St, 5. V Gorici, v cetvrtek 29. januvarija 1874. Tecaj iV. nSoea" izbaja vsak cetvrtek in velja b posto prejemaim ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto......{•.-}.:>(> Pol ieta .......'-Wo Cotvrt leta .... ,. !.-*> Pri oznanilih in iuvuo tako pri „po-glunih" 6Q placuje sui uavadno pristojmo vrsto: 8 kr., co se tiska I krat 7 ,. ., „ „ 2 krat 6 „ '„ „ „ 3 krat Za \ete cAe i>i> prosttuii iu pii oznauilih va<»k put &J kr. za koleL SOČA Posatnczne atovilke ee dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicak „Via del DolvoilfN 1TO" iu ..Via dclla caserma. 60" Naroomua iu dopisi naj se blago-voljiw posiljajo urcomku: Viktotfu Do-tenon v Gorki, Ouu. del Cristo 186 bli^U" i Sivinskega trga,kder se nahnja tttdi npra^ ^ --* niitvo. — Rokopiui bo ne vrafajo; dopisi naj bo blagovoljno frankujojo, — Defo!. com in drugiiu nepremoanim se naroftiina ¦amIa, ako «e oglaae pri umlniStvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. 11. seja (daljj). Potrdita 8e popredlog.h financnega odseka racunska sklepa zalogov za gozdoiejo in Co* dellijevih stipendijev za leto 1872, Prosnja Sempaske obdine za razdelitcv obcinskik zemljisft se zavrue. Cestnemu odboru kortninskeinu se izbriSe dolg 635 gl 3(3 kr. za popravljunje mosta v Bracanti. Njegova prosnja pa, da bi se casta mej Podgoro in Bracanom izrekla za deSelno se zavrue. Antonu Fomazarifiu, izSolunemu dijaku kmetijske Sale v Gorici, se dovoli lotna pornoc" 250 gld., da mare dognati gozdoarske studije na ces. kr. akad«rarji v Maritibruunu. Josipu Legbissa izKorraina, dijaku tukajlnje knie-tijske Sole, se dovoli lefcni stipundij 200 gold., da do-zene teoretictio-prakticni teCaj sadje- in vinorejnke Sole v Kloaterncuburga. Po p red log a dezelacga odbora se odpravi sluSba pomocn«ga ueltelja ua italjanskem oddelku tukajinje kmetijske Sole in ustanovi se slulba praktidnega asi-stenta za oba oddelka z dohodki, kakorine jo imel do-sedajni asistent. 12. seja 16. januvarija ob 5 uri popoludne. Nav* zoeni gospod dezelni giavar grof Coronini iu 16 po* s.incev, Po prebranem zapisniku nazuani giavar nokatcre nove vtoge, dolle dezelnemu zboru. Izmej teh tie izrocl ponudba grofa Had. Attemsa zaradi nekatenh zemlji§L, ki naj bi se kupila za kmetijsko solo, del. odboru; enako tudi pritozba gradiikega zupaitstva zo-per sekvestracijo ubrestij ueke ustanovitve na korist dizelnega zaloga. - Druge peticije se izro5e doticne-tnu odseka. Del Torre bere precej doTgo in oitro interpella-eijo, zakaj nij se potrjena postava, katero je deSelni zbor uXe v predzadnji sesiji sprejel, zaradi davscine, ki bi se imela nalagati v obdinah na vsak panj tujh debel in kaj namerava vlada v tej zadcvi paceti? Vladni za^iopuik obzaluje, da ne bo mogel §e v LI8TEK. Kako se pii odgojencih da wtemeljiti stovanje in ljubezen do bliznjega ier ubraniti sovrastvo In hudobija. {Odlomek is nravne odgoje) -----_ — Ncqne amissos colores lana refet medicataifaco, nee vera virtas, cum semel etcidit, carat reponi deterioribus. HOBACIJ. Glede osobnega stalisca odgojencevega so posebno naslelnje tocke nemate vaznosti. Otrok naj se izprva le dobre ljudi alt v^aj osobito njihove dobve strani spoznovati u6i. Kako hi sicer ra.gel dospeti do §to-vanja in ljubezoi do bliiujega? Ako otrok za rano sovraitvo, hinavstvo, nerednost ird. vidi, ako so v nja-govem oblizji veduo le napake ljudij, vsakovrstni ne sramui dogodljajt in malopriduosti prelmet» zabave,— ako moreda u2e decki in deklice skandaknae knjige bero: zasadi Be v nezna srea nesrecno seme zanice* vanja, sovraStva, dvomi o vsaki 6io7e§ki kreposti in dloveikem dostojanstvu. Cam ve«5 %e ljulike vzraste ia cem mogo6ncje poganju, tern ozi postane prostor za dejankso Ijubezeu, za soLutiju. Pazi naj se tedaj, ked) in s kakimi lastnostmi se kedo otroku biiza. Ne misli, da mora otrok bri ko mogofo popolno resnico izvedeti ter zbog tega puzuati sendtiase straui cloveka in dovrSeae zlociae. Malo potrpezljivoati: &i~ veuje «am> na sebi mu bode do tega poraagalo. Se ve da ne sinemo razvij ijocega se odgojsoca oiureziti z goljufivim optimizm ;m; vendar pa ne gro njegovib uze tako sibkih motij » crnim pesitnizmom Sib»tx. tej sesiji odgovoriti, ker se jo intorpellacija takopozno podala. Zagotovlja pi, da bo vladni oclgovor po dez. odboru prioWil. Po prestopu na dnevni rod so potrdita uajprej ra6unska sklepa za leta 1872. zem'jis6uo-odveznega zaloga !M zaloga odveznib zustaokov od 1. 1848. Daljo potrdi zbor la-le odborov predlog; 1, Us-tanovi se definitive slu^ba tretjega u^itelja v de2elni gluhon.mici z letno placo 700 gold, in oddkodnino za stano/aaje lutnih 100 gold< in naj se v slu^bo vzame §e eua krscuica z letuim zasluzkom 140 gl. 2. IMacnl.) za Stiri imne-uditeljice v zavodu se po-viksa od lettiib 150 na 200 gold, za vnako in naroce-no je de^elnemu odboru, da pridobi v ta namen pri-voljenje isterskega dci zbora. Proraduo zavoda define gluhonemice za 1. 1674. se potrdi po pre llogib fmmSnegi odseka. Za cestna dela se odkazejo slede^e podpore*. a. Cestnemu odb^rn ^ervinjanskeniu 2000 gld. za popi'Mvljanjo coste mej Sodo in Villo Vioentiuo. b. talminskeimi cest. odboru za cesto kraj ldrijce 2000 gld. in za ono kraj Baie 4000 gl. c. cestnemu olborn tr?.iSkerau (Munfaleoae) 2000 gld. za oesto mej Baijaaotn iu Pierisom. d. Hezariskerau cestnemu odboru m ce^to od Kjb« dila do Dutovelj 2500 gold, in za ono mej Naklom in Lokvo 1500 gold. e. za zidanje mosti Cez Sovo v Plavah 2000 gld. kedar bode obcina priskrbela za kolikor trcba v za-lozbo vseh dotiOmb struSkov in bo delo popolnomi zagotovljeno. Dalje je dezelni odbor poobla§den, da sine dovoliti cestntin odborora posojiia, ee rau odstopijo'tirjatev pri-kladov, kateie bodo n.Jozili za leto 1874, dokler bo poravuaiio posojilo, dotidui stroSkt in obresti. Tudi je tiarodeno dez. odboru, da podpira proSnje cestnib odborov v dosego denarnih pouioc'j u drzav-nega z*log* za taka cestna dela, katera so na eui straui koristna in potrebna, na <*rugi strani 'pa zago-tovljajo zasluzek nbogemu ljudstvu. Zadnjic se naroci dez. odboru, naj oglela dela, Gledati treba, da se otrok za svojegi bliznjega ne le zau:ma, a da se to udelczje usredotuci in uglobi. PuvrSna obcevaaja s prav dosti osubaaii so razvoju znadaja §kodljiva, ker se sreo ne zbsro in segreje, a raztrese in ohladi. „Le v uzki'm krogu so prisreaa razmerja mogoca in !o v