7. številka. Trst, v petek 10. januvarija 1902 Tečaj XX v 11 .Edinost k Z enkrat it dac. rtiun aodei; rasniknv. ob 4. uri tvečer. S&roAatn* zaaAa : ea celo leto........21 rros za pol leta ......... 1* ., m črj\ leta................* cm g j mesec . .............3 kreni «»ro^nino e plačevali naprsj. >a r.a- "'"*€ brst nriliitene ri.ir.r^iri« onr&n ne sita. _ t* * ooakarnah ▼ Trslu se prodajajo po-M A.'tie iteviike po 6 stotink fS nvf.i; l tT ■ Tr?ta pa po 8 *trmnk (4 htć. i Telefon HU. H70. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je noč! Offlaat s* računaio po vrstah v petitu, /.a večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-oirčI oglasi itd. ae računajo po pogodbe Val dopisi naj ae pošiljajo uredailtTU Jiefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Saročninu, reklamacije iu otrlase spre-Jeuia npravnlAtfo. Naročnino in oblast j» plačevali loco Trsi. Uredalitvu iu tiskaru« ne uuUajata * aiici Uarintia Stv. 12. Vpravulltvo. In ■ prejemanje Inserutov v ulici Molia ptccuio s t \. o, U. uaet je tukaj tisti nepridiprav, ki je pre>! volitvami I»i 1 se oglasil s tistim zlobnim uamemun — d t bi motil vodo meti volitvami. Tako bi utegnil zopet kdo udariti po dopisniku in (po navadi) tudi po uredništvu »Edinosti«. Xn, vendar Vas prosim, gosp. urednik, malo pro-tora. Najprej moram konstatirati, da proti dopisom v »Kdinosti« je prote«tiralo v Gorici zbrano učiteljstvo — celo s posebnim spisom, ki se je bil razj>oslalo vsemu učiteljstvu. Ze takrat sera 1 * i 1 pripravljen na odgovor, a ker je ravno divjal nenavadni boj v naši deželi, nif-em hotel motiti borečlh se strank. Po zatrdilih v »S,><"•;« je bilo zbrano uči-teljetvo v v napredni stranki; nič manj odstotkov je videlo učileljstvo samo sebe v napredni stranki. Vaš dopisnik, ki je pisal v članku i Dojnilnjeno je«, da je naš stan razkosan kar na tri strani, je podal sicer •lokaj dobro sliko, ali za eno celo leto prestaro — pravi poročilo učiteljstva. Poglejmo zdaj po dovršenem boju,'kako je bilo! Nočem [»odajati svojega menenja, ampak hočem se držati javnega glasila napredne etranke. »Soča« je »ama konstatirala, da so učitelji v r % 1 i svojega kandidata V r t o v .* a ! < *e tudi jemi-nolo že nekaj tednov od istega časa, ko se je napisala ta trditev, vendar se doslej n; še oporekalo trditvi. Mora biti pač resnična ! Izdajatelji poročila naj odgovore zdaj, kdo je poznal l>olje naše razmere, ali Vaš dopisnik, ali pa oni, ki so trdili, da dopisnik ne pozna sedanjih razmer. S,h"a« je navajala imenoma, ali krajema v>e u< telje, ki so bili proti napredni stranki, ali pa vsaj ne — za isto. Resnici na ljubo naj povem, da takrat ni bila »Soča« zvesta sama sebi, kajti marsikaj je zamolčala »Gorica« pa je povedala nekoliko tega, ter trdila, da učiteljstvo v goriški okolici, (k: bi moralo biti v izgled, ker tam je vodstvo na--ega stanu) je bilo le v majhnem številu za napredno stranko. osreeilo : »Sloga« pa se ni povspela tako visoko, ker je bilo učiteljstvo v 99°/0 (na papirju namreč!) proti njej ! In tako se je zgodilo, da je ostalo pri starem. Med nami je zavladala, po dovršenih volitvah neka letarginja; vsakdo ždi na svojih lavorikah, ali pa si ogleduje rane, katere je dobil v volilnem boju. Da je bilo učiteljstvo med kladivom in nakovalom, ne more nikdo oporekati, tudi če deset shodov oporeka temu. Kar je bilo, je bilo. Najlepše pa prihaja zdaj na dan. »Gorica« piše, da bi utegnilo priti za nas zdaj 6 suhih let t. j.,'da v dolgi 6-letni dobi ne dobimo nikakega zboljšanja svojih raz m e r. Ako nam kdo trdi kaj tacega, nas ne preseneči, ako bi trdil kaj nasprotnega, bili bi res presenečeni. Navajeni smo namreč, da se deželni zbor strinja vsaj v jedni točki, namreč v tej, da nam ni treba nič dati — v ime ul-oštva v deželi ! V nečem se mora pač odlikovati tudi Goriška, ako ne v drugem, pa vsaj v tem, da ima najslabeje plačano deželno uradništvo. Tudi nekaj. Jedno dobro pa bo gotovo rodilo tako bagatelno postopanje z nami. Prepričan sem, da se učiteljstvo zopet združi ter poravna diference ined seboj. Strinjali se bodemo vsaj v jedni točki, namreč da nas zanemarja deželni zbor v svoji celoti. »Slogina« stranka ni zadovoljna z nami, ker je proti njej (na papirju !) J na- predna stranka se toži, da se jej slabo ponašamo (v volilnem boju namreč); obe stranki se strinjati v nezadovoljnosti z nami ; naravno je torej, da nam skupaj dasti primerno »plačilo, t. j. M (nič). Ko se !>o bližala 0-letna doba proti koncu, pa se bo govorilo drugače, tla se bomo lovili zopet na limanice. Ipajmo, da ne bo več časa, ampak da nas najde svoj čas združene kot jednega moža proti onim, ki nas zanemarjajo. V ta namen pa je treba resno na delo, h kateremu kličem z vso resnostjo. Sestietno dol>o moramo vporabiti za delo, ker brez tega ni upanja na boljše čase, katerih si vsakdo želi. Pot, katero je na3\*eto-val nekdo na shodu v Gorici, namreč zaničevanje in preziranje med seboj, pa ne vodi do zaželjenega dela. Nega- cija ni rodila nikdar dobrega sadu, ampak narobe. I^e pozitivno tlelo je ono, ki rodi sto-teren sad. Kolegom, ki prednačijo, kličem: Caveaut consules! Pripomba uredništva. V kolikor je temu dopisu namen vspodbujanje učiteljstva, naj potom dobre stanovske organizacije samo najprej skrbi za svoje stanovske interese, soglašamo žnjim popolnoma. Mi smo v* nedaljnji minulosti bili celo v prccej ostrem navskrižju z velikim delom učiteljstva na Goriškem ravno radi tega, ker so glasneji med učitelji vedno le druge činitelje v deželi proglašali odgovornimi na razmerah, ki so res 'kandolozne, a niso nič mislili na rek : Pomagaj si sam....! Naš nazor je bil vedno ta, da se učiteljstvo mora združiti v krepko