Št. 10.
Y Gorici, dn<! 6. Marca 1896.
Tečaj XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek t» poldne "m velja vriiil po pošti prejen»ttlt:i aH v I
pol leta •\-lrt leta
i  prilopo  MeitM'>riki Llif jrici na dom posiljana:
2-iO,
Za  tuje   'lei Ueiaw-t>:n   in
...     .   i-io.
toliko ve?-,  kolikor jo verja postni :ii:i   manj   premožnim   iiovun   nan ako s« oglase pri upra«nišl>a. vlakih 1+ ilnij" v>afc   drujri torek
d nlja
..PriBares" izirij za celo leto hO k«-.
»Gospodarski List" izhaja in se prilapa vsak moec v ob-te^",i 1»; s-iranij. Kadar je «- petek praznik, izi.lela lis-ta že v čelrtek.
OCA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .FOSIAIICE" plačujejo se za pelstopno petil-vrslo: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi,  —  Za večje  črko po prostoru.
Posamične Številko dobivajo se v lobakarnaa v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trsi« pri Lavrončič.u nasproti velike vojažniceiu pri Pipanu v ulici Ponlo dclla Fabra po S kr.
Dopisi poSiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.   ~ Rokopisi se no vračajo.
Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
I
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andref Gabrscok.
„ Bog' in narod!'»   —
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrftček" (odgovoren Josip KrmpoLič).
Narodni ponos.
¦» r o   ti a   dan!   Zadnji   jo   prišel   n;i vrsto, ali prišel, je ; kolo človeško usode Ža!o.-!ua je v obče preteklost slo- \ "•' vl":'   (li!Ul'<   »» P'-'^5 J1'  !lJl vrhunce, umskih iiiirotl.iv. a imižalo^tnej-a ino«T: deloma pu Se j»n!injiK-«a-ludi      /nd:.ji! njimi je       ua-u.  Po .•.mrli kralja Santa '            Ali nič in* de.   akt'  je   x:idnji;   to
iii-iim bili st-r -anio-sojni: /daj j" s.'o- . je !.o}..v.. bolj.-, nego <ia hi hil pred-,-podo\,tl ji'di'(i, zdaj drugi, a itu-i zidnji. Tako smemo tajili vsaj trdno očetje    -o   potrpežljivo            hiapeev.di.    uiiaiiji*. da osmim  na   vih;..,eu   dolgo,
Vrhu h-ga >e ji- pripoiiiio \ mf-e zemlje dulj.ro, m niu /a vedno, dokler hode m-hr-oj lučmh ffij'!i vifo/ov. grofov in živel človeški lod. N.i v.-hodu. v ilveh h.uoi:ov. kjer jim je nttd kiotkim in \ delih svela, se visoki« c:-t:i ,-lovaiiska delavnim Ijml-Uom v-e\e{e!.t p-ouie;i v ; beseda: ves zupud noki.ko /a\idno /.t«'1 hodilo kla.|e. ,\*a Majlep-ih lndiuih in ; na io veljavo, na tolik mdoil. na toliko varnih pomorit -o ,-i /uradni trdne j moč, a mora delali -e lep ohia/ in k gradove s pomočjo tuših očetov, k.t- \ vrieitm v /epu -ti-kali sovražno pesi, {.•!••• su potem \ /.d.v.iio bičal* in -o- A!i ttnh na zapadli, ali holje; In v tiili kol živino na trdo delo. Tujec ji- ' sredi Kvrope -e mbljejo slovanski ropi,-.tal gospod, domačin pa I-.'.a p«, o, še \ dovi. oni ustajajo in njo-hujše            suženj,   (it   i.t-ki   plilepelifi  mi l  je  s t r a h.
res   o/.!i.ii(""vaii   to   s n ,' •• n j •« t v o   si           Tn mi  /namenja,   ki   nam   iilijajn
jHovko   -     iriivi.                                        j hl.idiiln^a  olja  na pekore   rane. katere
Toda kolo ea...t m vrli liepiv-!ai;o j "'"" .." s,',;;il <'>^]^ sovražnik skozi dalj«', in /.^n>[n\iiia na- uei. <lu s.» na- \ sloletja. To su jasne zvezde na iielm, i-iifii piil.ajaii ua r-velovno pozniJM-e. i «i oznanjajo >l..\anskim rodovom ve-kjer s„ s, vz-ir/ali nekaj rjisilf Indi | >'^'j;'» prilu-dimst, doho slavnih del in-kiij siolefij, |ifii.;in pa so ;,r.,|.sl.|li. j '/¦•» V.-M.ljim .¦li.Vi';t\o. Da. v>e ka/e, ve.-inoiitit ee[u kar i/jrinili -koi<» hre/, *^ najslavni.;«-. naielo\ekoljuhniš(> nasledil. Kje so Kenlrani, l^ipcani. ».Tki. i I".««' '"«"-' Sl«»vanj.t\u. lattinei. da  ne   inieinijriiio  drtr/iii!        j            Zato    pa   jdavo   po   konen.    ::ira
/a l.alinri, ki ,-» /arliiji med tem: na- j K\i-ku! <»d te /Jah' prilimlmr.li slu-slali in/opef i,minili. pri-'-!a ,-o na \r !o ; \aii--ke 11101,1 p;Hi kalai mrsiea tudi la/ita itiiiiaii-ka p!»'men.i in za njiuit j nam S!o\en« i-m, da-i smo le najmanjši »••'Itiiani. \ekaleri teh m' ¦/.<• zopet J vejica na niouoelieiu slovanskiMll dehlil. padli, drniri pa<iajo, .; ickah ri se sno-i Ali d.i smo evr-i naroilieek, vreden liorno šopirijo na o^altin-m \rliun<-u. i -iovan-kfu.t imen: n.i kar ho pa ^o:o\o   .-,;«.i:!          padec; j prihndiio..ti.    Io    s
L'otnva ziiaiiirnja •_»¦ že ozn.mjaio.            | vredna    hoiha v   kratki    hurhi    na-'-e;.'a j
Kaj p.t |H>it'[i8) Kaj pojem.' Ti< | narodnega preporoda, sklenjeni v krute j \pi.t-.uije je lojiat ,'v de-i'ili-tja iu roji j tuje >pon<>. z.i-r.imo\ani na vseh sira- ! še danes po ttiav.ili nio-ornim ohia-f- j neli. ovirani ita iiajsilnvitej:i' načine v nežeiu. ki so menili, d.i hodo nareku- j naravnem teženju po du>iicin iu ^mot-vali usodo eelim iiarodom itt pio>!ia- ! nem napredovanju, smo st> vendar zhu-niiit deželam. Toda varali •.!> m- -auii ' dni iz ti>oi-Iettie^a ilreiuanja, iskra slo-sehe iu slepili ilru^r, kajti zakrit na- i vatiske z;-:Vts*i in žilavosti <-•(» je vzhu-rave je        oiliočil rlnjjrače!                       ! di!a. vsplamte]a iu izvršila prava   čuda
Tudi • oni so že spoznali, da za ¦ v kratki dohi nekaterih let. Vse. kar padajočimi narodi prihajajo na vritrm-! ; «"iii"»». !*»«> ti *-t ,urSs kijuhu vsem ovi-listi. ki so liili doslej >j,!oh in povsod j «««»'• kijulm >. -"'i jezi uii>pro!nikov. - - zadnji. Tudi na le . /adsij.- • j«' ! n ^li" J«' ulavtio. o.,se li smo s svojo vrsta, ua te. da .-.• otivs.'j(, do- | m im.j .», le mopiči t iskra slovanske j«-...«- m;u'eui.tva. mniver.IaVu v.-- ; /.«vi-:i" ua- je o:;r< ,a!a in hodriia na rjavei,.   jsjojoiVt!    njili   -_'!as.   d.a   hodo \ *»•'¦"•
!udi oni   -.m. i-U:nt   uo^p.-.i-r,  v >\<rj ?           '•'•» spoznavajo Indi dru-i   narodi:
is;-!. >U se h,,,!,. j:j,i; p;,.,; ,;¦;,„;, ,t.^i ; iuif.j«.   -icer   v-e!ej   -ia-nu   pripoznali. uekil.UM.iui      -(.ui      pnsiiž.a,    k".a::j.iLt- » "St   oiirudu;e;o   nas.   sm;=«-ji   pa .•-.ihili-   LtlaVe -o-ed.*\.                                 '          ?  !'".:••.    Češ.    «»a    Imiiic     ua^tli
Ali  pretnavanio?   A;i  se   mi.^iujio ) ut.io.  s kakor.-uo smo <io|,i\ali. >:..-dkim sanjam, ki >e razpiše v {.!.«./•¦;-: j           Taki   pogledi   v   lu/no   pieteklost.
!;:•', ko -e zhudumi? V>.. ztiauier.;,; ka- !: v si danjo .-rdi!o bori o iu v uadepolnn žejo. da to iti ie <[,uU-k >e:t. mai\««: [ piii.odno-? morajo \/.nuditi v srcih iVMiičt-n pojav, ki je deiotua /e zm-un\. \ i;a-ih   r.ek«.    sladko    z.ulovo:jiio.-l.    da
deloin.i    pa   —   /.!|i;/jfi:;|..   d.tf!   '/A    dtaUI \ r-!lto   m.   kar  SUM. da slllo   >ii:uvi   Slave.
i s k o m n \\ u rodu
prišla
.-.dat
En
Z:u
Sktipilil
slavna   mali
s i o m i l i j prihodnosti.
Zato le po Voncu rIhvo, ljubi   rojaki:   bodimo   ponosni   na   svojo  slovensko iine. na svoj lopi, bodali   jezik, ua  s\oje   šofre   in   navado,   na   svojo zemljo! Ne /atajujmo vso^a   lopi   nikdar, pred  nikomur!   Pokažimo s   '.»nosom pri vsaki  priliki,   kaj sum m   kaj hočemo   ostali!   (Jovorimo   doma iu v javnosti   le v  svojem   uiilo/.vnčiieiu   jeziku, v lujščini pa lo tedaj, ketlar spo-razumljeiije druuiiče  sploh ni   mogoče. Kdor pride med nas in hoče Iu živeli, naj   se   priuči   našemu jeziku.   Dajmo mu   občutili,    da    je     Io    zanj   neobhodno potrebno.   PnsHum ti slovensko /.eustvo   izvršuj  v   tem   pogledu   s"ojo narodno dolžnost!   Lepa li jo dana rasi, prijazen iu vabljiv li je obraz, da se lahko ponašaš  pred   tujkami,   pazi, pazi, da  boš  imelo  vedno  pred   očmi časi slovenskega imena! Ponosno povoj vsakomur, da imaš zahvalili le slovensko mater za vse prednosti, katere imaš jiie.d tujkami. Ponosno ^lave po konci, da no uioLiel   vsakdo   citati   na   lepem čelu  pomembne  besede; Slovenka sem, Tako je mali djala, Ko meje delo poslovala: Zatorej dobro voin Slovenka sem! iuooi.ch,    >i..Mirn i            1'iiauio. d.i toliko za danes zadošča!
toiej   tmli   nje,;a    *,ll daleč, suh rosa smo   povedali,  kar nje   ohrudoNiiiija. 1 ":l1" J1' ''"'M" ležalo na srcu. Dal Hoj', lii bi no bilo treba govorili še jasneje!
Pogodba z Ogorsko
v XI. M-ji .l.vrln.-a kIiiiim j!oriM;e-.i \±. t. in. II.
(lovoru -iiaii^a posluniM ilodiijeiini So n<k.ij lii-M-l:
(iovoniik mbiašljal (iih-lr.iiiuviil) je po-poliioina ud okoliščin uoriske^.i krajevuc-ra ii..ik-ii;< in ptjsflii j o.l l.y;i, kur si« ji pulilo v,\\ [iiep.ilii deiteliie zliornic'. Niti /. iedrio '!„¦ -,|,, se ni taktiil n-^\\i /...lu-lnih iurn.1-:ni.!n'ii iu i.;o.piul;irikih nr/.mer. 1'itudurjal :.- p.m.iiiio le vz.;:i<Miniosl avslrijskili dežela 't.ikr.ij 1/1 ve io leijii.i pelielio, tla pnka/.fji) v.i ii.iiii-li iix..tri.:.-ki. da jih \kljuli vmilii r.i/pnin v iiiiro.iiio-liiili \pr.i-miili vež-jo v--. -:,m|.ii.> ili'ii.inn- kiiri-tk -kli.vvii! mi > h.i p..ln;oličiio.| -kajaie, eiio-l.isile i/.jiive. N.iv/.iie njihovi ilolai volji pustila ;;.« jt> ila-li;;.!|.kl  pi^ii.l.i    pri    |_'I..'s<>v.iJl|u    n.i    <—ililll.
I'r.d!«i/ o !uki> v.i/tiein ¦¦kiiiiiiiaii'iiii'in vpr.i-'":.ia'ii. velikega poiiieii.i /a r.-!o dr/..ivo -ni -e s|.ie,.'i ili-lM. / ^.iMivi sin\»ii<kili poMuu-<ev. X;»-;. pfe\ Z\ is.||i..|i ktiivoliad-kof.l. pivd-
-eii!;ii,a tiv-'iviii>-ke :'.l)uniice 'm oiu'f;a velo pii-e.-!ir.ka'iz. 1'iirl.iiiije.
1'iis.li l.va (ii.\(i]jiijciim >\ nji.iž;iti ii; >\e!a;eii!(» l'. pn-!;i!HH prav iJ.tkrilo^iTMo. u.ij
tila goriSkcRii dežcliioKu zbora, kodar '/.a njim no sloji kaka nujna polroliu kako furlnuskc oblino.
V   stvari sami poučljivi so še ti-le sla-listični pod.itki. (Tpiimo, da bodo iiaAiin (•}-tiiteljoiii iiiiinj dol«of;iisiii »u^o stvarna rnz-pr;ivii iiiiSo^ii po.sliiucii posliisulcoin nusprot-nojra tiibnrjii,
V   skupni iivslro-(>K<>r.ski držiivi izvažala je O^ersku v Avstrijo:
	1 1! t II lH,.M).IHMl.;iHiL»..lK«.»:l.;iH»1..
	v !uh) im-ti'. i'i.«ii. »i« koHih
prenirev    .   .   .	ti'.):i   lili1.)    701    H-M   \)T.\
K«IVI!lli   ....	1HI    117    1JS    100    I7a
pšenice    .   .   ,	.wfti 53 h m:» I.VJO nisi
.ječnielia   .   .   ,	KiSI. J.-.r,7 HW1 UM 1SI!)
i/,i.....	i7:w i\ni ih:^ iK»i. aoi7
mak.'    ....	:uoi :i7«>r> 101 s i.v.m is«.is
\in.i v sodih   .	1111   do/   ti ji.  .v.ni r>so
J1'.!''.....	lalt    t:il)    ICS    ;><)|    u;|7
volne   ,   .  .  ,	7S     71     7s     si     7»
dni?.....	ll:t  117   rii:i   k)i  \vm
tako
v ne apelu,
n.i  patrijolirn
¦ i -
Podlistek.
Slika It. hladnih let.
: ¦•.-»- ;..,..:. i:j:/:i Or/.-.^kona.
