv vrtec v naravi ter plesne in angleške urice Različne obogatitvene dejavnosti prav tako izvajajo v vrtcu Navi-hanček pri OŠ Središče ob Dravi, kot so pohodniki, lego urice, mini vesela šola, folklorne urice, knjižne urice. Te dejavnosti so za starše brezplačne, vanje se lahko vključijo otroci od 3. do 6. leta starosti. Za vse otroke ponujajo tudi brezplačen lutkovno-gledališki abonma, sredstva zanj zagotavljajo iz sklada vrtca. Med letom za vse otroke vrtca pripravljajo vzgojitelji ali dijaki predšolske vzgoje iz Gimnazije Ormož in Gimnazije F. M. Ljutomer še dodatne lutkovno-gledališke predstave. Za predšolske otroke organizirajo brezplačen plavalni tečaj, pri čemer starši po besedah ravnateljice Jasne Munda prispevajo le manjši del sredstev za pokritje avtobusnega prevoza. Kar se tiče plačljivih dejavnosti, pa je ravnateljica še povedala, da za otroke iz najstarejše skupine spomladi organizirajo tridnevni vrtec v naravi: »Udeležba je prostovoljna, starši pa v takem primeru plačajo stroške nastanitve in prevoza. Za to šolsko leto cen še nimamo, ker bodo odvisne od izbire destinacije in števila udeležencev.« Otrokom so na voljo tudi druge plačljive nadstandardne dejavnosti, ki jih ponujajo in izvajajo zunanji izvajalci, to so cicibanove plesne urice, angleške urice in glasbene urice po Willems metodi, kjer v primerjavi z brezplačnimi obogatitve-nimi dejavnostmi opažajo manjši interes. Pri glasbenih uricah je bilo celo premalo vpisanih otrok, zaradi česar jih v tem letu ne izvajajo. Sicer pa, kot so dejali, natančnih podatkov o ceni ure zunanjih izvajalcev nimajo. Monika Horvat Spodnje Podravje • Kako globoko boc 24 občin bo za < • 1 «v« najmlajšim nam Praznično okrašenega decembra si brez dobrih m z nestrpnostjo pričakujejo prihod prvega: Mikla Božiček in dedek Mraz. Zanimivo; medtem ko je leta primat Miklavž, za petami pa mu sledi Bo občine napolnile njihove vreče z darili, pa razkr Ptuj Mestna občina Ptuj bo za prireditve obdarovanja otrok v sklopu Veselega decembra iz proračuna zagotovila 15.000 evrov. Hkrati četrtne skupnosti zagotavljajo za stroške daril še dodatna sredstva v višini 3.946 evrov. Občina otroke obdari tudi z brezplačnimi dogodki in s predstavami, ki jih organizirajo različni zavodi. Na prireditvah, ki jih organizira Mestna občina Ptuj, bo otroke obdaroval dedek Mraz. Vsebina darila, ki je vredno 12 evrov, ostaja skrivnost. Hajdina Za obdarovanje otrok bo občina Hajdina namenila 3.800 evrov. Njihove otroke bo obiskal Božiček. Podaril jim bo praktično darilo in igračo. Vrednost posameznega darila znaša 17 evrov. Zavrč Praznične dni bodo v Zavrču popestrili s predstavo, ki jo občina pripravlja v sodelovanju z učitelji in učenci OŠ Cirkulane-Zavrč; takrat bo otroke obiskal tudi Božiček. Obdaril bo vse v starosti od enega do osem let in vse nastopajoče otroke. Skupno bodo obdarili približno 120 otrok. Občina bo za obdarovanje namenila sredstva v višini 1.600 evrov. Vsebina daril ostaja skrivnost. Rače - Fram Božiček bo v dvorano OŠ Rače najmlajšim po predstavi Pod prazničnim dežnikom prinesel kar 450 daril. Obdarovani bodo vsi otroci do vključno tretjega razreda; prejeli pa bodo igrače in nekaj sladkarij. Občina bo za prireditev namenila 8.000 evrov, od tega 7.350 evrov za darila. Starše V občini Starše bosta 270 otrok obdarovala dedek Mraz in Božiček. Obdarila jih bosta z didaktičnimi igračami in sladkarijami. Za obdarovanje bo občina namenila 2.500 evrov, pri tem pa za vsakega otroka tudi starši prispevajo 3 evre. ¿m .V 9 Gorisnica Občina Gorišnica bo za decembrsko obdarovanje otrok namenila 5.000 evrov. Otroke bosta obdarovala dva dobra moža, Miklavž in Božiček. Kaj se bo skrivalo v otroških darilih, ostaja skrivnost. Cirkulane Občina Cirkulane bo za praznično obdaritev otrok namenila 1.300 Foto: CG Foto: ML torek • 3. decembra 2019 V središču Štajerski 7 io letošnji dobri decembrski možje lahko segli v občinske denarnice irobna darila svojim tienilo dobrih 90.000 evrov mož z bolj ali manj polnimi vrečami daril ne znamo predstavljati. Še posebej pa ne otroci, ki že vža. Ta bo na vrata potrkal že čez dva dni. Pred koncem leta pa se bosta z darili»pomerila« še i bil še pred nekaj leti - vsaj v javnih ustanovah - najbolj radodaren dedek Mraz, ima zadnja žiček. Dedek Mraz je le še redek gost med malčki spodnjepodravskih občin. Kako bodo letos ivamo v pričujočem članku. Foto: Črtomir Goznik evrov. Vrednost posameznega paketa znaša 13 evrov, v njem se običajno najde kakšna igrača ali knjiga ter kaj sladkega. Otroke v cirkulan-ski občini bosta obiskala dva dobra moža, Miklavž in Božiček. Dornava Občina Dornava je za nakup prazničnih daril rezervirala okoli 2.300 evrov. Vrednost darila bo 12 evrov, otroke bo Božiček razveselil z igračami in knjigami. Markovci Občina Markovci bo za decembrsko obdarovanje otrok namenila okrog 5.500 evrov. Otroke bo razveselil Božiček, in sicer zanje pripravlja darila, v katerih bodo igrače, knjige in sladkarije. Slovenska Bistrica V Slovenski Bistrici tudi letos za otroke pripravljajo obdarovanje v okviru prireditve Miklavževanje, ki bo 5. decembra na notranjem dvorišču bistriškega gradu, in ob prihodu dedka Mraza, ki bo na osrednjem trgu slovenjebistriške otroke pozdravil 18. decembra. Majšperk Kidričevo s »prostovoljnimi« darili, v Vidmu letos brez njih V Kidričevem bo veselo ves december. Ob drsališču se v šestih tednih zvrstijo številni dogodki, na katerih se lahko zabavajo tako otroci kot njihovi starši, občina pa za vse to odšteje 10.000 evrov. Otroke v Parku pod tisočerimi zvezdami bo obiskal tudi Božiček. Razdelil bo darila, kijih bodo ves mesec prostovoljno zbirali na kidričevski občini, šolah in vrtcih. Zbirajo uporabljene, a lepo ohranjene predmete, kot so knji-gice, igrače, zgoščenke, ki jih darovalci zavijejo v škatlo od čevljev, nato pa oddajo v šoli, vrtcu ali na občini. V Videm pa se vrača Cuker jama z dvema dnevoma bogatega in nadvse zanimivega programa za otroke. Posebnih daril letos ne bo, za organizacijo dvodnevne prireditve pa bo občina namenila 5.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik Točnega zneska na občini niso podali, saj da gre za simbolična darila. Žetale V Občini Žetale bo otroke obdaril Božiček. V njegovi vreči bodo knjige, igrače in seveda sladkarije. Občina bo za obdarovanje namenila 1.440 evrov, vrednost enega darila pa je 18 evrov. V Majšperku se bosta ustavila kar dva dobra moža, in sicer bo otroke, stare od dve do pet let, obiskal Miklavž, vrtčevske otroke pa še dedek Mraz. Za Miklavževa darila so na občini predvideli okrog 1500 evrov ter okrog 1.700 evrov za zimske urice in igrače v vrtcu, skupaj torej 3.200 evrov. V otroškem darilu bo kakšna sladkarija, sadje in praktično darilo. Makole V Makolah bodo za darila vrtčevskih otrok namenili podobno kot lani - okrog 633 evrov, za osnovnošolce 1.000 evrov. Darila bodo praktična. Podlehnik Tudi v občini Podlehnik se bo na svoji poti ustavil Božiček, ki bo otroke obdaril s posebno predstavo za otroke in igračo. Za Božičkova darila bo občina prispevala 1.600 evrov. Ormož Občina Ormož že leta skrbi za obdarovanje predšolskih otrok in prvošolčkov (od 1. do 6. leta starosti). Letos bodo za darila in izvedbo programa obdaritve - otroke bo obiskal tudi dedek Mraz - namenili 8.960 evrov. Vrednost otroškega darila je 10,15 evra, vsebovalo pa bo didaktične igrače in sladko presenečenje. Prav tako bodo izvedli po eno otroško predstavo v vsaki krajevni skupnosti. Sveti Tomaž Za decembrsko obdarovanje otrok bo občina letos namenila 1.260 evrov. Vrednost posameznega darila bo okoli 8 evrov, v njem pa bo sladkarija in igračka ali knjižica. Otroke bosta obdarovala Božiček in Miklavž. Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi bo z darili razveselila otroke, stare od 1 do 7 let. Za obdarovanje so namenili 2.400 evrov, otroke pa bosta obdarovala Miklavž in dedek Mraz. V Miklavževih darilih bo sadje in kakšen posladek, v novoletnem obdarovanju pa bodo didaktična igrača, knjiga in posladek. Darilo za novoletno obdarovanje bo v vrednosti 20 evrov, za Miklavža pa okoli 5 evrov. ■ v* • Juršinci Izmed trojice dobrih decembrskih mož v Juršince že tradicionalno pride Miklavž. Letos bo obdaril približno 180 otrok v starosti od dveh do sedmih let, vključno z 20 otroki, ki bodo nastopili na prireditvi. Vrednost posameznega darila je približno 8,30 evra; skupaj torej 1.660 evrov Poleg miklavž-evanja pa občina del sredstev nameni tudi OŠ Juršinci, in sicer za obdarovanje otrok v vrtcu. Vsak oddelek prejme po 100 evrov, darilca pa nato med malčke razdeli Božiček. Lenart Za božično-novoletno obdaritev je v letošnjem lenarškem proračunu predvidenih 5.200 evrov. Z darili v vrednosti dobrih 10 evrov, ki so primerna njihovi starosti, pa bodo obdarili več kot 600 otrok v starosti od enega do vključno sedmih let. Darila bo otrokom po ogledu lutkovne predstave v iz- vedbi Lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta predal Božiček, in sicer na dveh lokacijah: na prireditvi v Domu kulture Lenart in v Kulturnem domu Voličina. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Tudi v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah bo praznična darila delil Božiček. Občina je zanje namenila 2.000 evrov, obdarila pa bo otroke v starosti od enega do šestih let. Vrednost posameznega darila je 10 evrov, otroci bodo prejeli didaktično igračo in nekaj sladkega, ogledali pa si bodo tudi lutkovno predstavo z naslovom S prijatelji v novo leto. Cerkvenjak V občini Cerkvenjak bodo 1.900 evrov vredna darila razdelili med približno 150 otrok v starosti od enega do šestih let. Preden bodo prejeli darila iz rok Božička, gotovo jih bo tudi vprašal, ali so bili čez leto kaj pridni, se bodo zabavali ob ogledu gledališke predstave v Domu kulture. Vrednost posameznega darilnega paketa znaša približno 11 evrov, v njem pa so običajno igrače ali didaktični pripomočki, ki spodbujajo otrokovo ustvarjalnost. Sveti Andraž v Slovenskih goricah Za praznična otroška darila in predstavo v Večnamenski dvorani Vitomarci so v andraškem proračunu letos rezervirali 1.750 evrov. Božiček bo obdaril otroke od prvega do sedmega leta starosti, prejeli pa bodo knjigo oziroma slikanico, igračko in kakšen prigrizek v skupni vrednosti 14 evrov. Trnovska vas Podobna bo tudi vsebina daril, ki jih bo Božiček med otroke razdelil v občini Trnovska vas. Zanje je na voljo 1.875 evrov oziroma približno 15 evrov na otroka v starosti od enega do sedmih let, ki se bodo kot vsako leto tudi letos zabavali ob predstavi, novi knjigici, sestavljanki in sladkarijah. Destrnik 2.200 evrov bodo v občini De-strnik namenili za letošnja decembrska darila za otroke in predstavo zanje. Božiček bo pakete v vrednosti od 10 do 15 evrov med 160 otrok od prvega do šestega leta razdelil po ogledu predstave, v njem pa bo tudi tokrat nekaj poučnega, najbrž knjiga, in nekaj sladkega. Monika Horvat, Senka Dreu, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec in Karmen Grnjak 8 Štajerski Izobraževanje torek • 3. decembra 2019 Ptuj • Zbornik, posvečen znamenitim dogodkom izpred 1950 let Sramota: za kulturno ministrstvo je zbornik »preveč strokoven« Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je visoko obletnico mesta počastil z več dogodki, med drugim tudi z zbornikom Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 69. Ta po besedah direktorja muzeja Aleksandra Lorenčiča predstavlja dodano vrednost in nadgradnjo zbornika Ptuj v 20. stoletju, ki gaje muzej izdal ob svoji 125-letnici v letu 2018. „Zbornik je sad širšega sodelovanja, saj so prispevke poleg muzejskih sodelavcev napisali tudi strokovnjaki iz drugih ustanov. Osrednjo težo smo glede na obletnico dali strokovnjakom za rimsko obdobje. Zelo dobrodošlo publikacijo, katere izid sta poleg Ptuja sofinancirala še občina Ormož in PMPO, je uredil Martin Steiner. Prvič pa se je zgodilo, da izdaje zbornika ni finančno podprlo ministrstvo za kulturo," je na predstavitvi zbornika v slavnostni dvorani ptujskega gradu med drugim povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Strokovna Komisija pri ministrstvu za kulturo, ki ocenjuje prispele projekte, je za projekt ptujskega zbornika, strokovne publikacije, ugotovila, da je „prestrokoven in prevče širokopotezno zastavljen", zato izdaje niso podprli z denarjem. Kako je možno, da je lahko zbornik »preveč strokoven«, se sicer lahko le vprašamo ... Vsebino del 16 avtorjev, ki si niso obračunali honorarja, je predstavil urednik Martin Steiner. Zbornik, ki ima 420 strani, je izšel v nakladi 500 izvodov. V prodaji ga ne bo mogoče kupiti, dobili ga Foto: Črtomir Goznik Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 69 je posvečen znamenitemu dogodku izpred 1950 let. Njegovo vsebino sta predstavila Aleksander Lo-renčič, direktor PMPO, in Martin Steiner, urednik zbornika. bodo avtorji in zainteresirana javnost, en del pa bo namenjen tudi za medinstitucionalno izmenjavo publikacij. Predstavitev zbornika sta z nastopom obogatili solistka Dora Mertelj in Živa Horvat za klavirjem iz Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla Ptuj. MG Nekoč so bili arhivi nadvse pomembni Zbornik prinaša male teme, večja je le o knezu Koclju. Zgodovina temelji na takšnih malih temah. Tako spoznamo, kako je rimska država skrbela za arhive; na Ptuju so bili relativno pomembni rimski uradi, od carinske službe, davčnega urada idr. Vsi ti so imeli svoje arhive in svoje arhivarje. Nikoli niso imeli problema s financiranjem arhivarjev in arhivov, ker so vedeli, da je to zelo pomembno. Po njih bi se lahko zgledovali tudi danes, ko imamo s tem očitno velike težave. Danes je na Ptuju en muzej, en arhiv, ena knjižnica, v času Petovione je bila cela plejada arhivov in arhivarjev, ki so sodili med najbolj izobražene v mestu. Posebna tema so tudi nagrobni spomeniki iz izkopavanj v Ljudskem vrtu, ki jih je mogoče videti v malem lapidariju v nekdanjih ptujskih zaporih. Ptuj je imel nekoč tudi bogate živinske sejme. V luči decembrskih tradicijskih dogodkov pa je še posebej zanimiv prispevek pod naslovom Friški bote, zdravi bote, v katerem je govora o tepežkanju, dnevu nedolžnih otrok, 28. decembra. Za še več zanimivosti o preteklosti našega mesta pa se bo treba poglobiti v vsebino zbornika. Ormož • Mladinska izmenjava v Ljudski univerzi Mladi za za sonaravno kmetijstvo prihodnosti Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center, je bila uspešna na razpisu Erasmus+ zato je v tednu med 21. in 26. oktobrom v Ormožu izvedla mladinsko izmenjavo AgriCooltura: današnji mladi za sonaravno kmetijstvo prihodnosti. Projekt je nastal na pobudo mlade prostovoljke, magistre kmetijstva, Vite Štefančič, ki ima veliko mednarodnih izkušenj. V našem majhnem mestecu, v prijetnem vinorodnem okolju, so gostili 24 mladih iz Češke, Grčije, Italije in Slovenije, ki so se navdušili nad lepotami pokrajine, gostoljubnostjo ljudi ter podjetnostjo in inovativnostjo mladih podjetnikov s širokega področja agronomije. Tudi pri nas se, tako kot po večini evropskih držav, soočamo s pro- Foto: Arhiv Mladinskega centra Ormož blemom brezposelnosti mladih in posledično z izseljevanjem. Ker pa živimo v okolju, ki ima bogate danosti za razvoj kmetijstva in turizma ter veliko zemlje, ki bi jo mladi lahko obdelovali, a na to morda niti ne pomislijo, so jih želeli s predstavitvami dobrih praks navdušiti nad kmetovanjem. Udeleženci izmenjave so si tako ogledali primere dobrih praks v lokalnem okolju, spoznavali so sona-ravno kmetovanje in iskali možnosti samozaposlovanja v kmetijstvu in turizmu, preverili programe na Fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede Univerze v Mariboru, se naučili pripraviti dober poslovni načrt za zagon kmetijske dejavnosti, izmenjevali mnenja in izkušnje ter nenazadnje spoznali mlade iz drugih geografskih, jezikovnih in poslovno kulturnih okolij. Mladim so v enem tednu aktivnega druženja približali sodobne trende kmetovanja, ki se obrača k sonaravnemu, trajnostnemu, ekološkemu načinu mišljenja in delovanja, hkrati pa uporablja najmodernejše tehnološke in digitalne pridobitve tako v kmetovanju kot v poslovanju, promociji, marketingu. Mlade so v interaktivnih delavnicah opremili s potrebnimi znanji, veščinami, idejami in motivacijo za razvoj individualne poslovne poti v domačem okolju ter kot rezultat mladinske izmenjave izdelali štiri poslovne načrte, ki jih bodo lahko udejanjili v svojih okoljih. Marijana Korotaj Recenzija knjige »Miha spozna Evropsko unijo« Mladi gimnazijski maturantki, Tajda Špes in Jana Meško, sta pod mentorstvom Aleša Mardetka pred časom izdali že tretjo poučno in slikovito knjižico v zbirki Miha spoznava slovensko zgodovino. Miha spozna, kako je nastala Slovenija, je sledila Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo in nato še slednja Miha spozna Evropsko unijo, kije izšla tudi v angleškem jeziku. V visoki nakladi jo je izdala in založila Kreativna Pika iz Lenarta, v sodelovanju s Francem Bogovičem, poslancem Evropskega parlamenta. Aleš Mardctlio, Jana Mcšlo in Tajda Špes Miha spozna Evropsko unijo Foto: Arhiv Pika d.o.o. Knjižica govori o nastanku Evropske unije, o njenih značilnostih, idejah in ciljih. Prvenstveno je namenjena predšolskim otrokom in osnovnošolcem do 6. razreda. V njej bodo našli koristne in strnjene informacije tudi starejši bralci. Najti jo je mogoče na knjižnih policah vseh slovenskih knjižnic, v berlinski knjižnici, knjižnici v Trstu, podarjena pa je bila tudi Slovencem v Argentini. Predstavljena je bila na slovenskem knjižnem sejmu. Mladi pisateljici v njej podajata svoje široko poznavanje Evropske unije, prikazujeta pa tudi svojo bogato ustvarjalno plat. Osrednji lik je deček Miha, navihan kratkohlačnik, ki skozi igriv in zvedav pogovor s svojim dedkom razširja svoje učeče obzorje. »Bralca knjižica skupaj z Miho na zelo poučen in slikovit način popelje v življenje Evropske unije (EU), v njen nastanek, v spoznavanje pomenskosti