organizacijo, ako hoČvjo prisiliti druge poklicane činitelje v vršenje dolžnosti do učiteljstva. Do tu se torej strinjamo popolnoma z današnjim dopisnikom. Oe bi pa učiteljstvo hotelo storiti korak dalje preko meje res potrebnega samo-varstva, čim bi se hotelo morda obdajati s kitajskim zidom in ustvarjati nekako državo v državi naroda, čim bi se hotelo izključati iz življenja in odtujati snovanju naroda — nas ne bi imeli na svoji strani! Bolj nego kdor koli se mora učitelj čutiti členom naroda. Narodu ne zadošča, da učitelj mladini, kakor skozi lijec. ulija v glavo znanost čitanja, pisanja, računjanja, ampak pričakuje tudi od učitelja, da mu vzsraja tlečo, da vzgaja srca, da vzgaja značaje in da se ob tej vzgoji ozira na vse potrebe naroda. To pa more edino le, ako — čuti z narodom, ako je se svojim sreem notri v snovanju in stremljenju naroda ! Se enkrat: Učiteljstvu je v pravico in v dolžnost do samega sebe, da se organizira v varstvo svojih stanovskih interesov; nikdar pa ne sme taka samoobramba prehajati v izključa-nje od drugih elementov naroda, nikdar se ne sme učiteljstvo udajati meuenju, da mora biti z drugimi v navskrižju, ako hoče braniti sebe ! Toliko se nam je zdelo potrebno pov-dariti v varstvo svojim nazorom. Politični pregled. V Trstu, 10. jan. 1902. O položaja. Disbuzija o predmetu »spravue konference« se plete dalje na vseh straneh, a se zgošča bolj in bolj v menenje, da ni pričakovati nikakega vspeha. Ta vele-pesi mistični prognostikon o tem »zadnjem poskusu* Korberjeve vlade stavljajo malone vsi listi, ne izvzemši cticijoznih. Tako so- glasje more pač prihajati le od todi, da vsa znamenja govore za takov pesimizem. In res je tako. Cehi — brez razlike frakcije ali političnega mišljenja — izjavljajo decidirano, da bi bilo zastonj, niti odpirati vrata tlo konferenc, ako Nemci pridejo z zahtevo po nemškem državnem jeziku. Vsenemci pa se izjavljajo istotako odločno proti vsakemu pogajanju sploh, dokler ne bo ustreženo ravno tej, od Cehov absolutno odklonjeni zahtevi. Kako naj se torej človek še kaj nadeja od spravnih pogajanj ?! Na obeh straneh govore torej dovolj jasno in tako odločno, da je težko misliti na kako spremembo v stališčih. A kar govore in zahtevajo na jedni strani, jejedno-stavno izključeno po tem, kar govore in zahtevajo na drugi strani . . . Nemške stranke v -deželnem zboru Češkem so torej proglasile kakor neizogiben pogoj sporazumljenju, da se nemščina uzakoni kakor državni jezik. No, bodimo nekoliko optimisti in denimo, da so nemške stranke le zalo povdarjale ta postulat, da Veenenicetn izvijejo iz rok jako nevarno agitacijsko sredstvo, in da tega postulata ne prineso seboj h konferenčni mizi. V tem slučaju bi se morda doseglo kako sporazumljenje. Ali, k tlo naj jamči, tla bodo nemške stranke tudi mogle spolnjevati prevzete obveze ? ! To je glavno vprašanje. Če tudi vse nemške stranke pošljejo svoje zastopnike ua konference, kaj pomaga, ko pa ne bo njih, Vsenemoev ! Kako naj druge nemške stranke drže eventuvalno dano besedo, kako naj izvedejo prevzete obveze tudi praktično, ko pa se morajo tresti pred Vsenemci, da le-ti razvnamejo vihar proti njim, postavivši jih na sramotni oder narodnih izdajic?! Ako bi torej tudi smeli supo lirati naj-boljo voljo pri nemških strankah za dosego sporazumijenja, , vendar ostajajo vse nade blizu pri ničli. Grehi avstrijskega /.istema se pač začenjajo grozno maščevati, tistega zietema, ki je s pomočjo monstruoznih volilnih geo inetrij po vsej sili in brezčutno hotel d uši ti naravo ter je fikcijo nemškega značaja države ter nemške misije monarhije Habsburgov usi-Ijeval ua mesto živih narodnih organizmov ! Upravi države je bila vsikdar le ta jedina skrb, kako bi ustrezala narodni gospodstva-željnosti jednega plemena, podprti od biro-kratične tesnosrčnosti, ki je — kakor je rekla te dni »Politik« na uvodnem mestu —mesto udobne hiše stesala krsto z nepremičnimi zapahi! Iu potem je rekel isti li«t : »Tu ne gre več le za eksperiment, kise more posrečiti ali ponesrečiti. Tuje več v igri, nego v starih časih, ko so velike škode, ki jih je trpela država, popravljali s tem, tla so se oprijemali novodobnih idej ! Tu imamo še drugo podlistek i Vladimir. Hrvatski spisu! Avgust Senoa. prevel M. C-t-č. I. V »Mletački (beneoanski) ulici« v Zagrebu je stala leta 1846. pritlična hišica, na pol zidana, na pol lesena, p«, stavljena nekje tam v minolem stoletju. Hišica, postavljena s širino o*» lesena vrata, je imela proti ulici samo dve okni, za katerima je životarila mizarica Ja-gica, udova že davno in gosj>odarioa hiši. Na dvorišče je bilo seveda več ©ken, a v zadnji sobici je okno gledalo proti nekaki krpici zemlje, obrobljeni grahom in fižolom, kjer je cvelo nekaj rož, nageljnov in tri georgine. Jagioa je to krpico zemlje nekolikih sežnjev imenovala svoj vrt. V tej sobic! sta stanovala tedaj dva zagrebška pravnika, Vladimir Milko v k$ in Ev gen i j Petrovič, sinova plemiških rodbin iz križevačke županije. Imetji njiju starišev sti stali od davnine jedno poleg tiru- I skrinji, velika peč, vešalo za obleko, polica s zega, a očeta sta jffihi bila županijska čast- j knjigami, velika miza, dve stolici in starinski nika : otroka sta torej od mladih nog skupno kanape z lesenim gotskim naslonilom. Ob živela in prijateljevala. Njiju roditeljem je bilo oknu je visela tamburica, na zidu sliki Ljuto jako drago, ker so Milkoviei in Petroviči dovita Gaja in Kraljeviča Marka. Na kana-od pamti veka v slogi živeli med seboj. Ko'peju je ležal Vladimir in je kadil iz dolge je torej trebalo otroka dati v glavno mesto, v i pipe, dočim je Evgenij, sedeči na stolu, kaj latinske šole, nastanila sta cčeta oba dečka hladnokrvno