Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din. »
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strosimajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXI. &• 31.
Kranj, 31. julija 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročata«: celoletno 40.- Din, polletne JO.- JK«, četrtletno 10 Din.
Brez sramu!
V preteklih dneh se je v naši državi zgodilo marsikaj, kar mora vsakega poštenega državljana napolniti z žalostjo, da je pri nas kaj takega sploh mogoče. Kdor ljubi svojo državo želi pač, da bi imela država ugled doma in zunaj med kulturnimi narodi. Če se pa dogajajo med nami stvari, ki med kulturnimi narodi vzbujajo posmeh nad našimi razmerami, mora to boleti vsakega dobrega patriota.
Naš parlament je obravnaval konkordat, ki ga je sklenila vlada Bogoljuba Jevtiča s sveto stolico. Pred vojno in po vojni je bilo v Evropi in po vseh delih sveta sklenjenih polno raznih konkordatov. Pri vseh državah so parlamenti sprejeli brez kakih posebnih debat konkordat, kakor ga je pač dogotovila njih vlada, le v jugoslovanskem parlamentu smo morali slišati od opozicije proti konkordatu take ugovore, da je način te debate naravnost blamiral našo državo pred vsem svetom.
Pred vsem mora biti sram vsakega zavednega Jugoslovana, da so isti ljudje, ki so konkordat sklenili, ga takrat, ko so bili na vladi odobravali, sedaj z vso silo nastopali proti konkordatu. Menda je to res samo pri nas mogoče. Kon -kordat so morali braniti poslanci JRZ proti onim, ki so ga sami spočeli. Človek se mora resno vprašati, ali res nekateri politiki na parlamentarnih tleh izgube vsak čut za dostojnost. Navadnega zemljana z moralnim človeškim čutom dostojnosti bi moralo biti v dno duše sram, če bi danes napadal z vso silo to, kar je včeraj sam ustvaril.
Se bolj značilna kot to dejstvo, da so očetje zatajili svoje lastno dete, pa je bila višina debate v parlamentu. Noben kmečki pastir bi pri nas ne mogel napadati konkordata I tako bedastimi argumenti, kakor so io storili nekateri, ki se ponašajo celo z akademsko izobrazbo. Kaj si je pač mislila evropska javnost, ki je čitala te govore, o duševni izobrazbi gotovega dela takozvane -jugoslovanske inteligence". Da nekateri takozvani »inteligenti" niso niti čutili tega, kako s-> hlamirajo pred vso javnostjo s svojimi smešnimi napadi na konkordat, to je znak posebne duševne revščine in pomanjkanja vsakega ponosa.
Najbolj žalostno vlogo so pri tem igrali oni poslan.ci iz dravske banovine, ki pri vsaki priliki blatijo v parlamentu katoliške Slovence s ..klerikalci" in ..klerikalizmom". Kaj oni razumejo pod klerikalizmom, so pač jasno pokazali s svojimi govori v parlamentu. Ni čudno, če se neredko izprašujejo celo Srbi: ..Kakšne ljudi pa imate vi Slovenci v svoji sredi, da pri vsaki priliki napadajo vašo duhovščino in njeno delo?" Kdaj je kak Srb tako nekavalirsko napadal v javnosti svojo cerkev in svoj narod?
/a naše pojme o dostojanstvu vere in cerkve je pač nepojmljivo to, da so šli nekateri pra-
voslavni škofje s križem v roki na ulico med demonstrante, ki so skušali procesijo izrabiti za demonstracijo proti vladi in konkordatu, kakor smo čitali poročilo uprave mesta Beograda v parlamentu. Če bi kdaj kak katoliški škof kaj takega napravi), bi bilo nam katolikom zelo, zelo mučno. Naši nasprotniki bi to priliko zagrabili, da bi vpili o klerikalizmu s takim huronskim vpitjem, da bi se slišalo do nebes. To dejanje nekaterih pravoslavnih škofov je pač stvar okusa. Če se to pravoslavnim zdi primerno za ugled njih cerkve, to nas nič ne briga. Mi se čudimo le nekaterim takozvu-nim ..katolikom", ki so se udeležili te »proce-sije" in jo celo odobravajo v isti sapi, ko blatijo katoliško duhovščino s ..klerikalizmom1*.
Naj ob tej priliki pribijemo dejstvo, da niti en katolik, pa naj bo škof, navaden duhovnik ali laik, ni niti črhnil besedice, ko se je med državo in pravoslavno cerkvijo zakonito uredilo pravno razmerje. Mi vsi smo pravoslavnim privoščili, da so dobili to, kar so smatrali, da jim gre po njih veri in vesti. Ko so kmalu na to bile urejene potom tozadevnega zakona razmere med državo in muslimansko voro, ni niti en katolik pa tudi ne kak pravoslaven zinil kaj proti temu.
Ko ureja država razmerje med katoliško cerkvijo in seboj, pa nastane tak grozanski hrup, kakor da bi se svet podiral. Ali je to verska strpnost, o kateri vedno nekateri govore z gotovim povdarkom proti nam katolikom? Če bi kak katolik nastopal proti temu, da se pravoslavnim da, kar jim gre po njih veri in vesti, ali proti temu, če se da v zakonu muslimanom, kar jim gre, bi bilo nas katolike sram, če bi se kdo izmed nas spozabil in bi pokazal tako nestrpnost, kakor se je pokazala ob priliki obravnave proti konkordatu. Sram pa nas je, da nosijo nekateri katoliško ime, pa rujejo z vsemi silami proti temu, da bi katoliška cerkev dobila zakonito in urejeno stanje v državi, kakor ga imajo že vse druge cerkve... Za nas Slo"ence je sramota, da si upa še priti med slovenske katolike človek, ki sramoti vse kar je katoliškega in slovenskega. Če gotovi ljudje nimajo nič sramu, ga pač moramo imeti Slovenci, da je slovenska mati rodila take otroke.
Zalibog imamo v svoji sredi ljudi, ki se niso sramovali celega slovenskega naroda denunci-rati kot protidržaven element. Niso se sramovali organizirati kriminalne tipe, da so krivo prisegali in pričali proti svojim lastnim bratom, ne sramujejo se blatiti nas v parlamentu, ne sramujejo se blatiti slovenskega in katoliškega imena; ne sramujejo se niti tega, da napadajo to, kar so včeraj sami naredili; ne sramujejo se tega, da spravljajo v čudno luč vso državo, ki mora s svojimi mednarodnimi pogodbami skrbeti za svoj ugled.
Tabor obrtnikov
Tudi obrtniškemu' stanu je danes potrebno, da se združuje in jača, zato priredimo veliko zborovanje na Sv. Joittt, dne 29. avgusta, kjer se sestanemo tovariši iz vse Gorenjske. Ta dan naj bo slavje našega pokreta, kjer si bomo izmenjali svoje misli in želje. Društvo obrtnikov v Kranju si je nadelo nalogo, da organizira sporazumno s Osrednjo zvezo to manifestacijo obrtništva.
To bo prvi nastop naše mlade organizacije. Javno bo nastopila in pokazala delo, ki ga je J».vršilu v tem kratkem času.
Zato se obručamo na vsa društva in jih pozivamo, nuj 29. avgust prihranijo prost vseh prireditev in nam čimprej prijavijo svojo udeležbo. Enako naj store tudi ona društva, ki so v pripravah da ustanove našo stanovsko organizacijo. Isto naj upoštevajo tudi naši prijatelji, da si roko ob roki povežemo naše tovarištvo. Zavedamo se, da je med vsemi stanovi potrebna vez, saj dobimo pri vsem javnem delovanju vedno tudi obrtnika, ki s svojo dobro voljo
prispeva k splošnemu napredku. Spored tabora bo naslednji: Ob 9. uri dop. bo sv. maša, ki jo bo opravil č. g. Finžgar, župnik v Trnovem. Po sv. maši bo tabor pred cerkvijo, na katerem bodo govorili gg. Kavka Karol, predsed. Zveze, tov. Šimenc Ivan, ter Ogrin Ivan, predsed. obrtnega odseka in kot najstarejši javni borec našega stanu. Po zborovanju bo koncert godbe in prosta zabava. Naprošamo vse pe-vovodje na Gorenjskem, kjer obstoja moški zbor s pevci obrtniki, da ta dan prihite na Sv. Jošt, da z našo lepo slovensko pesmijo še bolj povzdignejo to prireditev.
