AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 8N LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1942 LETO XLV. - VOL. XLV. \ si odbijajo napade Nemcev v Stalingradu LC* Prodirajo kar čez J^mrličev. Niti ^Jencev ne morejo Pobiti. 22. sept. — Rusko W p0veljstvo poroča, da so ||:. v po ulicah Stalin-% nove nemške rezerve. Ru-10 Stiskajo na Nemce, da niti časa pokopati svo-kj, »h tovarišev, niti odpe-Senih. & Naprej jn naprej bru-6 izstrelke v hiše Sta-1 rusko poročilo da- 'iv J zatrjuje, da so Rusi J* nemške napade. V ns- ^Orju ____i; xt____ , . , so Rusi vrgli Nern-razbili 12 tankov 1 dva .bataljona pehote. ^Poročila zatrjujejo, da mški tanki kar preko 'h nemških vojakov, vsako ceno zavzeli me- 1 PoroČila zatrjujejo, da Poslal vse ženske in Hoškmesta in da je prijel s Kl za orožje, da brani -j Vs! p0mbniki naprej in «lije ^ bombe na mesto. :,Sd;mb ^ tak° m°^'no> e Puške in strojnice sjiu| slišijo. In vendar se Vfiemu.teir.u jwicfci «e Jo črncem. jWillkie je pripravljen položiti karte na mizo pred Stalinom ! Moskva, 21. sept. — Wendell L. Willkie, Rooseveltov odpo-Islanec, ki je dospel včeraj v j Moskvo, je izjavil, da pričakuje ! imeti odkrit razgovor s Stali-jnom, ker; je slišal, da je Stalin mož, ki nima rad zavijanj, i Willkie si je ogledal Moskvo, i in imel nato razgovor s komi- Neprestani boji v Jugoslaviji New York. (Iz raznih virov) — Po hudem porazu, ki so ga nemške čete doživele v bitki na Sitnici, so se začeli nemški zavojevalci pripravljati na novo ofenzivo, ter so začeli dne 14. septembra prodirati iz Banja Luke v smeri proti Mrkonjič-Gradu. Gerilci niso mogli odbiti vseh napadov, ter so se umaknili 'sarjem zunanjih zadev, Molo- . , , ,, • J J ' 1 iz Sitnice, katero so Nemci za Slika kaže gorečo ladjo Wakefield nekje na Atlantiku. Ker so ladjo spremljale bojne ladje, so takoj vzele z goreče ladje 1,600 potnikov. IS a ladji so požar pogasili i it jo privlekli v ameriško pristanišče.^ Nemci so usmrtili 207,373 oseb Te številke so danes na podlagi nemških poročil iz zasedenih držav. Največ žrtev je bilo na Poljskem. Potem je bila prva na vrsti Jugoslavija. i •jci so pomagali t**ti Nemca - ' Uruguay._Oblasti so ^ a je prestopilo 200 |gv brazilsko mejo ter anta Anna pomagalo v6ke«a Nemca. To je ko so se vršile po demonstracije J*. ker ' London, 21. sept,—Število znanih žrtev, ki so jih;usmrtili Mariji v zasedenih deželah, je naraslo ha 207,373, glasom poročila mednarodnega informacijskega odbora. V tem številu je zapopadenih tudi 116 francoskih talcev, ki .so jih zadnji teden ustrelili v Parizu. proti so torpedirali e za letala rade jo ženske delavska tajajo ^ perkins pravi, da v tovarnah za R«*0 k°t moški, pa tudi X>oško delo. Na te- >Ck°d$3ld0?67- Pri % 6 Ze'° vestne iu se n°vemu poslu. Do fe^i^ €ta bo zaposlenih v « Jih i 250,000 žensk, ^ 00 2 lansko let0 ko" He'> a to delo so najbolj etlske med 25 in 40 VjjL" Sr ^mada šteje Kn^ione mož tu Ja^ • — Generalni ad Maj s ^lio je izjavil, da * >eriška armada 4,- Ni 6Vllu vključena tudi pa povedal, če (5^ kHu^General Hershey, V it io a 2a obvezno voja-a"nedavno izjavil, da Vwriška armada . U 4>500,000 mož f.'ijHi^ štorklje Ju^tj £Se je oglasila pri K%l'i almut Schefrick in pustiia za Hilko prvorojenko Cm 0 ime Je SivSfe. Tako NY5* bilo nje. Tako sta 6 Cukanje, 7511 hS k6, Postala že driigič ara H se dobro p°2u ~ bolnišnici, W Številke je odbor zbral na podlagi nemških poročil, ki je objavljal sodne obravnave in potem eksekucije. Poljska vlada poroča, da je bilo usmrčenih 200,000 Poljakov, odkar je Nemčija zasedla deželo. 100,000 so jih Nemci ustrelili po obravnavi, 100,000 so jih ustrelili kot talce in 30,-00 so jih usmrtili v koncentracijskih taboriščih. Odkar je bil izvršen napad na rablja Heydricha na Češkem, so Nemci usmrtili 1,765 Čehov, katere so obdolžili krivde atentata. Poleg tega je umr-o v ujetniških taboriščih na tisoče Čehov. V prvih šestih mesecih tega eta so Nemci ubili 1,500 Francozov. Poleg tega so usmrtili 250 talce v, odkar so zasedli Francijo. V Belgiji je bilo ubitih, kolikor je znanega, 130 oseb, nekaj radi sabotaže, nekaj kot talci. V Grčiji je bilo usmrčenih nad 3,000 oseb. Poleg tega so jih bolgarske oblasti pomorile več tisoč v Macedoniji. Nizozemska vlada ima poročilo o usmrčenju 200 oseb, ka tere so obdolžili sabotaže, ali ker so poskusili pobegniti v Anglijo. Na Norveškem so Nemci ubi li 106 oseb, vrhu tega jih je umrlo radi slabega ravnanja v koncentracijah na tisoče. Koliko jih je bilo ubitih v Jugoslaviji, se ne ve natančnega števila. Toda samo v septembru in novembru 1941 so Nemci postrelili v Jugoslaviji nad 5,000 talcev. -o- Peta obletnica V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Antonom Pla-ninšek v spomin 5. obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. V Chicagu so prijeli 80 zamorcev, ki se hočejo izogniti vojaščini Chicago. — Tajna policija je prijela 80 voditeljev in članov treh zamorskih organizacij, ki učijo, da se ni treba odzvati obvezni vojaški službi. Organizacije imajo 4,000,000 zamorskih članov v 46 državah. -o- Prv^ obletnica V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim John Kominom ob priliki 1. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Priklenjen na avto, da bo prodajal bonde Philadelphia. — Joseph Ken-ney, star 52 let, se je namenil, da bo proclal za,$100JQO vojnih bondov. V ta namen se je dal prikleniti na vodilno kolo ar-madnega truka in se bo vozil po ulicah tega mesta toliko časa, da bo dosegel to kvoto. -o- Nadaljna 2 nemška generala sta bila ubita London. — Radio iz Francije je včeraj poročal, da sta bila ubita na ruski fronti dva nadaljna poveljnika in sicer generala Goetsche in Mack. Vesel dogodek Družina Mr. in Mrs. Ray Da-bat iz 173. ceste se veseli prve hčerke v družini. Mati in dete sta zdrava. Dekliško ime matere je bilo Agnes Balant iz poznane Louis Balantove družine iz Loraina. Društvo Jutranja zarja, št. 46 SDZ je pa dobila novo članico. Čestitamo! |83fi f&IJ Naši vojaki ta lei »a Albert L. Novak, sin Mr. in Mrs. Leo Novak iz 7610 Lock-year Ave. je bil povišan v korpo-rala. Albert služi pri marinih na Parris otoku, South Carolina. Njegov naslov je: Copl. Albert L. Novak, United States Marine Corps, Parris Island, South Carolina. Čestitamo! ta Pa ta Naši fantje, ki služijo v ameriški armadi, ničesar ne pogre šajo bolj kot pisem ali kartic zdoma. Ako fantje pogosto ne pišejo, se ne smete čuditi, ker so zelo zaposleni z neprestano vež-bo. Vi pa lahko pišete par vrstic in fantje so silno veseli vsakega obvestila od doma. Zato apeliramo na starše, sestre, brate, so^ rodnike, prijatelje in znance, naj se večkrat spomnijo svojcev v armadi vsaj s kako kartico. Vse, kar se tiče naših fantov v armadi, pri mornarici, pri marinih, torej vseh, ki služijo Strica Sama, naj bi bilo poročano v tejle koloni. Namenjena je prav za to, da splošna javnost izve o naših fantih, kje so, kako se jim godi. Pišite nam, pokličite po telefonu, ali pridite sami povedati Ne stane vas nič. pas pa ta Na dopustu se nahaja Pfc Joseph Arko, sin Mr. in