Etnolog 16 (2006) 

NOVE PRIDOBITVE 

NEW ACQUISITIONS 

OBLEKA V SLU@BI PROTOKOLA 

311 


V spremenljivosti obla~ilnih oblik opazujemo (ne)spremenljivost funkcij obla~enja; 
evidentiramo in dokumentiramo naloge, ki jih ima obla~ilni videz v komunikaciji med 
posameznikom in dru`beno okolico. Vse to pa zahteva nenehno dopolnjevanje muzejskih 
zbirk, neizbe`no tudi vrzeli v znanju. Upo{tevajo~ sestavo obstoje~e tekstilne zbirke SEM 
in kriterije zbiranja (@agar 2003). Niz medsebojno povezanih podatkov o predmetih 
in njihovih uporabnikih, organiziranih in dokumentiranih v nesnovno informacijsko 
strukturo, lahko namre~ skupaj s predmetom relevantno pri~a o predmetu, ljudeh, 
zgodovinskih dogodkih in dru`benih procesih. 

Pri izbiri gradiva, ki naj pri~a o dru`benih, ~asovnih in prostorskih spremenljivostih 
obla~ilne kulture, se v osnovi opiramo na kriterije splo{nosti, (skupinskih) specifi ~nosti 
in individualnih izraznosti (Ker{i~ et al. 2001: 89). Vsi ti kriteriji {ele skupaj zmorejo 
ovrednotiti dogodke, pojave ali zakonitosti. Z enakimi kriteriji je mogo~e vrednotiti tudi 
predmete, ki so se ohranili, ker so bili last neke javne osebnosti1 ali/in bili obenem del 
nekega splo{no pomembnega ali izjemnega dogodka. Pri~evalnost takega muzejskega 
predmeta presega informacijo o individualnem, saj hkrati vsebuje vrsto informacij o 
skupinskem in splo{nem; vklju~iti ga je mo~ v {tevilne kontekste razstavnih zgodb. 

Najbolj splo{no prepoznavna osebnost v nacionalnem okviru je nedvomno 
(vsakokratni) predsednik dr`ave. Svoje pro{nje pri pridobivanju gradiva, ki naj bi 
ustrezno pri~alo o izbiri in uporabi obla~il tak{ne javne osebnosti, smo zato v Slovenskem 
etnografskem muzeju naslovili na gospoda Milana Ku~ana, prvega predsednika 
samostojne dr`ave Slovenije. In na prvo damo, gospo [tefko Ku~an. Gospod in gospa 
Ku~an sta se na na{o pobudo odzvala z razumevanjem, ljubeznivostjo in potrpe`ljivostjo. 
Skozi pogovore, ogledovanje obla~il, spominov in zapisanih informacij o dogodkih se je 
oblikoval izbor obla~il in obla~ilnih dodatkov, ki so bili sestavni del meddr`avnega ali 
dr`avnega protokola in prelomnih dogodkov v ~asu osamosvajanja Slovenije ter prvih 
let suverene dr`ave Republike Slovenije. Tak{ni omogo~ajo `ivo pri~evanje tematsko 


1 Pod izrazom javna osebnost razumem osebnost, ki je znana {ir{i javnosti – skupaj z imenom, 
obrazom in javno funkcijo, ki jo opravlja. Gre torej za pripadnike politi~nih, gospodarskih, kulturnih idr. 
dru`benih elit, z vidika javne prepoznavnosti pa sodijo med javne osebnosti tudi razli~ne medijske in 
estradne osebnosti. 

Etnolog 16 - 21.indd 311 


11/26/06 11:20:33 PM 


Janja @agar 


312 

Frak, slovesno in protokolarno
obla~ilo Milana Ku~ana,
predsednika Republike Slovenije, 
prvi~ v rabi l. 1993; predstavljeno 
na stalni razstavi SEM. 
Foto: J. @agar, 2006



Etnolog 16 - 21.indd 312 


11/26/06 11:20:34 PM 


Obleka v slu`bi protokola 


naravnanih muzejskih raziskav in razstav, za zgodovino Slovenije pa pomenijo histori~ne 
dokumente prve vrste. 

Donacija obla~il Milana in [tefke Ku~an obsega nekaj deset kosov. Na tem mestu 
velja omeniti vsaj nekatera obla~ila in nanje vezane zgodovinske dogodke, dokumentirane 
tudi skozi fotografsko oko. Tako vsebuje donacija obleko, ki jo je gospod Ku~an namenjal 
nekaterim sve~anim dnevnim dogodkom, proslavam in sre~anjem; konkretni histori~ni 
podatki jo ve`ejo na spravno proslavo v Ko~evskem Rogu 8. julija 1990 (gl. @nidar{i~ 
2001: sl. 26, 27), pa tudi na pogajanja o vojni in miru, ki so potekala na Brionih med 7. in 