Apeliramo na vse zavedne tovariše iu prijatelje, da bodo storili svojo dolžnost ter prihiteli na ta lepi košček slovenske zemlje. Sv. Jošt, da bo naša prijateljska beseda dobila odmeva v zadnjem kotičku naše Gorenjske.
Prijatelji in tovarišil Na svidenje 29. avgusta na taboru obrtništva na Sv. Joštu.
Društvo obrtnikov v Kranju.
Gorenjski prosvetni dan v Radovljici
V nedeljo dne 8. avgusta 1957 proslavi radovljiška dekanija svoj prosvetni dan. Ta dan se bodo zbrala vsa prosvetna društva obširne radovljiške dekanije v Radovljici, da javno in neustrašeno izpovedo svojo vero in ljubezen do slovenske zemlje in besede, ta dan se bosta znašla na isti črti prosvetnega udejstvovanja delavec in kmet. Nikogar naj ne manjka na tem prosvetnem dnevu!
Program proslave je sledeč:
Ob pol 9. uri zbiranje udeležencev v Pred-tigu, odkoder bo odhod na trg, kjer bo ob 10. uri sv. maša z govorom pisatelja g. Fr. S. Finž-garju. Po sv. maši zborovanje, kjer bo govoril g. dr. Basaj. Popoldne bo javni športno-telovad-ni nastop.
Na gorenjskem prosvetnem dnevu ne sme manjkati noben kraj! Narodne noše, kolesarji, konjeniki, pripravljajte se in pridite 8. avgusta 1937. v Radovljico!
Kdor pride z vlakom, naj se posluži nedeljske vozovnice!
Naj gorenjski kot pokaže svojim kulturnim nasprotnikom, da je slovenska in jugoslovanska zavest živa in krepka, da delajo vse množice slovenskega ljudstva na prosvetnem polju brez plač zgolj v dobro in v napredek celotnega slovenskega naroda! Gorenjski kot je slovenski, bo tak ostal in bo v borbi vstrajal do konca in skupno z ostalim slovenskim narodom.
Na svidenje dne 8. avgusta 1937 v Radovljici I
„Lepe sanje o
bodočem Tržiču"
Tržič, 29. Vil. 1957. Pod tem naslovom je izšel dne 24. julija zanimiv članek na potrpežljivem papirju „Jutra". Zanimiv je zato, ker je v njem nagromadene toliko pritajevane zlobe, še več pa neumnosti in nevednosti. Uredništvo „Jutra" se najbrže niti ne zaveda kakšnega »dragocenega" sotrudnika ima v svojem tržiškem dopisniku oziroma v dopisnikih, kajti za trdno smo prepričani, da ena sama glava nikoli ne more prenesti toliko otrobov.
Izmed vseh oslarij, navedenih v omenjenem članku, je gotovo najznačilnejša gospodarska ..usposobljenost"  gospodov dopisnikov, katero so nam nevede odkrili v   svojem računanju stroškov za občinski dom. Kljub vsemu njihovemu potenju nikakor niso mogli ugotoviti, kam naj bi šla gotova vsota, katera jim je manjkala pri njihovih računih. Pa ne, da bi jo g. župan ali pa občinski svetovalci spravili v svoj žep? Kakšno veselje bi bilo zanje, ko bi le mogli takšno novico poslati v svet. Vseh teh skrbi in dvomov, kam je šel denar, pa bi se gospodje prav lahko iznebili. Če sami ne znate niti malo misliti, pa bi poklicali kakega navadnega občana, kateri ima vsaj malo opravka z gospodarstvom in temu bi se morda posrečilo, da bi vašem  „prosvetljenim" glavam dopovedal, da vsak denarni zavod že takoj pri izplačilu odtegne prvo zapadlo anuiteto. Če bi to storili, potem se vam ne bi bilo treba tako blamirati, kakor ste se. Gospodje, čudili smo se zavoženosti   vašega   gospodarstva, katero ste nam zapustili. Sedaj pa se ne čudimo več, ker smo dobili jasen dokaz, da tega niste storili vi, ampak vaše prazne glave. V svojem članku, kateri vam nikakor ne dela časti, ste pa pozabili povedati, da je tudi g. Globočnik odobril županovo poročilo v katerem je gosp. župan podal izčrpno poročilo o stanju blagajne. Kakšen občinski odbornik pa je g. Globočnik, če odobri stanje blagajne v kateri manjka, po vaši skisani pameti, tolikšna vsota. Toliko o tem. Na ostale drobce vaše »bistroumnosti", katere ste stresali v vaš članek, pa lahko odgovori vsak občan, kateri zasleduje današnje občinsko gospodarstvo, ne pa ..Jutrove" smešnice. Lepo je, da pomagate svojemu listu iz zadrege, da ne izide na osmih praznih straneh, še lepše pa bi bilo, ča bi se pri tem svojem delu držali v dostojnih mejah resnice in poštenja. Če pa ste se odločili nadaljevati na tak način kot ste za-
čeli, potem pa vam svetujemo, da k vašim fantastičnim člankom napravite primerne ilustracije, kot jih ima na primer Slovencev »Tinček in Tonček" ali pa „Triperesaa deteljica". Potem se vam bodo lahko smejali tudi naši mali in ne samo odrasli. Vašo gospodarsko »sposobnost* in »znanje", bomo pa skušali po svojih močeh povsod priporočati.
Občinska seja
Dne 9. julija se je vršila 2. seja občinskega odbora kranjske občine. Seji so prisostvovali skoraj vsi odborniki razen treh, ki so se opravičili. Pred pričetkom seje je župan zaprisegel odbornika g. Ciperle Lovra, ki ni bil navzoč pri zadnji seji.
Takoj na to se je prešlo na prvo točko dnevnega reda in sicer poročilo predsedstva. G. župan je poročal, da je uprava prevzela dne 6. julija posle ter ob tej priliki prejela blagajno, ki izkazuje:
ubožni zaklad 1956-37 Din 1.103.56
ubožni zaklad 1937 dvanajstine Din 1.125.75 občinska blagajna 1936-37 Din 429.499.33
občinska blag. 1937 dvanajstine Din 106.229.33 Skupaj Din 537.957.97 Ubožni zaklad ima hranilnih knjižc za Din 41.566.36, občinski zaklad pa za 2,190 488.84. Poleg tega ima občina v shrambi tudi razne kavcije.
Na pismeno vlogo odbornika Rotarja Filipa je župan pojasnil, da je zadeva ustanovitve Javne borze dela v Kranju že v teku in da je potreben kredit za to že odobren od kr. banske uprave. Začasno bo v Kranju poslovalo samo poverjeništvo in sicer do 31. decembra 1937, nakar pa bo prešlo v podružnico.
Na prošnjo Dijaške kuhinje se ji izplača Din 3000 ter je na ta način njena podpora do 31. marca 1938. popolnoma izčrpana. Enako se je sklenilo izplačati Glasbeni šoli znesek Din 5000 kot ostanek še neprejete podpore za leto 1937-38.
Občinska uprava si bo ogledala gimnazijsko poslopje ter izvršila nujna popravila.
Odbornik g. Slavec Ivan je predsedstvu stavil predlog o priključitvi vasi Struževo občini Kranj ter je občinski odbor sprejel hitnost predloga in sklenil, da se o njem sklepa na koncu seje.