Mrs Frank Arko iz 981 Addison Rd Nazaj odide v nedeljo. ta tata K obrežni straži je odšel prostovoljno Frank B. Pirnat, sin Mr. in Mrs. Blaž Pirnat iz 6619 Edna Ave. Njegov naslov je Seaman Frank B. Pirnat, Mar-blehead Station, Marblehead, O. jtovom. Izročil bo Stalinu pis-I meno poročilo od predsednika Roosevelta. J Willkie je izrazil željo, da bi !smel obiskati bojno fronto. Rekel je, da je fronta pri Stalingradu prav toliko ameriška, kot je ruska. Rusi so hvaležni za pomoč iz Amerike in Anglije, pravi Willkie, toda trdijo, da je niso dobili dovolj. -o- Iz raznih naselbin Frontenac, Kans. — Pred nekaj dnevi so našli pogrešanega rojaka Johna Sodnika mrtvega v bližini tukajšnjega pokopališča. Mož, ki je bil dolgo časa bolan, je odšel prostovoljno v smrt. Star je bil 57 let in v Yalu je bival okrog 30 ldt. V Chicagu zapušča sina. Claridge, Pa. — Dne 6. t. m. je tukaj umrla za srčno hibo Mary Hren, stara 53 let. — V Prestu, Pa., je pred dnevi umrla Elizabeta Brinski, stara 62 let. Zapušča moža, pet sinov in tri hčere. -o- Finska bi nehala z vojno pod pogoji Washington. — Finski poslanik Procope je vzel na znanje nasvete, naj bi Finska in Rusija prenehali s sovražnostmi. Topogledno je izjavil sledeče: F i n s k a bo položila orožje, kakor hitro ne bo več v nevarnosti njen obstoj in če bo dobila garancijo za trajno varnost. Toda poslanik je i z j a v i 1, da Finska ni ponudila nobenih mirovnih pogojev. Policija je prijela 28 Italijanov v Floridi Tampa, Fla.—Ameriška tajna policija je napravila pogon na italijanske državljane in jih aretirala 28. Pri njih je našla radije, orožje, municijo fotografske aparate. —--o- PRST JE DAL ZA MORNARICO Utica, N. Y. — Joseph Con nell, star 34 let, po poklicu mehanik, bi rad vstopil k mornarici. Niso ga sprejeli, ker je imel pohabljen mazinec. Šel je in si dal odrezati prst in na rekrutni postaji so mu povedali, da bo sprejet, kakor hitro se rana zaceli. -o- Nočeta k vojakom Federalni sodnik Freed v Cle-velandu je obsodil na pet let ječe Leonarda Raderja iz 3807 W. 133. St. in Charles Dresche-la iz 1933 E. 73., ker sta se ho tela izogniti vojaški službi. Izgovarjala sta, da pripadata organizaciji priče Jehove, katera je nasprotna vojni. Nocoj bo zadnja predstava v mestnem stadionu Sinoči je posetilo armadno predstavo v stadionu 81,009 oseb. To je rekord za stadion Nocoj bo zadnja predstava. Kdor je še ni videl, ima nocoj še pri liko. sedli dne 15. septembra.»S spretnim manevriranjem pa so naše čete uspele, da potisnejo nemške in ustaške oddelke zopet nazaj do Banja Luke. Sovražnik se je umaknil v velikem neredu in je izgubil na bojnem polju veliko količine vojnega materijala. Gerilci so kraj Sitnico zopet zasedli. * Koncem avgusta se je boril večji oddelek liških svobodobor-cev proti laškim četam v bližini Udbine. Gerilci so pretrgali zvezo med laško kolono in njenim izhodiščem, nakar je italijansko vrhovno poveljstvo poslalo dne 26. avgusta iz Gospiča velika ojačenja v pomoč obkol jenim četam. Ličani pa so napadli ta ojačenja, ter jih po hudih spopadih prisilili, da se vrnejo nazaj. Italijani so izgubili 900 mrtvih in ranjenih. * Dodatne vesti o borbah v uko. ici Kupresa poročajo, da so gerilci zrušili sovražno bombno letalo s streli iz navadnih pušk. metalec je bil prisiljen pristati v "no man's land," med našimi in sovražnikovimi pošto jankami. Pod zaščito noči, se je gerilska četa prikradla do letala ter ga zapalila. Boji v bližini Travnika in Bu-gojne, kjer je bila porušena električna centrala, še vedno trajajo. Sovražnik je imel velike izgube tudi v odseku Imotski-Livno. n> Krdela prostovoljskih skupin, ki vodijo boje v okolici Siska so razprožila več manjših ustaških posadk. Med laškim vojaštvom se vidno širi malodušnost, vedno češče se pojavljajo nepokornosti in prestopki vojaške discipline. Število dezerterjev vidno narašča. Prav posebno velika nezadovoljnost vlada v divizijah "Ber-gano" in "Sesori," katere so pretrpele izredno težke izgube v bojih v Liki in Južni Dalmaciji. V Mostaru so Italijani pred kratkim ustrelili 8 laških vojakov, ki so bili pobegnili med bitko. Po ostrih bojih med italijanskimi in ustaškimi oddelki so ge-rilske skupine iz Krajine vrgle sovražnika iz Cazina, ter mu prizadele velike izgube. Na progi Sisak — Novska so syobodoborci vrgli iz tira vojaški vlak. V bližini Travnika in Bu-gejne se nadaljujejo srditi boji, v katerih je bil sovražnik znova prisiljen, da se umakne. Iz Sofije prihaja preko Londona poročilo iz macedonskih virov, da je v Skoplju položaj skrajno napet, ter da prebivalstvo čez-dalje bolj odločno zahteva odcepljenje od Bolgarske. * V Novem Sadu je bilo 6 Madžarov zaradi stikov v srbskimi četniki obsojeih na smrt. * Paveličeve oblasti so zasledile v zagrebških šolah protifašistično delovanje, ter so aretirali veliko število uradnikov in dijakov, med katerimi so krožili lepaki. * Iz B e r n a poročajo, da se Nemci pritožujejo, da so sovražna letala ponovno spuščala vojno opremo in letake upornemu j ugoslovanskemu prebivalstvu, ki se zdaj nahaja pod bolgarsko "zaščito." 1 'L. Iz Londona poroča UP, da se na Balkanu na stotine bolgarskih domoljubov pridružuje čet-niških vojski generala Draže Miha j lovita in da se vidno bliža splošna balkanska vstaja proti nemškemu in italijanskemu gos-podstvu. Upor bi bil imel izbruhniti šele pozimi, bo pa morda, zaradi poslabšanega položaja na ruski fronti, izbruhnil že prej. Te vesti zatrjujejo, da uporniki dobivajo orožje iz Rusije s pomočjo letal, ki zalagajo svobodoborce tudi s potrebno municijo. --o- Dobro so se založili Roparji so odnesli iz gostilne Gaiety Bar, 4323 Spokane Ave. 96 kvortov žganja in 12 škatelj cigar. Iz gostilne Clairdoan, 10322 St. Clair Ave. pa 72 kvortov žganja in 15 kartonov cigaret, V obeh prostorih so dobili tudi nekaj gotovine. 30 dnevnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Baraga. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V četrtek 24. septembra bo po vsem okraju Cuyahoga poskusna zatemnitev Vojaške oblasti so dovolile, da bo v četrtek 24. septembra zatemnitev po vsem okraju Cuyahoga. Natančni čas za zatemnitev ne bodo naznanili, toda poldrugo uro poprej se bodo urili v obrambnih delih vsi, za to izšolani delavci. Faktična in popolna zatemnitev bo pričela enkrat po 8:30. Trajala bo 10 minut. Pet minut prej bo delna zatemnitev. Najprej se bodo oglasile svarilne piščale z več kratkimi signalli. Par minut pozneje bodo ugasnili ulične svetilke. Kaj morate storiti v času zatemnitve: 1. Takoj, ko boste zaslišali svarilne piščali, ugasnite vse luči v hiši in ostanite doma. 2. Ako ste na cesti in hodite peš, stopite med vrata najbližjega poslopja. Tam ostanite, dokler bo trajala zatemnitev. 3. Akfo boste na cesti z avtom ob tistem času, zapeljite takoj k robniku in ugasnite luči. 4. Ako imate prodajalno, ugasnite vse luči in napise, ki se jih vidi s ceste. 5. Ako boste takrat na ulični železnici ali busu, storite, kar vam bo rekel voznik. Ko boste zaslišali eno dolgo svarilno znamenje s piščali, boste vedeli, da je konec zatemnitve. 