vrtel med prsti debelo cigaro, pri udovi Jagi v Mletački ulici, v tisto malo sobico. In ko jima je minulo gimnazijsko su- »Ne umejem te, dragi Evgenij« je rekel Vladimir, ki je bil krasen črnolas mladenič, ženjstvo in jima je Binila svoboda ter so ju velikih očij, »ti vidiš, kako se okolo nas do-profesorji začeli krstiti z »gospodom«, se kar gajajo bolj in bolj važne stvari, kako se na-nista mogla odtrgati od Jage, ki se je, Bkle- rod budi in povzdiga bolj in bolj, a ti mol-paje roki in majaje z glavo, čudila, kako da čiš, kakor tla vse smatraš za igračo in otro-otroci dandanes hitro rastejo. Kjer sta bivala ■ Čarijo«. poprej začetnika, tu sta biva'a sedaj jurista, ! Evgenij, močan človek, rjavih las in bla-samo da sta mesto žgancev in kislega fižola ' gih modrih očij, kateremu je bradica že pre-dobivala cvrta piščeta in da se metla gospe cej obsula bledo lice, je uprl očesi v svojega Jage ni mogla več smatrati za žezlo. prijatelja ter rekel, odbivši dim svoje ci- Sobica je biia, kakor rečeno, jako mala : : gare : komaj si kc mogel obračati v njej. Poleg »Motiš se brate! Tvoje graje nisem za- dvojtce sila naloženih postelj sti stali dve služil. Jaz se klanjam istim svetinjam kakor tudi ti, samo nekoliko drugače. Oudim se ti, saj me dobro poznaš; od detinetva sva si prijatelja, skoro brata, a še ine nisi spoznal v dušo. Jaz sem prozaičen človek, ti si pesnik; jaz miren, morda včasih Megmatik, v tebi kipi kri. Vidiš, to je !•= »Ali to ni noben odgovor na moje vprašanje«, je odvrnil Vladimir. »Res uas je različnih, ali ko se stresa ves narod do dna, tedaj planijo tudi mirne duše. Ali si se morda izneveril našemu znaku, ilirskemu mesecu z zvezdo ? Ali si morda belo in zeleno kokardo prišil na svoje srce?« Mar si-li toli kratkega spomina, da se ne spominjaš, kako me je lani v juliju na Markovem trgu ranil bajonet vojaka od regimenta \Vimpfen, kako sem bil tudi jaz eden onih, ki smo drli za razbanom Hallerjeiu, ki je komaj rešil glavo po noči v vozu sena. Mi-sliš-li ti, eti država po težkih bojih zgrešen h peti, in 6icer |>o brez v s peš nem borenju nezadovoljnjili in tlačenih s sovražno jim osrednjo državno oblastjo: v preobilici naveličanja na skupnem državnem življenju, v obupu ob brez-ii ad ne m pogledu v breznadno bodočnost, v po nesreče »jo skupne državne ideje! 4e-Ii nc kaj za to mrtvo točko ! I u je povedano drastično, kam je nesrečni avstrijski z -tem že dovel državo in kam jo more še dovesti ! Vsaka beseda bi morala ž^nti v du>-» kakor razbeljeno železo one, ki o Igovorni za bodočnost države : pred 11 »gom, pred narodi in pred dinastijo ! Ne nera-i-.e narodnosti — in t *» ju večina — je ta •/ -tem že prignal do skrajne nezadovoljnosti, ker se vidijo tlačene! A utegne Zakaj je to tako v eni ustavnih držav? in na ves glas; da je izdajica svojega Odgovor: /-ato, ker mi (da-si vsi mi izpol- j naroda oni. ki je t toli nevarnih in njujemo svoje obveze nasproti državi) nismo j usodnih časih, ko se morda določa (bo-Nemci, ampak Poljaki! Sosebno kakor dr-; dočnost naroda za dogledne čase, ali pa žavljani prepogosto skušamo mi tisto, kar se za vedno — kdor je v takih časih brezve- pri na« imenuje: »zbadanje z iglo«. sten dovolj, da poživirrja instinkte, zanašaje Zatiranje Poljakov na Pruskem, i V duše in srca naroda sovražtvo do bratov, Kakor vse kaže, mislijo na Pruskem z vsemi : strankarsko strast , nekrščanski fanatizem, močmi delati na to, da čun prej ponemdijo mesto da bi vzgajal narod za delo, za svojo vse tamkaj živeče Poljake. To nam dokazuje bodočnost. me3to da bi vzbujal v narodu že izvod iz prepolnega govora, katerega smo zmisel za pogoje lastni bodočnosti meslo da bi priobčili včeraj, ko se v istem poživlja ves opozarjal narod na nevarnosti, ki mu prete, nemški narod, naj z vsemi svojimi močmi po- mesto da bi vspodbujal narod za borbo, ki maga prizadevanjem pruske vlade, da čim mu jo je izvojevati, iu v to podžigal v njem prej zatre »velikopoljsko agitacijo«, s čemer narodni ponos....!! je seveda mišljen poljski narod kakor O najnovejši polemični taktiki v tak in sicer v narodnem in gospodarskem po nekaterih slovenskih časopisih. Prejeli gledu. Pmo jn objavljamo: Le z žalostjo mora ro-Nemski mogotci pa imajo se to nečuveno doljub opazovati, kako je izvestno slovensko brezobraznost, da opravičujejo to svoje bru- časopisje vsled zagriženega strankarskega talno postopanje s tem. da so Nemci v polj- imja Zi)slo tako daleč v svoji slepi strasti, jiii poznat tudi v obup, da jim ne bo več 1 skih pokrajinah vršili kulturno misijo! Nemci (Ja ne more več jasno razločevati, kaj koristi mari /a --tupno državno življenje. To pa bi j so se naselil: v prvotno čisto poljskih pokra- jn kaj škoduje njegovemu narodu! V dno b !a — p.avi praški list — katastrofa za jinah in vse njih dosedanje delovanje je obr- duše morajo boleti taki pojavi, katere opa-skupno državno idejo, mrtva točka, od katere njeno na to, ('a so si dotične pokrajine zujemo v novejšem ča-»u v obeh kranjskih dalje — ni nič več!! prisvojili v gospodarskem pogledu »n da strankah, t. j. v takozvani katoliški in v IJ ir je ustvaril naravo in ta narava ima so pontmčevali poljski narod, da so torej napredni stranki. Dr. Šusteršič je n. pr. pred ?