Druga točka dnevnega reda je bila: volitve občinskih odsekov. G. župan je omenil, da bo potrebno izvoliti sledeče odseke: finančni policijski in tržni (združena), kopališki, obrtni, za vodovod in razsvetljavo (združena), socialni, gradbeni in nov odsek kmetijski.
K besedi se je oglasil odbornik Kerč Franc, ki je predlagal naj finančni odsek obstoja iz 8 članov. Tudi naj bi bil vsak odbornik v največ treh odsekih, ker bi samo na ta način mogel po njegovem mnenju uspešno sodelovati, član uprave g. dr. Megušar je izrazil pomisleke k temu predlogu in stavil konkreten predlog za finančni odsek, ki je bil tudi sprejet.
Tako so bili izvoljeni v finančni odsek: Fock Maks, Košnik Ivan, dr. Megušar Anton, Garjanc Franc, dr. ing. Kočevar Franjo, Tomažič Josip, Šink Franc in Novak Janez.
V policijski in tržni odsek so bili izvoljeni: Slavec Ivan, Savnik Ivan, Bitenc Jožef, dr. Aljančič Josip, Gorjanc Franc, Čolnar Otmar in Strupi Janez.
V ubožni odsek so izvoljeni: Holchaker Franc, Jereb Mihael, Korbar Franc, Gogala Josip, Stempihar Anton, Strupi Franc in Kerč Franc.
Velik kmečki tabor
V nedeljo 22. avgusta bo v Krap j a velik kmečki tabor. Dopoldan bo velik sprevod, v katerem bodo nastopile posamezne krajevne kmečke zveze v skupinah prikazujoč kmečko delo in življenje. Po sprevodu skozi mesto bo sv. maša ..Na planini" v Hujanskem gozda. Po sv. maši bo velik kmečki tabor na katerem nastopi več govornikov. Popoldan kmečka prireditev starih kmečkih navad ob slovesnih prilikah in sla vnos ti h. Napoveduje se velika udeležba tndi iz okrajev Radovljica, škof ju Loka in Kamnika. Tabor priredi Kmečka zveza.
STRAN 2 *****+~*~*~***~**~++>
V kopališki in rajsko prometni odsek so bili izvoljeni sledeči odborniki: Gorjanc Franc, Ko-Šnik Ivan, dr. Megušar Anton, Stempihar Anton, Jereb Mihael, Fock Maks in ing. Mlakar Jakob.
V obrtni odsek so bili izvoljeni: Šink Franc, Bitenc Jožef, Zupan Ivan, Zupan Leopold, Slavec Ivan, Senk Janez in dr. Aljančič Josip.
V odsek za vodovod in razsvetljavo so bili izvoljeni: ing. Mlakar Jakob, Bitenc Jožef, dr. Aljančič Josip, Jereb Mihael. Gogala Josip, Strupi Franc in Košnik Mihael.
V zdravstveni in socialni odsek so izvoljeni: Tomaži« Josip, Rotar Filip, Jereb Mihael, Ci-perle Lovro, Kerč Franc, dr. Megušar Anton in Zupan Ivan.
V kmetijski odsek so izvoljeni: Strupi Franc, Novak Janez, Strupi Janez in Košnik Mihael.
V gradbeni odsek so bili izvoljeni: Gorjanc Franc, Bitenc Jožef, dr. Bož. Fajdiga in ing. Mlakar Jakob.
Odbornik Čolnar je predlagal za ta odsek ing. Grosa, vendar se njegovemu predlogu ni moglo ustreči ker ing. Gros ni član občinskega odbora. Ustreglo pa se je želji ing. Mlakarja, da sodeluje v tem odseku.
Dalje se je sklenilo, da se krajevna šolska odbora v Kranju in na Primskovem združita v en odbor.
V upravni odbor Mestne hranilnice so bili izvoljeni sledeči odborniki: Fock Maks, dr. Igo Silar, Tajnik Josip, šink Franc, dr. Beno Sa-Eothv, Gogala Josip. Berjak Franc, Bitenc Jožef, Kokl Matija, Pilar Jernej, Savnik Ivan ml. in dr. ing. Koče va r Franjo.
G. župan je dalje občinski odbor seznanil z raznimi odloki in sklepi začasne občinske uprave.
Kot zadnji se je razpravljal predlog g. Slavca, da se vas Struževo priključi občini Kranj. Predlog sam je bil podprt z zadostnim številom vaščanov ter se je občinski odbor izjasnil za priključitev.
S tem je bila občinska seja zaključena.
Nekaj o sokolih
na B-ezjah
.Kakor vsako leto, so tudi letos poromali verniki mariborske škofije k Mariji Pomagaj na Brezje. Prišli so v soboto 24. t. m. in so ostali čez nedeljo na Brezjah. V zvezi s tem
romanjem je bila isto nedeljo zvečer takoime-novana rimska procesija, katere so se udeležili romarji s prižganimi svečkami. Da je bilo pri tem tudi mnogo gledalcev, ki so opazovali res lepo mogočno procesijo, se samo ob sebi razume. Posebno mnogo se jih je nabralo v drevoredu, zlasti na stopnicah in poleg romarskega doma, koder se je pomikala procesija. Vsi ti opazovalci so se vedli dostojno, le četvoricu s sokolskimi znaki na prsih ni mogla skriti svojega zaničevanja do verčke prireditve, že okoli 8. ure zvečer smo opazili, da postopajo okoli cerkve brezjanski sokoli. Ko se je okoli pol 9. ure pričela pomikati procesija so se sokoli postavili na najbolj vidno mesto, mimo katerega se je pomikal sprevod. Z obrazov se jim je bral srd, ker so ponovno videli, kako je , slovenski narod še vedno vdan Bogu in Materi Božji. Ko se je pričela mimo njih pomikati procesija in ko so videli, kako to verno slovensko ljudstvo pobožno moli in prepeva svete pesmi, jim je ta srd prikipel do viška. Tega njihovo sokolsko srce ni moglo prenesti. Zasmehovali so pobožno slovensko ljudstvo in kritizirali vrstni red procesije. Padali so razni nekulturni, samo njim lastni vzkliki proti štajerskim romarjem in slovenski duhovščini. Ko pa jih
Tedensk
KRANJ
Tečaji. Vse tovariše mizarje, ki so se domenili radi strokovnih tečajev, obveščamo, da se prične kalkulacijski tečaj dne 5. septembra t. 1. Poučeval bo znani predavatelj g. Ivan Kregar. V načrtu je tudi še risarski tečaj, ki bi bil takoj za kalkulacijskem, za kar imamo dovoljenje od kr. hanske uprave. Pri združenju naj se zglasijo vsi, ki želijo obiskovati tečaje. Čevljarski tečaj se bo tudi pričel takoj, ko bodo končali na Dolenjskem. Poučuje g. Steiman. Prijaviti se je treba Združenju v Kranju.