11 •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ,_Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $850 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 far 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 190®. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 222 Tue., Sept. 22, 1942 Dogodki v Španiji ugodni za zaveznike v S tem, da je španski diktator general Franco odstavil svojega svaka Ramon Serrano Sunerja iz urada zunanjega ministrstva, se je položaj obrnil v prid Združenim narodom in sicer prvič, odkar je izbruhnila ta vojna. Dozdaj je ena preplašena država za drugo odstavljala svoje diplomate, ki so bili naklonjeni zaveznikom ter nastavljala take, kot je zahteval Berlin. In ker je general Franco, ki je zvit diplomat, napravil ravno obratno, je soditi, da se Španija obrača k zaveznikom. Zunanji minister Suner je bil javno za sodelovanje z Nemčijo, kar je bila zelo velika ovira za zaveznike, ker Španija in Francija dominirata zahodno Sredozemlje. Brez prijazne nevtralnosti Španije bi bilo težavno pošiljati konvoje z angleškega otočja na Malto in v Aleksandrijo. Ker imajo Angleži vedno bolj težavno stališče v vzhodnem Sredozemlju, je ta preobrat v Španiji zaveznikom zelo dobrodošel. S tem je pa tudi zelo olajšano stališče Francije. Hitler je namreč vedno grozil francoski vladi, da bo naščul Španijo proti francoskemu Maroku. Zdaj, ko nima Hitler v Španiji zaveznika Sunerja na vladi, ne bo mogel več groziti Franciji s tem bavbavom. Suner je neprestano agitiral, da naj se Španija vmeša v to vojno. General Franco je pa zasledoval tradicionelno špansko politiko, da se ne bo vmešavala v evropske zadeve. Nek zgodovinar je zapisal, da-je nehala Španija že pred enim stoletjem biti del Evrope, ampak je bolj del severne Afrike. Evropski kontinent se neha za Španijo tam, kjer visoki Pireneji dele Francijo od Španije. To je resnično v mnogih ozirih. Španija je vedno trgovala z Veliko Britanijo. Izvažala je železno rudo angleškim livarnam. Bakrene rudnike v Rio Tinto lastujejo večinoma angleški kapitalisti. Španska plutovina, sadje in vino imajo najboljši trg v angleškem imperiju in v Ameriki. Dočim se Španija ozira za trdnejše zveze z špansko-ameriškimi republikami, jo je hotel Suner zaplesti v evropski prepir. Zato je bil zelo nepopularen. Zlasti mu je bila sovražna armada, ki ni hotela priznati, da je dobila civilno vojno samo z pomočjo Nemčije in Italije. Španski narod se je čutil zelo ponižanega, ko je Suner vedno letal v Berlin po nasvete ter prinašal od tam navodila od nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Ribbentrop je silil Sunerja naj napove vojno Angliji, zasede Gibraltar ter tako zopet obnovi nekdanjo moč in slavo Španije. Suner je delal v tej smeri, toda njegov cilji so se izmaličili, ko so se špansko-ameriške republike začele obračati od osišča in je Brazilija napovedala vojno Nemčiji. Mnogo se govori, da bo Hitler nekega dne planil čez Pireneje in zavojeval Španijo in Portugalsko. Toda Španija, ki si še ni opomogla od civilne vojne, bi bila kaj žalosten plen za Hitlerja in je dvomljivo, da bi jo sploh hotel kdaj zasesti. Samo dvakrat je bila Španija zavojevana, pa vselej le za malo časa. V 5. stoletju so prihrumeli od severa Vandali, nemško pleme, ki so šli preko Španije v severno Afriko. Toda sčasoma so vsi poginili, nekaj od vročega podnebja, nekaj pod rokami domačinov. Druga invazija je bila 1808 po Napoleonu. Angleži so poslali Špancem na pomoč generala Wellingtona, Napoleon je sicer pregnal Angleže, toda pri tem je sam tako oslabel, da ni mogel nikdar več zbrati svoje nekdanje moči. Ako je general Franco odločno na strani zaveznikov, se bo pa pokazalo takrat, kadar bodo Združeni narodi odprli drugo fronto v zahodni Evropi. Takrat bo Španija ali dejansko pristopila k zaveznikom, ali pa bo obdržala samo prijazno nevtralnost. 1111111.1 H im.H111I I i i k i th******** beseda iz naroda Naše farme bodo dale največjo letino v zgodovini. Ameriški farmarji bodo napolnili letos naše kašče z največjo zalogo živil v zgodovini. Od leta 1925 niso ameriški farmarji pridelali še toliko koruze, žita pa ne toliko od leta 1915. Koruze bodo farmarji pridelali letos 2,755,606,000 buš-ljev, ovsa 2,332,000,000 bušljev, pšenice 955,000,000 bušljev. Poljedelski oddelek vlade ceni, da bodo znesle ameriške kokoši letos 16% več jajec kot lansko leto, ko so jih znesle 41,766,000,000. Farmarji imajo letos 14% več jajčaric kot lansko leto. Kar se tiče mesa ga ni bilo v Ameriki še nikdar toliko kot ga je letos. Cenijo ga na 24,000,000,000 funtov, dočim smo ga imeli lansko leto 4 bilijone ifuntov manj. Farmarji rede letos 14% več prašičev kot lansko leto in tudi goveje živine niso redili še nikdar toliko kot letos. Sirarne bodo tudi več producirale sira kot druga leta. Sirarska industrija se je dvignila letos za 25%. Sirovo maslo je edino živilo, ki ga bomo producirali manj kot lansko leto. Vpočast našim fantom Cleveland, O. — Vsaka naselbina slovenskih okolic v širnem Clevelandu se zelo zanima za častni seznam fantov in mladih mož dotične okolice, ki so bili poklicani braniti svojo domovino Zedinjene države ameriške. Brez nadaljnega so zapustili svojce ter se odzvali klicu Strica Sama, da ga bodo branili pred Hitlerjem, Mussolinijem in hinavskim japonskim bogom Hiro-hitijem. Vsi ti omenjeni so največji svetovni roparji in morilci ter zatiralci vseh človeških pravic. Kdor ne trobi v njih rog, se ga mora spraviti kratkomalo s sveta. Na stotine je že fantov in mladih mož, ki so odšli v armado Zed. držav. Za njimi pa žaljuje-jo starši, bratje in sestre, njihove mlade žene in številni prijatelji. Oh, če bi bilo mogoče prešteti solze njihovih staršev, bratov in sester, pa njih mladih žena ! Po vseh slovenskih župnijah se je omislilo seznam teh fantov ter mož. Tudi v naše narodne domove obešajo plošče z njihovimi imeni, da se jih narod spominja, kadar čitajo njih imena. Po mojem mnenju je to zelo lep način, da pokažemo, kako znamo ceniti njih žrtve. Zato so sklenila tudi skupna društva fare sv. Lovrenca prirediti posebno prireditev v SND na 80. cesti dne 11. oktobra. V gornji dvorani bo ples za mladino, v spodnjih prostorih pa pogostitev staršev, bratov in sester l:er prijateljev. Občinstvo iz širnega Cleve-landa je vljudno vabljeno, da se udeleži te prireditve v velikem številu. Prijazno so vabljeni tu di tisti starši, kateri ste tako srečni, da nimate še nobenega svojih sinov v armadi. Pridite, da izkažemo čast onim, ki so svoje sinov« že dali za obrambo domovine in demokracije. Ako bo kaj preostanka od te prireditve, ga bomo dali za večkratno sv. mašo za srečni izid te vojne in zdrav povratek naših fantov. Ako bo pa božja volja tako, da bo kateri izmed njih ostal na bojnem polju v obrambi domovine, se bo zanj darovala sv. maša. Torej se že zdaj odločimo, da bomo na tisti dan posetili to prireditev, ki je res v blag namen. Podrobnosti bomo še navedli v tem časopisu. Do takrat mi pa bodite iskreno pozdravljeni od nkupnih društev fare sv. Lovrenca, Louis Gliha, 91055 Union Ave. Pouk v