-voje nepremične, večne zakone. Te narave pod zaščito navlašč v to prikrojenih zakonov kratkim na jako netakten način očital istr-božje pa ne sestavljajo samo g »re in doline, poljskemu narodu ropali jezik in imetje ! In g^im Hrvatom*to, kar je storila zanje go-reke in m rja, kamenje in rastlinstvo, ampak to grabežljivo politiko imenujejo pruski dr- spodarska organizacija katoliške stranke ! Res sestaven m najvažneji del narave so jej ljudje s žavniki kultu rno misijo . . skrajno netaktno je bilo, da je samemu sebi svoj; m i srci, so narodi se svojimi čustvovanji Kulminacija vse pruske perfidnosti pa pripisoval vso zaslugo na vsem, kakor da bi in zakoni za - voj razvoj. Ni kdo se ne pre- tiči v tem, da si na podlagi krivic, ki so jih l>i 1 0n iz lastnega žepa posodil one tisoče za greša nekažnjeno pr. ti zakonom narave! In izvrševali nad poljskim narodom skoraj jedno istrsko gospodarsko organizacijo in se slednjič boj proti elementom, ki sestavljajo državo, stoletje, arogirajo pravico do nadalnjega še povspel celisal kakov ^ flh p*»stavka se je letos povišal. za celih 400.000 dolžuje ve8 hrvatak\ narod, kakor da je isti mark m pohtičm načelniki poljskih pokrajin <)fcnik slovenskega naroda ter tako med trdijo, da bo treba ta dispozicijski tond še . . ... ■ - • ii.,.u,„„ J , i j svojimi čitatelji vzbuja antipatijo do Hrvatov. znatno povečati. Kljubu teinu pa so Nemci i > t - u 1 . kako absurdno je to izkoriscevanje po- ,. , , , . . . . , vendar šc tako nesramni, o pac (jermani eni in dru^i ! .... . ..i.« . r,;nt„ 1 & sosescini »Novega lista«, na Voloskem, cisto Poljski poslanci bodo stavili v pruskem , „ , , - i „i* • J ' ^ 1 hrvatski občinski zastope n o g l a s n o vspre- državnem zboru interpelacijo radi preosnove . , , r » 1 J ' lel resolucijo za vseucilisce v Ljubljani . i> žalibog. dogaja me 1 nekaterimi — ki so baje v liberalnih rokah — so rekle slovanskimi plemeni?! Pričakujejo mor la ti P si. Kvgen pl. A > r a h a m o \v i c z je nedavno temu, da je »Edinost« zadnji gospodje, da jih bodo Ne i ci, Italijani ali ce!o menil, da bi m rala vin da mnogo znatnejše list, ki jim -me kaj očitati. — Blizu jednako Madjari podpirali v njih narodnih in gospe- , Ip- n- .'* rapidneinu pi .padanju poljedelstva, misli <• nas tudi klerikalni »Domoljube. Na- darski težnjah ?! Ker tla bi se oni hoteli odpo- neg.j je ; . -?. n!a - proračuni za L 1001. in vaja namreč razne liberalne »liste«, s kate- vedati tem težnjam, tega si vendar ne morem t» r je ribžaloval, tla minister ui niti z rimi treba — »ven !« Mej temi je tudi m'3'i1' ■ ■ In . -( i . gra il zlorabe veterinarske kon- tržaška v Edinost«, ali—zopet na zadnjem Sicer pa so očitanja, kaj da je dr. Šu- venc * i trg »vinskih pogodeb od strani mestu! — No, ko sodba tako divno soglaša steršič storil za Istro in kako tla se slovenski Nen." . k je - t;»k:m jkj-topa njem močno na obeh straneh, ko se v tej sodbi tako lepo poslanci »pehajo« za Hrvate v Istri tudi se dotikajo ekstremi, potem nam že ne preostaja stališča pravičnosti vredne uajostrejše graje. druzega, nego da se sprijaznimo z mislijo, da Tistih par besed, ki jih mogoče jedenkrat na čuna poijedeisnega .nini-ter-tva, ki so bile v »Edinost« »ranžira« na zadnjem mestu med leto o proračunski razpravi tu pa tam spre- razprav n je -I. dra. Kathreina izvolil slovenskimi listi. To bi nas moralo gnati govori kakov slovenski poslanec istrskim Hr- giavn ui p ročevHlt»»»m za proračun. naravnest v obup, ako... da, ako bi nas vatom v prilog, in oni tisočaki, k' so došli • ••»•t Poljaki v Nemčiji. V ustavni državi sploh moglo vznemirjati to, kam nas postav- na posodo naši organizaciji, res niso bogve žive in vendar m* uživajo državljanskih pra Ijajo t: in oui.... Naj le kriče ..ven«, naj nas kako »pehanje«, ki bi komu dajalo pravico, vic!! Avktor v »0!»zoru« piše: »Mi smo j le postavljajo na zadnje mesto, ali na stran, da vidi v sebi onega, ki deli miloščine, a v državljani ustavne države, ali kake pravice makari v — eselsbauk. kjer naraeščt-ni — Istramh one, ki Jih prejemajo!! uživam » rui "r! Jaz m<>ram tužno povesiti ; osliči baje patetično segajo po citrah, vse Z istotako pravico smelo bi se tudi oči- iriavo. k:iK<>r vsx moji r.jjak . Kajti en sam jedno, o gospoda, mi bomo vendar govorili tati, koliko sta se že Spinčlč in Laginja po- nijo njegove meje, kakor se je to zgo lilo z onim posojilom, ki je došlo iz Ljubljane v Istro in ki slednjič ui nič druzega, ne^o varno naloženo posojilo, od katerega dobivajo oni, ki so je dali, tudi svoje obresti. Torej gospoda v Ljubljani: čas bi bil, da bi se enkrat nehalo s takim nelepim očitanjem na vse strani, ker o tem se včasih razbije tudi kakov predmet, katerega je pozneje žal. Najprej so koristi naroda in še le potem pridejo osebne strasti. I stran. Umrl je na svojem domu na Žigi pri Bovcu, tudi tu v Trstu občepozoani optik Fon. Mož je bil dober narodnjak in tu v Trstu, — kakor rečeno — osobito med na-[ rodnimi sloji dobro poznana oseba. Vječna j a painjat Prispevek k poglavju »narodna malomarnost«. Prejeli smo in objavljamo: Slovensko društvo iz povsem slovenskega kraja na Kranjskem — prebivalci trga Mokronog so razven tamošnjega graščaka, ki je Nemec, sami Slovenci — pošilja svojemu rojaku. Slovencu kajpada, slovensko vabilo v zalepkah s tiskano slovensko firmo — in nemški pisanim naslovom ! Famozno, kaj ? ! Potem pa tož:nru# vjed-noraer, da našega jezika ne spoštujeta ne vlada, ne ptujec. I, kako tudi neki?! Saj sami dajemo prednost vsem drugim jezikom pred lepo svojo materinščino, ki Li nam morala biti sveta nad vse ! Baš s Kranjskega dopisujejo uradi, na čelu jim župni*) in večinoma še vedno najraje v izveličavni nemščini — to pa ne le samo uradom, kjer ne umejo ali nečejo urueti slovenščine, marveč tudi onim, ki imajo dovoli slovenščine zmožnega osobja — in, kar je najžalostnejše : narodnjakom samim ! . Kdor zaničuje se sam. poplaga je ptuj-čevi peti ! *) To je škandal! Gg. župn ki na Kranjskem bi morali pordeti od srama, ako jim povemo, da so n. pr. naš' vrli duhovniki v okraju koperskem — prosimo, to je v Istri, v tužni Istri, kjer vlada uprav grozno nasilje