njem da so utemeljiti stu-vanje in ljabezea do blU ijesji"*. Riliteiji in odgoji-telji, bratije, se^tre in drugi blixnji soroiuiki, posli, vrstoiki, to so osobe, ki naj je otrok najpreje Stuje in ljubi. Razuiuuost in odlocnost, velnost in dobrotlji vost, ki je otrok gleda v receaera krogu, so otroSki dobrobotno^ti in naguenosti vel.k 2ivei Mnogoteri darovi, k« je dobiva s.romiSni otrok, ustanove v njem cut hvaleznosti; nebrojne prilike tirjajo od njega p >-strezljivost. To nepreneh io, ozko ob6evaojo pelje ga do socutija, do druzevnosti in krotkosti, p >steaoUi in pravicnosti, odkntosrenosti in resnicoljubju, §tovanju tujega, pravic, potreb, i^lja in predaoiti bli?.njega. V druzbi vrstoikov razodeno se ztnoznosti, ki so do tedaj spavale: druzba je ona sirena, ki je „klice na daa". Cem dubovitoji so vrstniki, soSolci, ucitelji, tem di6neji postane njihov (zmoznostij) razvoj. Ncumno in abotno je tedaj, ako sem ter tija mej odgojitelji nahajamo maenje: „Ta odgojenec nema zmoznostij1*. To je le zanj sijaj.-n ntestimonium paupertatis", ker nij znal biti mikaven (intere9anten) ter nij mogel vz-buditi dremajocih zmoznostij, „welche dor Seele ange-bjrensind uud duroh welche die psychischen Prorasse uud ibre Produkte im AHgemeinan bedingt werdeo.* (Ditte^). Posebno pa treba ufiitelju mik;i.vnemu biti pri predmetib eo ip^c uZe suhoparaih in pustib, na pr. pn slovnici, iteviljenji itd., da posredno mladina za-dobi veselje do predmeta antipatifinega jej u2e po nje-govi naravi ter domi§ljijo mejecega: z veseljem rasto tudi zmoznosti. Kedor si pa ne zna prisvojiti intere- katera bodo cestni odbori z dovoljenimi pod po rami do* vrSili, naj si da predlo2iti dokaze, da so zadoitili po-stavmm doUnostim in uaj o VBem tem porodi zboru v prihodnji sesiji. O proSnji ceBtnega odbora korminskega in obem korminske in medejske zastran mosta «5ez Judrij mej Korminom in Medejo skleno zbor: 1. Za zdaj naj se ne zacne delati mosta in zvo-zne ceste; 2. dezelni odbor naj odlo6i koiniaijo, obatojefio iz enega svojoga zastopniks, onega zeraljeuiercH, in cast-ncga odbora korminskega, katera komUija naj ,bo na lieu kraja poizvedovala, kako bi so dalo delo najpri-mernejSe izvrStti, poprej pa naj zasliSi tudi interesso. vane obdine; 3. na podlagi teh pozvedeb naj po tem dei. odbor od* locif kaj je stonti. Dottori predlaga v imenu odseka Bestavljenega iz celoga zbora, obiirno, izvrstno sestavljeno peticijo do miuisterskega svetovalstva za preuravnavo tukajfinjih irednjih Sol na narodni podlagi. Kedar bo cas in prostor pripustil priob5imo v So6i celo peticijo, katero. je zbor soplasuo potrdil. Prolnja gorUkega mestnega zastopa za poviksunje ob5inskih priklalov in do voljenje novib davL6in jo re-Sena tako-le: I. Potrdi se z« gorisko ineato priklad po 25% k zemlji§cnim davkom in priklad k obrtuijskim in do-hodnmskim davkom, povik§an od 15 do 20°[0; enako so potrdi 240 od*totni priklad k uzitnimi vina in 2 gl. 37 kr. za vsako vedro piva; de2elnemu odboru je naroceno, da poslje netnudooia prorauun goriSkega mesta v dosego najviSega potrjenja teh prikladov. II. Dezeln: odbor naj povrne mestnemu zupanstvu uacrta postav zastrau vpeljave dav§6ine od iganih pi-jao in od hisn.k najemiiin z vabilom, da naj ja dovr-sno izlela, ali pa pretehta, kako bi se imel drugaco zaloziti premanjkljcj, dokazan v proracunu in da do-ticae sklcpe brz ko brL predlozi de^elnemu odboru, kateri jib bo resil p» dolo6bah dezelne postave 18. tnaja 1864. stev. 12. dei zakona. santne metodc, bodi raji pastir, nego da bi naso mla-dino kvard morec jej duSevne moci. Vrnitno se k predmetu. Izgm6 naj vse neprilt5no»ti, vse pristranosti, vse ovajalstvo, z eno besedo: izgine naj vse uenravnost iz njegovega oblizja ter, da z Dittesom govorim, „man leite das Kind fleinsig an, sick mit Hingebung fur Andere zu betatigen.M Z vsem tem utemelje se kali druzinskib 6etnostij; cem Sirje postauejo r&zmere v odgojencevein ziveujt, tem bolje pospesi se tudi razvoj reSenih ccdnostij. A iz prisrenosti drufiuskega zivenja naj se ne porodi tesnoircna omej^nost, marveL bodi Stovanje in ljubezen pri vsaki prilikt posveceoa tudi Ijudem k ozima krogu ne spadajocim. Na vsekako more se otrok h krepostnemu mtsljenju in delovanja napeljevati le 8 koukretuim svojim obcevanjem z ljndmi. Samo na scbi nema to nobene vreduosti, da se otrok v posebnib formulah prositi, zabvaljevati se, po-zdravljevati, pomilovati, Cestitati, Ijabiti itd. n5i, vsa zunajno3t ne pelje k dobremu, ako uadomeSca ali celo hlmi uravuost, katere manjka. Poglavitna refi je sreej le na uje je iiatvezena vrednost ah malovrednbst 61o-vekova. Bodi se dostavljeno, da je vefiidel zelo ne* varno, ako se otrokove mofii, narojene prednosti, last* noati itd. primerjajo z onimi dragih otrok. Le pre-lehko podkopiio taka primerjanja nravno distobo in 8re6o mladega cloveka, leer rode ali duti Jalosti, poni« zauja samega sebe, zavisti in krivega tekmetstva, ali pa puble gizdavosti, prevzetnosti in brezsrdne Skodo-ieljuoati. Da tem zlom v okom prijdeS, glej, da so otroci mej sobuj enakih mslij in Sutij. Kolikor Je realne razmere todopu§caj»; bodi otrokom en^komarao podeljena hrana, obleka^Jfrade in darila, delo; in oo-citek, bvala in graja itd. '¦ Poslanee Gorjup poroca o proracunu, dez. zaloga za 1. 1874. ki se pptrdi;M )&i ˇ znfskit 85.804 gld. in se stroSki 150.863 gld. ba se zalozi prenianjkljej 65.059 gold., se bo tirjal 16 odstotni priklad k izrav-nim davkom. Dezelnemu odborn je naroceno, da prealozi v pri-hodnji sesiji dolocen in temeljit predlog, kako naj !»i se aeloma :zalozil premaojkljej tudi s pnkladi k po- | sredojim davkom (k uzitoini). Posfovi zastrau nalozemh prikhdov na korist de-zeluega zaloga-(16°f0) in zerolji§6no-odveznega zaloga (12°f0) se potrditi tadi v zadnjem branji. Dr. Deperis poroca v imenu odieka, kateremn ]e bilo naro&cno, da pretrese odgovor ces. komisarja na j ioterpeUacijo zastran nekatenh preuiemb v dezelnem I solskera avetovaittvu in fcredlaga to-le resolucijo: Jfe-zelni zbor 1. ne spoznava, du bi koncentrOYanjo dei. | Solskega svelovaUtva goriskega pri sedezi c. k. name- j atnije v Trstu hasnilo solskerau poslovanju naSe dizete, I niti da bi se vjemalo s postavo in 2. naroci dezelnemu odboru, da uporabi vsa postavna sredstva v namt n, i da se ne dovrsi tako kencentrovanje in da ostanc de- ! zelno solsko svetovalstvo v