slovenščini Pouk slovenskega jezika v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju se bo kmalu pričel. Kdor ima veselje, zanimanje in sposobnost za slovenski jezik, se lahko takoj vpiše v pisarni Slovenskega narodnega doma, pri g. Tavčarju. Vse natančnejše podatke glede šole vam bo dal g. Tavčar. Mislim, da še nikoli preje ni bila važnost in zahteva znanja slovenskega jezika tako pomembna, kakor je prav sedaj, v vojnem času. Kadar bomo mi tukaj v Ameriki slavili končno zmago te vojne, takrat bo znanje slovanskih jezikov tukaj še več- j jega pomena, kakor pa sedaj. Ministri in konzuli bodo potrebovali tolmačev in uradnikov, ki bodo znali ne samo angleščino, temveč tudi popolnoma pravilno vsaj enega izmed slovanskih jezikov. Sedaj se vam nudi prilika, da se učite slovenščine. Mi1 tukaj v Ameriki smo se svobod- j ni, mi še lahko čitamo, pišemo, pojemo in igramo v našem ma- terinskem, slovenskem jeziku. Nihče nas ne preganja radi tega. Kaj bi dali Slovenci v Evropi, če bi oni imeli tako svobodo! Slovenci v Jugoslaviji morajo plačati svoje lastno življenje za svoje narodno prepričanje. Upam pa, da se kljub temu groznemu zatiranju Slovencev v Jugoslaviji slovenski jezik tam ne bo zatrl! Slovenci v Jugoslaviji so preveč zavedni! In mi tukaj svobodni Ameriki, ki se nam nudi prilika, da brez žrtev ohranimo to, kar nam sovražni tujec hoče uničiti, ali naj mi to ugodno priliko prezremo? Ne bodimo zaostali, pokažimo svojo dobro voljo in zanimanje za slovenski jezik. Zapomnite si star slovenski pregovor: "čim več človek zna, tem več velja." Antonette Kennick. --o- SINU Ravno nekaj sem pisala, ko zazvoni telefon; "halo," hitro se odzovem in počakam, kdo da bo. "Halo, mama!" sin zakliče; "halo, Viljem, kje pa si?" "Tukaj v Great Lakes še vedno, toda jutri bomo šli. "Kam pa pojdeš?" hitro vprašam. "Mama, tega še ne vem; ven na morje, tako mislim, več povedati ne smem." "Zbogom hodi, sin moj dragi, naj Marija čuva te; moja naj ljubav te spremlja, srečno k nam povrni se!" Mary Stusek, Wickliffe, O. --o-- Znana ameriška publicist-ka o Draži Mihajlovicu Ameriška publicistka Elza Maxwell je dne 14. septembra posvetila svoj članek v "New York, Pošt"-u generalu Draži Mihajlovicu. Iz tega članka navajamo nekatere zanimive misli: "Moj junak št. 1 evropske vojne je general Draža Mihajlovič, vodja jugoslovanskih četnikov. Neizprosen sovražnik Nemcev, se je z nekaterimi ostanki jugoslovanske vojske umaknil v svoje rodne planine, kjer zdaj zaposluje na stotisoče vojakov osišča, Bolgarov, Rumunov, Italijanov in Nemcev. "Skozi mesece in mesece je ta balkanski vojskovodja preganjal čete osišča, pobijal njegove poveljnike in uspel utrditi svojo oblast v planinah, kjer so njegova skrivališča. # "Mihajlcvičevo geslo je iia-slednje: Bodi iskren z ženami in nežen z otroci. Bodi dober za živali, uporen napram sovražniku in neusmiljen proti Nemcu. "To geslo bi morali vzeti za svoje vsi zedinjeni narodi ... in prinesti v to totalno vojno malo več zdravega razuma in borbenosti. "Pravijo, da Mihajlovič včasih sam opravlja tudi svojo izvidnoj službo. Preoblečen se je baje že večkrat drznil v Beograd. "Zamislite si položaj te junaške Jugoslavije, ki je zasedena od največje vojne sile na svetu. Pomislite, da njeni svobodoljubni sinovi kljub temu uporno udarjajo na sovražno osišče, da napadajo takorekoč z golimi rokami. "Prfesenetljivo se mi vidi, da je gerilsko četovanje — nekdaj način bojevanja banditov in pregnancev — zadobilo v tehniki modernega vojskovanja tako važno in odlično mesto. Saj celo trde, da se nemški vojaki bolj boje skritih Mihajlovičevih krdel, kot vseh drugih sovražnikov. Nikdar ne vedo, odkje bo prišel in kam bo udaril. Morda so nacistični vojaki ravno na odmoru, ali na potu po poljih in hribih, ko kar naenkrat poknejo puške ... A vsak četniški strel odmeva skozi svet, noseč vest o neomajni odločnosti, o junaštvu in o svobodi." Mednarodna četniška fronta četovanje se širi iz Jugoslavije v druge balkanske dežele in prehaja v ozemlja drugih zavezniških narodov. London, 12. septembra (UP) — Danes so prišle v London novice da so gerilske skupine v petih jugovzhodnih evropskih državah odprle svojo lastno drugo fronto s sabotažo prometnih zvez osišča in ponovnimi napadi na osamljene posadke zasedbenih čet. Četniški napadi na Poljskem in Grškem, v Jugoslaviji in Ru-muniji, v zadnjih dveh tednih, so brez dvoma posledica pogodb med generalom Dražo Mihajlo-vičem, vodjo jugoslovanskega oboroženega odpora in četniški prvaki v drugih deželah. Cilj njihovega delovanja je vznemirjevanje zasedbenih čet osišča v toliki meri, da bi bilo čimvečje število vojakov priko-vao v zasedenih krajih. Svobo-doborci se nadejajo tudi, da bodo primorali Hitlerja, da ojači svoje posadke s četami iz vzhodne fronte, ter da bodo na ta način vsaj nekoliko olajšali pritisk na Rusijo. Predstavniki londonskih vlad v izgnanstvu ne vedo natančno, kolikšen uspeh so gerilci do zdaj dosegli. Tajna poročila zagotavljajo, da so bili Nemci in Italijani že primorani, da sestavijo posebne vojaške skupine, in da jih odpošljejo na pohode v planinske okraje na Grškem, v Jugoslaviji, Albaniji in Rumuniji. Te kolone, baje že ojačene z bolgarskimi, rumunskimi in madžarskimi vojaškimi oddelki, naj bi pregnale svobodoborce iz njihovih utrdb. V Rumuniji vodi upor Ion Mi-nulesku, ki je poveljnik rumun-skih gerilcev. Njegove čete na-perjajo svoje napade predvsem na prometne zveze v bližini jugoslovanske meje. Pred kratkim so njegova krdela napadla ru-munsko obmejno posadko, v kateri je bilo tudi nekaj Nemcev, ter ubili 121, a ranili precejšnje število vojakov. Grškim geril-cem pomagajo tudi nekateri britanski in avstralski vojaki, ki so pobegnili v planine, ko je Grčija propadla. Na neki glavni progi, ki preko planin veže Grčijo z Bolgarsko, so vrgli iz tira vlak in pretrgali promet. Na Poljskem so se svobodo-borci zapadno od Varšave spo- LIBERTY UMEfflCKS A furniture mover from Worcester, Said—"I have become a big booster Of Bonds to help lick' Those Axis guys-quick! (An' I'm savin* mm* more than I uster!") ^ It'« going to tak« • >»» jM money to win the Wnr. Do I** your part by putting 1055 of your income into War Bond* erery month, j V. S. Trmury Dipt. padli celo s SS četami. Tam je upor prav posebno ojačen zaradi prihoda ruskih gerilcev, ki so v precejšnjem številu prekoračili poljsko mejo. (SS čete so Hitlerjeva elitna garda, sestavljena iz izbranih in prav posebno učinkovito oboroženih mož. Nosijo črno obleko, črne srajce itd. SS so začetnice njihovega imena "Schutz-Staf-feln," to je, zaščitni oddelki.) -o- Kako Paveličevci bogate in brutalno izkoriščajo delavce Carigrad, 10. septembra (ICN) — V teku preteklega leta svojega gospodarstva na Hrvaškem, so si Paveličevi pomagači, ki so prišli na oblast s pomočjo nemških bajonetov, pridobili velika bogastva. Pavelič sam in njegovi najbližji sluge, kakor Budak, Kvaternik, Kulenovič in drugi, so si prisvojili monopol rudarske in lesne industrije na Hrvaškem. Tudi podjetja, ki so bila prej v srbskih ali slovenskih rokah, so