od neprijateljske strani, kjer je vladni zi-stem vertikalno naperjen proti nam, kjer so sploh razmere take, da treba železnih živcev in vrhane mere optimizma, ako «e hoče sploh vztrajati v borbi — df, tu so skoro vsi naši nevstrašeni svečeniki se svojim konsekventnim, energičnim postopanjem v dopisovanju z raznimi uradi prisilili celo tudi c. kr. politično oblast, da slovenski dopisuje zupnim uradom ! Pojte in storite tudi vi tako ! ! Uredništvo »Kdinosti«. Dober začetek ! Pirejo nam : Za dober začetek v novem letu v..m javimo sledeči dogodek, ki sicer ne pomenja nič novega, ali radi tega ni nič manje kričeč. Nekega jutra v minolem tednu so prišli trije slovenski delavci na kolodvor tukajšnje državne železnice iskat tlela. Odgovor lo se jim je, da se sedaj ne potrebuje nobene delavske moči — in možje so odšli. O poludne pa se je istotam predstavil italijanski podanik Acquarolli Karol — in tega so vsprejeli v službo!!! Naši delavci so skrajno nevoljni! f'eprav so po večini socijalisti, vendar jih ogorČa tako zapostavljanje (»škodovala interese Galicije. Odsek je vsprejel vse one točke prora- izjemni zakon zadošča, da naše državljanske pravice dela iluzorne in da jih zanikuje. S popoln pravico jc trdil eden naših najboljih ek'-n iuov. ki je zelo uvaževan v inozemstvu, dr. V.told Skarzvnski. v svoji seveda zaplenjeni brošuri »Nasza sprava« (»Naše stvari«): »Ne bi bilo težko dokazati, da se niti v kra jev ni Pruski niti v vsej nemški državi ne dajeta siromašnemu Poljaku v tem področju niti jMipohia pravna sigurnost, niti materijalni' blagostanje«. glasno in brez strahu, kakor do sedaj: po tegala za zgornjo Tstro in Trst z okolico, to-svojem prepričanju, po svoji vesti in v svoji rej za — Slovence! ljubezni do naroda slovenskega ! ! Mi vemo, Ali tako očitanje bilo bi nezmiselno, ker kdo je z nami in za nami : mi vemo, da v poslanec, ki je kaj storil za Slovence — njem, ki je za nami, imamo dovolj zaslombe! ! je eo ipso pomagal tudi Hrvatom in narobe. »Domoljub« more kričati do hripavega »ven« i Ako se poslanec poteguje za koristi celokup-z »Edinostjo«, mi pa le ne p »jdemo »ven !« j nega slovanskega oziroma slovenskega in hr-A iu pa k ostati čemo in ostanemo, kjer smo, na ! vatskega naroda v Avstriji, poteguje se in-svojem mestu! Ne, vsi »Domoljubi« nas ne direktno tudi za pravice onega ožjega dela spravijo z mesta, na katerem smo, nas ne naroda, ki je njega poslal v parlament. Tako spravijo iz — slovenske javnosti, kjer hočemo ' umejem jaz vzajemnost. Napredek naroda v govoriti tudi na dalje, dokler bo to potrebno, sredini se le povspeš.ije s tem, ako se bra- našineev, pred — itijcem! Takega postopanja od strani podjetij države nasproti lastnim podanikom, jedn< -stavno ni možno kvalificirati. Kajti kaj tacega je i možno v Avstriji, ali jedino le v Avstriji. Navedeni slučaj naj si zabeležijo tudi gospo la naši poslanci ; da ga, ko jim bo zopet pre-cejal siadke besede, gospodu ministru za železnice pokade pod nos! Iz pred naših sodišč. Včeraj zjutraj so se preti tukajšnjim deželnim sodiščem vršile sledeče razprave : liMetni agent Emil S. iz Trsta je bil obtožen zločina tatvine in prestopka krive izpovedi. Obsojen je bil na 10-meseeev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec, a po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. 30-letni javni postrešček Ivan C. iz Istre je sedel na zatožni klopi in moral odgovarjati radi zločina poneverjenja. Na podlagi izpovedi prič je bil obsojen na i mesecev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec. Obsojenec je vložil priziv ničnosti. Drobne novice. Zgubljeno-naj-d e n o. Včeraj je Josip lienzi izročil na policiji dežnik, katerega je bil našel na ulici. Nezvestoba. M ro.lilničar Dragotin Gnarini v ulici Cavana je naložil svojemu težaku Juriju J., naj gre iztirjat nekaj de- narja. Težak je lepo iztirjal -lenar ali ni ga izročil gospodarju, (iuarini je ovad 1 nezvestega uslužbenca kompetentni oblasti. Tatvini. Cezar S.-alpellioi, stanujoči v ulici Ponziana, je nazna.iil na policijo, da so mu nepoznani zlikovci, ko njega ni bilo doma, vdrli v stanovanje in mu odnesli zlato uro in verižico vredno 100 K. Radi tatvine izvršene v svobodni luki, je bil aretiran včeraj Anton A. rojen v Trstu, pristojen v Pulj. Obesiti se je b o t e 1. Sinoči po 5. uri je bil pozvan g. Treves, da naj se nemudoma jtoda v hišo št. 0 v zagati tlel Pan, Kedor ne poda pravočasno napovedi, oziroma omenjenega naznanila, ta se tudi pri prihod -ninskem kakor pri osebnem dohodninskem davku izpostavi pravnim posledicam, da so davčne oblasti glasom £ 142 pooblaščene uvesti obdačenje uradoma, ter da se po §§ 'J43. št. 4 in 244. more kazenski postopati radi davčne zatajbe. Tudi gledč prihodninskega davka so dolžnost, podati napoved, in nasledki opuščenja iste neodvisni od tega, je-H bil davčni ob-vezanec za to osebno pozvan ali ne. Dražbe premičnin. V soboto dne 11. ja-nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsltd icer da ne hoče tam neki slaboumen človek j oarertbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za c> obesiii. Treves ee je res podal na liee mesta j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: in je našel tam znanega alkoholika, 44-1. uliCa Valdirivo 14, ulica MoLtfort 3 in ulica i -ipa C., ki je že visel na vrvi. Še o pra- Armeni 'i, konj, kočije, konjske opreme, povem času je g. Treves prerezal vrv in tako krivala, obleke in železna blagajna ; trg Pon-re-il nesrečnega moža gotove smrti. Pozneje teresso, oprema v zalogi ; ulica Komagna t> j vsled odredbe in podpore e. kr. poljedelskega ministerstva. Predaval bo c. kr. živinozdrav-nik g. Ramiro Cella po tem le vsporedu : 1. zdravoslovje (higiena) domačih živali sploh . januv. 