10. avgustom 1991 (gl. @nidar{i~ 2001: sl. 114). Nadalje je donirana obleka za potovanje 
in delovne sestanke; ta je histori~no vezana npr. na pogajanja slovenskega vodstva z 
zveznim premierjem Antejem Markovi}em in drugimi predstavniki jugoslovanskega 
predsedstva ter voja{kim vrhom leta 1991 (gl. @nidar{i~ 2001: sl. 105, 106). Sve~ana 313 
obleka, ki je gospoda Ku~ana spremljala na ve~jih sve~anostih, je dokumentirana tudi 
v njeni prvi rabi za sve~ano zaprisego prvega predsednika Slovenije 23. decembra 
1992 (gl. @nidar{i~ 2001: sl. 173). Prav tako tudi obleka, ki jo je gospod Ku~an nosil 
na proslavi ob slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 (gl. @nidar{i~ 
2001: sl. 78, 79); na tem mestu donacijo dopolnjuje tudi obla~ilna sestava, ki jo je ob 
istem dogodku nosila gospa Ku~an. Izpostaviti pa nenazadnje velja tudi tradicionalno 
sve~ano mo{ko obleko, ki jo je mednarodni protokol predvideval za najpomembnej{e 
dr`avni{ke sprejeme in proslave, tj. frak. Gospoda Ku~ana je ta frak spremljal na ve~ 
slovesnih mednarodnih prireditvah ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne, ki 
so potekale leta 1995 v Londonu, Parizu in Moskvi. Prva raba tega fraka je bila vezana 
na prvi uradni obisk Vatikana 19. februarja 1993 (gl. @nidar{i~ 2001: sl. 190). Tudi 
na tem mestu donacijo bogatijo ustrezna obla~ila prve dame, ki so praviloma obleke 
dolgih krojev in barvitih finih materialov; izjema v meddr`avnih protokolarnih zahtevah 
je strogi vatikanski protokol, ki predvideva za sprejeme pri pape`u ob mo{kem fraku 
dolgo `ensko ~rno obla~ilo z obveznim pokrivalom ali tan~ico na glavi (gl. @nidar{i~ 
2001: sl. 190). 
Vsakokratni dogodek je mogo~e obravnavati kot enkratno zgodovinsko dejstvo, 
lahko pa ga pogojno razvrstimo v {ir{e kategorije dogodkov. Informacijska struktura 
predmeta je tako {ir{a od konkretne zgodovinske informacije. To pomeni, da je muzejski 
predmet z bogato podatkovno bazo isto~asno dokument o konkretnem nosilcu in 
zgodovinskem dogodku, a je lahko hkrati tudi ilustrativno gradivo {ir{ih kontekstov, 
~etudi dosledno opremljen z dokumentarnimi podatki. Tako je neka konkretna obla~ilna 
sestava opazovana tudi kot tipska kategorija in z njeno pomo~jo lahko v muzejski 
govorici ilustriramo tudi {ir{e pojme ali okoli{~ine, npr. izraz individualnega polo`aja in 
skupinske pripadnosti – skladno s tem pa izbiro materiala, kroja, izdelovalca, modnega 
stila v okviru vsakokratne ponudbe. 

Obla~ila, namenjena protokolarnim okoli{~inam, pove~ini niso strogo uniformirana. 
So pa do neke mere predpisana oziroma normirana v smislu primernosti, podobno kot 
sta dvorni ceremonial in me{~anski bonton predpisovala ustaljene obla~ilne oblike 
za to~no dolo~ene prilike; predvsem mo{ke obla~ilne oblike, `enske pa v razmerju 
do mo{kih, ki jih spremljajo. V diplomatskem protokolu je mogo~e na{teti vrsto 


Etnolog 16 - 21.indd 313 


11/26/06 11:20:35 PM 


Janja @agar 


314 

Slovesno obla~ilo [tefke Ku~an, prve 
dame Republike Slovenije, iz l. 1993, 
za sprejem pri pape`u Janezu Pavlu II; 
predstavljeno je na stalni razstavi SEM. 
Foto: J. @agar, 2006 


Etnolog 16 - 21.indd 314 


11/26/06 11:20:35 PM 


Obleka v slu`bi protokola 


protokolarnih manifestacij, od katerih ima vsaka svoj ceremonial in tudi bolj ali manj 
predpisane obla~ilne oblike: sprejemi in pospremljanje gostov, uradni obiski, pogovori 
in pogajanja, podpisovanje pogodb in sporazumov, slavnostne seje, zbori in sre~anja, 
kongresi, otvoritve, slovesni sprejemi, kosila, ve~erje in nekatere druge vrste formalnih 
in manj formalnih dru`abnih stikov (Zelmanovi} 1990: 260 ss). Dejstvo je, da je pred 
letom 1991 jugoslovanski dr`avni protokol pokrival {tevilne diplomatske obveznosti, 
ki jih je morala Slovenija kot samostojna dr`ava po 25. juniju 1991 opravljati sama. 
In to pospe{eno opravljati, saj je {lo za obdobje pridobivanja mednarodnega priznanja 
in nato mednarodnega ugleda novo nastale suverene dr`ave. Pri tem je neizbe`no 
dejstvo, da predstavnik neke dr`ave ne predstavlja zgolj svoje osebe, pa~ pa vse ljudi, 
ki jih zastopa. S svojo dejavnostjo posredno vpliva na odnos “zunanjega sveta” do nas 
in posreduje na{ odnos do drugih. 315 