Skupno združenje v Kranju. Ker nameravanega izleta na   Koroško do-
sedaj še ni bilo, sporočamo na željo interesentov, da tega izvršimo dne 15. avgusta na Vel. šmaren. Vožnja in prehod čez mejo stane 100.— Din. Ogledali si bomo vse važnejše kraje z veščim vodnikom. Prijave s tem zneskom spre-
je reditelj, ki je slišal te nesramne žalitve, posvaril, so začeli z vso strupenostjo napadati še njega. Mislili so pač. da si napram reditelju, ki ni domačin in jih ne pozna, lahko vse dovolijo. Toda yolc¿ so bili tudi domačini, ki sokole z Brezij dobro poznajo. Pravijo, da Sokol spoštuje vero jn verska čustva posameznikov; omenjena četvorica nam je s svojim početjem dokazala ravno nasprotno. S tem so sokoli ponovno dokazali, da vzgoja v sokolskih domovih ni samo brezverska ampak celo protiver-ska in sovražna vsemu, kar je slovenskega. Znapo je, da so slovenske može in fante na taboru v Celju napadali ravno Sokoli, da so bili ob priliki demonstracij v Ljubljani največji razgrajači zopet sokoli, in v nedeljo smo bili sami priča nesramnega napada na verno slovensko ljudstvo od ljudi, ki s ponosom nosijo sokolske znake. Kam to vodi? Za tem se sprašuje ves slovenski narod. Pomilujemo le mladino, ki se vzgaja v takem duhu... Mi ne moremo trpeti, da bi kdo žalil naša verska čustva in smešil procesije. Proti temu nam morajo pomagati tudi oblastva, saj obstoja paragraf 162 k. z.: ..Kdor preklinja Boga ali vero, ali javno smeši obrede in običaje begočastja, se kaznuje z zaporom do enega leta..."
e novice
jema Združenje obrtnikov do torka 3. avgusta, du moremo poslati pravočasno imena na pristojno mesto radi skupne prehodnice.
Naročnike Slovenskega obrtnika obveščamo, da Skupno združenje obrtnikov v Kranju sprejema inserate in naročnino za ta li3t.
Društvo obrtnikov.
Z odlokom predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je prestavljen za vice-konzula iz poslaništva v Tirani na generalni konzulat v Rotterdain naš kranjski rojak g. dr. Jože Logar. Iskreno čestitamo.
Predsednik Narodne odbrane v Kranju g. dr. Stanko Sajovic je izstopil iz Sokolskega društva v Kranju ter se vpisal v Sokolsko društvo v Tržiču.
Pri gradnji novega šolskega poslopja so v temeljih naleteli na skale, katere morajo raz-streljevati. Čez dan naredijo v skalo luknje, ki jih potem zvečer okrog 6. ure, ko delavci odi-
^^^^^^^^ »GORENJEC*
dejo z dela razstrelijo. Pri tem pa najbrže nt-skrbijo dovolj, če more biti razstreljevanje tudi nevarno za druge, ki hodijo po Tvrševi in Cojzovi cesti. Zgodilo se je že večkrat, da je pri razstreljevanju padalo veliko kamenje celo na cesto ter tako ogrožalo življenje pasantov. Podjetje bo moglo obvarovati življenje pasantov vsaj na ta način, da ob času razstreljeva-nja zapre ceste in ulice, ki mejijo s stavbiščein. Upamo.da se v bodoče ne bo podobno dogajalo.
Beraška nadloga je postala v našem mestu silno nadležna. Vsaj sedaj, ko imamo v mestu tujce, bi bilo zelo umestno, da se na neki način ta nadloga vsaj omili.
»Trboveljski slavčki" priredijo v četrtek dne 5. avgusta svoj koncert v Narodnem domu. Na sporedu so narodne in umetne pesmi.
Oddaja občinskih dohodkov. V torek, dne 3. avgusta 1937. se bo vršila ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni dražba nekaterih občinskih dohodkov. Oddajala se bo v zakup sejmuina na Mestnem trgu in tehtnica pri kolodvoru in v Kokriškem predmestju. Zakupna doba traja do i. aprila 1938. in sicer samo osem mesecev. Tozadevni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisariti.
Promenadni koncert Kranjske godbe bo v soboto 31. 7. 1937. ob pol 9. uri zvečer na Glavnem trgu. Društvena veselica se vrši 22. avgusta t. 1. na kar opozarjamo ostala društva.
Pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav se vrši za občino Kranj, Mavčiče, Pre-doslje in Besnico v Kranju v času od 12. do 20. avgusta 1937. Pregledovanju se morajo odzvati vsi oni, ki uporabljajo v javnem prometu kakršnokoli merilo ali merilno pripravo. Stranke morajo prinesti svoja merila (metre, mere za tekočine, tehtnice, uteži itd.) k pregledovanju v čistem stanju. Proti strankam, ki svojih meril in merilnih priprav ne bi prinet o k pregledovanju, se bo postopalo po zakonu o merah in njih rabi v javnem prometu.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na proga Kranj pošta — železniška postaja Kranj 4 krat na dan za dobo enega leta, to je od 1. januarja do 31. decembra 1938.
Prvo javno ustno pogajanje z zmanjševanjem cene se vrši v ponedeljek, dne 16 avgusta 1937. v pisarni občine Kranj. Ponudniki se bodo sprejemali ta dan od 10. ure dalje, pogajanje se pa prične ob 11. uri. Izklicna cena je 18.000.— Din
Skerbec Matija: *
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Med dnevom so večkrat mimo bolnice hodile razne gruče kaznjencev. Sicer ni dovoljeno gledati skozi okno, pa sva s Hadžiem le opazovala življenje na ulici robijaškega mesta. Večkrat so prišli mimo hrvaški politični kaznjenci, ki jih je moj tovariš dobro poznal. Vsi so \ ideli, da sva midva v bolnici, pa so skrivaj pokimali proti oknu in zadaj na hrbtu dajali skrivna znamenja...
Popoldan me je prišel obiskat pravoslavni pop, ki vrši med pravoslavnimi dušnopastirsko službo. Mož je kakih 37 let star redovnik, zelo temperamenten in zgovoren. Kmalu smo na pobudo Hadžie pričeli debatirati o razmerju med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Debata je bila zelo zanimiva, seveda brez pravega zaključka.
Vse vzdušje v kaznilnici se mi je zdelo sko-ro neznosno. 2e drugi dan sem prosil, naj me pošljejo nazaj v Kustodijo, kjer se sam morem tako zdraviti, kakor so me tam... Tretji dan smo zopet pobrali šila in kopita, pa me je peljal žan-dar skozi vse mesto z nasajenim bajonetom nazaj v našo Kustodijo.
V nesvobodno svobodo.
„Arestantovski kadrski rok" je polagoma potekal. Tovariši v Kustodiji so prihajali in odhajali, vendar je bil dotok novih manjši, kakor odhod starih kolegov. Zadnja dva sta prišla v našo sredo advokat Plečevič in profesor Petrovič, oba iz Arandjelovca v Srbiji, ki sta bila nastanjena v »slovensko" sobo. Dva odločna borca proti režimu, ki sta organizirala ves okraj, prirejala s kmeti shode, delila protirežimske letake in končno prišla v našo sredo. Oba sta bila pristaša zemljorad-niške levice v Srbiji.
Slovenci smo odhajali vsak za se, da niti dva nista mogla skupno domov. Dne 23. novembra je odslužil Janez Brodar svojo poldrugoletno ječo, 15. decembra pa je odšel zadnji pred menoj Alojzij llija. Ostal sem sam od Slovencev. V zaporu je postalo pusto in prazno, tako da je šlo na živce. Zadnji dnevi v Kustodiji so bili pač najbolj neprijetni. Soba mrzla, mene pa je kuhala
velika vročina. Kot prijetna družabnica se je priklatila še influença, ishias, vnetje grla, tako, da je bilo kar »prijetno" zadnje tedne po Ilijivem odhodu.
Na novega leta dan 1. 1934 sem zadnjič maševal v Kustodiji. Popoldan sem razdrl oltar in pospravil svoje reči, da bi bil drugi dan zjutraj 2. januarja pripravljen na odhod iz ječe.
Nič posebno se nisem veselil svobode, ki me je čakala. Saj je v vsej državi takrat vladalo neprijetno vzdušje in si moral paziti na vsak korak in vsako besedico, da nisi prišel v zapor. Domneval sem, da pridem v svobodo, ki bo polna šikan in ponižanja. Pričakoval sem tudi, da bodo politični nasprotniki v Kranju in Ljubljani vse poskusili, da mi preprečijo povratek v Kranj, saj sem že prej večkrat slišal o grožnjah, da Škerbec ne sme več priti v Kranj. Kamorkoli naj gre, le v Kranju ne sme ostati. Kranj, ta ponosna napredna trdnjava, je v nevarnosti, če ostane Škerbec kranjski župnik. Pričakoval sem, da bodo vse storili, da mi onemogočijo bivanje v Kranju in da je celo verjetno, da me lakoj, ko pridem iz ječe, internirajo v kak samoten kraj v Macedonijo ali v Bosno.