Gorici, tako, kakorsno je, | dokler se po ustavoi poti ne prenaredi dtzelna po- j stair**. Ta aklep *e soglasno potrdi. Ivanu Bratinu iz Vrtovinu se dovoli pomoc .100 goldJ da dovrsi gozdnarske stndije na ces. k. akade-miji ˇ Afariabrunnu. j Frosnje nekaterib ob6in, da bi se cesti cd Medane po Prevalu do Muse in od St. Lovrenca pri Musi do GradiSc vvrsfili me) skladovne - se zavize, ker nijso Se doticni cestui odbon oddali svojega mnenja o tej zadevi. Frosuja cestnega odbora gorilkega za izbris poso-jonili 5000 gold. s« zavrae in dovoli se plttcilo tega dolga obrok enega lota. Obeini Rence se dovoli za popn*vljanje tamosnjega mosta cez Vipavo 500 gold, podpore s pogojem, Ua se delo naglo in dobro dozens Detain? odbor naj se b<> na lieu kraja preprical, kako delo naproduje in zu-panstvo naj bo itokazalo, kako je dovoljeno pomoc porabilo. ProSnja gradiskega zupanstva, da bi s^ dovolila nagrada tamosnjerou opravniku potiranskih (subarskih) opravil, se zavrne. Po predlogu peticijskega odseka se izrece cesta, kattro numeravajo delati mej Bovcem, Soco in Trento, za skladovoo. Dezelnemu odborn se naroci, uaj to naznani cestnemu odborn bov§kemu in doticnini obci-nam z dosiavkow, da bo dezelni zbor po mogocnosti dovolil denarno pornoc* za izdelauje te ceste, kedar bo cestui odbor napravil. nacrt in dokazal, da je zadostil postavnim zfthtevam. — 0 tem naj poroca «lez. odbor tudi vladi s jprosnjo za obiluo denarno pomcc te dr-zavnih zalogov. ProSnji drustveoega odbora v podporo goxdnar-akib akwdeinikov v Mariabrnimu in podptralnega rovi seji priobemo pnhodnjic. Dopisi. V Gorici 29. januvarija. [Izv. dop.j (Velike inpanije.) Veliko brupa je v na§ih obt-inab zaradi postave, spr»jete v letoSnji sesiji, po kateri se imajo ustanoviti velike zu-panije. Vse je nezadovoljno, vse godernja, ee§, da so naSi poslanci sklenili, kar je naravnost nasprotno zeljam velike vecine tukajsnjega prebivalstva. In vendar je ob5e priznan star izrek, da v zdrnzenji je mofi in vse je hvalilo mladega vladar> avstrijskega, ko si je pri svojem nastopn izbral geslo: nviriba» nmtis". Res je, da imamo nekatere inpanije na Goriskem, katere v sedajni sestavi §e zadosta dobro stoje, svoja opravila, se eelo ona od vlade jim izroeena, povoljno o-skrbujejo, z obeinskim premozenjem vestno gospodarijo in katere tadi nijso pretfblozene se stroski z^ obcinske potrebe: a koliko jib. je takih; mej 131 morda, ce pri posameznih eno oko zatisnemo*, 30; vse drnge so, Le ne slabo, pa tudi ne dobro oskrbovane, njihovo prebivalstvo nij zadovoljno in se vedno pritozuje zdaj zaradi sarao-vlastnosti zupanov, zdaj zaradi nepostavnih starefiinst-veniii sklepov, pa tudi zastran nerednostij v obeinskih uradih in Se rajholje pa zaradi preoblozenja z obeinskimt prikladi in z drugimi ob&inskimi dajili. Dezelne in vladne oblastnije imajo tudi velik kriz s takimi obeinami, katere namesto da bi njihovo prizadevanje pospesevale, je ve&jdel zavirajo in namesto da bi &le naprej, zastajajo stvari, all gredo celo rakov pot. Kedar sklepa dezelni zbor postave veijavne za celo dezelo. mora gledati na sploSno korist. Ce so v tem primerljaji nekatere zupanije, katere v sedujai sestavi dobro izhajajo in se jnri morda celo boljo godi, nego po tem, ko bodo z drugimi zdrnzeno v vecje zupanije (kar se pa sploh ne more priznati), mora jim on pri-druziti take sosedne obcine, fkatere so preslabe, da bi same za se aii v sedajni zvezi ostale; on se mora ozi-rati in opirati na nafielo vzajemnosti, vzajemne podpore; kajti le tako more pospeSevati splosnje interest', splosni blagor in napredek dezele. V drngili dezelah, koder je Jjudstvo uze bolje na-predovalo. imajo skoro povsod velike zupanije in tudi dezelna zbora kranjski in stajerski sprejela sta to nacelo. Preverjeni smo, da tudi pri nas ne bo Skodovalo. Da pa bode obcinstvo bolje cenilo razloge, na katere se je nag dezelni zbor naslanjai, ko je skiupal postavo zaradi velikih zupanij, priobcimo v prihodnji Stovilki Soce po-snetek dveh dotiCnih ods^kovih porocil in sicer onega, ko se je leta 1868. predlagai naert postave zastran po*-silnega zdruzenja obcia in onega, s katerira je bil j.-red-lozen letosnji nacrt postave. Obcioe pa svarujeino, naj se ne prenagliio. s pritozbami zoper dezelnozboreki sklep; saj toliko se inorejo vendar zauasati, da nijso njihovi zastopniki. mej katerimi so tudi zupani in staresme ne-premiSijeno ravnali, ampak da so nasledke nove postave na vse strani pretehtali in da jib je pri torn vodila e-dino ie misel in zelja, da bi pospeSili korist obcia in cele obeme. I V Gorici 29. januvarija. [Izv. dop.j (Dezelni Solski I svet.) &e nij 14 dnij, od kar je na^Tdezelni zbor skle-I nil resolucijo zadevajoeo prenaredbe v na§em dezelnem I solskem svetovalstvu; v kateri nasvetuje njeno koncen-I trovanje pri namestnij§tvenem sedezu v Trstu in naro-I cuje dezelnemu odboru, da ima vsa konstitucijonelna I sredstva uporabiti, da se ne izvrsijo doticne vladne na-I mere, dokler ne bodo z dezelno postavo vvazene in po-I trjene; deielni odbor Se nij te resolucijo vladi formalno I naznanii — in uze je dosel jasen in doloeen odgovor I nanjo: Gosp. ces. namestnik je je objavil natorec te dni I ffoloebe zastran nekaterih prenaredeb v poslovanji c. k. I Selskega svetovalstva za Gorisko in Gradisko, kise glasi I tako-le: I. Na podlagi §. 34. sol. postave o &>1 skein nad-I zorstvu od 8, febr. 1869 in po naro&U gosp. ministra I za bogocastje in uk od 21. junija 1873, Stev. 536 pre-I vzame s 1. febr. 1874. ces. namestnik predsedniStvo in I vodstvo c. k. dez. sol. svetovalstva za GoriSko in Gra-I disko in bar. Bechbach, kateri je do zdaj v teh o-I pravilih posloval v Gorici — se odstavi. j II. Ysled tega bo referent za administrativno-eko-I nomicne §oiske zadevo (§. 34, 3) se svojimi pomocnimi I uradniki (Hilfsarbeitern) praviloma pri namestnijStvenem [ sedezu sluzboval in se imajo vsa dez. solskomu sveto-I valstvu za Gorisko namonjena pisma od 1. prih. m. na-[ prej namestniku po§iljati, (zunanja adresa naj se nanj glasi). III. Referent za administrativno-ekonomiene zadeve za Gorisko in Gradisko je za to z nnjviisim sklepom 4." I sept. 1873 imenovan c. kr. namestnijstveni svetovalec Andrej WinklerJ okrajni glavar v Tolminu. V njegovi zacasni nonavzocnosti kot drzavni po- slanec ga bode nadomostoval c. k. vladni svetovalec V{-I Ijmu Haiin pi. lialmenbeck. j Vsled razpisa gosp. ministra za bogocastje in uk od 31. dec, 1873, stev. 17296 je dolofien delokrog M. Solskih nadzornikov (§. 