«>:n.k je i:r,.-I Harvar r,.lv,.jo. Najmlajše je sp..!o ali kričal., v z;h.'bki, spli-tem" u U.."]:¦ in vs-eei n., d,.!,,.!,..!, iiiotviez.ii v knru koče: drmro (»tro«*e s(» je idazib« po t>eh Wv s«'d-lo tmiji.»»'i-J-Jeje z mačke pod Ulojdo; tretjo, deklina, je pest,,vido čez dan mlajša dva 01 roka ter na večer dremalo sključeno pri peči: či-trto in nnjsfarejše hčerka, bilo je v osemnajstem letu. Umika. Ilar-varjeva hčerka, je bila najčeuntš;« deklica v vasi. Dična in tenka, kakor bi se bila, ko jo rastla. zaplodahi v brezo v.ffaju, je imehi modre oči kakor pla-.......    tak<>  milo to je dodala,   da si jo
\            Toda mod lomi 1'anli je najvnotejše
{ in nujonrijenejso  zrl na Hanko dvajsel-
1 letni Vasilei: Ilmaza.Uii ie/.ivaheii, trezen
i tu di.Iave!) mladenič. Iz očij .-e mu ječitaio
f jHištenje in raz.-udnost, liee um jo zalivala
i rudečii-a zitravja iu  moči.  H;mk;i je že
; d«»!-o  pnzn.ala   Va.-ilka.   K<> sta  bila še
<!!(>ka. pa-!:- sta skujaij živino; pozneje,
, k.»  je je!;i  pomagati  materi pri uospo-
iii:ij-ivu ter hodila po vode k vodnjaku,
na>ia je  tam   v.-ikdar   V:i.-ilka, ki ji   je
vzel  vedro,   zajel   vodo   ter  jo  nesel v
kočo. ona pa ]r šla poleir nji«i.m in raz-
, jiovarjida in smejala .-ta so tako vesele«
: in itia-iio, da so ju celo sosedje gledati
izza plotov.
;            ("'o sta ]>a kedaj  delala na dvoru,
je   Vabile!-:   vedno   pomairal   Hanki,   in
¦ vrač.-ijoč  si-  od   dela,  jo je   prosil,   da
= naj   mu   za   to   zapoje   kako   pesnico.
Umika, je  pobi  iu fant jo  zrl na njo z
obrnjenimi očmi.  In deklica se je čutila
čim z veselim in razumnim Vasilkom.
h.»t;.\   >   I-           . -J    ru"'7KI: u:i. r J.      sreena z veselim in razumnim Vasilkom.
'       ' (Mioto niora  mv-ti rad: pisni la>jo    % nji5n ji jt> hiUt vl.selo ll(„nii n;l whltUh
čeli u! eh!l,lat-lh «.,l,k»»JV.V1.1 ' >,Ia,,k«.> njeni materi se jo »klanjal nižjo m-o /i ?ut Va rir/1\0(,ra'H ^K«« J' ^ l>a«i , dru-im ženskam, in kadar pa več časa «'.l»Hl belega robca.                                         ; JMJ  vidif  pa  Zl,,   :,a  0(,sfo [?.   v.lsi tako
v. Ko  jo   Harvar bil  se  bo^at in v  \ dolgo,  da so ji plave oči zalijejo s sol-
h"''i niso jedli trave, marveč kruh, in so  \ zami in ji je sreč tako žalostno, tla ji
ri  Umika, oblekla v rdečo jopico, obe-  ! zamrzi  vos božji svet. Močna silo, ka-
ia s, korale na vrat, v laso pa si vpletla  ; toro  v  salonih in  vaseh imenujejo Iju-
¦  u-i trak, gledali so fantje vso-vasi za  ] bezon, jo vlekla drugega k drugimi to
• o, (lasi j« bun. še pronihuta, da bi ji  I dvojico čistih  in  mladih otrok prirode
Mio pošiljal svatu.                                         1 jn preprostega naroda.
Enkrat, in to jo bilo še takrat, ko so v Uarvarovi koči jedli še kruh in je bilo Hanki šostaaj.M let, zgubila se je Ilarvarju ovca, iu poslali so Hanko, naj jo poišče. Deklica je dolgo hodila po' polju, in že se je jelo sobico nagibati v zaton, ko jo srečala Vasilka. Šla sta skupaj iskat zgubljen-* ovčico; našla sta jo daleč od vasi in gnala jo počasi doimi. Hil je tih, jasen večer, jeden iz. poslednjih Ktnih večerov; brezov gaj je šumel, nekje daleč so fantje svirali na piščalke, in bilo j«1 tako lepil, a tožim ob enem na tem božjem svetu... Tuga jo provzohi Hanko in Vasilko... šla sta molče.
¦Hanka* — rekel je naposled Va-silek, dvignivsi glavo in gledajoč deklico, -ali to so nihče ni prišel snubit,?
Kdo neki V , zašopota Hanka v ca zarudola;    nihče še ni jtrišol .
A ko bi kdo prišel 'i , vpraša Va-silok, glodajot sedaj na tla, sedaj na njo.
Xii in kaj -, odgovori ona, prosila bi inat? r, da hi me no dali -.
¦Čomu bi prosila mater, da bi to no dali?,   .
Deklica ni odgovorila, marveč samo gledala v Ua.
A ko bi to jaz prišel snubit? >, vpraša znovič Vasilok.
Kaj vendar praviš, Vasilok!', zašopota. dokliua vsa zarudela.
Izvoz je navadno merilo ;;n to, odkod k.ik.i država zajemu svoje dohodke, I/, u/i-reuje ra/.pre^leduico vidi so na prvi muli, da je Avstrija pravo in skoro edino Irtfovisfo' za prirodniiic Ogorsko. Ker vsled carinsko trgovinsko z.mv.o med oliema državnima po« levicama ni nirinske meje, razume Indi vsak priprosti kmetic, da OtfcrKka iivnžii oilim> svoje hiitfuslvu priroduiiu! tire/, earino v naše kraje, ter oudi znižuje cono domačim pridelkom na škodo posestnikov posebno v žilnih deželah (>'M, Jtoravski in Cilk-iji.
I/ isto ra/.pre<tlediiice sledi Indi Io, da jo zadnje prllelje izvoz Ogorsko v naSi! deželi* stalno naraščal tako, da je daspel pri pšenici ml 7.VV,, i«i Ul"/,), pri aioki od (\\){)jn
V živem .'-polnimi je tu v (jonVi, da so nctaviio zapiti mlin v Slračicah nuti pogubne ogorsko koiiknronco. Seveda, uko o^er-ski p.irui mlini v polih lotiti napredujejo za i:p'„, ni čuda, da domači mlinarji zapirajo tvoriiioo iu odpuščajo noAlovilno telavcev brc/, zaslužka. Kako se razvija trgovina Ogotske in Avstrije, kaže naj sledeči razprogle.il: dovažalo se jo         in izvažalo
	v Avstrijo	iž nje
bola	v milj. gold,	v milj. golil
1SS1.	81 (K)	'.180".)
1S.S.-I.	l~rl-i	illU'1
ISSli.	7S1-«.)	\)\V.)-1
iSS.7.	S<K>-1	'.ltt-1
1SSS.	7S(Hi	078-3
issn.	8:,s-'i.	103 M
I s;io.	«.ii!:t-:5	lOIKM.
1S«,»|.	\n±\	107:t!s
i s«i j.	«jir»-i»	U)ir.)
l.V.K!.	«.IW«s2	1070-8
Dovoz dvignil so jo torej v desetletji -n? Klor. milj.   na '.HC-ii   milj.,   torej   za   Dl-V?
Izvoz vznisiol jo od V)St)-(.) milj. na 1070-S milj., torej za N'.)".! milj.
1'adol jo torej previsok izvoza nad dovozom od 1701 milj. leni 15S81-. mi l^lti milj. lotu 1 S'.»:J„ t. j.' za bi'-2 milj., ali z bo-Kcdami: dohaja v uaSo polavioo z-.t tretjino denarja manj kakor prod ik-si-limi leti.
Vzemimo isto razmc!(io gleilo   Ogorsk			
tedaj dohi	1)0		
		dovažii	izvivžn
Lola	v	milj, gold.	v milj, golil.
1SS1.		4-S0-1	:iss*!»
lss.-).		4IS-'.I	:i!l(i>i!
1SSC.		¦ lll-d	M7-H
I8S7.		m*	iot>-r»
1SSS.		mm\	¦mM.
1SSJI.		¦ttwn	ICiOli
1S'.H).		•IS5-5	r.no-t
IK',11.		ftoa-H	r»w-s
lW)i».		ftHN.	
1n'.):i.		r,t:i-7	fiSKi
Dovoz dvignil so jo torej v dosotlolju od mv\ milj. ua r*Kt'7 nitij.,' loroj za \\'.h milj.
Izvoz vzraslol jo ml :1S8'»,I milj, mi rttl-1'.l milj. loioj za IttoMi milj gld. Ogorskn jo lota ISS1. več, uvažala nogo i/.viržnlii, hilu jo /,n celih '.II'o milj pasivna, bela I H1,)!), jeza ll)'M milj, izvažala, poslala jo v doselili lotih aktivna, Z drugimi lieHoilami, jn trgovina Av-shijo v dosolloljii IHSI, (liitKUH. im«iulnvnln za Irci j i no, Ogornka pu iiaprodoviilu deset krulilo.
Kako so je promoliiln llmuičnn iu do-mirim gospoikirslvo olioli di^uvnili jmlovlo, pokažejo slodečii ftlnvllii!
	i   Avstrija	Ogoi	Hku
ho In	! izdala   prejela	i/dnin |	projolu
	v milijo u i h	KDlilino	rj.-v
1KS1-.	! fitsMl j ftlVI	:i!.v:i	;ii:w»
IKN.-I.	1 ftllO-ri ! 5-JI'«	:ii»()-l !	:i:i(i'l
IsSti.	flt!i'» i r»:w-7	:il7".» l	tiiihi
ISS7.	:iti«".i ! fiHiM)	titis-i i	il!l»V7
1SSS.	r>i»7-:i i r»:iri-H	itiil".) !	;j7f»'fi
1SS1).	i .vil-si i nti.vo	»4-7-H j	:MH'»
1S'.|0.	riM-t'.   r»Hi»-ii	'.lati-iS !	WH4'l
J»'»l.	•   :>«7't       lit"*'?	1D.VI j	4:10'l
ts: u.	i lilO-7 , i\\'rl	iiii-N	itm-7
ts!i;i.	' (ia«J'8 j 771-5	4!ll".» |	flSir7
Huzliod A vsi rije jo lodaj v dosotili lotih vziiislol za St')-'.) milj. Ogorsko za li'.J'(i milj. ali v Avstriji za I (i »i, v Ogorsk«   za A',)''.\<!l>.
Dohod v Avstriji za ll.VI milj. gld„ Ogorski za i.':{".l'i2 ali za 2!-I »i iu 7li.:ifi.
Po lom razmerji so jo finančna sila Av-slrij lo malo pi-omoiiilu, Ogoi-skc pa podvojila.
Pri prometu gotovine iu obligacij jo:
j    Avstrija    I   0 g o r s k a L o •¦ a     I izdata | projeki j izdala i projolu v inilijpuih'irold"iintrjo'
Ko bi prišel jaz-, nadaljuje Vasilok, le povej, ali bi prosila mater, da bi to no dali?
Prosila bi jo, da bi me dali , odvrne Hanka ter si zakrije lieo z roko.
Hita sta na kraju brezovega gaja; veter ji, nožno šumel, piščalko so tožno sviralo, nebo je bilo jasno. Vasilok, srečen in zaljubljen do ušes, jo prvič objame ter vneto poljubi.
Danka in Vasilok sta so zelo ljubila. Slarisi so vedeli za to in radostim opazovali to otroško ljubezen, toda bili so proubogi, da bi jima pripravili svatbo; odložili so loroj poroko na poznejše, boljšo oaso. Ljubljenca so radi toga nista jezila, kajti dobro jima jo bilo delati skupaj, ljubiti so in sanjariti.
Sanjariti!.... čudna beseda, kadar so govori o kmetih. Ali tudi kmetje sanjarijo? O! da, dokler so mladi m še niso utrujeni po trudapolnem življenju, dokler šo no zagluše v sobi človeštva s pitjem žganjico, ki točo v potokih iz gosposke zganjamo, dotlej tudi kmetje sanjarijo.*)
llanku in Vasilok sta torej sanjarila o prihodnosti. Večkrat sta v pravniških dneh, sodoča na kočinom pragu, pogovarjala so mod seboj, češ, da so
*) Tako pov.--.-i pisateljica o poljskih kmetih; žal, da jcludi pri nas marsikje res tudi tako.   Urcd.
188*.	.W«.)-li	50-1.-5	¦MO-5	410-0
1885.	5CP1	5«)-:i	487-ž	-18(5-0
l8S(i.	(Jtit-O	r.7(i'0	:il«*:i	'.]'>-> [)
tss:7.	7-V.Ni	731'.*»	:t()8-l	:i7(5-8
1888.	<i8.T:$	lilil-tt	'MU 0	:)87'0
188'.).	r»7:H.	58:1-8	8i3-y	815-5
1800.	5715-5	(io:i'(i	38fi'«.)	4SM)'3
1801.	. (»0(5-7	(JI7'(5	l0(5-:i	4*1-8
180J.	' (5:18-7	c7+-r>	417V,	43i)'7
i*JS.	IOaO-0	1070-8	4HVU	505-2
Po lom razpregledu moralo bi donaSati A\slrij-J in Ogorska k fikupniin polrobsftiiiam leta 1SH*. S7\*3"i, Mu !80(i. 52'4:47-()% toroj skoi-f* omiko.
Iz tel; naj važnišiij podal kov za razmerji; z Ogorsko nloguejo si čilalelji  napravili   po-
kmalo vzamota, da bosta imola svojo kočo, čisto iu belo. Oče da Hanki kra-vico, mati polno Skrinjo rdečih spodnjic in belili srajc. Hanka bo gibčno gospodinjila, Vasiielc pa marljivo delal, da ji poiajsa trud. in nikdar v življenju no okusi žganjico; na slone obesita podobo svetnikov v pozlačenih okvirjih; prod kočo zasejeta v gredico klinčkov in rdečega maka in ljubila so bosta zolii, vodno in^vneto, kajti čomu naj bi so no ljubila, ko njima bo vendar tako dobro! Ljubljenca sta sanjarila, čas jo tekel, dan so nagibal k večeru in večkrat jo blodi mesec, osvotil njuni jasni glavi, ona pa sta Šo sodola na kočinom pragu, držala se za roko, zrla si v oei in govorila poiihoma, prisrčno in preprosto.
Enkrat, ko sta sla mimo gosposkemu dvora, pokaže Vasilok Hanki belo in čedno hišo ter reče:
«Kako mora biti tam lepo, Hanka!»
A ona odgovori:                                ,
«Ko bi bila velika gospii, vzela bi
tebe in   skupaj bi  bivala v taki   zali
hiši».                                .,.,,.
cDobro so bova imela tudi v uasi. koči, samo da so enkrat; vzamovn), odvrne mladenič, in oba sta brez novoslji-vosti zrla na bogati gosposki dvor.
(T)alje pride.)
jem 6 kvarnosti dosedanje avstro-ogerske ca-rinsko-trgovinske zveze.
Ker je ta zveza le začasna, gojimo vsi upanje, da se skoro odpravi. Kdo nam pa povrne io, kar smo se zavezali z zakonom od 24. dec. 18&7. št. 3. iz leta plačevati za vedno, t. j. obresti od skupnega dotedanjega državnega dolga na leto gl. S5.S70.900 dočim Ogerska le 29,188.000 gl, in še od iz-izvanrednega dolga na leto 16,722.5000, dočim Ogerska le 1,1500.000, torej Avstrija na leto gl. 102,393.400, Ogerska 30,338.000 ali v 30. letih je Avstrija plačala od nekedaj skupnega dolga 3000.000.000, Ogerska pa le 900,000.000.
Pri avstro-ogerski zvezi je torej ogerska polovica ona »boljša polovica*, ki podpira en vogel gospodarstva in uživa tri Četrtine,— pri tem pa še dan na dan graja in kara svojo drugo .slabšo polovica*. In prav &e ji godi, ker je bila tako slepo zaljubljena ter se je podala v to srečno »zakonsko zvezo j* No ni verjetno, da se je ta zakon sklenil iz »gole ljubezni".