Da so imele moje domneve stvarno podlago, je jasen dokaz dejstvo, da je ban dravske banovine dr. Marušič pisal ljubljanskemu škofu, da bi bilo želeti, da me odstrani iz Kranja. Organizirala se je v Kranju tudi deputacija tedanjih vodilnih pristašev JNS. in je prišla k škofu s to zahtevo.
Tačas se je celo resno govorilo, da bo režim nekje na samotnem otoku v Dalmaciji interniral vse take »nevarne" elemente. Ob priliki razgovora o tej zadevi, je neki tovariš pripomnil: „Tam bo kaj lepa prilika, da ta ali drugi izgine, da napravi seveda z največjim veseljem »samomor", da se pripeti slučajno »nesreča", kjer konča kak nevaren separatističen element..."
Tako sem se s kaj mešanimi čustvi pripravljal na pot domov. Iskreno sem se poslovil z vsemi tovariši v Kustodiji in železna vrata ječe so se znprla za menoj ...
Na okrožnem sodišču opravimo predpisne formalnosti; dobil sem uradno izpričevalo, da sem prešini določeno kazen. Ko pa s poveljnikom straže urejujeva moj račun, vidim, da nimam pri sodišču nič več svojega denarja na zalogi. Plačati je bilo treba več računov in ni ostalo nič denarja
za pot. Kaj sedaj? K sreči sem imel nekaj čekov pri sebi. Prosim, da me spremlja stražnik v Prašte-diono, tam sem dobil prijaznega direktorja, ki mi je dal denar na ček za pot.
Ko me pa izpuste iz sodišča, me je že čakal zunaj pred poslopjem mestni policaj, ki me je povabil, naj grem z njim na policijo. Tam mi službujoči poduradnik pove, da morem naravnost v Kranj, če plačam spremljevalca. Nisem vedel, čemu to, pa pravim: »Dobro, plačam, le potrdila prosim, da sem plačal pot svojemu spremljevalcu." To, da sem zahteval potrdilo o plačani potnini, pa je spravilo moža v tako slabo voljo, da se je zadri in rekel: »Greste odgonskim potom." Nič ni pomagalo, moral sem proti domu po „šubu".
V spremstvu policaja sva šla na kolodvor! Da ni bilo treba čakati osebnega vlaka, sem moral plačati brzi vlak tudi za spremljevalca do Vinkov-cev, kjer me odpelje na policijo. Tu sem prosil, da mi dajo spremljevalca direktno v Kranj, pa je službujoči uradnik odgovoril, da nima dovolj osobja na razpolago, da me bo odpravil do Slavonskega Broda, kjer bom lažje dobil agenta-sprem-Ijevalca. Z osebnim vlakom se odpeljem na to v spremstvu policaja in nekega vundrovca, ki so ga gnali po „šubu", v Slavonski Brod. Ze proti večeru in v dežju pridemo na policijo v Slavonskem Brodu. Takoj se prijavim pri službujočem uradniku in ga prosim, da bi me isti večer poslal naravnost v Kranj. Toda dosegel nisem nič. K ravnatelju me ne puste. Treba bo torej prenočiti na policiji. Kam me bodo dali? Dolgo sem čakal v uradni sobi. Zunaj pa je bila večja družba, ki je čakala na odgon, bili so razni vagabundi, cigani, berači, med njimi tudi ženske in otroci... To bo lepa družba! Vse spravijo v neko večjo sobo, ki služi kot prenočišče odgonske postaje. Tudi jaz bi moral tja med cigane, vagabunde in otroke prenočevat, pa je prijazni službujoči stražnik iztaknil za mene prazno, prav majhno celico. Bila je kake dva metra široka in kake iri dolga, v njej pa prične. Stražnik mi je dal še malo svečko, da bi si vsaj v začetku svetil v temi. Celica je bila mrzla in vlažna. Kmalu je svečka dogorela in tako sem ostal sam v mrazu in popolni temi. V sosednji sobi so se prepirali cigani in vagabundi, vmes pa so vpile ciganke in jokali ciganski otroci... Bilo je vsaj nekaj, kar je motilo to mrzlo in temno samoto.
1
»GORENJEC«
na leto. Ponudniki morajo na dan pogajanj položiti začasno kavcijo 900.— Din.
Natančnejši pogoji so na vpogled na občini in na pošti v Kranju.
Medeni tedni... za mlado ženo nova doba, polna skrbi, kako bo lepo in udobno uredila svoj dom. Dobri nasveti matere so ji dobrodošli. Mati mora odgovarjati na razna vprašanja: „Kako bom držala svoje gospodinjstvo vedno v redu, kako bom najbolje kuhala, kako bom opravila vsa hišna dela, zlasti pa, kako naj perem svoje perilo, da bo lepo belo in dobro ohranjeno?" Ravno pri pranju perila jc treba biti posebno previden. Ako bi se nesnaga držala samo na površju perila bi bilo pranje čisto preprosto. Navadno pa prodre v samo tkanino in se utrdi med vlakenca. Radi tega svetuje mati svoji hčerki, da uporablja za pranje samo Schichtovo milo Jelen! Bogata, bujna pena prodira globoko v tkanino ter odpravlja prizanesljivo tudi najtrdovratnejšo nesnago. Ze štirje rodovi imajo najboljše izkušnje s Scliih-htovim milom Jelen.
Obrtna razstava. V nedeljo bo otvoritev obrtne razstave v Št. Vidu nad Ljubljano, ki jo priredi društvo obrtnikov. Naprošamo člane našega društva, da se poslužijo nedeljskih vozovnic in se otvoritve v čimvečjem številu udeleže. Pokažimo, da.nam je delo.tovariša v ponos in da se veselimo njegovega uspeha.
Društvo obrtnikov Kranj.
Himen. Dne 28. julija t. 1. se je poročil dr. Jgo Šilur odvetnik v Kranju z gospodično Anico Mahulja učiteljico v Kranju. Iskreno čestitamo!
Dekanijski odbor naroča zopet, da pridite po predmete, ki so bili na prosvetni razstavi!
Nesreča,, ki sc je zgodila v petek dne23. julija v trgovini Omerza in ded. je zahtevala smrtno žrtev male petletne Helene Sumi.
Kakor je znano, je usodnega večera okrog 20. ure prišel k ge. Omerza iz Bleda g. Supan Budolf, plačilni v Park hotehi, da kupi nekaj raket in bengaličnega ognja. Ker je bila trgovina že zaprta, je ona na prigovarjanje g. Su-pana le odprla lokal ter peljala kupca v trgovino.
Ga. Omerza je vzela iz omare, ki se nahaja pod izložbenim oknom, 8 petard, nekaj raket in bengalični ogenj ter vse skupaj položila pred kupca na mizo, ki je v sredini lokala. Ker je kupec kadil cigareto, ga je opozorila na nevarnost. G. Supan ji je pa odgovoril, da se nevarnosti zaveda, ter naj se nič ne boji. On je razgledoval stvari na mizi, pri tem pa naj-brže pozabil na cigareto, ki jo je položil na mizo. Ga. Gmerza mu je hotela pokazati, kako se prižigajo rakete, vendar do tega ni prišlo, ker jo je prehitela detonacija. G. Supan je gotovo pomaknil na mizi rakete, da je prišla ena raketa oziroma njena vžigalna vrvica v dotiko s cigareto. Sledil je močan pok, od rakete pa so se vžgale še ostale petarde, bengalični ogenj ter rakete, ki so švigale po trgovini.