34, 5 in §. 40) za GoriSko-Gra- diSko tako-le: Kot (lo/.elni isolski nadzornik poslujo6i ud dez. ho\. svetovalstva, realkin ravnatolj Ferdinand Gatti v Gorici bo nadzoroval italijanske ljudske sole; c. k. dezelni sol. nadzornik Anton Kiodifi v Trstu bonadzorovai vse dru- ge (t. j. slovenske) ljudske solo in uciteljska priprav- nisca; c. kr. dez. solski nadzornik Anton Stimpel v Trstu pa srednje Sole. | IV. Administrative referent je stalni ud gori§kega I dez. sol, svetovalstva (§. 34, 3); dezelna Solska nadzor-] nika Klodiu in Stimpel so delezita posvetovanj dez. sol. svetovalstva, kedar se v zmislu §. 37. kot strokovnjaka (Faehmiinner) povabita. V. Predsedoval bo pri sejah c. kr. dez. solskega svetovalstva za GoriSko-GradiSko, katere bodo tudi za naprej v Gorici, namestnik sam, ali njegov pravi nado-I mestnik (dvorni svetovalec c. kr. primorske namestnije). j — Po zgoraj navedenem ministerskem ukazu od 21. junija 1873 se predsednistvo v posameznih primerljajih j („von Fall zu Fall") tudi lehko administrativnemn refe-[ rentu izroua. Ali so te dolocbe v pospeh nasega solstva ali ne, i o tem pripusfiamo :»dbo solnikom; gotovo se nam zdi pa, da nijso prav jj>, postavni poti vvazene in da so de-l zelnozborski resoluciji naravnost nasprotne. Za to pa j slisimo, da je dezelni odbor sklenil epergicen protest proti njim podati m zahtevati, da se wjihova izvrsitev I ustavi, dokler ne bo stvar po postavni poii poravnana. Iz goriSke okolice 25. Jan. [Izv. dop.] (Uciteljsko dru§tyo.) Neki dopisnik iz Mozirja na fetajerskem, go-risk Stajerec, ako se ne raotim, piknol nas je v zadnji Soot zaradi nasoga ueiteljskega drustva, ter mej dru-gim dregnol pteJscdmka se sledeci.n uprasanjem: Go-apod predsednik, kaj spi vase druStvo? A meni zdi se, da to uprasanje nij bilo prav; bilo bi bolje takole: Slov. uciteljsko dtuitvo v Gonci, kaj spi tvoj predsednik in.oibor? Tukajsno uciteljsko drustvo ne more ni spati niti gledati, ker ga. nij, a kogar nij, tudispaci ne more. Pad pa imamo osooralni odbor uLe od lani. Latiako poletje pogovorili smo se bili vsi slov. ncitelji okolice goriske, da osnujemo tudi mi uditeljem druzih dezel enako drustvo. Se§li smo se bili v ta namen uesto v Gorici, izvolili zac. odbor, izmej odbornikov predsedntka in priredili pravila. V dveh cetvrtkib bilo je drustvo porojeno in predsednik dal muje lme pPri-morsko uciteljsko drustvo." Z imenom bili smo vsi zadovoljni in veselje bilo je veliko v bisi, kajti rekli smo: Drustvo r.ase je gotovo, vse je v redu! Pa veselje nase obrn lo se je hitro v zuloat. Nesli smo ga krsttt in vpisat v vrsto druzih drastev, pa joj! name* sin biti krsceno in ^poznauo za zakonito, bilo je ne-[ nsmiljeno birroano, in je vsled te birm* poginilo. Od spodaj smo obmcab, a od zgoraj se je tako cudno in tunadno zavrteio, da bi se bila tudi nam kmalu omo-tica siorda. luij? Se ve, da smo se prvi cetvrtek po tem debclo gledali, p,i kaj smo hoteli! In zakaj vse I to ? Vnnol se nam je bd, ne vera vedoma ali nevedq- RazloSuje naj se po nravnih, nvavno indiferentaik f razmerab, tedaj po starosti, spolu, zdravji ali bolezui itd., ali v«ndar,--tiko sa razlocki morajo delati cpirajoci se na razne vrednosti otruk, delajo naj se z ocividno pravicnosbjo in Ijabeznijo. V prvem'slncaji da se e-ventuveluema primerjaiiju odvzeti skodljivi sirup; v drugem bilo bi najbolje, ako se odlicneji in srecneji j otrok socutno, pomagalno in spodbudljivo udaslubsemu in nesrecnejsemu ter s« slednji mu pridruzi z odknto-srenim pnpuznanjem in hvaleznostjo, lafeo sicer, da se iz tega ne razvije lociina nasprotnost, marvec druzivno euako^utije: Bhaec res et jungit, juuetos et servat a-micos* (Horacij, Sat. III., Lib. L) Ako pa nij prica-kovati ugodnega uspeha, treba se pecati z vsakira o-trokom posebej in sicer brez neneznega ozira na dru-gega, a zgolj s poslavljenjem hvale ali graje vrednega individavelnega vedenja. Otrok naj se uci po drugth osobah samega sebe ceniti, a po nravnih zakonih. Prevsetnemu odkrij njegovo pomaojkljivosti, strahljive-ga ojaci se svojim priznanjem ali piijaznim prigovar-janjem: oboje naj pa preveja resnica in mtdra zmer-nost. Vsako pretirano, neomejeno odlikovanje in po-nizenje posameznih odgojencev pred mnogimi (tedaj posebno v §olab) deluje pogubljivo toliko za kogar se ono tice. kolikor za price. Ako nij mogoce z vsemi odgojenci enako ravnati, naj se kolikor mogoce razdtdi hvala, graja, itd. na oddelke. jako nevarno je posa-meznetno otroku pred vseini soSoIoi aii vrstmki case kratiti, posameznega ucenca od Eploanih veselic izklju-Levati ali dajati edinb enemu kak fasten opravek, po-visati ga v viSi ra2delek itd. -ferez nujnih razlogov ne gre rabiti takih lzimnostij; one to iia vsak nacin wein Ubel, wenn auch yielleicht ein notondiges, weswepen man den nachteitigen Fortwirkur^i* .Jesselben vorbeu-gen mess.: (Older) Iz teh premisljevanj posnemSmo}¦ fcsj'je^ potrebno, da se hftdobija (hudoboe lastnost; KHxiVtjuve} ubraniia ozdravi. Hudobijo osnuje: ogrestfev' sioa, sebicnojit in' strast p'rimerjevanja (strast priniredoceb, ua vsekako se pa hudobija vcepi. Krivo je menenje, da je moreda to nedolzno tola-zilo, ako se otrok napeljuje, da se razsrdi nad uezi-veciin predmetom, stolom, kamenom itd., ali celo nad zivatmi in ljudmi. JSaj se .hudobija uze po tem ali drugem nadinu porodi in razvije, konecno se vendar le razodene v vsi svoji grdobi. Musto da se tedaj raz-zaljenemu otroku osvetno zadostenje pridobi, ubraui naj se po mogocnosti vse, kar bi k temu povol dajah. Kder pa to mogoce nij ah nij sovetovati, navadi naj se otruk stauovitnega prenasauja ueogibne boli, mir-nega premisljevanja resnicmh recnih razm^r, vede pre-; vidnosti, brze vrnitve k navadnim opraviiom in sr6ue-! mu miru. Bodi dosta. V praksi je vecidel vse odvisno od diste in vedno bedece nravne duti o Igojiteljeve: n Eh ret ibr immer das Gan:se; ich kann nur Eiuzebie achten; immer im Em?eiueu nur hub'ich das Gauze erbiickt (Schiller); brez nje (oravne cuti) so vsa od-gojiteljstvena pravila zastouj; ona le nas napeljuje, da ja rabiti znamo, kajti „kaum nudet auf einem anderen Gebiete eine so ausgedebnte purso.ihche Ubertiagung (Vererbung) statt, als gerade im Verhalten der Men- Ischen gegeu die Menscben." (Dittes) mmmmmm^mmim