Ekskurendna (izgredna) šola. i. J? oleg rednih javnili ljudskih šnl, nahajamo po domovini naši tudi šole za silo n ekskurendne šole ali podružnice. Čeniu se pa take šole ustanovljajo? Izpolnjuejo li take šole zakonite zahteve? So li te Jole ljudstvu v korist? Tein vprašanjeni vsaj nekoliko zadovoljiti, namen je teh vrstic Veliko je krajev po Slovenskem, kateri so oddaljeni od sosednih vasij ali vsaj od bližnjih šol več nego 1 uro, celo po 2 do 3 ure hoda. Tudi so take male fare prav v oddaljenosti in samoti, hiše vef: ali manj raztresene po pobočjili in vzuožjih hvibov, kjer ni misliti na ustanovitev i cdne šole, ker ta zahteva mnogo denarnih žrtev; pa bila bi tudi shibo obiskovana, posebno nekaj časa v letu. bodisi po zinii radi snep.-i, lioilisi po leti radi nniogega dela, ker kmetič potrebuje vsako, če tudi majhno družinče svoje za kako delo. V takih krajib so počeli poučevati niladino vneti duhovniki v kaki družinski sobi župnega dvorca, s prva samo v verouku, a naposled tudi v br-inji. računstvu in pisanji. Otroci so o prostem času z veseljein prihaali v to šolo ter si navadno tudi vsaj najpotrebnejših ukov prisvojili. S teni je postalo nekako zaninianje za pouk, duhovni pastir ga je ¦/. veseljem oskiboval, ker sad njegovega truda je bil očiten. Imeli so v mali fari šolo in ta šola je bila le za silo, v kateri se je mladina le najpotrebnejšega učila. Naposled cbrnila so šolska oblastva svojo po- zornost, na te Jole in dale so pridnini dušniiii pastirjein letne nagrade za njihov trud. Po nekaterih kr-ijih so jo oskrbovali organisti in cerkovniki. Te šole so dale povod šolskiin ohlastvoni, da so jela raisliti na ustanovitev reilne šole. katere so bile s početka dolgo vrsto let le šole za silo: pa tudi sedanje šole za silo bodn postale s časoma redne šole, ko bnde Ijud izprevi.lel veliko korist dobrega pouka in dobre odgoje. Šolski okoliš je tu in tara precej obširen, tako da otroci le redkoma iz oddaljenih krajev morejo v šolo prihajati. Tu se je združilo več bližnjih ljudij skupaj, katerim je daleč do prave šole, pripravili so si v kaki zasebni liisi šolsko sobo, v kateri se shajajo otroci po dva- do trikrat na teden ter jih poU-iije lu-iteljska nioč redne šole, ker jedneniu (Moveku je lože hoditi po 1 uro hoda ali še diilje poučevat. nego brojni mladini v redno Solo, to teinbolj, kei* učitelj je odrastel in bolj trpljenju priva.jen. nego mali 7 do 10letni otrok. V taki ekskurendni šoli se poučujejo otroci redno, smoter pouka je isti kakor na jednorazrednicah, seveda napredek je le bolj potasen, kei* učnih ur je raiven vcrouka na teden le G—8, a preinagajo se vse ovire in otroci si priuče za silo potrebnih znanostij. Najve.krat ]ia postane iz take ekskurendne šole prava šola, in prva je le nekako pripravljanje do redovite šole. Trpi pa li pouk na redni šoli, ako mora učitelj dvakrat v tednu na ekskurendni šoli pouče- 6* vatiV Frav malo ali pa skoro nič; ker istega doma nadomestuje drugo učiteljsko osobje, a samo urediti se mora razdelitev učnib ur v tem zmislu. Katehet rad poučuje verouk na tak dan v tednu, ko poučuje učitelj zunaj, a drugi učitelji tudi prevzamejo kake labke predmete n. pr. pisanje in risanje, ker pri tem ni Bog zna kacega trpljenja in vsak učitelj je itak zakonito zavezan po 30 ur na teden poučevati. Da pa ekskuiendni učitelj tudi ne dela zastonj potov, priznava mu šolsko oblastvo stalno letno nagrado za pota in trud. Z napravo ekskurendne šole se dobi mnogobrojne mladine za pouk, katera bi sicer ostala brez pouka radi oddaljenosti. So še v nekaterih krajih šole podiužnice take, da učitelj poučuje po tri dni na teden v jedni, a druge tri dni v drugi vasi; tudi to pospešuje šolsko obiskovanje, ker je ob jednem taka naprava tudi olajšava za ljudstvo. Učni načrt za ekskurendne šole pa si sestavi dotični učitelj sam, ker on najbolje pozna razmere in najbolje ve kaj je priprostemu otroku treba znati in v koliki meri se to s samo dvakratnim poukom na tedcn more doseči, samo potrditi mu ga mora okrajni šolski svet. Sam sem prepričan, da se na taki šoli veliko doseže, ako je učitelj vztrajen. Naj pa tudi nikdar ne zamudi ljudstvo vzpodbujati, da si pridobi redno šolo, kar tem laže doseže, ako je z ljudstvom prijazen ter ga vnema za korist pravih šol. II. 1'odrobni iioni načrt za ckskurendno (Izgredno) šola s polndiicTiiiin poukom. V mislih imamo našo izgredno šolo v Toinišlji. Ako seštejemo 46 letnili teduov za šolski pouk odmerjenih, opazimo, da nani niarsikateri dan v tem času odpade, kojega nani ni inogoče nadomestiti. Pri dvakratnein pouku v ekskurendni šoli bi inoralo biti !.»_ šolskih dnij, pa jib je le 80 do 83, če ne tudi kateri manj: seveda verouk v to ni vštet. Da se pa vsaj to malo odmerjeno število dobro izkoristi, hočeni navesti prilično nadrobni poučni načrt, da ustrežein s tem vsaj tistim tovarišem, ki bodo morebiti izgredno šolo oskrbovali in ker še za to stroko postavnih določil nimamo. Pri ekskurendnem pouku deliino učence na tri oddelke. Prvi oddelek obseza nižjo skupino, ki hodi sama za se popoludne v šolo. Drugi in tretji oddelek sta višja skupina, ki pohajata šolo skupno dopoludne. Če je v ekskurendni šoli malo učencev, poučujejo se seveda vsi skupaj. Ako učitelj v načrtu navedeno tvarino temeljito obravnava v ekskurendni šoli, mu ta učna tvarina ravno zadostuje za odmerjeni čas, pridobi si še kaj dnij v ponavljanje. Sicer si pa mora vsak po svoji previdnosti osnovati ueni črtež bolj na drobno, oziraje se na krajevne razmere, na svoj čas in na hojo v šolo. Frančisek Trošt — l<j.