G. Supan, ki ga je ogenj iz rakete opekel po prsih in glavi je stekel iz lokala in za seboj zaprl vrata. Tudi ga. Omerza je zbežala iz trgovine ter si pri tem na steklu ranila dva prsta na desni roki, ko je odpirala vrata.
Od raket, ki so bile na sredini lokala na mizi, so se vnele še ostale pod izložbenim oknom. Rakete so pokale in švigale po trgovini. V tem je prihitela ga. Šumi, ki je ravno ob času prve detoniacije spravljala svojega sinčka Janeza spat in ugotovila, da se njena 5 letna hčerka I.enčka nahaja v lokalu. 'Ko so polegle detonacije petard se je tudi na ulico slišalo jokanje in vpitje nesrečnega otroka. Nihče namreč ni niti zapazil, kedaj je prišel otrok v trgovino. G. Jože Šumi, stric male Lenke, je takoj skočil v lokal poln dima in prinesel nesrečnega otroka vsega opečenega na prosto. Zdravnik je takoj nudil pomoč Blejčanu, ki je odšel domov v domačo oskrbo, za malo Lenčko pa je odredil prevoz v ljubljansko bolnico.
Na cesti pred trgovino se je nabralo zelo veliko radovednežev, v zelo kratkem čusu pa so prihiteli na mesto tudi kranjski gasilci, ki so z veliko vnemo kmalu pogasili ogenj.
Sreča je bila ta, da v lokalu ni bilo črnega niti brezdimnega smodnika. Od gorljivih snovi so bili v trgovini še prazni naboji za lovske puške, katerih kapsule se tudi niso vnele. Razumljivo je, da je nastalo veliko razburjenje ljudi, ki niso vedeli, kaj se vse nahaja v trgovini in so pričakovali morda še večjih detonacij ali eksplozij. Vendar do tega ni prišlo.
V predalu pod izložbenim oknom so se nahajale tudi svečke za božično drevo, ki so seveda vse zgorele. Od tega ognja je nastal tudi požar, ki so ga gasilci v nekaj minutah pogasili.
Malo Lenčko je rešilni avto takoj odpeljal v ljubljansko bolnico vendar je nesrečni otrok dobil take opekline, da je v soboto doma podlegel poškodbam v naročju svojega očeta. V ponedeljek so jo pokopuli au kranjskem pokopu-lilču. 7. nesrečnimi sinrši sočustvuje vse mesto.
Most čez Kokro! 26. t. m. je bila - Kranju licitacija za zgradbo novega lesenega mostu čez Kokro. Dela so bila oddana stavbnemu in tesarskemu podjetju Karel Kavka v Ljubljani. Tako bomo v najkrajšem času imeli takd težko pričakovano zvezo čez 30 m globoko in okroglo 90 m široko strugo Kokre. Slednjič bo le premagana naravna ovira, ki je otežkočala dostop na drugi breg Kokre in odvračala naseljevanje na tem kraju. Prihodnjič bomo obširnejše poročali o mostu in njegovem izgledu, ki bo mogoče že letos zgrajen. —
ŠKOFJA LOKA
Katastrska uprava. Občine glavarstva Škofja Loka so vložile začetkom leta prošnjo na finančno ministrstvo za ustanovitev katastrske uprave v škofji Loki. Na intervencijo g. ministra dr. Miha Kreka je finančni minister pod št. 16.618-V. od 12. julija 1937. izdal rešitev, s katero sc ustanavlja nova katastrska uprava za okrajno glavarstvo Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki. Okraj izreka vsem, ki so k ustanovitvi pripomogli, prav posebno pa slovenskemu ministru g. dr. Kreku, svojo iskreno zahvalo.
„Pasijon", ki ga letos prirejata škofjeloška in starološka fara pod pokroviteljstvom gg. dekana in kanonika Matija Mraka, komandanta Ivana Markulja in okrajnega glavarja Mateja
Knkla, bo še v soboto 31. julija in nedeljo 1. avgusta vsakokrat ob 9. uri zvečer. Motijo ga le nekateri ferijalci, ki so nastanjeni v šoli. Med nedeljsko predstavo so na hodniku žvižgali, prepevali in igrali na violine, ter kljub prošnji režiserja niso prenehali. Ne vemo, ali so na-hujskani ali pa samo do vsega katoliškega tako sovražni. Zaradi reda v prihodnje smo se obrnili na merodajno mesto. Po poročilih bo v soboto in nedeljo velika udeležba zato svetujemo, da takoj poskrbite za vstopnice.
V Gorico in Trst. Obrtniki priredijo v nedeljo 29. avgusta in ponedeljek 30. avgusta izlet in romanje po temle sporedu. V nedeljo ob 3. uri zjutraj odhod iz Škofje Loke po Gorenjski, prestop meje v Ratečah do Zabnice, kjer se udeležijo sv. maše, S tem nekako opravimo Višarsko božjo pot, odkoder se prav lepo vidi cerkev na Višarjah. Nato čez Predil, Bovec, Kobarid, Tolmin, Sv. Lucijo, Kanal v Gorico. V vsakem teh krajev je kratek postanek, v Gorici se zaradi ogleda zadržimo več ur, odkoder pod večer pelje avto na sedlo in gremo prenočiti na Sv. Goro. Zvečer ogledamo vso okolico z vsemi točkami goriškega bojišča. V ponedeljek zjutraj zgodaj zopet odhajamo do sedli., kjer čaka avto in se pe'jemo na Oslavje ter na Sabotin, od tam nazaj na pokopališče v Rediptt-glie, ter dalje proti Miramaru, ter Trstu, kjer se mudiifo do večera, nakar je odhod preko Postojne domov. Cena za vožnjo in potne pravice je Din 180.— za osebo. Priglasiti se je do 15. avgusta pri Planini v trgovini. Dogovori se vršijo, da se združita oba izleta v skupni, bojevniški in obrtniški. Pohitite s prijavo. Kdor je med svetovno vojno v teh krajih trpel ima priložnost, da si v družbi domačih .vse ogleda.
Davčna komisija je ta teden zasedala in je kakor smo informirani, precej upoštevala težak položaj našega davkoplačevalca.
Toča. V ponedeljek popoldne je gospodovala prav posebno v občini Poljane toča. Težko so prizadete občine Poljane, Gorenja vas, Crnivrh in deloma Zminec. Merodajne oblasti prosimo za pomoč. V višjih legah je še žito na polju, pokončan je fižol, prav posebno pa sadje, ki je letos obetalo dobro letino. Ker je prizadeti kraj ves hribovit in se je sam na sebi boj za obstanek težji, bo brez izdatne pomoči oblasti to zimo prav gotovo veliko pomanjkanje in revščina.
Slava 1- plan. polka. V nedeljo 1. avgusta ima naš 1. plan. po?k sfojo slavo in sicer letos prvič v Škofji Loki. Dosedaj jo je imel vsako leto v svojem poletnem taboru ali v Bohinju ali na Pokljuki. Povsod so pokazali Ločani ljubezen svojemu polku, v nedeljo pa še toliko bolj, ker je prvikrat v Škofji Loki. Tudi mi jim čestitamo!
Roko ji je zlomilo. V petek je stroj v Tha-lerjevi tovarni v Vincarjih zaposleno Zakelj Marijo tako nesrečno zgrabil za roko, da ji je pri priči zlomil. Poklicani zdravnik je takoj odredil prevoz v bolnico.
Nesreča. Prejšnji torek se je zgodilu pri gradnji šknrpe pri Kap. mostu delavcu Ber-niku* Cirilu iz Spodnjegu trga huda nesreča
V oko mu je namreč odletel košček železa, ki
je oko tako rani!, da je Bernik nanj takoj oslepel. Zdravnik g. dr. Hubad je Bernika takoj poslal v okulistifni oddelek v ljubljansko bolnico. V Ljubljani so nevarnost za drugo oko takoj ugotovili in so hoteli Berniku tukoj od-stianiti ranjeno oko. Bernik pa operacije ni dovolil ter je rajši takoj odšel domov v domačo oskrbo.