Avgnst Leban. ma, v pravila neki Cudno diseci paragraf, in zaradi tega biii so se ostali zavrzeui. Nam je sicer ta pa* ragraf prav lepo disai in videl se nam jo praviceu, pa kaj pomaga, ker so pa ua drugem meatu ta nam u-goden dull; za prevzetnega sraatrali. Pa kaj za to ? Roditelji, ako jim nemila smrt prvorojenca pograbi, priporocijo se vsegamogocnemu za drugo dete, pri tern I pa ne drze kriztm rok in bog obdan iijihfrud z dru-gorojencem. Tak > tudi mi, ako nam je nase drustvo uze na porodu umrlo, porodi so nam zato lahko drugo; ako smo bili laui aeprecni, bomo letos inord t srecnejsi, Bamo poskusimo. GLspod predsednik tedaj in odbnr-uiki, hajd na delo! Saj uijste dobili uezaupuice od nas in menda tudi uijste poloiii maudatov? Mar mi-slite, da je §e prerano takcmu podvzetju? Zdru&mo j se tedaj iz nova, kajti le se zedmjenimi niocrai je mo-goee uspe&no delovuti. Ne vlecmo se daije ruz sebe, b tern skodujemo sebi, a drugim ue koristnno, nego dajemo jim povod, da porecejo, da nijsmo za to. Po-primite se g. predsednik zopet tega posla, izbridite iz pravii tibti pogubni pnrigraf, ki nam je lauako leto na§e dete zadavil, prppiSite jib, prilepite jim kolek pa bajde, in videli boste, da pojde.*J Oitaite naznaiilo predsednikovo za zadnji strani. _________ URED. Iz Ktnatskega 25. jan, [Izv. dop.] 3. list nGlusau od 16. jaouvarija Lam poroca zaloatuo srart moza od Kosov. Ker ima .Glas" uze navado vkoreniumo, da porocuje marsikaj lafcnjivega, podamo tukaj 'to pjas-nilo. 11. januvanja t. 1. se nij plesalo na Sred-njem — kar more sprieevati vsa sosescma,— ampuk na PuSnem so fantje prisilili neko mlado krcmarico, da bi jim veselico s plet»om uupravilu, onti se je ne-koliko brauiia, a nuzadnje se je udala in privolila. To ne mote vendar taka kudobiju biti, ako kmelski iantje si tudi v pustu kaksno navadno veselico i/.mislijo. Da pies nij sveto opravilo, tudi mi vemo. Pie§e se pa povsod, se ct'lo v goriski citalnici, kakor beremo, kder vecina svetih moz gospolari, ne pa v kinetski obciui. Da je bil na Puineui pies nij tedaj cuda; euditi se pa more clovek, da 8a atari %duhoven, - ki bi ue suiel nikdur plesu bvaliti, ako boco res ngorist biti in ue fazizej, ki su hliui za svetegu, roge pod plaice in pa skriva, — je 12. jubja 1609. lastnoroeiu prusnjo na glavarstvo v Gorico naptavil - sram naj ga bo — da bi se se ct-lo t.k ceikve plesalo zaradi ujegove kaharice. C. k namestnijsiveni svetovalec baron Ptno je to prosnjo z dopsoui d. 12. juiija 1869. St. 5718 2upan-tivti oddal; zupuu sklice sturesmatvo h posvetovunju, v seji je bila pruSnja dukovnega prebrana, vsi iiavzoc-ni htaresine so se cud.li, kako debelo iu ko^mato v vlogi je lagal gosp. .NuneC, kateremu so bill Brici zveste ovcicfc pri zadnjili volitvab, akoravno jib je vulk razkropil, da nijso uj:h namen dosegli. Euoglasuo je stare§instvo tej prosnji protestiralo in podpisalo s zu-panom vred, tor si. c. k. glavarstvu aazoaiulo, da se bo tamkaj plesalo, kier je uze cez 100 let uavada, in ne pri cerkvi. Tako je moral revcek Nunec zao-stati in zalovati se svojo drago. Pa vrmmo se k nesrecnezu od Kosov. Go 1 a in g r d a 1 a z j e, da se je moz pri prilo2uosti plesa zganja uapil. Tudi to ctla sosesciua more prieati. Omenjeni moz, ki je v nesrcco pn§ei, je pil iz n a v a-d e; bil je hud pijauec — zganjepivec — iu zadela ga je osoJa, kakorsna se more pri vsakem pijaucu. -Imel je moz navado na Srednje h maSi hoditi, kamor mu je biio blizc, nego v svojo domaco corkev; pa tudi imel je navado ncdeljo za nedeljo se z ^ganjem nalivati. Ah je net>recni moz 11. januvanja ua Pusnem ple^ in godce videl, ne vemo; toiiko pa vemo, da je bil na Stednjem, kder mjso plesali, in se predeu je solnce za goro sio, odrinil. Zaradi plesa tedaj se nij niti upijanil, uiti ztni-znil. Pri plesu na Pusuem je velika muoziea obojega Bpola zbraua bila, vsi so aii veselo pili ah plesali in nekateri tudi pozno doaiov §h, pa nobeden, hvalabogu nij zmrznil; zna biti tudi oni nesre^nez bi ne bil, ko bi se godcev drzal in se jim pridruzil. Iu ce bi bda tudi kuka mala pom »njkljvost iu uereduost v tern, nij zamere od nas neotesanib in neohkanih Igorjancev, ki smo bili v vsaki zadevi zapusfieni dozdaj; bolje zame-riti je tistim, ki so omikam in izsolant, pa trpijo, da so t>e v njib obcini na uovega leta dan, na ,'praznik, od vedera do belega doe, 40 osob, neprenehoma brez od-loga tepli in krdmarju veliko skodo uaredili, ker so yse pobiii in izmetali kakor sm.) drug'i dan videli. To je bil stoprv lep pies! Nesrecnezu pa bog bodi mi-lostljiv! .—. V Ljubljani 24. jan. [Izv. dop.] („S love nee* pa njegoveeusor Cato. - Le po domacel — 8. februvarij. — Predsednik Auersperg. — «N a r o d n a t i s k a r n att.) Uze veckrat sem opomoil, ka se farovdkemu lista nece posreciti „Sloveuski uarodu tako bitro uci^iti, kakor si je domiSljal on sam in z njim vecina kranj-skih kaplanov. Da, paznemu Citatelju ne more uiti, ka je „Slo-v-neo" sam bliie-unicenja uego „Slovenski narod,«. Ye^krat je tako uadusljiv, kakor bi se hotel sesesti in da naduha spravi dloveka od kruha, to je je uze stara resnica. Da pa ta list do nobene. veljave ne more prodreti — niti v svoji stranki ne ~ je uzrok prvid to, da so kranjski kaplaojo hoteli osnovati politic en list a la „Vaterlandu - si parva licet com-ponero mugnis ! - osnovaliso pale trikrat ua teden izhujajoco nZgodujo danicott, ki pa niti tako e-. lemeutaruu in izvirna nij kakor Jaranova. C<* je list duhovnom sam m prepobo^eo, kaj bode po tern gtoprv uarodni tii.ster rekelV Nij cuda torej, da wSlovenca" v Ljubljani ne vidiS skoro v nobenem javnem lokalu. Drugni ju ^Slovendeve4 nalube knvo to, da ima sicer mnogobi\ijnu in mnogoosobuo redakcijo, pa ubogo malo delavcev. Kranjski kaplaaje znajo tako izvrstno kriCati in na liberalism zabavljati, da bi clovek mi-slil, ka b ,do v farovSkem listu ves hberalui svet -wSturmab lJ A glej, vse to prepuScajo raji ediuemu kaplanu Kluuu t Ves „Slovenec* sloni ua njegovib nbnisko-koG-jvskih ramali. Zatorej je pa tudi vaaka sievilka v ncrnort umformo obleceoa; ni6 razlike, ni6 muogovrstnosti! Da bi pa ta cma uaitorma v-aj vca-sib tu pa tain kake svitlejse proze ne dobila, ua to skibno cuje g. Jaran, ki s^rogo kakor censor Cato zadnjo korekturo opravlja^y lludobm jeziki pravijo, ka nSlovenecM prav za tega/delj tako iieivduo izbaja, ker moos. Jaran pri