Pri obravnavani donaciji gre za stalne obla~ilne sestave, kar pomeni, da se sestavine 
niso prosto kombinirale med seboj. Kljub temu, da gre pove~ini za konfekcijska obla~ila 
(zakonca Ku~an sta zavestno promovirala doma~e konfekcijsko podjetje Mura z izbiro 
njihovih kreacij, saj sta `elela opraviti svoje poslanstvo predstavitve in promocije 
Slovenije ~im bolj celovito in ve~plastno), je mogo~e evidentirati {tevilne na~ine 
“individualiziranja” mno`i~nih industrijskih produktov, kakr{ne lahko pripi{emo 
dru`benim (v konkretnem primeru politi~nim) elitam.2 Izogibanje ekstravaganci, 
izbira zmerno modnih klasi~no-elegantnih enostavnih krojev, ki jih je ob kakovostni 
izdelavi in materialu ter nevpadljivih standardnih barvah in vzorcih, doslednih in 
temeljitih na~inih vzdr`evanja in ne prepogosti uporabi mogo~e ohranjati v izvrstni 
formi. Konfekcijska obla~ila standardnih mer in razmerij so prirejena individualnemu 
telesnemu ustroju, kar omogo~a optimizacijo videza in lege na telesu; krasilni elementi 
({ivi, ob{ivi, robovi, gube, gumbi, ~ipke, vezenine, monogrami …) so po `elji dodani, 
odstranjeni ali zamenjani z dragocenej{imi, kvalitetnej{imi itd. Vsa obla~ila, bodisi da 
gre za konfekcijsko ali unikatno izdelavo, dopolnjujejo pokrivala, obuvala, nakit in drugi 
dodatki. Vsi dodatki so praviloma kakovostni in dragoceni `e sami po sebi, poleg tega 
pa morajo tvoriti skupaj z obla~ili skladno celoto. Za izjemne slavnostne dogodke pa je 
(vsaj za `enske) garderoba za eno samo prilo`nost bolj ali manj pravilo. 

Omenjeni na~ini “individualiziranja” obla~ilnega videza so lahko druga~ni pri 
drugih javnih osebnostih (npr. estradnih umetnikih), nedvomno pa odstopajo od na~inov, 
ki smo jih evidentirali pri posameznikih, ki so {ir{i javnosti neznani, pa seveda kljub 
temu oblikujejo svoj obla~ilni in telesni videz povsem individualno. Kar ne pomeni, da 
eni in drugi ne izra`ajo z videzom (isto~asno) tudi skupinskih pripadnosti, ampak da 
individualno noto zmorejo in ho~ejo narediti vidno in spoznavno tudi okolici. Razlike 
so v na~inih in mo`nostih, izraznih sredstvih in uporabi.3 

2 S primernim in lepim obna{anjem in obla~enjem ljudi, ki so veljali ali so vsaj `eleli veljati za 
dru`beno elito, so se ukvarjali tiskani bontoni; norme primernega in lepega, ki jih evidentiramo pri sodobni 
eliti – posebej, ~e gre za dr`avni{ke in meddr`avne dogodke – zlahka primerjamo z me{~anskim bontonom 

19. in prve polovice 20. stoletja 
(gl. @agar 2006). 
3 Razli~ni na~ini individualne, unikatne dodelave konfekcije (prekrojevanje, napisi, risbe, na{itki, 
obrobe, barvanje, okrasno trganje, netanje ipd.), ki pomenijo ustvarjalno nadgradnjo enostavne izbire v 
okviru mnogovrstne konfekcijske ponudbe, izra`ajo ve~jo mero hotene pozunanjene individualnosti. O 
tovrstnih novih pridobitvah smo `e pisali (@agar 1998). 


Etnolog 16 - 21.indd 315 


11/26/06 11:20:36 PM 


Janja @agar 

LITERATURA IN VIRI 

KER[I^, Irena et. al. 

2001 
Izbiranje, zbiranje in interpretiranje : o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dedi{~ine 
in njenih etnolo{kih interpretacijah. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 41, {t. 1–2, str. 88–92, 

172. 
ZELMANOVI], .or|
e
1990 Ilustrirani bonton & protokol. Maribor : Obzorja.
@NIDAR[I^, Joco 


2001 Deset let je Slovenija dr`ava : fotomonografi ja. Ljubljana : Veduta A@. 
@AGAR, Janja 
1998 O “anarhiji” tudi tako. Etnolog 8, str. 477–480. 
2003 Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja : kaj je, kaj ni in kaj naj bi (p)ostala. Etnolog 13, 
str. 165–179. 
2006 Primerno in lepo skozi bonton. Etnolog 16, str. 53–74. 

316 

Janja @agar 


Pokrivalo, unikatni izdelek po zamisli gospe Ku~an, zadovoljuje zahteve vatikanskega 
protokola o pokritih `enskih laseh. Foto: J. @agar, 2006 

Etnolog 16 - 21.indd 316 


11/26/06 11:20:36 PM