Niso si upali... Ze cel teden pred prosvetnim dnem so v Škofji Loki krožile vesti češ, da bodo naši ..bratranci v viteški organizaciji" razbili sprevod, zborovalce na Mestnem trgu pa pobarvali z gnilimi jajci. Prišla jc nedelja in z njo tisoči ljudstva, a ..vitezov" ni bilo nikjer še manj pa gnilih jajc.
Takšni so. Znana je gonja, ki jo je vodila pred leti proti S. K. Soriv.imenu tukajšnjega . Sokola znana' triperesna deteljica D. H. P. Ta-' krat so najprvo z okrožnico proglasili SK. Sbro kot politično organizacijo, kot samoslovensko in protidržavno. Njo in njene člane so denunci*-rali pri vseh zlasti pri vojaških oblasteh, kot državi nevarne elemente. Dogodki, ki so temu sledili so vsem znani vsaj v Loki. Nekaj podobnega si je ta triperesna deteljicu zopet hotela dovoliti ob prdiki prosvetnega dne, pa ji ni uspelo.
'.t S polo je znana organizacija pozivala svoje člane, da za Prosvetni dan ne smejo izobesiti zastave. Pa so jih nekateri vseeno obesili. Naj nam odgovore funkcionarji društva, ali zato dobiva državno, banovinsko in občinsko podporo, da hujska ljudi? Mislimo, da ne!
Prosvetno društvo v Škofji Loki ima v nedeljo, dne 8. avgusta popoldne ob 15 uri na športnem prostoru SK Sore veliko tombolo. Za dobitke so zelo praktične stvari. Tako bo za tombolo 30 koles—15 moških in 15 ženskih — 150 činkvinov in 300 tem. Tablice se prodajajo po Din 3.—
Novost pri letošnji tomboli bo ta, da ljudje ne bodo morali stati, ker bodo na prostoru pripravljene mize in stoli ter bodo ljudje tudi lahko postreženi ž jedačo in pijačo.
LOM
Ponedeljek, 26. t. m., bo tudi pri nas žalostno zapisan. Tmeli smo točo, kakršne v teh gorskih krajih ne pomnijo. Pač je kako leto med nevihtami tudi že nekoliko pobila, a to pot je bilo pa zares. O pol štirih popoldne se je po hudem treskanju vlila ploha s točo, nato pa je padala sama toča skoro četrt ure in je pobila od šole v Sp. Lomu do Slaparske vasi, v Zgornjem Lomu hujše kakor v Spodnjem. Po več letih so poljski pridelki letos izredno lepo kazali, tudi žito, ki pri nas povečini še ni bilo požeto. Pa so se nam v kratkih minutah lepi upi podrli. Pridelamo malo, a nam je to še toliko bolj potrebno.
TR2IČ
Velikodušen dar. Iz svoje nagrade, katero prejema kot občinski blagajnik, je gospod Rudolf Femc, daroval 300 din za nov kroj enemu izmed najrevnejših naših fantov. Bog plačaj!
MLADINSKI DAN priredijo naši fantje in de kleta dne 1?. avgusta 193?. Vsa bratska društva prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. Vabimo vas, da ta dan vsi pridete v naš Tržič, da skupno manifestiramo za naša slovenska načela. Bog živi!
STRAN 3
RADOVLJICA Radovljica vabi na prosvetni dan radovljiškega dekanijskega okrožja društva, ki v tem okrožju deluje jc To so društva, ki so preisku-šena v trdem boju za katolištvo in slovenstvo. Prav radi tega boja so vedno delavna, živahna v boju za načela neodjenljiva. Prosvetni tabor bo v jasni luči pokazal njihovo življenjsko silo. Strumno organizirani fantovski in dekliški krožki so se že prijavili polnoStevilno. Fare, kjer nimajo telovadcev in telovadkinj, prijavljajo narodne noše, ki so v gorenjskem kotu ohranjene najbolj pristne in najbolj številne. V Bohinju in dolini nobena iziroma izmed vseh naj« izrazitejših narodnih noš ne bo ostala doma. Kdor torej hoče videti Gorenjce, prave in pristne v njihovem prosvetnem delo in življenju, naj se tabora ndeleži! Gorenjci pa bom" storili vse, da bo tabor temu delu in življenju pristen izraz.
BREZJE
Žalna sv. maša za R. Dolinarjcm. V ponedeljek 19. julija se je na Brezjah vršila slovesna črna sv. maša z requiemom za zverinsko umorjenim slovenskim akademikom Rudolfom Doli-narjem. Ti narodni mučenik, ki si padel za sveto slovensko zemljo, počivaj v miru!
ČRNI VRH
Vas Črni vrh je visok hribovski kraj do 1000 m nadmorske višine, zato so poljski pridelki bolj kasni in žetev bi se začela šele sedaj.
Mislili smo že, da nas bo Bog obvaroval nesreče po toči, a dne 26. julija popoldne, nekako ob peti uri so se pripodili črni oblaki sem od Karavank, ter začeli vsipati kakor kurja jajca debelo točo, katera je po polju in vrtovih napravila ogromno škodo.
Tudi po strehah je toča razbila opeko in sicer tam hujše, kjer so poslopja izpostavljena vetru.
Kazalo je, da bo letos dobra letina, a je toča uničili vse upanje.
Sadje je letos kazalo, da bo prav dobro obrodilo, a je sedaj skoro uničeno. Stolkia je toča jabolka in hruške na tla in bo seveda sedaj segnilo, saj ni še za nobeno rabo.
Kmetje so mislili, da bodo dobili za sadje precej denarja in si nekoliko opomogli iz neznosne stanja, a upanje je šlo, kakor pravimo po vodi.
Kmet je res revež in vsake podpore potreben, da se bo vsaj za silo mogel preživeti. Še semena ne bo imel za setev.
Ženini in neveste!
Ne samo najlepše, tudi najceneje Vam izdela fotografije fotograf
JUG - KRANJ
KRI2E
Naznanilo. Z današnjim dnem sta prevzela znano gostilno pri „Benku" Albin in Ivanka Oblak iz Pristave. Kot domačina in neumorna društvena delavca ju cenj. občinstvu kur najtopleje priporočamo. Prepričani smo, da bosta naš Albin kot ga. Ivanka vedno znala postreči gostom s prijazno besedov dobro 3edačo in žlahtno kapljico. V nedeljo 1. avgusta popoldan bo na vrtu imenovane gostilne pel naš moški pevski zbor. Opozarjamo na današnji oglas g. Oblaka.
B. Rangus
zlatar in aodnl cenilec v KRANJU
Vpogled
neobvezenI I
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
RAZGLAS.
Vsled razpisa komandanta ljubljanskega vojnega okruga se opozarjajo vsi rekruti-dijaki, kateri še niso odslužili kadrskega roka na sledeče:
Vsi rekruti-dijaki, kateri imajo najmanje že položen višji tečajni izpit na gimnazijah ali realkah, odnosno dovršeno priznano strokovno šolo, katera po rangu odgovarja položenemu višjemu tečajnemu izpitu in žele v do-tičnem letu stopiti v kader, morajo vložiti tozadevne prošnje pri svojih vojnih okrugih najkasneje do 1. avgusta vsakega leta. Prošnji se mora priložiti izpričevalo o dovršeni šoli.
Vse prošnje, katere bodo komande vojnih okrožij prejele po 1. avgustu se bodo vrnile prosilcem kot prekasno vložene.
Prošnje se morajo vlagati izključno le pri pristojnih komandah vojnih okrožij in ne ministrstvu aH štabu armijske ali divizijske oblasti.