zadnji korekturi vse pregresne utavke, ki kaplanu Klunu izpod peresa ubajajo, neusmiljeno iz hsta oieee. In to je prav verjetno, ce pomishte, kako stanovituo bo je modri monsiguor za to potezal, dn bi se beseda corkev z velikim C pisala. Tako je spet te dni g. Jaran prouzrooil, da je vsa muogo§tevilna „Slo-vencevuu redakcija preiresala neiznierno va^no, strasno zuamuuito upraSanje, ki je vred no, da se ohraui v a-nalih sloveuske literature, Eden sudelavcev je bil num-rec sp>sai kratko nedolzno noiico o plesu v ljublj, c.talmci. G. Klun jo da tutumit. g. ,latun zvecer v svoji sveti jezi pravi, ka je ple-i >aico pohujSljiva in pregiesua sivar, da se v lisiu kakor ju „glovenee* ~ niti omenjati ne sme. Zatorej kar brez v-ieg:i uami-ljenja doticno notice iz lista vrze. Vsa redakcija si; vsled tega razcepi v dva taborja. Eui n.itico zago-varjajo, drugi Jaranu priujujejo. Ker i>e jo bdo batit da bi si modri inozje pa sveti tuoftje zaradi tega neiz-merno vazucga u^rasauja v la^e ue b.li po^egli (vsaj z boHedaim), tece liesiei'tuk, ki je ta boj zakvivil k pr-va§kemu 0(5'.'tu dr. Bleiweis^u, da bi on; stvar razsodil. Bleiweiss po dolgem premiSljanji tako razsodu da nij se notiua natisne. A g. J.-rauu $ne v gl vo uujbiii! spomin na tiste case, ko se je pred tnde.srtimi leti | n o v i s k i u r e d ti i k dr. lileivveisi z rokopi^i in slo-veusko slovnico pod pa/.duho k bogoslovcu Jaranu I hodil slovenskega jt-zika ucit, zatorej sagnni: ..Dr. Bleiweiss tukaj uema nic govoritil LIST JE NaS!* Conticuere omiics intentiqu^ o:a te.iebant. Drugi dan BSlovenec" izide brez uotice o pregrednem plesu iii g. ; Jaran je imel zisiugo, da je bil eu gam iinnje na svetu! V zadojtiu porocdu o kranjskem dez. zboru sem pozabil omcniii neke cudne pnkazni, ki se leto za letom redno p'onavlja v vsaki sesiji kranjskega de2. zbora. Mej vsemi odseki je gotovo nnjvaSueji finaaCni odsek, ki je tako reko6 gospidar in uadzoruik dezel nemu odboru Po drugih del zborib, post, v Stajer-skeui, je navada, d i bas za tega delj nobenega dezVI-nega odbonnka ue volijo v ta odsek. Vse drugace pa delajo pri na* v Ljubljani, kajri vsi 4 dei. odboraiki (dr. Bleiweiss, dr. Costa, Dezmau iu Murnik) so zad-njie" sedtdi v fi.mnctiem o.iseku. so saini sebe nad/oro-vali, 8amim sebi dobte svete dajalt in samim sebi denar privoljerab. Ker jo v trfin odseku sedelo 7 poslancev, se lebko vidi, ka so dezelni odborniki v njem vecuio imeli. Kaj ne, to je fletoo gosjiodarotvo! Kaj pravite Vi o tem, g. DoljakV 8. februvanja bole 25 let, kar je urarl Pre sir en. Slavni pesnk gotovo zasluzi tako kakor nobeden drug, da se ga o petindvajsetletmci nj«*gove smrti slovesuo spominjamo. Vem, ka predpust uij ugoden cas za resne in v.'like besede, a vsaj prljateljske druzbe in tiste manjse citalnice, ki imajo navado, da predpustom besede s pleso n zvi^zane uapravljajo, bi ue smele po-zabiti sporoiiijati se preslavnega pesuika. Vsuk po svoji mo6i ski bi za to, da poznaoje prvega iu najvecega pesoika vedno globije v narod prodere. ! D z. medicinalni svetnik vitez S t o c k 1 je bil te dni v Gorici, da je poiskal stanovanje za obolelega j nasega dez. namestnika grofa A u e r s p e r g a, ki se v kratkem v Gorico preseb. I Obeni zbor nnarodne tiskarne* bode 8. februvarija v Ljubljani. Cujem, ka je bilanca ugodna. Na Dunaji 25. jan. [Izv. dop.] Prepir mej sol-kansko obcino in okrajnim glavarstvom goriSkim je tudi tukaj in sicer v merodajuib krogih Jpozornost vz-budil. Pritozba obfiine pri tr2a§ki namestniji zoper odlocbo okrajnega glavarstva in pritozba zoper odlok te namestnije pri miuiatetsttJ notranj'h oprav je brez uspeha za ob6mo ostala. „So6att je izjavila, da go-ri§ki dez. zbvir se je namenil zavoljd t»ga p jdati pri-to2bo v| obliki peticije drzavnemu zboru. AL to bo v denasnjih razmerah brz ko ne tudi brez uspeha ostalo, ker vladajoda nem§ka svojat druzega kot ,tajc« v dr2avi ne trpi. Prava pot za dosego narodne pravice peije v drzazni sodniji na Duaajil Narodnost je :zagotovljwa y 19. clenu osnovne postave 21. deeembra 1867. (drSavni zakonik §t. 142). Poi osnovni postavi 21. deceinbra 1867. Stev, l^E dvL zikomka je drzavni ^pdaip v 3. clenu pod Mo V podeljeua oblast dez prito^be zavoljo ialjenja po ttstaVi danih pravio soditi, de se taki pravici jk> administra-tivm &\i upravni poti nij zadostiio. Po postari 18. aprila 18b9. St. 44. drzavnega zakonika §. 17. semora taka pritozba dr2avni sodniji v Stirinajstih doeh, odkar jo r^enjo pri miuisterstvu vlozene" prjtoibe vro^eno bilo, podati i ta pritofcba mora podpis odvetiiika imeti. ".¦!._;' To seat sliSal od nekaterib gospodov, ki te s po-•4avami, ki to rec zadevajo uLe davno peiajo, Tl go^ *podje bo se~ta raanje, drugi vee - zaoudtli, da se na toi postavno pot obrambe narodoostnih pravio tarn, kder prepir zavoljo narodnoati skoraj neprenehoma ob-stoji, malo da ne, nic ue misli i da se je skoro nobeden no posluzi. In vendar je iec narodnosti za omiko i razvoj dufimh zmo^iosti tako vazna, da bi vse po-zornosti in velicih 2rtev vredna bila; posebno za tiste cestitlj.ve narodnjake, ki uze dolga leta sem >se ne stradijo nobenega tiuda, ki se jim zdi pvipraven v dosego blage uaraere, toje uiivanja narodnostaih pravio v solah, v uradih in v javnem iivenjf. Politicni pregled, Drzavni zborjezdajv polnem delovanji. Kar je posebno zanimivo, jo to, da so moravski Oehi zdaj tudi piisli v drz. zbor, in sicer, kakor je njihov vodja, dr, Pra^ak, izrekol, v uamen, da bi se v,dr& zboru dosegla sprava, in da bi se enkrat pri§lo do stalne ustavo, ker 8 tem, da bo priSli v dr& isbor, uijso §e prizuali sedajue ustave, protl kateri se bodo vedno borili. Tako moravski Oehi; a zdaj so je zaMo govoriti, da tudi vsi drugi Oehi vstopijo v drz. zbor in da fttkajo le na to, kako bo vecina ravnala z moravskimi Oehi in kako bodo reSen Hoh-enwartov predlog o izjavi ceskih poslancev. Hohon-wart jo su svojim predlogom prejel za nit, s katero bi se zafielo plesti poravnanje s Oehi in vso opozi-cijo; a naSi ustavoverci so Se vedno tidovratui in ko je Hohenwart v eni zadnjih sej podpiral in za-govarjal svoj predlog, ga je ustavoverni Cicero, dr, Herbst, v imeuu ustavovercev pobijal in rekel, da Oehi so izgubili mandate in da se v Keichsratu ne sme se govoriti ne o pravem obstanku ;sedajne ustave, na kar je pri glasovanju padel HohenWatfov predlog. Ustavoverci tedaj zanikavajo