Književnost in umetnost Vso (>orl tem zaglavjem navedene Uniige, muzik»lije. tiskovine i. t. d. proiaja <n snrejema *anje naročnino knjigarna ,,U.itelj-ike tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica Stev. 6. Zemljevid slovenskega ozemlja. Me- •rilo 1:2(K» 000. Izdelal s sodelov.uijem »Matice Slovenske« vojaški geog-aski zuvod na l'U!iaju. Izdala in založila »V5alita Slt.venska v Ljubljani 192!. Posemio Priporu-aiiio zemljevid šolskim vodstv.m, cla ga nabavijo za šole. Nudi se ]:ni Ji-p.-t prilika, da pridejo za rur.ivi.ost nicevo ceno do krasnega celotnega zem'Jevida Sloveruje, ki bo dobro služil učiteljstvu in šoli posebno zaradi sloven^ega poimenovanja. Zemljevid stane Mi K (z ovojem 86 K, po pošti 92 K). Nar«ca se v društveni pisarni Slovenske 7/iratice Slovenske« vojaški gepgrafski ''II. Ker obsega naklada zadostno §tei: vilo, ga lahko učiteljstvo še vedno naroči 3n ga toplo priporočamo. Pavel Golia: Pesmi o zlatolaskah. ^ložila »Slovenska Matica«. Ljubljana, !'^1. Izredno izdanje. Natisnil A. Slattlar v Kamniku. V lični opremi nam je P^dala Slovenska Matica s tem delom v stirih poglavjih delce, ki daje človeku *netni_ki užitek pri čitanju. Lahkota In ^•idkost Golijevih pesnitev ne utrudi čiatelja in mu priijubi delce, da ga vedno i0Pet rad vzame v roke. ,. F. S. Finžgar: Razvalina življenja. ,S'«aska drama v treh dejanjih. Založila '. 'zdala »Slovenska Matica« v Ljubljajj1; Kot izredno izdan^e. Natisnila Narod sv :lskarria- Pisatelj Finžgar je zajel snov  o, drairJ v tako obilem pojavu življe- kunča na razvalinah življ^nja. Pohlep pq d^.narju in premoženiu prevlada člove<ko notranjost,- podvrže čustva preračunjeiiosti razuma. Zadnji činitelj, ki naj bi' tcšil notranje uničenjc in mu bil lek trer.otnega pozabljenja — žganje — igra svojo vlogro v vsej drami: »Ce je zas.rupljena že vsa dolina od očetovega žganja, naj bo še njegova hči.« ln na razvalinah življeaja rodi žganje svoje poslednje delo ¦-- zločin. Urama bo dobrodt.šla našim ljudsk.m odrom, ker vzdriwe vseskozi svojo zatiimivost, je lahko uprizorljiva in ima dobro tendenco, »Njiva« št. 15/16 je pravkar izšla na 4S straneh. Dobiva se po vseh knjigarnaii in v upravi v Prešernovi ulici štev. 54 (nasproti pošte). Maročnikom se razpoiilja po pošti. Vsebina te velezanimive in aktualne številke je: 1. t Kralj Peter 1. 2. K.: »Opozicija«. 3. France Veber: Anton Mahnič. Donesek k zgodovinsko krilični reviziji filozofije pri Slovencih. 4. Metod Dolenc: Kdinstveno kazensko pravno postopanje v naši kraljevini. 5. RaJo Kušej: Verska pripadnost otrok in verski pouk v šoli ter naša začasna pokrajinska uprava. 6. IVlaks Obersnel: K položaju naše železne industrije. 7. Ome«a: »Paragraf« (§¦ 129b m 206 k. z.). Listek: Alojzij ^lradnik: Dva soneta iz cik!a »Tolmin.sk' punt«. Pregled. Socijalna !>o!itika. Adolf Ribnikar: Naša socijalno pclitična zakonodama filozofija. F.G. Ma| saryk o antropomorfizmu in boljšev.zmu. S. Dolar Vebrov Uvod v filozofijo. Politika. Zbor nernške socijalne demokracije V Gorlicah. Med revijami. Beležke. Prihodr.ja števiika »Njive« izide v navadnem obsegu okrog 10. novembra. »Njiva« stane letno 120 K, za naročnike »Jutra« le 60 K. Letno izide dvajset številk po poldrugo polo. Prva srbska ali hrvatska čitanka za slovenske osnovne šole. Priredili Iv. Lč- sica, P. Lokovšek in dr. R. Molfe. Cena 6 D. KnjU.a je odobrena za šolo od učne uprave. Založila in natisnila 1'čiteljska ti- skarna. Citauka jc prvi del srbsi.ih či-  t.nk za osnovm. šole, ki bodo izšl; v za-  l<,/bi v trcli delih. V u.odu ima zelo prak-  Mčna navodila o izgovorjavi in naglasu, s praktljiiimi vajami, ki bodo dobro slu- ':la učencu in učiteiju. Prvi del kniige obsega dobro urejen >Bukvar«, ;: lepiin  in okissnim tiskonv tako glede pismenih kakor tiskanih črk. Ob koncn pisana ln t_stona ciril'ca. s komentiranjem latinice. i emu sledi >^Tolmač k vajani nialih in velikih črk«. Drugi del čitanke sestoji iz prirnerrii!- kratkib pesmic in beril, Po-  .\cb;io pozornost vzbuja »dečji igrokaz u  jjdnorn činu s pevanjem«. katercmu je lifidejan tudi napev. 