besede skupnost evropskih držav in ljudi, ki ji pripada vsa naša generacija«, je v spremni besedi zapisal evropski poslanec Franc Bogovič. Po mnenju urednika Aleša Mardetka je knjižica tudi zelo zanimiv učni pripomoček, saj se v njej najdejo temeljne informacije o tem, katere države sestavljajo Evropsko unijo, kakšna je njena ureditev, katere so ustanove, ki sestavljajo EU, v katerih delujejo vse države članice, in drugi koristni podatki. Zelo dobro je predstavljen temeljni cilj, otrokom približati ideje in cilje evropskega povezovanja. Zanimivo so prikazane priložnosti in prednosti Evropske unije pa tudi izzivi, s katerimi se bo spopadala v prihodnosti. Knjižica na poučen način ozavešča in krepi evropsko zavest in vrednote, spodbuja medkulturno razumevanje, poudarja mir, stabilnost, čisto okolje in življenjski status prebivalcev Evropske unije. Prikazuje pomembne zgodovinske prelomnice, ki so pripeljale do današnjega življenjskega standarda, predvsem pa poudarja, da je bilo potrebno veliko dela in sodelovanja med evropskimi državami za stanje, ki ga danes uživamo. Knjižica je opremljena s priročnim slovarčkom, ki bralcu na preprost način pojasni temeljne pojme. Avtorici sta poskrbeli tudi za domiselno izbrane ilustracije, ki se smiselno s tekstom povezujejo v lepo oblikovano celoto. S predstavitvami knjižice po celi Sloveniji sta ozaveščali mlade v osnovnih in srednjih šolah. Dober odziv in kritike bralcev predstavljajo potrditev, da je knjižica dosegla svoj namen, otrokom na domiseln, prijazen in njim razumljiv način približati pomen Evropske unije in njenih vrednot. Špela Debenak Hafner \ Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! m i M \~ J M Štajerski TEDNIK www.tednik.si torek • 3. decembra 2019 Podravje Štajerski 9 Ormoško • Poziv k ukinitvi občinskega ognjemeta Konec silvestrskemu ognjemetu? Prihod novega leta so v mesta Ormož doslej proslavili z že tradicionalnim občinskim ognjemetom. Vprašanje pa je, ali se bo nebo iskrilo tudi letošnji zadnji dan v leta. , V Foto: CG V nekaterih občinah po državi so se v preteklosti zaradi onesnaževanja že odpovedali novoletnemu ognjemetu. A ne v občini Ormož. Da bi občinski ognjemet ukinili, je pozvala ormoška svetnica Ines Kolarič: »Na Agenciji RS za okolje ugotavljajo, da koncentracije delcev v ozračje vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti, ki jo določa evropska zakonodaja. Merilne postaje niso postavljene v bližini prireditvenih prostorov v mestih, kar pomeni, da so koncentracije onesnaževal na lokacijah prireditev veliko večje. Naj omenim, da lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden. Zraven tega ni dvoma, da poki zelo vznemirjajo pse, mačke in seveda druge živali. Tako zaradi varnosti ljudi kot živali nismo naklonjeni uporabi pirotehničnih sredstev. Nobena poškodba ali žrtev ni vredna pogleda na razsvetljeno nebo in nekaj minut zabave. Denar, namenjen za takšno početje, naj se raje uporabi za druge, koristnejše namene.« Na eni strani nasprotniki, na drugi podporniki Župan Danijel Vrbnjak je odgovoril, da bodo svetniki o tem odločili na dopisni seji. Povedal pa je, da obstajajo različni pogledi na uporabo pirotehnike. Ognjemet nekaterim obiskovalcem mesta prinaša veliko veselja in zadovoljstva, drugim ne. In še, da bo veliko zasebnih ognjemetov, ki so okolju prav tako škodljivi: »Jaz kot župan ne bom silil, da bi ognjemet moral biti. Če ognjemeta ne bo, bomo sredstva namenili za kaj drugega, pravim pa, da bomo s tem nekaterim vzeli zadovoljstvo. Občinski svet naj se odloči, ali ognjemet bo ali ne.« Kakšna bo odločitev, je tako za zdaj še nemogoče napovedati. Tudi v tomaževski in središki občini brez ognjemeta V občini Sveti Tomaž ognjemeta že nekaj let ne pripravljalo in enako bo tudi letos. Župan Mirko Cvetko je ob tem povedal, da denar vsa ta leta namenijo za pakete tamkajšnjih družin, ki so v stiski. Ognjemeta pa tudi letos ne bodo izvedli v občini Središče ob Dravi. Monika Horvat Ormož • Kdo bo novi direktor CSO Prispelo sedem kandidatur Gneča za direktorsko mesto Centra za starejše občane Ormož; na razpis je namreč pravočasno prispelo sedem prijav. Kot je povedala predsednica razpisne komisije Mateja Zemljak iz občine Ormož, vseh sedem prijavljenih kandidatov izpolnjuje razpisne pogoje. Sledili bodo pogovori, na podlagi katerih bodo posredovali predlog kandidata za direktorja skupščini, ki bo imenovala novega direktorja. Predsednica komisije imena kandidatov ni želela izdati, je pa dejala, da prihajajo iz okolice. Zemljakova sicer ocenjuje, da bi odločitev o novem direktorju, ki bo imenovan za dobo pet let, lahko bila znana v približno mesecu dni. Dodajmo, da se sedanjemu direktorju Bojanu Burgarju spomladi prihodnje leto izteče petletni mandat. Kot je povedal, se za naslednji mandat ne bo potegoval, saj se je po 48 letih delovne dobe, od tega 40 let na vodstvenih položajih, odločil za odhod v pokoj. Monika Horvat Foto: Arhiv Soustanoviteljice Centra za starejše občane Ormož so vse tri občine na Ormoškem. Haloze • Izgradnja optičnega omrežja je na vidiku, a ne za čisto vse Cena priključnine na optiko znana, čas izvedbe še ne Dandanes z eno nogo tako rekoč živimo na spletu. In čeprav je za večino kakovostna spletna poveza vsaj tako nujna kot npr. urejena cestna infrastruktura, sta za Haložane obe področji velik izziv. Spletnega naj bi za tiste, iger seje izkazalo, daje ekonomsko vzdržno, rešilo podjetje Rune Enia. Pred leti so se haloške občine povezale v konzorcij, ki naj bi kandidiral za pridobitev sredstev za izgradnjo optičnega omrežja v Halozah. Kot je pojasnil žetalski župan Anton Butolen, se je vmes spremenil sistem kandidiranja za evropska sredstva, za katera se ne morejo potegovati občine, temveč ponudniki. »Sicer pa, kjer so bele lise, torej kjer je slab dostop do hitrega interneta, bi moralo kmetijsko ministrstvo objaviti razpis. Ta razpis obljubljajo že lep čas. Na drugih območjih pa naj bi optično omrežje gradilo podjetje Rune Enia, pri nas bi lahko gradnjo začelo najhitreje naslednje poletje. To pomeni, da bo uporabnikom na neki način zgrajena internetna infrastruktura, nato pa si bodo ponudnika interne-tnih storitev izbrali sami,« je povedal Butolen. Soudeležbe občin pri tem projektu ni, saj gre v celoti za zasebno investicijo. Občine podjetju pomagajo le skladno z določili zakona o elektronskih komunikacijah pri pridobivanju služnosti in komunikaciji do občanov. Ocenjena vrednost projekta za celotno Slovenijo je 191 milijonov evrov. Ekonomska upravičenost - nad osem priključkov na km2 Podjetje Rune Enia, s sedežem v Sežani, bo torej gradilo širokopasovno internetno povezavo v Halozah, to pa ne pomeni, da bo dostop do optičnega omrežja zagotovljen vsem naslovom. »Rune Enia gradi optično omrežje izključno z zasebno investicijo, pokrivamo le tista naselja oziroma posamezne dele naselij, ki so po našem poslovnem modelu ekonomsko vzdržni.« V projekt izgradnje omrežja bodo sicer vključene vse haloške občine in Foto: CG in M24 Po ugotovitvah Agencije za komunikacijska omrežja in storitve je na podeželju stanje razpoložljivosti širokopasovne infrastrukture nesprejemljivo. Ključna vzroka za to sta redka poseljenost in dolge razdalje komunikacijskih povezav. torej uporabniki, ki živijo v naseljih z manj kot tisoč naslovi, a ekonomska upravičenost za podjetje Rune se za gradnjo priključkov konča pri približno osmih prebivalcih na kvadratni kilometer (odvisno tudi od topoloških in geografskih naselij in okolja), so pojasnili. Dodali so, da lahko vključenost vsakega posameznega naslova v projekt izgradnje optičnega omrežja prebivalci preverijo na spletni strani www. ruralnetwork.eu, prav tako je na spletni strani podjetja mogoče preveriti, kdaj naj bi se gradnja omrežja v posameznem kraju oziroma na naslovu začela. Po podatkih Rune bo žetalski župan iz občinske pisarne dostopal do širokopasovnega interneta v obdobju treh let, enako velja za makolskega in podlehni-škega, točnejšega termina pa za zdaj ni znanega. Priključnina od 150 do 167 evrov Prav tako v podjetju Rune Enia ne morejo podati točnega števila Ko se internetna povezava sredi dela prekine Žetalski svetnik Franc Vogrinc iz Nadol opozarja, da kakovostna internetna povezava postaja življenjskega pomena, kot so danes že vodovodna, električna ali prometna infrastruktura. »V naši hiši so še šolajoči otroci in večkrat slišim negodovanje, ko se med nujnim delom za šolo internetna povezava prekine ali pa je ta zelo slaba. Za mlade so potrebne tovrstne investicije. Žal pa se bojim, da bomo manj poseljeni in bolj odmaknjeni kraji ponovno izpadli iz projektov gradnje omrežja.« novih priključkov, znano pa že je, koliko naj bi znašala priključnina. In sicer bodo morali naročniki za priključitev na omrežje in izgradnjo optične instalacije znotraj njihovih domovanj plačati 136,99 evra plus davek. To za fizične osebe pomeni 150 evrov, saj davek znaša 9,5 %, za pravne osebe pa je davek v višini 22 %, zato je cena z DDV 167,13 evra, so o višini priključnine dejali v podjetju. Uporabniki bodo lahko priključke naročili, ko bo gradnja vsakega posameznega uporabniškega priključka oddaljena manj kot eno leto, plačali pa, ko bo gradnja vsakega posameznega priključka oddaljena manj kot tri mesece. V kraškem podjetju še sporočajo, da se bo pred začetkom izvajanja projekta na nivoju občin in na nivoju krajevnih skupnosti izvajala vrsta sestankov z namenom informiranja javnosti. Termini in kraji sestankov bodo objavljeni na spletni strani. Mojca Vtič Sveti Tomaž • Katere ceste bodo polepšali Za štiri cestne odseke slabih 240.000 evrov Novo podobo bosta v prihodnjem letu v občini Sveti Tomaž dobila dva cestna odseka v skupni dolžini okoli dveh kilometrov, lotili se bodo asfaltiranja še dveh krajših makadamskih odsekov. Svetniki so na zadnji seji potrdili investicijske programe (DIIP) za obnovo in modernizacijo štirih cestnih odsekov. Tako bodo obnovili 1.300 metrov dolg odsek lokalne ceste Pršetinci-La-honci, ki je v zelo slabem in dotrajanem asfaltnem stanju. Cesto bodo razširili, uredili odvodnjavanje in obnovili bankine. Vrednost del je ocenjena na okoli 100.000 evrov (vsi zneski so z DDV), večino, 86.000 evrov, naj bi pokrili z denarjem iz 23. člena zakona o financiranju občin, preostanek pa bo zagotovila občina. Projekt morajo končati najkasneje do konca septembra prihodnje leto. Asfaltirali bodo povezovalni makadamski odsek javne poti v dolžini 720 wm Foto: MH Obnovili bodo 1.300 metrov dolg odsek lokalne ceste Pršetinci-La-honci, ki je v zelo slabem stanju. metrov v naselju Gornji Ključarovci (Senik-Žaga), uredili odvodnjavanje ter bankine. Investicija je ocenjena na 77.000 evrov, 60.000 evrov bodo pokrili iz 23. člena. Dela bodo predvidoma začeli junija in končali septembra prihodnje leto. Prihodnje leto naj bi začeli dela še na dveh krajših povezovalnih odsekih v skupni dolžini 474 metrov v naseljih Mezgovci (proti Vrbnjak) in Savci (proti Krajnc), ki sta prav tako še v makadamskem stanju. Vrednost del je ocenjena na 60.800 evrov, celotno naložbo bo pokrila občina z lastnimi sredstvi. Investicija bi se začela oktobra prihodnje leto, zaključek je predviden do konca januarja 2021. Monika Horvat 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. decembra 2019 Lenart • 34. Maistrove prireditve Tokrat o vlogi rojaka Frana Voglarja Občina Lenart in Turistično društvo Rudolfa Maistra Voja-nova Zavrh sta v Zavrhu organizirala že 34. Maistrove prireditve. Ob vojaški straži so najprej h kipu generala Maistra položili venec, nato pa so se zbrani preselili v kulturni dom, kjer so prisluhnili bogatemu kulturnemu programu in predavanju zgodovinarja dr. Marjana Toša o Franu/Franju Voglar-ju, rojaku iz Nadbišca v občini Lenart, šolniku, kulturniku in leta 1918 tajniku Narodnega sveta za Štajersko. Foto: SD Zavrh velja za edini kraj v Sloveniji, kjer so spomin na prvega slovenskega generala negovali vsa leta po drugi svetovni vojni, tudi v časih, ko to ni bilo zaželeno. Narodni svet za Štajersko je bil ustanovljen 26. septembra 1918 v Narodnem domu v Mariboru kot pokrajinski odsek malo prej ustanovljenega Narodnega sveta v Ljubljani. V samo treh mesecih svojega delovanja, torej do konca leta 1918, je Narodni svet pod vodstvom predsednika dr. Karla Verstovška utemeljil vsa najpomembnejša dejanja narodne osvoboditve na slovenskem Štajerskem in po mestih z nemško upravo ustanovil več krajevnih odborov in narodnih straž. Ko je konec oktobra razpadla Avstro-Ogrska, je odpravil avstrijsko državno upravo in uvedel samostojno vlado Narodnega sveta, prevzel tudi pošto in železnico, majorju Rudolfu Maistru pa podelil čin generala in mu izročil vrhovno poveljstvo nad vsem vojaštvom, ki je bilo podrejeno Narodnemu svetu. Deklica, ki je postala Maistrova Katrca Spomnimo, da je življenjska pot generala Maistra zelo povezana z Zavrhom, saj je tam po svoji upokojitvi preživel veliko časa, občudoval pokrajino, bral knjige in pisal pesmi; nekaj jih je posvečenih tudi takrat desetletni deklici Katarini Lešnik iz Zavrha, kasneje bolj znani kot Maistrovi Katrci. Prebival je v Štupičevi vili, ki je dolga leta propadala, nato pa jo je občina lani ob stoletnici obrambe slovenske severne meje na Štajerskem v okviru evropskega projekta Etnotour prenovila in v njej uredila stalno muzejsko postavitev Maister po Maistru. Javnosti je manj znano, da velja Zavrh za edini kraj v Sloveniji, kjer so spomin na prvega slovenskega generala negovali vsa leta po drugi svetovni vojni, torej tudi v časih, ko tovrstno javno spominjanje ni bilo popularno, kaj šele zaželeno, za kar so zaslužni predvsem domačini in lokalna društva. Društvo, ki je ohranjalo spomin na generala Maistra, so v Zavrhu ustanovili že leta 1961, dve leti kasneje pa so postavili prvi Maistrov stolp, ki je bil lesen, kasneje pa ga je nadomestil 17 metrov visok kovinski stolp, danes priljubljena izletniška in pohodniška točka, s katere se ob lepem vremenu ponuja čudovit razgled na Pohorje, Kozjak, Boč, Donačko goro in vrhove sosednje Hrvaške vse do madžarskih ravnin. Senka Dreu Ptuj • 70 let Filatelističnega društva Ptuj Znamke so zgodbe in veliki promotorji Filatelistično društvo Ptuj je ob svoji 70-letnici povabilo na svečano odprtje razstave, ki jo je postavilo v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Jubilej je povezalo z izdajo jubilejne publikacije, v kateri so predstavili delovanje društva v zadnjih desetih letih, izdali pa so tudi priložnostno kuverto, osebno znamko in priložnostni žig. »Nekoč je bilo znamk bistveno več, kot jih je danes, ko je poštnina urejena z žigom. Že od nekoč pa je bilo tako, da je za vsako znamko zgodba,« je v imenu gostitelja, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, povedal direktor Matjaž Neudauer, ki je predsedniku FD izročil dve znamki, eno so izdali leta 2007, ko so postavili zbirko, drugo pa so izdali ob 100-letnici rojstva Ivana Potrča. V jubilejni publikaciji so predstavili delo v zadnjih desetih letih, gibanje članstva, v slikah pa vse, kar so filatelisti Ptuja izdali ob različnih priložnostih. V publikaciji so predstavljeni vsi žigi, ki jih niso založili filatelisti, a so ptujski, kot odprtje pošte, prestavitve pošte, Foto: Črtomir Goznik FD Ptuj je bilo ustanovljeno kot 17. podružnica Filatelistične zveze Slovenije v letu 1949. Takrat je imelo 36 članov in 12 mladincev. Danes šteje 12 aktivnih članov, ki se enkrat mesečno zberejo ob delitvi znamk, nekateri tudi še razstavljajo in si ogledajo tudi še kakšno razstavo znamk. FD Ptuj je bilo ustanovljeno kot 17. podružnica Filatelistične zveze Slovenije v letu 1949. Takrat je imelo 36 članov in 12 mladincev. V Filatelistični zvezi Slovenije ugotavljajo, daje ptujsko društvo, kljub osipu članstva, še vedno med aktivnejšimi, sploh kar zadeva pripravo priložnostnih izdaj, dokumentiranja različnih dogodkov, je povedal podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije Bojan Bračič. Na slovesnosti so o filateliji govorili (od leve): Bojan Bračič, podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije, Simona Koser Šavora, predstavnica Pošte Slovenija, Peter Kreft, predsednik Filatelističnega društva Ptuj, in Franc Golob, urednik jubilejne publikacije. Foto: Črtomir Goznik Priložnostna ovojnica, osebna znamka in priložnostni žig, ki bodo spominjali na 70-letnico FD Ptuj. izid znamk z našega območja, zadnji žig pa je posvečen dr. Vla-dimirju Bračiču, prvemu rektorju Mariborske Univerze ob njegovi 100-letnici. Franc Golob je ob tem tudi spomnil na hitro menjavanje žigov na ptujski pošti po II. svetovni vojni. To so bili zelo turbulentni časi o tem, kako so se morali znajti, da so lahko žigosali z našimi žigi. Peter Kreft je na ogled postavil razne nalepke in zalepke, ki so tudi del pisma. Občine so npr. zalepile uradno zalepko na hrbtni strani pisma, da se ni odpiralo. Namesto pečata pa so uporabljali tudi razne nalepke, ki so se dale tiskati. Te so uporabljala tudi društva. Gre za zelo dragoceno gradivo. Zbirko znamk s psi je razstavila Leonida Ozimek. Franci Golob je predstavil ptujske žige v zadnjih dvesto letih, najstarejši je izleta 1818, prvi ptujski žig v slovenskem jeziku je iz leta 1918. V zadnjem delu razstave pa so ptujski filate- listi predstavili svoje filatelistične izdaje v zadnjih desetih letih, kako so sami spremljali dogajanje na Ptuju. Delovanje filatelistov na različne načine spodbuja tudi Pošta Slovenije, katere predstavnica Simona Koser Šavora je na jubilejni slovesnosti zelo pohvalila delovanje FD Ptuj ter se ptujskim filatelistom tudi z darilom zahvalila za vse, kar so na tem področju že in še bodo opravili. Jubilejno razstavo je odprla ptujska županja Nuška Gajšek, za dosedanje uspešno delo pa se jim je v imenu MO Ptuj zahvalila s spominsko statuo. V kulturnem programu ob odprtju razstave ob 70-letnici delovanja FD Ptuj je nastopila mlada violinistka Hana Berlak, violinistka iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki se uči pri profesorju Matjažu Antončiču. Skozi prireditev pa je vodila Mira Petrovič. MG Ptuj • Druženje dijakov in starostnikov Starejšim rokam pri oblikovanju venčkov in snežakov pomagali dijaki Starejši in vsaj trikrat mlajši dijaki programa PTI Ekonomski tehnik ptujske ekonomske šole so se družili pri ustvarjanju božično-novoletne dekoracije konec novembra v Domu upokojencev Ptuj. »Vsako leto ob tem času imamo praznično obarvane delavnice, letos so se nam pridružili dijaki. V prvi vrsti je pomembno medge-neracijsko druženje, česar so stanovalci zelo veseli,« je povedala delovna terapevtka Darja Lepenik. Njene besede sta potrdili tudi stanovalki v ptujskem domu Agica in Liza, ki smo ju zmotili med ustvarjanjem snežakov. »Imamo se lepo, ustvarjamo z mladimi, izmenjujemo si ideje.