vse pravi^ne zahteve opozicije. V drz. zboru je nasvetoval po-slanec SchOnerer sprememho postave o ;uravnavi zemljis&iega davka, za kar naj se izvoli odsek 18 udov. Ministerstvo je predlozilo postavo ob od^prayi inseratnega kolka pri fosopisih. Novinarstvo Mi, da bi se odpravil tudi novinarski kolek; a k-ko dalefi se ne misli na§a vlada. Vendar pa je stavil poslanec Fux predlog, da se odpravi tudi novinarski kolek in je izro&en predlog enemu odseku. Nadalje je 26. t. m. ministerstvo zhornici predlozilo novo postavo o deluiskih in komanditnih drustvih, s katero namerava po ostrih paragraph po mogo6osti odstianiti sleparijo in „§vindel*, kakorSen se je do sedaj uganjal. Postava bo res tu ir. tarn kaj za-branila, vendar pa nij mogoce slepariji durij zapreti, dokler ne bo ljudstvo samo znalo varovati. NajboljSi princip v tej zadevi je svoboda; naj se druStvasnu-jejo m naj se ljudstvu pripusti, da jim zaupa, ali ne; vsako drzavnp nadzorovanje v tern ohzffuj>v,e6 nevarno, nego ,koiistno. Kpnfesijonelne postavo, proti katerim kride vsi klerikalni listi, da so pro-ostre, se zde* skrajnim Hberaicem v ar2. zbortt ^ ne-zadostne, zato, ker v predlogu ministerstva nij 0-menjeno, da duhovni oddajo matrikule po'svetnim ohlastnijam in tudi ker ta predlog mol^i o civ,unen\; zakonu. Slisi se, da ministerstyo ny hoteio :poka-zati, da hoce s temi postavami kaj oMirnega lit ra-dikalnega, iu da nooe t tem obziru po^nemati Pra* skega. 27. t. m. je odgovorft fiuanUtti1 minister n^ interpellacyo zaradipomo5nih denaifiiic; oil j^ Mr-nico zagotovil, da ceniralna denarnioa iiie dela W, 22. decembra in da kmalu v zivenje stopi 13;tt«fkih pomo5nih denarnic. / Oudne reci se gode pri nas; ministerstvo je goriSki solski svet tak:o prettstrojilb, da se na'/pni-pogled'spozna namera ceritralizovapjaV N^tan^eje govori o tem dopis iz Gorice. SaS poslanec grof. Ooronini pa je zatadi^toga vlado v drz. zboru m- terpelloval,. kaj da misli vlada u5initi t ocigled taM brezobzirnosti in nepostavnosti. Ko je grof C. in-terpellacijo cital, je nastal velik brup v zbornici ia na galerijab.* Dezalni zbor stavi resolacije, sklepa pro§njc, postave itd. pa vse to ni6 ne velja; 6e tedaj sklenena ia potrjena postava ne veze oblastaij, kam pride po tern drzava? V takem zmislu je ia-terpelliral grof Coronini in za ta mozki cm ma bodo gotovo hvalezni njegovi volilci Slovenci ia I-talijani. Ia y resnici, kaj morejo cctiti drzavljani, kadar mmisterstvo samo proti postal dela. Vvsaki dobri drzavi mora biti postava aajsvetejsa re6 za vsacega, fie ne pe§a javna morala. Hrvatski „Ob-zor" je te dni pisal, da bi se namesto drazih ve-likih zupanov, osnovala nova administrativna oblast; danes pa uie ditamo, da je na Hmtskem rsih 8 velikih zupanov odstavljenih. Na Ogrskem vlada se vedno zmesnjava, zbor-nica si ne ve dragace poraagati, nego da privoljujo nova velike clavke; ne vemo, kam pride Ogrska na tak n&Sin in Se pomislimo, da tudi pri nas nij dosta bolj§e, moramo pad bati se jako slabih na-sledkov slabega gospodarstva. Na Erancoakem se skofi v pastirskih listih znasajo nad nemsko vlado, na kar je Bismark za-iiteval od franooske vlade, da to rogoviljeaje vstavi in zabrani, da se nemska vlada po skofih zali; na to je izdal francoski minister prosvete okroznico, V kateri opominja skofo, da naj francoski drzavi ne delajo zadreg. Sicer pa je ta okroinica tako drza-na, da tudi Skofom indirektno prav da, ker je v njej omenjeno, da se vlada ne mesa v cerkvene za-deve ia da zna cenifci skrb, katero imajo skofjo za obstanek papeza in katoliske vere. Ne vemo, ee bo Bismark s tern zadovoljen in uze se slisi, da bo nemska vlada na zadnje se francoske skofe pred sodnijo tozila, ako jih francoska sama ne dene v obtozni stan. Razne vesti. (Ohini shor sojfe). pri denasnjem obcuem zborn nasega polit. drustva so bili izvoljcni sledeci gospodjo: Matija Doljak z 23 glasori proti 3. ki so bili za Dolenea, za predsednika; za odbornike gg.: dr. Jakopic z 30 gl., J. Faganel z 27 gl. V. Dolenec z 27 gl, dr. LavriS z 26 gl., J. Nanut z 24 gl., Vinko Zega iz Koprive z 24 gl., Filip Trpin iz Sy. Kriza z 24 gl, Janaz Licen z 22 gl., J. Leban iz Crnifi z 22 gl. — Za njimi so do-bili najvee glasov: France Frfila 11, Perozzi Ferdo 12. dr. Oblak 11, Premrov 11. Vseh volilicev je bilo 31; 4 od teh so prig I i §e le po Yotitvi predsednika. Poro-cilo ob obS. zbpru prihodnjic. (i»i. tairric,) sedaj odvetnik v Tolminn, je oddal vsa pisma svojih klientov gosp. dr. Jakopie'a, odvetniku v Gorici, ki prebiva v Kastelu v Mulieevi hi§i. Kedor hoSe svoja pisma nazaj imeti, naj se oglasi pri njem. irabilo k slovesni veselici, ktero napravi nVipavska Sitalnica" dne 2. febraarija 1874 Valeotinu Vodnika v cast. Program: I. Stovesnostni gov or. II. Petje: 1. Mazurka: 8Slovo las to viei*«, moski zbor; zlozil K. Bendl. 2 „ Kranjski fantje", moski zbor; zlozil A. fiacic. III. Odlomek iz „Marie Staart-ove, dvogo-vor; posloven 1 Fr. Cegnar. IV. Petje: 1. „Lastovkaia!', dvospev gospodictn; xiozil»% V. Vesela igra v 4 dejanjih: „Batec oraikance za aorca inaa!" post J. Grabnjan. Mej igro in pri plesu bode svirala godb.i gosp. Ivan-a BernVa.Vstopnina k besedi20kr. -- Sedez 20 kr. — Druzina plafia za pies 1 gl. Zacetek tocno ob 7. uri zvecer. (Prfmorihefra u6iteljiiheffa «lra»lw»)pravila je c. k. delelno Solsko svetovalstvo z naslombona namestnijs: yeui odlok, katerega pa ne navaja, uZe zopet ovrglo z odlokom 11. dec. 1873 §1 9658: „ die Statthalterei findet die Bildong des laat Berichtes vom 10. November in Gorz projektierten Lehrervereines im Grade des §. 6 des Vereinsgesetzes vom 15. November 1867 zu ttntersageo, da der Verein sich durh die Bestimmang de« §.2, b des Statatenentwurfes in Angelegenheit der Scnulanfeicht eine im Gesetze nicht begriindete Ingerem leUegen wurde". Ko je bilo omenjeoa pravila prvikrat zavrnilo, reklo je, da „die Statmen hohweuorts nicht befiirwortet werden konqten, weil §. 