pograbili. Prave lastnike so poslali v pregnanstvo in z njimi tudi marsikatere premožne Hrvate, ki niso hoteli sodelovati z ustaši. Iz Paveličeve-ga in nemškega časopisja smo izvedeli, da so Pavelič in ljudje okrog njega zdaj posestniki številnih premogokopov, železnih peči v Venici, v Bosni, in večine električnih central Jadranske obale, kakor tudi nove železniške centrale v Novi Gradiški. Poslednje vesti zatrjujejo tudi, da si je Paveličeva okolica prilastila celo akcije delniških družb za izdelavo tanina. Vse '.car ta društva izdelajo, gre seveda takoj v Nemčijo. Kapital Paveliča in njegovih pomagačev neprestano raste s pomočjo brutalnega izkoriščanja delavcev. Naporno delo in nezadostna prehrana širita med narodom belo in bolezni. Jetika se je silno razrasla. Hitlerjevski list "Deutsche Zeitung Croatien" poroča, -]a je bilo 48% zavarovanih delavcev, ki so v mesecu maju umrli v Zagrebu, jetičnih. Resnični odstotek je pa še bolj visok. Hrvaški delavci delajo pod strogim nadzorstvom. Povsod je izveden sistem takozvaih "kontrolorjev," ki so seveda iz stranke ustašev. Vsak nadzornik ima četo od 10 do 30 delavcev. Njegovo delo, plačano iz pridržkov od delavskih plač, je predvsem nadzorstvo nad razpoloženjem delavcev in vohunska služba. Položaj v prehrani je na Hrvaškem zdaj že zelo težak. Kako veliko je pomanjkanje, se najbolj vidi v pisanju "Deutsche Zeitung Croatien," ki trdi, da na trgu ni dobiti zelenjave, kljub temu da je vse sočivje že zdavnaj zrelo za žetev. Potrebe prebivalstva niso niti od daleč krite. V Zagrebu in drugod, so če-sto izgredi stradajočega ljudstva, Koncem avgusta je baje gruča lačnih žen v Zagrebu prodrla v trgovino s hrano, na kateri je bil napis: "Za vojake zavezniških vojsk." Iz strahu pred novimi izgredi, so Nemci ojačili svojo posadko v Zagrebu......... -o- Angleški časnikar o rusko-jugoslovanskih odnošajih London, (Radio prejemna služba) — Angleški časnikar Harrison, znani prijatelj našega naroda, je izjavil danes v londonski radio-oddaji v srbohrvaščini naslednje: Kraljevska jugoslova da in vlada Sovjetske RU1 izvedli ukrep zelo veli*6 sti. Jugoslovansko p°s Moskvi je dobilo čin a"1' a rusko poslanstvo pri n; di v Londonu postane an" Ta korak je zelo značaj"", znanje našemu narodu, ^ raz občudovanja, ki si l služil naš narod s svoji"1,' škim držanjem v domovi Ravno tako, kakor da"^ jatelji in sovražniki obču junaštvo ruskega naroda-^ di odpor jugoslovanske?3 . da izzval v vsem svetu P^ čenje in navdušenje. Ta | roženi narod se noče uk10 * se pi'otivi mnog5 večji"1 ^ svojih mnogobrojnih kov. S Medsebojno priznanj® ^ in Jugoslovanov je tudi . prijateljstvo, ki se P° vsemi slovanskimi nar0J L® Pomembno je, da skus^ sovražniki s propagand0 ^ ga ti jugoslovanski nar° rega tudi obkoljenega z on ... fo^' niso mogli ukloniti- ^ sovražniki tudi v temu J uspeli. Vsak v svojem 2 gledata oba naroda z^ji bratski napor v Jugoslovanski narod ^ da ga sovražnik ■ f skup^ m . m znati variti in da je vsa s°vl"t»®L" paganda usmerjena v Jugoslovani morajo ' vražnikovo nado, da vanski narod popusti'- ^ ^ Vsi Srbi, Hrvati in j ^ morajo s vsemi 9v0j 1 stremeti za ciljem y Jugoslavije. Stalin°v»y ^ Moskvi je dala Jug.>fhl vladi priznanje, ker roda medsebojno iika Britanija in ^^ zdravljata ta zgod°vl" ■oo° dveh slovanskih nar< * Za v M . / - Harrisonom j v ^ speaker o vesteh iz ta čija je prisiljena, ^f \ svoje čete in vojno ^ kor tudi bencin skozi jo, in sicer največ Pj> J % greb — Ljubljana. * J i kali vzdolž železni^ v drevesa, sto metr°Vgjo/ J1 desne, ter izselili vse * A bližnjih predelov. . pfff slovenskih vasi ob ■ p» 1 't bilo uničenih. Sl°.V^oStL„ eno z največjo odl°^ strezajo prevoz teg ft c materijala. Mamin "angeU sapo pritekel dom°v povedovati: so pa kupili #> aiv*'L iK vih so pa ŠI10 dova mama so su (i "Da, sinko moJ-"Pojdi, mama»» J leži v postelji-" ^jU0 « "Saj vem. , bolj** ju* d*n*f -----— . : ,.tali sinko vztrajal, »j iti obiskat." po^ "Vseeno bom r»J tri, ko bo malo ^ "Toda ona je j j« bo malo boljša. Sinko ni vedel. Da noče iti ma«18 ^fj sosedove tete, n®tf tviHt strojnikom. namre od- svoji^r glas: oxa0^J*odin Mi je ljubo, da * < 'C . Vsaj bom za-i o\>m ^vljal premoga na po-arodaJ8 nskeg«^"28 Wallace naročila IlIIIITITtIHmiIIIM»TTIITITITimi t d Ta E>K wko lahk°noS in- e uklfl In,?*bo gotovo sedel pri N'J^odte. ih s^ r 4a — srečno vožnjo tudi' ga z01 Toda lahko noč!" lanje zažvižga, vlak poraF roaknil Nekaj časa se narod'' ^ '°P°t koles na višino skušaj ^javi. •alldo P j o. d st& prisluškovala " ■ J Pa veš, čemu so 0 I*ialvw vozove je v^fiejo p^ace. kjer jih po- žel' Moj sum ni bil jem :nik a t» un" a bo f vsakršen sum to- Jn0 Načrt je tak0 te °Van, da mora na , S UsPeti. ltlL S*K i i" j [, I nv,i SIT\ ** Sva tod čisto bi odšla-." Cornel je zapora biti do polno- > <5i aži. Tl. Daj bo)Ub°gati morava!" "k vidlH . . bou ni ničesar več. i več videti. Zato Arfie^j L c viueu. JL-O.1 o uvidim, čemu rod«v' bi iegl A' la in zadre- , Po Polnoči /V c miru. ilutri pa da u, da izginemo-od- v0 nam bo za peta sam ie^ei sPat- J >." pod drevo se lla I °n Je pri njih." l^Si v ' da je udar do V'fea !st«o in natančno < jal. '■.M* n o" / J / , ski j, —- t-u V se Skalovito \ Jj Ur'oe dviga iz prerije n ^iri.ZaPadn0 od po- '•iv, u«fl r> i „ la, oj J" 1)1 bi51 'P. v Pri vinu in na "dolarski h II. •edor. 6 ^ (3kj Pomeni po angle- Reka Smoky ,, WA*Sk»l°h Eag]e Tailu Tistikrat pro-i °jeu- erajena in most •A SeD11 le zasilen. Trdo °v ri!?cenja sedemde-Predor, ki se Tail, a odpira na SS C^lj/^hand fi,;! Predor si je iz;-n — za past, ki jl'V^ tfa:staviti cornelu in in s °dšel iz sherida- pred mostom K>ki' lak 2 delavci i X'1 C01nočjo. Iz teme SS i';en> debel človek, >^iinv>. se približal Pa ste prišli ta- 2a&uden gledal dolgi halji, ki 'K? WU V žaru peči' Po samokresu. le; nec se je nasme- "Jaz —? Jaz sem teta Droll _ft Strojnik je osupel stopil za korak nazaj. "No no —!" se je smejal Droll. "Nikar se me tako silno ne prestrašite! Škodovalo bi vašim živcem, ki jih potrebujete še za druge, važnejše posle, sodim. Teta sem namreč samo takole mimogrede. Vam bodo že še obrazložili, kako je z menoj. Torej povejte, po kaj ste prav za prav prišli?" Strojnik ga je dvomeče gledal. "Kaj pa vas prav za prav briga, po kaj sem prišel?" "Briga me, ker me je Old Firehand nastavil tukaj ob predoru, da počakam na vas." Old Firehand —? Pa vam povem, da sem prišel po naročilu prav tistega Old Firehanda." "Pa smo se domenili, da pridete šele ob eni zjutraj —." Zalezoval je oglednike trampov\in čul, da jim je vlak sumljiv, nemudoma smo odrinili." "Pripeljali ste delavce in kurivo?" Da." Vse v redu! Če je tako naročil Old Firehand, bo že prav i Reklo se mi je, da tu pri predoru čakajo njegovi ljudje. Kje pa so skriti?" "Trdo ob mostu. Ampak ne prestrašite se! Sami strici so, jaz sem edina teta med njimi. Nič se nas ne bojte!" Strojnik se je smejal. "Mi na misel ne hodi, da bi se vas bal, miss ali mistress, ali ca j ste prav za prav! Kje pa so trampi?" "So že odšli pred tri četrt ure." "Naročeno mi je, naj razto-vorim kurivo na obeh