« O sodobni dekoraciji pa sta dejali: »Sedaj so adventni venčki modernejši in imajo umetne dodatke, včasih smo imeli navadno smreko in rože, ki so bile na voljo. Naju pa veseli, da ohranjamo tradicijo, saj nas adventni venček spominja na prihod božiča.« Nekoliko starejšim rokam so pri oblikovanju novodobne adventne dekoracije na pomoč priskočili dijaki. »Danes smo prišli na njihove delavnice, prihodnji teden jih bomo organizirali mi,« je dejala Sonja Šuše iz ptujske ekonomske šole. Med desetimi dijaki, ki so se udeležili delavnice, je bila tudi Adriana Zelenik, ki je pomagala pri lepljenju gumbov, kapic in risanju obrazov na snežake. In v družbi Foto: Črtomir Goznik Konec novembra so se stanovalcem pri ustvarjanju božično-novoletne dekoracije pridružili dijaki. nekajkrat starejših ustvarjalcev se je dobro počutila: »Zabavno je, saj starejši res veliko pripovedujejo, spominjajo se zgodb iz otroštva in včasih so boljša družba kot mladi.« In ravno izmenjava izkušenj, znanj, tradicije, na drugi strani pa krepitev socialne mreže in ustvarjanje medgeneracijskega sožitja je namen teh delavnic, meni direktorica Jožica Šemnički. Priložnosti za tovrstna druženja pa bo v decembru, ko bo v domu dišalo po pečenih dobrotah, in čez leto še mnogo, je zagotovila direktorica doma. Mojca Vtič petek • 6. decembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Na OŠ Stanka Vraza odprli vrata Presegli pričakovanja Na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož že približno štiri desetletja izvajajo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. Pred dnevi so že drugič zapored na široko odprli svoja vrata ter vabili na obisk. Foto: MH Obisk je bil po besedah ravnateljice OŠ Stanka Vraza Mojce Visenjak velik, nad pričakovanji. »Dan odprtih vrat je potekal odlično, točno tako, kot smo si želeli,« je na kratko ocenila ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož Mojca Visenjak. Kot je povedala, so učenci skupaj z učitelji in drugimi zaposlenimi predstavili utrip pouka in dela na šoli. Srečanja so se udeležili predvsem svetovalni delavci iz okoliških šol in vrtcev, starši, ki razmišljajo o vključitvi otrok v njihovo šolo ter drugi. Obisk je bil nad pričakovanji. »Dan odprtih vrat se je izkazal kot zelo koristen, saj, kot so nam sporočili starši, jim je ključno, da vidijo, kako poteka delo, kakšna je učna snov ter kakšne so možnosti nadaljnjega izobraževanja. Obiskovalcem je bila predstavljena šola, imeli so možnost spremljati pouk, vrata so odprle vse učilnice, ogledali so si individualne obravnave - logopedske, delovnoterapevtske in nevrofizioterapevtske - ter se pogovorili s starši in učenci šole pa tudi s predstavniki Društva Sožitje Ormož. Namen dogodka je, da se okolje seznani s tem, kaj počnemo, da spoznajo naše programe ter da vidijo, da imamo učne načrte, ki so tudi zahtevni.« Šolo sicer v tem šolskem letu skupno obiskuje 26 učencev. Monika Horvat Makole • Krst gasilskega vozila bo aprila 290.000 evrov za cisterno Gasilci PGD Makole že nekaj let opozarjajo na nujnost prenove voznega parka, saj je gasilsko vozilo s cisterno, ki je trenutno v uporabi, dotrajano. Občina je klicu na pomoč prisluhnila in tako bodo v tem ter prihodnjem letu z gasilskim društvom izvedli nakup novega gasilskega tovornjaka v vrednosti 290.000 evrov. Makolski gasilci so se z željo po prenovi voznega parka leta 2015 lotili gradnje prizidka in obnove gasilskega doma in ga nato leta 2018, ob 85-letnici delovanja društva, krstili. Še istega leta je prejšnji občinski svet sprejel odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila, v katerem se je v letih 2018 in 2019 nabralo 50.556 evrov. Za preostanek sredstev je predvideno, da bo Občina Makole v letih 2020-2025 letno nakazovala PGD Makole namenska sredstva v višini 30.000 evrov. Skupna vrednost nabave novega gasilskega vozila znaša 291.820, od tega stroški leasing kredita znašajo 10.000 evrov, prispevek občine bo 230.556 evrov, PGD Makole pa mora zagotoviti še 61.263 evrov. »Pridobitev novega vozila pomeni zagotavljanje reševanja in izvajanje ukrepov požarne varnosti v občini Makole na nivoju, ki ga od nas zahtevajo merila stroke in kot od nas pričakuje javnost v občini, sedanja 4000-litrska cisterna, ki je dopolnila 20 let, je namreč dotrajana,« so dejali v domačem gasilskem društvu. Dodali so, da bo nova cisterna s podaljšano kabino omogočala prevoz sedmih gasilcev, 3000 litrov vode ter potrebne opreme. Svoj delež sredstev bodo skušali zagotoviti z zbranimi prostovoljnimi prispevki ter donacijami, za kar se gasilci že vnaprej zahvaljujejo. V letih 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019 je bilo oziroma bo PGD Makole dodeljeno skupaj 56.450 evrov za delovanje in 116.875 evrov za investicije (ta znesek vključuje 50.556 evrov sredstev, zbranih v skladu za nabavo gasilskega vozila). Mojca Vtič Foto: Melita Meznarič Ptuj • Odprtje laboratorija za obravnavo arheoloških materialov Raziskovanje arheologije z več milijonov vredno opremo Od minulega tedna naprej na Ptuju deluje laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sije za opremo, ki so jo in jo bodo še kupovali, pridobil več milijonov evrov sredstev iz dveh projektov. Laboratorij, ki so ga umestili v prostore stare vojašnice na Vičavi, bo deloval kot izpostava raziskovalnega inštituta pri Centru za konservatorstvo, sočasno pa je bila odprta tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS) Slovenija. Kot je poudaril Janez Kromar, v. d. generalnega direktorja ZVKDS, gre za izjemno pridobitev, saj jim analitska oprema odpira nove možnosti za znanstvena sodelovanja na področju raziskovanja dediščine: „Ker je ptujska arheološka zbirka ena najpomembnejših v Sloveniji in je opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena, je bila ptujska občina za odprtje izpostave več kot odlična izbira." Opremo, vredno okrog milijon evrov, v laboratoriju že uporabljajo, Laboratorij za obravnavo arheoloških materialov so v prostorih na Vičavi odprli minuli teden. Ministrstvo za kulturo Ptuj vidi kot relevantnega igralca Odprtja laboratorija se je udeležil tudi generalni sekretar na ministrstvu za kulturo Bojan Kurež. Izrazil je zadovoljstvo, daje državni zbor minuli teden sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Gre za 122,6 milijona evrov: „Ptuj ima zagotovo kar nekaj projektov, ki so primerni za financiranje s področja kulturne dediščine. Mi pričakujemo, da bodo pripravili vse potrebno in da bodo kompetenten igralec na področju razpisov, ki bodo sledili v letu 2021." kupili pa so jo v sklopu projekta Inno-Renew. Od tod so si zagotovili tudi sredstva za gradnjo prostorov v Izoli, kjer bodo zaposlili okoli 90 doktorjev znanosti. Omenjeni projekt pa je praktično predpriprava na še večjega, s katerim si bodo zagotovili še več sredstev za nabavo dodatne potrebne opreme. Projekt E-RIHS, iz katerega bodo počrpali več milijonov evrov, bo namreč zaživel leta 2022. V prvi fazi je oprema mobilna, kar pomeni, da jo bodo lahko uporabljali tudi drugje po Sloveniji. Ogromno dela pa bodo imeli prav na Ptuju, kjer pa že vrsto let čakajo tudi na to, da bi si zagotovili prostore za primerno predstavitev arheologije javnosti. Kromar je poudaril, da je velik zagovornik tega, da Ptuj dobi primeren arheološki muzej in da bo pri tem pomagal po svojih močeh: „Že zdavnaj bi morali imeti arheološki muzej in mislim, da bi moralo biti prav tu središče slovenske arheologije." S tem se strinja tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Izpostavila je, kako pomembna pridobitev za mesto je odprtje laboratorija. Dženana Kmetec Foto: CG Benedikt • Nastaja ekološki muzej s točkami po celotni občini Turistični biseri iz Doline miru Medtem ko čakajo na dobre vesti glede dolgo pričakovane gradnje term, so se v občini razvoja turizma lotili z manjšimi koraki, in sicer s ponudbo tistega, kar že imajo: neokrnjene narave, mogočne romarske cerkve svetih Treh kraljev, ki bdi nad Benediktom, najdišča rimskih gomil, negovskih čelad,... Občina Benedikt skupaj s Turističnim društvom Atlantida in Gostiščem na kmetiji Kaučič postavlja ekomuzej Dolina miru, a kot pojasnjuje župan Milan Repič, to ne bo objekt, ampak projekt, kajti muzej se bo razprostiral na celotnem območju občine. Vrednost projekta ocenjujejo na 57.000 evrov, od tega računajo, da jih bodo preko Lokalne akcijske skupine Ovtar Slovenskih goric skoraj 40.000 pridobili iz programa za razvoj podeželja. »Pravzaprav gre za projekt prejšnjega občinskega vodstva, ki pa ga šele zdaj realiziramo. Mnogi sprašujejo, zakaj ime Dolina miru: benediška dolina je na srečo še vedno idilična in neokrnjena, še vedno je mogoče sesti pod drevo, se naužiti miru ter prisluhniti ptičjemu petju in šelestenju listja. Medtem ko čakamo, da se kaj premakne glede dolgo načrtovane in pričakovane gradnje toplic, smo si rekli, da nam ni treba spati, ampak lahko začnemo tržiti turistične produkte, ki jih že imamo pred nosom. To so naše na- ravne lepote, kulturna dediščina z romarsko cerkvijo svetih Treh kraljev na čelu, bogata zgodovina ...« Vzpostavitev ekomuzeja Dolina miru je razdeljena v dve fazi: v prvi, ki je bila zaključena letos, so obnovili prostore starega vrtca, ki že prerašča v večgeneracijski center, izdelali maketo geotermalne vrtine, obnovili dva studenca in izvir slatine, blizu osnovne šole postavili kmečki vrt, ki ga upravlja šola, s tradicionalnimi sadnimi drevesi in trto zasadili vzorčna sadovnjak in vinograd, obenem pa že začeli pisati interpretacijske zgodbe o svojem bogatem najdišču rimskih gomil, o negovskih čeladah, mio-censkem kitu . V drugi fazi, ta naj bi bila gotova do junija prihodnje leto, bodo uredili naravoslovno in kmečko učno pot, pripravili programe za enodnevne skupinske in individualne obiske turistov, uredili kolesarsko pot z označbami o za te kraje zna- čilnem živalstvu in rastlinstvu, ki ga bodo predstavili tudi na delavnicah in popisane objavili v posebni večjezični brošuri. »Na ta način bomo predstavili celotno občino, vse, na kar smo ponosni, torej bodo vsi naši kraji postali en velik učni muzej na prostem, s katerim bomo promovirali našo naravno in kulturno dediščino ter seveda privabili turiste,« dodaja župan Milan Repič. Senka Dreu 12 Štajerski Kultura torek • 3. decembra 2019 Polenšak • Koncert ob 10-letnici MePZ Magnificat Pevci navdušili številno občinstvo Obiskovalci so novembrsko nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano Gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku. Pevci mešanega pevskega zbora Magnificat so namreč ob 10-letnici delovanja priredili svoj prvi samostojni koncert. Foto: MH Marsikdo se je zaradi izjemnega obiska moral zadovoljiti s stojiščem, a po odzivih po koncertu je bilo očitno, da odlično vzdušje, ki so ga ustvarili pevci Magnificata s povabljenimi gosti, ni nikogar pustilo ravnodušnega. Zazvenele so ljudske pesmi v modernih preoblekah, pesmi iz njihovih revijskih nastopov ter zimzelene domače in tuje uspešnice. Koncert so popestrile članice Ženske vokalne skupine Enigma iz Dornave ob spremljavi zvončkov, flavte in klavirja ter priložnostno sestavljen instrumentalni kvintet, ki so poskrbeli, da ni manjkalo niti Avsenikovih melodij, ob katerih je v zaključnem delu zapela vsa dvorana. Koncert je povezoval Matej Zorko. Mešani pevski zbor Magnificat je bil ustanovljen leta 2009 ob slavnostnem odprtju novih orgel v cerkvi Marijinega obiskanja na Polenšaku, takrat je tudi prvič javno zapel. Zbor vodita organistka Gabrijela Petek in Tomaž Plohl, v njem pa trenutno aktivno prepeva 20 pevk in pevcev vseh starosti. Letno zabeležijo več deset cerkvenih nastopov, redno se udeležujejo tudi revije cerkvenih pevskih zborov ptujske in završke dekanije. V svoj repertoar poleg sakralnih vključujejo tudi posvetne pesmi, s katerimi popestrijo kulturne programe prireditev in proslav tako v svoji občini kot izven nje, z veseljem pa se odzovejo vabilom za sodelovanje na dobrodelnih in drugih koncertih. Ponosni so tudi na dejstvo, da so do danes s svojim petjem polepšali poročni obred marsikateremu paru. Kako pomembno je razumevanje družin pevcev, je v nagovoru občinstvu poudarila predsednica Magnificata Laura Krajnc ter spomnila na več kot tisoč skupnih ur, preživetih v učilnici na vajah v vseh teh letih. Tudi sami so postali ena velika družina, je povedala in ugotovila, da pri tem, kar resnično počnejo s srcem, uživajo podporo celotne skupnosti. Posebej se je zahvalila najzaslužnejšim za uspešen koncert in nepozabnih deset let. MH Ptuj • Koncert Komornega zbora Kor Neponovljiv večer glasbe Sredi novembra smo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju doživeli prelep večer ob muziciranju Komornega zbora Kor, ki ga vodi Daniel Tement. Foto: Arhiv Na 2. Kloštrskem večeru v sezoni 2019/20 Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla je koncert zazvenel kot priprava zbora na še eno od mnogih tekmovanj. A tekmovanja pač niso njihov cilj sama po sebi, temveč pot k muzikalni in osebnostni rasti, napredku. Za začetek so publiko, ki je napolnila baročno dvorano do zadnjega kotička, umirili s psalmom renesančnega skladatelja Giovannija Palestrine. Zbor je izvedel tudi Pavčkove verze z istim naslovom, ki jih je uglasbil zborovodja Daniel Tement. Bili smo priča praizvedbe uglasbitve verzov Ivana Cankarja »Iz moje samotne, grenke mladosti«. Zborovodja in skladatelja Daniela Tementa se je globoko dotikala že iz mladosti, zorela je v njem in v notnem črtovju. Za instrumentalno obogatitev koncerta je na flavti muzicirala Jana Strmšek (naj učenka občine Ptuj v letu 2019) ob klavirski spremljavi Žive Horvat. V zaključnem delu koncerta so nas objele slovenske ljudske pesmi, ki so v Markovcih, od koder je zbor doma, od vekomaj nadvse spoštovane in negovane. Lija Frajnkovič Ptuj • Arheološka razstava Rimska kuhinja Rimske jedi imamo še danes na mizi Bogastvo rimske Petovione je v jubilejnem letu vsaj delno na ogled na več ptujskih razstaviščih. Od 26. novembra si je mogoče ogledati tudi arheološko razstavo Rimska kuhinja v galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej v sodelovanju z občino. Predstavlja pa kulinarične navade starih Rimljanov. Rimska kuhinja se je v podobni ali nekoliko preoblikovani obliki ohranila vse do danes. Iz tistih časov sta se ohranili še danes zelo priljubljeni jedi - pica in lazanja. Ko govorimo o rimski kuhinji, je kar nekaj pregovorov vezanih na rimski čas. Eden od teh je: jemo zato, da živimo, živimo zato, da jemo, kar po besedah Ivana Žižka predstavlja zmeren pristop k zaužitju hrane. „Nekih velikih razlik med rimsko in današnjo kuhinjo naj ne bi bilo. Za nižji, navadni sloj prebivalstva so bile značilne kaše, enolončnice, Iz rimske kuharske knjige Iz rimskih časov je ohranjena kuharska knjiga, iz katere je razvidno, da so uživali meso drobnice, svinjino, tudi perutnino, predvsem pa so bili cenjeni morski sadeži z ribami. Uživali pa so tudi sadje. Petovionci se pri hrani niso kaj dosti razlikovali od samih Rimljanov. „V ruševinskih plasteh Petovione smo našli školjke, granatna jabolka. Še več pa o rimski kuhinji povedo posode, amfore, s katerimi so vozili v Petoviono razno surovino za pripravo hrane. Od maščob so uživali olivno olje, zelo cenjeno je bilo tudi olje Dalmacije in Istre. V Petovioni smo našli tudi oljenko z napisom: Vino, kruh, redkvica, revežev večerjica," je Ivan Žižek povedal še o arheoloških najdbah, povezanih s hrano Rimske Petovione. Ti 'M CUih'rija Magistrat Foto: Črtomir Goznik Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so za pokušino pripravile nekaj rimskih jedi. Rimska kuhinja se je v podobni ali nekoliko preoblikovani obliki ohranila vse do danes. Najbolj znani in še danes zelo priljubljeni jedi sta pica in lazanja. Foto: Črtomir Goznik Arheološko razstavo Rimska kuhinja sta postavila Ivan Žižek in Mojca Vomer Gojkovič. hrana iz žitaric, tudi meso. Ko pa govorimo o hrani patricijev, plemstva, pa moramo imeti pred očmi to nečimrnost, da se je vsak pred drugim želel pokazati kot boljši gostitelj. V današnjem slengu bi rekli, da je bilo kar nekaj hodov, od predjedi, glavnih jedi do slaščic. Glavni obed ni kosilo, kot ga poznamo danes, ampak zgodnja večerja, ki je lahko trajala tudi nekaj ur. Tudi priprava na to zgodnjo večerjo je bila vezana na družabnost, na obisk term, kjer so se očedili, se namazilili in takšni so potem sedli za mizo. Miza ni bila takšna, kot je danes. Patriciji so hrano uživali v pol ležečem položaju, sluge so jih služile, mize so bile vedno polne. Zraven pa je potekal kulturni program z igralci, žonglerji, glasbeniki," je povedal avtor razstave Ivan Žižek na odprtju. Na pokušino rimskih jedi bogatejših slojev, kruha z namazi, mesa z medom, pic po rimsko, sira z olivnim oljem in poprom ter sadja in oliv, pa so povabile daleč najbolj znane „rimske kuharice", članice Društva žena in deklet občine Haj-dina. Za še več podatkov o rimski kuhinji pa si bo treba razstavo ogledati. Na ogled bo do 31. januarja 2020. MG Sveta Trojica • Ob 60-letnici smrti Alojza Kraigherja Simpozij Trojica pred Škrobarjem in po njem Letos mineva 60 let od smrti zdravnika, pisatelja in humanista Alojza