1902 od 2—4 ure popo!. - 31. „ „ „ '.»—11 ,, dopol. - 14. febr. .. „ 9—11 r „ 2*. .. .. 9—11 „ v J e 1 š a n a h : so moža odpeljali v bolnišnico. O napovedih /.a oduirro Osebnega dohodninskega davka Iu osebnega davka od viših službenih prejemkov in pri hodninske^a davka za I. P.M>*>. iZvršrtek.) hišna oprava; ulica Alessandro Volta, ko- t,ne 23. jauuv. 1902 od 10 — 12 ure o poldne vaška oprema: ulica T^avatoio 2, železna bla-j -- febr. .. „ 10—12 .. gaj na; ulica Fontanone 4, tehtuiea; ulica - - —12 n Fabbio Severa 1<», hišna oprava ; ulica Foscolo j - b. marca .. „ 10 —12 .. 2 B, hišna oprava : ulica Barriera vecchia 8 v Materij i : Natančneja določila, kako je postopati o oprema v /.alogi in usnje. — l"lica Fontana januv. 1902 od 2—4 ure popol. sestavi napovedi za osebno dohodarino, na- hišna oprava; ulica Stadion, hišna oprava -- ^r. „ _ 2 — 4 .. hajajo se v 1. delu v drž. zak. št. 10* ex jj. uri dop.) j - 20. „ „ 2—4 W7. razglašenega izvršitvenega predpisa k > remeusKl vestnlk. Včeraj: toplome i - marca .. „ 2—4 .. IV. poglavju zakona od 25. oktobra 1896. ob 7. uri zjutraj 3°.7 oi> 2. uri popoludn- na M u n a h : drž. zak. št. 22O. Ponatisek tega dobe lahko 7.s C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 774.0 dne 30. januv. 1902 od 2 — 4 ure popol. brezplačno : davčni obvezane: v Trstu na c. — Danes plima ob —.— pred p. in oo —.— ~ 13. febr. .. .. 2--1 kr. davčni administraciji, na Goriškem in v pop.; oseka ob—.— predpoludne in ob —.— ' „ 27. „ „ .. 2—4 „ „ l~tri pa na pristojnih c. kr. davčnih glavar- p.^poiudne. „ 13. marca .. 2—4 stvih, oziroma na c. k. davkarijah, ki niso na --Ta predavanja bodo nedvomno mnogo sedežu okrajnega glavarstva. Pevsk« (Iriiitvft »Slava« iz Sv Mar koristila našemu neukemu kmetu in pripomo- A ko kateri davčnih obveza nee v ni podal dolžne napovedi v predpisanem roku, pripravi se odmera lahko uradoma po novem rejo, da se živinoreja v tem okraju zboljša. Le želeti bi bilo, da bi se predavanja nadaljevala prihodnjo zimo, saj denar, ki ga vlada porabi v to, ne bo zastonj potrošen. S tem Pevsko društvo »Slava« iz Sv. Mar. Ma^rd. Spodnje priredi v nedeljo dne 12. t. m. popol. izlet k sv. Ivanu, kjer priredi pev sko zabavo v jrostilni »Konsumnega društva« pozivu ua podlagi § 20."); razven tega mu (Xapodni dom). G tej pnijki bu to pevsko je pričakovati, da se uvede proti njemu pre- drugtvo })elo DOve ^proste uarodue pesmice, Pa ne h(> vse '^treženo. Vsekakor treba iskava zaradi davčne zatajbe. Kazenska tlo- navU^ zložene za to pustno sezono. Prijatelji tudi' da vla'la l,rireJa razstave govedi in si- ločila zaradi davčne zatajbe, davčnega pri- j)etja ,](,l,ro doSli ! eei' vsaj vsa^° zan;raivo gradiVo. O tej priliki nazna- Podgrad. Na teh bomo videli vspet. sedanjih ninski davek je predložiti glasom § 138. n:arao na željo ure(jništva »Brivca«, da je Plavanj. na pristojni davčni oblasti ob prav tistem po pumoti jn brez vednosti u r e d- času kakor napovedi za osebni dohodninski ni6tva prjš|a v današnjo številko tudi >Sa- tira na ženi t vanj sko pismo«. Toliko čitate-V svrho odmere prihodninskega davka ljem »Brivca« v blagohotno upoštevanje. za leto 19U2. se poživljajo torej vse osebe, - ki v Trstu, na 7 K 19 stot., obresti pa 720 K 90 stot., vrnene [»odpore pa TO K. Skupaj znaša razpoložnina 6H4<» K 75 s t. Iz te svote so se pokrili stroški in sicer a) podpore 4363 K b) upravni stroški 205 K »» st. c) pristojbine in provizije poštne hranilnice 7 K 75 st. Društveno j premoženje znaša ob sklepu letnega računa 19.105 K 43 stot. Podpiraneev je bilo 77 in sicer: 38 juristov, 21 filozofov, 8 medicincev, * tehniki, 1 akad. slikar, 1 akad. kipar, 1 slušatelj eksportne akademije, 2 agronoma, 1 tehnolog. Po deželah je bilo : iz Kranjske 4S iz Štajerske 18, iz Primorja 8, iz Koroške 3. V imenu preglednikov je poročal gosp. so.lni viši svetnik Bogdan T r nove c, da no gg. pregledovale! spise in društveno blagajno naši v uzorne m redu. Za izredni trud je zbor iz-i _ J rekel g. blagajniku dr. Se-shunu enoglasno zahvalo. Predsednik g. Puk! je poročal o enoglasnem odborovem sklepu, da se gosp. Fr. Kalister za velikodušno darilo in g. Vilj-Pfeifei za to, ker že 10. leto nabira dirila za društvo, imenujeta častnima udoma. To bodi zaslužnima možema v trajno zahvalo društva in podpiraneev, drugim pa v posnemanje. Zbor je temu predlogu navdušeno pritrdil. Posebna zahvala se je izrekla časnikarstvu osobito: »Slov. Narodu«, »Slovencu«, »Edinosti« »Sudst. Predse«, »Domovini«, »Gorici«, »Soči«, »Novicam«, »Dolenjskim novicam«, »Ljubljanskemu Zvonu«, »Zori* in drugim. Tem potom se je zahvalil na tem, da so s svojimi noticami o društvu p »magali, da ob obilnih narodnih davkih ni ugasnilo zanimanje in darežljivost tudi za to društvo. (Dalje na četrti strani.) ! Aleksander Levi Miizi I Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. zak. št. 171 e.\ 1897. Te napovedi se v!a-gaj«», oziroma tudi dado ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o osebnem dohodninskem davku. ... !