Prošnjo za vpoklic v kader morejo vlagati samo oni rekruti-dijaki, kateri so bili rekruto-vani v prejšnjih in ne v dotičnem letu, v katerem želijo vstopiti v kader.
V izjemno upravičenih slučajih se bodo sprejemale tudi prošnje dijakov rekrutovanih in usposobljenih v dotičnem letu, v katerem želijo nastopiti kadrsko službo. Te prošnje se bodo sprejemale najdalje teden dni po končanem rekrutovanju v dotičnem vojnem okrugu. Re-šenje na te prošnje izda ministrstvo vojske in mornarice.
Uprava občine Kranj. RAZGLAS.
Vsled vedno večjega pomanjkanja vode v kranjskem vodovodu in da se varujejo javne koristi v smislu člena 65. zakona o notranji upravi ter regulira poraba vode na smotrn način in ker je ob nastopu vročega poletja, ko utegnejo izvirki nekoliko na svoji jakosti popustiti, in je dobra pitna voda za zdravje ljudi in živine neobhodno potrebna, je bilo sresko na-čelstvo v Kranju primorano izdati na podlagi člena 66. in 67. citiranega zakona, sledečo n a r c d o o:
1. ) Za vse odjemalce vodovodne vode na celi progi iz hiš, zgrajenih po letu 1931, se morajo uvesti vodni števci in sicer v roku, ki ga bo predpisal Vodovodni odbor
2. ) Poraba vode za škropljenje vrtov v vseh občinah posebno v vaseh Mile, Gorenje, Prim-skovo, Huje in Klano ter v mestu Kranj se najstrožje prepoveduje.
3. ) Zaprejo se vodnjaki za nesmotreno porabo, odnosno izlivke v tehle vaseh: v Britofu dva,
STRAN i
GORENJEC«
Našim odjemalcem I
Poletni obutvi smo ukinili banovinsko trošarino in znižali cene.
Pridite in prepričajte se!
na Primskovem dva, na Lužah eden, v Srednji vasi dva, v Šenčurju sedem, v Voklem trije, v Vogljah trije, na Prebačevem eden, v Hrastju trije in v Cirčičah trije vodnjaki.
4.) Voda za mesto Kranj mora teči skozi stolpni rezervoar.
Kdor se bo pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan po členu 69. točka 3. zakona o notranji upravi z denarno globo do Din 500.— odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom do deset dni.
Rok za uvedbo vodoštevcev se določa do 15. avgusta 1937.
Original naredbe sreskega načelstva je nabit na občinski deski.
OBČINA KRANJ.
KULTURA
slovenskih hranilnicah dne 30. 6. 1937 Din 1.021,643.570.— in so ostale v primeri s stanjem 31. maja 1937 (1.021,8 milijonov din) skoro ne-izpremenjene. Dočim so vloge na knjižice padle skupno za 1 milijon, so narasle vloge v tekočem računu skupno za 839.000 din.
Izmed vseh hranilnic jih izkazuje 10 prirastek zneska vlog na knjižice, 12, pa prirastek vlog v tekočem računu (izmed 20 hranilnic, ki vodijo take račune), 11 hranilnic pa izkazuje porast skupnega stanja vlog. Tudi število vlagateljev je naraslo za 253 in se zvišalo' na 136.829. Vse te številke dokazujejo ponovno, da se razmere na našem denarnem trgu polagoma boljšajo. Najboljši dokaz zato pu je sorazmerno lep dotok novih vlog.
Spomini ob 30- letnici bivanja v Ameriki. Spisal dr. Frank Javh - Kern. Od I. 1900 — 1914 je bila najbujnejša doba slovenskega izseljevanja v Ameriko. Poleg delavcev je šlo tudi izredno mnogo mladine iz srednjih šol, ki so pozneje postali kut. duhovni in prosvetni voditelji jedro slovenske inteligence. Po njih je dobivalo naše gospodarsko in narodno življenje konkretnejše oblike, njegovi glasniki pa so bili časopisi, ki so kur rastli eden za drugim. To življenja polno dobo opisuje avtor v spominih: Kako je prišel z župnikom Solncem v St. Patilsko semenišče, kako je v počitnicah iskal zaslužka po slovenskih kolonijah, sprva kot deluvec, pozneje kot urednik   slovenskih  časopisov,   dokler   se ni vpisal na medicino in postal zdravnik. Poleg prosvetnega dela je sestavil tudi naš najboljši angleško-slovenski slovar. Preprosto pripovedovanje ima več vsebine, kakor kaže naslov. Osebna izpoved je le nit na katero pripenja podobe amerikanske kulture in slovensko prizadevanje v boju za gospodarski in narodni obstoj. Inteligenca je vedno smatrala za dolžnost, da je obujala zuvedanje celote. Amerikunske razmere pa jo že same ženejo v nekako domovinsko dobo, kakor smo jo imeli pri nas ob času Gregorčiča in zopet v našem času velikih svetovnih gibunj. Na zemlji umerikunske svobode raste tudi večja odkritosrčnost, s katero pisatelj priznava osebne zmote in se vrača k  idejam  svojega  rojaka Kreka. To mu je tem lažje, ker je spoznul, da je tudi Roosvel-tova reforma zrasla iz učencev Krekovega socializma. Spomine je zaključil z izbruhom svetovne vojne, ki pomeni obenem konec slovenskega izseljevanja. Dotok je prenehal  in slovenska setev samotno raste v tujini. Ali jo bo vzdržala zavest pionirjev in spomin na rodno vas? Tz knjige odmeva veselo razpoloženje in samozavest.
Zelo primerno in poučno berilo za deželske knjižnice in bivše uli bodoče Amerikanee, še bolj pa za one izobražence, ki se brigajo za vprašanje slovenstva.
Knjigo je natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani; stane okusno vezana 40 Din, po pošti 42 Din. (110 strani).
Gospodars t v o
V JUNIJU T. L. SO NARASLE HRANILNE VLOGE PRI U SLOVENSKIH HRANILNICAH.
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale skupne vloge pri 29
m H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Odda se stanovanje — družinsko — takoj za Din 100.— mesečno. Orehovlje št. 8 pri Britofu.
Več 100 dobro ohranjenih zabojev prodamo. Din 3.— komad. Jugočeška.
Prodam hišo v sredini mesta blizu Stare pošte. Naslov v upravi.
Odda se v najem 5 sobno stanovanje s kuhinjo, jedilna shramba in pralnica. Poizve se Prešernova ulica 7.
Proda travniško brano popolnoma v dobrem stanju podružnica Kmetijske družbe v Cerkljah.
Odda sc soba s posebnim vhodom solidnemu gospodu. Nuslov v upravi.
PREKLIC.
Podpisana Kopač Ana, tov. delavka v Straži-šču pri Kranju preklicujem in obžalujem vse govorice, katere sem raznašala o nedl. Dolinar Francetu ml. in nedl. Lisičnik Pavli v tovarni Tekstilindua na Gašteju iti po Stražišču ter se njihovim staršem zahvaljujem, da so mi te žaljive govorice odpustili in odstopili od tožbe.
Kopač Ana.
PREKLIC.
Podpisana Velikonja Frančiška, tov. delavka v Stražišču 76 preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem izrekla o gdč. Rozman Maksimiljani, tov. delavki iz Stražišču št. 67. v zvezi z g. Dolinarjem Fruncetom ml. delavcem v Stražišču št. 73 ter se ji zahvaljujem, du mi je žaljivke odpustila in odstopila od tožbe.
Velikonja Frančiška.
HRBBHIIICB li PBS01IUIICB«KRBniB
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove, hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Fotograf
S. Rovšek
se priporoča za vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Kranj, Cojzova 4.
(pri pokopališču)
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva z današnjim dnem prevzela v Krizah znano gostilno pri »BENKU". Potrudila se bova slehernega gosta postreči z dobro pijačo in s toplimi in mrzlimi jedili.
Albin in Ivanka Oblak.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.