2, b derselben den Lehrern ein Recht, einraomt, das mil dem besteh-efttfe» Schutavfsichtgesete im Widerspracke steftP.Ubi doBlednost?! Ta nesredoi § 2,b se pa glasi:,, Druitvo bode pri ttnenovanji okrajnih golskih nadzomikov nasvetovalo de^elnemu solskemu svetu narodnega ucitelja, v katerega stavi (draStvo) svoje zaupanje, da bi se (dezelni solski svet) le moreMtno nanj ozirati Wagovolil"; in doticao § 27. nadgledne solske postave pravi:„ Minister za bogo&istije in polok im^nnje za vsak okraj solskega ogiedo, in kder bi posebne razmtra to zabtevale, tudinjih vec5. Za tako imenovanje priporoda dezehio solsko sveto-valstvo tri moze.....". X—Y (KviBrnnsha narodaa citalaicaj ime]a bo doe 2. februvarija t. 1. ob Ji. ui% popdudne svoj drugi redni obciii zbor. Na duevnem re;la jc 1. volitev no vega odbora, 2. skl»p racanov Imskega leta in 3. neke druge matije vaZne reci. Za omeojeai dan vabi iiaiuliudnejse vse ude Odbor. (Pruffram in vabil«*> k besedi, ki jo napr.*-vijo komenski ntrodujaki v -ipomin V^lentuia Vod dka, 2. f«>hravanj!i 1874 1. D»movin^ki glii<*i zbor Vogel-iiov 2. Govor 3. Ponoeni pozdrav. zl. Nedved, samos-pev z brencefiim zborom.4. Deklamrtciia: Hci »a gro-hu mate re 5 Strunam dveterosp-iv zl. Maiek tS. Saloigra: Ultra 7. Krasftvc. Zbor, zl. Pellizzoo. Vmes bo svirala doraaca godba. Zacetek ob 61/* zvefier tocno. Vstopnina 20 novcev.' Sicer se p\ n * bo lo maje stavi le ve-6ej r.tdodarnosti, k»«r je ci*t dobodek ubogim solarjem nam -njen. Osnovalni odbor. Hunecuu obnivmva proti obeinarjem iz O/Je-na zaradi hudodeljstva ustdje po § 68 kaz. zak. je bi-la pred sodnjis'cem treh sodnikov (c. k. svetovalci: Go-riup, Repittch, zl. Gironcoli; preds, 21. Giroucoli) dne 2fi io A'7 t. m. pri tukajsni c. k. okrozni sodaiit. Stvar je sledeca: Obcina ozleuska, prav«j*», je tizi-/ala uze od starodavnih casov praviee; listje grabiti, drnvj« klesti, travo zeti in pasti v zemljiSfia Log in Ra-zenek To zemljisce je bilo do leta 1842 obra§6eno z gozdom in je bdo lastnina c. k. erarja, ki pa nij bil kot la^ttiik vpisan v juvijih knji? ih g »ri§kih. Erar je dal izsek.Mtt gozd, je premenil zemlji§ce v travnik in je dajal kosnjo na onem svetu v najem raznioi posestni-kom iz Podturna in o.l drug.id. Ozlenci se temn nijso nstavljali, ampaft pa«li so zivioo na onem travuiku v je^eni po kosnji otave in spomladi do sv. Golharda (5. maja) in to kakor trdfi, nepretrgano, mirno in brez j davscine. Zaradi okoLscme pa, da se je bit dal erar kot izkljnelven in ne omejen lastmk, - toraj nij pripoznal nobenih sluznostij - vpisati glede onega zemljiifia vjav-ne knjige, st zaceli Ozlenci pravdo proti finanfini pro-koraturi v Trstu, da bi se jira prisodila pa5a. Kontti-maciraoi so to pravdo izgabili. Kojitn §e nij bila pri-javljena izgubljena razsodbi druge stopinje odnjihove-ga zastopnika drn. Tonkli-jn, ovelnika v Gori«i, je tu-kajSni gozdtii vrad prosii od c. k. g'.avatstva v Gorki pomodi, uaj bi dalo njihovim poslanceni ^antlarm-rijsko asistencijo, da bi doe 29. aprila 1873 rtibali 3 goveda ozlenska, ki so se pasle z drugo tndi ztv»iw v JLogu in Razent-ku. Glavaistvo dovoti asistenciju. Ko se pa prikazejo zmdarji pri Ajsovici, zacaejo pastirji iz-ganjati zivino iz Loga na <»bcinsko zemljisce, za6ne-jo mocno kricati in zvon v Ozlenn zvoni na etio plat; obcani priteLejo na to v stevila kak>h 100, in nekako odlocuo povejo nafielnika zand; rjev, da ne dovole „za nobeno refi* rubati zivine; ta je pa uze bila' tedaj na obcsnskem paSniku in samo eno gove je bilo ostalo j se na travniku, pa en konj, ki se nij dal uloviti. Nacelnik zandarjev (bil je g. Ivan Marega) je mirno povedal kmetom, za kaj gre, jih je opominjal, naj se ne vstavljajo javnim ukazom in n'»j ne ovirajo rubanja; k«» se krnetje nijso dali pregovoriti, je g. Marega prav taktno dal lzpnsttti uze urubljeno gove, zapisal si ime-na kmetov ter je s tovarsi odsel. j Namestnik dr2. pravdnika, g. Sciolis, je spozoal v tern dejanju hudodeljstvo ustaje in je predlagal, naj se 8pozi)sijo vsi obtozeni, razvun one zenske, ki je bila I po nakljucbi navzofina, krivi tega hudo ieljstva i;i n?ij se obsodijo zacetniki (imenoval je dva) na eno leto, druge vsacega na sesfe mesec^v jece. Zagovornik dr. Licen je mej drugim rekel, da gjzdnarski vrad je v stvari pri vattia osoba, da zandarmerijska pomoc nosi toraj le privaten in ne javen zuaLaj, da se dejansko nic slabega nij pocelo, da eno uze rubano gove so sami poslan-ci gozdn. vrada izpustili, in da toraj zatozeni ne morejo biti spo/nani krivi hudodeljstva ustaje. Sodnija je vse obtozene razvun pre] iraenovane zenske spoznala krive hudodeljstva ustaje, a nij spo-znala mej njimi nobenega za zacetnika; in je obsodila tri zatozene vsakega tri mesece, enega dva meseca in druge zatozene vsakega en mesec v jeco poostreno. Obsojeni so napovedali pritozbo. (Cciteljiiroriiikeffa okrwja) 80 vabljeni, da se ude-leze zborovanja dne5. februvarija 1.1. ob 11 uri zjutraj v navadni sobi Werdetiberskega solskega poslopija. Na due* nem redu je editio le prenaredba druStvenih pravil. Avffuat Iteba n ^^^^^^^ prvosednik. I Poslano.*) Tezko se je pravdati s clovekom, ki se ne drzi v daljoib svojih govorih zapoceteg.* glavnaga predmeta, in ki zamolcaje nasprotoikove tehtne razloge trobi le to v svoj rog, kar mu njegova domislija uareka. Gospod Anton Mrak, gozlnar v Komnu ja neJav-no v enein listu BSode* ol>javil, da sem jaz v gozd-narskih zudevah neko porocilo za njegovim hrbtom na okraj no glavarstvo poski, on je v istem obsezek omen-jenega porocila po svoji domi§liji popoloeiu napafino v treh tockah pop.sal in tnlil, da je ves obsezek mojega porocila laz in obrjkjvanje, ter od meue za lostenja zahtuva!. V doticuem odgovoru, v katerem sem obsezek mojega uradyega porocila resnicuo razlozil,-inob eneni pristavil, da nijnia obcinstvo uobene-a zaupaoja do sposobnosti goLke receuega porocila agauil, in da se je toraj tudi zt to pre-i celim svetom blainkal, ker je v »voj. objavi sam ono z i lesiuctso spoznal, kar je inaio prcj za 1 tz i/,-rekel. Na podiagi teh uasprotnikov.h zinot sem mu rekel, da je sanjal, kedar je doticoo svojo objavo sestavljal, ter mu obecal vse napake ptizanasci, ako me prihod-njid v miru pusti. Pa kako je nasprotnik svoje zmo»te v repliki o-pravidil ? Pogoltnil je vse tri to6ka mojega uradnega porocila, pogoltnil je dokazano protislovje, in pogoltn I izredeno mu nezaupaoje od strain tukajsuega obdiustva. Pri vae'u tjm se je oa trditve iotil, da sem jaz namesto njega sanjal! Alt nij to najve6a pndrzmst! Gosp. Mrak, meni je znano brez Vaiegi poiepetanja, da b:va na ICrasu go/,d tarska o-tobje in m> je tudi znano, da ste Vi go-jdair^ki duvaj; toda Vi ne poz^ na edro <40 bokalOT.) Mavatelj in odgoYorni urednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOXiLI t GerieL ,