>«' lahko Pe l'restrašil tako> Je padel priredbe pevskega društva na tla. Potem pa je letel klicat gospodinjo, mesto da bi bil prerezal vrv in rešil ne- srečnico . . . No, na v-aki način nam je ta ženska podala nekaj originalnega, novega. Da »ne- _____ ..... ...... srečna ljubezen« ljudi goni v vodo, ali na poročevalec tega lisca iz južne Afrike, g. naravnost zadel zemliiscm: hišni nndobninski . , . , » . ' , , , . , . , .. . . " . , .... , , kakov zebelj, ali po caso strupi, to so na- Lgon Mosche, vstopd v čilsko vojsko Kakor lavek, ah osebni davek od visih službenih , . , ,, . & 1 J •8 T R S T TOVARNA• Via Tesa. vogal Via Limitanea I iskovine za napovedi se dob brezplačno na istih oblastih in uradih, kakor tiskovine za osebni dohodninski davek. Prihodoinski davek je po £ 124 dolžan, icedor iz imovinskih predmetov ali imovin -k h pravic dobiva prejemke, katerih ni že manjkalo. Deviza naj bo vsakomur: dne 19. v Ljubljano ! * Ljubljančan — čilski častnik. V »Sloveuskem Narodu* čitamo, da je znani ZALOGE: i Piazza Rosario St. 2 I (šolsko poalopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM----- Velik iibor Upecarij, zrcal in slik. Izvršuje oaročbe tndi po posebnih načrtih. Gene bres konkurence. ILOSTEOUIJ CEHI ZASTOJI IS FRAMKO Predmeti postavio se na na obrod al! železnico frn vo prejemkov. Sem spadajo posebno v ij 124 1 —T navedene obresti, rente, tekoča pla-.1. oprave iid. Ker se prihodninski davek, nasprotno i sebnemu, od dohodninskega davka ne <> Imerja po ^osp >darstvih, ampak za vsako osebo posebej, zato se opozarja še posebno na to, da mora vnaki posamični upravičenec prejemkov odnosno njegov zakoniti zastopnik pod zakonitimi fK>goji podati napoved. cejo : Naša dobra in skrbna »maraka«, o ka- Osebc, katerih pri hod ninskem u davku teri ste pisali pred kratkim, da skrbi za nas podvrženi prejemki niti sami za-se, niti skupno ter nam pošilja samo-Italijane za c. k. urad-z njihovimi drugimi tlohoovedi za prihodninski davek so natisnjena naših Ij ud i j, ki so reflektirali za to na za Inji ftrani obrazca za napoved v pouk mesto davčnim obvezanceta. V svrho priredite prihodninskega davka 99, 194K) in 1901. Kedor ni imel prejemkov še t diko časa, mora jih napovedati po povprečni dobi njih obstanka, oziroma se zneskom, ki ga upa doseči v enem letu. Določila za obdačenje na novo v davčno doi/ni^t s topu] oči h oseb in njih dolžnost, pola:: potrebno naznanilo, nahajajo se v £ 145. bodo : Volitev odbora za leto 1902 in razni predlogi. — Na obilno udeležbo vabi odbor. X Pevsko in tambnrasko društvo »Lovor* v Opatiji priredi dne 2. februvarja 1902. velik koncert s plesom. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. X Javna predavanja o umni živinoreji bodo v Podgradskem okraju društvu Slovenci, bivajoči na Dunaju. Po pozdravu predsednika, g. Pukla, sta poročala gg. tajnik dr. Vidic in blagajnik tir. KI. Sechun o delovanju društva v minolem letu. Dr. Vidic je povdarjal, da je društvo napredovalo, da je podpiralo več revnih dijakov nego minolo leto, da se je glavnica pomnožila ; v tem pa je nazadovalo, da se je sprejelo manj podpor nego minolo leto. Glavnica pa se je izredno pomnožila. Pristopil je društvu kakor ustanovnik pok. g. Fr. K a 1 i -s ter s 5000 K z izrecnim naročilom, da se ta svota naloži kakor glavniea ter da se v^ako let > porabijo samo obresti. Kakor ustanovnik je pristopil društvu tudi g. Janez Mlakar, hišni posestnik na Dunaju, s 100 K. Slavni deželni zbor kranjski je tudi letos društvu daroval 400 K. Obroke za društveno glavnico (ustanovnino) pa so plačali gg.: dvorni dvorni svetnik iu državni poslanec dr. Fran Ploj, ces. svetnik Ivan Murnik, viširevidend Ivan Luzar. Med nabiralci se je odlikoval g. drž. posl. Vilj. Pfeifer, ki je leto3 že 10. leto m © m m iS iS^MSiS&fS&iSfSSiS&fSiS^iS Ste Si gluhi?? Vsaka vrst gluhosti in slabega sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samoglu-horojeni so neozdravljivi. Šumenje v llšesill. preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troški doma sam ozdraviti. Internatioialni zavod za zdravljenje ušes, S96 La Salle Ave., Chicago. IU ttKKKXXKXXKXXKKKX X X K n K X K X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zalop poliva iz odlikovanih in svetovnoznanih to* varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a fcatera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (uu &trani cerkve sv. Petra). Konkorenoa nemogoča, ker je blago iz prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Brzojavna poročila. Nad t oj voda Iran Ferdinand v ruski armad!. IHNAJ 10 t B.) Nadvojvoda Fran Ferdinand je vsprejel danes podpolkovnika IJelle-ganle, ki je nadvojv«>di izročil epauletle z znaki ruskega generala konjice. Volitev na Oserskem. GAI.GOCZ lo. (Oh 21.. uri zju- Traj) Pavel Meszlenvi (člen ljudske stranke) e l»il s 1021 glasovi izvoljen poslancem. Na liberalnega kandidata Belo liud nj a nekega je odpadlo 9*>9 g'as"V. I/sredi na Spanjskem. MADRID K). (B ) Kakor javlja »Cor- J rero« je prišlo včeraj v Saragosi do spopada; mej 1 l-eralci in klerikalci. liberalci s> obrne- . Tavali jezuitski fa no-tau s kamenjem ter so >kušaii udre ti v istega. Menjali f-o se tud; streli, o čemer je bdo poškodovan h več oseb. Orožniki so morab raUit> orožje, da so v s po stavili mir. Dogodki v Kitaj u PEKING l*. (B) Reuterjeva pisarna javlja : Tartarski general v Kar-g-u je brzojavi!, da je Tungfusijaiiga prijel v njegovem uradu. Zahteval je instrukcij oti cesariee-utlove, ki je na to izdala ukaz, da je edikt za usrarSenje Tungfusijanga izvest'. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (B) Včeraj izdano po s» buo vojno povelje obljavlja sklep vojnega urada, da je zasnovati nove stotnije pešcev-dobrovoljcev, «la se polagoma nadomeste oni, ki služijo sedaj v južni Afriki. Izjava in preklic ! V času štrajka v Na brezini govoril je podpisani Josip Kopač »ine 8/8/i>01 v zboru javno o ' elniški blrg;+jni v Nabrežini, očitajoč odboru nemarnost v poslovanju, ki jem se odreka zmožnost za vodstvo ker nima več zaupanje udov. To očitanje je bilo po podpisanih Aojziju Milic in Antonu Krandolie pismenopriobčeno odboru pozivaje ga da odstopi. Dne 10, in lr>/s govoril je Josip Kopač zopet o treh članih odbora bolniške blagajne t. j. o finih ki f-o izvoljeni iz vrst gospodarjev žaljive beetde, iincnujočjih umazan odbor ki nt če ctlh žiti svoje mantiate in pozivajcč delavce, da odpravijo ta umazani odbor. Mi podpisani .losip Kopi č, Alojzij Milič in Anten Frantlolič obžalujemo navedeno de-anje ozirt ma besfde izjavljajoč da nismo imeli nikakega. namera žaliti teh gospodarjev odbornikov bolniške blagajne, ter prekličemo žaljive besede kot neosnovane. Organist dobro izurjen v OC\ X Fran Wilheim°v g odvajajoči čaj od Frana "VVilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja HEDNKffiCBEN (Spodnje avstrijsko.) Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po '2 K. avst. vel j. Zadnji tedem Loterija za ogrevalne sobe vrednosti. Srečke po 1 krono. priporočajo : Josip ttolaffio, Mandl & (.o. Merenrio Tricstlno, Isr. Netiniaiiii. Henrik Sehitt-niann. Josip Zoldan. SREČA TUKAJ. Spodaj označeni kn sni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od J. WANDEREE, tovarna za ure, Krakov. Stradom 2 ATLA." osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom obćine ^ slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila je GLAVNO ZASTOPSTVO za lstru, iinrioii, Trst i Dalmaciju sa sjedištem u Puli. I pozom jemo svakog valjanog kueegospodara, tla sve svoje zgrade i pokretnine osigura proti požaru i šteti od groma kod „.Cl'OatifiP*4 ver načela radi, da novac ne ide v tndjimi. Osiproja se primaj u nz vrlo nizke ciene i dobro jamstvo. § Mjestni zastupnici traže ahnacije. Ponudi k* se su Iju 11a ~ Glavno zastupstvo „Croatias" u Puli Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Prati je že već kakor 30 let olče znano domare zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo ipttga se prel-»vijanje krepi in ohrani Velil-a steklcnica t gld., rr.ala 50 nvč. po pošti 20 nvć. već. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje iti bolečine olajša in hlad'. V pušicah po 35 in 25 nvč.. po posii 6 nvč. vec. S vsi rilo ! V>i deli embalaže nosijo •/r:neii >1«>jt'c». postavim položeno varstven« znamko. I Glavna zaloga: lelaiia E. Frairer-ja c. in \i dvornega zalaialelja „pri črnei orlu" Fraga, Malastran 203, v< gal Nti udove ul:ce. Vsakdanje pustu« m/.ptfšiljanje. '/*]fr a v 1« kamuli A\stio-Ogeiske, v Trstu v Lekarnah: ti. J.nciani. K. Leitenhanr. P. ri milini. S. Šerra vallo. A. Mil lina. <'. Zaneti i. A. Prasniarer. Odlikovan z d veni i zlatimi in bronastimi kolajnami 3var. ^ngeli FRAN HLAVATT ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. vdt.bijo s«' nikaka stenska ura I nikake igrače I s.tnio ra bij i v i pretlmeti oil niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom e. .r. puneovne^a urada. 1 nikcljasta rem. žepna ura. t 4 ur idoča. jamčena za dober tek. 1 podoba cesarju Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socialistična na pokroveu v-r 1 niosnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim navedkom. 1 j sko tino žepno ogledalo, okovano, dvojna sipa. 1 par rinili gumbov »ni duble zlata. patento«»ni. H parov _ .. . zu ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna »kalija z» cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s skatljico. 1 kravatna spila od ., „ t prstan .. za gospode ali dame. la razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco pošljem moj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana ■/. enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50. KX*WKXKXXK«XXKKW Po nizki ceni. Via jtuova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala o n k-ljnastih, jeklenih, zlatih in arebernih okovih, zdravniško predpisani od :?"> nč. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z akromatičmi lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od ."•.") nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet očala roeem za ženske) od 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. C ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave* Remeljni v velikem izboru, bukove bdela orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala z?-stopnjiee. Cene zmerne Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. prođajalnica izgotovijenih oblek = „Alla cittn Hi Triests" = tvrdke ■b EDVARD KALASCH eas« Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnieo, kjer se izvršujejo t»bleke j)o meri in najugodnejših cenah. V pro« dajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih eenah. Izbor boljši h in u a v a d n i h snovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hiač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Prodaja vina „Ai SVlaestri" v ulici V al di rivo st. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se ou dane« naprej točijo sledeča vina: refoAk črn po novč.. bela rebnla iz Brd po novč- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jib. vdobi ponarejena^ vdobi ltM) gld. nagrade. Ces. kr. priv. civilni, vojaški iu uradnica, krojač M. Poveraj. trgovec v (.Jorici, na Travniku -tev. I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo i/.borno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki -tan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Anton Sreščak v Gorici, Gosposka ulica st. 14 in ulica. Vetturini ima v zalogi v veliki :zberi pohištvo v^eh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in >ipe, ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. ulica Acquedotto -t tiH. Prodaja vina v Skladišče vina sodih in buteljkah. Fine uastne in dezertue vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših ii. konkurenčnih cenah. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN. ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMStva Rudolf Exner ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega j. kauaor si bodi.