straneh predora —. Lahko kar začnemo?" "Da. Pa vidim, da so delavci izstopili —. Naj spet vstopijo, da vam pomagajo raztovoriti! Tudi jaz bom stopil k vam na lokomotivo, da vam dam potrebna navodila." "Vi —?" se je čudil strojnik. Navodila —? Meni —? Ste mar general tukajšnje vojske?" "Da, tisto sem, če dovolite!" Z enim samim skokom je bil na lokomotivi. "Takole —! Tukaj sem! Spravite svojega konja lepo počasi črez most pa obstojte tako, da ostaneta zadnja voza še pred predorom!" Strojnik je naročil delavcem, ki so se medtem zbrali okoli lokomotive, naj spet vstopijo, ter nezaupno gledal debelega Drol-la. "No, — ali bo?" je nevoljno silil Droll. "Sir, povejte, ste res od Old Firehandovih ljudi —? Da bi se moral vam pokoravati —?" ! "Seveda! In če takoj ne ubo- i gate, vam bom pomagal! Prav nič se mi ne ljubi, da bi do sodnega dneva čepel na temle lesenem mostu!" Vzel je bowieknife in ga nastavil strojniku na tarebuh. Prestrašen se je umaknil. "Vsi vragi —! Ste pa res zelo bodeča in ostra teta —! In prav zato, ker ste mi pokazali nož, vam ne zaupam! Tramp ste, ne pa naš človek! Izkaži;-te, se, če se vobče morete!" Droll je vtaknil nož za pas in povedal resno: "Ne počenjajte neumnosti! Tamle za predorom taborimo. Prišel sem vam črez most naproti in vam s tam dokazal, da vem za vaš vlak. Trampi vendar ne vejo za njega! Nisem torej eden od njih!" "No, — pa se peljimo črez!" se je vdal strojnik. Vstaja na Balkanu "New York Herald Tribune" od 15. septembra prinaša nasled nji uvodnik: široko zasnovani odpor na Balkanu in splošna vstaja proti osišču v Macedoniji, obenem z resnimi nemiri, ki so izbruhnili na Bolgarskem, dokazujejo, da zdaj pojemajo med dediči turške posesti v Evropi ona -stara nasprotstva, ki so povzročila toliko škode. Hitler jih je dobro izkoristil in spretno uporabil strah in lakomnost, da osami balbanske države. Kjer je bilo potrebno, je ta svoj cilj izvedel tudi s silo. Macedonija je bila na Balkanu glavni vir razporov. Tudi težka roka "novega reda" in njena hitra in svojevoljna razmejitev ozemelj iz vidika izključno nemških strateških ciljev, ni mogla rešiti na zadovoljiv način tega težkega problema. Macedoi}-ski problem je bil preveč zapleten: Dokaz za to, da je nacistična vlada zares odločala o mace-donskem vprašanju, so spletke Wilhelmstrasse in različnih ma-rijonetnih vlad, ki vse plešejo v taktu berlinskih piščalk. To je ranilo ponos balkanskih narodov, a vrhu tega je bila rešitev tudi nasprotna narodnostnim težnjam prebivalstva. Stari nasprotniki v različnih balkanskih državah spoznavajo zdaj, da so bile vse razprtije le umetno spletene zanjke, v katere so se zdaj ujeli vsi, pa bili pomagači osišča ali pod jarmi jeni narodi. Prezgodaj bi bilo, da se že zdaj nadurno na izmeno osišču prijazne bolgarske politike. Poročila o nemirih so še nepopol- hajloviča in njegovih junaških vojakov v Jugoslaviji in drugi dokazi, ki pričajo o rastoči sili zaveznikov v Evropi, vse to bo brez dvoma močno vplivalo na bolgarsko javnost. Nobenega dVoma ni o tem, da se je na Balkanu nagrmadila velika množina vnetljive snovi, ki bo zaplamte-la na dan vojaškega poraza Nemčije, tudi ako bi bil sedanji upor na Balkanu zadušen. * London, 14. septembra (UP) — Macedonski krogi v Sofiji trde da je izbruhnil v Skopi ju pro-ti-bolgarski upor in da tamošnji domoljubi delajo na temu, da se Macedonija odtrže od Bolgarije. Množenstveni pokolj'i v Bosni in izjava berlinskega radia, da se operacije čiščenja nadaljujejo po načrtu," pomeni, da so Nemci znova začeli veliko ofenzivo proti gerilskim upornikom. Najboljši dokaz za to, da vstaja še ni zadušena je uradni seznam laških izgub, ki navaja 295 Mus-soliijijevih vojakov med mrtvimi in 387 med ranjenimi na bal-banski fronti. na nemško poročilo iz meseca ju- Lcndon, 14. septembra (UP) — Nemška poročila o vstaji v "bolgarskem" delu Macedonije in proglasitvi prekega soda v Skoplju groze, po mnenju tukajšnjih jugoslovanskih krogov, meščanskemu prebivalstvu v tem ozemlju z novimi nasilstvi. Jugoslovani ne verjamejo vestem iz nemških virov, ki prihajajo iz Stockholma, in menijo, da gre najbrže za izbruh rastočega nezadovoljstva v bolgarskem narodu. Za gotovo je, da je med bolgarskimi kmeti in najbrže tudi nija, glasom katerega je bilo 18 ruskih agentov poslanih s pa-dobrajni na Bolgjarsko in tam obsojenih na smrt. Sovražno razpoloženje proti osišču je na Bolgarskem že pred kratkim privedlo do napada na železniško postajo v Gabrovu, ki je bila pognana v zrak. DNB sam poroča, da so tam aretirali sto komunistov. Nemške vesti o tej vstaji poročajo tudi, da uporniki širijo strah in trepet med narodom, ter da pobijajo bolgarske uradnike. V nekem spopadu v Trebinju, v Dalmaciji, severno od Dubrovnika, je poginilo 16 Italijanov in 11 jugoslovanskih četnikov. (Podobne vesti prinašajo "New York Herald Tribune" in drugi ameriški dnevniki.) -o-— Minister Vilder govori o ustaški morali vojne. Danes koljejo eni, jutri na, a priznati je treba tudi, da je; v vojski pro-rusko čustvo zelo vojna sila osišča danes najbrže | motno. Mogoče bi bilo, da je ta še dovolj močna, da ohrani svoje yez slovanskega prijateljstva prijatelje na vodilnih mestih. I omogočila Rusom, da dovedejo London. (Radio prejemna služba) — G. minister Večeslav Vilder je govoril na londonski radio-oddaji naslednje: Pavelič je poslal v Bratislavo visokega ustaškega uradnika s polnim košem odlikovanj, namenjenih slovaškim kvizlingovcem. Vrnil se je seveda s košem polnim slovaških odlikovanj za pa-veličevce. Ko se je ta uradnik mudil v Bratislavi, je naneslo, da se je v družbi s Tukijevem gardistom navlekel žlahtne kapljice, na kar sta se začela pogovarjati o zmagi in porazu. Slovak je odkritosrčno povedal, da ne veruje v nemško zmago in je vprašal: "A kaj bo takrat z nami?" Ustaš se je malo namrdnil, potem pa dejal: "Klobuk bom vzel, suknjo in izginil." "Prav, prav," je dejal Slovak, "a kam boš nataknil Toda prijateljstvo ^irokih mas: pomoč srbskim četnikom. Toč-'klobuk? bolgarskega naroda do Rusije,; nih vesti v tem pogledu pa ni. neukročeni upor generala Mi-1 Jugoslovani tudi spominjajo V tem razgovoru se zrcalijo dogodki, ki se bodo rodili iz te bodo pa drugi na vrsti. Jutri mora kazen zadeti vse one, ki so krivi umorov, kajti kri zahteva zopet kri. Toda to bo le za kratek čas, na kar bo zavladal mir. Niti fašizem, niti nacizem bi ne mogla svetu prinesti miru. Vzemimo na primer, da bi bila Sovjetska Rusija poražena, da bi se Velika Britanija uklonila in da bi sam predsednik Roosevelt zaprosil za mir — niti tedaj nacizem in fašizem ne bi bila nasičena. Njihove teorije o rasi in nadljudeh nujno zahtevajo večno klanje. S svojimi doktrinami so razvneli nacionalizem v malih in velikih državah in ga gnali do pretiravanja. Med vojno jim to seveda koristi, ker v tem boju vseh proti vsem je Nemec potreben, da žandari in razsojuje. Toda po vojni bi ostal tujec in bi se mogel kot nasilni zavojevalec le z bičem obdržati na vladi. Hitlerj ev krvnik št. 2., Hein-rich Himmler, je napisal v Schwarzes Korps": "Naša naloga na vzhodu