Draginja. ,,Kmet je kriv, draginje", tako kričijo liberalai raešftani in socialni demokratje. Vso krivdo draginje vale ti naši neprijatelji na ubogega kmeta. Zahtevajo, naj se odpravi carlna za tuje meso in druga živila, naj se svobodno uvaža tuja žiy;ina v Avstrijo itd. Socialni demokratje zahtevajo pred vsem prosti uvoz živine iz Balkana, ker upajo, dabo postalo vsled tega meso ceneje. A ne pomislijo, da bi živina iz Balkana še bolj okužila našo domačo živino. Kugarslinovka se itak širi zadnji čas po naših krajih, kaj bi Šele bilo, ako bi se smela, prosto uvažati živina iz Balkana, kjer so razne živinske bolezni doma. Potem b'i še-le nastala prava draginja mesa v Avstriji. Po mestili in krajih, kjer je mnogo tovarn, kri6ijo tudi, naj vlada dovoli uvoz argentinskega mesa. Najbolj glasni so seveda socialni demokratje in liberalci. A izkušnja je pokazala, da argentinsko meso ni mnogo ali nic cenejše kot domaže meso, da pa glede kakovosti ni veliko vredno, Liberalci in socialni demokratje trdijo, da je draginja samo v Avstriji, zato ker je na živino in meso varstvena carina in izkuSajo javnost prepričati, da b'i dragiiija poneliala, ako bi se ca,rina odpravila in bi bil uvoz mesa in sploh vseh izdelkov iz tujine popolnoma prost. Sklicevali so se zlasti na Angleško, 6eŠ, glejte, kako tam jedo poceni meso, ki ga uvaža- jo iz Argentinije in sploh se ondi živi kakor v raju. Toda kmalu se je pokazalo, da to ni res. Ravnokar namreČ prihajajo poročila, da tudi na AngleŠkem vlada čedalje vefija draginja, kljub temu, da dobivano meso. iz Argentinije! Draginja pa narašča tudi na Francoskem, tain, kjer imajo toliko besedo soc. demokrati, kjer imajo socialistične ministre in kjer nima ,,klerikalizem" nobenega upliva na javno upravo! Kaj pravijo na to gospodje socialni deraokratje m liberalci? lasno je, da so krivi draginje veliki bogataši in v karlele združeni judovski prekupci, ki cene 6isto samovoljno dolofiajo. Socialna demokracija tove, kljub temu se pa v dragjnjskem vprašanju njen boj ne obraca proti tem, ampak proti kmetu. Cena mesu in drugim živilom se tako dolgo ne bode pravilno uraivnala, dokler bodo imeli vso trgovino v rokah judje, družbe bogatašev in nenasitni prekupci, Cena goveje živine je sedaj od 80 do 100 K 100 kg žive teže, a meso se mora plačevati celo po 2 K kg. Pšenica stane letos 100 kg 22 do 24 K, kar pa6 nikakor ne odgovarja sedanji ceni moke, kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki 3e izredno visoka. Ka,ko morejo kriSati liberalci in socialni demokratje, da bi bil kmet kriv draginje? NaJ primejo velike živinske prekupce, mesarje, trgov;ce z žitom in moko, velike pekarne itd. Ce pomislimo položaj, v katerem se nahaja letos vsled suše kmet, ko so se vsi pridelki zmanjšali, bi se niti ne bilo čuditi, če bi kmet ceno svojim pridelkom zvišal, kakor to delajo mnogokrat razni tovarnarji in prekupci. A kmet pi vzdignil cene živine, ne žitu, ne drugim živilom, ampak draginjo povzroSajo prekupci, oni posredovalci, ki si na račun kmeta polnijo žepe. Dokler se te razmere ne bodo predrugačile, dokler bodo pri prodaji živil imeli glavno besedo judje in drugi veliki prekupci, tako dolgo ni misliti, da bi draginja polegla. Naj se osnujejo v raestih in delavskih srediSfiih zadruge, ki bodo naravnost od kmeta kupovale živino in druga živila, pa ne bo toliko vika in krika o draginji. NaS kmet sam hudo cuti draginjo, Vse, kar mora kupiti, je postalo dražje: železo, petrolej, suknena in platnena roba, sladkor, kava itd. 7l& Boga, kako naj vendaf kmet v sedanjih časih, ko delavske moči skoro niso za dopla&ati, ko že obresti dolgov in davke težko zmaga, ko se vremenske in druge uime vedno huje pona;vjjajo, kako bi naj kmet prodajal živino in druge pridelke za ničevo ceno, da bi se s tem zamašila usta kričavim socialnim demokratom in liberalcem? Išfiite vzrok draginje drugod, a ne pri kmetu!, "