1"o je posneman.ia vredno tt:d; 7a druge čitanke. Pogreša- imo popolnilu sestavkov v pisani cirilici. Čitanko zaključuje slovar. Učitcljstvu !n >.Ia'ii priporočamo. da uvedejo takoj no- vo knjigo v vse šole po Sloveniji. »Ljnbljanski Zvon« št. 10, inia sleJc^o vsebino: (i.. G.: lz ostalinc Jos. Murna - Alel-sandrova. — Ivo Šorli: Zgodbe o nekatcrih krlča»iskih čednostili in nečednostib - Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeIjev. — Alojzij Gradnik: Ardegast. — Marija Kmetova: Fma. — C. Golar: Na straži. — Ivan Albrecht: Tako bolno. — Iva Zorec: Bera. (Iz povesti zeleni kader.) — Stano Kosovel: Komu naj žije? A. P.: Lastovka. — Alojzij Gradnik: Kostanjevica. — J. K.: T.iterarna črtica. — Književna poročila - Kronika. — Nove knjijre. Capkun ili Stradaitje iednoga nemlrka, slika iz dečjeg života s pevanjem u 1 .mu. Napisao Mih. Svetenovič, haTmonizcrvao _ za komad udesio Danilo P. Trivunac, učitell. Izdanje štamparije »Stara Srbiia«. Skoplje 1921. Cena 5 dinara. V prvem delu je enndejanlca, drugi del je prideian knjižicl pod naslovom »Mala inuzlcka biblioteka« ln vsebuje »Pesme iz de5jeg komada »Capkun«, kj vsebuje tekst in notni materiial za spevoigro. Ta mala kniižlca nam .e lahiko za vzorec, kako na] bi izhajale spevoigre v malih zveskih pri nas za šolske odre, kakor je bil to sklep I. pokraiinsike skupščine UJU v Rogaški Slatini. Ustanavijanje pevslkih zborov šol&ke mladine hi ustanavljanje šolskih odrov v ik)lah bodi naš bodoči program In temu naj služrjo igrice in spevoigre, kaikor nam je predstavlja predstoječe delce. Glasila naših neosvobolenih malčkov: Izšla je 5. številka Na5e nade, miladinskega lista za hrvatsko mladež v Italiji i,n ter 8. In 9. številka Novega Roda, mladinsikega lista za slovensfco mladež v Italiji. Oba llsta v lepi notranji opremi in zelo zanimivo :in primerno vsebino. ČJka Jova — Zmai: MalaJ in Malon in druge pesmi za deco. Poslovenil Alojz Gradnik. Založba »Jug« v Liubljani. — Cena vezani knjigi 10 kron, po pošti 2 kroni več. — Naša mladinska literatura ]e nadvse revna. Zato moratno s hvaležnostio sprejeti vsako mladinsko knjigo, ki Jo naim o priliki naklonijo slovenski založniki. Z veseliem ipa moramo konštatirati, da knjige Mala) in Malon ni treba presojati s tega stolišča, ker v | njti so v vzorneini prevodu zbrani taki biseri, du j bi se knjiga u'veljavila tudi pri preobloženosti . trga. Čika Jova ]e priznan mladinski ipesnik, \\ jb po *irki »Kalamandarija« priljubljen tudi med ( Slovenci. Z zbirfco pesmi »Malaj ki Malon« pa pustane gotovo nailjubši ipesnik siovenske tnladine. Saimo preberite njegove pe&mi >Na ledu«, »Račun brez krčmarja«, »Anka - Ciganka«, »Tinček - pobalmček« itd. in spoznali bos.te, da še niste brali z lepa tako lepih pesmic. — Kakor je rečeno, pievod je i/;vrsten, saj ga je oskrbel naš pestf.V (iradnik. — Ker je poleg tega cena knjigc zelo nizka in oprema ližna, priporačamo knjigo vscni najtopleje! -- Šolska vodstva, staršl in ljubitclii mladine, obdarite svoie otroke z neumrjočimi deli njih pesnika — Strica .love! — Knjiga se naroča pri založništvu *Jug«, Ljubljaina, Pred ŠRofiio 21. Hrvatska htana, A. Mihanovica, J. Runian'na, izdao i uredio klub hrv. književnika u Osijek.i i svečano&iii odbar za podizanze spomen - pl'>5'i zaslnžnim Hrva.a 1 drugim Slavenima u Vinkovcima. Knjiga prinaša zaitiimive podatke, zgodo¦vinske črtice iz našega narodnega pokreta in podatke, ki so bili sigurno velik činitelj pri širjenju naoionalne ideje s komčnim smotrom naše^a narodnega itiedinienja. Z vso upravi5enostjo se postavlja s tem dekem nositeljem tega pokreta lep literaren poranik. Primorski odmevi. Fantazije za klavir; komponiral Jos. Fr. Breznik. Op 9., cena 18 K. V komisiji: Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg — Ljubljana. — Naslovna stran nosi sliko — najbrž tudi fantazii0 _ morskega obrežja, na drugi strani pa je iiekega I.eopolda Modiča daljša P'»snitev, ki v njej mrgoli slovniških in stilističnib pogreškov. Kaj naj rečemo o glasbeni kompoziciii? Razdelba vse ?kladbe in ritmika sta popolnoma zgrešeni, nepravilni, zakaj po značaju fantazije (!) sodi v glavni del tričetrtinskl, ne ]>a šestosTninsl.i takt. Napev sam na sebi iiima prave oblike ifi ritmičnega izraza. bicer pa niti pesem niti skladba ne kažeta prav nikakega napredka.