Kraigherja, katerega življenjska pot se je za nekaj let ustavila tudi v Sveti Trojici, kjer je pustil pomemben pečat. V tednu splošnih knjižnic so v Sveti Trojici pripravili zgodovinski oris razmer v Sveti Trojici na začetku 20. stoletja; udeleženci so si v avli kulturnega doma najprej ogledali priložnostno razstavo Kraigherjevih del, sledila je spominska slovesnost na trgu pred hišo, v kateri je bival dr. Kraigher, nato pa v protokolarno-razstavnem centru svetega Martina v frančiškanskem samostanu sv. Trojice še simpozij z naslovom Trojica pred in po Škro-barju. O Kraigherju, njegovem delu in vplivu na Slovenske gorice in še posebej na Sv. Trojico so med drugimi spregovorili zgodovinar in domačin Marjan Toš, pisatelj Tone Partljič, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Oto Luthar in predstavniki Knjižnice Lenart. Alojz Kraigher je kot pisatelj in dramatik analiziral družbene raz- Na trgu pred hišo, v kateri je bival Alojz Kraigher, so v okviru prireditev ob 60-letnici njegove smrti pripravili spominsko slovesnost. mere pred prvo svetovno vojno in po njej. Velja za predstavnika psihološko poglobljenega naturalizma z močno erotično motiviko. Največji uspeh je dosegel z dramo v treh dejanjih Školjka, leta 1914 se je lotil še življenja malomeščanstva v Slovenskih goricah v romanu Kontrolor Škrobar, v katerem je v prvi vrsti pokazal politične spopade z nemškutarji na Štajerskem. Nekajkrat je poskušal prikazati človeško podobo Ivana Cankarja, svojega prijatelja in pisateljskega tovariša, ki je pri njem v Sveti Trojici bival od novembra 1910 do maja 1911. Cankarjevo umetniško in človeško usodo je upodobil v drami Umetnikova trilogija, o njem pa je napisal tudi obsežno monografijo. Dogodek so skupaj organizirali Kulturno društvo Ernesta Goloba Petra Sveta Trojica, Knjižnica Lenart, občina Sveta Trojica in SAZU. Senka Dreu Foto: SD Rokomet To je to, pravi obraz Jeruzalema! Stran 14 Rokomet Ko steče vratarju Žuranu, steče Dravi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 19. krog tednik Futsal Niso se držali reka 'boljše vrabec v roki ...' Stran 15 Tim Gajser »Že to je veliko, da lahko spim v domači postelji« Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tekma z obilico priložnosti, a le dvema zadetkoma Nogometaši Aluminija so v dosedanjem delu sezone dvakrat ugnali Tabor, v tretje ni šlo. »Obe ekipi sta imeli veliko priložnosti, tekma bi lahko šla v eno ali drugo smer. Na koncu se mi zdi remi najbolj realen rezultat,« je tekmo v Sežani kratko pokomentiral trener Aluminija Slobodan Grubor. Ta je glede na tekmo z Mariborom v prvi postavi opravil tri zamenjave, namesto Janžekoviča, Ploja in Pečnika so začeli Kovačic, Amuzie in Kontek. Zaupanje je upravičil le prvi, resnici na ljubo pa je Kontek igral na zanj zelo nenavadnem položaju zadnjega zveznega igralca. V vetrovnem vremenu so tekmo bolje začeli Štajerci, a Živkovič in Leko nista bila uspešna pri zaključnih strelih, podobno kot Jakšič nekaj minut kasneje. V izjemni situaciji se je v 19. minuti znašel Živkovič, ki je ob domačem vratarju Renerju ob preigravanju odvzel žogo, a mu je v odločilnem trenutku spodrsnilo in priložnost je splavala po vodi. Po podaji Amuzia je tokrat znova odlični Petrovič v 31. minuti iznajdljivo reagiral v kazenskem prostoru in s peto lepo usmeril žogo proti golu Renerja, a jo je slednji odbil, Klepa-ču pa odbitka ni uspelo pospraviti v mrežo. Vrbanec je v 36. minuti za malenkost streljal preko gola ... Kar ni uspelo šumarjem iz številnih polpriložnosti, pa je Kraševcem uspelo iz prostega strela - zadeli so v polno. Mario Babič je izjemno izvedel prosti strel s približno 25 metrov nekoliko s strani, žoga je na poti v gol zadela prečko in se odbi- Tabor je več kot 90 % zbranih točk osvojil doma (18 od 19), v gosteh je edino odnesel iz Velenja. CB 24 Tabor Sežana -Aluminij 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 M. Babič (44.), 1:1 Leko (57.). CB 24 TABOR SEŽANA: Rener, Ristič, Nemanič, Zebič, Salkič, Mi-haljevič (od 81. S. Babič), Krivičič, Sever (od 80. Milošev), M. Babič, Bongongui, Sikimič. Trener: Almir Sulejmanovič. ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič, Amu-zie, Pantalon, Martinovič, Petrovič, Kontek (od 70. Čermak), Vrbanec, Leko, Klepač, Živkovič. Trener: Slobodan Grubor. la v gol - 1:0. »Tekme nismo začeli najbolje, delali smo preveč napak, a smo ga z golom tik pred odmorom odlično zaključili. Čestitam strelcu za izjemen zadetek,« je dejal trener Sežane Almir Sulejmanovic. Izenačenje, nato nekaj kritičnih minut Drugi polčas je bil glede priložnosti bistveno bolj darežljiv, manjkalo ni niti tistih najbolj izrazitih, t. i. 100 % priložnosti. Trud Aluminija se jim je z izenačenjem poplačal v 57. minuti. Petrovič je žogo lepo potegnil v protinapad in zaposlil Klepača, ki mu je strel Rener ubranil, odbitek je še enkrat prišel do Petroviča, tokrat je v ogenj poslal Leka, ki je z manjšo pomočjo domačega branilca Nemaniča žogo spravil v gol - 1:1. Najbolj kritičnih je prvih nekaj minut po doseženem zadetku, ko se ekipa, ki zadene, po navadi preveč sprosti. Tako je bilo tudi v primeru Aluminija. Sežanci so imeli v naslednjih treh minutah kar dve 100 % priložnosti, a je izvrstni Kovačič strela Bongongiuja in Sikimiča iz bližine čudežno ubranil. Kidričevski čuvaj mreže je odlično reagiral tudi v 68. PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 19. KROGA: CB 24 Tabor Sežana - Aluminij 1:1 (1:o); Celje - Mura 1:o (1:o); strelec: 1:o Božic (31.); Maribor - Triglav 0:2 (0:2); strelca: c ):1 Petric (28.), 0 :2 G. Brkič (38.); Bravo - Olimpija 1:2 (0:0); strelci: 0 :1 Vukušic (75.), 0:2 Lupeta (78.), 1:2 Mensah (83.); Domžale - Rudar 2:1 (1:o); strelci: 1: 0 Vuk (45.), 2:0 Klemenčič (76.), 2:1 Ejup (78.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA ig i3 3 3 47:23 42 2. MARIBOR ig ii 4 4 36:19 37 3. ALUMINIJ ig iO 5 4 31:18 35 4. MURA ig S S 3 31:23 32 5. CELJE ig S 7 4 37:22 31 6. DOMŽALE ig 6 4 g 28:37 22 7. TRIGLAV KRANJ ig 6 2 ii 24:42 20 8. CB24 TABOR SEŽANA ig 5 4 iO 22:29 19 9. BRAVO ig 4 4 ii 22:37 16 10. RUDAR VELENJE ig O 7 i2 20:48 7 V tretjem poskusu je igralcem Tabora proti Kidričanom uspelo ostali neporaženi. Foto: Martin Metelko / m24.si minuti, ko je po napaki Konteka iz bližine poskusil Babič. Po teh kritičnih minutah so se šu-marji znova zbrali in prevzeli vajeti igre v svoje roke. Že v 69. minuti je Klepač prišel do strela z roba 16-me-trskega prostora, od branilca pa se je žoga odbila v prečko. Sledila je menjava Kontek-Čermak, mladi Čeh pa je tudi tokrat prinesel nekaj dodatne svežine na igrišče. Zaključni žogi Klepača in Jakšica ostali • 1 »v v • neizkoriščeni Priložnost tekme je imel v 76. minuti Klepač: po strelu Čermaka se je žoga odbila do Klepača, ki je bil na približno šestih metrih sam pred praznim golom, z nekoliko slabšim strelom pa je namesto mreže Olimpija z manj spodrsljaji zasluženo jesenski prvak S tekmami 19. kroga se je začela tretja četrtina sezone v 1. slovenski ligi, obenem pa je to krog, kjer je padla odločitev o simboličnem naslovu jesenskega prvaka. Osvojila ga je Olimpija, ki je v lokalnem derbiju ugnala Bravo, po spodrsljaju Maribora pa ima pred zadnjimi tekmami tega dela sezone 5 točk prednosti. Olimpija je jeseni naredila manj spodrsljajev od vijoličastih, zato je njihovo 1. mesto zasluženo. Tema kroga je zagotovo težak zdrs vijoličastih proti Triglavu - za nameček na domačem igrišču. Varovancem Darka Milaniča se je proti Gorenjcem to zgodilo drugič v sezoni! Domala neverjeten podatek je, da sta to edini zmagi Triglava v gosteh ... Mariborčani so v obrambi stali enostavno predaleč od tekmecev, ki so ta prostor s pridom izkoristili za dosego dveh zadetkov. Dovolj veliko opozorilo za Kidričane, ki takšnih napak v sredo proti Triglavu ne smejo ponoviti, če želijo popoln izkupiček. Rudar še naprej ostaja brez zmage, za Domžalčane, ki se počasi pobirajo iz krize, so bili naravnost idealen tekmec. Velenjčani zagotovo komaj čakajo zimski premor, podobno pa velja tudi za Muro, ki doživlja očiten padec forme. Varovanci trenerja Anteja Šimundža so v zadnjih treh krogih osvojili le točko (remi v Sežani), ob tem so doma izgubili z Aluminijem, v gosteh pa proti Celju. Celjani so se jim tako približali le na točko ... JM zadel Renerja, ki je že bil na tleh, a je intuitivno reagiral. Hrvaškemu napadalcu je vsa medijska pozornost po nekaj zaporednih zadetkih očitno toliko zmotila koncentracijo, da v zadnjih dveh tekmah ni uspelo pokazati tega, česar je sposoben. Potrebno se bo znova vrniti »h koreninam« . Tri minute kasneje je imel Aluminij še eno zaključno žogo, a jim tudi te ni uspelo unovčiti: Čermak je s strani poslal idealni predložek na oddaljenejšo vratnico, Jakšič pa je iz bližine z glavo žogo poslal v vratni-co ... Naslednje priložnosti za zmago Šumarji niso dočakali ... V 86. minuti bi lahko celo ostali brez vsega, a najboljši domači napadalec Sikimič pred golom v ideal- ni situaciji ni najbolje reagiral, tako da sta mu Jakšič in Pantalon žogo odvzela. »Z igro svoje ekipe tokrat nisem najbolj zadovoljen, morda so k temu kaj pripomogli slabo igrišče, vetrovne razmere in zgoden začetek tekme, na koncu je remi realen,« je dejal Grubor. Najvišjo oceno na tekmi si zaslužita oba vratarja, tako Arian Rener kot Matija Kovačic sta najzaslužnejša, da ni bilo doseženih več zadetkov. Remi se zdi tudi najbolj pravičen razplet dogajanja na zelenici . JM Za zaključek v sredo še »na Triglav« Že med tednom bodo na sporedu tekme 20. kroga, s katerim se bo tudi zaključil jesenski del sezone 2019/20. Šumarji se bodo v domačem športnem parku pomerili z Gorenjci. Tekmo bodo morali odigrati brez Martinoviča, ki je v Sežani prejel sedmi rumeni karton v sezoni. Triglav na Štajersko prihaja še drugič v zadnjih dneh, v soboto je pripravil največje presenečenje kroga, ko je v Ljudskem vrtu ugnal Maribor. Gorenjci bodo s tem nedvomno opogumljeni, a tudi Kidriča-ni imajo svoje načrte . Prvo tekmo teh tekmecev v Kidričevem je v sodnikovem podaljšku odločil Luka Štor, tokrat bodo morali več odgovornosti prevzeti drugi. Na drugi strani bo oslabljen tudi Triglav, saj je njihov najboljši strelec Luka Majcen suspendiran za šest krogov. Ob njem bo trener Vlado Šmit pogrešal tudi Žana Kumra. 1. SNL, 20. krog: Aluminij - Triglav, v sredo, 6. 12., ob 15.45 v Kidričevem. Dosedanji tekmi v sezoni: 2. krog: Aluminij - Triglav 2:1 (0:1); Vrbanec, Štor; Mlakar. 11. krog: Triglav - Aluminij 1:0 (0:0); Majcen. 14 Štajerski Šport torek • 3. decembra 2019 Rokomet • NLB liga (m), 12. krog To je to, pravi obraz Jeruzalema! Jeruzalem - Trimo 29:25 (16:13) JERUZALEM: Balent, Nunčič (1 obramba), Zemljič (5 obramb); Bo-gadi, Šoštarič 1, Čudič 9 (6), Žuran 8, G. Hebar, T. Hebar 3, Šulek, Kocbek 5, Ozmec, Lukman, Krabonja, Mesaric 3, Ciglar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Trimo 4/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Trimo 4 minute. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Šele na dvanajsti tekmi državnega prvenstva v sezoni 2019/20 smo videli pravi obraz Jeruzalema. Pred lepo polnim Hardekom je padel favorit iz Trebnjega. „Se strinjam, da je bila to naša najboljša predstava v letošnjem prvenstvu. Celotna ekipa je delovala homogeno in rezultat enostavno ni smel izostati. S to zmago smo naredili pomemben korak k obstanku v ligi," je v uvodu povedal ormoški ostrostrelec Rok Žuran. Gostje, ki so v Ormož prispeli v vlogi favorita, niso vodili niti enkrat, le trikrat je bil rezultat izenačen (1:1, 2:2, 3:3). Ves preostali del tekme so vodili domačini. v 9. minuti +2 (5:3), NLB-liga REZULTATI 12. KROGA: Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 37:27 (17:10), Maribor Branik - Krka 23:26 (9:11), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 30:23 (15:11), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 29:25 (16:13), Koper - Dobova 22:27 (10:15), Celje Pivovarna Laško - Butan plin Izola 39:19 (19:9). 1 CELJE PIVO. LAŠKO 12 12 0 0 24 2. RIKO RIBNICA 12 10 1 1 21 3. GORENJE VELENJE 12 8 0 4 16 4. DOBOVA 12 8 0 4 16 5. TRIMO TREBNJE 12 7 1 4 15 6. KRKA 12 5 0 7 10 7. KOPER 12 4 1 7 9 8. JERUZALEM ORMOŽ 12 4 1 7 9 9. URBANSCAPE LOKA 11 2 3 6 7 10. MARIBOR BRANIK 11 3 0 8 6 11 SLOVENJ GRADEC 12 3 0 9 6 12. BUTAN PLINI IZOLA 12 1 1 10 3 Foto: Črtomir Goznik Ormožani (na fotografiji Jure Kocbek) so se z drugo zaporedno zmago nekoliko oddaljili od dna lestvice. v 13. minuti +3 (7:4), v 15. minuti +4 (9:5) in v 22. minuti že +5 (12:7). „V 1. polčasu smo popolnoma nadzirali potek tekme in počasi gradili ter večali prednost. Pred odmorom nas je nekoliko zmedla poškodba Dominika Ozmeca, po kateri obramba ni bila več tako čvrsta kot v prvih dvajsetih minutah. Nasprotnik je odsotnost Ozmeca izkoristil in znižal zaostanek na -3 (16:13)," je manjši padec v igri Jeruzalema opisal Žuran. Treba je omeniti, da sta vratarja Jeruzalema Klemen Nunčič in Tomislav Balent v 1. polčasu zbrala le eno obrambo, a je kljub temu domačinom uspelo na odmor oditi z lepo prednostjo. Drugi polčas sta obe ekipi začeli z menjavami na golu. Šele 17-letni Aleš Zemljič je dobil priložnost pri Jeruzalemu, izkušeni Aleksandar Tomic pri Trimu. Slednji je vezal tri obrambe zapored in Trimo se je v 34. minuti približal le na gol zaostanka (17:16). „V obdobju od 31. do 40. minute smo imeli kar ne- Rokomet • 1. B SRL (m) Ko steče vratarju Zuranu, steče Dravi Foto: Črtomir Goznik Žiga Stopar (Drava Ptuj) Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj 24:31 (11:18) DRAVA PTUJ: Žuran, Simonič; Os-terc 4, Lovrenčič, Maroh 5, Krasnič 2, Gregorc 3, Grobelnik, Hrupič, Zu-panič, Zupanc 8, Stopar 7, Bedrač, Žunič 2. Trener: Vladimir Vujovic. SEDEMMETROVKE: Škofljica Pekarna Pečjak 2/6, Drava Ptuj 1/2. IZKLJUČITVE: Škofljica Pekarna Pečjak 4 minute, Drava Ptuj 14 minut Rokometaši Drave so bili na tekmi s Škofljico pošteno »tepeni«, saj so domačini pod vodstvom trenerja Gregorja Cvijiča celotno tekmo igrali zelo umazano in grobo. Tega velikokrat nista opazila sodnika, ki sta pustila zares ostro igro, polno »udarcev pod pasom«. A tudi to ni ustavilo Ptujčanov, ki so prišli do visoke zmage. Na poti do nje ima ponovno levji delež vratar Sandi Žuran, saj je že v prvem delu zaustavil številne strele, od tega tudi štiri (!) poizkuse s sedmih metrov, svoje pa je dodal tudi v nadaljevanju. Drava je takoj pokazala, kdo bo gospodar na parketu, saj se je že do 11. minute ekspresno odcepila na + 6 (4:10). Jan Maroh je večino tekme na poziciji organizatorja igre odlično razigraval soigralce, hkrati pa je zabil tudi pet zadetkov. Njegove podaje so bile velikokrat usmerjene na črto, kjer jih je v zadetke pretvarjal krožni napadalec Žiga Stopar, ki je dosegel kar sedem zadetkov. Tretja napadalna opcija Maroha pa je bila ta, da je organiziral akcije, ki so se zaključile na krilnih položajih. Na njih sta bila tokrat zelo natančna Gašper Zupanc z osmimi in Jan Os-terc s štirimi zadetki. V napadu je bil v zadnjih tekmah glavni ptujski adut Tomaž Grobel- nik, ki pa je imel smolo, saj se je v uvodu tekme zaletel z domačim igralcem in si tako močno presekal ustnico, da ni več stopil na igrišče. Tudi brez njega je ekipa delovala zelo učinkovito v napadu, v vratih je blestel Žuran, medtem ko so v obrambi Ptujčani skozi celotno tekmo igrali solidno. Takšna igra jim je že do polčasa prinesla sedem zadetkov prednosti, mladi domači igralci Škofljice so bili tokrat nedorasel nasprotnik. Igralci Drave so imeli ves čas situacijo na igrišču pod kontrolo. V nadaljevanju so prišli do najvišje prednosti 15:25, nato pa so nekoliko popustili, a do konca še vedno ohranili sedem zadetkov prednosti (24:31). Malo pred koncem tekme je Jan Maroh prejel močan udarec, po katerem je med igralci zavrela kri, a se je situacija nato vendarle umirila. David Breznik kaj lepih priložnosti, da ujamemo Ormožane, vendar smo v napadu naredili preveč napak. Zgrešili smo tudi sedemmetrovko in nekaj metov s krilnih položajev, tako da je Jeruzalemu znova uspelo uiti na prednost treh do štirih zadetkov," je uvodne minute 2. polčasa opisal krožni napadalec David Didovič, ki so ga Ormožani na črti popolnoma razorožili ter pustili brez doseženega zadetka. V zadnjih desetih minutah tekme so Ormožani krenili s štirimi goli prednosti (23:19), kar so z odlično igro v napadu in obrambi brez večjih težav zadržali v svojih rokah. „Z globoko obrambo smo na varni razdalji držali nevarne strelce Trima, kot so Dino Hamidovic, Anže Dobovičnik in Dean Šešic. To je bil pomemben ključ do naše zmage, ki je več kot zaslužena," je še dodal Žuran. Na drugi strani so bili gostje zelo razočarani, zdelo se je, da so podcenili Ormožane in pričakovali lahko pot do zmage. „Ne vem, če smo ravno podcenili Ormožane, saj se vsi zavedamo, kako težko je zmagati na Hardeku. Je pa res, da je ekipa Jeruzalema odigrala odlično tekmo in zasluženo zmagala. Verjamem, da smo se iz tega poraza kaj naučili in da že v 13. krogu nadaljujemo z zmagami, ki bi nas ohranjale v boju za najvišja mesta v državi," je zaključil Didovič, ki je še lani nosil dres novomeške Krke. Ormožani so po dveh zaporednih zmagah lažje zadihali in se na lestvici zavihteli na 8. mesto. Obstanek v ligi še zdaleč ni zagotovljen, kot tudi 6. mesto, ki še vodi v Ligo za prvaka, ni daleč. Nogomet • 2. SNL Dob in Brda na odmor z zmagama Konec tedna sta bili na sporedu še zadnji tekmi v jesenskem delu sezone in sicer zaostali tekmi 7. kroga. V Brežicah je gostoval Dob, v Vipol-žah pa Rogaška. REZULTATA ZAOSTALIH TEKEM 7. KROGA: Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Kondič (1.), 0:2 Šipek (23.), 1:2 Martic (85.); Brda - Rogaška 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bužinel (52.). 