ni, da porvgmči-mo tam živeče ljudi, ter da jim nemškim jezikom prinesemo nemške zakone, temveč, da na vzhodu naselimo ljudi nemške krvi." Nacisti nameravajo torej iztrebiti cele narode in jim odvzeti zemljo. Ali pa jih ponižati na stopnjo degeniriranih sužnjev. To nujno sledi iz njihove rasne teorije, ter iz vse njihove literature, predvsem iz Mein Kampfa, Ako bi v kar ni mogoče — Hitlerju uspelo, da zmaga, bi nastopil čas večnega klanja in pobijanja. V teh zadnjih dneh je nek posebno bistri ustaš poskusil prestrašiti Zagorce v Varaždinu, ter jim je pripovedoval, da preizkušajo v Ameriki neko novo metodo za sterilizirale vseh Nemcev v slučaju poraza Nemčije. Govoril je svojim slušalcem, da bi se moglo to pripetiti tudi Hrvatom. Kdor se poniža tako globoko, da postane ustaš, je že izgubil svojo možakost, ker je kar sam zlezel pod tujčev jarem in pohlevno služi zavojevalcu. Demokracija, ki spoštuje posameznikovo dostojnost. Le v njej se moreta razviti mir in sreča. Zato bosta uničena fašizem in nacizem. V Londonu zatrjujejo, da so začeli četniki na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Črni gori z vojskovanjem iz zasede. Izurjeni strelci se skrivajo v bližini sovražnikovih postojank, ter iz svojih skrivališč izza skal in z dreves streljajo na vsakogar, ki se pokaže. V bližini železniške postaje pri Rumi, so vrgli iz tira vlak in pobili preko 200 vojakov. Poročila o sabotaži in splošnem nemiru prihajajo iz vseh krajev in koncev zasedene Evrope. -o-- Uradna poročila o bojih v Jugoslaviji izvrstno izrabili zmešnjavo in v teku par minut osvobodili 430 aretiranih domoljubfov, povečini Hrvatov. Guerilci so uplenili tudi nekaj strojnic in streliva. Osvobojen-ci so bili guerilcem neizmerno hvaležni in povečini želeli takoj vstopti v vrste osvobodilne vojske. V bližini Vrhovine so liški guerilci pognali v zrak vlak poln laških in ustaških vojakov. 30 ustašev in več laških vojakov je bilo mrtvih. V tem spopadu so guerilci uplenili precejšnje količine vojaške opreme. V celi vrsti krvavih spopadov je liškim guerilcem uspelo pregnati ustaše iz kraja Podlapac in sosednjih vasi. V teh bitkah so guerilci ujeli 150 ustašev, uplenili eno strojnico, 150 pušk in velike množine druge vojne opreme. >&tniški oddelki, ki operirajo v ozemlju Kordune so zasedli mestece Kamenico, zajeli 78 sovražnih vojakov in osvobodili iz ustaškega ujetništva dva jugoslovanska častnika, kapetana in poročnika. V tem boju so porazili ustaški oddelek, ki je skušal priti na pomoč svojim prijateljem. -o-- Angleška vlada je sprejela poseben zakon, ki ne dovoljuje uživati nobenih zdravil tujega izvora. MALI OGLASI Dve sobi v najem V najem se odda 2 sobi s kopališčem. Naslov izveste v uradu tega lista. Proda se dobro ohranjeno pohištvo po zmerni seni. Kdor želi, naj se oglasi pri lastniku, 6402 Orton Court, po 5 uri zvečer. (224) Pasji nabor. — Gornja slika nam predstavlja pasji nabor. Vsak pes, ki bi mogel biti v korist vojnemu naporu in če je "potrjen" mora v službo Strica Sama in ko bo pa vojske konec, pa se bo zopet lahko vrnil k svojemu bivšemu gospodarju, seveda, če bo prišel še živ in zdrav z bojnih poljan. Jugoslovanski guerilci osvobode aretirane Hrvate in Slovence Moskva, 28. avgusta (ICN). —Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva guerilske in prostovoljske vojske z dne 25. avgusta: Dne 1. avgusta so liški guerilci napadli z velikim uspehom italijansko motorizirano kolono, ki je štela od sto tovornih avtomobilov v bližini vasi Gerovo. Italijanski tovorni avtomobili so bili spremljani od tankov, ki so stražili ta prevoz ujetnikov. Na tovornih avtomobilih je bilo namreč nabasanih preko 2,000 hrvaških in slovenskih domoljubov, ki so jih bili polovili v mesecu juliju in jih zdaj vozili v i koncentracijsko taborišče, i Napad je bil dobro pripravljen in izveden. Kljub svojim tankom so osvojevalci zašli v zmedo in niso mogli organizirati močnega odpora. Guerilci so Hišo išče v najem Želi se dobiti v najem hišo za eno družino, 5 ali 6 sob. Bo zelo dobro skrbel zanjo. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 1260 E. 60. St., ali naj pokliče EXpress 2086. (224) Stanovanje se odda Lepo čisto stanovanje se odda odrasli družini. Hiša sama zase, 5 sob, elektrika, klet in kopalnica. Vprašajte na 907 E. 70. St. med 5 in 7 zvečer. (223) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, v ja-ko dobrem stanju; cena zmerna. Oglasite se pri lastniku 655 E. 101. St. (227) Lepa prilika Išče se Beauty parlor opera-torico, ki bi obratovala podjetje, dokler je lastnica v bolnišnici. Kar izkupi, je vse njeno. Pokličite Liberty 5478. (224) ŽENSKE za čiščenje ponoči PLAČA Vprašajte Employment office MAY CO. Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4. Pokličite LI 2067. (226) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno" delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) Oblak Furniture Co. t TRGOVINA S POHIŠTVOM O PohiStvo in vse potrebščine %> za dom £ 6612 ST. CLAIR AVE. IlEndcrson 2978_ <> PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. UEnder«v grobu, zato ima ona pravico pregledati njegovo vsebino. Ne da bi se dolgo pomišljala, je raztrgala ovoj ter vzela iz njega nekaj popisanih listov in v četverko zganjeno polo, ki je bila prepis notarske listine, potrjujoče vknjižbo kijevskega Juda na Vsesv-jatsko posestvo. Ker ni nič razumela, je začela brati pismo, katero ji je moglo vse razjasniti. Ko je prebrala datum, se je razjokala, ker bil je dan očetove smrti. Kakor je brala, tako je bledela, in ko je prišla do zadnjih besed, se je naslonila na naslon stolice ter krčevito zmečkala v rokah pismo. Zdaj ji je padla mrena z oči. Skrivnostna, krvava drama se je pokazala v novi luči in v spominu so ji vstajale najneznat-nejše podrobnosti tistega strašnega večera. Zdelo se ji je, kakor da vnovič preživlja tisto nepopisljivo grozo, ki je prevzela njeno otroško srce takrat, ko je slišala korake ljudi, ki so nesli mrtvo truplo, in ko je zagledala smrtno pobledelo obličje barona Leopolda, ki je jasno odražalo zlobno zmagoslavje, sovraštvo in grozo, ko je z nemirnim pogledom promatral Jurijevo bledo obličje. Milica je skočila pokoncu in se prijela za glavo. V tem trenotku ji je postalo vse jasno. "A! — On je torej ubijalec! Kako da ni takrat nihče zapazil tega pogledala, ki je bil enak priznanju.... Toda stric bi moral poznati resnico ali pa vsaj pogoditi pravi vzrok baronove neozdravljive bolezni, njegovih noči brez spanja, njegove neprestane potrtosti in vsega njegovega čudnega vedenja? On pa je molčal . . . Kako more on tu živeti? Oh, kako ju je sovražila in prezirala, oba. Niti en dan ne ostane več pod to prekleto streho, toda ne bo molčala, ampak maščevala bo svojega očeta brez usmiljenja." Po tem strašnem živčnem pretresu je Milico minil glavobol. Čutila se je nenavadno sveža in njena maščevalnost je iskala odduška. Pobrala je ob-težilno pismo, ki ji je padlo iz rok, ter stekla v sprejemnico. Toda tam ni bilo nobenega: general in žena sta igrala na karte z hišnima gospodarjema v baronovi sobi. Njen šumni prihod, mrtva bledoba in mrzlično bleščeče se oči so takoj vzbudile pozornost Matilde Ferdinandovne. zgodilo? — je nemirno vprašala. Prenehali so igrati in vse oči so se vprle v Milico, ki je obstala, da pride do sape. — Zgodilo se je to, da sem končno tudi jaz zvedela resnico o umoru svojega očeta in da imam dokaze zločina v rokah, — je rekla in glas se ji je tresel od zatajevane razburjenosti. Ko je videla, da se je baron zdrznil, prebledel in vstal, je pokazala nanj: — Tam je morilec, glejte ga! Krivda mu je napisana na čelu _; — Kaj govoriš, Milica! —Prišla je ob pamet . . . — Take obdolžitve se morajo dokazati, — so istočasno izjavili general, njegova žena in baronesa. Milica se je zvonko in zanič-ljivo zasmejala. Ali hočete dokazov? Dal mi jih je sam rajnki oče. Iz svojega prezgodnjega groba mi je pokazal morilca in pojasnil, kaj je bil povod zločinu. Kaj pa ti, ded, saj ti si že tedaj vedel, da je oče razkril vašo sleparsko zastavitev Vsesvjatske-ga zaradi nakupa te Dembovke, kjer je tvoj dobri pastorek napravil zalogo orožja za Pruse, če bi ti kedaj navalili na nas. In ko je izdajalec videl, da so mu sneli krinko z obraza in da nima drugega izhoda, fcer ni imel denarja iri se je bal posledic svojega izdajstva, je sklenil končati tega zanj neprijetnega človeka, ki je imel v svojih rokah njegovo čast in blagostanje. Ah, kako ostudno in podlo je vse to! In ti si molčal? Ostal si še dalje prijatelj morilca svojega edinega sina ter mu pomagal dalje krasti? Kako moreš tu mirno živeti, v tem prekletem gnezdu, kjer bi morala tvoja sleherna žilica trepetati od groze? — Molči, brezumnica! Ali hočeš umoriti deda in nesrečnega bolnika s svojimi glupimi neosnovanimi obdolžitvami, — jo je prekinila Matilda Ferdi nandovna. — Sodnija naj odloči, če so moje obdolžitve resnične ali lažnive, — je odgovorila Mili ca. — Jaz ne bom molčala in maščujem se. . : Obmolknila je. Baron, ki je pred tem padel v naslanjač kakor ubit in molčal, je nenado ma skočil pokoncu in njegovo posinelo lice je začelo trepeta ti v tako strašnih krčih, da se je Milica nehote umaknila. Z blodečim, brezizraznim pogledom se je okrenil k nagačene-mu medvedu, ki je stal v ozadju sobe na posebnih podnožni-kih. —Kdo hodi tam? ... A, to je on, — je tiho šepetal bar'on, in kakor da se mu je nenadoma nekaj zabliskalo v glavi, je nadaljeval: — Postoj, podlež! Ali misliš, da se bom pustil od tebe izdati in uničiti? Sklonil se je, iztegnil vrat, se tiho približeval nagačenemu medvemu in strašen usmev mu je legel na ustna, oči pa so mu gorele s peklensko zlobo. A, evo ga! — je mrmral Leopold in se skril za hrbet visokega naslanjača, kakor da preži na svojo žrtev. Nato je pomeril, kakor da ima puško v rokah. — Paf, — je zavpil se vrgel na tla in začel polzeti sem in tja, kakor da se skriva za grmovjem. Ko je lezel proti medvedu, je prispel do lisičjega kožuha, ki je ležal pred divanom, ter otipal glavo. — Mrtev je! Končano je!. .. Da bi se mrtvi vračali z onega sveta, je neumnost; nemi so in ničesar ne morejo izdati. . . . Ha, ha, ha! Preko obličja mu je preletel lokav, posmehljiv izraz. Toda v tistem trenotku je dvignil glavo, zagledal zopet nagačene-ga medveda ter z divjim krikom skočil na noge. — Spomenik! . . . Spomenik v gozdu ... — je s strahom šepetal, se umikal, prožeč roke predse, kakor da se hoče nekoga ubraniti. — Giblje se . . . za mano gre. A-a-a! Davi me, — je vpil blaznež. Skakal je na vse strani, bežeč pred nevidnim sovražnikom končno se je zvalil na tla in se krčevito obračal, kakor da se bori s prikaznijo, ki so si jo ustvarili njegovi bolni možgani in slaba vest. Zdelo se mu je, da ga preganja in davi križ, ki so ga postavili na mesto, kjer je padel Jurij Mihajlovič, Priče tega strašnega prizora so onemele od groze, Milica pa je šla iz sobe. Edina generalka si je toliko opomogla, da je poklicala služabnistvo, Ikatero je pomagalo zvezati barona, nakar so ga nesli v posteljo; ni več govoril, ampak rjul in njegovo rjovenje se je slišalo skozi več sob. Loj za Francovna je padla v omedlevico, a general je bil kakor prikovan: mrmral je nerazumljivosti, se tresel, jokal in zato so ga takoj spravili v postelj. Poslali so sla na konju po zdravnika. Milica se je vrnila v svojo sobo v nepopisnem razburjenju. Božja kazen, ki je zadela očetovega morilca, jo je nekoliko utešila; toda vsi v hiši, z dedom vred, so ji bili zoprni. Niti en dan ni hotela ostati več v tem razbojniškem brlogu. Zasovražila je iz dna srca zli duh svoje rodbine, — generalko, ki je prinesla s seboj toliko gorja; Sklenila je oditi naslednjega jutra, toda kam? V Krenico za nobeno ceno, rajši naravnost v Turovo. Tedaj se je spomnila Bajdarovih, kjer je hotela ostati do moževega prihoda. Poklicala je Dunjo. ji velela takoj pripraviti prtljago, in ko je ostala sama z Marto, ji je vse povedala. — O, jaz in Maksimuška sva vedno mislila na barona in bila uverjena, da je bil naš dobri gospod umorjen. Toda nisva si upala govoriti, — je rekla starka in si obrisala solze. Zjutraj pred odhodom se je podala Milica na mesto, kjer ji je bil umorjen oče, in dolgo časa je molila pred bronastim križem, ki je stal na granitnem kamnu. Ta križ je včeraj preganjal Leopolda. Za vedno se je poslovila od tega dragega ji očetovega spomina, ker sklenila je, da se nikdar več ne vrne v Dembovko. Tudi ni nič prikrivala preloma z baronovo družino. Ko se je vrnila v grad, je takoj sedla v voz, ki ga je naročila iz mesta, ter se odpeljala na postajo, ne da bi koga videla, in brez vsakega slovesa. Šele ko je sedla v kupe, se je nekoliko umirila, začela premišljevati o tem, kar se je zgodilo, ter pazljivo prebrala očetovo pismo, ki se je na tako čuden način ohranilo in ji tako nepričakovano prišlo v roke. Leopoldovo izdajstvo in sovraštvo do njega sta docela prevzeli njene misli. "Kaj pa, če je še sedaj tam zaloga orožja? —ji je padlo na um. — Mogoče je baron izpraznil svoje kleti iz strahu pred odkritjem; toda ravno tako mogoče je tudi, da je izdajalec po smrti svojega sovražnika ne-kaznjeno in s pravo nemško tr-dovratnostjo nadaljeval svoje izdajalsko delo. Vsekakor bi bilo dobro stvar preiskati. Spomnila se je nekega generala, ki ga je poznala še iz Pe-trograda, ker ga je večkrat srečala pri Jurasovih in Talicinih, in ki je bil sedaj prideljen ar-madnemu poveljništvu. Milica je sklenila obiskati ga in mu pokazati očetovo pismo. Pač ji je prišlo na um, da ne ravna povsem pravilno kot nemška poda;nica in da bi mož ne odobraval njenega koraka; toda zaničljivo je pregnala te misli. Ameriške bolniške strežnice polagajo venec pred spomenikom prve vojaške bolniške strežnice Edith Cavell v Londonu. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV O 0 vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Bilo bi neumno, če bi si obte- dolžnosti napram ® zevala vest zaradi "prekletih ključek vsega i'aZ Nemcev," ki so jo nadlegovali, je bil ta, da m°ra preganjali in obrekovali. Zara- tajno, di njih ne bo zatajila svojih (Dalje pri*10 StfLVj&C.f-eju ,\.'iw.4.W i ■ _ 5555555555555555555555555555555