Poslanec dr. Turna je v svojem govora prav na lahkotna namignil na pravi uzrok zveze.
Med avstrijske narodo prilmlil se je kakor jez v brlog nekdo tretji. Okoristil se sn je nesložnosti avstrijskih narodov, drezal in netil jo do plamena, pridno pokladal plam-tecemu ognju, stavljal se v razponi na stran močnejšega ter zujedel v život narod«, kjer jo nahajal več in obilo soku.
Pod krinko kulture in liberalizma vsedel sn je ta .tretji" za stroj ustavnih zakonov, svrlin pa mu je bilo obogačenjc. 1/. celega avstrijskega telesa razkosal je dva. Trpelo je neznanski to naše slovansko avstrijsko telo in trpi še danes.
A krepko je, ni se ga lotil zavdani strup. S r.rimdno silo izloča ga iz sebe in one, ki so* ga zavdajali. Zatorej sklepamo v trdni veri:
Tako gotovo, kakor smo mi Slovani preživeli žalostno uprav poteklo tridesetloljc, tako gotovo se vzpenjamo do novega življenja. Mi raslemo in vi, ki ste nam kopali jamo, padate in padete.
Katoliška ljudska stranka pa Slovenci
IV. (Izv. dop). Splošno fie sliši, da katoliška podjetja v Avstriji in sploh na zapadu le hirajo in ne napredujejo. V Avstriji imamo v vseh kronovinah katoliški društva, ki le životarijo in le redko kedaj dajo kak glas od sebe. Zakaj ? Dil, ta »zakaj" je usodepoln in ni tako lehko odgovoriti s kratkimi besedami. Za danes navedemo samo ta uzrok: Mi vidimo f r i katoliških strankah z večine le katoliške besede in prav malo katoliških dejanj. S poudarjanjem katoliških načel, z lepimi govori ti a katoliških s h. o d i h, z n e p r e s t a • . ¦ a b a v 1 j a n j e m čez 11 bor al c- poudarjanjem slepe pokorščine nasproti cerkveni avtoriteti ttvui v političnih rečeh se masa Ij istva odtujuje veri in dosledno tudi narodu. Ne bo-demo dalje dokazovali resnice gorenjih trditev, zadošča amj dejstvo, da krščanskosoci-jalna stranka, boreča se prav te dni na Dunaju proti židovskemu liberalizmu, pri vseh shodih dosledno in brezobzirno odklanja hesedo »katoliško". Prav tii tiči uzrok, zakaj so nemški katoličani ločeni v dva tabora, v katoliško-konservativni in krščansko-soci-jalni. Prvi so se zopet ločili v dve stranki, katoliška ljudska stranka pod Dipar-Vjem in pa konservativna pod Hohcnwartom. Že več let sem ste se ti dve stranki napadali. Hohen-wartovci so vedno očitali krščansko-socijalni, da niso katoličani in da se preveč ogibtjejo imena »katoliško*. Nekateri dobromisleči možje so delali to iz dobrega namena, drugi pa -— in teh je največ --" očitajo vse to iz strankarske zagrizenosti. Krščansko-socijalna stranka se na to ni nikdar ozirala in prezi-raje vse to očitanje hodila svojo pot, po kateri hodi še danes. Da je ta pot jedino prava, dokazujejo sedanje volitve v mestni zastop. Voditelji krščansko-soeijalne stranke molčijo o besedi »katoliško*, pač pa »katoliško* delajo.*)
Krščanski socijalisti imajo pred očmi tudi take življe, ki niso naklonjeni katoli-čanstvu, ali vendar v gospodarskih in narodnih točkah bi se jih dalo pridobiti v pro-tižidovski tabor. Ako bi stranka začela tudi proti tem odurno postopati in besedo »katoliško* poudarjati, gotovo bi kar stranko zapustili in šli v iiasproten tabor. Pomisliti je treba, da je mnogo takih, ki so dobre volje in le vsled splošnega slabega duha časa se niso dali pridobiti za dobro stvar. S pomočjo gospodarskih in narodnih uprašanj je dosegla kršč. socijalna stranka z modrim postopanjem velikanskih uspehov, tako, da s časoma pri-'• dobi vse. Ker so nekateri že na tej poti in se čedalje bolj približujejo konečnemu* smotru, ali bi ne bilo veliko hudodelstvo nad vero, take življe s trdim poudarjanjem »katoliških načel« od sebe pehati? Koliko tisoč in tisoč obzirov ima Lev XIII. do razkolnikov in krivovercev! Ali ni Lev XIII. celd odobraval sodelovanje katoličanov pri socijalno demonkratičnem shodu v Švici zastran pravičnih gospodarskih teženj?
Da bi krščansko-socijalna stranka lim lože dosegla svoj namen, dala je naslov »Reichsposti" »Unabhfingiges Taglatt fur das christliche (in ne katholisehe) Volk Oster-reichs*.
Posebno naše razmere v Avstriji so uzrok, da se je treba ogibati besede »katoliško*. Beseda »katoliško* je v avstrijskem smislu toliko kakor »klerikalno* ali p& »konservativno*. Židovski listi neprestano strašijo
*) Ako bi trSJanski socijalisti poslušali Hche-wartovct in Škofe, aH bi kedaj zmagali v mostni z??to.?? Ah 80 nori* &<>Qe pomagali zatreti zidov, ski liberalizem na Dunaju? — Prosimo odgovor. Op. p
s »klerikalnim bau-bau-ora". .Klerikalno* je toliko, kakor »komando duhovnikov* v javnem življenju; vse svetno razumništvo naj se pokori duhovnikom, kakor da bi lajiki ne imeli pravice do političnega vodstva. .Katoliško* ali »klerikalno" se smatra kot slepa pokorščina in mrtvo orodje v rokah časti-lačnih duhovnikov, tako, da človek ne sme imeti drugačnega političnega prepričanja kot kak duhovnik ali škof. Svetnemu razum-ništvu še vedno plava pred očmi, kako se je duhovska oblast žolibog zlorabila v srednjem veku in zato odločno odklanja besedo .katoliško*.
.Katoliško* veVa v Avstriji tudi kot .konservativno". Da" je konservatizem na slabem glasu, dokazuje dejstvo, da Hohen-wartov klub razpada. Katoliški konservatizem je nekak plašč, pod katerim skrivajo baroni, grofje in češki veleposestniki svoje neplemenite namene. S tem imenom se ba-hajo vsi oni, ki so proti splošnemu volilnemu pravu. Ni čuda, ako je bereda »katoliška* prišla ob veljavo.
Posebno na Slovenskem ta beseda zgublja čedalje bolj zaupanje. Kakor katu-liško-konservativna stranka med Nemci odreka kaloličanstvo nasprotnikom, tako tudi slovenska konservativna stranka narodnim. Na Kranjskem velja »katoliško* toliko, kolikor, »klerikalno* ali pa konservativno. Pri .leželnazborskih volitvah je »Slovenec* bolj poedarjal »katoliško*, pri zadnji volitvi v državni zbor pa »konservativno*. Na Kranjskem se s katoličanstvom barantuje. Tam se ne vpraša več po katoliških dejanjih, nego le po katoliških besedah. Samo da reče kandidat, da se uda sUpo in brezpogojno nekaterim slavohlepnim gospodom, pa se ga oklenejo. Imena S a v i n s s e g g, Pollak in pa oni kandidat katoliške stranke, ki je bil na upnikovo premoženje v k n j i ž e n z a 3 00 g 1 d. po "i&%, ako smemo verjeti »Slov. N.*, —¦' dovolj jasno spričujejo, kam so Kranjci pripravili besedo »katoliško*.
Iz vsega tc-„a lehko spoznamo, da beseda   »katoliško*   v   Avstriji   nima   veljave,
vsled česar je bolje,  da  se ogibljemo ...... v
korist katoliške stvari.
Ostane nam še označiti osebe pri »katoliški ljudski stranki.« Poglavitne so osebe: Di-p.uili, dr. Ebenchoch,  dr. Fuchs dr. Schorn.
Kolikor je nam znano, Dipauli je velclržec z vinom in sploh z opojr.imi pijačami. Mož je igral važno ulogo v I lohemvartovem klubu. Tu pa tam je pokazal, da je pravičen in odločen, če je treba. Prikupil se je v odseku za vjliino reformo. V ostalem je mož menda do' er kristijan in duhovit govornik. On in njegovi tovariši so vedno glasovali tudi za slovenske težnje. Zato mislim, da naši zastopniki so lehko ž njim brez skrbi v prijazni zvezi. Isto velja o dr. Schorn ti. »H. ,K.* se je jako pohvalno izrtzil o toni možu. Na dolgo in široko je zagovarjal pred vo-lilci, zakaj je glasoval za dvojezično gimnazijo v Celju. Nekateri slovenski listi so trdili, da. nemški konservativci so zalo glaso-sovaii za Celje, da bi ne razpadel Ilohen-vvartov klub in sebi mandate zagotovili. Koliko je na tem resnice, pokaže prihodnost.
Vsa druga je z dr. Ebenchoch-om. Mož je igral vedno neko čudno ulogo. Vsako vlado je zagovarjal in opravičeval. In zaradi pogodbe z Ogersko ustrelil je v zadnjem času še precejšnega kozia. Ta mož se nam ne zdi zanesljiv.
Dr. Fuchs je odvetnik. Mož je vseskozi veren katoličan, ki očitno na ulici pokaže, če je treba, svoje versko prepričanje. Torej na to stran nimamo pomislekov. Nekaj pa nahajamo pri tem možu, kar nam ne vzbuja posebnega zaupanja. Mož ima menda tesne zveze z nekaterimi češkimi veleposestniki in visokimi cerkvenimi krogi. Vsem tem je zastopnik pri pravdah. Da ima te zveze, pokazal je s tem, da je v drž. zboru zavračal dr. Scheicher-ja zaradi zasebnega patronstva v cerkvi. Skoraj nam se zdi, da dr. Fuchs ni toliko iz prepričanja ali pa nevednosti zagovarjal cerkvi ze!6 škodljivo zasebno pa-tronstvo, nego bolj iz obzirov do veleposestnikov, ki imajo pravico imenovati mnogo župnikov. Znano je, da češki veleposestniki so kar od kraja tudi patroni mnogo, mnogo župnij. Ta huda rana na Češkem je kriva, da duhovniki nimajo upliva in le skrivši morejo z nižjim ljudstvom simpatizovati. Vsi narodi v državnem zboru imajo tudi poslanca duhovnika, jedino mlado-češki klub nima nobenega Temu je kriv nesrečni patronat. Upraša se torej, ali bode dr. Fuchs v drž. zboru mogel neodvisno postopati, ko pride cerkveni patronat na vrsto?   .
Iz vsega, kar smo zdaj povedali, in z ozirom na sedanji položaj ne kaže druzega, kakor da naši jugoslovanski poshnei se združijo v en klub ter v tesno zvezo stopijo s katoliško ljudsko stranko in krščansko socijalno, ohranivši si proste reke. Jugoslovanski poslanci morajo ostati neodvisni zaradi hude narodne borbe na jugu. Dokler ni rešeno narodno uprašanje na jugu, ne kaže vstopiti v Dipaulijev in ne v kak drug klub. Sicer so še nekatere druge točke, zaradi kojih je bolje, da so jugoslovanski poslanci ločeni od nemških konservativcev. Državna cerkev na jugu je Slovanom nasprotna. Tam, kjer bi imela imeti pravica svoj sedež, vlada zagrizenost. V Istri vsi duhovniki slovenski in hrvaški morajo sprejemati od cerkvene pisarnice iz-kljnčljivo le italijanske spise. Pri nas se odgovarja in dopisuje le v nemškem jeziku, v Furlanijo pa le v italijanskem jeziku, dasi so Slovenci v pisarnici. delo li» slino imamo v rokah, kjer je državna cerkev zapovedal a župniku, da mora sprejeti od okrajnega sodišča tudi italijanko vlogo, dasi je župnija čisto slovenska. .Torej— ako kak zagrizenec in l italijanski čifut pošlje italijan-
ski dopis kakemu župnijskemu uradu v hribih, mora dotični žup-pik molčat i, sprejeti in odgovo-r i t i Ker je pa župnik rrail italijanski dopis (oziroma zunaj naslov je bil italijanski, znotraj dopis nemški}, dobil je od državne cerkve ukor in poziv, da ne sme zahtevati slovenskega dopisa. Da pa, g. urednik, ne boste mislili, da temu ni tako, pošljam Vam prepis one listine, katero smete pokazati tudi gospodom pri »P. L.*, ako Vas bodo upraša H. Neradi smo to očitno povedali, ali ker so nas naši nasprotniki izzvali, ker vedno trdijo, da so katoliške stranke na Primorskem »narodne*, izjavili smo na vsa usta, da to ni res. V Trstu in v Istri vidimo očitno, kako drž. cerkev preganja uboge Slovane. Ker pa imajo primorski Slovani zaslombo le pri neodvisnih državnih poslancih in ker je edina rešitev za vse Jugoslovane, ako složno in skupno delujejo v enem klubu, ker bi katoliška ljudska stranka, ako bi bili v njej jugoslovanski zastopniki, ne pustila odločno stopiti na noge proti velikim krivicam državne cerkve na jugu, ker katoliška ljudska stranka menda hoče se pokoriti od vlade odvisnim Sijonskim varuhom tudi v p o I i t i č n i h rečeh, — tedaj sveta dolžnostjo, da se združijo vsi jugoslovanski poslanci v en klub ter delujejo na podlagi naravnega prava brezobzirno na levo in desno.
Ali se ne bodemo nikdar pokoriti ču-vateljem Sijona - tudi v političnih rečeh V — Ko se potegnjejo za uboge Slovence in bodo v svojih pisarnicah jednakopravni; ko j e n j a j o ukore pošiljati mladim d u h o v n i k o m, k i v r a č a j o nemške in italijanske vloge svetnim oblast-nijam*), ko bode dijecezanska sinoda imenovala višje pastirje in ne »Piccolo* ali pa »Corriere di Gorizia*, ko dvignejo zastavo cerkvene avtonomije, tedaj brezpogojno se jim bodemo pokorili, in tudi jugoslovanski poslanci m. bodo dotgo pomiš-Ijevali, pristopiti katoliški ljudski stranki. Dokler tega ne vidimo, se morajo jugoslovanski poslanci držati celovškega »Mir a", ki je dejal v št. 2."». I. 1.: ... »Duhovnik je pa (ako ni v državni službi) nasproti državi popolnem neodvisna oseba; on je podložen le svojemu škofu, in le tisti mu more dajati ukaze v cerkveno-službenih zadevah; v političnih zadevah pa tudi škof iiimii duhovniku nič ukazovati*....
Tega smo se držali do zdaj in se bodemo držali tudi v prihodnje.
Trgovske zasebne šole — podržavljene.
Ljubljana, X marca 19'.!i>. Poslanec Ilauch je nasvetoval v seji državnega zbora dne 2K. fobruvarja, nuj ?e podržavijo zasebne trgovske šole. Ne vemo, kaj je nemškega nueijoiialea llaucha pripravilo do tega nasveta: s svojega stališča pa čutimo popolno njega umestnost. Z narodnega stališča, pa tudi s stališča resnega šolstva imamo Slovenci dovolj vzrokov, ogreti so zanj. Nedostaje nam natančnega besedila o utemeljevanju Ilauchovega nasveta, torej se moremo baviti samo s suhoparnim na-svotom. Več o njem doseduj tudi naši listi niso poročali.
Zasebnost šol se že sama ob sebi pobija. Država je tu. da skrbi za šolstvo! Kdor je kedaj pogledal v zasebne šole, mora pri-poznati, da sta v teh disciplina in ugled profesorjev pod ničlo. V zasebnih šolah je ravnatelj skoro sam svoj in malo njih je, ki bi kot taki mogli vzdržati tudi proti učiteljskemu osobju potrebno eneržijo. Semtertje pa se opaža na trgovskih zasebnih šolah celo — dedno ravnateljstvo. Gotovo se je moral pokazati tudi po drugih deželah slab upi t v takih zasebnih trgovskih šol, ker je pristaš nemške nacijonalne stranke stavil dotični nasvet.
V prvi vrsti se moramo Slovenci oprijeli nasveta Ilauchovega. Lastnih zasebnih trgovskih šol \z svojih skromnih močij ne moremo postaviti proti sedanjim raznarodu-jočim trgovskim šolam med nami, torej bi bilo podržavljenje teh šol za nas zlata pridobitev. Dosedaj Slovenci nimamo h.. >dne trgovske šole, — v središču našem je trgovska šola s samonemškim značajem. Skoda, ki jo imamo pri tem, je očitna. Slovenci smo v tej reči skoro največi reveži med Slovani. Nismo poučeni o razmerah na vseh trgovskih šolah po Slovenskem — vse so popolnoma nemške ali laške — pač pa dobro poznamo zasebno trgovsko šolo v Ljubljani, katero v ogromnem številu obiskujejo poleg Slovencev tudi Hrvatje in Srbi. Ta šola nas prepriča, kake morajo biti še-le druge! Cel6 tu si upa učitelj, sin ravnateljev, namestu, da bi mirno naprej predaval, poli-tikovati in govoriti o blaženem narodnostnem »miru", ne da bi se spomnil Celja in Gorice in da bi kot ljubljanski Nemec iz tega izvajal dokaze, kd6 je kriv boja v južnih deželah. V dokaz pa, kako je to »politikovanje* in kak6 se nas pri tem časti, navedemo same besede, ki so se izustile na neki trgovski šoli o naših narodnih barvah: «Da konnen Sie auch den Pavian als Ihren Bruder begrussen — er hat ja auch blau - rothe Flecken am Hintem*... Vsakdo ve, kako tako uplivanje, ki se vrši pri večini zasebnih šol, škoduje mladim, na pol razvitim ljudem, ki si s svojo dosedanjo izobrazbo niso mogli pridobiti jasnega poznanja razmer. Moreča mlačnost se prime takih mladih ljudij. Tu je vzrok narodne mlačnosti med našimi trgovci, tu je vzrok, da imamo primeroma tako malo narodnih trgovcev. Pravega narodnega trgovskega naraščaja tudi ni. So pa celo številni žalostni slučaji, da so vsled vpliva teh šol mladi naši ljudje po končanih naukih pozabili, kaj so, in pristopali izzivajočim nemškim društvom, kjer so postali srditi nasprotniki našili narodnih teženj. -*• Trgovci dandanes pravzaprav
*) AH se jo le kedaj slišalo, da so svetni vjaji predstojniki kakemu uradniku ukor napisali, ker je kakemu duhovniku naredil krivico?!! Prosimo odgovora. Op. p.
nikjer več niso kazmOpohti, samo v Slovencih so še gosto nasejani. To je škodljivo za napredek slovenskega naroda, kajti ravno za- j veden trgovec za svoj narod jako mnogo I lahko stori. Pravi trgovec je izobražujoča sila v narodu. Vse to njegovo delovanje pa se sedaj Cisto razvija le v korist naših nasprotnikov. Žalostna resnica je, da naSi trgovci niti kot zasebniki večinoma nimajo posebne zavesti in odločnosti, kot trgovci se pa še v krajih, kjer je večina naša, ne upajo po-vspeti do slovenskih napisov. Tuji trgovci med nam: pa se dejanski zavedajo in odločno delujejo.
Od katerekoli strani opazujemo Hauchov nasvet, povsod se pokaže, da Slovenci ne smemo pustiti pri miru njegovega nasveta, nego z vso silo delovati na tč, da se podržavijo zasebne trgovske šole. Slovenci bi s tem v raznih ozirih mnogo pridobili. V Ljubljani, kot središču vse Slovenije, pridobiti bi morali večinoma slovensko šolo, drugod pa bi pridobili vsaj nekaj deloma slovenskih trgovskih Sol. Upajmo, da bo nasvet Hauchov podpirala tudi stranka njegova, saj bi sicer menla vender ne izprožil nasveta. Slovenski državni poslanci, novo delo imate, uplivajte in delajte!
DOPISI.
Iz učiteljskih krosov. (Deielni zbori in učiteljrtvo). Deželni zbori so se zaključili. Kar so učiteljstvu donesli, je borno malo Nekaj dobroniHlečih predlogov, ki so se tu in tam odobrili, ali pa tudi postavili ad aeta, da so se zazibali v sladke sanje pozabljivosti. Nekoji deželni zbori so .velikodušno'* podelili .milostne milodare*. — (5516 stradajočiin gališkim učiteljem, od kojih ima komaj 3401 dohodke »poštnega kljuseta" (400), dali so 35.000 gld., t. j. vsakemu učitelju nekaj več kakor pet goldinarjev. — Višjeavstrijski učitelji dobili so 7500 gld, podpore; od teh pripada razmeroma na vsakega učitHja e d e ii kraje a r n a d a n. Več kakor eden krajcar se tudi beraču ne da; tedaj je eden krajcar tudi za — učitelja zadosti, mislili so .pobožni* tforenjeavstrijskt kristjani. - Moravski deželni zbor je podu-čiteljem podelil male doklade; enako je sol-nograški deželni zbor vrgel učiteljstvu nekaj drobtinic in v Bukovim so določili, da se bode učileljstvo po 85 letnem službovanju vpokojilo*). To se je zgodilo pa le zbog tega, ker tamkaj stradajoči učitelji rano umirajo in ne dočakajo te zlate dobe ; vsled tega ima ondukaj penzijski zalog — ostanek ali prebitek. — Učiteljicam ženskih ročnih del so na Moravskem in Solnograskem plače nekaj povišali. Tamkaj namreč imajo posebne učiteljice ženskih ročnih del, dočim pri nas na Primorskem morajo prave učiteljice Se posehe učiti ženska ročna dela,  akopruv to
—  n i p o s t a v n o in se jih siliti ne more.
—  Nižjeavstrijski deželni zbor je sklenil, da smejo tudi učitelji prositi za službe, razpisane na dekliških Šolah. Ilazne prošnje učiteljev in podučitcljev je pa odklonil, oziroma položil med pralne akte v pokoj. — NaS -goriški deželni zbor je sklenil, zboljšali učiteljske plače. Za to smo hvaležni našim deželnim poslancem, — Sicer vederemo, kaj bode iz te moke; malo se »icer nadejamo, a upamo, da nekaj bode, — Isterski deželni zbor je odklonil prošnjo učiteljstva za zboljšanje — plač. Kriva je temu italijanska večina, ki je nesramno slov, učileljstvo napadala in zboljšanje zaprečila. Malo se je tedaj storilo za uč.teljstvo v tem zasedanju, akoprav je revščina velika. Poslušajte in strmite! Od 41.80-1 učiteljskih oseb dobivalo je po oflcijalnem poročilu »statistične centralne komisije" — 21.550 — tedaj več nego polovica — manj nego 600 gld. plače; a tukaj so že vštete odškodnine za stanarino in druge doklade. Več nego če- j trtina vseh učiteljskih oseb. namreč 10.132, dobiva manj kot 400 gld. in i 1423 učiteljskih oseb še ne 200 gld. — Od I teh 1423 je 52» def. učiteljev, 703 def. uči-teljic, 24 def. podueiteljev in podučiteljic in I 107 prov. podučitcljev in podučiteljic. — i »Pobožna Tirolska*, imajoča bogate cerkve I in samostane, plačuje po 200 gld. plače učiteljstvu. Ta strašna revščina je uradno dokazana. In avstrijska država, ta kulturna , Avstrija, katera plačuje za vzdrževanje poštnega konja 400 gld.' in za zločinca-jetnika letno 380 gld., se tega ne sramuje. Poštno kljuse več stane, nego učitelj - odgojitelj naroda; za zločinca-jetnika se več potrosi nego za učitelja — odgojitelja bodočih
—  državljanov. Horribile dietu — to je go-rostasno! — Že Aristotel je pisal, da »pridnega učitelja, kateri otroke dobro uči, ni možno z nobenim denarom plačati*. Temu izreku je potrdil ce!6 dr. Luler. — No, kaj pa pri nas? No, molči, molči, kaj  govoriš?I
—  Saj znaš, rekel bi prijatelj, da »Gut oder schlecht!
Recht oder unrecht!
Narr! Was kummerfs dich?
Lass' geh'n, wie's geht;
Und zaum.tr sie beim Schwanze ihren Gaul,
Friss   dem.  Knackwurst, Sklav", und halt
dem Maul! — ^ Freundt Lass' die Satire, L   :oh* Ite* *r auf den Vieren iJv' lob' di ganze Welt*.
Seveda omenilo se bode, saj so se tu in tam od leta 1879. in 1890. naprej plače regulirane. Da! Pa mi dobro poznamo tako .regulira rje* a la Kranjska. Tako »reguliranje" obstoji v principu: Temu vzamem In onemu dam; in potem: „Null von Null hebt sich auf'1.
Štajersko učiteljstvo je bolje plačano nego Primorsko; vkljub temu se najdejo v Štajerski sluge, ki so bolje plačani od učiteljev. Deželni zbor štajerski je letos sklenil, da se ustanovi mesto % naslovom „Rahts-diener" pri tamkajšnjem dež. zboru. Letnega plačila bode imet 600 gld., dve petletnim po §0 gld., $00 gld. stanarine ter ,,G?Iau-in „Campagne-lLivreen'\ Mi ne zavidamo sluge,
*) To bi trebalo tudi pri nas. Rs.
imajočemu „6ala-Livree" in 700 gld. ptafe že prvo leto — po desetera letu bode imel ce!6 800 gld. dohodka —, ampak poudarjamo, da učitelj v vedno zeTeni Štajerski, katerega ce!6 vlada smatra za uradnika (vide Kielmaseggov MMaulkorberlass*1), bode imel 700 gld. plače šele potem, ko bo služil 15 in še vec let. Poleg tega bodi omenjeno, da ta sluga nima f&ke odgovornosti, nego jo ima učitelj, in da poleg te plače dobiva ta sloga razne „TrinkgeIder" od poslancev in druge gospode.
Iz vsega sledi, kako potrebno je, da se učiteljstvo svojemu stanu primerno plačuje, da bode moglo tudi zdatno zadoščati svoji nalogi.
Zatd toplo se priporočamo našim po. slancem, naj oni ukrenejo vse potrebno, da se enkrat ugodno reši prošnja za povišanje učiteljskih plač, kajti Henrik Campe, jeden najimenitnejših pedagogov pravi: »Je be-durfnisfreier ein Mensch ist, desto slarker Ist er an Leib und Seele, desto gesunder, heiterer und gliicklicher ist er auch*. Intak človek naj bode učitelj; potem bode rad in veselo delal v prospeh njemu izročene mladine, v prospeh naroda in v prospeh cele države. V to pomozi nam Bog! — (Da bi bilo mogoče kaj več storiti za učiteljstvo, v to meri predlog dr. Turne, ki pride prihodnje leto v razpravo. Treba narn je d e -ž e I n e g a šol. zaloga, potem se bo dalo kaj storiti! Uredn,)
Iz K»!m, 2. marca. —• Prillo je že sploh v navado, da se po novih občinskih volitvah mora rekurirati; ali z uspehom ali brez uspeha, tega se ne vpraša. Da, še celo v naš zabiti kraj prtela je ta bolezen, in res so napravili občinarji kuUki (dragi bralec vedi, da občina Kal sestoji iz treh kuracij: Kal, Levpa, Lom), utok proti volitvi 14. januarja, in sicer na vsej črti. Višja oblast je pa uva-žila samo u/.roke proti volitvi prvega razreda. Nova volitev je bila naznanjena na soboto 22. februarja. Kakor ena garda postavili so se Kalani na noge in so šli volit Zavrli, da zmagajo Lomljanc in Levpljane. Nekateri bolj zavedni Levpljani, katerim je presedalo prejšnje gospodarstvo, m se jim pridružili, in z združenimi mo.vni so raztrgali neko neroz-družljivo nase na vse zaupajočo zvezo, katero je bil skupaj zvozil, Bog mu daj dober počitek, rajnki .Šef v Levpi. Škoda, da na njegovo mesto je prišel mož, ki ne zna m ne more hoditi po njegovih stopinjah. Pričakujemo izid volitve novega župana. Samo, da volilcem ne obljubi, da ne bode popravljal cest in poti in da nobenega ne bo tiral v »robote*. Volilni kraj bode najgotovejši v Kalu, ker je tam najstarejši ud novega starešinstva, PrejSrii gospod župan in njegov gospod naj »študirata*, kako rešita županovo nedolžno hčerko.
Goriške novice.
O novem deželnem rutunarju gosp. Ivanu Kranjcu smo prejeli iz Gorice še te-le vrstice: »Gospod urednik ! V zadnji številki ste zares lepo povedali o vrlinah novega deželnega raCunarja." Ali v nekaterih rečeh ste bili netočni, kar je umljivo in naravno. Naj torej popolnim Vašo poročilce. — Gospod K. je dokončal nižjo realko z odličnim uspehom. — Pozneje je dovršil trgovsko šolo v Ljubljani z odliko. — Enako je z odliko prestal izpit za enoletnega prostovoljca. — Leta 1895. pa je prestal državni računarski izpit z najboljšim uspehom. — Piše in govori pravilno : slovenski, italijanski, nemški ter nekaj angleški in poljski. — Služil je več let pr znani veliki spedicijski tvrdki Pari si v Trstu, Benetkah, Genovi in Parizu, pozneje na Dunaju. — Na to je bil tri leta blagajnik ljubljanske mestne hranilnice in je zdaj višji računarski preglednik velikih posestev barona Ms*yr v Ljubnu na štajerskem.*.
Za predelsko železnico. — Pred časom smo omenili temeljito nemški sestavljeno peticijo na državni zbor, da bi se isti odločil za predelsko železnico. Peticijo je uprizoril agitacijski odsek v Boleti, a je datovana v Beljaku, Podpisale so jo te-le občine: Beljak in Trbiž na Koroškem; dalje: Bok, Žaga, Srpenica, Trnovo, Čezsoča, Log, Soča, Trenta, Spodnja Idrija, Cerkno, Šebrelje, št. Viškagora, Ponikve, Sv. Lucija, Kanal, Deskle, Ročinj, Kobarid, Breginj, Sedlo, Kred, Drež-nica, Libušnje, Livek, Idrsko, Tolmin, Anhovo, Solkan, Št. Peter p. Gorici.
Eje je ostala Gorica, glavno mesto v deželi? Izvedeli smo, da je bila predložena v podpis tudi županu dr. Ve nu ti ju, a ta je ni hotel podpisati, Zakaj ne? Najbrže se je bal, da mnogi Slovenci v hribih bi mar-sikako blago dobili na domačo postajo in bi ne hodili kupovat ga v Gorico k znani tvrdki — V e u u t i. Ako je goriški župan tak6 malenkosten, bilo bi prav, da bi mu naši rojaki v hribih dali primeren odgovor s tem, da povedd tvrdki Venuti v Gorici, kar ji — tiče.
Porotniki l. 1896. — Od več stranij smo dobili pohvalne glasove o zadnjem članku in razkazu zaslran letnega porotnega imenika pri okrožnem sodišču v Gorici. Taki pojavi iz ljudstva nas vesele, ker pričajo o globokem prepričanju, kak6 velika krivica se godi nam Slovencem na Goriškem, Še bolj bi se pa veselili, ako bi videli, da zavedno slovensko ljudstvo odločno nastopi za svoje pravo in se upre krivici. Ali doživimo tak korak našega ljudstva v deželi?!
Narodna žalost — lutto nazlonale. —Ko so došla v ponedeljek zvečer poročila o silnem porazu italijanske vojske v Afriki, so bile v Italiji v mnogih glediščih kar pretrgane predstave v znak žalovanja. V torek in sredo so gledišča mirovala. — Enako je odpovedalo predstave gledišče v Gorici. V ta namen je nakrat »zbolela* prva pevka. — Komentarja pač ni potreba!
.Kopališke* za mrtve t Gorici ali po laški ,il bftgno per i morti', daje vedno pO' vod ostrim pritožbam, Kakolne so, je dovolj znano eitateljem našim. Poročali smo tudi o
novih poskusih za izsušenje tal in o novem načinu pokopavanja. »Corriere" poroča, da posebna komisija je vsa ta dela pregledala danes teden in bila ,jako zadovoljna*. Komu boste dajali kaj takega razumeti ? Ali menite, da smo sami tepci v Gorici, da no znamo ceniti po vrednosti tega, kar vidimo na svoje oči?! — Še nekaj: Naše pokopališče je inlericonfesijonalno; vsak grob trebit sproti blagosloviti. Kaj pravi katoliška ,Eco k temu? Zakai ne zahteva, da odpravijo tudi veliki križ sredi pokopališča ? knž ne tiče na tako pokopa išče!
Radodarni doatski. — Zadnje dni so doSH za .Slogi ne" zavode ti-le darovi: Ženska podružnica sv. C. m M. v Gorici od preostanka za preteklo leto 40 gld. — Prof. Ant. Santel 2 g!d. — Prof. Ivan IvanCiC za tri mesece 15 gld. — V veseli družbi pri Kersevaniju v Dornbergu nabral Ivan Dru-fovka 2 gld. — Notar Kavčič, želez, ut-adn. Fr, Blažon in trgovec Koren v Gorici po 1 gld. — Na predlog podžupana Berbuda zložili starasini črniške žnpanije 4 gld. 40. kr. — Pri zasebni plesni zabavi v prostorih g. Marca na debeli Četrtek zložili pustiitjuki in pustinjakinje 7 gld. 04 kr. Nekdo, ki noče biti ,krosta", daruje za narodno vzgojo naše mite niladeži 10 novčiCev.
Za   Volaričeve  sirote  je   poslal   S. Tugomilj 1 gld. 50 kr. Bog povrni!
„Dnktor" Verltas pa „(*orrlcro" — Vsi čitatelji. ki imajo še glavo na vratu, so se srčno smejali člankom dr. Veritasa v„Gor-rieru"; vsakdo je le pomiloval uredništvo, ki sprejema take vrste otročarij*', lake po/.ovite bmlalosti, - Zdi se, da je tu* ,,Corrieru" že preueimirio klepetanje nezrelega puhlo-glavca. V učerajšnji številki um piše v ured-iiiAkt listnici, da ne sprejme njegove polemike s „Soeo", ker se /, rii-k«di-i-iiiM točkami ujema, z drujiimi pa ne. — No, da bi ulil malce hladilnega olja na to zaupnico, dostavlja, da je polemika neplodna, ako je dobra volja le na enistr.im. Tu misli seveda Veritasa. Nočemo se prepirati o tem. ali je volja dr. Veritasa dobra ali ne, nam zadoščajo dokazi, da pri vsej tej dobri „ volj i" zvone njegove pisarijo skrajno neumno in ob enem -~- zlobno.
Poljaki se Izpeljujejo kar v trumah. Znana je usoda '2">0 Rusirn.v in Poljakov pustne dni v Gorici, Komaj so od*!i ti, prišli so drugi. 1'ceraj teden je jaška vlada zopet zavrnila 'M) oseb, ker niso imele dovolj denarja za dolgo pot; naša vlada jih je poslala zopet domov čez Reko. — Izseljenci prihajajo tudi čez Koroško, a na Pontebi jih raka navadno enaka usoda, kakor tu v Kor-niiiiii. —• Naj bi »poljsko ministerslvo" žarelo nekoliko misliti, kako bi se dalo odpraviti splošno bedo v Galiciji, seveda ne računajo na žepe drugih dežel; poljskim Židom bi Irobalo stopili na prste in narod bi si opomogel!
Dostavljamo Se enkrat, da braziljska vlada je ustavila brezplačno prevažanje izseljencev; vsakdo bo moral torej plačali voznimi in hrano za dolgo pot v Aneriko.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Umrlega nadvojvodo Al-b r e h I a S a 1 v a l o r j a so prepeljali iz Griesa pri Boeriu na Dunaj, kjer so ga položili v cesarsko grobnico v kapucinski cerkvi.
-   Njegovo Veličanstvo je imenovalo Arkadija Czuperkovvicza gorSko-vshodnini nadškofom za Bukovino in Dalmacijo. — V Puljii je umrl podatmiral baron \Vipplinger. — Na Dunaju je umrl contre-admiral vitez Leone rt. — Avstrijsko kvotno odposlanstvo si je izvolilo predsednikom grofa Schun-borna. — Dunajska policija je zaprh izdajatelja časopisa «K x t r a blat 1», ker je po-noveril SiXX) gld. naročnine. — Pri dunajskih volitvah v drugem razredu je bilo izvoljeno 3 s protisemilov in 1i- liberalcev. Tprav b.k uspeh je bil tudi meseca septembra, le s to razliko, da so sedaj dobili protisomilski kandidati mnogo več glasov nego tedaj. Prvi razred je volil učeraj. Izvoljenih je* bilo l.S jirotiscmitov in :!« liberalcev. Konečni uspeh je torej *.M> protisemitov   in   42   liberalcev.
—  Torej tudi v I. razredu, kjer volijo najbogatejši Dunajčani, so pridobili antisemiti 4 nove matuLk>. — t\speh volitev je sijajna obsodba sedanjega vladnega sistema.
Državni zbor. -- V sedmi seji 2G. pr, m. je dredloži! poljedelski minister načrt zakona o ustanovi gospodarskih zadiug. Isti je bil izročen gospodarski komisiji. D o-mobranski minister je odgovoril na neko interpelacijo posl. dr. Pa ca k a radi nesprejetja nekega poziva v vojaških rečeh, ki je bil sestavljen v uradnem jeziku — nemškem ter izjavil, da je bi! pravilen postopek vojaške oblasti, dočira nesprejetje more imeti posledice, kedar se to zgodi, ko se vabi pod orožje. p0sl. Po m b e r je upra-šal, kedaj pride v veljavo zakon o preskr-bovanju vojaških udov in sirot. Na to je odgovoril minister, da je to odvisno od obeh državnih zbornic. Načrt je bil predložen obema zbornicama istočasno, a Se ni rešen. V isti seji je bile izvoljeno to-le kvotno odposlanstvo: dr. Beer, dr. Russ, dr. Menger, Klun, Ja\vorski, Zaleski, Zedwitz, Janda, Kaizl in dr. Ebenboch. Prešlo se je potem k razpravi o naučnem ministru. Minister Gauč, na razna vprašanja, se je izjavil nasprotnim filozofičnim tečajem, ki so bili ustanovljeni kot prehodni med gimnazijem in vseučiliščem. Isto tako se je izjavil nasprotnim nadzorovanju učiteljev ter rekel, da bi takšno ubilo pri učiteljih vsako veselje do delovanja. Glede vzgoje žensk je izjavil minister, da Šolska uprava ne misli ustanavljati gimnazijev *a ženske. Veli, da bi škodovalo moškim v gmotnem pogledu, ako bi jim iensfce tekmovale v službah. Šolska uprava proučuje način, da jene dobe" tako vzgojo, ki bo koristila Prihodnjim soprogam in materam. Stori vendar potrebno, da bo možno  ženskim kandi-
datinjam polagati zrelostne izpite pri drž. gimnazijah; isto tako bodo priznani diplomi, doseženi na vseučiliščih zunaj Avstrije, ako so se kandidatinje podvrgle zrelostni pre-skušnji na domaČih šolah. Tudi na avstrijskih vseučiliščih se ukrene potrebno, da bodo mogle ženske končati svoje nauke. — V osmi seji 23. pr. m. je bil sprejet naslov »Srednje šole* in ž njim postavka o celjskem ntra-kvističnem gimnaziju s 141 proti 108 glasovom. V deveti seji 2. t. m. je storil obljubo novoizvoljeni poslanec Ko bi ar. Poslanec M o s c o n i je inlerpeloval vlado radi grbov» katere uporablja banka »Slavijai na svojih zavarovalnih knjižnicah. Pri nadaljevanju razprave o naučnem ministerstu zahtevala sta posl. Chotkovski in dr. Scheicher, naj se mladina odgaja bolj na verskonravni podlagi. Kronavvetter je zahteval popolno ločitev šole od posamičnih veroizpovedanj, katere naj bi same skrbele za versko vzgojo otrok. Posl. F u n k e je govoril o nemških šolah v Pragi, a Dober n i g pripovedoval, da ne marajo koroški Slovenci za narodnostna slovenska stremljenja. Bil je sprejet j predlog dr. Pernerstorferja, naj vlada določi skrajne roke za izplačevanje mezd delavcem pri rudokopih. Posl. Klun je ugovarjal Dobernigu radi njegove trditve o koroških Slovencih ter zahteval, naj se razdeli deželno šolsko nadzorstvo na Kranjskem. Po govoru posl. S a m a n e k a in F o u r n i e r a je bilo sprejelo pogtfrTjtr »ljudske šole«. Ki>'icom seje je inlerpeloval posl, dr. For-reger, zakaj se zahteva znanje slovenskega jezika v razpisu natečaja dveh dvornih svetovalcev pri najvišjem sodišču ? — V deseti seji 3. t. m. prišlo se je na razpravo finančnega ministerstva. Govoril je minister mlinski ter se dotaknil tudi vprašanja nove pogodbe z Ogeriko in izjavil, da vlada želi spraviti avstrijske koristi v soglasje z ogorskimi, u bo zastopala odločno avstrijske koristi, da doseže pravično sporazumi jen je. Posl. Ludvvigsdorf je inlerpeloval radi zboljšanja plač vojaškim uradnikom.
i v kvotno
Gosposka zbornica je
odposlanstvo   grofa   Dumba,    ivomiiinskv-a, grofa Schonborna in Sochora.
Ogersktt. — V zbornici je predlagal poslanec Košut, naj niadjarska vladi) povabi k milletiijskemu švindlu tudi c v r o p s k e velevlasti. Ako se pomisli, da je to tvč zunanjega ministerstva in ne mudjurske vlade, je v resnici smešno, kako more kaj takega zahtevati ta prismojeni poslanec. Na Dunaju so že siti le komedije z razstav^, ker so prepričani, da je zraven velike preliranosti, ki ne odgovarjajo gotovini dejstvom. UpraSanje pa ostane zanimivo, ali bo ubogal zunanji minister Goliuhnvski glas mudjarskoga poslanca, katerega podpira (udi madjarska vladar1 —¦ Oho zbornici sli izvolili določeno število članov v kvoluo odposlanstvo, V zbornici je ^o,,oril bivši minister Koloiuan Ti s za precej znamenit govor radi odpovedi trg pogodbe z Ogeivko, o kateri so sklepali deželni zbori avstrijski in sam državni zbor. ter izjavil, da upa, da, doseže sporazuiiiljcnji;, Nasproten je samostojnosti v tem pogledu, ker bi bila pogubna za obe državni polovici. — V Sibinju (glavno mesto Sedmograške) je bil obsojen na 10 dnij zapora ali 100 gld. globe rumuuski rodoljub dr. ilatiti, ker je izdal neki proglas mi Ru-munce. ~- ."i. t. je bila v Budimpešti volitev pravosodnega vladike za vršečko škofijo. — Nekateri časopisi so naznanili, da je mad-jarska vlada zanikala navadno ietno podporo 30.000 gld. grško-katoliškemu duhovnišlvu. — Dulcis in fundo. V madjarskem narodnem kazinu so določili 6000 gld. za smodke, katere se je imelo kupiti. Premeten sluga pa, namesto kupiti smodke, pobral je kopita z denarjem vred na veselje kazinašev. Zasačili so ga na Dunaju, — pa b r e z denarja.
Italija v Afriki. — 11 a i i j a v A f r i k i nime sreče. Nje vojska doživlja poraz za po-zom. Uspehi v začetku vojne so opijanili italijanske državnike. d;t so že mislili, kako zasedejo vso Abisinijo. Vojskovodji Baratieriju so peli slavo na vsej Črti, dokler se ni spe-kel. Neuspehi v zadnjem času so se pa pripisovali !> njemu za uho in vsled istih j« imel postati žrtev, to je, vlada mu je naznanila, da mu odvzame vojskovodstvo v Afriki druaa oseba, general Baldisera. Predno je izroči! vajeti svojemu nasledniku, poskusil je bojno srečo — na svojo veliko nesrečo. S 15.000 možlva in 60 topovi je naskočil pri Adui sovražnika, kateri pa je bil b a j e številno štirikrat močneji. To svojo smelost je plačal krvavo, kajti šoanska. vojska mu je zasolila za večni spomin: — pregnala je italijansko vojsko, u bi vsi 3000 v o-jakov in zapleniv*i 59 topov. Trdi se, da so mej ubitimi tudi trije generali, a tudi Galliano da je mrtev. Ta nevesela vest je globoko užalila italijansko prebivalstvo, največ pa Crispijtvo vlado, ki je upala, predstaviti se zborniet z zmagonosnimi vestmi iz Afrike. Na nje presenečenje pa se je morala udati usodi in stopiti pred njo učeraj kot ponižni obdolženec, prose" milosti in od-puščenje za storjene grehe. Ubogo italijansko ljudstvo zlorabljajo razni državniki na vse mogoče načine. Doma umira gladu, ker je preveč obdačeno in se mora seliti drugam, ako sploh želi živeti. Radi slavohlep-nosti vladnih organov in strategičnih po-greškov vojskovodij bo ljudstvo še bolj ubo« žalo in zbegano, kajti nikakor ne bo moglo zadovoljiti vsem zahtevam v pokritje vojnih stroškov, ki so bili vrženi v morje na veliko sramoto italijanske države pred očmi prosvitljenih narodov, ki občudujejo le vrline necivilizovanih zamorcev v Afriki, Italijo pa pomiljujejo. Prvi med prvimi, kakor že navadno, je bil nemški cesar Viljem, kije izrazil svoje sožalje, radi poraza v Afriki prt italijanskem poslaniku v Berolinu. Zadnja poročila iz Italije so ta-le: Po vseh veCih mestih Italije je ogorčenje proti Crispiju ne-opisno. Množice so po mnogih mestih kričale: »Abbasso Crispi! Morte a Crispil Morte aH' assasino!* Za splošno ogorčenje je jako značilna demonstracija, ki se je dogodila na kolodvoru v Padovi.  Na kolodvor
je došlo 21 vojakov, namenjenih v Afriko. Ogorčena množica pa je udrla na postajnih je hotela zabraniti odhod vlaka, da prepreči odpotovanje vojakov. Cel6 na železniški tir" so se metali ljudje, ne zmenivši se za puha-.: joCo lokomotivo, še-le vetenm oddelku veljakov se je posrečilo odgnati demonstrante. Generala Baratierija so že pozvali na povrnitev v domovino, kjer ga postavijo pred vojno sodišče. Med padlimi je tudi znani bivši poveljnik utrdbe Makalle, polkovnik Galliano. O generalih Dabormida, Albertom in Arimondi se še ne zna ničesar. Mi-nisterski svet je sklenil, pozvati v dejansko službo vojake letnika 1872. Iz tega sklepajo, da odpošljejo še 30.000 mož v Afriko. Utrdba Adigrad, v kateri je nakopičeno na milijone vrednosti stre-Ijiva in živeža, je v rokah Šaoncev. — Napad Šoancev je moral biti zeld hud, kajti zbegal je italijanske vojake tako, da niso znali, kje so; bežali so na vse srani, da jih zapovedniki niso mogli ustaviti. Sam Bara-tieri, oborožen ?, mečem in samokresom v roki, ustavljal je vojake, a ni pomagalo nič.*). Ako so se kje zbrali v skupino, so bili pobiti od nasprotnikov. Tudi zapovedniki mej seboj se niso razumeli in se niso podpirali, vsak je vojeval na svojo pest. O generalih Dabormida, Albertonu in Arimondu poročajo, da so zajeti, a Baratieri da je lehko ranjen. Francoski poročevalci iz Afrike naznanjajo, da je poginilo 5000 vojakov in 150 častnikov. To potrjujejo tudi drugi viri. Dvomi se pa o resničnosti podatkov, v kolikor se doslaju visokosti padlih, kajti trdi se, da jih je mnogo več. Sploh, ni mogoče zvedeti pravega po-ložeiija radi občne zbeganosti.
Ljudstvo v Italiji je razkačeno na vlado iti pripravlja po vseh mestih protiafrikanske demonstracije, Najresnejša je bila v Milanu, kjer je prišlo do krvi. Denionstrovali so v Turinn, Padovi, Florenci, Dolenji, Paviji, Paenzi, Savinjanu, Fani, Pesaru, Genovi, Parmi itd.; povsod je zahtevalo ljudstvo, naj se ustavi pošiljanje vojakov ter odpokliče vojska iz Afrike. ("lasi Italije in avtoriteta vlade lega seveda ne moreta dovoliti. Vlada je naročila (JO novih topov in odposlala novo baterijo 121 mož, da nadomesti zgubljene ter se pridružijo že odposlani vojski, ki pride na lice mesta še-le okoli 15. t. m, Baratierljeva poročila so izročena vojaškemu svetu v pro-učenje in poročanje, da ga postavijo morebiti celo na zatožno klop, Nekalori časopisi obsojajo Crispiju iu vse niiuislerslvo ter zahtevajo, naj se nje postavi na obtoženo klop, a ne Baratierija. Drugi pu zahtevajo, naj se odloči s splošnim glasovanjem, ako se ima nadaljevati vojna ali ne.
-- Pred otvoritvijo zbornico v Rimu, učeraj jo bila izbrana velike množica ljudstva, ki je pričakovala radovedno, kaj stori mini-slerslvo. PiiMo je poprej do male zmešnjavi', ker je ljudstvo napadlo stražarje, na kar ho morali vojaki poseči vmes. V zbornici so se zbrali vsi poslanci, galerije so bile natlačen-.!, Splošna pozornost je nastala, ko seje predstavilo ministerslvo v popolnem številu, Minister C r i s p i je izjavil: .Ministerslvo j c o d stopilo i u kralj j e t e m u prit r-dil". Po teh besedah so nekateri poslanci odobravali, drugi pa vpili in mahali z rokami, mej tem ko je Crispi vse opazoval z rokami navskriž, pričakuje čas, da more nadaljevati. Slednjič pride do besede in reče: »Vendar m i u i s t e r s t v o ostaja u a v 1 a d i, d o k l e r ne dobi n a s 1 e d n i k e, in to radi redu". Nastali so zopet veliki neredi z upitjem, odobravanjem tako, da ni bilo mogoče nadaljevati seje, ki je trajala le pol ure. Predsednik je zbežal raz sedeža uaznanivši poslancem, da jim naznani na dom prihodnjo sejo. Tako je končala prva seja brez velikih posledic za Crispija. Pričakuje se sestava novega minislerslva De Briu-Itudini. Po seji so bile poulične demonstracije in veliki neredi,
Poluradni „Matliuos od srede je priobčil uvodni članek poln najglobokejše žalosti nad usodo Italije. Italija joče, pravi, a mi njeni zvesti zavezniki jokamo ž njo in ji želimo boljše sreče. — »/.vesli zavezniki"! Naj bi »Mattino* povedal tudi to, kakošon zaveznik je Italija nam! Od nje nimamo pričakovati nikake pomoči, kajti v Italiji vsi zavedni ljudje zovražijo Avstrijo tako, kakor je sploh mogoče človeku sovražiti! Naravnost smešno je, kako Rinaldinijevo trobilo pripoveduje, po kaj hodi Italija v Afriko. Cujte! Italijo niso vodili sebični trgovinski nameni, ne prazne ideje, marveč hotela je le nesti ,sveto prosveto* (saera civilla) iz Evrope kot dragocen dar divjim pokrajinam afri-kanskim. — Take kozle navezuje „Matlino" svojim bralcem na nos. Ali je kdo, ki mu zaresno veruje? — Narodi v Eritreji prav nič ne potrebujeje italijanske prosvete, ki obsega danes le še: glumaštvo, banditstvo, mi-zerijo! —
Ostale države. — Kakor se godi Italijanom v Afriki, tako tudi njim sorodnemu plemenu — Špancem na Kubi. Knusko ustaško vojsko je priznal senat Zjedinjenih držav severoatnerikanskih kot javno vojsko. Kaj to pomeni, razumejo najbolje sami Španci, ki se bodo morali gotove .jrej ali slej udati koreniti žiiavosti Kubancev. Španska vojska je zamenjala vojskovodjo še prej nego italijanska, a uspehi so vedno isti. Domači španski časopisi poročajo o raznih pridobitvah, a oni drugih dežel temu oporekajo. — Predsednik francoske republike Faure je na popotovanju po državi. Bil je v Ntzzi, kjer so odkrili spomenik stoletne pripadnosti Nizze k Franciji. Zaprii so o ii priliki nekatere sumljive osebe, pri kojih so našli bo-deže in samokrese. Padi tega se sumi, da so hoteli posvetiti tudi Faureu tako, kakor so pok. Carnotu. V franc. senatu so pritrdili soglasno proračunjenim stroškom, kateri so doloCeni za odposlanstvo pri slavnosti kronanja ruskega carja. — V Belgiji se je spremenilo ministerslvo. — Španska zbornica je
razpušCena in nove volitve razpisane. — Dr. Jamerson, znana oseba, katera je skoro uzrocila vojno mej republiko Transvaal in Anglijo, zagovarjal se je v Bow-Stretu pred sodiščem radi svoje smelosti. Razpravo so odložili na 14 dnij, a njega in tovariše iz-pusili na prosto nogo proti varščini1.
*) Neki star vojak v Gorici je dojal: Ponram jaz Italijane; dokler streljajo oni sami, so žo Se ,na kornjži", ali ko začn6 ždžgati kroglje tudi* nasprotne strani, tega pa ne vs^pe dolgo: pot pod noge in hajdS
Ostala Slovenija.
Trst. — Mestni zaslop je tožil mini-sterstvu nadzornika okoličanskih slovenskih šol g. Ivana D o lin ar j a in zahteval, naj se umakne. Ministerstvo je odgovorilo magistratu, da nima uzroka postopati proti nadzorniku. To je bilo dosti, da so napadali ne samo v seji čislanega gospoda nadzornika, nego so ga cel6 v Časopisih nazvali, da je »mascal-zone* (to je beseda, katera ima v sebi vse vsebine italijanske prosvete, kakor: pobalin, potep, itd). Ta sramotilen naziv je prišit g. nadzorniku kot osebi v državni službi in je uprašanje, ali stori kaj oblast, da varuje čast svojega uradnika? Uprav v oni seji, kjer so napadali tega gospoda, ni bil navzoč vladni zastopnik, kateri jo pa znal, da se bo razpravljalo o tej reči. Kako se to raztohnaci? — Ali ne tako, da je nalašč izostal? — Radi slovenske šole v Trstu je stavil posl. Spitičlč utemeljeno resolucijo pri razpravljanju o potrebi nnučucga ministerstva in stavil nastopni predlog: »Vlada so poživlja, naj se pobriga nemudoma in z vso odločnostjo, da se slednjič v Trstu zasnuje jedna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom*. Ali bo kaj pomagalo ?
iNtra. - - Pri bujskem c. kr, okr. sodišču je razpisana služba kancclista. Zahteva se znanje slovenščine ali hrvaščino zraven uradno italijanščine. Doslej je uradovalo lo sodišče izključno v italijanščini, ker ni bilo osebe, katera hi poznala slovanščino, - Opatijo in Reko zvežejo s telefonom, • • Kakor se dogaja celo na Goriškem pri davčnih uradih, tako je tudi v Istri. Sluge raznašajo opomine za plačanje davkov le v nemškem in italijanskem jeziku, Ako stranke nočejo sprejeti takih opominov, ker jih ne razumejo
-  davkarski uradniki tožijo pri sodiščih one, kateri jih niso hoteli sprejeti. To ho jo zgodilo še po tem, ko jo bila stavljena interpelacija v državnem zboru. Ali so ne kliče to, kljubovali vladnim odlokom in norčevati se z državnimi poslanci ? Takšnega kaj so godi lo v Avstriji J -- Goriški Slovenci imajo v Istri rojaka, kateri jim ne delu Časti, ker je preveč pod poiami narodnih nasprotnikov. »Naša Sloga* pišo namreč, da bo v Porcču pogostili italijanski deželni poslanci okrajnega glavarja na Voloskoiii, kuleri Jo zastopal vlado pri dežolnozhorskem zasedanju, Kaj pomeni lo pogoSčovanji«, ni trebil povedati, ako »n pomisli, da kaj tacoga so niso storili ital. poslanci niti bivšemu vladnemu zastopniku Klušcgu, kateri je slovel kol naj-zagrizenej^i nasprotnik isterskih Slovanov.
Polemika po volIIvi. -- »Slovenec" in »Narod" sta si malce v laseh po volilvi poslanca Kohlarja. Reči moramo, da no moremo iinicli čudnega postopanja »SlovenčovC stranke. Iz kratkega a jasnega odgovora v »Narodu* bo razvidno tudi mišim Cilateljem, za kaj gre. »Narod* piše: Gospod Koblar je svojo kandidaturo res naznanil predsedniku kat. pol. društvu g. Klunu in ta mu je rekel, naj kandidira na podlagi katerega programa hoče, katoliško - narodna stranka da mu ne bo nasprotovala, če vstopi v konservativni klub; ko pa je g. Koblar izjavil, da v slučaju izvolitve ne misli vstopiti v konservativni klub, mu je gosp. Klun napovedal nasprotstvo kat,-narodne stranke. To je jedino pravi iu resnični nagib, da se je postavila protikandidatom g. Jelovška, vse drugo se prazni izgovori, izmišljeni, ker je gospode sram, da so nasprotovali g. Koblarju in šli v ogenj za listi klub, s čigar pomočjo je koalicija odstavila vero z dnevnega reda. Dokazovanje, da se je posl. Koblar s svojo kandidaturo uprl škofovi avtoriteti, je v zmislu stališča, katero zavzema narodna stranka glede škofovske avtoritete v političnih rečeh, popolnoma napačno. V tem oziru smo svoje stališče že tolikrat opravičili in utemeljili, tudi z izjavami katoliških duhovnikov, da bi se na »Slovenčcva" izvajanja gotovo ne bili ozrli, da niso naperjena proti škofu samemu. Kako se je duhovnik Koblar sporazumel s svojim škofom, v to se narodna stranka čisto nič ne utika, to je popolnoma stvar g. knezo-škofa in g. Koblarja. Znano pa nam je, da se je g. Koblar poklonil knezoškofu in ga prepričal, da s svojo kandidaturo ni hotel rušiti škofove avtoritete. Da je knezoškof Missia zadovoljen s tG izjavo, priCa okolnost, da duhovniku Koblarju ni delal nobene ovire, ko je odšel na Dunaj. S tem se je od strani knezoškofa priznalo, da nima nič več zoper izvolitev g, Koblarja, ako pa »Slovenec* še po tem trdi, da se je g. Koblar izigral proti svojemu škofu, ako dokazuje, da je nastopil kot nasprotnik papežev, škofov, vere in katoliške cerkve, potem mora vsakdo misliti, da je s tem, ce tudi. zvito in prikrito, izrečena graja knezoškofu dr. Missii, ker se je pobotal z g. Koblarjem. čen^u bi sicer dokazoval »Slovenec* vse lo, ko se je škof že sporazumel z g. Koblarjem, če ne z namenom, prepričati svoje pristaše, da je škof napačno ravnal, ko g. Koblarja ni suspendiral. Da lo šenklavški kaplani žele, da so to pričakovali in da tudi na to delajo, je toliko bolj umevno, ker jih je strah, da bi se razbil obroč, kateri so napravili okolu Škofa, ker se boje, da utegne knezoškof izvedeti časih tudi še kaj druzega, nego lo, kar se izvestnim gospodom zdi umestno mu natvezitil
Štajerska. — Pri volitvi v okrajni zastop .gornjeradgonski je šlo_ slabo za Slovence, ker si niso svesti svoje  narodnosti.
—  V Marenbergu se bode moralo poučevati v šoli tudi slovenski. Za Slovence je pouk obvezen, za Nemce pa prost, Nemci se jeze vsled tega in so v strahu, da bodo poslovenjeni. —• »Slovenski Gospodar* prinesel je rodoljuben Članek, v katerem zagovarja misel, naj bi se ne zapostavil Mari-
bor v narodnem pogledu za Celjem, kajti Maribor je tudi del južne Štajerske. Izraža potrebo zgradbe »Narodnega Doma*, ker nimajo mariborski Slovenci nikakega zavetišča, kjer bi se mogli zbirati ukljub temu, da jih je tam veliko število in imajo svoj časopis, tiskarno in razne zavode. Ako bi se združili vsi v narodnem domu, bi bilo koristneje narodni stvari.
Koroška. — Kako je skrojen volilni red za deželni zbor koroški, kaže to-le razmerje: 106 veleposestnikov, kateri plačujejo 69.75L gld, davka, volijo deset, poslancev; 4128 volilcev v mestih, trgih in trg. zbornicah, ki plaCajo 387.761 gld. davka, volijo dvanajst poslancev; 24.534 kmečkih volilcev, plačajoci 887.113 gld. davka, volijo pa le šlirnajst poslancev. Takšno razmerje je povsod v onih deželah, kjer se je hotelo potisniti v kot Slovane. Po novem volilnem redu ne bodo nič na boljšem koroški Slovenci.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Dr. Ante Starcovič, o katerega bolezni smo že poročali, umrl je dne 27. pr. m. v 73. letu svoje starosti, Kdo je bil pokojnik, je znano slehernemu slovenskemu oiikuncu; radi tega so omejujemo na ono,  kar smo sporočili o njegovi smrti v zadnjem »P r i m o r c u«, katori dobiva velika večina „Sočinih* naročnikov. No moremo pa drugače, nego do izrazimo svojo sočutjo bratskemu nam narodu hrvaškemu ob tako bridki izgubi, in željo, da hi pokojnika poanomnl v njegovem brezmadežnem značaju ves mlnjSl naraščaj hrvaški — njegova mladina -- na korist iu v svrlm onega cilja, za kntnrom jo hrepenel nepozabni pokojnik. Pogreli m jo vršil sijajno v nedeljo popoldan v navzočnosti ogromne množico obiiinslva, Položenih je bilo na krsto 73 vencev % raznimi napisi, a zastopani so bili pri pogrebu  Ilrvatjo iz vseh dežel, kjer prebivajo. Vrlemu boritolju za hrvaška prava bodi  večni npomin I — istotako smo sporočilu v »Primorcu* o «;nrti dtmega plemenitega rodoljuba hrvaškega, sarajevskega žolezarja  In veleposestnika Mihaela D. Ii n b i č a, katori jo zapustil vso svojo premoženje svojemu hrvaškemu narodu, namreč 50.000 kron dru -i  sv, G,  in M. v Istri, 50.000 kron svojemu staremu očolu za uživanje dohodkov (po njegovi smrti pa narodu), 20.000 kron »Matici Hrvatski", 20.000 kron rojslvmumiu mosLu Holovam,   10.000  ki'nu zvozi hrvaških pevskih društev, 10.000 kron družbi sv, Jorolimn, 10,000 kron bratovščini hrvaških ljudi v Istri, 4.000 kron suirlmu'. skoinu društvu v Kiilnu v Dalmaciji; zapustil jo še več, odstotkov preostalega  premoženja v drugo dobrodelno linmono tako, da je namenil vse svojo premoženje — 250.000 gld, - lo v korist naroda, Iz katerega Jo craslol, Ta uzor-rodoljub si jo ualezcl  ktiozon lo vsled velike marljivosti, Zapustil je  dolino solz v najlepši  svoji dobi so-le 35 let star. Tudi njegov pogreb je lili v soboto v Zagrebu, Bog daj  Slovanom obilo  takih  rodoljubov, Pokojniku pa bodi časten spomin mej  nami Slovenci, katerih tudi ni pozabil v svoji oporoki! — Po Slarcevieoveni  pogrebu so jo vršil shod pristašev stranko prava, kntevi jo sklical poslanec S p i n C i A v svrho sporaz-umijenja obeh taborjev v stranki prava. Shoda so še udeležili privržeac'. razdeljene stranko iz Hrvaške, Istre in Dalmacije. Iz  Istre so bili navzoči razun poslanca Spinciča še dr, L a g i u j a,   urednik   M a n d i č,   dr.   T r i-najstič   itd.,   iz   Dalmacije   pa   poslanci B i a n k i n i, D a p a r in Peric ter urednik P •. o d a n. Do  sporatumljcnja ni prišlo in tudi ne pride tako kmalu, kar meče zelo žalostno stneo na odnošaje v glavnem sedežu stranke. Bilo je tako  žalostnih  prizorov, da se jih  morajo  sramovati količkaj  občutljivi rodoljubi ne samo iz Hrvaške, nego tudi oni iz ostalih dežel  južnoslovnnskih, posebno pa Slovenci, kateri so pričakovali nekaj vcC političnega takta še na sveži gomili  ustanovitelja same stranke. Da jo temu v resnici tako, je'dokaz, da so shod zapustili tolilavski odposlanci in da je poslanec Spinčič izjavil, zapuslivši ves bled od žalosti dvorano: »Grom, ker    niste    vredni,   da   bom   moj  varni t" Tako je obsodil ta mož one udeležence shoda, kateri se niso znali brzdati in zatajevati na korist svete narodne stvari. Nesporazumljonju so uzrok osebnosti, in dokler so no uklonijo od vodstva glavne stranke v Zagrebu tako osebe, katere  niso  kos  svoji  nalogi in  ne morejo pričakovali, da bodo uživalo narodno zaupanje,  ne bo   sloge  ne   samo v stranki p/ava nego tudi ne mej opozicijami na HrvaŠkem sploh. Slovenci so  odkritosrčni  privrženci sloge mej opozicijskimi strankami na Hrvaškem, kajti prepričani so, da se pride le s slogo do željenega c!lja, kar pa ni pričakovati pri sedanjih žslostnih razmerah. Slovenci na ne pritrdč  vodstvu stranke prava, ako ne bodo prepričani, da se islo nahaja v rokah oseb, ki vkivajo zaupanje ne samo obeh taborjev v sami stranka prava, nego tudi, da imajo voljo, upliv ter sposobnost za to, da se doseže splošno sporazumljenje opozicij na Hrvaškem. Take osebe pa ne   nahajamo  v vodstvu   sedanje   »čiste*   stranke   prava; posebno  ne priznavamo one, ki si prisvoja pravico nasledstva po pok. Starčevieu! — V O s e k u so obsodili na globo 20, 30, 80 in 100 gld. veC hrvaških   rodoljubov, kateri  so denionstrovali lansko leto o priliki madjarskih predstav.
Dalmacija. — Vodstva splitskih narodnih drušlev so si postavila nalogo, da sezidajo v Splitu »Narodni Doni". Da dosežejo to svrho, zavezali so sa rodoljubi raznih političnih strank, da nakupijo delnic po 25 gld. eno, katere izplačajo mahom ali pa v mesečnih obrokih po l gld. Na ta način bo mogoče zbrati lepo svolo denarja. V to svrho je že zagotovljevih okoli 10.000 gld. Vplačani denar bo sčašom povrnjen od dohodkov doma z žrebanjem številk ueitiic. Uplacevani denar bo nalagan koristonosno v narodnem denarnem zavodu. Tako mislijo rodoljubi v Splitu; kaj delamo mi Slovenci v Gorici? Po uzgledu splitskih rodoljubov bi se dalo  nekaj storiti,
tudi pri nas — le požrtvovalnosti treba. — Na mesto pokojnega dra. M. Klai&i bo kandi-doval za državni zbor njegov sin dr. Peter Klaič. —
Bosna - Hercegovina. — Volitve v mestni zastop sarajevski se bodo vršile 23. t. m. Voljenih bo 40 zastopnikov in sicer tako, da dobi vsaka verska stranka enako število glasov (osem) to je: nrahamedanci, katoliki, p^voslavni, Židi ter ostale verofepo-vesti. Volitev se bo vržila hkratu za vseh 40 zastopnikov na raznih krajih mesta tako, da se bo glasovalo z raznobarvanimi listki. Vsaka veiska stranka bo imela drugo barvo. Tako se vrši enakopravnost v glavnem mestu Bosne, katera je bila pred 20 leti Se popolno neci-vilizovana. Nekdanji »turški ščavi" so preko- \ sili že avstrijske, v kolikor se dostoja enako- ; pravnosti vsaj pri mestnem zastopuj Goriški Slovenci, živeči v civilfrovanem delu avstrijskega cesarstva — jim gotovo ne zavidamo enakopravnost, dasi je nismo sami j deležni!
Češka. — Državni posl. dr. F o rt je odložil inandat^Bil je claamladoGeškega kluba. J
— Znani zapovednik v Brnu, general S u c c o-v a t y, je premeščen v drugo mesto. Mož je uiorol biti premeščen, ker je zgubil ves ugled pred Češkim narodom, Tak6 znajo Cehi! — V neknterih rudokopih so ustavili delavci delo.
—  Pri Pfemvslu se je zgodila železniška nesreča. Usmrčenih je bilo 6, a težko ranjeni 2 osebi. Strojevodja, videvsi nesrečo, vrgel se je sam pod vlak, kateri ga je razkosal.
Nrliljn. — Proračun kraljevine Srbije za 1, 18%, izkazuje dohodek «3,594.000 di-narjov, strošek pa 63,314,300 dinarjev, torej prebitek 280,000 dinarjev. Da se je dosegel ta prebitek, morale so se brisali iz proračuna j znatne svote prš vsakem ministerslvi\ Pri prosvetnem je brisanih 262.000, pri monopolu tobaka 400.0G0, pri drž. železnicah 600.000, pri trgov, ministerstvu pa 270.000 dinarjev. To je res žalosten prebitek, ker se je moralo brisati toliko postavk za razne potrebe. Ker Srbiji ni mogoče spravili več nego 63,000.000 dohodkov, je brisanje bilo potrebno, ako se je hotelo dobiti ravnotežje, — Huda burja je razsajala v Srbiji ter nzročila veliko nesreč. — Tudi Srbija bo zastopana pri carjevem kronanju v Moskvi.
Bolgarija. — Pišejo Časopisi, da prestopi k pravoslavju tudi knez Ferdinuid. Redar gre r< -.'lebne koristi in častilakom-nost, tedaj je mogoče vse! — Vršile so se dopolnilne volitve za sobranje. Pišejo pa, da so bile popolnoma svobodne, brez uplivajnja vladnih organov. V Sredcu je Izvoljen znani rodoljub Dragan Gankov z večino 500 glasov. — Po prestopu k pravoslavju mladega Borisa sprijateljili ste se Bolgarija z Rusijo v toliko, da stopi ta s prvo v diplomatiško zvezo, katero je pretrgala svojčas.
Rusijft, — Nekaterim ruskim časopisom ni prav, ker je izdal strogo zapoved podrejenim častnikom zapovednik moskovskega vojaškega okrožja, general Kostanila, da morajo postopati z vojaki CloveSki. Ta general je prvi mej ruskimi, kateri se ne ujema z dosedanjimi strogimi običaji v ruski vojski. Čudno je vsekakor pa, da so temu nasprotni nekateri javni časopisi, kakor .Petcrburgskija Vjedomosti" in »Graždanin". To ni znamnje napredka! — Ruski minisler-rezident v Rimu je čestital papežu o njegovi obletnici papeštva.
Književnost.
»Knjižnica za mladino". — Izšel je skupni 13. in 14. snopič (za januar in februar) na 121/, tisk. pol ali na 198 straneh; prinaša Čedno izdelano sliko, životopis in pesmi pokojnega staroste slovenskih učiteljev
—  Andreja Praprotnika. Životopis je spisal ljubljanski učitelj g. E. Gangl. — Pesmi so tako razvrščene, da so najprej cerkvene, potem posvetne. Iz te zbirke je razvidno", da še dandanes pojo po cerkvah najveC Pra-protnikovih pesmij, ki jih je rad ziagal za vse možne cerkvene čase in potrebe. Kdo ne pozna pesmij: „Ko v jasnem pasu primiglja nam zvezdica daničica", — ali: ,0 Devica, počeščena, ti Kraljica vseh nebes!" — ali: ,0 Devica, Pomočnica", — ali: »Oče veCni v visokosti!" — itd.? — Tudi posvetne pesmi so zel6 razširjene med narodom, n. pr.:  „V  dolini  prijetni je ljubi moj dom".
—  aii: »Beseda sladka, domovina", — »ali: »Domovina, miii kraj", — ali: »Pozdravljam te gorenjska stran" itd.
Brez dvoma bo ta obširna zbirka dobro došla naši mladini; želimo le, da bi jo prav pridno prebirala. — Cena naročnikom 40 kr. vezani, 198 stranij obsežni zbirki je paC tako nizka, da treba precej velikega števila od«-jemnikov, ki pokrijejo stroške. V razprodaji velja 50 kr.
Za 1. 1896. se ni še oglasilo niti 400 naročnikov, a še med temi so trije okrajni šolski sveti na Goriškem z naročenimi 130 letniki (Gorica 50,  Sežana 40, Tolmin  40).
»Zaveza" učiteljskih društev in založništvo sta se obrnila do vseh posojilnic in hranilnic na Slovenskem, naj bi pri sklepanju računov za 1. 1895. kupile po nekaj letnikov le »Knjižnice" mladini domačega kraja. S tem bo podjetju pomagano na noge, a veliko sno-piCev lepega berila pojde iz zaiožnikovih obramb med ljudstvo. — Prosimo vse prijatelje tega prekoristnega književnega podjetja, da bi se oglasili bodisi y ravnateljstvih ali pa pri občnih zborih. Ne prosi se daru, marveč ponuja se le dobro blago po zelo nizki ceni, nižji nego med samimi Nemci!
Enako so se poslale prošnje raznim županstvom po Vsem Slovenskem.
Koncem marca izide tretji snopič, ki prinese razne male povestice za otroke do 10. leta. Priredil jih je po nemškem izvirniku za naše razmere g. Tone Brezovnik, r„Juči-telj v Vojniku pri Celju.
»Slovanska knjižnica". — Sarajevska »Nada" je prav pohvalno spregovorila o zadnjih snopičih. O Krilanu je obljubila večji spis, ko izidejo vsi trije snopiči. Jako je pohvalila tudi tretji snopič pripovedk iz Soških planin m v obče skrbno urejevanje knjižnice same. Taka pohvala odličnega lista bo gotovo uredniku in izdajatelju le v spodbudo v ne-
lahkem nadaljevanju književnega podjetja z vednu rastočim deficitom. Upamo na boljše čase! Ako po 6 pol obsežne knjige za 15 kr. s poštnino vred ne dobe toliko odjemalcev, da se splača vsaj tisek, vez in pošta, tedaj res ne vemo, kakošno književno podjetje naj sploh prodre pri nas Slovencih!
»Bodi in sret" prinaša zelo, obširno epično pesem »Knez Ljudevit", katero je zloži! jako marljiv solrudnik Anton Hribar. — Iz peresa naše rojakinje gospe Pavline Paj-kove prinaša roman »Judita". — Slike so tudi letos vedno lepe, ki so listu zares v čast. V zadnji številki prikazuje dve sliki o novi iznajdbi fotografovanja zakritih trdih predmetov, kakor n. pr. kostij skozi meso žive roke itd.
Matica Slovenska jo razposlala knjige za I. 1895. V Gorici jih dobe udje pri čitalničnem čuvaju.
Knjig je — pet; gotovo lepo število! Po zunanji obliki so še precej čedno izdelane. Knjige so te-le
1.  Letopis. Uredil Anton Barlel. Str. 386. Tu so zbrani razni znanstveni spisi; med temi bo Goricane posebno zanimal spis prof. Apiha o ustanovitvi narodne šole.
2.  Zgodovina slovenskega slovstva. H. del. Spisal dr. Karol Glaser. Str. 276.
3.   Slovenske narodne pesmi 1. snopič Uredil dr. K. Štrekelj. Str. 196. Vseh snopičev bo kakih p*L
4.  Knezova knjižnica. II. zvezek. Uredil Fr. Leveč. — Prinaša: Ivan Goreč: Gorski potoki, povest; Pavlina P a j k o v a : Planinska idila, povest; Fr. Lovec: Matija Valjavec, životopis (s sliko). Str, 210.
5.   Zabavna knjižnica. X. zvezek. Obsega: Temni oblaki, povest; spisal Do-bravec. — Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi; spisal Vrhovec. Str. 144.
Nadejamo se, da nam kak veščak pošlje obširnišo oceno.
Iz odhorovega poročila posnemamo, da je bilo lani 2713 udov, od teh v goriški nadškoflji 260, Število je naraslo proti prejšnjemu letu za 183 udov, v goriški nadšk. za 29. — Koncem 1. 1894. je znašalo imetje »Matice« 57.248 gld.
Glasnik zemaljskog muzeja z»» Romihi i Hercegovina. — Prejeli smo sedmega letnika četrto knjigo za I. 1895. Ta glasnik, o katerem smo že govorili, urejuje z veliko skrbnostjo g. Kosta HGrmann, urednik »Nade". — V sedmih letnikih lega glasnika je nakopičenih nebrojno spisov, ki so odkrili slranernu svetu že velik del preteklosti Bosne in Hercegovine v vsakem pogledu. In s tem je ob kratkem označen vdiki pomen tega uCenjaškega zbornika. — Četrta knjiga za pref. leto prinaša ined drugim životopis in sliko svojega uCenega sotrudnika Vjenceslava Radimskega, rodom Čeha. — Potem konec obširne razprave umrlega Radimskega o sojenicah pri RipCu v Bosni (s 6 slikami in 18 tabelami). Franjo Fiala nastavlja svoja zanimiva izlraživanja o predzgodovinskib gomilah na Glasivcu 1. 1895. — Dr. Truholka pa nadaljuje zeI6 zanimiva razpravo o starih bosenskih napisih itd. — Priporočamo »Glasnik* vsem tistim, ki se zanimajo za lake stroke, kakoršne razpravljajo naša »Izveslju muzejskega društva za Kranjsko". — Uredniku Hormannu pa moramo le castitati na dosedanjih sedmih krasnih letnikih, ki morajo veseliti vsakogar, ki ljubi svoj rod in svojo zemljo.
»Z našlcli dob", časopis za zabavo in pouk, je zaCel izhajati v Ilolešovu na Mo-ravakem. Prve številke so nam zelo ugajale; list prinaša posebno novice o narodnem življenju in gibanju dunajskih Čehov in Slovanov v obče. Izhaja trikrat na mesec in stane 5 gld. 40 kr.
Verfiilschte scliwarze Seide.
Man verbrenne eiii Mttsterchen des Sloffes, von dem man kaufen »vili, und die eUvaige Verftlschunir Iritt sofort zu Tage: Aechte, rein gcfurhtc Seide kraiiselt sofort zusamnien, verloscht bald und hinlcrlttsst urenif? Asche von ganz beUbriiunlicher Farbe. - Vrrfulsclilc Seide, (die leicht speckig wir«l imd bricht), brennt langsam fort, (namenllich glimnicn die , Šcliu.ssfa-den * woiter \venn sehr mit Farbstoff ersehirert), und hinterlasst eine dunkelbraune Asche, die sich im Gegensatz zur aehten Seide nicht kriiuselt. sondern kriimml. Zerdruekt man die Asche der aehten Seide, so zerstfiubt sie, die der vcrfiilrii-hteu nieht. Die Seiden-Fabrlken CS. llenncnergr [k. u. k. toflief.] ZilricU verseiiden geni Muster von ihren 9chten Seidenstoften an Jederniann und lijfern ein-zelne Roben und ganze Stucke porlo und steuerfrei in die Wohnun^.                                                       (">)
Zaloga piva
iz prve
kranjske eksportne pivarne na Vrhniki v Gorici, RaoatiSče št. 18.
priponča izborim pivo v s-idčkih in v steklenicah.
Cene zmerne.
Steklenice se polnijo v pivovarni.
Ob enem naznanja podpisani, da odpre
15. marca t. I. t Kapucinski niicl št. 1.
gostilno z vrtom
kjer bo razun piva točil tudi pristna domaČa vina. Častitim znancem iz mesta in dežele se udano priporoča
JoSko Rovan,
&> 2 -I                           zastopuifc vrhniške pivovarne.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej faii razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pfamena vprašanja pod „9132', Gradec, poste reslante.                                                              3^ 35__5
Ive sobi s pohištvom
s prostim uhodom, v II. nadstr.
se oddasti eni ali dvema osebama.
Na željo se  more dobiti tudi hrana z vso
obskrbo.
Pogoji se zvedo pri upravništvu.
C kr.   ^a^r   P™1-krojaški merni in krojni aparati
Martina Poveraj-a,
trgovca to krojaškega mojstra v Gorici.
Edina in največa zaloga izgo-tovljenih možicih in deških oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plaičev, suk-nenega blaga za L6. duhovščino, za c. kr. uradnike in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za
pomladno in letno dobo. Vse pa Bešfeni ceni, fc se laMn »streže vsakterem
N'a zahtevo noailja nzor-e na ojrled.
Sobva pomoč forojaceml
Kdor Mi imeti kroj vsake ve!ifcir-*E pr.v.- y* ceni iz pajiirj.i, naj naznani širino pr*:;. «!¦ mu [:«;"!;<• |>o postnem povzetju po ti-li* min za *ii.<« iti r»Uv 70 kr., pr>f.tk io kr. hkuV 1». kr.. \-ala Atiiv* .M.knja 1 irld.                                                        ¦"•«'• '•
Lepo stavbišče
n, 1-1 s.      (Bauplate)           -"<. < i'-
je mi prodaj v prav mirnem pn»torn v Uorifl 1111 <'lii?Pofn (Urafi'iib»Tjf). \oi- o tem s>> izvt; pri
AIOJZII  J)0!IIH'<1j ti v Zafrorji p. Št. IVt«>r (Kranjsko).
^ir"1"             Xrd. dr.                     J
U. POGAČNIK:
J?                ,1^1,-j .kozi ar, h                J*
S Zdravniški specijalisl za prsne bolezni na Dmaji ;f
2           aedaj v Pevmi           JT
Jx                                           »>• *i. *'¦                                          ^
^     Orclinuje tudi pismeno.    ;J
^L             liroSaro r> tuberkulozi po (id kr.             ^»
Želodečne kapljice
lekarnioarja C. Brady (MarijAceljsIio želo«lefmA k«*»pljic<»)
pripravljoiK-                     ¦(-, :\1   I."(
v lekarni angrelja varuha
S. Brady»a v Kromsrižu (Moravsko)
Bltiro, priznano in znano zdravilno :-«iMvo ii(roiliir(fii in okropfaijiuVua ilolovaiija za ži-lmlrc in i>r'-l>iivljunj«>.
Želodečne kapljice
lekarnifarja V. Ilruiitljr-a MA»IJACKL,r.SKK KAPLJICE)
v prisebno Sknlljiro ti-r pr«-
sliko   Marijan-lj^c   Matere
Hozje (kot znSfilno znamko). |\ul lo
znamko    mora   si;   nahajali   fUnhri
po.lpis f>/J'lGciO/*
_____            Vsebina kapljic ju napovedana.
ft&tcMJUf   1 stcklcnlcn stiuie. 40 kr., Schuum»rlcc                   (Ivojunti! 70 kr.
Opozarjani mljemnike naj ni! kupijo ponarejene žetmlcfno kapljice. Pri kupovanju paziti je na zpornjo zaSčitno znamko s podpisom C. Braily ter zavrniti vse ostale tvariue, koL ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave želodočnR kapljice ko na proilaj v Gorici v lekarnah: Cristofol«tti, l'ontoni. Gironcoli, Knrner in (Jliiibich. - V Sežani v lekarni IHtscIiel.
mm
Anker                r>, -JS-io
Liniment. Gapsici comp.
Iz Itieliterjeve Icktirne v 1'nuri pi-ipoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; /a cono 40 kr.. 7() kr. in 1 gltl. se dobi po vseh lekarnah. Naj so. zahteva Lo splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno I«1
BicMgrjev Liniment s »sidrom"
kot edino pravo  in vzame
le tako steklenico, ki je pre-
videna s »sidrom" kot znano
zaščitno znamko.
Richtarjeva lekarna jri zlatem levu" v Pragi.
V pisarni Settz-ore tiskarne, nasproti semenišču v UorleL proi-.aja se po /ni/aiii ceni — 1 gld. SO kr.   - 'knji-a:
Veliki teden
VELIKA NOČ
Spisa'.                         4.1, r>-'2
prof. Andrej ftarusil.
Knjiga se pošilja ludi po pošti na povzetje. Kdor pa denar. 2c z naročilom vred pošlje,   naj pridene še 10 kr. za vozni  list.
LgPSeJgB|	1 MQl,tvfae&   | primes  k bobovi kavi i edino zdrava kavina pijača.
fcljfjlfj	
\mŠi\	Dobi i« poTtod, pol kila   1 1                 ta, n kr. Srarilo! Znrnii nl«Trednih potiarejeniU     iidelkor   ja treba pasitl c« iavirna i*-*oj« ¦ imenom |     Kathreiner,   U
j^!?^^	
Proda se hiša"
st. 2S. v ulici Formiea v Gorici {na levem voglu proti cerkvi sv. Antona). — Na-tanftneji pogoji so na razpolago v naši tiskarni.
°  &                                           4? -! -- ¦		
		
C "S*      _^rt^Hk                        "   N      ¦		
1IH iK		i               1 S     1
~ "**     r	^.^^j	j        "5      o   *    I |     5    S 5   ¦
i        *°     II	a	
o	LzzJ	
> I ° 6	[?S|	1       "":»-¦
cc b		9     3.    ~ **   u
< W^		1                   ~   IM      M
ICO^™2'    !'|		
Žclodcčni tn okrepC-njo«
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    atVl
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine v jednaki množini, je prijetnega okusa ter brez drugih škodljivih Ivarin. UzroCujc tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jedna steklenica 250 gramov stane 80 kr. •
&$bs\
!!Z»IitcvnJte!!       J
"liJirni cenik, katerega     i
l.rezj.Sarno in fr;mko raz-   t-
bratje Placht, r
lirvu in iiirilnarodiiu      t.
tovarna za strune in  i
¦ glasbeno orodje,     I
5      jchonbach 379 pri TJecu, Čefko.       j;
;*   V.\: >i.iv«ii//.i::>n.i -wv.i pinlalii iii Htruiifj.iiii.";iii(i.   J
^  Gosli brez loka.         Loki.          Csllo z*   a
2   fconcarl«,  t...-, li-vi.        Cilre /. (i.i/M.-jiiui   *¦
Z  i..-!.:...!..         Cllra   ?, ii..;::.!.-;:in.  io-uik..!:i.   t
t        Pitčall   flauta  za končan« u. j.T.'ti.uli!-   "i
2  w-* l--.i C II. I'—        Kinrinnli sa kon-   2
4  cnrla.,: ;-i. i.iaiir,- ;.t I«-.. (., I!. L- U.      toki   %
"*  za gosli i'tl.                                       >.i. in    !u   >j»
^ fMj u pa pUua ssvzet.u.     Ur u ugaja, se nti ntssjj    3
2          N;-:«v H" ¦•¦>« «i:»-il«lt-r Hurlit- i>ii           <*
Z                          ..lirat.l 1'liulit-.                       \,
l>„)
„,U;.
>, fr,,,
l:*k,.
| Iščemo zastopnike v posam. mestih, z
'L, >uhi, na w!;ki in mnogo fr-i.-.n.-tov.:iii # •—ti Trst-Reka >W\tu lii-o in gt).-po<l.jt>k.i |,ii«Ii.pja išiVm iiiijciiiiiiKa, ki bi mi Iti.lf'. ^/.<¦:i v zaki.p tudi kr« ;j:o :u ki bi \\<*\ ilovoljna sredstva in -pn-nliimf-li za iiifamivitcv prod.ijaliiirc z iiii-in-iin biagom in z <l>/cit.imi piidi-iki na ilmin.o in d« bilo.
I'ril)ravi;i-n «-t-rii v prvini U-Ui vdi-lcž>.-v:.ti s»- Irg.i  p'>(l,;.-i;a z licirni  in di-iiar. fin.
Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam ludi vse posestvo, le* žeče blizu svetovno znanih škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander Mahorčič,
Krasne u/om- /aselHiiiiMHljeiiialeeiu /aslonj hi populile prosto.
Knijiircai  [Hi'iij.1  rirfi.u.t.inin.i> bo^nte  muc
Snovi za obleke
jiciiivicii iti ili>»lilii:; /..i >'¦ iluIiov>riiii», jisi-il-\>\-m\n \>\,ir; z,i c. I.i-. uradniški1 f»|>rsir«*« w-tciarit*. «ariij<'fftt*c«'.t«'lovii<lcf, llucjf. I-I:i:''j z.i liiljiirdc mi atole z;i ilfi<», |>re»leke m voze. JinjUTJ.i /aInsfii.-:iijiT-kc: n. l.»ii,^f^i iti tii-(.!-!>f^.'i bific.a z:i j?((M|Mnle :rt ženske |..» iz>eniili ccimb v tnlii.1 naiiižinl. <f.i tmr.r im-sijali •J'<kr.i!rxi!i !c!;m-.v:tiiji:         >'iijvci"j(i i/-
lier line:.-« iti tr.i;ij"t:.i li':i^.i w žensk- obleke v n.'ijnioile:iii'jsiSi i..«rv tli. Sii<i\ i. kiiterc .te more |>r«tif potni plaVI <><•. ;:!l. i ilf. ! i-1'"!> i::
krojaške potrebščine;1;::^;;!^-j" ^T
t'ene vredno, |iošteiio, trajno, <'M» »olneno sllkllfllO blil?» ti-r nt: i'i n- krpe. » ili-ie ne velj»ji> niti krojaške::;! drla. |iri^iTn'a
Joh. StfkarofsBty,
V   Brnil    tSr..,li,r.-   ^ni^,-   „l,-M:.y MiLt.ni.
¦ Razrošiljanjc ssnio proti povzetju! -^a
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOH. YIN)JYŽ-J.,
v Prajrl na Smlhovu
ii.|.;i-Sini<-|...0 Viii..|ii.,d-L.'i ntln   ."i ¦'.
Mi;.
k popoliif-mu iizonii-nnt prircjcvauji:
sokolskih in šolskih tclovuriiiic
1», i,ijiiMv.j'.ili_|.ii|,i,/n.ii!.li iti |,r.il!Muh ,.. .v.nili
.,..'il. -i' i',iil"<imi'i--|ii iii !i^.:".!'':.';l!"-"'"  '"'.......''
/.1-..IH.,.. j"!'""!'-'.   i:wf ;••¦ In ?..i.. i n, ¦. pi,',,..
I      jVavndnc priprave :,o vedno y zaloai. i              «:• «.!>;. i.......'iini »i ii...vi /... i...|..-:i..' :-i...
^.Ini...   ,,n-.lj:i   „:.   K,|:...v..  |..,/,d,.-,,.,   ;,.   ,.„•..,,„.
j ,,.,.!...                                           m. :,..   m
.               1'oprnve Iziršnje \nt iiujnl/jlli eetmli.
Pražko hišno mazilo
i/  li km ne              ¦¦'. t. ."'—",
B. FRAGNER-JA v PRAGI
EV^i _„,..„: aMjeVm.. b:.:,:.,
:.|:..\ii

ti jih
tih! UM,
;r...-|i;„ iti hol-Ziiii-.
V obrokih po .'$."» In '2'> kr. S nnšto IS Kr. vi
lliicvnn rii/poslljuiije no p.,.'U,
Glama lalsja: tri ..rnii-m orlu".
:3l» Spcrisrtvj eL:s lil
V A A ,^l A * * * * ,* * A * * * * A A A A A A A A A A A A A A A A #
Zastop dvokoles ,Swift' iz orcžarnevSteyri!
iiimI.i   p(iup:.-.Jiiu
vCinrici, iui cr.-ti 1'Van ,Iosi|»aK'or>i»i
La>tiiii i/.(lelo\{iliu{'ji dvokolrs .11 i riti*, Žiriiill l>];i/itl llUMlImmlral/Hij. popmvljil]-iiim dvokoles. šivalnih strojev, pušk itd.
,0** Nunska ulica 14. -lo*!* Pnulajalnico šivalnih strojev, pušk, stiv-
Ijha in tlruzona oroilja \;\ im;tt;i
SAUN1G&DEKLEVA
v Nunski ulici št.  hi.              u. s
c *g w „c ,g «c ^ ,«,y „ e ^e sg ag ,« ,L 3« ^ ^ y ,g ,g w ,m w ^, .,L w y ^t Lt
Ysi stroji za poljedelstvo in vinarstvo.
^PT* Cene -epet znižane. -^Lj
Stiskalnice za grozdjR diferencijaine sestave.
Tj. m>::w.i =-:i«'u..!r.:e  i:--..i ^¦¦" »1;.-'..ij..-o   m.,:,   n^o   .•.^lai.;   ^t^ii
.iri^Ii -Ti-L.ilni.-. Stiskalnice za olje.  hSdraulične stiskalnico, ikropilnicc proti poronospori Vermorelovo sestavo. IV uiojc Jkropiluii-,¦ s.» zn;i:;<' knL i:ajbolj>e :.is a:i oo::.-j>,>: avtomatične ikropilnice, mastiSnica s rabkačem, stiskalnice za seno, trijerje i. i.  1
ign: Heller na Duna
II 2 Pi-aterstrasse, 49.
Cenilte in spričevala razpošilja zastonj.  Išče r.aetDpnike. Varovati se \a ponarejanj.               :iS. 24 - :•