1. KOPER 19 13 4 2 41:12 43 2. GORICA 19 13 2 4 40:20 41 3. KALCER RADOMLJE 19 12 3 4 47:22 39 4. FUŽINAR VZAJEMCI 19 11 3 5 34:21 36 5. NAFTA 1903 19 10 4 5 44:24 34 6. KRŠKO 19 9 4 6 35:22 31 7. VITANEST BILJE 19 8 5 6 28:24 29 8. KRKA 19 7 7 5 28:30 28 9. ROLTEK DOB 19 6 8 5 35:35 26 10. JADRAN DEKANI 19 7 3 9 28:38 24 11. DRAVA DAKINDA 19 6 3 10 28:33 21 12. BELTINCI TRATNJEK 19 5 4 10 18:34 19 13. BRDA 19 3 7 9 21:38 16 14. BREŽICE ČATEŽ 19 3 6 10 12:28 15 15. ROGAŠKA 19 3 2 14 14:46 11 16. DRAVOGRAD 19 2 3 14 21:47 9 M V 13. krogu Ormožane čaka gostovanje pri Izoli, ki za vrnitev med žive nujno potrebuje zmago. „Zave-damo se, da nas v Izoli čaka težka tekma. Domačin bo maksimalno motiviran, dvorana Kraška bo polna in glasna, čaka nas pravi pekel. V zadnjih treh krogih smo prikazali solidne predstave in naša želja je, da takšno igro ponovimo tudi na Primorskem. Če nam to uspe, se lahko nadejamo pozitivnega rezultata," je še povedal Žuran. Uroš Krstič Rokomet • 2. SRL (m) Prekinili negativni niz Moškanjci-Gorišnica -Arcont Radgona 23:18 (11:10) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bedenik; Bombek 7, Bedrač 5, M. Geč 3, Žuran 2, Lorenčič 2, Venta 2, B. Geč 1, Šandor 1, Sok, Leben, N. Geč, Belšak. Trener: Siniša Raduj-kovic. SEDEMMETROVKA: Moškanjci--Gorišnica 3/0, Arcont Radgona 5/3. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8 minut, Arcont Radgona 8 minut. Rokometašem iz Gorišnice je v 7. krogu vendarle uspelo prekiniti niz treh zaporednih minimalnih pora- zov, vselej so bili izigrani v napetih končnicah. Proti zasedbi iz Gornje Radgone, ki jo vodi trener Nedjelj-ko Potočnjak, so tekmo odločili že precej pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Ekipi se sicer zelo dobro poznata, saj sta odigrali več prijateljskih tekem. Po odločnem začetku (2:0) so varovanci trenerja Siniša Radujkovica zapadli v manjšo krizo, in v 6. minuti so se znašli v zaostanku 2:4. V vodstvo so domači rokometaši prišli znova v 20. minuti (9:8), minimalno prednost pa so ohranili vse do odmora. Velik korak do zmage so domači rokometaši naredili na začetku 2. polčasa, ko so z delnim izidom 3:0 (Bombek, Bedrač 2) prišli do štirih golov prednosti (14:10). Gostje so se trudili, a bližje kot na dva zadetka zaostanka (16:14, 17:15) niso mogli. Domačini so varno nadzirali potek tekme, z nekaj obrambami sta k temu pripomogla tudi vratarja Filip Ranfl in Žiga Bedenik. S sedmimi goli je bil prvi strelec ekipe Filip Bombek. V naslednjem krogu bodo Gorišničani pred svojimi navijači v soboto, 7. 12., ob 18.00 gostili ekipo Pomurja. JM Foto: Stanko Šumenjak Zasedba RK Moškanjci-Gorišnica v sezoni 2019/20 (čepijo): Nik Ivančič, David Venta, Urh Belšak, Blaž Geč, Aljaž Sok, Nejc Geč in Marko Žuran. Stojijo: trener Siniša Radujkovič, Nino Bedrač, Nejc Šandor, Matic Leben, Matic Geč, Domen Lorenčič, Filip Ranfl, Dani Petek, Filip Bombek (manjka Žiga Bedenik). torek • 3- decembra 2019 Šport Štajerski 1S Futsal • 1. SFL Niso se držali reka 'boljše vrabec v roki kot golob na strehi' ... Tomaž Šic Bar -Dobovec 3:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Fetic (5.), 1:1 Dra-gosavac (15.), 1:2 Turk (18.), 1:3 Ču-jec (22.), 2:3 Dragosavac (34.), 3:3 M. Senekovič (37.), 3:4 Totoškovic (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Žuman, Prijol; Klanjšek, Marot, Kos, Gori-čan, Rednak, Gašparič, M. Senekovič, Dragosavac, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Okrog 200 ljubiteljev futsala je v Ljutomeru spremljalo pravo poslastico, ki se je na nesrečo gostiteljev končala s porazom domače ekipe 11 sekund pred koncem tekme. Državni prvaki in udeleženci evropske Lige prvakov so zagotovo proti Tomažu pričakovali lažje delo. „Ne bi rekel, da smo pričakovali lahko tekmo, prav nasprotno. Šele v ponedeljek smo se vrnili iz Rusije, že v sredo smo imeli tekmo državnega prvenstva in potem čez dva dni smo že bili znova na igrišču, tokrat v Ljutomeru. Utrujenost je bila kar močno prisotna, ob tem smo zaigrali brez Roka Mordeja in Žiga Čeha," nam je nekaj težav opisal igralec Dobovca Teo Turk. Po uvodnem zadetku Alena Fe-tica se je zdelo, da bo stroj z Do-bovca zmlel Tomaževčane. A na vodstvo gostov so varovanci trenerja Mateja Gajserja odgovorili z odlično igro in Darijo Dragosavac je v 15. minuti poskrbel za izenačenje. Domačinom je uspel mat v treh potezah: najprej je vratar Tadej Romih zaposlil Dejana Kosa, ki je z desne strani z lepo podajo našel osamljenega Dragosavca, ki ni imel težav zatresti mreže z dobrih dveh metrov. „Že v 1. polčasu smo si zaslužili boljši rezultat kot zaostanek enega zadetka (1:2). Igrali smo čvrsto v obrambi in nasprotniku dovolili le majhno število strelov na naš gol. Sami smo nasprotniku pretili iz protinapadov," je 1. polčas opisal Urban Senekovič, ki je bil po prikazanem najboljši mož domačega moštva. Turk je v 15. minuti poskrbel za vodstvo gostov (1:2). Kristjan Čujec je na devetih metrih lepo „gradil" žogo in s kratko podajo našel Turka, ki je z enajstih metrov poskrbel za pravi evrogol. Vratar Romih je bil popolnoma nemočen. „Vesel sem zadetka. Res je bil atraktiven in upam, da še v nadaljevanju prvenstva pade kakšen podoben," je z nasmehom na obrazu dejal Turk. V 22. minuti so gostje povišali vodstvo, ko je Čujec kaznoval napako v domači obrambi. Po prednosti z dvema zadetkoma so futsalerji Dobovca presenetili in zaigrali z vratarjem v polju. „Bili smo preveč utrujeni, zato smo se dogovorili, da zaigramo z vratarjem v polju. Namen je bil povsem preprost in logičen, držati žogo čim dlje v svoji Odbojka • 1. B DOL (ž) Za zmago so se morale zelo potruditi ŽOK G.S.V. Ptuj -Mozirje 3:0 (21, 22, 17) ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat L., Stav-bar, Vinkovič, Škraban, Kovačec, Horvat A., Milošič, Paternost, Pig-nar, Oancea, Sužnik, Tomanič, Koren. Trenerka: Svetlana Oletič. Vodilna ekipa 1. B državne lige G.S.V. Ptuj se je morala proti predzadnje uvrščeni ekipi iz Mozirja pošteno potruditi za novo zmago. Gostje so pozitivno presenetile z dobro igro skozi vse tri nize, v odločilnih trenutkih pa je domačinkam vedno znova uspelo dvigniti nivo svoje igre za čisto zmago 3:0 v nizih. Vsi trije nizi so imeli podobno kronološko dogajanje, saj so bili točkovno izenačeni vsaj do sredine, če že ne do dveh tretjin niza. V prvem je bil izid poravnan nazadnje na 14:14, dokler so Mozirjanke zelo solidno igrale v polju in napadu, medtem ko Ptujčankam ni steklo v napadu. Ko so to popravile, se je hit- 1. B DOL (ž) REZULTATI 8. KROGA: Weiler Volley Zreče - ŽOK Triglav Kranj 3:0, Calcit Volley II - Roto-Kema Puconci 3:0, ŽOK G.S.V. Ptuj - Mozirje 3:0, OD Krim - ŽOK Ljutomer 3:0. 1. ŽOK G.S.V. PTUJ 8 8 0 24:7 22 2. OD KRIM 8 6 2 20:10 17 3. WEILER VOLLEY ZREČE 8 5 3 21:15 16 4. ŽOK LJUTOMER 8 4 4 16:14 13 5. CALCIT VOLLEY II 7 3 4 15:12 12 6. ŽOK TRIGLAV KRANJ 7 3 4 12:15 8 7. MOZIRJE 8 2 6 7:21 5 8. ROTO-KEMA PUCONCI 8 0 8 3:24 0 i. SFL REZULTATI 10. KROGA: Litija - Sevnica 1:2 (1:1), Oplast Kobarid - Bronx Škofije 0:2 (0:0), Tomaž Šic bar - Dobovec Pivovarna Kozel 3:4 (1:2), Stripy - Siliko 6: (3:c). Prosta je bila ekipa PC Hiša daril Ptuj. 1. DOBOVEC P. KOZEL g S 1 0 4S:17 25 2. FSK STRIPY g 5 1 3 35:26 16 3. FC LITIJA g 4 2 3 2S:24 14 4. SILIKO g 3 5 1 1g:21 14 5. BRONX ŠKOFIJE g 4 0 5 23:33 12 6. TOMAŽ ŠIC BAR g 2 2 5 2S:2g S 7. OPLAST KOBARID g 2 2 5 20:24 S 8. HIŠA DARIL PTUJ S 2 2 4 16:33 S 9. SEVNICA g 2 1 6 12:22 6 Igralci Tomaža so proti udeležencu Lige prvakov klonili šele v zadnji minuti tekme ... posesti. Žal smo naredili nekaj nepredvidenih napak, kar so borbeni domačini izkoristili in se vrnili v igro," je presenetljivo potezo opisal trener Dobovca Kujtim Morina. Dragosavac in Marko Senekovič sta bila strelca drugega in tretjega zadetka za Tomaž. Dragosavac je v 34. minuti izkoristil napako tekmecev, ki niso pravočasno zamenjali vratarja in igralca v polju. V 37. minuti so po igri z vratarjem v polju do zadetka prišli še Petelini. Podajalec je bil Dragosavac, strelec pa Marko Senekovič, ki je zaigral v vlogi vratarja v polju. Zadnje tri minute tekme so bile resnično napete in obe ekipi sta imeli možnosti za zmago. Domačini so imeli protinapad in priložnost za zmagoviti zadetek, vendar se je Kos zapletel in državni prvaki so izvedli protinapad, ki ga je začel in z golom po podaji Vedrana Matoševiča zaključil Totoškovič. Gledalci v dvorani v Ljutomeru so 11 sekund pred koncem obnemeli ... „Z igro in pristopom smo si zaslužili vsaj točko. To se nam je letos zgodilo že tretjič, da v zadnjih sekundah tekme prejmemo naiven zadetek. Kljub vsemu moram pohvaliti celotno ekipo in trenerja, da smo odigrali res lepo tekmo. Takšno motivacijo moramo obdržati tudi na naslednjih tekmah. Imate pa prav, da bi na koncu morali odigrati na 'nulo'. Točka proti državnim prvakom bi nam veliko pomenila. Škoda," je bil po tekmi razočaran Urban Senekovič. Veselje gostov, ki so „drsali na tankem ledu", je bilo veliko. „Nis-mo odigrali, kot vemo, a smo vseeno na vročem terenu osvojili zmago. Moram pohvaliti domačine za prikazano igro. Roko na srce so si zaslužili vsaj točko, če ne celo več. Sami smo bili preveč utrujeni in s tem tudi nervozni, kar se je kazalo tudi na samem parketu. Ta tekma je bila prava promocija slovenskega futsala. Tudi vzdušje na tribunah je bilo pravo, borbeno," je še zaključil Turk. V 11. krogu v petek, 6. decembra, Tomaž gostuje na Vrhniki pri Siliku. To je ekipa, ki je šele v 10. krogu doživela prvi letošnji poraz. Dovolj zgovoren podatek o kakovosti tekmecev. Za Tomaž bo na tem gostovanju vsaka točka velik uspeh. Uroš Krstič Tenis • Mladinski ITF-turnir v Mariboru Maja do letošnjega turnirskega prvenca ro ustvarila točkovna razlika. Dona Vinkovič je v seriji postregla z nekaj odličnimi servisi, medtem ko sta se v napadu razigrali Lara Kovačec in Ana Horvat. V drugem nizu so gostje držale stik vse do 22:22. Mozirjanke so bile še naprej nepopustljive pri vsaki žogi, hkrati pa so uspešno izpeljevale tudi napadalne akcije. Na drugi strani mreže ni bilo posebej razpoložene igralke, le tu in tam je imela »prebliske« nedvomno najboljša ptujska odbojkarica Iva Škraban, ki je dosegla največ točk na tekmi. V končnici niza je zablestela mlada Ana Horvat s penali in zadnjo točko za 25:22, ko je ob mreži žogo potisnila v nasprotnikovo polje. Z vodstvom 2:0 v nizih so Ptujčan-ke manj obremenjeno stopile v 3. niz, po super servisih Lare Kovačec so povedle 9:4. A v ženski odbojki lahko hitro pride do preobratov in po seriji napak domače vrste je ekipa iz Mozirja izenačila na 12:12. Dlje jih nato domačinke niso spustile, saj so se zbrale in končnico odigrale na želenem nivoju. Neumorno sta točke dosegali Lara Kovačec in Ana Horvatova, odlično je servirala Urška Stavbar, zadnjo točko za 25:17 pa je z uspešno zabito diagonalo dosegla Dona Vinkovič. Zaradi izenačene tekme je trenerka Svetlana Oletič ob standardnih sedmih nosilkah igre ponudila nekaj točk za igro tokrat le še mladi Alidi Tomanič. David Breznik V Mariboru je pretekli teden na igriščih ŽTK Maribor potekal mladinski ITF-turnir 4. ranga - Infond Open 2019. V kategoriji fantov in deklet je skupno nastopilo več kot 150 igralcev in igralk, po 48 v glavnih turnirjih. TK Terme Ptuj so v Mariboru zastopali Maja Makorič, Nina Pliberšek, Blaž Vidovič in Žiga Kovačič. Najboljši rezultat je dosegla Maja Makorič (letnica 2001), ki je bila 8. nosilka in je tokrat naredila rezultat, ki ga je že dolgo časa težko pričakovala: s petimi zaporednimi zmagami je osvojila turnir! Po maju 2017, ko je zmagala na turnirju 5. ranga v Podgorici, je to njena druga lovorika med posameznicami, tri ima še med dvojicami. »Končno, bi lahko rekli za Majo, ki ji je tokrat uspelo v celoto sestaviti vse dvoboje, vključno s psihološko najtežjim - finalnim. Pri Maji bi glede na tehnično znanje pričakovali nekaj podobnega že na kakšnem prejšnjem turnirju, a so jo večkrat doslej zaustavile kakšne druge ba-riere. Vesel sem, da jih je tokrat podrla,« je dejal Majin trener Luka Hazdovac. Mladinski ITF-turnir v Mariboru, dekleta, posamezno: 2. krog: Makorič (8.) - Kneževic (Hrvaška) 6:1, 6:4; 3. krog: Makorič (8.) - Senic (Srbija) 6:4, 5:7, 6:3; četrtfinale: Makorič (8.) - Duhl (Poljska) 6:4, 6:0; polfinale: Makorič (8.) - Drame (Slovenija) 6:2, 6:2; finale: Makorič (8.) - Klevišar (Slovenija, 14.) 7:6(7), 7:6(5). Dosedanje lovorike Maje Makorič na mladinskih ITF-turnirjih, posameznice: - maj 2017: v Podgorici (5. rang) - november 2019: v Mariboru (4. rang) Dvojice: - september 2018: Mostar (4. ranga) - skupaj s Slovenko Pio Lovrič - oktober 2018: Budimpešta (4. ranga) - skupaj s Slovakinjo Nino Stankovsko -avgusta 2019: Maribor (4. ranga) - skupaj s Hrvatico Saro Zalukar Nekaj težav je imela Maja že v 3. krogu, ko je proti Srbkinji Nataliji Senič izgubila niz, a ji je uspelo preobrniti dvoboj v svojo korist. Kasneje se je izkazalo, da je bil to Majin edini izgubljeni niz na celem turnirju. V finalu jo je čakala leto mlajša članica kranjskega Triglava Tjaša Klevišar, kljub Majini prednosti v obeh nizih pa sta se oba končala v podaljšani igri. Na srečo članice ptujske ekipe iz Primorske je oba dobila ... Nina Pliberšek je za nastop prejela posebno povabilo, a ji ni uspelo preskočiti prve ovire. Med fanti sta bila Blaž Vidovič in Žiga Kovačič uspešna v svojih uvodnih nastopih, nato pa sta naletela na previsoki oviri, na 6. in 7. nosilca. Kovačiča je v treh nizih (0:6, 7:6(7), 3:6) ugnal Čeh Matthew William Donald, ki je kasneje celo osvojil turnir. Podobni turnirji so v osnovi namenjeni primerjavi najboljših domačih igralcev z vrstniki iz širšega geografskega območja, na takšnih turnirjih so svoje prve korake naredili vsi nekdanji in sedanji zvezdniki svetovnega tenisa. V tem tednu bodo številni mladi Slovenci in Slovenke nastopili na podobnem turnirju v Zagrebu. JM Maja Makorič (TK Terme Ptuj) je v Mariboru slavila v konkurenci posameznic - na fotografiji v družbi zmagovalca med fanti, Čeha Matthewa Williama Donalda. Zaključna prireditev TZS: Priznanja tudi za člane TK Terme Ptuj Teniška zveza Slovenije vsako leto tradicionalno pripravi zaključno prireditev - letošnja je potekala v ljubljanskem SiTi teatru -, kjer podeli priznanja najboljšim posameznikom in klubom. Najboljši član in članica v sezoni 2019 sta Aljaž Bedene (58. na ATP) in Polona Hercog (49. na WTA). Med dobitniki priznanj sta bila tudi Blaž Rola (146.) in Tamara Zi-danšek (63.), ki sta trenutno po rangu druga slovenska igralca med moškimi in dekleti. Izmed članov TK Terme Ptuj je priznanje za najvišje uvrščenega igralca na lestvici TZS v kategoriji do 18. leta starosti prejel Filip Jeff Planinšek. Filip je bil tudi član ptujske mešane ekipe U-18, ki je zmagala v letošnji državni ligi. Razveseljive novice iz Francije Za razveseljive novice je v Franciji poskrbela Tamara Zidanšek, ki je trenutno sredi priprav na sezono 2020. Kot gostujoča igralka v francoski ligi je med drugim premagala Hrvatico Petro Martic (15.), v dvojicah pa je skupaj z Nemko Siegemundovo ugnala dvojico Martic--Cornet. Lepa napoved, ni kaj ... 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 3■ decembra 2019 Motokros • Tim Gajser y »Ze to je veliko, da lahko spim v domači postelji« Tim Gajser je peto leto zapored teden v Monaku priredila krovna ski, veliko je sprememb na njem in najboljši slovenski motošportnik, dvomov o tem ni bilo. Naslov svetovnega prvaka razreda MXGP v motokrosu pač ne roma vsako leto v Slovenijo. Tim ga je doslej osvojil trikrat, enkrat v konkurenci MX2 in dvakrat v MXGP. Čeprav smo že konkretno zakorakali v december, pa za Tima sezone še ni konec, pravega dopusta tako spet ni imel, vesel je že, če je lahko nekaj dni doma. „Oddiha še ni bilo, malo sem zadihal, vsaj doma sem. Počitek je, ne treniram, so pa druge obveznosti, razne podelitve, sponzorske obveznosti. Težko se posvečam samo regeneraciji, počitku, je pa zame že to veliko, da lahko nekaj noči spim v domači postelji. V začetku decembra pa že načrtujemo začetek priprav za sezono 2020. Ni veliko časa za polnjenje baterij. Ogromno je obveznosti, a tako pač je, komaj že čakam naslednjo sezono," je o napornem ritmu razmišljal Gajser. Monako in Japonska Čaka ga še uradna podelitev nagrade za naslov prvaka, ki jo bo ta mednarodna zveza Fim, potem pa že prvi koraki pri delu v novi sezoni. „Ta teden grem v Monako, potem pa se začnejo priprave. Treba bo začeti migati, tu bo začetek decembra in potem sta le še dva meseca do prve pripravljalne tekme. Komaj čakam, sredi decembra se odpravljam na Japonsko, ko je tam tradicionalni dan zahvale za vse nas. Potem pa upam, da do novega leta ne bo nič več," pravi Gajser. Na prireditvi AMZS je največja kategorija motokros, v tem športu je opaziti porast mladih tekmovalcev, del zaslug pa ima zagotovo tudi Gajser z uspehi v zadnjih letih. „Lepo je videti, da motokros raste iz leta v leto in da sem del k temu prispeval tudi jaz. Upam, da bo šlo še naprej tako. Podmladek že imamo, upam, da bo še več Timov Gajserjev ali še boljših." »Novi motor je vrhunski« Motor za novo sezono je že videl in na kratko preizkusil, pravi, da je dober: „V začetku novembra smo že imeli testiranja. Motor je vrhun- sem zadovoljen. Vedno je prostor za napredovanje. Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. V tem pripravljalnem obdobju bom skušal čim bolje delati, s trenerji in fizioterapevti vemo, kje lahko še napredujem. Tako da bom naslednje leto še kanček bolje pripravljen." Tudi letos je bil po sezoni še v ZDA, na dirkah superkrosa, ki ga močno privlačijo. Ni skrivnost, da bi se nekoč rad preselil čez lužo in se aktivno preizkusil tudi v tem načinu dirkanja. A ne še zdaj, pravi svetovni prvak: „Amerika so moje sanje iz otroških let. To je prisotno, a moram poslušati samega sebe. Ko bo pravi trenutek, bom to začutil in naredil." Končno izpit za kategorijo A? Za konec podelitve so mu pri AMZS pripravili še presenečenje, ki je Gajserja spravilo v še boljšo voljo. Že poleti na sprejemu v Mariboru je priznal, da izpita za motocikel še nima, čeprav motor za motokros obvlada do popolnosti. Obljubil je, da se bo tega lotil, za spodbudo pa Tim Gajser ima po sezoni ueliko obveznosti z raznimi podelitvami in sponzorskimi obveznostmi. so mu zdaj v krovni slovenski zvezi podarili usposabljanje za kategorijo A. Izgovorov zdaj svetovni prvak res ne bo imel več ... „Zelo sem bil presenečen, nisem vedel za to. Me je pa nasmejalo, ker sem se spomnil, da smo se že na sprejemu pogovarjali, da si želim delati izpit. Ni pa bilo časa. A ko bo čas, se bom res spustil v to. Ne nazadnje bi se lahko potem z dekletom kam zapeljala kakšno nedeljo, ko bom prost," je še enkrat obljubil, da se bo čim prej lotil tudi tega projekta. sta Judo • Miklavžev turnir v Lendavi Lep ekipni uspeh Gorišničanov V Črenšovcih pri Lendavi je potekal tradicionalni Miklavžev turnir v judu. Udeležili so se ga tudi mladi tekmovalci JK Gorišnica, ki jih je tokrat vodil Luka Maroh. Gorišničani so dosegli lepe uvrstitve, vseh deset jih je doseglo uvrstitve na zmagovalni oder. Dokaz dobremu ekipnemu nastopu je tudi končno 1. mesto v ekipni razvrstitvi. Rezultati, U-8: 1. Aljaž Horvat U-10: 1.Teo Kokot 2. Jakob Horvat 2. Vito Jaka Korpar 3. Gaj Purgaj U-12: do 29 kg: 1. Gašper Hrga do 34 kg: 1. Tomas Vozlič do 46 kg: 1. David Kelc do 50 kg: 2. Anej Emeršič do 46 kg: 3. Jaka Purgaj JM Ekipa JK Gorišnica na tekmovanju v Lendavi Šolski šport • Nogomet, dekleta Vrstni red pri vrhu določila gol razlika V drugi polovici novembra je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi posameznih šol potekalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za dekleta letnika 2005 in mlajša. Sedem prijavljenih ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, najboljši iz vsake sta se prebili na zaključni turnir, ki je bil v Markov- cih. V izenačenih dvobojih so imele na koncu kar tri ekipe enako število točk (6), zato je o končnem vrstnem redu odločala medsebojna gol razlika. V tem pogledu je bila za las najboljša ekipa OŠ Dornava (gol razlika +1), OŠ breg (0) je bila druga, tretja pa domača ekipa OŠ Markovci (-1). Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Cirkulane): Cir-kulane-Zavrč - Hajdina 0:0, Breg -Juršinci 5:1, Hajdina - Juršinci 0:0, Cirkulane-Zavrč - Breg 0:2, Breg - Hajdina 1:0, Juršinci - Cirkulane--Zavrči:o; skupina B (ŠD Markovci): Markovci - Dornava 7:1, Dornava - Ljudski vrt 4:0, Ljudski vrt - Markovci 1:5. Finale (SD Markovci): Breg - Jursinci 2:0, Dornava - Markovci 3:0, Jursinci - Markovci 1:7, Breg - Dornava 2:0, Dornava - Jursinci 1:0, Markovci - Breg 4:2. Vrstni red: 1. OS Dornava 2. OS Breg 3. OS Markovci 4. OS Jursinci 5. OS Hajdina 6. OS Cirkulane-Zavrc 7. OS Ljudski vrt UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 20. KROGA, V SREDO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana - Celje; OB 15.45: Aluminij - Triglav; OB 17.55: Rudar Velenje - Maribor; OB 20.15: Olimpija - Domžale; V ČETRTEK OB 17.00: Mura - Bravo. Mali nogomet Makoterja 20. memorial Janka ŠD KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera pripravlja v soboto, 7. decembra, 20. spominski turnir Janka Makoterja v malem nogometu. V ljutomerski športni dvorani ŠIC se bo turnir začel ob 8. uri, možnost za prijavo ekip pa je do četrtka, 5. decembra, ko bo v večernih urah opravljen tudi žreb. Prijavnina znaša 50 evrov, nagradni sklad pa 3.500 evrov. Prvo mesto prinaša 2.000 evrov in prehodni pokal, ekipa za doseženo 2. mesto bo prejela pokal in 900 evrov, tretjemu pripada pokal in 400 evrov, četrtemu pa 200 evrov. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec in vratar kakor tudi najučinkovitejši strelec turnirja. Pokal za fair play bo prejela najbolj športna ekipa. JM, NŠ Šahovski kotiček Članska državna liga: ptujski šahisti po dveh tretjinah v zlati sredini V Domu krajanov v Skorbi so šahisti v organizaciji Šahovskega društva Ptuj odigrali drugo tretjino tekem za naslov državnega prvaka. Tako kot po prvih treh krogih so tudi po naslednjih treh v vodstvu člani ŠD Ljubljana, medtem ko so Ptujčani s sedmega napredovali na peto mesto. Izkupiček dveh porazov in ene zmage je ekipo ŠD Ptuj po odigranih prvih treh krogih uvrščal na 7. mesto z vsega dvema osvojenima točkama. Pri tem so najbolj obžalovali poraz v prvem krogu proti ekipi iz Ljubljane, kjer je razplet na šahovnicah še nekaj minut pred koncem dvoboja kazal povsem drugačno situacijo. Zelo podobno se je odvijal dvoboj tretjega kroga proti ekipi ŠD Krka in Ptujčani so se znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Po dveh mesecih premora, ko so sledili naslednji trije krogi, pa so Ptujčani zabeležili dve zmagi in en neodločen rezultat. Najprej so v 4. krogu premagali ekipo iz Slovenske Bistrice, nato v 5. še TZ Prevodi Dvojka iz Kranja, obe z rezultatom 4:2. Obe zmagi je dosegel mladi MK Andraž Šuta, kapetan ekipe MM Danilo Polaj-žer pa je dosegel eno zmago in en remi. Tudi srečanje 6. kroga z ekipo Radenske Pomgrad, ki se je končalo s šestimi neodločenimi rezultati, ne kaže dejanske situacije za šahovnicami. Medtem ko so bili štirje remiji sklenjeni dokaj hitro, pa sta VM Nenad Ristič in VM Aleksander Beljavski v zaključkih prišla do dokaj obetavnih pozicij, ki pa jih je njunima tekmecema uspelo spretno zaustaviti in tudi ta dva dvoboja sta bila po skoraj petih urah igre končana z delitvijo točk. Tako lahko Ptujčani zadnje tri kroge, ki bodo na sporedu med 20. in 22. decembrom v prostorih Šahovske zveze Slovenije v Ljubljani, pričakujejo dokaj mirno, saj ne bo nobenega pritiska glede morebitnega izpada iz slovenske elitne lige, iz katere se v nižji rang selita dve zadnje uvrščeni ekipi. Njihovi tekmeci bodo ekipe ŽŠK Maribor, ŠK Branik in ŠS TZ Prevod Dvojka Kranj. Vrstni red po šestih odigranih krogih: 1. ŠK Ljubljana 11 točk, 2. ŠD Radenska Pomgrad 9, 3. ŠK Branik MB 9, 4. ŽŠK MB 8, 5. ŠD Ptuj 7, 6. ŠD Krka Novo mesto 6, 7. ŠK Triglav Krško 4, 9. ŠK Ig 2, 10. ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj 1 točka. Silva Razlag Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za i05jiid\ndroid naprave Ekipa OŠ Dornava Ekipa OŠ Breg 1st torek • 3. decembra 2019 Naši bralci pišejo Štajerski 17 Ptuj • Nastop skupine Amos Ujemi ritem, ujemi v • i • • življenje Mandolinska skupina Amos se je v drugi polovici novembra na Ptuju in v Ormožu predstavila s svojima samostojnima koncertoma z naslovom Ujemi ritem, ujemi življenje. Foto arhiv Amos Pevci so navdušili s tradicionalnimi plesnimi ritmi sambe, rumbe, polke, čardaša, diga, bolera, habanere, farandole. K sodelovanju so povabili tudi druge pevske skupine; na Ptuju ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, v Ormožu pa je koncert popestril ženski pevski zbor Okarine in ženski zbor Gasilske zveze Ormož. Zaplesali sta tudi plesalki irskih plesov plesne šole Celtic Fantasy. Ob glasbi je teklo razmišljanje o življenju in življenjskem ritmu, kar je bila tudi rdeča nit celotnega koncerta. Iva Vnučec Grdan Ptuj • Nadomestili uničene smreke Zasadili tri drevesa Sredi novembra smo na dvorišču OŠ Olge Meglič zasadili tri mlada drevesa - Spathjeve jelše, saj je naše smreke, ki so nam dajale senco v vročih poletnih dneh, uničilojulijsko neurje. harmoniko zaigral lepo slovensko pesem. Drevesa so naši spremljevalci skozi vse življenje in vsako drevo pripoveduje svojo zgodbo. Tako bodo tudi drevesa, ki smo jih zasadili na našem šolskem dvorišču, pripovedovala Olgičino zgodbo. Alja Sedič, 6. b Na pomoč nam je priskočil Lions klub Ptuj Primus, ki nam je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj drevesa podaril, za kar se jim vsem iskreno zahvaljujemo. Na posebni prireditvi ob zasaditvi so nas obiskali županja MO Ptuj Nuška Gajšek in predstavniki Lions kluba Ptuj Primus. Ob začetku slovesnosti se je naša ravnateljica Helena Ocvirk zahvalila za velikodušno donacijo. Spregovorila sta tudi gospa županja in predsednik Lions kluba Ptuj Primus Sandi Kramberger. Nato so vsi skupaj »poprijeli za lopate« in družno zasadili zadnje drevo. Alja Sedič in Zaja Postružnik sva prispevali nekaj besed o Spathijevih jelšah in o tem, kako zelo je pomembno, da sadimo drevesa, saj le-to predstavlja simbol upanja in življenja. Vsem prisotnim je Tai Prosenjak s svojo Foto: Arhiv šole Stoperce • Že 9. Cecilijin koncert Ljudska pesem skoraj izgubila glas »Mislila sem že, da bomo odnehali, saj je zmanjkalo zagona, nato pa nas je odziv tako prijetno presenetil,« je po že devetem tradicionalnem srečanju ljudskih pevk in pevcev v Stopercah dejala vodja pevk in pevcev Nada Golob. Pevke ljudskih pesmi s pevcema kulturno prosvetnega društva Stoperce so letos ponovno priredile Cecilijin koncert, v čast zavetnice pevcev in pevk ter dolgoletne (sedaj pokojne) članice Cecilije. Letošnji koncert so poimenovale Večer ljudskih pesmi. In res, prepletale so se ljudske pesmi, torej zgodbe ljudskih pevcev KD Valentina Žumra iz Hajdoš, Fantov iz Jurovc, pevk ljudskih pesmi s Telč pri Sevnici, Tr-stenk iz Podlehnika, ljudskih pevk društva gospodinj Vitomarci. Bogat repertoar nastopajočih so dopolnili še člani Stoperške bande in Halonga potepuhi iz Cirkulan, člani etno skupine domačega društva KPD Stoperce in humoristki Liza in Cila iz TD Podlehnik.»Odziv nastopajočih, gledalcev in poslušalcev je bil resnično dober. Hvala vsem •nun k°nce feciHJ* .....^ 11^1 ' * t M \ nf I Foto: Romana Kamenšek za spodbudo, ki smo jo resnično potrebovali,« je dejala Golobova. Dodala je, da bodo organizacijo koncerta oziroma druženja ljubiteljev ljudskega petja, predvsem zaradi odziva, nadaljevali. »Obenem pa si želim, da bi se ljudska pesem, ki domuje na podeželju in so jo prepevali že naši dedki in babice, dotaknila mlajših generacij ali se jim približala.« Mojca Vtič Gorišnica • Meddržavni koncert ljudskih viž Za ohranitev ljudskega izročila Kulturno društvo Odpev iz Male vasi je oktobra v vaški dvorani v Muretincih pripravilo koncert ljudskih viž, pesmi in folklore, ki so se ga udeležili številni pevci iz godci iz okoliških krajev, celotne Slovenije in celo iz Madžarske. Na odru so se po pozdravnem nagovoru predsednika društva Konrada Kostanjevca, ki je na prireditvi prejel občinsko nagrado za letošnji osvojen naslov najboljšega ljudskega godca 2019 v Ljubečni, zvrstili: trio Vetrnica, svetovni prvak v diatonočni harmoniki Robert Goter, folklorna skupina upokojenk zveze Slovencev na Madžarskem, bobnarke afriške glasbe iz Maribora, potepuhi, Halonga iz Cirkulan, pevke upokojenke iz Muretincev, pevke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke iz Telč in ljudske pevke iz Hajdine. S folklorno skupino iz Madžarske in Zvezo zamejskih Slovencev KD Odpev na kulturnem področju sodeluje že vrsto let, lani pa so podpisali še listino prijateljstva in zavezo o dolgoročnem sodelova- Foto: Arhiv KD Odpev nju. S tem je tudi KD Odpev pripomoglo k ohranjanju slovenskega jezika in kulturne dediščine ter ljudskega izročila pri zamejskih Slovencih. Največji aplavz pa je na tokratnem srečanju požel svetovni pr- vak Robert, ki je pokazal, kaj vse se lahko zaigra na harmoniko v kakršnemkoli položaju. Za konec so vsi nastopajoči skupaj z gosti zapeli še narodno Gremo na Štajersko. K.K. Prejeli smo WC na avtobusni postaji danes ali nikoli Pišem vam kot predstavnik Civilne iniciative za odprtje javnih sanitarij na ptujski avtobusni postaji in kot prizadeti Ptujčan, ki živi neposredno ob avtobusni postaji. Že več kot deset (10!) let postaja posluje brez javnih sanitarij in tako grobo krši 3. čl./2 (ZPCP-2). Da bi se prevoznik izognil zahtevi iz 3. čl./2 (ZPCP-2), je avtobusno postajo spremenil v postajališče. Prav tako krši 114. čl. (ZPCP-2) s tem, ko je dobršen del avtobusne površine spremenil za dnevno in nočno garažiranje svojih avtobusov. To pa ni možno za druge uporabnike. Tudi avtobusni motorji so prižgani kar več minut pred odhodom avtobusa, kar povzroča hrup in močno onesnažuje in zastruplja ozračje. Tudi lokalna skupnost se do problema obnaša neodgovorno, čeravno jo obvezuje 112. čl. ZPCP-2. Kar dva ptujska župana in županja (Čelan, Senčar in Gajškova) niso bili sposobni rešiti problema. Ta dopis je bil poslan kot prijava za hitro in učinkovito ukrepanje na Prometni in Zdravstveni inšpektorat Slovenije, skupaj z več kot 100 podpisi prizadetih občanov. Kvaliteta našega bivanja in okolja, kjer živimo, je močno načeta. Zelene površine so polne človeških iztrebkov, zrak pa onesnažen. Pred človeškimi izločki pa ni varno niti otroško igrišče pod avtobusno postajo. Starši so zato tudi upravičeno zaskrbljeni. Ne gre samo za higienski in zdravstveni, ampak splošni ptujski in družbeni problem. Jože Maučec Ptuj, Braga • Dijaki na Portugalskem Nepozabnih 21 dni Septembra seje v okviru projekta »Erasmus+«, v katerega je vključena Elektro in računalniška šola Ptuj, šest dijakov odpravilo na delovno izmenjavo na Portugalsko. temeljila le na delu, spoznali so namreč tudi mesto Braga in številna druga mesta Portugalske, njeno kulturo, znamenite cerkve in samostane ter veliko drugih znamenitosti. Imeli so tudi priložnost preizkusiti njihovo tradicionalno kulinariko, ki se bistveno razlikuje od naše. Udeležili so se celo enega izmed tradicionalnih vsakoletnih festivalov, tako imenovanega »All white festivala«, za katerega so značilni bela oblačila, veselje in mir. Izmenjava na Portugalsko je bila za dijake zanimiva in hkrati poučna, ustvarili so veliko spominov in zagotovo je pri njih pustila neizbrisen pečat. RF Odpravili so se s kombijem, potem pa so pot nadaljevali z letalom. Izmučeni, vendar veseli in zadovoljni so po sedmih urah prispeli v Brago na portugalskem, mesto, ki je bilo naslednjih 21 dni njihov novi dom. Njihovo delo v podjetjih je bilo naporno in poučno. Veliko teoretičnega znanja, pridobljenega v šoli, so lahko prenesli v prakso. Na izmenjavi so dijaki pridobili veliko delovnih izkušenj in vzpostavili odlične prijateljske odnose, ki so se razvili med delovnim procesom. Izmenjava pa ni Foto: Arhiv šole 18 Štajerski Na sceni torek • 3. decembra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Glas Veliki ljubitelji stiriglasnega petja Ansambel Glas je nastal pred desetimi leti. Sestavljajo ga: Rok Stravs (kontrabas, bariton, bas kitara, poje bariton), Žiga Kova-čec (kitara, 2. bas), Ivan Rakovič (2. tenor, klaviature, klavirska in diatonična harmonika) ter Anton Lesnik (1. tenor, diatonična harmonika, bobni). Člani ansambla Glas so veliki ljubitelji stiriglasnega petja in so tudi člani edinega uradnega Koncertnega ansambla Slakove glasbe. Preigravajo narodno-zabavno in zabavno glasbo, še posebej pa jih navdušuje glasba Ansambla Lojzeta Slaka. Ustvarjajo tudi svoje skladbe, trudijo se, da bi jih čim več ustvarili sami, predvsem na področju same glasbe in priredb, pri besedilih pa jim pomagajo različni avtorji. Repertoar sestavljajo predvsem na podlagi glasbe, ki jim gre v uho, ki jim je všeč, izbirajo pa skladbe z različnimi tematikami in pomeni. „Pri lastnih skladbah iščemo navdih v svojih življenjskih zgodbah ter v motivih iz narave, Foto: zasebni arhiv Ansambel Glas prav tako takšne skladbe iščemo tudi v zakladnici slovenske narodno-zabavne glasbe, kjer je takšnih čudovitih skladb že veliko. Pri tem so naše vodilo temelji narodno-zabavne glasbe, ki jo ohranjamo v čim bolj originalni luči. Nastopamo praktično povsod, kamor nas povabijo. Veliko igramo na različnih prireditvah, veselicah, porokah, obletnicah ali gremo tudi samo zapet kakšno lepo slovensko pesem. Skupaj s Koncertnim ansamblom Slako-ve glasbe smo ravno sredi druge koncertne turneje, v okviru ka- jo pa je ocenjevati, ali gre ali ne gre v pravo smer, že zaradi same širine glasbe. Sami želijo ustvariti čim več svojih skladb, veliko nastopati, delovati kakovostno in v duhu pristne slovenske narodno--zabavne glasbe ter razveseljevati ljudi po vsej Sloveniji. „Eden naših najlepših spominov je zagotovo spomin na festi- val Slovenska polka in valček, na katerem smo leta 2017 zmagali. Naša skladba Kdor srcu sledi, za katero je melodijo ustvaril član ansambla Ivan Rakovič, besedilo je napisala Vera Šolinc, za priredbo pa smo zaslužni vsi člani ansambla Glas, je postala Slovenski valček leta 2017," je povedal Rok Štravs, ki skrbi tudi za povezovanje na prireditvah, kjer nastopajo. Za festivale pravijo, da so zagotovo pozitivna stran narodno-za-bavne glasbe. „Prvič, ker vzpodbujajo ansamble k nastajanju novih avtorskih skladb, kot drugo pa se s festivali dviguje kakovost ansamblov in samega izvajanja glasbe. Festivali so kot nekakšna odskočna deska za ansamble, saj se tam predstavijo s svojo glasbo in jo preko teh festivalov tudi ponesejo v širši prostor, med množico ljubiteljev narodno-za-bavne glasbe," so prepričani člani ansambla Glas, ki tudi podpirajo idejo o prazniku narodno-zabav-ne glasbe Slovenije. To je odlična ideja, pravijo, saj je narodno-za-bavna glasba glasba Slovencev, ki jo je slišati že skoraj v vsaki hiši, že skoraj v vsaki hiši pa je tudi harmonika. „To bi bil resnično naš praznik!" še podkrepijo svoje navdušenje. MG tere je letos veliko koncertov z naslovom Večer Slakove glasbe - V Slakovi zidanici. Vse ljubitelje Slakove glasbe tudi vabimo na te koncerte, ki potekajo po vsej Sloveniji," so o svoji glasbi povedali člani ansambla Glas, ki so v desetih letih nastopanja zbrali številne lepe in nepozabne spomine s prireditev. Kot pravijo, je najpomembneje uživati v naro-dno-zabavni glasbi, jo preigravati ter ustvarjati novo glasbo, takšno, ki jim je všeč in jo imamo skupaj z njimi radi tudi vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Ne želi- « emmm m m . MESEČNI ZMAGOVALCI DVA X TRI ZABAVNA reBRimi TANJA ŽAGAR-Pet do pol noči marec MANCA SPIK GISAAC PALMA - Po tebi mi diši ljubezen april DOMEN KUMER- Najboljše vino maj MARKO VOZELJ in MOJSTRI - Preprosto pašeš mi junu OUKI - Punca drž se stran od mene juuj DEJAN VUNJAK-Čist majčken AVBusT S.O.S. KVINTET-Sexy bikini september NEJC KASTELIC - Svetovni prvaki bkidber DOMEN KUMER-Prva runda RinvFMRB MII7IKAMTI in N FRFNI1A - Reli nhlaki hele intflnke NARODNA februar Ans. PETRA FINKA - Fant iz naše vasi mabec Aans. SMEH - Frača april Ans. OPOJ - Združena v sreči maj Ans. PETKA - Vse bi storil sinko moj junu FRAJERKE-Dupleška deklina juuj SLOVENSKI ZVOKI - Pobrišiva prah za sabo avgust Ans. ŠEPET - Na kožo pisan sepiembeb PETOVIA KVINTET - Samo da vreme bo vzdržalo ukiurer MODRIJANI-Ti me tako lepo nuvember Ans. NEMIR - Škrjanček Duplek • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Sponzorji prireditve V polfinalu pevski duet Klea in Zoja ter Amaja V večnamenskem prostoru OŠ Duplek so 27. novembra nastopili mladi pevski upi iz OŠ Duplek in OŠ Korena. Projekt družbe Radio-Tednik Ptuj in občin Spodnjega Podravja postaja vse bolj slovenski projekt. Letos se bodo pridružili tudi mladi pevci iz Velenja, Maribora, Sevnice in še nekaterih drugih mest. Če bo šlo vse po sreči, se bo letos v projekt vključilo že več kot 50 občin. Lahkota prihodnosti Hftílfl jf AT P m/r "Sí* fntn1 pktnmir í^r\"7r>ile Klea Ostojjč in Zoja Ozmec, zmagovalki v mlajši kategoriji, učenki 4. razreda OS Duplek - Podružnice Žitečka vas, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Zelo sva presenečeni in veseli, da sva se uvrstili v polfinale. Lani sva zapeli vsaka posebej, ni nama uspelo priti v polfinale. Letos pa sva se odločili, da bova skupaj zapeli, malo drugače, uspelo nama je, četudi nisva veliko vadili skupaj. Na najboljše upava tudi v oolfin Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je še enkrat čestital lanskemu zmagovalcu v mlajši kategoriji Patricku Šabedru, ki je na prireditvi ponovno zapel zmagovalno pesem. V kratkem se bo javnosti predstavil z božično pesmijo, po novem letu pa še z lastno skladbo, darilom Sazasa za zmago v peti sezoni. Nastopil bo tudi na finalni prireditvi 6. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vsi mladi pevci, ki sodelujejo v tem projektu, so zmagovalci, že zaradi poguma, da širši javnosti predstavijo svoj pevski talent. V tej zgodbi razveseljujejo sebe in starše Pevke in pevci OŠ Duplek Peli so: Nina Gregorič, Sara Džukič, Katarina Ilešič, Lana Plazar in Viva Ribič Brumen, Zala Weingerl in Nina Gostenčnik, Klea Ostojič in Zoja Ozmec ter Vid Kostevšek in Jan Ribič v mlajši kategoriji, v starejši pa: Mateja Greifoner, Tomaž Pernek, Tia Horvat Zupančič, Jana Rojs in Neža Slanič, Sara Poštrak, Nives Polanec, Amaja Krašna, Alina Rrnfnnrnlc in Tilon i\Anlc>r Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro Tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, Da bo mont, d. o. o., Kamnoseštvo Boštjan Korpar, s. p., Sazas in ATP -avtobusni in tovorni prevozi. D DABOMONT \m\m\m rlahn «i ter vse, ki pojejo slovensko in se pri tem veselijo. Župan občine Duplek Mitja Horvat je povedal, da je treba talentom v šolah omogočiti, da se razvijajo, zato tudi podpirajo takšne in podobne projekte. Tudi zanj so vsi, ki so stopili na oder, zmagovalci, premagali so še eno oviro, saj ni enostavno biti na odru z mikrofonom in peti pred takšno publiko, pred svojimi starši, sošolci, prijatelji. Vsi so se izkazali, kljub fntn1 prtnmir 7niu Amaja Krašna, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 7. razreda OŠ Duplek, pesem 2010 (skupina Papir): „Zelo sem presenečena, nisem pričakovala, da bom zmagala, da bom šla v polfinale, kjer sem nastopila že lani. Zato letos nisem imela takšnih pričakovanj. Vesela sem, da lahko napredujem. Pesem mi je izbral učitelj v glasbeni šoli, ker želi, da pevsko napredujem, zato sem tudi pela malo težjo pesem." temu da so imeli tremo, vsak starš pa je bil zagotovo najbolj ponosen na svojega otroka. Zahvalil se je vsem, ki so bdeli nad pripravami otrok za nastop. V občini Duplek tudi v šesti sezoni upajo na dobre uvrstitve svojih pevskih upov, da se bodo spet dobro odrezali v polfinalu in tudi finalu. Povezovanje v duete lanskih pevcev in pevk, predstavilo se jih je skupaj pet, se je pokazalo kot dobra kombinacija. V mlajši kategoriji sta v polfinale napredovali Klea Ostojič in Zoja Ozmec s pesmijo Milijon in ena (Klara Jazbec), v starejši pa Amaja Krašna s pesmijo 2010 skupine Papir. MK torek • 3. decembra 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK kisla juha s kruhovimi cvetačna kremna piščančja obara, zelenjavna juha, prekmurski bograč, gobova juha, štefani krompirjev golaž, kockami, prekajena juha, špageti po ajdovi žganci, zelena sojini polpeti, pire haloška gibanica pečenka, pečen hrenovka, sadje svinjska rebra, bolonjsko, zeljna solata, jabolčna krompir, motovilec, krompir, grah v krompirjeva solata, solata, puding čežana palačinke omaki, kakavovo- jogurtove miške kokosovo pecivo Kakavovo-kokosovo pecivo Sestavine: 200 g moke, 5 jajc, 200 g sladkorja, 40 g pravega kakava, 1 dl olja, 1 dl mleka, 1 pecilni prašek, 2 žlici ruma; kokosov nadev: 120 g kokosove moke, 85 g masla, 200 g kisle smetane, 90 g sladkorja, 2 vanilijina sladkorja, 2 žlici praška za vanilijin puding. Za nadev (naredimo ga najprej, da malo počiva) v posodo stresemo kokosovo moko, sladkor, kislo smetano, vanilijin sladkor, prašek za puding in staljeno maslo. Vse skupaj dobro zmešamo in pustimo na sobni temperaturi. Za kakavov biskvit stepemo beljake. Posebej penasto stepemo rumenjake s sladkorjem, dodamo olje in mleko ter počasi dosipamo moko, pomešano s kakavom in pecilnim praškom. Beljake previdno vmešamo v kakavovo maso in jo nato vlijemo v pekač (25 x 30 cm), ki smo ga prekrili s papirjem za peko. Z žličko poljubno na gosto polagamo kokosove "žličnike" ali kroglice v kakavovo maso. Pečemo 30 minut v pečici, ogreti na 180 °C. Proti koncu peke preko pekača položimo alu folijo, da se beli kokosovi deli na vrhu ne zapečejo preveč. Prebranec s slanino Sestavine (za 6 oseb): 1500 g čebule, 500 g belega fižola, 250 g sveže rdeče paprike, 720 ml paradižnika v lastnem soku, 100 ml olja, 3 listi lovorja, 1 žlička soli (upoštevati je treba tudi slanost prekajene slanine), poper, čili, feferoni po okusu, 100 g prekajene slanine, 1000 ml vode. Fižol namočimo (najbolje čez noč), drugi dan zamenjamo vodo in namočeni fižol skuhamo do mehkega. Odcedimo ga, vodo shranimo. V loncu segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo. Ko postekleni, dodamo na rezance narezano papriko, paradižnik in liste lovorja. Dobro premešamo. Če je masa pregosta, dodamo 500 ml fižolovke in pustimo vreti na majhnem ognju 5 minut. Precejeni fižol stresemo k čebuli in paradižniku, dodamo na drobno narezano prekajeno slanino, začimbe in sol. Če je masa pregosta, dodamo še nekaj fižolove vode. Presipljemo v lonec, primeren za peko v pečici, in pečemo približno 60 minut oziroma toliko časa, da se na površini naredi lepo zapečena skorjica. (Lahko ga pripravimo tudi brez slanine.) Zeleni nasveti Začenja se najlepši čas v letu Za nami je že prva adventna nedelja, ki napoveduje začetek božično-novoletnega časa. Čeprav mnogim od vas ne pomeni tega, kar nekaterim, naj vas advent nauči nečesa, kar je v vrtnarstvu zelo pomembno. Potrpežljivosti. 1. adventna nedelja - nedelja pričakovanja Adventni venček ima sicer res kratko zgodovino, ki izvira iz Nemčije. Kljub temu je v njem ogromno simbolike. Ena izmed njih je pričakovanje in/ali upanje. Tega pa zagotovo potrebujemo vsi. Zal pišem nekaj podobnega že kar lepo število let, pa ni nič bolje. To upanje, pričakovanje pomladi predstavlja setev, sajenje novih rastlin. Upanje je potrebno, saj brez njega ni življenja. A vseeno ga vedno jemljemo z rezervo. Če želimo na vrtu pridelovati svojo lastno hrano na naravi prijazen, da ne rečem ekološki način, potem ne smemo imeti prevelikih oči. Ne vztrajati na zelo visokih pridelkih in na vsak način reševati pridelka tudi za ceno uporabe kemijskih pripravkov. Zelena barva, zelenje venca pomeni, da bo ponovno prišlo življenje, ponovna pomlad. Torej, ne si želeti maksimalnega pridelka, ne pretiravati z gnojenjem, popolnoma se odrecite sredstvom za varstvo rastlin in predvsem, zimo izkoristite za učenje, kako ravnati, da bodo rastline zdrave. Adventni venček z vso svojo simboliko je torej lahko lep učni pripomoček tudi za vrtnarjenje spomladi. Prihaja tudi čas nakupa božičnih rastlin Zal nas je industrija tako razvadila, da bo večina božičnih rastlin kupljena zdaj, že mesec dni prej, kot bodo res dobile tisti pravi pomen. Zato je treba biti pri nakupu toliko bolj previden, da bodo v času praznikov še lepe. Tri najbolj znane rastline so znanilke naših praznikov. Prva je zagotovo božično žito. Naši predniki so ga sejali že kar nekaj stoletij nazaj. Zato je to zagotovo najpomembnejši simbol slovenskega božiča in tudi praznovanja prihoda novega leta. V zgodovini so si določili tri datume, ki naj bi prinesli največ sreče, če takrat posejemo pšeničko, žito ... Prvi je 4. december, sveta Barbara. Drugi je marijino, 8. 12., tretji, najprimernejši in tudi simboličen pa je 13. december, sveta Lucija. Sama menim, da je najprimernejša prav Lucija, saj je v simboliki prinašalka luči, kar pravzaprav ti prazniki so. V tem času se namreč dan spet daljša, prihaja luč. Po Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak drugi strani pa pšenica pravzaprav potrebuje samo 8-10 dni, da bo najlepša. Če jo sejemo prehitro, prav v času praznikov preraste svojo najlepšo fazo, postane scufana. Imate dve rešitvi, da bo prav za božič ali novo leto najlepša. Sejete jo še bolj pozno, to je 10 dni pred praznikom. Smo pa eni, ki nam tradicija veliko pomeni. Tisti jo skušamo posejati na Lucijo, a jo potem, ko zraste nekje do 5 cm, postavimo ven, na mraz. Pšenica seveda ne zmrzne in tako počaka manjša in seveda lepša. Za samo setev sploh ne potrebujete zemlje, seveda pa bo zdržala dalj časa, če bo v zemlji. V bistvu potrebuje le nekaj centimetrov zemlje, navaden podstavek za rože. Sama pa izberem lepe posode, da je v okras tudi sama posoda, ne samo zelenje sredi zime. Nekoč so verjeli, da je pšenička, postavljena v jaslice tista, ki bo naslednje leto prinesla obilen pridelek žita. S tem pa bo imela kmetija tudi dovolj hrane. Pšeničko lahko tudi okrasite s kakšno pentljo, bunkico, storži..., skratka z malo domišljije je lahko najcenejši praznični okras na mizi. Za konec se ustavimo še pri semenu. Brez težav lahko uporabite seme s svoje njive, če ga še imate. Sama sem prav lansko leto sejala ječmen, pa je bil v začetku celo lepši, saj ima nekoliko širše liste. Če seme ni razkuženo, lahko mlado setev kasneje lepo uporabite v smutijih, v sveže stisnjenih sokovih. Skupaj z jabolki in hruškami je odličen. Če boste seme kupovali, bodite pozorni, da ni razkuženo. Preberite na vrečici s semenom. Razkužena pšenička je prav tako lep okras, ni pa užit- Sejte tako, da boste s semenom povsem prekrili zemljo, semenka naj se dotika semenke. Tako boste dobili lepo zelene žive aranžmaje. Semen ne pokrivajte z zemljo, po setvi jih samo pritisnete v zemljo tako, da jih še vidite. Zalijte in postavite na toplo. Skupaj z otroki opazujte kaljenje, saj je zelo zanimivo in za otroke tudi poučno. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 3- decembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (32) Estonija je majhna baltska država med Latvijo in Rusijo. Njena obmorska prestolnica Talin velja za eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi (je tudi na UNESCO-ovem seznamu svetovne kulturne dediščine). Osupljiva arhitektura, barvite meščanske hiše s prikupnimi dvorišči, veličastnost cerkva, objetih s stražarskimi stolpi ... Kompaktno, skorajda pravljično mesto, je najbolje raziskati peš. Tudi, če je zunaj precej pod ničlo. Na osrednjem trgu, kjer prodajajo odeje iz ovčje kože, pletenine, lesene igrače in lokalne izdelke, je namreč dovolj glogg-a, da bi lahko ogreli vse, ki pokukajo v mesto. Glogg, oziroma kuhano vino, začinjeno s cimetom, kar-damomom, ingverjem, mandlji in rozinami ter dodatkom kot sta rum ali vodka, je navadno postrežen v lični keramični skodelici. Je omamnega vonja in božanskega okusa. To je zagotovo eden od vrhuncev pohajkovanja po baltski prestolnici. Ptuj • Dva pomembna jubileja Slavnostna prireditev ob jubilejih društva in VDC Sonček Društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj-Ormož te dni obeležuje 30 let delovanja ter 20-le- tnico ustanovitve varstveno-delovnega centra (VDC) na Ptuju. Kaj vse njihovi uporabniki zmorejo ter kako pomembno je, da se vsakodnevno vključujejo v družbo in razvijajo svoje potenciale, dokazujejo na različne načine. Med drugim so to pokazali tudi na slavnostni prireditvi, s katero so počastili omenjena jubileja. Talin, Estonija Če pa se boste z dobrikavo pijačo posladkali preveč - naj vam za vsak slučaj nanizam nekaj dejstev - za pripoved ob slikah, ko se vrnete domov ... Talin je prva evropska prestolnica, ki je svojim prebivalcem ponudila brezplačen javni prevoz. Tako lahko od leta 2013 meščani brez omejitev uporabljajo avtobuse, tramvaje in vlake. Še več, od lanskega poletje naprej je ekološko osveščena dežela svojim državljanom omogočila brezplačen javni pre- voz po celotni državi. Estonija sodi tudi v sam vrh glede števila zagonskih podjetij na prebivalca v Evropi! Podjetna država je zibelka mnogih mednarodnih podjetij, vključno s Skype-om. Leta 2005 je kot prva država na svetu sprejela sistem e-volitev. In še to - Estonija zagotavlja eno najboljših javnih internetnih povezav na svetu, zato se je kljub morebitni večji količini popite pijače težko izgubiti - navigacija namreč deluje brezhibno. Slavnostna prireditev je potekala v ptujski Gimnaziji. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je minuli teden potekala sklepna prireditev od 30-letnici delovanja društva Sonček Ptuj-Ormož in PRITLIKAVO LJUDSTVO V GERMANSKI SAGI FRANCOSKI SIR, PREKRIT Z BELO PLESNIJO VZROK, POVOD, REZON MESTO V FRANCOSKI POKRAJINI PIKARDUI BRITANSKA MANEKENKA IN IGRALKA CAMPBELL GORA NAD KOBARIDOM VELIKA, MUHI PODOBNA 2U2ELKA, BRENCEU SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC S POSEBNO PRIČESKO SELITEV LJUDI NAVARNO RIM. BOG. PLODNOSTI MESTO V PAKISTANSKI PROVINCI PAND2AB 2LEBZA SPUŠČANJE MATERIALA MLAD» SAMSKA ŽENSKA IGRALKA FURLAN TINEJD2ER- SKO RAVNANJE RIMSKI PESNIK JAMES ENSOR POGANJEK LESNATIH RASTLIN ODPRTINA VSTENI RUSKO MESTO OB REKI OKI POMANJKANJE MORALNIH NAČEL AUGUSTE RENOIR TRAVI PODOBNA RASTLINA NOGOMETNI KLUB 2ENSKA, KI POČASI, UMIRJENO HODI MOST IZ ENE DESKE ANGLEŠKA MERA ZA ZLATO KUBANSKI PLES V 4/4 TAKTU SVIC.SMU-ČAR KALIN LEDENA PLAST SNEGA GRŠKA BOGINJA ZEMLJE RDEČA KOVINA AVTORICA MUCI COPATARICI PEROCI ZARASLO ZEMLJIŠČE, ROVT AVTOR, KINI NAVEDEN Z IMENOM LIČINKA MAJSKEGA HROŠČA DV0SEDE2-NOKOLO NOVOZELANDSKA PAPIGA PESNICA IN PREVAJALKA MUSER P0DL02-NlSKO DELO V FEVDALIZMU ORAL ARGENTINSKA POLI-TIČARKA PERON PISATELJICA MUCK NOGOMETNI VRATAR OBLAK OKRAS NA KAPI ANTONIM NOČI ROBERT REDFORD NEMŠKI KIPAR (JOHANN) KDOR OSREČUJE STARA MATI, BABICA LEKAR-NARKA 20- letnici VDC na Ptuju. Jubileja so počastili s prisrčnimi nastopi, s katerimi so člani društva in uporabniki varstveno-delovnega centra pokazali, da ustvarjalnost nima meja. Društvo sestavlja 300 članov, medtem ko se na Osojnikovi na Ptuju, kjer deluje VDC, dnevno druži 16 uporabnikov. „Njihovo delo je izjemno pestro, izdelujejo izdelke iz naravnih materialov, poleg tega pa izvajamo kooperativna dela za ptujsko tiskarno in druga podjetja. Redno se predstavljamo tudi na stojnicah, z voščilnicami in ostalimi izdelki. Naša naloga pa ni le to, da z uporabniki delamo in izdelujemo, pač pa, da obenem osveščamo javnost za večjo prepoznavnost cerebralne paralize. Trudimo se, da čim bolj kakovostno živijo, k čemur gotovo pomembno prispeva vključevanje v družbo. Za naše uporabnike je to izjemno pomembno, delo v VDC je zanje bistveno več kot druženje, oni to jemljejo kot službo," pravi Vanja Bole, vodja VCD Sonček Ptuj. Uporabniki, ki delujejo pod njihovim okriljem, so stari od 20 do 47 let. Najstarejši, Stanko, je njihov uporabnik vse od ustanovitve, torej polnih 20 let. Z njimi delajo štirje zaposleni, a kot ugotavlja vodja centra, bi potrebovali kadrovske okrepitve. Ker izvajajo tudi prevoze, jim to zaradi razvejanosti lokacij, kjer uporabniki stanujejo, vzame veliko časa. Ena izmed uporabnic stanuje na Prager-skem, kjer ima Zveza Sonček eno izmed šestih bivalnih enot po državi. Sam VDC pa vse od svoje ustanovitve deluje na Osojnikovi ulici na Ptuju. S prostori so zadovoljni. „Se pa kažejo potrebe po vključevanju novih uporabnikov. V prostorih, kjer delujemo, bi lahko sprejeli še dva ali tri. Drugače bi potrebovali dodatne kapacitete. Žal pa koncesij ni bilo podeljenih vse od leta 2008 naprej, čeprav so potrebe izkazane," pravi Vanja Bole. Delo v centru je izjemno pestro, veliko dejavnosti pa organizira tudi društvo. Od fizioterapije do plavanja, družinskih kolonij, srečanj in vsakoletnega pustovanja invalidskih organizacij. Tako društvo kot center opravljata izjemno pomembno nalogo, ko osebam s cerebralno paralizo omogočata aktivno življenje in delo, primerno njihovim zmožnostim. Skupaj premagujejo številne ovire, premikajo meje in dokazujejo, da se s trudom in voljo da marsikaj doseči. Zaradi pomembnosti dela, ki ga opravljajo, je županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ob jubilejih predala protokolarni darili predsednici Društva Sonček Ptuj-Ormož Valeriji Grobelšek in vodji VDC na Ptuju Vanji Boletu. Dženana Kmetec MAMBO - kubanski ples, ABBEVILLE - mesto v Pikardiji ob reki Sommi, BORMAN, Frank - ameriški astronavt, član posadke Apolla 8, ki je prva poletela okrog Lune, DIRR, Johann Georg - nemški kipar, mojster zgodnjega klasicizma KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 3. decembra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Predpraznično znorevanje Gre tudi vam na živce to predpraznično znorevanje? Ko vam 'Beli džingli' ali kaj že pravi tista tečna božična pesem že lep čas pozvanjajo v ušesih. V amerikan-ščini, seveda, ker po slovensko ni KUL. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi kakšna slavno poročena Slovenka pomotoma prišla v svojo nekdanjo domovino, pa se ne spodobi, da se ne bi počutila kot doma. Zato pač 'Džingli beli' ... Javno sicer vsi obsojamo prehitro praznično znorevanje, zasebno pa imamo doma že nakupljena praznična darila, ker se bojimo, da ne bi česa zamudili. Za vseh 24 ali koliko že predalčkov v adventnem koledarju; za prvega dobrega moža (da nas ne bo namesto njega obiskal parkelj); za drugega dobrega moža - ameriškega kokakola pajaca; in za tretjega dobrega moža - ruskega mužika izpod Triglava. Da ne bi dobili kakšnih ostankov in izbir-kov, moramo seveda po nakupe pravi čas - na ameriški črni petek; takrat je vse tisto, kar se je na skrivaj kak teden prej podražilo, neverjetno znižano (na prejšnjo ceno). In mi smo seveda nasedli. Čeprav drugim radi rečemo: Oprostite, tole več kot mesec dni trajajoče praznovanje nam sploh ni všeč, se obnašamo drugače. Tisti izlet na obcirana sosednja mesta, ki smo se ga udeležili, nas seveda ne zanima zato, ker so mesta praznično razsvetljena, pač pa gremo preučevat tamkajšnje kulturnozgodovinske znamenitosti. Ker nas pa tale potrošniška družba res ne bo imela za norca. No, svojo hišo smo res osvetlili z raznimi lučkami, jelenčki, palčki in sneguljčica-mi - ampak to od nas pričakujejo otroci in vnuki (pa čeprav imajo otroci 30 let, vnuki pa tri mesece! Ampak sosedovi pa res ne bodo imeli več okrasja kot mi, pa naj se še tako trudijo!). Ker mi nismo potrošniški, mi smo čisto normalni. Edino, kar nas utruja, so ta predpraznična srečanja. Obvezno v službi (ali pa v bivši službi, če smo že v pen-ziji; čeprav: na bivšo službo ne računajte preveč, tam so vas prečrtali tisti hip, ko ste zadnjič zapustili svojo pisarno). Potem seveda kakšna društvena fešta: v več društev ste včlanjeni, več bo zabav. Pa s prijatelji za šankom. Pa s prijatelji iz telovadnice. In ko imate vsega dovolj, je tu še domača zabava. Pa seveda silvestrovo na prostem ... Toda mi nismo taki, ne bo nas prevzelo potrošništvo! Takšni so tisti drugi! Vaš nepotrošni Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 7 8 1 2 8 9 1 5 7 3 6 9 6 1 5 6 1 7 1 4 2 4 1 7 8 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ Q Bik ¥¥¥ ©© € QQ Dvojčka ¥¥ ©©© €€ QQQ Rak ¥¥ © €€€ Q Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥¥ © €€€ QQ Tehtnica ¥¥ ©©© € QQQ Škorpijon ¥¥¥ © €€ Q Strelec ¥ ©© €€€ O Kozorog ¥¥ ©©© € QQ Vodnar ¥ ©© €€€ O Ribi ¥¥¥ © QQ Velja za teden od 3. do 9 1 znak - slabo, 2 znaka ■ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog decembra 2019. - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 3. december 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, Predstava Hevreka!, ob 9.30 in ob 11. uri za šole in za izven 10:00 Grajska pristava Ormož, Ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož 10:00 Ormož, avla občine, Ta veseli dan kulture, odprtje likovne razstave Igraj se z mano - bodi umetnik, na ta dan je brezplačen ogled muzejskih zbirk na ptujskem gradu, v grajski pristavi Ormož in v ormoškem gradu 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave ob 20-letnici pohoda Po poti Ivana Potrča in Matije Murka, na ogled do 6. januarja 12:00 Ptuj, Mestno gledališče, Portal Stadttheater Pettau, virtualno popotovanje Mestnega gledališča Ptuj od 1786 do 1918, na Ta veseli dan kulture 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ dr. Ljudevita Pivka, Slovesnost ob mednarodnem dnevu invalidov 17:00 Zg. Hajdina, dvorana DU, Prvi literarni večer v počastitev Prešernovega rojstva 17:00 Markovci, poročna dvorana občine, predavanje Vesne Forstnerič Lesjak Zelišča, ki bi morala biti na vsakem domačem vrtu, v okviru projekta Samooskrba z domačega vrta 18.00 Videm, Drvarnica KD France Prešeren: ogled filma Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča. 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, Ta veseli dan kulture, odprtje regijske tematske likovne razstave Oblo in oglato, dela je izbral akademski slikar Dušan Fišer, na ta dan je brezplačen ogled muzejskih zbirk na ptujskem gradu, v Grajski pristavi in v gradu Ormož 18:00 Ptuj, Mestni kino, Ta veseli dan kulture, Premiera dokumentarnega filma Vstop ni prepovedan 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Zaključek bralne značke za odrasle 2019 Sreda, 4. december 09:17 Ptuj, Mestno gledališče, Miklavževa predstava Ferdinand se nauči peti 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, Božično popotovanje, prireditev z bazarjem 18:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Ferdinand se nauči peti, za šole in za izven Četrtek, 5. december 13:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Po šoli v Špajzo: igriva Špajza 17:00 Skorba, dom krajanov: Mklavžev večer za otroke, predstava Sneguljčica in njeni palčki, obisk Miklavža 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, zaključek bralne značke za odrasle 2019 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Freestyle comedy show Aloha Tadej Toš Petek, 6. december 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 21:00 Ptuj, CID, 2. tekmovanje v slam poeziji Udarno in ekspresivno Mestni kino Ptuj Torek, 3. december: 18:00 Ta veseli dan kulture; ogled filma o ljubiteljski kulturi na Ptuju, Vstop ni prepovedan. Sreda, 4. december: 10:00 Filmska čajanka: Bolečina in slava; 19:00 Noč evropskega filma 2019, Stan in Olio. Četrtek, 5. december: Direktno z liffa: Modrček. Petek, 6. december: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Direktno z Liffa: Modrček; 20:00 Direktno z Liffa: Parazit. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ' f 0 P Vitó 1 i M -ímm i l- iSl!» nbavne Insbe Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Kolednik, Videm pri Ptuju. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Ptuj 2019 Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 3. decembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK v NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ ¿¡^ ■ S podpisoi H ■ Hkrati poti S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev in 6desertnih žlic. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! PREDBOZICNI VARAŽDI N 6. in 7. dec 13. in 14. dec Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor ODHOD: Železniška postaja Ptuj ob 16:30 [ßj V P <^adioPTUI Štajerski REZERVACIJE: 00386 70 244 140 torek • 3. decembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:00 Gostilna pr' Francef 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video strani 08:00 Kicar poje in igra 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Mednarodni dan prostovoljstva 20:00 30 let društva Sonček Ptuj 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Štajerska Frajtonarica 21:20 Sreda v sredo 23:00 Video Strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 1t6d, 2252 DORNAVA; info@svtv.sj kontakt: 02 754 00 33; 041 616 044; ttww.sipiv.si Mariteting: Megamarketing d.O.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 GOSTJE: GD0W/NS f\ m T ARENA EVENTI lARENAeventiPTUJ CAMPUS SAVA PTUJ PETEK • 13. 12. 2019 • 21:00 VSTOPNICE: EVENTIM.SI & EVENTIMOVA PRODAJNA MESTA OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj, zainteresirane kandidate obvešča o prostem delovnem mestu VIŠJEGA SVETOVALCA v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju Javni natečaj s pogoji za zasedbo delovnega mesta, načinu in roku prijave je objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje ter na spletnem naslovu http://www.sou-info.si/. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM dve telički, limuzin in simental-ka, stari 3,5 in 4,5 meseca, odstavljeni od mleka. Tel. 070 250 441. PRODAM bikca, 450 kg, za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 068 681 374. NEPREMIČNINE ŽELITE graditi? Zazidljiva parcela v izmeri 10 arov na Ptuju vas že čaka. Vsi infra-strukturni priključki že na parceli. Pokličite 041 896 788 - Daniela. SREDAJEDAN Štajerski v digitalni knjižnici: www.d IIb.s PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV POZITIVNO PRESENETIL >VO HVALICA T - ^bkaj & tut igrahC manJ sposoben kol Obramboslovec? Tuti nÖNALD R£4GAN ¡e igralec MATCJU TONINU avotg I da vstopi v vlado. Otl NSI Pricakol/l,i vvc, no morati biti hkrau sradtna In kričnnskl demokrat eolu SDS vidi samo ROMano TOMe, strnnHa W /a/>fco dosogla t>ot)$i Aufist www.reporter.si AFERA Odškodnina za Patrio: bo Janez Janša dobil 52 ali 900 tisoč evrov? POLITIKA Je Karl Erjavec naročil in plačal medijski umor Aleksandre Pivec? DOSJE Zakaj stradajo rakavi bolniki na onkološkem inštitutu KOLUMNE Maja Sunčič, Rado Pezdir, Drago K. Ocvirk, Milena Miklavčič, Boštjan M. Turk Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... SPOMIN 2. decembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Stanko Zupanič APAČE 247 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar je za vedno odšla naša draga Marija Bauman - Minka IZ ŽUPEČJE VASI Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki se je spominjate in se z lepimi mislimi ustavite ob njenem grobu. Pogrešamo te. Tvoji najdražji Umrli so ■V Dušan Cafuta, Jablovec 49, roj. 1949 - umrl 20.novembra 2019; Dragica Valent, roj. Klinc, Lancova vas 14, roj. 1954 - umrla 21. novembra 2019; Martin Stopinšek, Zg. Hajdina 49, roj. 1921 - umrl 20. novembra 2019; Štefan Prav-dič, Vitomarci 25, roj. 1961 - umrl 19. novembra 2019; Frančiška Marin, roj. Marin, Bresnica 69 , roj. 1925 - umrla 21. novembra 2019; Terezija Breznik, roj. Zorec, Mestni Vrh 103a, roj. 1956 - umrla 20. novembra 2019; Franc Vidrač, Zamušani 7, roj. 1951 - umrl 22. novembra 2019; Angela Lorber, roj. Kolar, Stoperce 19, roj. 1928 - umrla 22. novembra 2019; Marija Dorič, roj. Žumer, Lovrenc na Dr. polju 124a, roj. 1937 - umrla 23. novembra 2019; Zlatka Holc, roj. Habjanič, Hajdoše 78d, roj. 1956 - umrla 23. novembra 2019; Anton Krajnc, Ptuj, Rabelčja vas 29, roj. 1967 - umrl 25. novembra 2019; Katarina Cestnik, roj. Lašič, Spodnja Hajdina 53, roj. 1932 - umrla 26. novembra 2019; Ivana Potočnik, roj. Planinc, Breg 15, roj. 1929 - umrla 26. novembra 2019. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE malda.segulo@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morlano.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK Lepi spomini ne bledijo! 'Ar*». Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas Ptuj. T. junija I87S Ckrok ti irrto utvari Uti m 3) „aÄ Krtini »HriHiaimcrPKiu 1,1,«, CTÜ* °»»™t|l Pobkart tslraa 71 pilo v« te* Kutturni dnevi (mu 1) uwrrv* &W mit» itauil u valuwa buu 111 PtTOBRi&ADfBSKO POtETJE V DBClMl PTUJ Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah S ■:■- f K0M1EJA 0K IKK PTUJ Premalo dogovarjanja sistema! .■.i.. T'.." 7T. —..... ii&'j'1 ""■ - '■■i— « ali vase bližnje, in si naročite arkivsk.0 številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znanem Ker temelji priko^nosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. cn 'c ® Slovenija, Podravje • Avtošolski šiš miš tudi v Podravju Popravljanje evidenc s korektorjem, neizvajanje programov • •i Agencija za varnost prometa je letos še okrepila nadzor v avtošolah. Čeprav po njihovi oceni šole vožnje delujejo dobro, skrbijo številne ugotovljene nepravilnosti, ki se iz leta v leto ponavljajo. Med avtošolami s črno piko so tudi šole vožnje v Podravju. Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je trenutno registriranih 135 šol vožnje, pri katerih so v lanskem letu vozniki opravili skupaj 25.946 izpitov. V območju 5, kamor sodijo Maribor, Ptuj in Murska Sobota, je bilo v letu 2018 skupaj opravljenih 5.447 izpitov, največ za B-kategorijo, kar 4.210. Vzgoja o prometni varnosti se začne že vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah, končno obliko izobraževanja pa predstavljajo šole vožnje. Biti morajo strokovne, kre-dibilne, da usmerjajo in kandidate za voznike naučijo poleg tehnik vožnje tudi varnosti, so prepričani na agenciji za varnost v prometu. Tako imajo avtošole poleg izobraževalne tudi vzgojno vlogo. »Šole vožnje morajo kandidate pripraviti na zrelostni izpit iz varnosti, na maturo iz varnosti na cesti! Ker so šole vožnje ključne, tu ni nobenega odstopanja. Kdor ne opravlja svojega poslanstva, nima kaj početi v tem ključnem trenutku izobraževanja varnih in odgovornih voznikov,« je ostra Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa. Pri petini nadzorov ugotovljene nepravilnosti Agencija za varnost prometa je letos do sredine novembra opravila 196 strokovnih nadzorov (od tega je bilo 113 rednih nadzorov, 29 nadzorov nad praktičnim delom usposabljanja in 17 nadzorov nad teoretičnim delom usposabljanja ter 37 skupnih nadzorov z drugimi organi). Nameravajo jih opraviti še približno 60. Ob tem so že izdali 41 pisnih opozoril, nekatere so ustno opozorili, nekatere šole voženj pa so pozvali k predložitvi dodatnih dokazil. V štirih primerih pa je javna agencija začela postopek izbrisa šole vožnje zaradi ugotovljenih nepravilnosti oziroma zaradi števila izdanih pisnih opozoril. V letu 2017 so na agenciji izvedli 169 strokovnih nadzorov v šolah vožnje in izdali kar 50 pisnih opozoril, v letu 2018 pa je bilo nadzorov 138 ter 44 izdanih pisnih opozoril. Med avtošolami, ki so bile med kršitelji predpisov tako v preteklosti kot letos, so bile tudi avtošole v Podravju. Katere, na agenciji ne želijo izdati. »Ne želimo izpostavljati avtošol - ne v pozitivnem in ne negativnem smislu, namreč to lahko privede do posploševanja,« so odgovorili. < O o T7~ r. - * r o » * Rojstva: Patricija Greif, Skorba 6oa, Hajdina - deklica Ajda; Adisa Alagic, Kicar 110b, Ptuj -deklica Merjem; Sanja Drevenšek, Štuki 38, Ptuj - deček Oskar; Jelena Štruklec, Strmolska ulica 6, Rogatec - deklica Erin; Sara Gojčič - deček; Nataša Horvat - deklica Sofija; Nika Gerdovič -deklica; Lucija Kovačec - deček Aleks Jošt; Nadja Oman - deklica Nija; Andreja Bele - deklica Ajda; Dujgu Mustafi Ibraimi - deček Devran in deček Metehan. O • " . : O : Nepravilnosti se ponavljajo iz leta v leto Najpogostejše ugotovljene nepravilnosti so bile tudi letos enake oziroma podobne nepravilnostim iz preteklih let. Tako na agenciji še vedno zaznavajo nepravilnosti na področju vodenja evidenc (popravljanje in neizpolnjevanje predpisanih evidenc, npr. evidenčnega kartona vožnje, dnevnih razvidov, dnevnika usposabljanja iz teorije, izpuščanje določenih rubrik, prirejanje podatkov v dokumentih - kilometri, čas trajanja usposabljanja, popravljanje s korektorjem ali piši briši pisalom ...). Pri šolah vožnje, ki imajo v register šol vožnje vpisano kategorijo za enosledna vozila, se pojavlja veliko napak pri izvajanju praktičnega dela usposabljanja kandidatov, v smislu prirejanja podatkov v evidencah, ker se program usposabljanja ne izvede v celoti oziroma v skladu s predpisi, so zaznali na agenciji. Nekaj ugotovljenih nepravilnosti se nanaša tudi na neizpolnjevanje novih pogojev v šolah vožnje, kot so: kadrovski pogoji, ustrezni poslovni prostor in ustrezna vadbena površina. Na agenciji so izpostavili še, da jih av-tošole ne obveščajo ali prepozno obvestijo o kraju in času izvajanja teoretičnega dela usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil. Mešetarjenje pri tehničnih pregledih Agencija za varnost prometa izvaja tudi strokovne nadzore tehničnih pregledov vozil. V obdobju 2014-2018 je Agencija izvedla skupaj 464 strokovnih nadzorov. V letu 2019 je bilo do konca avgusta izvedenih 56 strokovnih nadzorov, do konca leta se bo obseg povečal za trikrat, tako da bo ob koncu leta število preseglo 150. Na podlagi ugotovitev je Agencija izvajalcem naložila roke za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, zahtevala ponovne tehnične preglede za vozila, za katera so bile ugotovljene nepravilne meritve ter izrekla prepoved izvajanja tehničnih pregledov do odprave nepravilnosti. Mojca Vtič Za lažno potrditev tehnične brezhibnosti vozila tudi do 1.200 evrov podkupnine Ljubljanski kriminalisti so v minulem tednu stopili na prste podkupljivim ponudnikom tehničnih pregledov. Ugotovili so namreč, da so ti v zameno za podkupnino potrjevali tehnično brezhibnost vozil, ki pa niso bila tehnično brezhibna. Vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana Martin Rupnik je pojasnil, da je okoli 100 sodelujočih kriminalistov in policistov v tem tednu opravilo 35 hišnih in osebnih preiskav. V njih so zasegli predmete in listine, ki bodo v kazenskem postopku služile kot dokazi. Štirim osebam so odvzeli prostost; eden osumljencev je tudi specialni povratnik. Policija sumi osem tehničnih preglednikov pri enem od ponudnikov pregledov, ki naj bi vozilom potrjevali brezhibnost zgolj na podlagi listin in ne na podlagi dejanskega pregleda. Tam, kjer se ne beležijo elektronski podatki, so te vpisovali ročno. Lahko pa so namesto okvarjenega vozila na stezo zapeljali kar drugo, tehnično brezhibno vozilo. Zneski podkupnin so se gibali vse do 1.200 evrov, potrjevali pa so tudi vozila z zelo resnimi tehničnimi pomanjkljivostmi. Tako denimo na nekaterih tovornih in osebnih vozilih niso delovale zavore, na drugih so bili okvarjeni krmilni mehanizmi ali pa ugotovljene različne okvare na podvozju vozila. V preiskavi so tudi ugotovili, da je bilo v krajšem času na dan lažno potrjenih tudi do 20 vozil, ki niso bila tehnično brezhibna. Policija je 29 fizičnih oseb osumila 107 različnih kaznivih dejanj. Predvsem je šlo za kazniva dejanjajemanja in dajanja podkupnine ter ponareditve ali uničenja uradne listine. Za ta kazniva dejanja so predvidene kazni zapora od enega do osmih let. (sta) Ako se vidi na Barbare dan (4.) na njivi strnišče, „HT se bo videlo potem vsak mesec. f*** du-zjutraj in dopoldne b0 po nekaterih nižinah megleno. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 11 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 03.12.2019 04.12.2019 05.12.2019 06.12.2019 * * m> -4 -1 -4 -5 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 7 3 5 9 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A V V Hrtrost vetra 3 ntfs Hitrost vetra 3 na/s Hitrost vetra 3 na/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO