LETO XLVIII, ŠT. 10 PTUJ, 9. marec 1995 CENA 80 tolariev Ena sama obsedenost, navi- dezna prazničnost, v bist- vu pa puhlost nenehnega sprenevedanja. Tržnost "praz- nikov", kot so Valentinovo, osmi marec - dan žensk, 25. marec - materinski dan, je očitna. Iz- redno stanje v cvetličarnah, zlatarnah, parfumerijah krepi trditev. Če bi vsi zaslužkarji teh dni plačali državi, kar ji gre, bi tudi država bohotno sla- vila naštete praznike. Ker pa je država bolj mačeha kot mati, se je nekateri ob tem (namenoma) I ne spomnijo. Predpomladni praznični evforiji zadnjih let bi lahko, da bi bilo še bolj pestro in navidezno bogato, dodali še gregorjevo. Lahko bi se kdo spomnil in svoji "tičici" prine- sel kaj lepega ter si s tem vna- prej kupil odpustke. Ob navzven bučnih, pomen- sko pa dokaj revnih praznikih poudarjamo enakopravnost med spoloma. Čudno, da se kdo ni spomnil še na poudarjanje enakosti. Potem bi si očetje v začetku ali ob koncu marca, ne- kateri tudi obakrat, pač oblekli krilo, da bi se mali cmeravčki lahko držali zanj, saj mama ta dva dneva vendar nosi hlače. Enakopravnost po zakonu ji gre, in to naj uveljavi vsaj ob tej priložnosti. Na srečo je v času med zal- jubljenim Valentinom, in mate- rinskim dnevom tudi fašenk. Resnični dan enakopravnosti, celo zunanje enakosti. Ženske se lahko v dobi rešitve izpod moškega jarma oblečejo celo v kureniovo opremo, običajem navkljub. Moški so lahko ta dan tudi ženske, brhke lepotice. Če bi norenje trajalo daljši čas, bi morda začeli razmišljali celo o spočetju in rojevanju. Bog nas varuj živeti v taki enakoprav- nosti in enakosti. Da ne bo napačnega razume- vanja. Nič ni narobe, če se v ko- reninah katerega partnerja ob Valentinovem zganejo sokovi in ga vzpodbudijo h podaritvi kakšne rožice. Izražanje ljubez- ni je lepa gesta. Toda tega naj ne pričakujejo zgolj ženske, saj niso zgolj one subjekt, ki ga kdo ljubi ali ga želi ljubiti. V moder- nem času odkritega izražanja čustev si lahko ljubezen izreka- jo tudi moški in ženske. Nič tudi ni narobe, če ob osmem marcu, ki je dobil hinavski prizvok komunističnega praz- nika, je pa le obletnica prvega organiziranega protesta žensk proti svoji podrejenosti, če torej ob tem prazniku pokažemo žen- skam poudarjeno siceršnje spoštovanje. In prav nič ni na- robe, če otrok ob materinskem dnevu nariše ali utrga mamici rožico. Slednje je edina prava in iskrena ljubezen, brez pretvar- janja. Ženska bi se ob čestitkah za praznik morala zamisliti: "Le k čemu mi čestitajo? Zato ker sera ženska? To lastnost sem dobila ob rojstvu in ni moja zasluga. Da sem mati? Tudi to je narav- na ali božja danost in za to ni- mam zaslug. Da sera enako- pravna? Dajte no, nikoli nisem bila, nisem in ne bom! Ne v pri- merjavi z moškim. Tudi on ni- koli ni bil, ni in ne bo enakopra- ven z žensko. Oba skupaj seve- da lahko doseževa harmonijo in medsebojno enakopravnost. Majhen delček enakopravnosti je tudi v tem, da bo on zlezel na streho in po potrebi zamenjal počeno opeko, sama pa bom po potrebi vklopila likalnik. Drug drugemu lahko tudi tako doka- zujeva ljubezen in enakoprav- nost." J. Bračič Pomlad vabi na bregove Drave... foto:M,Oime€ ilNART / 3. SEJA OBČINSKEGA SVETA Po mesecu dni zamenjali pred- sednika sveta v torek je bila tretja seja le- narškega občinskega sveta, ko so po mesec dni trajajočem do- govarjanju stranke končno podpisale koalicijsko pogodbo. Koalicija, ki jo sestavljajo Slo- venski krščanski demokrati. Liberalna demokracija Slove- nije, Neodvisni in Zeleni, je pripravila v občinskem svetu nekaj kadrovskih sprememb - zamenjali so dosedanjega predsednika občinskega sveta Janeza Krambergerja iz Ljud- ske stranke z Milanom Gum- zarjem, LDS. Za podžupana občine Lenart so izvolili Stan- ka Kranvogla, novi tajnik je Edo Zorko, sekretar občinske- ga sveta pa Ivan Jemenšek. Op- zicijske stranke so opozorile, da bo tudi po novi sistematiza- ciji delovnih mest lenarški občinski svet deloval brez ustreznega pravnega kadra. V nadaljevanju seje so sprejeli osnutek statuta, potrdili predlog odloka o sprejetju zaključnega računa proračuna za lansko leto, svetniki pa so dobili tudi infor- macijo o načrtovani gradnji av- toceste skozi občino Lenart in rekonstrukciji magistralne ceste Črni les - Lenart. •>MS OBČINE NA PTUJSKEM / O ŠIRITVI OSNOVNOŠOLSKEGA PROSTORA 1. marca je bil v prostorih Mestne hiše v Ptuju delovni ses- tanek v zvezi s širitvijo šolskega prostora zaradi odprave dvoiz- menskosti in upoštevanja uved- be devetletne šole, ki ga je na željo Nika Žibreta, svetovalca vlade za investicije na področju šolstva, sklical župan mestne občine. Vabilu so se odzvali vsi župani novih občin in Ormoža ter predstavnik občine Lenart. Investicije v šolski prostor naj bi bo besedah g. Žibreta do leta 2004 zagotovile približno enak nivo slovenskih šol. Vsak kandi- dat za republiško sofinanciranje mora sam zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče, stroški in- vesticije pa se potem med državo in investitorjem delijo na pol. Prednost za pridobitev repu- bliških sredstev bodo imele občine, ki bodo pričele %ame. Po- vedal je še, da bodo predvidoma še letos organizirane šolske uprave in da naj bi šolski okoliši ostali ne- spremenjeni. V pogovoru je bil glavni prob- lem, kako izpeljati investicije v novih občinah. Ena od možnosti je združevanje sredstev na ravni šolske uprave. Prejšnje ptujska skupščina je sprejela prioriteto širitve šolskega prostora zaradi pomanjkanja telovadnic, a bo ta delno popravljena zaradi odprave dvoizmenskosti in bo odvisna od sposobnosti vlaganj posameznih občin ter od njihove odločitve, da je vlaganje v izobraževanje priori- teta. Po pogovoru so si zbrani ogle- dali osnovne šole in ugotavljali, kako potekajo načrti. V OŠ Ljud- ski vrt se delo letos nadaljuje, na Hajdina se bo letos na osnovi sofi- nanciranja občine in ministrstva pričelo delo za telovadnico in pri- zidek, v Grajeni bodo pripravili dokumentacije za preselitev raz- redov iz kletnih prostorov in za pridobitev telovadnice, na Destr- niku rešujejo problem lokacije, šolo v Dornavi bodo že letos pričeli sanirati, o širitvi pa se bo potrebno še dogovarjati, prizidek s telovadnico v završki šoli pa načrtujejo v okviru odprave dvoizmenskosti v OŠ Cirkulane in naj bi ga pričeli letos. Obiskali so tudi mladinski center v Spuhlji, ki ga obnavljajo; njegovo delo je predstavil Mirko Vaupo- tič. (Ur) 2 - DOMA IN PO SVETU 9. MAREC 1995- TEDNIK PTUJ / POGOVOR S STEČAJNIM UPRAVITELJEM V Agrotransportu osem plac, v Biromatiki nič v prejšnjem letu je diplomirani ekonomist Ignac Marinič iz Ma- ribora po sklepu mariborskega sodišča prevzel vodenje stečajev v treh ptujskih podjetjih. V Agro- transportu je bil uveden 19. apri- la, v Delti Biromatiki 7. julija in v Čevljarstvu Kidričevo 26. julija. Stečaja v Agrotransportu in Del- ti Biromatiki se približujeta kon- cu, za kidričevsko Čevljarstvo pa je skladno s 135. členom zakona o prisilni poravnavi, stečaju in li- kvidaciji predlagal uvedbo prisil- ne poravnave. Po reorganizaciji sodstva so omenjeni stečaji v pristojnosti okrajnega sodišča v Ptuju. Predsednica stečajnega senata je sodnica Biserka Rojic. Stečajni upravitelj Ignac Mari- nič je o poteku omenjenih stečajev prejšnji teden povedal: "Na okraj- nem sodišču v Ptuju sem se dogo- voril, da pričnemo v kidričevskem Čevljarstvu prisilno poravnavo. Predlog bom podal v desetih dneh, potem pa se bo skladno za zakon- skimi roki pričel postopek prisilne poravnave. Pomembna določitev je bila sprejeta tudi za delavce Agrotransporta: podan je bil pred- log za izplačilo osmih od devetih osebnih dohodkov skladno s 106. členom zakona o prisilni poravna- vi v višini kolektivne pogodbe gle- de na neizplačane osebne dohodke iz obdobja pred uvedbo stečajev. Premoženje Agrotransporta je v celoti prodano razen enega dvo- sobnega stanovanja, ki ga zaseda bivša delavka tega podjetja, za oko- li 200 tisoč tolarjev drobnega in- ventarja in osnovnih sredstev, raz- pis o prodaji le-tega bo objavljen v kratkem, ter zgradbe z zemljiščem, kjer je sedež podjetja. Pri slednjem gre za težave pri zemljiškoknjižnem izpisu, to pa ne bo rešeno pred letošnjim avgus- tom. BIROMATIKA PRAKTIČNO BREZ PREMOŽENJA v Delti Biromatiki je stečaj v bistvu končan, prodati je potrebno le še eno osnovno sredstvo, nato bom predlagal, da se stečajni pos- topek konča. Vse premoženje, ki ga ima to podjetje, namreč ne za- dostuje niti za pokrivanje stroškov stečajnega postopka, kaj šele za de- litev stečajne mase." PRISILNA PORAVNAVA, ČE BODO SOGLAŠALI DELAVCI TEDNIK: Kaj se bo v Čevljarst- vu dogajalo, če bo prisilna porav- nava uspela? I. Marinič: "Kot veste, prisilna poravnava uspe, če z njo soglaša 60 odstotkov upnikov. Drugim upni- kom Čevljarstvo dolguje okrog dvanajst milijonov tolarjev, sa- mim delavcem pa enajst. Če se bodo vsi delavci z njo strinjali, bo uspela. Po njej je naloga stečajnega upravitelja in predvsem predsed- nice stečajnega senata okrajnega Ignac Marinič, stečajni upravitelj Agrotransporta, Delte Biromatike in Čevljarstva. Foto:JB sodišča v Ptuju, da organiziramo delo, postavimo vodstvo ter s tem poskušamo vzpostaviti kolikor to- liko normalno poslovanje podjet- ja." TEDNIK: Kako pa trenutno delajo v Čevljarstvu? I. Marinič: "Kot sem zapisal v predlogu za prisilno poravnavo, je program tržno zanimiv in dono- sen, zaposlitev bi lahko imelo dvajset delavcev. Podjetje je do 31. januarja letos ustvarilo 3,540 mili- jonov tolarjev dobička z desetimi redno zaposlenimi in s povprečno enim pogodbenim. Mnenja sem, da je to eden najboljših rezultatov v gospodarstvu bivše ptujske občine. Problem še vedno ostaja, ker se zdajšnji in tudi bivši zapos- leni ne zavedajo dovolj resnosti razmer, da z uvedbo stečaja ostane- jo brez dela, in se pri delu ne obnašajo dovolj profesionalno." TEDNIK: Ali se delavci v Čevl- jarstvu o prisilni poravnavi še niso dogovorili? I. Marinič: "Ne. Najprej mora biti podan predlog, potem pa se bodo začeli pogovori z delavci. V dogovoru smo z obema sindikato- ma, ki podpirata predlog za prisil- no poravnavo in izpeljavo le-te. Mislim, da bo večina delavcev s poravnavo soglašala. Pozitivno mnenje pa bi morali dati vsi drugi upniki, kajti stečajna masa, ki bi se oblikovala v primeru stečaja, ne pokriva niti stroškov izplačila za- ostalih osebnih dohodkov, kaj šele česa drugega. Z uvedbo stečaja up- niki ne bi dobili poplačanega ničesar." TEDNIK: Kako je z zemljiščem, na katerem stoji poslovni objekt Čevljarstva: ali ga je podjetje že odkupilo? I. Marinič: "Zemljišča podjetje ni odkupilo in je last Kmelijskeza- druge Ptuj. To vprašanje bomo po- skušali z lastnikom rešiti med prisilno poravnavo. Po nepreverje- nih podatkih naj bi bil za to zemljišče vložen denacionalizacij- ski zahtevek, tako da se bo posto- pek še bolj zapletel." MG TEDNIKa naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptu/ leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO-rtliHlK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik. Martin Ozmec, Marija Blodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. ■B 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. €2250 Ptui, p.p.95:li(062) 771-261. 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mneniu Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 7992 se šte/e Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Skiny nudi kakovostno perilo in trikotažo v Slomškovi ulici Z v Ptuju je podjetje Rebel, d.o.o., iz Murske Sobote odprlo lepo urejeno pro- dajalno s perilom in trikotažo uveljavljenih blagovnih znamk Huber Tricot in Kiddy za otroke in odrasle. Gre za blago izjemne kakovosti in modnih vzorcev, ki se dobro vzdržuje. Kaže, da Ptujčani izdelke že poznajo, saj v novo trgovinico pridno zahajajo. Kot je povedala poslovodja Silva Semnički, se bosta skupaj s pri- pravnico trudili, da bodo police vedno polne in za kakovostno postrežbo. Perilu in trikotaži za otroke in odrasle se bodo kmalu pridružili kopalni program in pokrivala. (MG) ORMOŽ / V TOVARNI SLADKORJA KONČALI JAVNO PRODAJO DELNIC Nezadovoljni z rezultatom Od 9. januarja do 7. februarja je v ormoški tovarni sladkorja potekala javna prodaja delnic. Ponudili so jih 144.846 v skup- ni nominalni vrednosti 1.448.460.000 tolarjev, kar znaša 29,4 odstotka celotnega osnov- nega kapitala tovarne. Od tega so za lastniške certifikate po iz- hodiščni ceni ene delnice 7.026 tolarjev namenili 765.630.000 tolarjev ali 15,4 odstotke in 14 odstotkov ali 682.830.000 tolar- jev za gotovino po izhodiščni ceni ene delnice 10.200 tolarjev. V javni prodaji je bilo tako zbranih 36.838 delnic. Po končani javni prodaji se je prodaj- na cena delnice znižala za 30 od- stotkov, kar pomeni, da znaša končna cena ene delnice iz javne prodaje za lastniške certifikate 4.918,20 tolarjev. Skupna nomi- nalna vrednost vplačanih delnic v javni prodaji znaša tako 530.870.000 tolarjev oziroma 53.087 navadnih delnic, kar je 69,3 odstotka ponujenih. V okvi- ru javne prodaje za gotovino ni bila vplačana nobena delnica. 91.759 delnic v skupni nominalni vrednosti 917.590.000 tolarjev se sedaj prenese na Sklad RS za raz- voj, od tega 68.283 delnic v skup- ni vrednosti 682.830.000 tolarjev za prodajo investicijskim družbam, za 23.476 delnic v vred- nosti 234.760.000 tolarjev pa ima tovarna sladkorja predkupno pra- vico. Cilj lastninskega preoblikovan- ja tovarne sladkorja, da bi čim več pridelovalcev sladkorne pese in drugih, ki imajo možnosti pride- lave, vpisalo delnice z zamenjavo lastninskih certifikatov, ni v celo- ti uresničen, zato z rezultatom javne prodaje delnic vsekakor niso zadovoljni. Nekaj krivde nosi tudi predolgo usklajevanje oziroma zavlačevanje pri potrdit- vi prospekta za javno prodajo del- nic, pri katerem so sodelovale Agencija za trg vrednostnih pa- pirjev, Agencija za prestrukturi- ranje in privatizacijo in Sklad RS za razvoj. Iz ormoške tovarne sladkorja so poslali prospekt v potrditev oktobra, potrjenega pa so dobili šele konec decembra 1994. V tem času so mnogi pride- lovalci sladkorne pese že vložili svoje lastniške certifikate v druge investicijske družbe. Vida Topolovec PTUJ / OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI Protest ptujskih in ormoških diabetikov Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj je v soboto izvedlo občni zbor, na katerem so pregledali delo v zadnjih štirih letih, izvolili nove organe društva in se dogovorili za okvirni program dela v letu 1995. Poleg številnih članov so se ga udeležili direktor ptuj- ske bolnišnice dr. Lojze Arko in dr. Jože Bešvir iz Ormoža ter le eden od devetih vabljenih županov, župan Dornave Anton Velikonja. Društvo je v zadnjih letih dobro delalo, o tem pričajo tudi nekatera priznanja. Glavno skrb so po- svečali izobraževanju članov. V nekdanji ptujski in ormoški občini je po najnovejših podatkih 4759 sladkornih bolnikov, samo lani so jih na novo odkrili 306. Poleg zdravstvenih jih pestijo tudi soci- alne težave. Na to je še posebej opozorila diabetologinja dr. Lidi- ja Trop. Nova zdravstvena zako- nodaja jih še povečuje, zato so s so- botnega zbora poslali potestno pi- smo ministrstvu za zdravstvo, za- varovalnici in ministrstvu za delo, družino in socialno politiko, v ka- terem se zavzemajo, da je diabeto- log tudi v bodoče njihov osebni zdravnik, ker jih tudi najbolj poz- na. Vse kaže, da si nekateri zelo prizadevajo, da bi se dosežena ra- ven zdravstvenega varstva diabeti- kov znižala v imenu tako opevane- ga vključevanja v Evropo. Po no- vem potrebujejo diabetiki napot- nico tudi za diabetologa, ne samo za druge specialiste, pri katerih se zdravijo zaradi posledičnih obo- lenj. Kakšno izgubo časa in denar- ja to pomeni, ni potrebno posebej poudarjati. Ptujski bolnik ima daljšo pot do zdravnika kot na pri- mer bolnik v Ljubljani. V soboto so se ptujski in ormoški diabetiki z bronastimi plaketami zahvalili za dobro delo nekaterim , članom in zunanjim sodelavcem. Izročili so jih dr. Lojzetu Arku, dr. Ivanu Malešiču, Silvi Čerček, Adolfu Brezniku, Francu Čehu in Ljubici Zavec. Zahvalili so se tudi dosedanjemu vodstvu, posebej še predsednici Mariji Velikonja, upravnemu in nadzornemu odbo- ru društva ter izvolili nove člane. Predsednika, tajnika, blagajnika in komisije bodo imenovali na prvi seji novega upravnega odbora. V letošnjem letu bodo tako kot v prejšnjih letih osrednjo pozornost namenili izobraževanju, vključevanju novih članov, orga- nizirali bodo več izletov in družab- nih srečanj. Če bo mogoče, bodo ponovno navezali stike z društvom diabetikov iz Novske, s katerim so pred izbruhom vojne že uspešno sodelovali. Društvo si bo še naprej prizadevalo, da bi diaetološki dis- panzer dobil nove prostore, potre- bujejo pa jih tudi sami. Že po tradiciji so diabetiki občni zbor obogatili s kulturnim progra- mom, zavedajoč se, da je dobro počutje eden od dejavnikov zdrav- ja. Nastopili so učenci glasbene šoel Karola Pahorja iz Ptuja in fol- klorna skupina najmlajših Klopo- tec iz ptujske bolnišnice. MG PTUJ/ PRIČENJA SE RAZISKAVA O RODNOSTNEM VEDENJU SLOVENCEV Vplivati na odnose med partnerji v Sloveniji se že nekaj časa izvaja raziskava o rodnostnem vedenju Slovencev. Gre za raziskavo Združenih narodov, ki jo izvaja petnajst evropskih držav in v katero se je vključila tudi Slovenija. Države jih delajo, da se lahko primerjajo med seboj. Če bi se pokazalo, da so rezultati slovenske raziskave podobni kateri od dežel, ki ima dobro prebivalstveno politiko, bi lahko uporabili njihove izkušnje, da nam ne bi bilo treba delati inovacij. Cilj raziskave je ugotoviti obnašanje slovenskih rodnih parov, prido- biti njihovo mnenje, koliko otrok si želijo, kaj pričakujejo od družbe, da jim bo nudila, da se bodo lažje odločali za več otrok. Kot je povedala dr. Mateja Kožuh - Novak, znana slovenska ginekologinja, ki pomaga ptuj- skim patronažnim sestram pri iz- vajanju raziskave, naj bi prišli do učinkovitih programov, ki bodo spodbujali rodnost na osnovi ugotovitev. Zato pričakujejo, da se bodo prebivalci aktivno vključili in anketiranja, ki traja eno uro, ne bodo odrekli. V razi- skavo je v celi Sloveniji vključenih tri tisoč žensk in dva tisoč moških - na območju nek- danje ptujske občine okrog dves- to. Anketarke jih bodo spraševale o njihovi mladosti, o partnerju ali partnerki, o odnosu med part- nerjema, ali imata skupne želje ali ne. Raziskave po svetu kažejo, da bo treba predvsem vplivati na odnose med partnerji. Ženske potrebujejo predvsem pomoč doma. Kaj si slovenske ženske želijo, da bi bilo njihovo življenje kvalitetnejše? Če je za prvega otroka pomembno, da ima par zagotovoljeno ekistenco, je za ka- snejše otroke pomembnejše, kako se par ujame, razume, ali z možem lahko načrtujeta družino z več otroki ali ne. Patronažne sestre, ki izvajajo anketo, se bodo pred prihodom k anketirancem pisno najavile, če pa poprejšnje najave nebo, želijo, da jim anketiranci tega ne vza- mejo za zlo. Ministrstva za zdravstvo, za delo, družino in so- cialno politiko ter znanost, ki fi- nancirajo raziskavo, si želijo, da bi anketa v celoti uspela; uspela pa bo, če se bodo vsi anketiranci odzvali. Z vidika občanov je ra- zumljivo, da vsak ukrep vlade in parlamenta čutijo kot nekaj tuje- ga, raziskava o rodnostnem ve- denju Slovencem pa daje možnost, da sodelujejo pri ka- snejših odločitvah o tem, kakšno prebivalstveno politiko bomo v Sloveniji zastavili na osnovi ugo- tovitev iz raziskave. Pri anketi velja opozoriti še na to, da je nekaj vprašanj zelo in- timnih. To so predvsem vprašanja o tem, koliko časa so trajale partnerske zveze, o nosečnosti in o načrtovanju družine oziroma kontracepciji. Druga vprašanja so še o poklicu, izobrazbi, o tem, kaj pari menijo, da je dobro za otroka, kaj odloča o tem, da se pari odločijo za otro- ke in podobno. Za območje nekdanje ptujske občine je raziskava še posebej po- membna. "Ptujsko območje sodi po podatkih o prezgodnji umrlji- vosti in obolevnosti med slabša področja v Sloveniji. Zakaj je tako, ne vemo. Lahko je to posle- dica, da ste v preteklosti imeli manj zdravstvenega kadra, da je na tem območju manj izo- braženih in zdravstveno pro- svetljenih ljudi in še bi lahko naštevali. Vzroke je potrebno ra- ziskati in na osnovi ugotovitev na to območje uvesti posebne progame, ki bodo prispevali k zmanjšanju prezgodnje umrlji- vosti in obolevnosti," je med dru- gim povedala dr. Mateja Kožuh- Novak. MG BOSNA IN HERCEGOVINA: Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je srbskega predsednika Miloševiča pozval, naj prizna Hrvaško in Bosno ter sprejme predlog o srečanju na višji ravni s predstavniki balkanskih držav, zapletenih v vojno na tleh nek- danje Jugoslavije. Predstavniki obrambnih ministrstev ZDA, Francije, Nemčije in Velike Brita- nije pa so v Atlanti razpravljali o širših pripravah na predviden umik mirovnih sil ZN iz Hrvaške in Bili. Medtem se kršenje pre- mirja v bihaški enklavi in os- rednji Bosni nadaljuje, aktivni pa so tudi srbski ostrostrelci v Saraje- vu in okolici. ITALIJA / SLOVENIJA: Italija je umaknila veio na približevanje Slovenije Evropski zvezi, kar je povzročilo veliko negodovanj in protestov med predstavniki itali- janske skrajne desnice, ki so izre- kli hude kritike na račun zunanje ministrice Susanne Agnelli, ki se je konec tedna sestala s sloven- skim zunanjim ministrom Zora- nom Thalerjem. Sočasno se je o odnosih med Italijo in Slovenijo s slovensko vlado pogovarjal evrop- ski komisar Van den Broek. Slo- venija, ki je pred podelitvijo man- data za začetek pogajanj o pri- druženem članstvu v EZ, se je zav- zela proti politiki pritiskov in po- gojevanj v Evropi. NEMČIJA: Na poti iz Singapurja v London so na frankfurtskem le- tališču aretirali Nicka Leesona, 28-letnega borznega posrednika, ki je pognal v bankrot ugledno britansko banko Barings in ji povzročil 900 milijonov dolarjev škode. Singapurske oblasti imajo 40 dni časa, da Nemčiji vložijo uradno zahtevo za Leesonovo izročitev, čemur se britanski pos- lovnež upira "zaradi tamkajšnjega kršenja človekovih pravic". BELGIJA: Nedavna afera glede nakupa vojaških helikopterjev in podkupovanja visokih funkcio- narjev flamske Socialistične stranke, ki je močno omajala zau- panje belgijskih volilcev v sedanjo vladno koalicijo, je načela tudi položaj generalnega sekretarja zveze Nato WiHyja Claesa, saj so v Belgiji čedalje glasnejši tisti, ki zahtevajo njegov odstop. Claes, ki je bil 1992. gospodarski minister, pa zatrjuje, da nikoli ni izrabil svojega položaja, ter zavrača "neu- temeljena in nesramna podtikan- ja". DANSKA: V Kobenhavnu pote- ka konferenca o socialnih vprašanjih, ki jo je pripravila OZN, na njej pa sodelujejo naj- višji vladni predstavniki iz 184 držav. Konferenca je namenjena reševanju problemov svetovne revščine, nepravičnosti in brezpo- selnosti oziroma t. i. socialni tem- pirani bombi. ZDA / IRAK: Ameriška velepos- lanica pri OZN Madcleine Alb- right je ob koncu tedna končala obisk petih držav članic Varnost- nega sveta ZN, od katerih je po- skušala pridobili podporo za po- daljšanje sankcij proti Iraku. Iraškega vodjo Husseina pa je mi- nule dni obiskal predsednik ru- skih liberalcev Žirinovski. JAPONSKA: Ruski zunanji mi- nister Kozirjev je končal neu- spešen obisk na Japonskem, med katerim mu ni uspelo rešiti oze- meljskega spora glede južnokoril- skih otokov, ki že pol stoletja hro- mi odnose med državama. MEHIKA: Nekdanji mehiški predsednik Carios Salinas de Gor- tari je v petek, potern ko ga je nova vlada oprostila obtožb, da je bil vpleten v umor Luisa Donalda Coloisa med lansko volilno kamp- anjo, odpovedal gladovno stavko, ki jo je napovedal dan prej. Pripravil: i>S TEDNIK -9. MAREC 1995 POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3 Izvedeli smo NAPOVEDI O DOHODNINI PO KONCA MARCA Do 31. marca je potrebno oddati napovedi o dohodnini za leto 1994. Vodja izpostave republiške uprave za javne prihodke v Ptuju Marijan Furek je povedal, da te dni po pošti pošiljajo lastnikom zemlje podatke o katastrskih dohodkih. V obvestilih so navedeni tudi posestni listi z deleži (so)lastništva in višina katastrskega dohodka za prejšnje leto. Lestvica za odmero dohodnine pa je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 11/95. Pravilno in vestno izpolnjeno napoved za dohodnino lahko občani oddajo no sedežu izpostave ob uradnih dneh (ponedeljek, torek, sreda) ali pa jo pošljejo priporočeno s pripisom "dohodnina". V so- boto, 25. marca, bodo od 8. do 12. ure delavci izpostave napovedi pobirali tudi na sedežih krajevnih skupnosti oziroma krajevnih ura- dov. POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA Pomladansko urejanje okolja v Sloveniji bo potekalo v drugi polo- vici marca in v aprilu, odvisno od vremenskih razmer. Potekalo bo pod sloganom: Očisfimo Slovenijo, fam se zočen/o moja dežela. Pokrovitelj bo ministrstvo za okolje in prostor, nosilec in koordinator po Turistična zvezo Slovenije, ki letos praznuje 90-letnico. Spomla- dansko čiščenje okolja se vključuje v evropsko leto varstva okolja in je ob 50. obletnici zmage nad fašizmom. Zato bo v spomladanski akciji velik poudarek na čiščenju okolice spomenikov, ki so sestavni del zgodovine, pozornost pa bo posvečena tudi sonaciji in odpravl- janju divjih odlagališč. SEMINAR O VODENJU RAZVOJA KADROV fMariboru bo od 1 3. do 1 5. marca in od 3. do 4. aprila seminar o vodenju razvoja kadrov, ki ga center Brdo pripravlja ob pomoči nizozemske vlade. Vodila ga bo skupina nizozemskih profesorjev in konzultantov s področja kadrovskega managementa. Namenjen je kadrovskim managerjem, ki želijo zvedeti več o sodobnem izbiranju, vodenju in nagrajevanju kadrov. Prvo Mipova samopostrežna prodajalna z živili Nama v Ptuju je postala moderna trgovina z oblačili Mure ekskluzivnih znamk Carniolus, Covelli, Ferrini in nekaterih drugih. Mercator Mip jo je uredil skupaj z Murino družbo European Fashion Design in po pro- jektih firme Esenca, ki z doc. dr. Vladimirjem Pezdircem, diplomira- nim oblikovalcem, projektira vse Murine franšizing prodajalne v Slo- veniji, ki jih je trenutno devet. Trgovino, s katero Mip zaokrožuje izbrano ponudbo svojih proda- jaln v Miklošičevi ulici oziroma na Mestnem trgu, bodo odprli v soboto ob desetih. IZŠLA KNJIŽICA PTUJ - ZDRAVO MESTO Čeprav trenutno projekt Ptuj - zdravo mesto "miruje", so člani sedaj že bivšega projektnega sveta izdali knjižico, v kateri so zapisane najpomembnejše aktivnosti in tudi načrti na tem področju. Naklada le petsto izvodov, prejele pa so jo šole, člani ter drugi, ki so odgovor- ni za zdravo življenjsko in delovno okolje. Upati je, da bo imelo novo oblast dovolj posluha za to dejavnost in do bo kmalu zaživelo tudi projektna pisarna. _NOVI PTUJSKE RAZGLEDNICE tujski fotograf Alojz Petrovič je izdal pet razglednic z značilnimi motivi Ptuja. Naprodaj so v papirnicah Alf in Petljo. PRAVILNA PREHRANA V BOJO MOll Mm Zveza slovenskih društev za boj proti roku je v tednu boja proti roku izdala knjižico prof. dr. Dražigosto Pokorna o pravilni prehrani v bo|u proti raku. Naša državo si je s programom Slovenija 2000 in rak zadalo cilj, do bi do konca stoletja zmanjšalo umrljivost za rokom za petnajst odstotkov. Za Slovenijo pomeni to vsaj dvesto življenj ljudi, starih do 65 let. S pravilno prehrano se lahko nekaterim vrstam roko ognemo. SREČANJE PTUJSKIH IN ORMOŠKIH ZDRAVNIKOV r-vones popoldne bo v jedilnici ptujske bolnišnice redno strokovno i* srečanje ptujskih in ormoških zdravnikov, ki ga pripravlja ptuj- sko-ormoško zdravniško društvo. Predaval bo dr. Ivo Soda, specialist gastroenterolog. Pripravila: MG Izvedeli sme PTUJ / POPUSTNA OCENA PUSTNIH PRIREDITEV^ Presenetljivi pedatiu Čeprav bo preteklo še kar nekaj časa, preden bodo znani vsi podatki o letošnjih enajstdnevnih pustnih prireditvah v Ptu- ju, ki jih je skupaj z nekaterimi drugimi sodelavci pripravilo in izvedlo Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat, so prvi podatki presenetili največje optimiste. Odziv spofizorjev na največjo slo- vensko pustno prireditev je bil do- ber, za 140 odstotkov se je povečal obisk v karnevalskem šotoru (pričakovali so le 30- do 40-odstot- no povečanje), čeprav prodaja kar- nevalskih prepustnic ni kazala na to, za sto odstotkov pa gostinski promet. Organizatorji ocenjujejo, da so v vsebinskem pogledu ptuj- ske pustne prireditve uspele, četu- di je bilo več odpovedi skupin zara- di bolezni in drugih vzrokov (pri Deji Mušič na primer kljub podpi- su pogodbe s konkurenčno klavzu- lo). Pri cenah za obisk karnevalskega šotora je bilo tako, da so v prvem ted- nu za vstopnico, če niste kupili kar- nevalske prepustnice, pobirali tristo tolarjev, v nedeljo, ponedeljek in to- rek pa štiristo in petsto. Cen torej niso sproti popravljali, kot se to v javnosti govori. Tudi letos se je pokazalo, da je kar- nevalski šotor dobra rešitev pred muhastim vremenom. Vreme nam- reč tudi letošnjemu 35. ptujskemu karnevalu ni prizanašalo: dež je zmočil otvoritveno slovesnost, ne- deljska povorka pa je razen dopol- danske v Markovcih v celoti odpad- la. Slabo vreme pa je vendarle one- mogočilo manjši del aktivnosti - or- ganizatorji ocenjujejo, da je zaradi dežja odpadlo le deset odstotkov pri- reditvenega programa, izgube pa po njihovem prepričanju ne bo, ker je bila prireditev zavarovana. Letošnja prireditev se bo po zatrjevanju odgo- vornih tudi finančno izšla. Šotor je bil tudi v nedeljo poln, med gosti sta bila tudi predsednik državnega zbo- ra Jože Školč in državnega sveta dr. Ivan Kristan. Nasploh se je v pust- nih dneh v Ptuju sukalo veliko zna- nih Slovencev in tudi tujcev, ki pra- vijo, da bodo še prišli, ker pravijo, da tega, kar zmorejo ob pustu Ptujčani, ne zmorejo nikjer v Sloveniji. Obi- skovalci od drugod so bili toliko bolj presenečeni tudi zato, ker je bilo doslej ptujsko kurentovanje v glav- nem znano kot folklorna prireditev. Program je bil pester in zanimiv, pri- lagojen različnim zahtevam, pust se je dogajal na ulicah, v šotoru, na gra- du. Prvič so tudi organizirali ples v maskah na ptujskem gradu, ki bo poslej tradicionalen, nanj pa so po- vabili sponzorje in druge zaslužne za organizacijo in izvedbo tradicional- nega ptujskega karnevala. Prav ples v maskah pa je razburil duhove, zlas- ti še strokovno javnost, zato bodo o njem gotovo še govorili, čeprav ideja sama ni slaba. Govoriti pa bo treba tudi o tem, kaj pomeni ptujski karneval za člane go- spodarskega interesnega združenja. Ce je nekdo član, naj ima tudi neka- tere prednosti. Sedaj so nekatera dela, ki naj bi "pripadala" članom, opravili nečlani, ker so bili konku- renčnejši. Televizijci, ki so se motali po Ptuju skoraj ves čas ptujskih prireditev, so o njih brezplačno posneli enourno televizijsko oddajo z naslovom Ptuj - mesto stoterih obrazov. Oddaja je bila v promocijskem smislu izredno uspešna. Ogledalo si jo je 560 tisoč Slovencev ali 32 odstotkov običajnih televizijskih gledalcev (za primerja- vo: TV dnevnik si redi.o ogleda 37 odstotkov gledalcev). Oddaja je do- bila povprečno oceno 4,04. Letošnje ptujske pri editve si je kljub obsežni propagandni akciji še vedno ogledalo največ domačinov in okoličanov - 75 odstotkov, gostov od drugod je bilo le 25 odstotkov. Mesto je v povprečju pokazalo za- dovoljiv pustni obraz, kakšen je bil posamični, pa si moramo odgovoriti sami. Najlažje je prireditev poplju- vati, ničesar pa ne prispevati; orga- nizator j i pa vendarle vedo, da se za za oceno v celoti uspešno skrivajo marsi- katere pomanjkljivosti in jih bodo do naslednje prireditve skušali od- praviti. Sicer pa naj bo dediščina takšna in drugačna - dokler od nje občani nimajo nekaj tudi sami, je ne znajo ceniti. •»Majda Goznik GOVORISE... ... DA jc prejšnja občinska oblasl Jajala 2a kulturo skoraj iritiajstino občinske proračun- ske blagajne, država in Jruge občine bistveno manj. Kl/ub temu je kulturnodchijoča elita šimjala vladnega šefa in kul- turno šefico. Po šefu se jim da- nes verjetno Že kolca, šefico pa še šinfajo. Verjetno bo morala tudi ona oditi, da bo kaj vred- na. ... DA so v ptujski firmi, ki se otepa z izgubami, kupili večini di rektorjev m obitole. Po čudežnem izbt)ru jih nista dobi- la direktorja enot, ki drugim pokrivata izgubo. So torej mo- bilčki namenjeni vsakodnev- nim sporočilom o stanju izgube ali nenehni kordinaciji, kako prelivati likvidna sredstva? ... D. \ Si> po občnem zboru 125 let starega društva udeleženec povabili k tekočim zadevam, obenem pa prisotnega podšefa policije obvesldi, da Imajo vsi gasilski člani do žena velike ob- veznosti in bodo na poti k njim na nujni vožnji, zato naj jih ni- kar ne ustavljajo. ... DA se v Ptuju ustanavlja društvo uličnih kolesarjev. Se gre za vpliv daljnega vzhoda in uvajanje kitajske kolesarske lil Oi ire za učinkovito reševan)e dostopnosti v vse po- gosteje prekopane in drugače zaprte ptujske uličice. ... DA so ptujskomestne oblas- ti končno )iašle učinkovito rešitev zaščite stareija iiicstne- ga jedra: veČ kot bo prekopa- vanja in zapor, veČ bo zaščite. VIDISE... ... DA se življenje prebuja. Pa boste dejali, da luknje na asfal- tu nimajo nič z življenjem. Pa imajo! Zagotovo bodo zbudile uporabnike, ki bodo spomnili svetnike - v tem primeru občine \'idcm -, da jc napočil čas ure- sničevanja predvolilnih obljub. ... n.Ajenek a/mcseciii povo lil- nI čas v ptujski mestni občini v znamenju preseljevanja: eni stoli l/a, drugi sem, ljudje pa ,za njimi. Slovenski trg neprevozen Od ponedeljka )c staro ptujsko jedro ponovno neprevozno. Zaradi napelja- ve plina in celotne obnove so za promet zaprti Slovenski trg, Murkova ulica in del Prešernove. Kmalu bodo tudi razkopani, vendar prehodni za pešce. Mesto je možno obvoziti okoli gradu ali po Ciril-Metodovem drevoredu in Osojnikovi cesti. Dvosmerna je postala tudi prej enosmerna Slomškova ulica, vendar dvosmerni promet ovirajo ob njej parkirana vozila. Ta seveda nimajo kam drugam, če se želijo njihovi vozniki pripeljati čim bližje Slovenskemu trgu. Sedaj vpeljani prometni režim naj bi predvidoma trajal 90 dni, srčno pa je upati, da ne bo trajal še ob pričetku gradnje podvoza, ki je napovedan za pričetek junija. V tem primeru bi seveda mesto doživelo prometni infarkt. •» M. Zupaničj 4-PO NAŠIH KRAJIH 9. MAREC 1995- TEDNIK VITOMARCI / PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE DOMAČE DRAMSKE SKUPINE Sto let ni kratka doba,še posebej ne, cešteje toliko rojstnih dni dejavnost majhne dramske skupine, kot je vitomarška. In vendar sta predsednica prosvetnega društva Vida ToŠ in tajnica Anica Vršič iz dokumentov izbrskali podatek, da so v tem kraju uprizorili člani takratnega bralnega društva prvo igro. Takrat so zaigrali Krojača Lipeta, vodil pa jih je nadučitelj Ivan Strelec, katerega se vaščani spominjajo še danes. Nanj pa jih spomni tudi spominska plošča na stari šoli. Od takrat so v kraju uprizorili še najmanj sto iger, na odru pa so igrali številni domačini. Ze od vsega začetka so se v igre vključevali mladi, dijaki in študentje, pa tuintam kateri sta- rejši. Še danes je veliko mladih. V današnjo trinajstčlansko sku- pino je vključenih pet dijakov in študentov ter en učenec, pov- prečna starost ansambla pa je samo 25 let. Letos so za uprizoritev izbrali kmečko farso Štefana Jerka Go- sposka kmetija, ki je bila po dos- topnih podatkih prvič uprizorje- na že leta 1937. Kljub temu diši po sedanjem času, saj kmetijo obišče mestna družina (danes turistična kmetija). Oče je celo višji svetnik in stavi, da bo uspešno kmetoval - to je povod za množico smešnih prizorov, stavo pa seveda izgubi. "Običajno igramo komedije. Lani smo sicer poizkusili z dra- mo, vendar ni bila uspešna. Igralci si namreč želijo sprostit- ve, veselja, živahnosti. Zato so letos kar sami izbrali besedilo," Dramsko skupino v Vitomarcih vodi Fran( Toš. pripoveduje njihov vodja Franc Toš, ki je stopil na oder že leta 1954 in ga od takrat naprej skoraj- da ni zapustil. Pozimi seveda, ta- krat ko je čas za gledališče. Letošnji igralci so tako kot običajno samo vaščani Vitomar- cev. "Predvsem kmalu po drugi vojni smo veliko igrali. Uprizar- jali smo scensko zahtevne igre, kot so Miklova Zala, Deseti brat. Divji lovec ... Sedaj se odločamo za scensko nezahtevna dela, saj ni denarja. Financirani smo prek ZKO, nekaj pa zaslužimo tudi sami. Lani smo dobili samo 140.000 tolarjev, prejšnja leta pa več, predvsem takrat, ko smo gradili dvorano. Se prej smo gos- tovali v farovški preši, ki pa je bila stara, premajhna in nepri- merna," je povedal Franc Toš. Pred letošnjo premiero, ki je bila minulo soboto, smo jih našli v novi dvorani in na razmeroma prostornem odru, ki sta danes v lasti gasilskega društva. Spreme- nila se je tudi organiziranost, saj bo denar po novem razdeljevala nova občina, občina Destrnik. Ali ima posluh za kulturo, nas je zani- malo. V Gosposki kmetiji igrajo Miran Žvarc, Melita Čeh, Milan Čemel, Andrej Vršič, Dana Zvare, Srečko Horvat, Mima Kocuvan, Marjetka Kocuvan, Dušan Bezjak, Irena Toš in Srečko Zmauc. Igraje pri- pravil Franc Toš, šepetalka pa je Frančika Čemel Franc Toš: "Težko je reči, saj zaenkrat sredstva še zmeraj pri- hajajo preko ZKO, ki ima denar zagotovljen za prvo četrtletje. Kako bo naprej, pa ne vemo." Sicer pa Franc Toš posebno ve- likih sprememb ni opazil vsa štiri desetletja, kolikor je vključen v odrske dejavnosti. Razen tega, da je bilo nekoč zanimanje za igro iz- Letos igrajo Vitomarčani ponovno komedijo: Gosposka kmetija. jemno veliko, gostovali pa so po vseh odrih ptujske občine in pov- sod imeli polne dvorane. Danes ni več tako, ugotavlja. Doma je sicer dvorana še vedno nabito polna, na gostovanju pa ne več. Meni, da je to zaradi televizije, ki je človeku nadomestila potrebo po druženju in vaški kulturi. Sicer pa je v vsa- ko predstavo potrebno vložiti zelo veliko truda in prostega časa. In na odru so nabolj zadovoljni, če je gledalcem všeč, kar so videli. Milena Zupanič CIRKULANE / VEČER DOMAČEGA PETJA IN GODČEVSTVA Kdor je bil v nedeljo popoldan, 5. marca, v Cirkulanah, se je lahko do mile volje naužil pravega domačega petja in godčevskega igranja, kakršno še danes živi med našo predvsem starejšo vaško po- pulacijo. Na odru tamkajšnjega doma krajanov in pred polno dvo- rano gledalcev je namreč nastopi- lo kar petnajst pevskih in dve godčevski skupini ter godčevski duet, ki so peli in godli kar dve de- beli uri. Za mnoge ljubitelje ljud- ske muzike celo prekratko! Po pozdravnih govorih obeh so- prirediteljev, predsednika Prosvet- nega društva Cirkulane Mira Lesja- ka in predsednika Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj Franca Lačna, je pred hvaležnim občinst- vom najprej nastopila mešana pev- ska skupina iz Stoperc, njej sledile pevke iz Dornave in nato mešana skupina iz Dolene. Iz Cirkovc sta prišli ženska in moška skupina pev- cev, iz Vidma pri Ptuju pa mešana skupina vinogradnikov ter godčev- ski duet, ki ga sestavljata sin Jožek na frajtonerici in oče Jože Milošič na orglicah. Lovski prijatelji so se v Cirkulanah predstavili kot moški pevski kvartet iz Sobetincev, njim pa sta sledili moški pevski skupini iz Juršincev in Markovcev. Iz Za- bovcev so nastopili najprej že pre- kaljena sedmerica ljudskih pevk nato pa novoustanovljeni fantovski sekstet, ki se je predstavil z ljudski- mi v priredbah slovenskih sklada- teljev. Najštevilneje pa je bilo zas- topano Folklorno društvo Lancova vas. V svoji vrstah imajo namreč to- liko godcev, da sta v Cirkulanah zlahka nastopili kar dve njihovi godčevski skupini v različnih za- sedbah, da o ljudskih pevkah, ki so se tokrat še posebej postavile, niti ne razpredamo posebej. Predstavo, Mešana skupina ljudskih pevcev iz Dolene v Halozah. ki je po mnenju mnogih gledalcev, ljubiteljev in tudi poznavalcev po- menila višek v predstavitvi ljud- skega glasbenega izročila pri nas, pa so sklenili: godci iz Slovenje vasi trio Škorci, pevci iz Nove vasi pri Ptu)u in domačini -ljudske pevke in pevci iz Cirkulan. Ob koncu je predstavnica ZKO občine Ptuj Nevenka Gerl podelila vsem skupinam posebna priznanja za sodelovanje. Besedilo in foto: /C RAZSTAVA DRUŠTVA INVALIDOV Vtorek so v Klubu občanov v Lenartu odprli razstavo del čla- nov Društva invalidov iz Lenarta. Društvo, ki praznuje letos 15-letnico, razstavlja več izdelkov iz lesa ter druga ročna dela. Razstava je na ogled do nedelje, 11.m arca. ZARADI OBILNIH PADAVIN ZEMLJA POLZI Zaradi obilnih padavin so v zadnjih dnevih narasli vodotoki in reke tudi na lenarškem območju. Tako je poplavila Pesnica v Gočovi pri Matjašičevih in v Hrastovcu, kjer je ogroženo občin- sko odlagališče odpadkov. Zelo se je povečala tudi akumolacija Trojica pri Sveti Trojici. Razmočena zemlja je ponekod začela polzeti in sprožilo se je več manjših plazov. Večji plaz je v Coge- tincih odnesel cel vinograd. Občinska komisija še ugotavlja škodo, ki jo je povzročila voda. Marija Slodnjak Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jok KOPRIV« / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Čas preobralovi Nekaterim se je te dni zavrtelo v glavi zaradi hi- trih in nepričakovanih preobratov. Najprej je italijanska zunanja mini- strica Agnellijeva (ob svojem obisku v ZDA) iz- javila, da Slovenija v bile- taralnih pogovorih še ni pokazala takšne koopera- tivnosti, ki bi Italiji omo- gočila, da bi 6. marca umaknila svojo veto na njen sprejem v pri- druženo članstvo Evrop- ske unije. Potem je prve dni preteklega tedna Slo- venijo vznemirila dom- nevna izjava generalnega sekretarja Združenih na- rodov Butrosa Galija, da naj bi spet "obnovil" Ju- goslavijo, vendar se je pozneje pokazalo, da je bila Galijeva izjava površno prevedena in tendenčno interpretira- na. Med tem so se uradni slovenski krogi odzvali tako na izjavo Agnellijeva kot Butrosa Galija in po- novno poudarili nekaj načel, na katerih temelji slovenska zunanja politi- ka, med drugim tudi to, da Slovenija ne pristaja na pritiske in kombinacije, ki bi jo ogrožale v njeni sa- mostojnosti in suverenos- ti. Ta teden sta Slovenijo obiskala generalni sekre- tar svetovne trgovinske organizacije Shutherland in komisar Evropske unije za Vzhod Van den Broek. Oba sta dala kar nekaj zelo pohvalnih izjav o Sloveni- ji, Van den Broek pa tudi ni skrival svojih namer, da posreduje med Italijo in Slovenijo v korist Sloveni- je in njenega formalnega približevanja Evropski uniji. Iz Bruslja in Was- hingtona so prihajale in- formacije, ki so govorile o vplivu ZDA in drugih po- membnih evropskih part- nerjev na Italijo, da bi spremenila svoje odklo- nilno stališče do sprejema Slovenije v pridruženo članstvo EU. Dogodek tedna pa se je zgodil v petek popoldne, ko je italijanska zunanja ministrica Agnellijeva sporočila, da bo Italija na sestanku zunanjih mini- strov Evropske unije 6. marca umaknila svoj veto na sprejem Slovenije v pri- druženo članstvo. To se je zgodilo le nekaj ur potem, ko je slovenski zunanji minister na slovenski tele- viziji govorilo samo o teo- retični možnosti, da bi Ita- lija spremenila svoje sta- lišče, in ko je pozival vse, naj do ponedeljka, 6. mar- ca, stiskamo pesti. NERVOZA IN ŠKODOŽELJNOST V preteklem tednu so dogodki resnično prehite- vali drug drugega. Zato je bilo seveda tudi kar nekaj nervoze in prehitrih skle- panj tako na strani politi- kov kot novinarjev. Posa- mezni komentarji in na- povedi v njih so bili de- mantirani že po nekaj urah ali pa celo že v času, ko so se tiskali. Tako je ko- mentator Večera še v petek opozarjal, naj si ne dela nihče utvar, da bo obisk Van den Broeka v Sloveni- ji kakorkoli vplival na rav- nanje Italije, in da dejstva v merjenju moči z Italijo tudi tokrat za nas niso spodbudna. Komentator je tudi zpisal, da ni več no- benega dvoma, da bo Slo- venija Italiji nekaj morala ponuditi. Komentator je v svojem defetističnem raz- mišljanju ugotovil, da ima italijanski premier Dini "precej pomembnejšega notranjepolitičnega dela (padanje lire, predčasne volitve), kot je ukvarjanje z nepomembno državico, da bi neoprejemljive slo- venske oljube, zaradi kate- rih bi bil veto umaknjen, pomenile za opozicijo rdečo cunjo". Komentator Slovenca pa je še v soboto (ko je bila že znana za Slo- venijo pozitivna odločitev Italije) pisal, da je za "uradne in neuradne obli- kovalce slovenske zunanje politike v teh dnevih naj- hujše spoznanje, da bo 6. marca razkril ustreznost njihove sedanje zunanje politike in ocenil njeno vrednost na mednarod- nem političnem prizo- rišču. Bojimo pa se, da se bo pokazalo, da je ta vred- nost zelo nizka." Tudi tokrat se je torej spet pokazalo, kako nestrpno in obremenjeno z notranjepolitičnimi raz- likami, spori ter škodoželjno nekateri pri nas spremljajo usodne zu- nanjepolitične akcije Slo- venije. Petkova novica iz Rima je nedvomno po- memben uspeh slovenske zunanje politike in Slove- nije pri približevanju Ev- ropi. To pa seveda še ni dokončna zmaga. Sloven- ska vlada bo morala zdaj doma in v svetu šele kon- kretno pokazati, kakšen račun si je pustila izstaviti od Italije in kako ga name- rava poravnati. Posamezni opazovalci sicer poudarja- jo, da niti italijanska niti slovenska stran nista "žrtvovali" nič takšnega, kar bi ju lahko postavilo v položaj poražencev. To pa seveda pomeni, da bo po- trebno izjemno veliko do- bre volje, strpnosti in pri- pravljenosti na kompro- mise na obeh straneh, da bi takšno podobo - brez večjih novih zapletov - ohranili tudi v prihodnje. Italija že grozi z novimi blokadami Slovenije na evropski poti, če ne bo re- snično pripravljena na realizacijo sprejetih ob- veznosti. Glede tega bo verjetno tudi preostala Ev- ropa strog opazovalec. Zato bi morala slovenska vlada s svojimi jasnimi stališči in pogledi na reševanje odprtih bilate- ralnih vprašanj z Italijo preprečiti različna ugi- banja in špekulacije, ki se pojavljajo zlasti doma, predvsem tudi zato, ker glede tega nima nihče pre- ciznih informacij. Sicer pa bi morala Slovenija bolj striktno opozarjati tudi na italijansko nespoštovanje sprejetih obveznosti. KAJ JE RAZKRIL GALI Vse tisto, kar se je prete- kli teden dogajalo v zvezi z domnevno izjavo general- nega sekretarja Organiza- cije združenih narodov Butrosa Galija o ponov- nem vzpostavljanju Jugos- lavije, je pravzaprav dra- matično pokazalo, da slo- venska zunanja politika preveč površno in nezain- teresirano spremlja doga- janja v zvezi z Balkanom in usodo držav nekdanje Jugoslavije. Znova se je potrdilo, da je formula o nekakšnem begu od Ju- goslavije in nezainteresi- ranosti do vsega, kar se do- gaja na tleh nekdanje Ju- goslavije, dokaj dvorezna. Sloveniji ni treba bežati od Jugoslavije, ker je dejan- sko in mednarodnopravno zunaj nje in ker Jugoslavi- ja kot nekdanja država ne obstaja več. Seveda pa je veliko vprašneje, ali je mo- dro, da Slovenija sama sebe izključuje iz debat in kombinacij, ki na raz- ličnih ravneh potekajo o usodi nekaterih območij nekdanje Jugoslavije in ki tako ali drugače zadevajo tudi slovenske interese. SLOVENIJA - DEŽELA GLADOVNIH STAVK Konec tedna je minilo že mesec dni gladovne stavke dr. Janeza Ruglja. Med tednom je vse, ki so vpleteni v zadevo Rugelj, pozval k razumu tudi predsednik republike Mi- lan Kučan. Predsednik države je globoko zaskrbljen nad takšnim skrajnostnim merjenjem moči in trdno verjame, da bo vendarle zmagala pa- met, človečnost in odgo- vornost nad prestižem in starimi zamerami. Med- tem je države že odstranila vse tiste razloge, ki so bili povod za začetek Rugljeve stavke, na Rugljeve zahte- ve je ugodno reagirala tudi zdravniška zbornica, edi- no, ki se še najdalje obot- avlja z odgovorom na Rugljeve pogoje, je bilo slovensko zdravniško društvo, ki ga je v poseb- nem pismu pozval k hi- trejšemu ukrepanju prof dr. Keber - predvsem iz humanih razlogov in za- radi osnovnega zdrav- niškega poslanstva, da se bojuje za življenje. Pravza- prav je res najbolj nena- vadno, da so v tem prime- ru pokazali največ trmo- glavosti in največ neodgo- vornosti do življenja prav zdravniki - najprej seveda dr. Rugelj, zdaj pa zdrav- niško društvo s svojo počasnostjo v opredelje- vanju kljub dramatičnim pozivom, da je lahko vsak nadaljnji izgubljeni dan za dr. Ruglja usoden. Čeprav je velik del slovenske jav- nosti stopil na stran dr. Ruglja, pa bi se morali vsi skupaj vendarle drugače zamisliti nad tem, zakaj vse več ljudi v Sloveniji ravno z gladovno stavko terja izpolnitev svojih raz- ličnih zahtev ali popravo domnevnih krivic. Slove- nija namreč zadnje čase postaja evropska poseb- nost tudi po številu gla- dovnih stavk. Konec leta je v Cankarjevem domu stavkala skupina poli- tičnih nezadovoljnežev in terjala odstop predsednika Kučana. Pred nekaj tedni sta v Mariboru gladovno stavkala dva makedonska delavca, ker njima in sku- pini sodelavcev maribor- ska Metalna ni izplačala denarja za opravljena dela na nekem gradbišču v Ru- siji. Zdaj hkrati z dr. Rugl- jem stavka tudi odvetnik dr. Majhen iz Maribora. Ali to pomeni, da so v Slo- veniji zaprte normalne poti za urejanje spornih zadev? Ali so pristojni or- gani in posamezniki tako neodvzetni in odbijajoči za strpno usklajevanje na- sprotujočih si interesov ali za ugotavljanje in popravl- janje krivic, da ostaja gla- dovna stavka edino učin- kovito sredstvo? Zato bi morali vsak primer, ki je izzval gladovne stavke, te- meljito analizirati, predvsem z vidika odgo- vornosti in pravilnosti oziroma nepravilnosti ukrepanja posameznih državnih in drugih orga- nov. Takšne ocene so po- trebne tudi zato, da bi ve- deli, v kakšni državi živi- mo, kako učinkovita in odgovorna je država, hkra- ti pa tudi zato, da bi pre- prečili, da bi gladovne stavke postale naše stalno priročno orodje za raz- lična izsiljevanja posa- meznikov ali skupin, ki jim v načelu ni do strpne- ga in demokratičnega ure- janja posameznih zadev. Temu bi se morali prav tako nedvoumno upretij saj bi to državo vodilo v hud nered in v nevarno obliko nasilja. TEDNIK -9. MAREC 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 DORNAVA / BO MESTNA OBČINA VZELA »SVOJE« UČENCE? Občina nima denarja za obnovo Dornavsko osnovno šolo obiskuje 389 učencev. Z ustanovitvijo novih občin je del njenih učencev tudi iz drugih občin; tret- jino učencev se vozi iz Pacinja, Podvincev, Sp. Velovleka in s Kicarja, krajev, ki spadajo pod mestno občino Ptuj, 49 učencev pa iz juršinske občine. Z novimi občinami so se pojavili novi problemi pokrivanja materialnih stroškov za osnovnošolsko izobraževanje. Predstavniki posameznih občin so se že pof>ovarjali o nekaterih rešitvah pri financiranju, vendar zaenkrat še ni nič dorečenega. Pred kratkim pa je Dornavčane razburila govorica, da je mestna občina Ptuj predlagala spremembo šolskega okoliša, s čimer bi osnovna šola v Dornavi izgubila šoloobvezne otroke iz mestne občine. O tem smo povprašali Kristino Šamperl-Purg, vodjo oddelka za družbene dejavnosti v ptujski občini, in povedala je tole: "Zaen- krat nismo razmišljali o kakršni- koli spremebi sedanjega šolskega okoliša, saj tega tudi ne dovoljuje šolska zakonodaja. V skladu z no- vimi šolskimi predpisi bi morale vse osnovne šole preiti na enoiz- menski pouk. Ker pa imajo v dorn- avski osnovni šoli prostorske pro- bleme, smo iskali samo najboljše rešitve. In tako smo se pogovarjali, da bi učenci obiskovali osnovno šolo v svoji matični občini. Na območju nekdanje ptujske občine je več takih primerov in morali bomo najti rešitve. Vendar mora- mo počakati na ministrstvo za šolstvo in šport, ki ima odločujočo besedo." S prehodom na nove občine so se ponekod komaj začeli zavedati, kako drago je šolanje naših otrok, pravi ravnatelj dornavske osnov- ne šole Danilo Muršec. Trenutno se mi zdi nesmiselno menjava obstoječega šolskega oko- liša, saj lahko po novi zakonodaji starši svpbodno izbirajo kraj za šolanje svojih otrok, ne glede na matično občino. Seveda pa je v Dornavi drugi problem. Šolska stavba je dotrajana in bi jo nujno morali adaptirati. Stavba je stara 24 let in imajo veliko težav z ogre- vanjem ter izolacijo; v zimskem času poteka pouk večkrat le pri de- setih stopinjah. Skupaj s sanacijo pa so predvideli tudi gradnjo pri- zidka. "Skupna investicija naj bi znašala 287 milijonov tolarjev in Danilo Muršec, ravnatelj OS Dornava izdelani smo že idejni projekti. Za- tikati pa se je začelo pri financiran- ja omenjenega projekta. Matična občina Dornava namreč nima dvolj denarja za financiranje grad- benih del na osnovnošolski zgrad- bi. Prav gotovo je vprašanje šolske- ga okoliša povezano tudi s predvi- deno investicijo. Lani so namreč v bivši občini Ptuj sprejeli sklep, da omenjena dela v dornavski osnov- ni šoli spadajo med prioritetna, zdaj pa govorijo, da bo vsaka občina morala financirati svoje in- vesticije," je dodal Danilo Muršec. V novih prostorih bi uredili tri klasične večnamenske učilnice, sodobno knjižnico, jedilnico, večnamenski prostor z delovnimi kotički, računalniško učilnico, razširili pa bi tudi telovadnico ter bi tako imeli tudi predpisane pros- torske pogoje za devetletno šolan- je; kadrovske in druge pogoje za devetletko namreč že izpolnjujejo, saj imajo opisno ocenjevanje, dife- renciacijo pri pouku matematike, učenci petih razredov se učijo računalništva, pri vseh učencih pa imajo vodene razredne ure. Upajmo, da bodo zbrali potreb- na sredstva ter učencem v dornav- ski osnovni šoli v prihodnosti lahko nudili kvaliteten pouk v ustreznih prostorih, ne glede na to, iz katere občine prihajajo. M. Slodnjak LENART / OKROGLA MIZA O PROBLEAAATIKI KULTURNIH DOMOV Kaj s kulturnimi domovi V petek je v Lenartu tamkajšnja Zveza kulturnih organizacij pripravila okroglo mizo o problematiki kulturnih domov v občini. Udeležili so se je predstavniki kulturno-umetniških društev, predstavnika lenarške občine Avgust Zavernik in Edo Zorko iz sekretariata za gospodarstvo ter drugi predstavniki. Najprej so udeleženci hoteli pojasniti in ugotoviti, kako daleč so pos- topki lastninjenja kulturnih domov, saj ZKO Lenart nima nobenih in- formacij o denacionalizacijskih postopkih, ki trenutno tečejo na upravnem ogranu pri upravi v Lenartu ali pri ministrstvu za kulturo in se nanšajo na stavbe, ki so z občinskim odlokom razglašene za kul- turnozgodovinski spomenik. Edo Zorko je povedal, da so zahtevke za zemljišča, na katerih stojijo kulturni domovi, vložili: Cerkev, Kmetij- ska zadruga, KUD Jože Lacko Cerkvenjak in nekateri individualni lastniki zemljišč. Dodal je, da ministrstvo za kulturo zelo počasi rešuje omenjene zahtevke. Avgust Zavernik, bivši pred- sednik lenarškega izvršnega sveta, je pojasnil, da občina ni imela dovolj sredstev za njiho- vo vzdrževanje in zaradi tega je nekatere prostore oddala v na- jem podjetnikom. Tako imajo sedaj trgovine ali druge storitve v kulturnih domovih v Voličini, pri Sveti Ani in v Len- artu, kjer so prostore celo pro- dali. V Benediktu je prevzela kulturni dom v upravljanje kra- jevna skupnost Benedikt, dok- ler ne zaživi delo društva, v na- jemu pa so tudi prostori v kul- turnem domu Jurovski Dol in Sveta Trojica ter Cerkvenjak. Tako so v lenarški občini povsem pozabili, da so v neka- terih krajih bila društva zelo aktivna, ker pa niso imela ustreznih prostorov, pa je nji- hov interes zamrl. Občina je s tem sicer omogočila uspešen začetek marsikateremu podjet- niku, zavirala pa delo društev. Predstavniki kulturno-umet- niških društev so v petek ostro protestirali, saj sploh niso bili seznanjeni z nobenim od teh postopkov oziroma so do infor- macij prihajali na tak ali dru- gačen način. Nerazumljivo je tudi to, da niso izvzeli tistih do- mov, kjer so društva bila aktiv- na in so skrbeli za dvorano, kljub temu da je občina dajala minimalne dotacije za njihovo vzdrževanje. Vsi po vrsti so izražali mnenje, da so bili do- movi zgrajeni s prostovoljnim delom in materialom vseh kra- janov, ne glede na to, kdo je vo- dil akcijo ali odstopil zemljišče. Lastniki teh prostorov se bodo morali zavedaati, da so v kraju prostori ljudem potrebni in zato ne morejo gledati zgolj ra- cionalnosti izrabe prostorov. Seveda pa se tu postavlja vprašanje, koliko je bilo občini do zaslužka, saj so najemnine neprofitne (4 DEM za kvadrat- ni meter izven Lenarta, v mestu pa 7 DEM). Na koncu so sklenili, da bo tudi v prihodnje lastnica kul- turnih domov občina Lenart, njihovi upravljalci pa so lahko izključno društva. Med lastni- kom in upravljalcem vsakega doma mora biti sklenjena po- godba o medsebojnih obvez- nostih. Sestavili so tudi poseb- no komisijo, v kateri so pred- stavniki ZKO Lenart, občine, kulturno-umetniških društev v kraju in najemniki. Omenjena komisija bo čimprej pregleda dejansko stanje posameznega doma. Na osnovi tega bodo kul- turniki vzpostavili nadaljnje odnose. Marija Šauperl, predsenica ZKO Lenart, je poudarila, da ljudje v ljubiteljski kulturi de- lajo prostovoljno in so veliko- krat izpostavljnei neraealni kri- tiki glede svojih pogojev dela. Od 15. decembra imajo na ZKO Lenart zaposleno tajnico s pol- nim delovnim časom, vendar še vedno nima svojih prostorov. Trenutno jih prijazno gosti Matična knjižnica Lenart, ni- majo pa ne svojega pisalnega stroja, telefonskega priključka in drugih nujno potrebnih pri- pomočkov za delo. Vendar kul- turniki v lenarški občini ne bodo obupali; pravijo, da se bodo še naprej trudili, saj deluje trenutno 24 skupin in pokrita so vsa področja - glasbeno, gle- dališko, folklorno, plesno, lut- kovno, likovno itd., čeprav ni- majo zagotovljenih pogojev. Marija Slodnjak PTUJ / NOVOSTI NA GIMNAZIJI Za i:il9ol jšavo pouka Ptujska gimnazija je ohranila značaj splošnoizobraževalne šole, čeprav >><■' nekatere gimnazije v državi specializirajo, je povedala ravnateljica ^eta Puklavec. Tako se lahko ptujski gimnazijci po opravljeni maturi opišejo na katerokoli visoko šolo ali univerzo. Bolj specializirani predmetnik ponuja gimnazija dijakom v 3. oziroma 4.letniku, velike niožnosti pa imajo dijaki te šole tudi pri pouku jezikov. Na šoli poteka namreč pouk štirih jezi- •^ov: angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega, di- iaki pa morajo v prvem letniku iz- brati dva izmed njih. Ker je znan- ih jezikov resnično nujno potreb- no za vso komunikacijo s tujino "1 tujim znanjem, pripravljajo za boljše znanje francoščine v nas- '^dnjem šolskem letu strokovno ekskurzijo v frankofonske dežele. Tovrstne ekskurzije naj bi pripravljali vsako leto. Gimnazija si prizadeva tudi za interdisciplinarno povezavo znan- ja vseh letnikov. Eden takih večjih projektov se je pričel letos v dru- gem letniku, kjer je program pou- ka slovenskega jezika, zgodovine in umetnosti vezan na renesančno obdobje, kot dopolnitev pouka pa predvidevajo obisk severne Italije, zibelke renesanse. Dijake vključujejo tudi v razi- skovalno delo z naravoslovnega in družboslovnega področja. S svoj- im delom celo pomagajo nekate- rim podjetjem in institucijam, te pa jim tudi nudijo nekatere pripo- močke in svoje znanje. Že tretje leto je ptujska gimnazija vključena v projekt Izobraževanja za Evropo. Zanj - ena od oblik je bila video- konferenca - pripravljajo etno- loške, ekološke in druge teme, po- sebej pomembno pa je medsebojno spoznavanje in uporaba tujih jezi- kov pri tem. Sicer pa se v gimnaziji pripravl- jajo na veliko prireditev gimnazia- do, ki bo letos na Ptuju. Na dvod- nevnem srečanju slovenskih gim- nazijcev, ki bodo pokazali, s čim se ukvarjajo, pričakujejo približno 600 mladih in njihovih profesor- jev. Tovrstno srečanje - letos bo 21. in 22. aprila - je namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju in povezovanju mladih. M. Zupanič PlUr/ V SOBOTO HORTUS MUSICUS Prisluhnimo arhaičnim glasbilom V viteški dvorani ptujskega gradu bomo v soboto, IL mar- ca, ob pol osmih zvečer pris- luhnili madrigalom Claudia Monteverdija. Člani ansambla HORTUS MUSICUS iz Celov- ca jih bodo predstavili ob spremljavi baročnih glasbil. Umetniški program, udejanjen v grajskih prostorih, smo v letošnjem letu zaupali domačim ter tujim poustvarjalnim moj- strom. Glasbila, ki bodo v njiho- vih rokah zazvenela, so v veliki meri shranjena v ptujskem mu- zeju. Prvi koncert tega ciklusa bo odzvenel z ansamblom HOR- TUS MUSICUS. Njegove stalne člane ste pred letom in dvema spoznali v madrigalnih rene- sančnih komedijah "II Festina" in "L'Amfiparnaso". Oba projek- ta sta odmevala med stroko in poslušalstvom. Pred dobrim letom je ansam- bel ponovno zablestel, in sicer z Monteverdijevimi madrigali, ki ob pevski zasedbi zahtevajo tudi instrumentalni ansambel. Ob baročnih violinah, namenjenih solističnim partom, bodo basso contiuno izvajali trije instru- menti: lutnja, violončelo ter čembalo. Izbor Monteverdijevih madri- galov iz šeste, sedme ter osme knjige ponuja ansamblu veliko poetično in z glasbenimi znaki oplemeniteno materijo. Pris- luhnimo ji. Ob posredovanju avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani in njihovega kulturnega oddelka bo sponzor koncerta Bank Austria iz Ljubljane. D. K. VEUiCA NEPEUA / PRIPRAVE NA PREMIERO Tokrat Goldoni jev Lažnik že kar tradicionalno je postalo, da se dramska sekcija PD Simo- na Gregorčiča iz Velike Nedelje pripravlja v marcu na premiero. Tokrat so se pod režiserskim vodstvom Lojzeta Matjašiča loti- li komedije Karla Goldonija LAŽNIK, ene izmed 212 gleda- liških del znamenitega italijan- skega komediografa. Goldoni je znal vedno iz nič ustvariti umet- nino, ki se pretaka naravnost do človeškega srca. Vse gledališko ustvarjanje je bilo pri Lojzetu Matjašiču naklonjeno klasiki, zato ni naključje, če si je za dvajseto režijo pri PD Simona Gregorčiča in ob svojem zlatem ju- bileji;-50-letnici gledališkega ust- varjanja - izbral Goldonijevega Lažnika, ki sodi med naju- spešnejše komediografove odrske stvaritve, igrane na skoraj vseh večjih evropskih gledaliških odrih. Za popestritev odrskega do- gajanja so tokrat v komedijo vneseni songi in plesni točki. Glavno vlogo Lažnika so name- nili Petru Kiriču, v vlogi beneškega trgovca se predstavi Lojze Matjašič, v drugih vlogah pa nastopajo Franček Cajnko, Tomi Cvetko, Anton Žumbar, Tonček Lah, Andrej Vaupotič, Vlado Meško, Branko Žnidarič, Dejan in Viktor Kosi, Darja in Mihaela Kosi, Danica Cvetko in Anica Brinjevec. Če sodimo po lanskem uspehu s Streiherjevo komedijo Zadrega za zadregoj, s katero uspešno nasto- pajo še letos, se bo tudi pri Goldo- nijevi komediji Lažnik občinstvo prav gotovo sprostilo in nasmeja- lo. Vida Topolovec CIRKOVCE / KONCERT NONETA CERTUS Prosluhnimo slo- venski pesmi Mariborski nonet Certus se bo ob 15-letnici obsto- ja tokrat predstavil krajanom Cirkovc. Nonet Certu nikakor ni neznan na našem področju, saj se je predstavil v mnogih krajih ptujske občine, prejšnjo nedeljo pa so prepevali v Zetalah. Cirkovčani bodo lahko poslušali slovenske narodne in umetne pe- smi v soboto, 11. marca, ob 19. uri v domu kulture. Koncert bo v ce- loti posnel radio Ptuj in ga predvajal v okviru kulturnih oddaj. Po- krovitelji prireditve so Avto servis Svarc, Elektroinstalacije EME Senčar, agencija Odmev iz Poljčan ter radio Ptuj. Prireditev bo po- vezoval Dejan Petrovič. d. p. PTUJ / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI PRI ZKO Umetniški delavnici za mlade Gledališka klet ptujske- ga gledališča se je za tri dni spremenila v slikar- ski atelje oziroma delav- nico, kot so poimenovali dejavnost, ki jo je vodil akademski slikar Dušan Kirbiš. Nekaj manj kot 20 mladih, predvsem sred- nje-šolcev, je spoznavalo osnove ustvarjanja v raz- ličnih tehnikah, njihov mentor Dušan Kirbiš pa je ob koncu menil, da bi se morali dobiti večkrat ali pa delati kontinuira- no dalj časa, saj je tri dni za tako kompleksno dej- avnost zelo malo. Te tri dni pa je potekala še ena delavnica, in sicer literarna, ki jo je vodil študent primerjalne književ- nosti Aleš Šteger. Štirim udeležen- cem je poskušal odpreti nov, bolj čuten pogled na literaturo in lite- rarno ustvarjanje. Šola namreč daje mladim predvsem zbir podat- kov o literarnem dogajanju. M. Zupanič 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9. MAREC 1995- TEDNIK DiSTRNIK / FOLKLORNA SKUPINA PRI PROSVETNEM DRUŠTVU Z raziskavo do novih prazničnih noš Na Destrnikii skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila pri prosvetnem društvu, kjer delujeta otroška in odrasla skupina folkoristov. Odraslo so ustanovili v letu 1984, v njej sedaj pleše devet plesnih parov, otroška pa deluje od leta 1990 in ima sedem plesnih parov. Oboji plešejo značilne štajerske plese, v plesni program so vključili običaje ob prazniku sv. Barbare in florijanovega, v spletu plesov in običajev pa prikazujejo še domače koline in dogodivščine na paši. Ob ustanovitvi odrasle skupine je folklorno delo na Destrniku pričela Ivanka Ogrinc, v letih 1987/88 je nadaljevala Anica To- plak in z njo mladi folkloristi dela- jo še danes. Nastopajo doma ter v okoliških krajih, bili so že na mno- gih folklornih revijah. Anica To- plak je povedala, da so ob desetlet- nici odrasle skupine pripravili pester splet pesmi in običajev, s ka- terim so se predstavili tudi po oko- liških krajih. Po folklorni reviji na Destrniku v letu 1991 so bili v nas- lednjem letu izbrani za področno srečanje folklornih skupin v Slo- venj Gradcu. V letu 1992 so sode- lovali na republiškem srečanju mladih folkloristov v Mariboru, kjer so se predstavili z običaji ob prazniku sv. Barbare. Nastopajo tudi letos, saj so zanimiv program predstavili ob kulturnem prazni- ku, v nedeljo so peli in plesali v Cirkulanah, sodelovali pa bodo še na reviji folklornih skupin v mar- cu in aprilu. Letos so si v obeh skupinah Mali folkloristi otroške skupine se predstavljajo z muzikantoma in mentorico Anico. V letošnjem letu se odrasla skupina folkloristov predstavlja z ohranjenimi običaji ob prazniku sv. Florijana. omislili pustne like: v otroški vile, v odrasli rušo, ali kot ji pravijo na Destrniku, s^omrc/a. Odrasla sku- pina bo na folklorni reviji predsta- vila običaj ob florijanovem, ki je še živ v spominu nekaterih starejših. Folkloristi imajo vaje vsak ko- nec tedna, dobivajo pa se v prosto- rih prosvetnega društva. Anica Toplak, ki z veseljem dela pri ohranjanju ljudskih plesov, pesmi in običajev, pravi, da si želijo no- vih prazničnih noš. Z raziskavo noš bo verjetno potrebno počakati, do takrat pa bodo morali sami poskrbeti za preureditev starih kostumov. Po starih fotografijah so izbrali ustrezne škornje za ple- salce, izdelati bo potrebno še hlače "rajthozne", srajce in telovnike. Dekleta so dobila noše iz ptujskega Narodnega doma, izdelati bo po- trebno le bluzice in celotni noši dati videz prazničnega oblačila. Za zanimiv splet ljudskih ple- sov, pesmi in običajev bodo na Destrniku tudi v prihodnje poskrbeli mladi folkloristi, Anica Toplak pa si želi, da bi se denar in dobra volja našla tudi za raziskavo prazničnih noš. Tatjana Mohorko OBREZ / 4. FESTIVAL DRUŽINSKE KULTURE Prireditev, ki ni zgolj tolkloma Zveza kulturnih organizacij občine Ormož in Kulturno društvo Obrez sta v soboto, 4. marca, v dvorani ohreškega doma kulture družno pripravila 4. festival družinske kulture. Namen te pri- reditve, na kateri izključno nastopajo le družine ali njihovi člani, ni zgolj folkloren, je veliko globlji, kot se zdi na prvi pogled. Ne gre zgolj za to, da bi današnjim mlajšim generacijam le pri- kazali, kako globoko poduhovljeno je bilo glasbeno življenje njihovih prednikov, marveč predvsem za to, da bi tudi pri njih vzbudili zanimanje za to nekdanjo posebnost slovenske družine, kije začela zamirati s pojavom radia in televizije. Slabo vreme z dežjem - vzdržema je lil ves dan in še poz- no v noč - je najbrž vzrok, da je ■bila udeležba tako nastopajočih kot občinstva veliko skromnejša kot prejšnja leta. Od trinajstih priglašenih se je prireditve ude- ležilo le devet glasbeno-pevskih družin. Iz Obreza je prišel dedek Stanko Špešič s svojim šestimi vnuki in jih ob enoglasnem pre- pevanju slov. ljudskih (Naš de- dek je prišel s harmoniko, Mi se imamo radi itd.) spremljal s har- moniko. Iz Jastrebca pod vino- rodnim Kogom se je prireditve udeležil godec - harmonikar Al- bin Žganec s svojimi "pticami" (dekleti). Nekaj je njegovih, ne- kaj pa si jih je "izposodil", je dejal. Dekleta, ki sicer pod vodstvom njegove nadarjene hčerke Darje tvorijo znani Dekliški sekstet s Koga, pa niso le imenitno prepe- vala, temveč tudi igrala in se spremljala s priročnimi instru- menti: z glavniki, ovitimi s tan- kim papirjem, jedilnikmi žlicami in ročnim perilnikom. Sledili sta sestrični Lojzika in Milica iz bližnjih Šalovcev, od Sv. Tomaža pa je prišlo pet sester Skuhala z vnučko. Trije fantje - trije bra- tranci, vsi še šolarji, so tvorili in- strumentalni trio iz Pušencev. V zasedbi frajtonerica, klarinet in kitara so se maloštevilnemu občinstvu - v začetku jih je bilo okoli sto - predstavili z Avseniko- vimi in Slakovimi vižami. S haloškega Vildona se je obreške prireditve udeležila družina Vidovič (edina iz /nek- danje/ občine Ptuj), iz Savcev pri sv. Tomažu pa štiri sestre Ne- deljko, tokrat "ojačane" še s tremi pevci in muzikanti. Letošnji fes- tival družinske kulture pa je z imenitnim nastopom sklenila številna družina Štefanec iz Lju- tomera. S svojim dvanajstimi člani, ki sestavljajo pravo pravca- to malo godbo na pihala, so se predstavili z dovolj suvereno igro nekaterih koračnic in Avseniko- vih melodij. Naslednji festival bo marca pri- hodnje leto. Besedil infoto:/C Dvanajstčlanska godba na pihala družine Štefanec iz Ljutomera. iZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - VII« Hinko Košak in ptujsko gledališči O igranju v tem času lahko preberemo še iz ocene gostovanja okrajnega gleda- lišča iz Ptuja v MGL v Ljubljani. S. F. v članku v Ljubljanskem dnevniku piše. "Od igralcev je napravil naj- močnejši vtis F. Vičar, manj kot Komandant /.../, kjer je bil posebno v maski pretiran. Franjo Gunžer je prisrčno zaigral /.../, medtem ko Stil- monskemu županu ni bil kos. Danijel Šugman je podal zelo plastičen lik s svojim Klau- som v Županu /.../. Moč in ta- lent je v obeh svojih vlogah pokazal mladi B. Kočevar, prav tako Vera Videčnikova. Oba igralca pa imata nekatere stereotipne razvade, ki jih bosta mogla odpraviti le s po- notranjenjem izraza." Tudi ambicije gledališča kot ustanove so se v tem času /fcm- venol spremenile. /Spomnimo se: "Sodobno naše gledališče je ljudsko in mora služiti ljudst- vu!" uJ./ Peter Malec v članku piše: "Stremimo za tem, da nam bo gledališče šola lepotein resni- ce, žarišče domače besede. Kot golo zabavišče nam ni potrebno. Prav tako pa bomo pri svojem delu vedno rade volje upoštevali kritiko, ki bo vplivala na izločanje manj- vrednega in podpiranje dra- gocenega." (Malec, Peter: Ptujsko gledališče pred novo sezono, Ptujski tednik, 26. sept. 1952, str. 3) Okrajno gledališče pošlje aprila 1953 dopis Žižku, Košaku in Frelihu, ali bi bili pripravljeni režirati eno ali več odrskih del, ker ne bodo imeli stalnega režiserja. V tem času je bil Hinko Košak umetniški vodja gle- dališča v Postojni (1951-54). Kot gost režira v Ptuju dvoje predstav, leta 1956/57 pa pos- tane, potem ko je bil od 1. 9. 1955 do 31.7.1956 umetniški vodja na Jesenicah, umet- niški vodja Mestnega gleda- lišča Ptuj. S predstavo MLADOST PRED SODIŠČEM gleda- liščegostuje v Mariboru. Sezona 1954/55 7. HansTiemeyer: MLADOST PRED SODIŠČEM prevajalec: Branko Gombač zasedba: sodnik: Franjo Gunžer EvadeBrum: MetaPirnat oče: Daniel Šugman mati: Ančka Bajgotova Ana: DaaldersDanica Šen- kinčeva Piet von Doorn: Boris Kočevar Gerard Nickeri: Marijan Irgl Gerard de Weert: Tone Potušek Marija Hogendorst: Berta Ukmarjeva sodni sluga: Franjo Lenartič Premiera: 20. november 1954 Število repriz: 20 O prestavi kritik B. H. piše: "Idejno opredeljena drama zakoreninjena v sedanjosti ne prenese nobenega "teatrske- ga" miljeja, temveč ima skopo izpovedni značaj. Tega se je zavedal tudi režiser Hinko Košak, ki je postavil z ansam- blom na oder Mladost pred sodiščem. - Sinoči se je an- sambel predstavil maribor- skemu občinstvu, ki je z zani- manjem sprejelo gostovanje. Pri tem tako izrazitem, pro- blemskem ali če hočete, izpo- vednem delu, si težko pred- stavljamo, da bi spreten režiser spregledal in ne posta- vil v prvo linijo idejnega spo- pada med družbo in posamez- niki. Hinko Košak je dal ostro opredeljen akcent na to osnovo. Temu je podredil tudi sceno: nekaj skopih predmetov v hladnem pros- toru sodne dvorane opredel- jen funkcijski radij. Nič ne- potrebnega, najnujnejše. In kot mu je uspelo ustvariti milje, ki ima podrejeno vlogo na tem bojišču življenjskih usod, tako smo pogrešali iz- podbud /.../. Predstava je da- jal vtis, da so posamezni pri- zori sicer smiselno razčlenje- ni, niso pa prežeti s tistimi drobci ustvarjalnedomišljije, ki osvaja. Zato se je razvijalo dejanje včasih vse preveč po enoličnih tirnicah "dnevnega reda" in osebe niso živele v prostoru, temveč so bile pos- tavljene v prostor. Torej: po- manjkanjedinamikein drob- cenih domislekov, ki lahko neprecenljivo obogatijo eno- lično zaporedje obravnave. Igralsko sta bili najbolj izra- ziti in zaokroženi figuri: Bo- ris Kočevar kot Piet van Do- orn in Marijan Irgl kot Ge- rard Nickert. Tretjo obtoženko Ano Daalders je igrala Ančka Šenkinčeva, ki pa ni popolnoma prepričala, predvsem zaradi pomanjkan- ja širše čustvene izrazitosti. Ves čas je bila uglašena na isti ton. Sodnik Franjo Gunžer je pokazal premalo igralske ini- ciative za nekatere detajle in zato je razumljivo, da je krožeč vedno na isti relaciji, nekoliko utrujal. Topel in ne- posreden lik sta ustvarila Da- nijel Šugman in Ančka Baj- gotova kot oče in mati. Klepe- tavo Marijo Hogendorstovo je prepričljivo posredovala Berta Ukmarjeva; ponekod že ni bila osebnost, temveč ti- pizacija določene osebnosti. - Ostali so zadovoljivo rešili svoje vloge. - Skratka: več ali maj ubran, prizadeven kolek- tiv. Gledališki ansambli v manjših središčih kažejo iz- redno vztrajnost, voljo in en- tuziazem do gledališke umet- nosti. Samo tako si lahko raz- lagamo, da kljub težkim po- gojem dela vztrajajo na svojih pozicijah in obenem umet- niško rastejo. Zato bi ne bilo prav, če bi pri ocenjevanju njihovega dela imeli dru- gačne kriterije kot do večjih gledališč. Kdor ima takšen kapital tega ne kaže podcenje- vati z dobrohotno vljudnost- jo. In ptujsko gledališče ima ta kapital. Za to odkritje smo hvaležni gostom, ki so sinoči nastopili v mariborskem gle- dališču." (B. H.: Obtoženi obtožuje, gostovanje ptujskega gleda- lišča v Mariboru, mariborski Večer, 5.2.1955, str. 2) O NAŠI KRVI ni nobene kri- tike. Za pripravo uprizoritve so potrebovali 17 delovnih dni. 7. Fran Šaleški Finžgar: NAŠA KRI igrokazv 4 dejanjih scenograf: Jože Milkovič Zasedba: Miklavž BorštnikFranjo Gunžer BorštnicaAnčka Bajgotova JericaVera Videčnikova ŠtefanBoris Kočevar Matija, Borštnikov hla- pecDragoCep Gašper Zapotočanjože Mil- kovič Podrepec: Stanejarh Kos Luka,kmet: Miro Cobelj Matijevec, kmet: Danijel Šugman Rok: Franjo Lenartič Louis Renard, francoski čast- nik: Tone Potušek Groga, mežnar: Tone Potušek Benoit Turbot: Vladislav Cegnar starka: Eva-Danica Šen- kinčeva Manca: Berta Ukmarjeva Minica: NatalijaČihalova Premiera: 18. januar 1955 Število repriz: 12 Tudi o predstavi SKUPNO STANOVANJE kritike ni. Sezona 1955/56 8. Dragutin Dobričanin: SKUPNOSTANOVANJE komedija prevajalec: Breda Pogorelec scenograf: JožeBedič Zasedba: Ded BogoDanijel Šugman Gospa Kata: Ančka Bajgoto- va Dragiša: Adolf Anderle Ljubica, Katina hči: Danica Šenkinčeva Miša: Lojze Matjašič Pepi, večni študent:Boris Kočevar TetkaPola: Berta Ukmarjeva Rada: Vera Videčnikova Prvi zidar: Franjo Gunžer DrugI zdidar: JožeMilkovič Postrešček: Franjo Lenartič Uradnik: Jože Milkovič inspicient: Franjo Lenartič sufleza: Natalija Čihal TEDNIK 9. MAREC 1995 OD TOD IN TAM-7 OSMOMARČEVSKI POGOVOR / GINEKOLOGINJA IN POSLANKA DR. MATEJA KOŽUH-NOVAK Slovenska ženska e preoiirenieniena Mateja Kožuh-Novak je znana slovenska ginekologinja in poslanka državnega zbora, ki se zadnje čase pogosto ustavlja v Ptuju. Trenutno pomaga ptujskim patronažnim sestram, ki so te dni na tere- nu pričele izvajati raziskavo o rodnostnem vedenju Slovencev. Priložnost je nanesla, da smo se z njo pogovorili o dnevu, kije za mnoge sporen tako ali drugače. TEDNIK: Dr. Kožuhova, kaj je za vas 8. marec, mednarodni praznik žensk, kaj vam pred- stavlja, kako ga boste preživeli? Dr. M. Kožuh-Novak: "Vedno sem se jezila na ta praznik, ker sem rekla, da ženske ne potrebujemo pozornosti samo en dan v letu, po- trebujemo jo vsak dan. Nikoli ga nisem hotela praznovati. Potem so prišla leta, ko smo mislile, da smo tako svobodne, da ga sploh več ne potrebujemo. Zdaj pa - morda tudi po zaslugi politike, v katero sem vstopila - ugotavljam, da potrebu- jemo ta dan. Pa ne zato, da bomo pile in nosile nageljne, ampak zato, da vsaj takrat sedemo skupaj, da postavimo svoje zahteve. Pre- več se namreč zanašamo na mnen- ja naših moških, ki niso vedno do- bra. Osmi marec bomo morale ženske izrabiti za to, da se bomo pogovorile o skupnih problemih ter jih predstavile javnosti. Moj osmi marec bo namenjen srečanju u umetnicami in znanstvenicami, ki bodo povedale, kje jih čevelj žali." TEDNIK: Kakšna je danes vlo- ga ženske v Sloveniji? Dr. M. Kožuh-Novak: "Sloven- ske ženske smo zelo na udaru. Trdim, da vso recesijo v Sloveniji nosimo na svojih plečih ženske. Za to trditev je več razlogov. Ker skrbimo za otroke, si ne moremo privoščiti brezposelnosti. Kaže se že, da smo bolj kot moški pripravl- jene sprejeti sleherno delo, ne gle- de na plačilo. Brezposelnih moških je več, čeprav je res, da značilno 'moška' industrija propa- da, 'ženska' pa najbrž ne propada prav zato , ker smo ženske pri- pravljene delati kadarkoli in za kakršnokoli plačo. Povprečna slo- venska ženska si domačih bremen ni zmanjšala. Moški od nje pričakuje, da bo vedno naredila vse, vzgajala otroke, gospodinjila, pospravljala, ob tem pa tako moški kot ženska pričakujeta, da bo nju- no spolno življenje kvalitetno. Ob vsem tem trdim, da je slovenska ženska dobila zraven še apa- tičnega, prestrašenega, obupanega moža, ki ga mora prav tako tolažiti. Skratka slovenska država skuša preživeti na ženski, za katero pa se bojim, da se bo zlomila. Del tega se kaže že v tem, da se odloča za manj otrok. Ženske si preprosto ne upajo imeti več otrok, ker se bojijo, da otrokom ne bi mogle nu- diti kvalitetnega življenja, ne pa zato, ker bi želele živeti lagodno." TEDNIK: Kako kot ginekolo- ginja gledate na predlog o trilet- nem porodniškem dopustu? Dr. M. Kožuh-Novak: "Prvi tre- nutek je predlog izjemno vabljiv, zlasti še za tiste preproste delavke, ki na svojih delovnih mestih zelo garajo, za tiste, ki delajo v treh iz- ntenah, ki niti ne dobijo vsak me- sec plač, če pa jih že, so izjemno ntizerne. Te ženske si, verjamem. Zelo želijo triletne porodniške, ker bodo tri leta redno dobivala na dom neki dohodek, ker bodo lahko Počele pol tistega, kar sicer Počnejo. Ko pa začneš razmišljati o tem, kaj to pomeni na trgu delov- ne sile, predlog vidiš drugače. Strokovnjaki nas sedaj opozarjajo, da že sedaj, ko traja porodniška dvanajst mesecev, bistveno več "mladih žensk kot nekoč dobi za- poslitev samo za določen čas, da se "h znebijo, še preden se odločijo za zanositev. Ženske morajo celo Podpisovati, da ne bodo zanosile. Skratka delodajalci, ki tudi želijo preživeti - ne gre za njihovo hudo- bijo, gre za to, da je dežela v stiski - skušajo mladih žensk otresti. To pa ima lahko izjemno dolgoročne posledice. Današnja mlada ženska je zelo redko pripravljena biti po- polno odvisna od moškega. Nujno potrebuje denar, ker ji praviloma po takšni in drugačni razvezi (četrtina zakonov gre narazen, še več pa drugih zvez) ostane otrok. Dobro vemo, da se mora v mnogih primerih ženska še kako boriti, da pride do tisto malo denarja, ki naj bi ga dobila od moškega za preživl- janje otrok. Taka ženska si ne more privoščiti, da bi bila doma, nujno potrebuje svojo plačo, da bo preživela otroke, ne sebe. Če bo mlada ženska postavljena pred Dr. Mateja Kožuh-Novak. Foto: Kosi odločitev, ali zaposlitev ali otrok, se bojim, da se bo odločala za za- poslitev, kar pomeni, da bo otrok še manj. To lahko tudi pomeni, da bi z zakonom o triletni porodniški dosegli ravno obratno, kot pričakujemo. Če se bo trg delovne sile obrnil proti zaposlitvam žensk, če bodo predolgo doma na porodniškem dopustu, bo to imelo katastrofalne posledice za ženske. Če pa ima posledice za ženske, ima posledice za otroke in tudi za vso družino. SLOVENSKA ŽENSKA JE PREOBREMENJENA še nekaj želim povedati: naši moški prezgodaj umirajo, bistveno prej kot ženske, tudi zato, ker preobremenjujemo ženske. Ko je ženska preobremenjena, mora de- lati prioritete. Ponavadi so prvi otroci, potem je na vrsti gospo- dinjstvo, služba, nazadnje pride njen moški. Vedno poudarjam, da če bi se moški zavedali, kako po- membno je za kvalitetno življenje, da ženi doma pomagajo, bi se jih bistveno več odločalo za delitev domačega dela. S tem bi bilo njiho- vo celotno življenje, zlasti še spol- [ no, bistveno boljše, kot je sedaj." TEDNIK: Kako se kot zdravni-; ca in poslanka lahko borite za t. i.; ženske pravice? : Dr. M. Kožuh-Novak: "Zelo; težko. V bistvu se niti ne borim za , ženske pravice. Borim se za to, da i bi to družbo končno srečala pamet,; da bi se zavedla, tako kot se nekate- ] re že zavedajo, da s tem, ko ženski; onemogoča, da bi enakopravno so- delovala na vseh področjih odločanja, izgublja del možgan.' Naša družba je že dosegla neki raz- ] voj, zelo veliko žensk že odloča I doma. Trdim, da če je ženska spo- ■ sobna s še tako majhnim dohod-' kom preživeti družino, je sposob- na preživeti tudi državo. Tega nam . ta trenutek v državi manjka: i skromnih žensk, ki bodo z. majhnim denarjem znale veliko ; narediti. Do vodilnih struktur vj državi sem zelo kritična, ker po-J zabijajo, da je zelo veliko ljudi, ki' potrebujejo denar, in da z veliko] sredstev naredijo sorazmerno] malo. Veliko denarja gre za luksuz,^ pri tem pa veliko ljudi nima denar-; ja niti za kruh, kaj šele da bi govo-: rili o kvalitetnem življenju. Zaradi I tega moramo tako v občine kot na i državni vrh spraviti več žensk, da-, se bo uveljavil nov način raz-; mišljanja." i TEDNIK: Kaj sporočate žen-; skam ob osmem marcu? Dr. M. Kožuh-Novak: "Vedno ^ znova doživljam, da ko gre za na- i sprotje moški - ženska, je med; moškimi izjemna solidarnost.'' Marsikatero pravico bodo izgubi-; li, če bo prišlo do enakopravnosti, i Med ženskami te solidarnosti ni.; Pozivam vse ženske, da kadarkoli j bo treba podpreti kakšno žensko,! naj bo to v podjetju, na občini, vi državi, glejte, da ji boste pomagale, i da pride naprej, ker boste s tem po-1 magale sami sebi. Prevečkrat se? odločate na osnovi mnenj svojih' moških, zaradi tega ženske ne mo-: rejo naprej. Na listah za lokalne^ volitve je bilo veliko žensk, izvol- j jenih pa zelo malo. Moški pa se ob \ tem muzajo in govorijo, češ saj ste| same krive, 50 odstotkov vas je, 1 svojih žensk pa ne izvolite. V celi j Sloveniji imamo trenutno enoj samo županjo. Ob osmem marcu! pa bo najbolje, da se dobite skupaj, i pogovorite o problemih in predla- i gate rešitev, z njo pa stopite do i župana, do svojega poslanca. Tako \ boste najbolje 'izrabile' svoj praz-' nik." i Majda Goznik: LANCOVA VAS / SREČANJE ČLANOV FOLKLORNEGA DRUŠTVA V društvu novt plesni pml Člani folklornega društva Lancova vas, ki so minuli ko- nec tedna pripravili redni letni zbor, se lahko pohvalijo s šte- vilnim nastopi in gostovanji doma ter v tujini. Zadnje leto je bilo namreč zanje zelo uspešno, saj so se s plesom, pe- smijo in ljudsko glasbo pred- stavili v bogatem folklornem programu, ki ga bodo v letošnjem letu še dopolnili. Kot je na sobotnem srečanju po- vedal Janko Jerenko, vodja fol- klornega društva Lancova vas, so za nastope in gostovanja pripravili obsežen program, povezan s pe- smijo, plesom in značilno ljudsko glasbo. Sodelovali so na vseh srečanjih, se udeležili mnogih praznovanj v KS Videm pri Ptuju ter v sosednjih krajih,šeposej paso bili veseli snemanja oddaje Slo- venski ljudski plesi - plesi iz Lan- cove vasi na Televiziji Slovenija. Kje bodo gostovali v naslednjem letu, še ni znano, vendar pa folklo- ristom povabil tudi tokrat ne manjka. Naj ver jetneje bodo gosto- vali kje v tujini, pripravili družabna srečanja v domači občini, predvsem pa si želijo, da bi v kraju dobili svoje prostore za vadbo. V letošnjem letu naj bi s pomočjo nekaterih strokovnjakov izdali publikacijo o raziskavi noš in običajev ter tako v kjigi zabe- ležili vse, kar se je v teh krajih še ohranilo. V folklornem društvu Lancova vas je že od ustanovitve društva ve- liko članov, predvsem pa so bili ve- seli petih mladih plesnih parov, ki so se jim pridružili v letošnjem letu. TM PTUJ / 1 25 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Aibltefnl občni zbor V petek, 3. marca, je minilo 125 let, odkar so v Ptuju ustanovili prostovoljno gasilsko društvo in požarno hrambo. Ob tej priložnosti so se v soboto, 4. marca, gasilci zbrali v ptujskem domu gasilcev na jubilejnem občnem zboru društva, ki sodi med tri najstarejša na Slovenskem. Pri- družili so se jim številni gostje iz Maribora, Kozjega in hrvaške Krapine, predstavniki občine Ptuj, policije in sosednjih gasilskih društev. Jubilantom so s pesmijo česti- tali člani moškega zbora Komu- nale Ptuj, ki ga vodi Jože Drni- kovič. Zgodovino in razvoj dru- gega najstarejšega društva v Slo- veniji je predstavil predsednik Edvard Kozel, ki je med drugim povedal, da je bilo ob ustanovitvi leta 1870 v društvu 34 gasilcev, danes pa jih je 64. Poleg osnovne dejavnosti se lahko pohvalijo s specializirano gasilsko enoto za reševanje v prometnih nesrečah, imajo pa tudi servis za vzdrževanje gasilske opreme in aparatov. Čeprav je financiranje gasilstva kljub novi zakonodaji še zmeraj negotovo, so optimisti in pričakujejo, da se bodo razme- re po uvedbi devetih občin kma- lu uredile. Poveljnik GD Ptuj Ivan Grahl je predstavil operativno delovan- je in pri tem poudaril pomen izo- braževanja gasilcev. Od leta 1945 so imeli ptujski gasilci že več kot 1.800 raznih akcij, v lanskem letu pa so imeli kar 62 izvozov, sodelovali so v 40 požarih in pri tem opravili več kot 1.448 pros- tovoljnih delovnih ur. Odlikovane! in nagrajenci GD Ptuj na jubilejnem 125. občnem zboru. Foto: M.Ozmec Vodja mladinske sekcije Aleš Ferlež je med drugim ugotovil, da je v ptujskem društvu daleč premalo mladih gasilcev, zato se bodo v prihodnje trudili, da bi jih pritegnili več. Na občnem zboru so sprejeli sklep o lastninjenju društva, ka- terega premoženje je po otvorit- veni bilanci januarja 1994 vred- no nekaj nad 93 milijonov tolar- jev. V programu dela za letošnje leto pa so izpostavili preventivno delovanje in pripravo osrednje proslave ob 125-letnici GD Ptuj, ki bo predvidoma junija. Ob koncu so podelili jubilejna priz- nanja in plakete za več kot 500, 600 in celo 700 gasilskih akcij, za častna člana pa so razglasili dol- goletna in vsestransko požrtvo- valna gasilca Alojza Korošca in Jožeta Šikerja. •> M. Ozmec PTUJ / OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite, so v sredo, 1. marca, pripravili krajšo slovesnost tudi v ptujski Mestni hiši. Zbrane, med njimi so bili tudi župani občin Kidričevo, Juršinci in Dornava, je pozdra- vil župan občine Ptuj dr. Miroslav Luci ter čestital in se zahvalil za požrtvovalnost vsem pripadni- kom civilne zaščite. O aktivnostih in nalogah na po- dročju zaščite in reševanja je govo- ril magister Janez Mere, vršilec dolžnosti vodje izpostave pri Upravi za obrambo Ptuj. Med dru- gim je povedal, da so se tudi v civil- ni zaščiti resno ukvarjali z reorga- nizacijo sistema in razmejitvijo med državno in lokalno skupnost- jo. Za dolgoletno sodelovanje in ak- tivnosti v civilni zaščiti, predvsem v nekdanjem občinskem štabu CZ občine Ptuj, so izročili šest naj- višjih priznanj Civilne zaščite Slo- venije. Zlata znaka sta prejela Dra- go Klobučar, direktor VGP Drava Ptuj, sicer član dosedanjega občin- skega štaba CZ od leta 1982, in Al- bin Pišek, dolgoletni direktor Vo- dovoda in kanalizacij ter vodja skupnih služb KS mesta Ptuja, dolgoletni član štaba CZ. Bronaste znake CZ Slovenije so prejeli dr. Aljoša Planine, član občinskega štaba od leta 1978, skrbel pa je za nudenje prve pomoči, Franci Vo- grinec, podpoveljnik in član po- veljstva ZGD občine Ptuj, Janko Kozel, član poveljstva ZGD, ter Anton Valentin, podpredsednik ZGD občine Ptuj. Prejemnikom je čestital tudi Stanko Meglic, v. d. načelnika ptujske upravne enote ministrstva za obrambo. ^-OM SELA/ LETNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA Pripraviliveč družabnih srečanj Ob koncu minulega tedna so se na rednem letnem zboru srečali člani Pro- svetnega društva Sela in povabili člane sosednjih društev ter predstavnike iz ptujskega ZKO-ja. Pregle- dali so delovanje društva v lanskem letu ter podali smernice za letošnje leto. v društvu že sedaj uspešno deluje folklorna sekcija Rožmarin, ki jo sestavljajo mlajši člani društva. Med drugim so na zboru pou- darili, da je bilo v lanskem letu premalo narejenega na kultur- nem področju. To naj bi se v letošnjem letu spremenilo, skupaj s sosednjim folklornim društvom Lancova vas pa bodo čez leto pripravili več kultur- no-družabnih srečanj. Ob kon- cu aprila ali v začetku maja se bo folklorna skupina Rožmarin predstavila v novih prazničih nošah, saj je bila raziskava zan- je narejena že v lanskem letu. Člani PD Sela naj bi v letošnjem letu dali lepši videz tamkajšnjemu kulturnemu domu, poskrbeli pa bodo, da kulturni prostor v kraju ne bo sameval. •*TM 8-OD TOD IN TAM 9. MAREC 1995- TEDNIK PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ODBORA ZA KTV JANEZOM BELŠAKOM Kabli so prinesli množico programov, vendar •••• V januarju so gledalci ptujskega kabelskega sistema prejeli položnice za naročnino kabelske te- levizije z nekoliko višjimi zneski kot doslej: mesečno je potrebno plačati 330 tolarjev, za to pa lahko spremljajo kar 26 zemeljskih in sa- telitskih programov, serviser pa po- pravi morebitneokvare. Jetoveliko ali malo programov? Veliko, če so kvalitetni, malo, če bi morali gleda- ti drugorazredne tuje postaje. Ali je okvar sistema preveč? To je vprašanje za strokovnjake in med- sebojno primerjavo različnih siste- mov, res pa je, da gledalci običajno pokličete v primeru okvar tudi našo hišo, torej Radio Tednik Ptuj, kjer vam povemo, da s kabelsko televizi- jo nimamo nič skupnega in da mo- rate klicati drugam. Tako smo mi- mogrede deležni tudi nezadovoljst- va, ki je namenjeno na drug naslov. Kabelski sistem je prinesel množico programov, vendar smo pri gledanju televizijskega progra- ma povezani med seboj in okvara pri enem lahko odvzame možnost spremljanja televizijskih progra- mov številnim drugim. Zato je zelo pomembno, da sistem dobro deluje in da ga serviser hitro spravi v red, če je kaj narobe. Nezadovoljstvo ne- katerih naših bralcev in televizij- skih gledalce v je poglavitni vzrok za tokratni pogovor s predsednikom odbora za izgradnjo KTV Ptuj Jane- zom Belšakom. Poleg tega se junija izteče tudi rok za lastninjenje siste- ma, odprtih pa je še veliko vprašanj, ki jih v glavnem pogojuje začasnost sedanjega stanja v zvezi s KTV. Sis- tem še nima uporabnega dovoljen- ja, njegov sedež pa je še zmeraj na sedežu bivših mestnih krajevnih skupnosti. Te so sploh posebno vprašanje, saj ni jasno, ali bodo v novi organiziranosti mestne občine sploh še obstajale. Sedaj se pri njih na posebnem računu obrača kar ve- liko denarja: letos ga bo približno 20 milijonov tolarjev samo od naročnin. ZA KAJ SE PORABI DENAR NAROČNIN Odbor za KTV gospodari z raz- meroma veliko količino denarja, ki se zbere z naročninami. Za kaj pora- bi denar? Janez Belšak: "Gre za naročnine, prihodke iz dejavnosti, za prenos iz preteklega leta, to je rezerva, ki jo mo- ramo imeti za normalno obratovanje, prihodke imamo tudi od novih prikl- jučkov in od gospodarjenja s sredstvi, ki so začasno prosta. Skupaj je bilo v lanskem letu 21 milijonov prihod- kov. Drugi del so prihodki iz novo sklenjenih pogodb, to je od približno 800 naročnikov, kar je 38 milijonov. Ta del se je seveda porabil izključno za izgradnjo druge faze kabelskega sistema (desni breg Drave, KS Ivana Spolenaka, KS Budina-Brstje, del omrežja KS Rogoznica). Lani smo tako gospodarili s 60 milijoni. Ven- dar so seveda tudi odhodki. Sredstva iz normalnega poslovanja so pokriva- la obratovalne stroške, nakupe kodi- ranih programov, stroške upravljan- ja, stroške pri izgradnji novih prikl- jučkov na že zgrajenem omrežju, amortizacijo, obveznosti iz pretekle- ga leta in seveda sofinanciranje delo- vanja Združenja kabelskih razdelil- nih sistemov Slovenije. Ti odhodki so znašali 11 milijonov. Ostalonamje približno 9 milijonov, kar je povsem normalna rezerva za naše normalno obratovanje. Obstajajo namreč tudi dolžniki, prilivi niso vedno enako- merni oziroma kot predvidevajo po- godbe, prihaja do nujnih vdrževalnih del, ki zahtevajo v nekem trenutku velike vsote." ZA SISTEM V GARANCIJI TUDI NAROČNINA? Za gradnjo druge faze je plačal vsak naročnik po 68.000 tolarjev. Najbrž je bila to ekonomska cena, zakaj torej omenjate stroške novih priključkov med rednimi odhodki? Janez Belšak: "Pogodbe z naročniki so bile sklenjene na 18 me- secev. Izgradnja novih omrežij ne po- teka iz naročnin. Sredstva najemnin se izključno uporabljajo za ohranjan- je obstoječega sistema, vzrževanje, obratovanje in dograjevanjesprejem- ne postaje - v lanskem letu smo nam- reč povečali število programov." Janez Belšak Tisti, ki so priključeni na novo, so takoj morali pričeti plačevati naročnino, čeprav je sistem še v ga- ranciji. Zakaj morajo plačevati v času, ko je sistem v garanciji, še vzdrževanje? Janez Belšak: "Garancija obstaja, ima jo investitor. V pogodbi je dogo- vorjeno, daprično plačevati najemni- no takoj, ko je sistem v uporabi. S temi sredstvi skrbimo tudi za poso- dobitev sistema, za širitev kanalov. Čeprav v pogodbi piše tudi, da ima sistem možnost zaračunati dodatno za širitev programov, doslej tega ni- smo še nikoli uporabili. Gospodarili smo tako, da smo s temi sredstvi plačali tudi širjenje: širitev glavne postaje, povečanje števila progra- mov. Zmogljivost postaje želimo povečati s sedanj ih 26 vsaj na 35 do 40 kanalov, da bi lahko dodali tudi nove zemeljske programe: zahteve so po Zagrebu III, po Beogradu, po naših regionalnih programih..." Kljub kabelskemu sisfemu je ponekod videti tudi krožnike. VZDRŽEVALEC MORA PRITI V48 URAH Vzdrževanje opravlja en sam člo- vek, ki pride potem, ko najemnik prijavi napako. Ljudje pripoveduje- jo, da jih pošilja gledat k sosedom, ali imajo tudi pri sosedih napako, da jim razmeroma neprijazno odgo- varja ... Ali to pomeni, da je preza- poslen ali pa da ima z ljudmi slabe izkušnje, da ga kličejo po nepotreb- nem? Janez Belšak: "Ne bom zagovarjal serviserja. Z nami ima letno pogod- bo, v kateri so obveznosti natančno opredeljene in je dolžan korektno poslovati s strankami. To pomeni, da od trenutka poziva do trenutka inter- vencije ne sme preteči več kot 48 ur. Vendar je po naših podatkih 90 od- stotkov napak, ki se pojavijo pri posa- meznih naročnikih, napak na insta- lacijah in na televizorjih, torej napak, ki so izven našega dometa. On je dolžan opraviti meritve signala pri odvzemniku, velikorat pa so motnje pri priključku televizorja na anteno. Napake nastanejo tudi, ko si en naročnik privošči to, da prereže ka- bel, celo območje ne vidi, nato pa ne pusti serviserju, da bi to uredil. Mno- gi sami montirajo na anteno več tele- vizorjev, in ker to napravijo nestro- kovno, motijo s tem več televizorjev v sosedstvu. Zgodi se tudi, dase kdo za- leti v našo omarico in jo poškoduje. Po novem bosta dva serviserja in bos- ta lahko takšne okvare hitreje po- pravljala." Kdaj naj torej gledalec kliče, ko opazi motnje? Janez Belšak: "Od 7. do 15. ure lahko pokliče na številko 771 -319. To je sedež krajevnih skupnosti bivše Po občinskem odloku iz leta 1989 bi morali lastniki stanovanj ozi- roma stavb v starem mestnem je- dru s streh odstraniti klasične an- tene. Tega seveda še niso storili vsi. Za bloke zunaj starega jedra sicer ta odlok ne velja, mnoge med njimi pa poleg nepotrebnih anten sedaj krasijo tudi krožniki za satelitskisprejemkljub napel- javi kablov za spremljanje tele- vizijskih in radijskih progra- mov. občine Ptuj, kier podatke zabeležijo in jih takoj sporočijo serviserju. Nato je do 22. ure mogoče poklicati servi- serja domov. Telefonske številke so objavljene tud" na tretjem kanalu na teletekstu, a g seveda lahko spreje- majo le tisti, ki imajo vgrajen telet- ekst. Dostikrat se namreč ljudje pri- tožujejo, da ne vidijo teleteksta." Certifikat od Ministrstva za zna- nost in tehnologijo ste dobili, upo- rabnega dovoljenja pa še ne. Zakaj? Janez Belšak: "Nekaj malenkosti še manjka, vendar bomo sedaj dovol- jenje zaprosili za obe fazi hkrati. Sis- tem, ki ne bo imel potrebnih*dovol- jenj, ne bo mogel biti član Združenja in nebo deležen njihovih ugodnosti." Po eni strani govorite o širitvi programov, po drugi pa nam občasno za kateri gledani program, recimo FILMNET, napišejo, da po- trebujemo dekodersko kartico. Ali torej KTV Ptuj nima dekoderske kartice? Janez Belšak: "FILMNET ima- mo. Konec leta ga običajno kodirajo na novo. Koda stane od 1500 do 2000 mark in mi jo seveda kupimo. Konec leta pa potem opozarjajo, da si morajo gledalci priskrbeti novo kartico. V prihodnosti pa se lahko zgodi, da bodo cene za nekatere programe pre- visoke in jih slovensko Združenje ne Na območju nekdanje ptujske občine so kabelski sistemi zelo razdrobljeni. Takoimajonekate- re današnje občine po dva, mest- na pa celo tri med seboj nepove- zane kabelske sisteme. Poleg mestnega, ki bo imel vsak hip že dobrih 5000 naročnikov ali pri- bližno 15.000 potencialnih gle- dalcev, so še manjši sistemi v kra- jevnih skupnostih Dornava (s Podvinci), Markovci, GoriŠnica, TurniŠče, Majšperk, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Gerečja vas (s Hajdošami, Ki- dričevim in Slovenj o vasjo) in Videm. Kot je povedal Franc Ivanuša, še nima noben od našte- tih sistemov uporabnega dovol- jenja. bo plačevalo. Verjetno bomo v nekaj letih lahko prodajali pakete plačlji- vih programov, za katere bo moral vsak naročnik individualno plačati dekodo. Vsi pa bodo imeli programe, ki bodo brezplačni. To je tudi trend v svetu." KOLIKO SOLASTNIKOV KABELSKEGA SISTEMA? Se odbor še vedno imenuje grad- beni odbor? Janez Belšak: "Še vedno je odbor za izgradnjo KTV Ptuj." Kdaj bo spremenil ime? Janez Belšak: "Odbor se ukvarja tudi z vprašanjem bodočeorganizira- nosti. Možnih različic za lastninjenje je več. Večina sistemov v Sloveniji je organiziranih tako kot mi. Pogovar- jali smo se o delničarski družbi in za- vodu. Nagibamo se k slednjemu, to- rej k ustanovitve zavoda. Ustanovile naj bi ga krajevne skupnosti, invest- itorji in tudi individualni naročniki. Za zavod smo zato, ker zagotavlja ne- profitno obliko organizacije, deluje na stroškovnem principu, podobno kot mi sedaj." Ali bi v primeru zavoda bilo 4977 solastnikov, kolikor je naročnikov? Janez Belšak: "Solastnik je tisti, ki je lastnik stanovanja ali hiše in bo pristopil k ustanovitvi zavoda. Posto- pek lastnin jena se mora pričeti v prvi polovici letošnjega leta." PTUJSKI PROGRAM Malo tržišče našega prostora, pa tudi negotovost v organizaciji ome- jujeta širitev domačega TV progra- ma. Ali imate kakšno vizijo? Janez Belšak: "Primarena dejav- nost gradbenega odbora ni bila us- tanavljanje TV Ptuj oziroma da bi realizirali program. Tržišče je dejan- sko premajhno za financiranje dnev- nega programa. Večkrat smo dobili pobudo, naj bi mi ustanovili produ- centsko hišo. Tinčku Ivanuši smo dali na razpolago kanal, da lahko predvaja program, ki ga s svojimi sredstvi ustvari samo za eno uro v dveh tednih." Kljub temu da ste dejali, da se ne boste ukvarjali s programom, ste vseeno posegli v program: z obvest- ili, teletekstom, ki običajno v TV hišah sodi v program, bistvena pri tem pa so seveda sredstva, ki se pre- livajo v program. Janez Belšak: "Posegli smo s tem, da smo ustvarili materialne možnos- ti, da teletekst poteka. Uredili smo studio, kupili opremo, vložili naj- manj, kar je bilo mogoče, vendar toli- ko, da se lahko trži. To pa ne pomeni, da bi v primeru ustanovitve TV Ptuj bila to naša domena. V tem primeru bi dali kanal v najem in bi najemnik tudi to tržil." Milena Zupanič PTUJ / MARIJA ŠKOVRLJ - PRVA PTUJSKA NOTARKA PO VEČ KOT PETDESETIH LETIH Notarji bodo razbre- menili delo sodišč Državni zbor Republike Slovenije je 2L decembra lani imenoval prvih trideset notarjev, med njimi odvetnico Marijo Skovrlj iz Ptu- ja. S sprejemom zakona o notariatu februarja 1994. leta seje naša država odločila, da ponovno uvede notariate, ki so bili ukinjeni pred več kot petdesetimi leti. Z njimi bodo razbremenili delo sodišč, povečala pa naj bi se tudi neodvisnost pravosodnega sistema. Notarka Marija Škovrlj. Po doslej znanih podatkih naj bi bilapred drugo svetovno vojno v Ptu- ju dva notarja, Marija Skovrlj pa je prva po dolgih desetletjih. Drobna zanimivost: odvetniška pisarna na Minoritskem trgu 5, v kateri dela, je bila nekoč notarska, v njej je delal eden od dveh ptujskih notarjev pred drugo svetovno vojno Ivan Maležič. Drugi je bil dr. Fran Ivanšek, ki je de- lal na Florijanovem (današnjem Mestnem) trgu. Kot notarka bo Ma- rija Škovrlj delala v poslovnem ob- jektu Super Lija v Osojnikovi ulici. Notariat je javna služba, ki jo opravljajo notarji kot svoboden po- klic. V kratkem bo Ptuj dobil še dru- gega notarja - razpis je bil objavljen 24. februarja. 15. februarja je bila ustanovna skupščina notarske zbornice Slove- nije. Udeležil se je je edini še živeči predvojni notar v Sloveniji, 86-letni Anton Jakopič, ki je tudi častni član zbornice. Na razpis ministrstva za pravosod- jezaprvih 30 notarskih mest so sepri- javili 103 kandidati. Ministrica za pravosodje Meta Zupančič si je, pre- den je oblikovala predlog za imeno- vanje v državnem zboru, pridobila mnenje posebne tričlanske komisije, ki so jo sestavljali predstavniki od- vetniške zbornice, vrhovnega sodišča in ministrstva za pravosodje. Svoje je povedala tudi komisija za vo- litve in imenovanje. Pogoji za notarja so podrobneje opredeljeni v 8. členu zakona o notariatu. Bistveno je, da ima pravniški državni izpit (trenut- no je to še pravosodni izpit) in pet let praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj dve leti pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali javnem pravo- branilcu, da je vreden javnega zau- panja, da aktivno obvlada slovenski jezik ter da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravl- janje notariata. NOTARJI ZAČELI DELATI JUNIJA TEDNIK: Kdaj bodo notarji pričeli delati? M. Škovrlj: "Po zakonu o notaria- tu bi morali začeti že prvega januarja letos,a je bil ta rok podaljšan in bomo začeli prvega junija. V kratkem se bomo pričeli dodatno izobraževati. Program usposabljanja pripravljajo naši izvoljeni predstavniki in mi- nistrstvo za pravosodje." TEDNIK: Kaj obsega notarjevo delo? M. Škovrlj: "Delo bo precej široko. V bistvu bo notar prevzel del dose- danjega dela sodišč, overjanje vseh mogočih pogodb in podpisov listin, sestavljanje pogodb - to, kar sedaj de- lajo odvetniki. Izključno v obliki no- tarskega zapisa bodo morale biti ses- tavljene pogodbe o urejanju pre- moženjskih razmerij med zakonce- ma, pogodbe o razpolaganju s pre- moženjem oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilne Foto: Kosi obljube, ki jih v svoji 12-letni odvet- niški praksi še nisem sestavljala, kup- ne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ter drugi pravni posli, za ka- tere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Zakon o gospodarskih družbah določa, da mora biti v obliki notar- skega zapisa sestavljen statut del- niške družbe, pogodba o ustanovitvi delniške družbe, sklep o spremembi družbene pogodbe in podobno. No- tar se bo udeleževal tudi skupščin delniških družb in potrjeval zapisni- ke in sklepe, ki bodo sprejeti na teh skupščinah." TEDNIK: Po novem si boste to- rej delili posle z odvetniki. Je posre- di kaj ljubosumja? M. Skovrlj: "Mislim, da ne. Odvet- niki bodo delali normalno naprej ra- zen seveda pogodb, ki morajo biti izključno sestavljene v obliki notar- skega zapisa. Notar bo v nekaterih primerih lahko zastopal stranke tudi na sodiščih. V teh primerih bo imel enake pravice in dolžnosti kot odvet- nik. Sama sem bila dolgo časa odvet- nica, kot notarka pričakujem bolj mirno delo, več časa bom preživela v pisarni, kot odvetnica pa sem imela veliko dela na sodišču." DELO NOTARJA TUDI ZUNAJ DELOVNEGA ČASA TEDNIK: Za delo notarjev so bistvenega pomena dokumenti, ki podrobneje opredeljujejo njegovo poslovanje. Sprejeti so pravilnik o poslovanju notarja, pravilnik o de- lovnem času notarjev, pa tudi začasna tarifa o nagrajevanju notar- jev. M. Skovrlj: "Pravilnik oposlovan- ju notarja natančneje določa vrste vpisnikov in knjig, ki jih mora voditi notar, njihovo vsebino ter način vo- denja in overjanja. Za ilustracijo naj povem, da bomo morali voditi sedem vrst vpisnikov. Po trenutno veljav- nem pravilniku o delovnem času bomo stranke sprejemali vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure, v pe- tek od 10. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Pomembno za občane pa je, da vedo, da se bodo z notarjem lahko za delo dogovorili tudi zunaj delovnega časa - v soboto, nedeljo,ob praznikih, ponoči, to, kar doslej ni bilo mogoče. Notar bo v dobro občana prišel ob ka- teremkoli času, na primer zaradi opo- rok. Začasna tarifa o nagrajevanju no- tarjev določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev. Na vsaki listini, ki jo bo izdal notar, bo moralo biti zapisano, koliko je znašala notarska storitev in koliko je stranka plačala. Nad delom notarjev bo skrbno bdela notarska zbornica." TEDNIK: Pričakujete pri delu kakšne težave? M. Škovrlj: "Precej je novega. Pri delu bomo morali biti izredno na- tančni in vestni. Nič ne bomo mogli popravljati, vsako napako bomo mo- rali popraviti z novim notarskim za- pisom! O morebitnih težavah bomo lahko govorili šele po nekajme- sečnem delu." Majda Goznik TEDNIK 9. MAREC 1995 OD TOD IN TAM-9 ^__JASTREBCI PRI KOGU / NEREŠENI OBMEJNI PROBLEMI_ Prebivalci obmejnega območja - državljani z manj pravicami? Vhnb prislonjena Pukšičeva domačija, nekoliko vstran novogradnja • bodoči dom mlade družine, ki jo bo mogoče povsem legalizirati šele takrat, ko bodo dobili potrebno soglasje za odvzem električne energije. Foto: VT Naša zgodba se začenja pod Kogom, v dolini potoka Šantov- ca, kjer se konča razloženo nasel- je Jastrebci. Na drugi strani poto- ka, ki vijuga po dolini, je kraj Sta- netinec. Ta na videz miren in ne- koliko zaspan svet ni več tisto, kar je bil do osamosvojitve Slo- venije. Meja, ki poteka po dolini po strugi potoka Šantovca, je za- rezala v kraju in ljudeh globoko rano. Na slovenski strani pod vinogra- di in bukovim gozdom, komaj do- brih sto metrov od državne meje, ^toii nekoliko osamljena domačija PuVšičevih. Za njihove probleme ve javnost že nekaj časa, še posebej po občnem zboru Slovenske ljud- ske stranke v Ormožu in drugi seji občinskega sveta, kjer je Zvonko Pukšič predstavil težave njihove družine. "Ukvarjamo se s prašičerejo. Ker obdelujemo nekaj zemlje, ki smo jo vzeli v najem, bi morali povečati osnovno čredo," prične pripoved Zvonko Pukšič, bodoči gospodar te obmejne kmetije. Za povečano čredo pa so potrebni novi hlevi. Država daje v ta namen nepovrat- na sredstva in tudi dolgoročna po- sojila z regresirano obrestno mero, vendar Pukšičevi njih ne morejo. Za izrabo omenjenih sredstev je potrebno gradbeno dovoljenje z vso drugo dokumentacijo, ki jo zbere kmetijska svetovalna služba. V njihovem primeru se je ustavilo pri gradbenem dovoljenju. Zaplet ima korenine v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije, ko so bili elektrika, voda, telefon in tudi ceste prepletene tako, kot je pač dopuščal teren, ne glede na mejo med obema republikama. Po osamosvojitvi, ko je marsikatero obmejno kmečko gospodarstvo os- talo priključeno na telefon, elek- triko in tudi cesto s Hrvaško, so se pričele težave. KDAJ ELEKTRIKA IZ SLOVENIJE "Iz Hrvaške smo imeli telefonski priključek, pa smo ga brez nado- mestila novembra 1993 izgubili, elektriko pa še vedno prejemamo iz Hrvatske," nadaljuje Zvonko. Ravno pri elektriki se je zatakni- lo. Elektro Radgona, ki ima na tem območju razpredeno svojo distri- bucijsko mrežo, jim ne more dati Soglasja, ki je nujno potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pukšičeva kmetija je od trasforma- torske postaje oddaljena več kot l^ilometer, zato bi bilo za prikl- lučitev njihovega kmečkega go- spodarstva potrebno zgraditi novol s pripadajočim visoko- in nizkona- petostnim priključkom. Zvonko Pukšič želi legalizirati tudi novozgrajeno stanovanjsko hišo, ki jo je postavil dobrih sto metrov od stare in gospodarskega poslopja. Na sekretariatu za gospo- darstvo in občo upravo občine Ormož so mu zagotovili izdajo gradbenega dovoljenja tudi v pri- meru, če bi mu soglasje izdalo hrvaško podjetje Elektro Čakovec, od koder trenutno dobiva elektri- ko, v Čakovcu, kamor se je napotil po potrebno dovoljenje, pa so mu povedai, da mu tega dokumenta ne morejo izdali, ker bodo v kratkem odklopili vse odjemalce električne energije iz Slovenije. Za vse objekte bi po grobih oce- nah pri Pukšičevih potrebovali okoli 15 kW. Problemi zaradi nove državne meje se rešujejo s sredstvi iz državne blagajne, zato je razumlji- vo, da Elektro Radgona čaka na de- nar, ki bi prišel v ta namen iz države. Zvonko se sprašuje, kako je lahko Hrvaška, ki je v vojni, našla 120 milijonov tolarjev za 178 hrvaških odjemalcev, ki so bili priključeni na slovensko elek- trično omrežje, da so jih priključili na hrvaško, Slovenija pa ne more (ali noče) najti sredstev za 11 po- dobnih primerov, kot so Pukšičevi, pri Elektru Radgona. OBMEJNI PAS NAJ BI BIL POSELJEN Zvonko je vesel, da je Slovenija samostojna država, vendar imajo ljudje, ki živijo neposredno ob meji, od osamosvojitve dalje precej težav. "Prebral sem, da naj bi bil ob- mejni pas poseljen, zato nekatere države vzpodbujajo od meji živeče ljudi, da bi tam tudi ostali. Vendar ne vem, ali pri nas kdo o tem raz- mišlja, vem samo, da vsaj na tem delu meje, kjer živimo mi, tega ni opaziti. Tuintam opazimo polica- je, ki se do nas pripeljejo s teren- skimi vozili, ali pa se po naši vaški cesti pripelje kakšen tovornjak, ki se prej ni, in nam še bolj uničuje cesto. Včasih se v bližini naše hiše zbirajo in preoblačijo ljudje in jih potem kdo odpelje dalje. Zaradi tega se čutimo ogrožene," prizade- to nadaljujejo Zvonko Pukšič. Njegov prijatelj Ciril Pere, občinski svetnik s Koga, je na seji sveta dejal v pohvalnem tonu, da je težava v tem, ker Zvonko trmasto vztraja v svoji grabi, vendar je prav, da tam tudi ostane. Kakšen dan po seji ormoškega sveta, na kateri je Zvonko razgrnil svoje probleme, smo obiskali Pukšičeve v Jastrebcih. Tega dne so bili pri Pukšičevih nadvse vese- li: na teren so že prišli električarji iz Radgone in pridobivali soglasje za gradnjo nove transformatorske postaje. Ljudem so rekli, da bo delo opravljeno vsaj do takrat, ko se v goricah prične redno spomla- dansko delo. Vendar nas je Zvonko Pukšič poklical že naslednji dan in pove- dal, da tako hitro žal ne bo šlo. Di- rektor Elektro Radgone je namreč povedal, da sedaj samo zbirajo po- trebno dokumentacijo, delali pa bodo, če bodo od države le dobili kaj denarja. DRŽAVI PRIMAN- JKUJE DENAR Zvonko Pukšič je s svojim pro- blemov seznanil službo za pritožbe državljanov (VOX) pri Vladi Re- publike Slovenije, varuha človeko- vih pravic, ministrstvo za eko- nomske odnose iz razvoj ter pod- jetje za distribucijo električne energije Maribor. S prvih dveh naslovov je dobil skoraj povsem enak odgovor: piše, da se njegove navedbe v celoti skladajo z dejan- skim stanjem in da bi bila rešitev tega problema gradnja nove trans- formatorske postaje, stroški zanjo pa bi znašali okoli 3,7 milijonov tolarjev. Da bi rešili problem enajstih slo- venskih odjemalcev elektrike iz Hrvaške (družina Pukšič je ena iz- med njih), bi Elektro Maribor po- trebovalo nekaj več kot 61 milijo- nov tolarjev, vendar v enem letu te vsote ne morejo zagotovit, zato so po predhodnem pogovoru z držav- nim sekretarjem Borisom Sovičem zaprosili ministrstvo za ekonom- ske odnose in razvoj za pomoč v višini 70 odstotkov potrebne vso- te. V svojem dopisu omenjenemu ministrstvu so še pripisali, da živi- jo vsi odjemalci na demografsko ogroženem območju in so tudi zato potrebni pomoči. Sedaj je vse odvisno od denarja in dobre volje, da na ustreznih in- stitucijah do njega pridejo in rešijo ne samo problem Pukšičevih, tem- več tudi drugih deset odjemnikov električne energije iz Hrvaške. Upamo samo, da se bo to zgodilo, preden jim bodo Hrvatje elektriko odklopili, kljub temu da jo vsi od- jemalci redno plačujejo. Lahko pa se zgodi, da takrat, ko bodo rešeni vsi problemi z elektriko, nebo več nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za kmete. Vida Topolovec PTUJ, PLETERJE / STROJNI KROŽEK ZA NIŽJE STROŠKE Združevanje kmetov po vzoru evropskih sosedov v času, ko tudi hrane ni več mogoče prodajati za vsako ceno, je tudi v kmetijstvu nas- topil čas potrebe po zniževanju stroškov. Ze pred leti je stroka opozarjala na veliko obremen- jenost kmetijstva s stroški me- hanizacije. Pred leti je bil vsak hektar zasebne zemlje obre- menjen kar s 15 konjskimi sila- mi mehanizacije. Mehanizaci- ja je med tem zastarela, nabava pa vse dražja. Leta 1970 je bilo potrebno za nakup traktorja prodati 44 ton pšenice, leta 1985 že 84 ton, kdo ve, koliko je bo potrebno letos. Strojne skupnosti - prejšnja oblika združevanja kmetov - niso uspele iz več razlogov. Zaradi karakterja družbene lastnine je bilo vzdrževanje mehanizacije slabo, odnosi znotraj skupnosti pa neenakopravni. Strojni krožki so že desetletja uspešna oblika medsoseske pomoči v nekaterih evropskih državah, zakaj torej ne bi živeli tudi pri nas? Leta 1993 je bil v takratni ptuj- ski občini ustanovni občni zbor strojnega krožka, pred kratkim pa so se člani sestali na prvem rednem občnem zboru. V krožku, organiziranem po društvenih pravilih, je trenutno 82 članov, pričakujejo in vabijo pa tudi druge občane devetih obmčin z območja Ptuja in širše, da se jim pridružijo. Franc Planinšek, predsednik in koor- dinator Strojnega krožka Prednost strojnega krožka pred nekdanjimi skupnostmi je v tem, da je vsak član lastnik svoje- ga stroja. Ker so slovenske kme- tije premajhne za polno izko- riščenost sodobnih, zmogljivih in dragih strojev, lahko lastnik z njim pomaga sosedom in tako pridobiva dodatni vir dohodka, ki je omejen. Pravila o delovanju strojnih krožkov bo sprejela država s posebnim zakonom. V lanskem letu je veljalo, da lahko lastnik stroja, ki ima 10 hektarjev veliko kmetijo, v enem letu doseže s strojem še 640 tisoč to- larjev dodatnega dohodka, ki ni bil obdavčen. Letošnji pogoji bodo znani ta ali prihodnji me- sec. Odslej bo torej tako, da bo kmetovalec, član strojnega krožka, pred nakupom kmetij- skega stroja temeljito premislil o nakupu. Nikakor se mu ne bo iz- plačalo nabaviti stroja, ki ga že ima njegov sosed, saj bo lahko iz- rabil njegovo storitev. Sam se bo torej odločil za nakup tistega, ki ga nihče v bližini še nima, in bo lahko z njim poleg svoje obdelo- val še zemljo sosedov. Strojni krožek je uvedel kartoteko svojih članov, tako da vsak trenutek vedo, kdo in kje razupolaga s kakšnim kmetijskim strojem, ki je na voljo tudi za storitve dru- gim. Koordinacija poteka prek predsednika društva Franca Pla- ninska po telefonu 790-070 ali prek Kmetijske svetovalne službe v Ptuju, tel. 771-981. Kdorkoli torej potrebuje storitev s kmetijsko mehanizacijo po ce- nah, ki jih določa in nadzira država, pokliče eno od omenje- nih številk in dobi informacijo, kdo, kdaj in po kakšni ceni mu bo storitev opravil. J. Bračič DESTRNIK / Z GASILSKEGA OBČNEGA ZBORA Poslanec Sisinger - častni član 25. februarja je gasilsko društvo Destrnik pripravilo 26. občni zbor. Med številnimi predstavniki gasilskih društev, zveze, občine, krajevne skup- nosti, šole, požarne inšpekcije in oddelka za obrambo je bil poslanec državnega zbora Ivan Sisinger, ki že dalj časa sodeluje s ptujsko gasilsko zve- zo in destrniškimi gasilci. Občni zbor je potekal v prijet- nem vzdušju, za katerega so že v začetku poskrbeli učenci OS Destrnik s kratkim kulturnim programom. Občni zbor je sprejel sklep, da poslanca Ivana Sisiugorja sprej- mejo za častnega člana GD Destr- nik in izročili so mu diplomo. Na tem zboru je bi! sprejet za člana GD Destrnik sprejet župan občine Destrnik-Trnovska vas Franci Pukšič. Predstavniki društva so Ivana Sisingerja tudi zaprosili, da bi bil prvi boter novemu orodnemu ga- silskemu vozilu, ki bo predano na- menu v maju, in gospod Sisiuger je častno dolžnost z veseljem sprejel. Janez Irgl Strokovno ocenie- vanje vina Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj, ki mu predseduje Janko MAT- JASIČ iz Zagorcev, želi tudi v praksi preizkusiti tisti znani rek, ki pravi, da je v vinu resnica: v ponedeljek, 13. marca, ob 9. uri bodo v lovskem domu v Juršincih pripravili strokovno ocen- jevanje vina. Koliko resnice in žlaht- nosti je v lanskem vinskem letniku, bodo ocenjevali enologi mag. Tone VODOVNIK, mag. Tone SKAZA, inž.FranjoJAGER,inž.JaniGONCin dipl. inž. Lidija VEBER. Zainteresirani kletarji naj prinesejo vzorce v soboto, 11. marca, med 12. in 15. uroin v nedeljo, 12. marca, med 9. in 11. uro v lovski dom. Za vsak vzorec je treba prinesti tri buteljke ali pa dva litra vina. Cena za prvi vzorec je 1.500 tolar- jev, za vsak naslednji vzorec posamez- nega kletarja pa tisoč tolarjev. Najbolje ocen jeni vzroci oziroma kle- tarji bodo prejeli priznanje in plakete, ki jim jih bodo podelili na posebni pri- reditvi, predvidoma deset do štirinajst dni po ocenitvi. Ocenitev in podelitev plaket bo spremljal tudi bilten /.rezulta- ti in sponzorji, ki bodo podprli priredi- tev. Ob spremljemanju vzorcev bodo an- ketirali kletarje, koliko se jih bo ude- ležilo kletarske šole, za katero je tudi na območju Slovenskih goric veliko zani- manje. aos) Ivan Sisinger, drugi z desne, častni član GD Destrnik. Na fotografiji so še (od leve): predsednik OGZFranc Ivanuš, v. d. vodje izpostave oddelka za obrambo Janez Mere, župan občine Destrnik-Trnovska vas Franc Pukšič in predsednik GD Destrnik (obenem poveljnik OGZ) Janez Irgl. RADENCI / POSVETOVANJE O SLADKORNI PESI Novosti v pridelovanju Surovinski sektor Tovarne sladkorja Ormož ter raziskovalna enota za sladkorno peso pri republiški upravi za pospeševanje kmetijstva sta minuli petek v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih organizirala petnajsto znanstveno in strokovno posve- tovanje o sladkori pesi. Sodobno tehnologijo pridelovanja industrijske sladkorne pese in njenega semena, kot ga pridelujejo v nemški pokrajini Spodnja Saška, so na posvetu predstavili strokovnjaki firma Strube, Eugen Gaschler, predstavnik Agrana, ki ima svoj sedež na Dunaju, v okviru katerega je tudi institut za sladkorno peso s sedežem v Tullnu, pa je govoril o me- todah analize tal kot osnove za gnojenje sladkorne pese z dušikom. Manja Golež s Kmetijskega inštituta Slovenije se je predstavila z anali- tično kalkulacijo stroškov pridelave sladkorne pese, predsednica ko- misije za tržni red za sladkor pri ministrstvu za ekonomske odnose Si- mona Skrjanec-Bitenc je govorila o tržnem redu za sladkor in sladkor- no peso, dr. Terezija Štefančič, ki v ormoški tovarni sladkorja vodi su- rovinski sektor, pa jc predstavila pridelovanje industrijske sladkorne pese v letu 1994. Vinko Štefančič ml. je govoril o pridelovanju semena sladkorne pese v lanskem letu in o perspektivah razvoja. Breda Vičar in Jože Štuhec iz surovinskega sektorja ormoške tovarne pa sta pripra- vila predavanje o novostih s področja sortnih poskusov in varstva slad- korne pese. Posvet o sladkorni pesi, ki se ga je udeležilo 160 poljedeljskib tehno- logov v kombinatih in zadrugah, kmetijski svetovalni službi, sejalcev in kombajnistov, je po mnenju organizatorjev uspel. Vida Topolovec 10-OD TOD IN TAM 9. MAREC 1995- TEDNIK GOST RADIA PTUJ / PREDSEDNIK MILAN KUČAN Slovenija in mednarodni odnosi v prvi letošnji skupni oddaji slovenskih radijskih postaj je bil v četrtek, 23. februarja, gost predsednik države Milan Kučan in odgovarjal je na aktualna vprašanja o odnosih Slovenije s svetom. Evropsko unijo in tudi o notranjih odnosih. V Tedniku objavljamo del pogovora. Gospod predsednik, na sončni strani Alp imamo polna usta Slove- nije v Evropski uniji. Zakaj taka naglica, ko pa vemo, da se nekatere države tega članstva celo branijo/Alijeza Slovenijo sploh smotrno, da postane polnopravni član EU? Kaj bi predvsem pridobili, kajti nekaj bi očitno izgubili'/ M. Kučan: "Treba se je vprašati, l^aj je alternativa v različnih per- spektivah, ki lahko zaznamujejo evropsko prihodnost. Danes nihče ne more povedati, kakšna bo Evro- pa jutrišnjega dne; ali takšna, kol jo želimo, torej prijazna vsem svoj- im narodom, državam in ljudem, ne glede na njihovo velikost in preteklost, ali pa bo Evropa znova razdeljena - morebiti ne več ideo- loško in politično, ampak na razvi- ti in nerazviti del, na varni in ne- varni, na stabilni in nestabilni. To, na čemer mi gradimo Slove- nijo v Evropski uniji, je povezano s prvim sklopom in po moji sodbi za to ni alternative, kajti izolirani ne moremo obstati. Navsezadnje sa- mostojne države nismo želeli zato, da se zapremo v gospodarsko, poli- tično, duhovno in civilizacijsko avtarkijo, ampak nam je bila po- trebna kot izhodišče in sredstvo za vključevanje v evropske integraci- je, seveda na enakopravni osnovi. Sicer pa mislim, da je ta hip preuranjeno govoriti o naši vključitvi v EU, saj smo realno še daleč od tega, ne glede na ugodno odločitev EU, ki bo o tem odločala. Gre predvsem za vprašanje naše realne sposobnosti, da danes ali v prihodnje živimo na vseh po- dročjih našega življenja v skladu s standardi, ki so in bodo postavlje- ni znotraj EU. Takrat bo vprašanje našega članstva politično vprašanje. O njem se bo potrebno odločiti na podlagi volje ljudi, ki se bodo za to odločili na referendu- mu, kot so to storili Avstrijci ali Finci. Če bo njihov odgovor pozi- tiven, bo to pomenilo uresničitev tega, o čemer govorimo danes. Vsaka širitev je hkrati poglobitev odnosov znotraj EU, kriteriji za sprejemanje novih držav pa so čedalje višji, vsekakor po Maast- richtu mnogo višji kot pred tem, ker pomenijo vnaprej odstopanje dela nacionalne suverenosti v ime- nu tako imenovanih skupnih in- teresov. Ti pa morajo biti prepoz- navni in transparentni za državlja- ne tistih držav, ki se za to odločajo." Po zapletih se, kot kaže, odnosi z Italijo vendarle izboljšujejo: nedavni obisk slovenske delega- cije z ministrom Thalerjem na čelu je bil dokaj uspešen, v itali- janskih medijih celo napovedu- jejo vaše skorajšnje srečanje z italijanskim predsednikom Scal- farom... M. Kučan: "Važno je, da je vzpostavljen dialog. Kot veste, je ta dialog s prejšnjo vlado, ki je za- plet tudi povzročila, bil praktično nemogoč. Ali smo sedaj bližje rešitvi ali ne, je seveda drugo vprašanje. Pomembno je vztrajati pri stališču, da je eno približevanje Slovenije Evropski uniji - kon- kretno začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o pridruženem članst- vu (za ta sporazum po naših oce- nah in ocenah Evropske skupnosti Slovenija izpolnjuje vse kriterije) - , drugo pa so odprti problemi v od- nosu z drugimi državami - v tem primeru z Italijo. Menim, da bliže, kot smo EU, in bolj kot smo vezani na evropsko pravo, institucije in procedure, lažje bomo na tej podla- gi reševali tudi vprašanja, kot jih sedaj odpira Italija. Pri tem ne gre spregledati, da je vprašanje načina odplačevanja odškodnine za odvzeto premoženje pravno-for- malno rešeno z meddržavnim spo- razumom med nekdanjo Jugosla- vijo in Italijo; ker ga je prevzela Slovenija, bi lahko rekli med Slo- venijo in Italijo. Italija je tista, kil želi drugačno rešitev od te, ki je v sporazumu. Človeško gledano - noben sporazum, nobena rešitev ni takšna, da ne bi mogla biti spre- menjena, seveda če obstaja volja, če se spoštuje enakopravnost part- nerjev in pravičnost. Italija, ki želi drugačno rešitev, mora po moji sodbi priti s predlogom te rešitve. Slovenija je rekla, da se je pripravl- jena pogovarjati; to je znak dobre volje, kot je znak dobre volje tudi precej hitro stališče slovenske vla- de, da je pripravljena slovenskemu parlamentu predlagati spremem- bo slovenske ustave, ki bi - če bo sprejeta - omogočala tudi tujcem lastnino na nepremičninah. Brez odprave te klavzule v slovenski us- tavi seveda ni mogoče govoriti o približevanju Slovenije EU, ker je potrebno tudi našo zakonodajo prilagoditi evropskim stand- ardom. Vse drugo je potrebno pre- pustiti konkretnim dogovorom. Kar pa zadeva tako imenovano vabilo na obisk k italijanskemu predsedniku Scalfaru, tega vabila ni, o tem so pisali italijanski časo- pisi. Res pa je, da sem avgusta lani na srečanju predsednikov držav na Tirolskem obširno in temeljito go- voril s predsednikom Scalfarom, ki jebil takrat mnenja, da bi najino srečanje v Sloveniji - takrat je bil govor o tem - bilo zelo koristno za otoplitev odnosov. Takrat sva oba menila, da bo to ob Tartinijevem koncertu, žal pa so se razmere zao- ] strile in do tega obiska ni prišlo. Vseeno pa upam, da bo do srečanja vendarle prišlo, kot tudi do srečanja premierov in drugih funkcionarjev obeh držav." Po sodelovanju v Atlantskem svetu sodeč se Slovenija vse bolj približuje vojaški zvezi Nato. Če bi do tega prišlo, bi verjetno državljane zanimalo predvsem, kakšne bodo naše obveznorti do Nata. M. Kučan: "O tem, kako bo z Natom in našim članstvom v njem, je danes težko govoriti. Ne- sporno je želja Slovenije, da pride v evropske varnostne in obrambne strukture, predvsem v pogledu na oblikovanje tiste ideje, ki jo običajno razumemo kot idejo o sis- temu kolektivne varnosti v Evro- pi, ki bi na miren način po določenih postopkih eliminirala notranje spore. Prispevek k temu je francoska ideja o paktu o stabil- nosti. Sam Nato pakt pa po vsem, kar se je v svetu zgodilo, doživlja spremembe, predvsem po odpravl- janju bipolarne delitve sveta. Po- dobno željo kot Slovenija imajo tudi druge srednje- in vzhodnoev- ropske države, tudi tiste, ki so bile nekoč članice Varšavskega pakta. Ta želja se zelo trdo srečuje s sta- liščem Rusije, ki meni, da je to na- perjeno zoper njeno varnost. Vprašanje pa je, kako se bo na to odzival Atlantski pakt, ki mora razmišljati o nadaljnjih razmerjih v svetu danes. Od tega je odvisno, kakšne bodo konkretne obveznos- ti Slovenije v Atlantskem paktu, ko bo to postalo realnost." Kaj pa odnosi z južnimi sose- di? Precej aktualna je delitvena bilanca z nekdanjo SFRJ. Kaj bo po vašem mnenju z dolgom Slo- veniji in kako ocenjujete odločitev vlade in parlamenta o začetku odplačevanja dolgov, ki po nekaterih ocenah pripadajo bivši SFRJ? M. Kučan: "Mislim, da je ta odločitev vlade in tudi dejstvo, da je odločitev verificirana v parla- mentu, izraz suverenosti sloven- ske države, katere sestavina je tudi odgovornost do tega,kar ta država dolguje tujim partnerjem, fi- nančnim institucijam in bankam. To vprašanje ima seveda svojo predzgodovino in je povezano z zadnjimi meseci Jugoslavije, ko je šlo za na videz nepomembno vprašanje, ali gre pri slovenski odločitvi za odcepitev ali za raz- družitev. Takrat je v Beogradu predvsem s strani srbskih politi- kov bilo pogosto slišati: 'Nimamo nič proti, sprejmimo zakon o odce- pitvi in po tem zakonu se vi odce- pite.' Ne gre pozabiti, da so ob tem predlagali spremembo jugoslo- vanske ustave, in sicer naj bi se odločitve sprejemale po - kot so re- kli - "demokratičnem" načelu: en človek - en glas. To je le na videz demokratično, kajti ob tem bi spregledali večnacionalno in fede- rativno strukturo Jugoslavije. S tem bi Srbi kot večinski narod do- bili večino in oni bi potem določili zakon in pogoje, po katerih bi se kakšna republika lahko odcepila. Prišli bi v enak položaj kot sedaj, saj verjetno veste, da Srbi vztrajajo pri tem, da so oni edini dedič Ju- goslavije, da oni Jugoslavije niso razbili, ampak da naj bi to naredila Slovenija. Oni bi potemtakem bili nosilec dolgov in oni bi se potem s Slovenijo pogajali o deležu skup- nega jugoslovanskega dolga, ki naj bi pripadel Sloveniji. S tem, kar je Slovenija verifici- rala v parlamentu, je v bistvu pove- dala, da smo samostojna država, iz jugoslovanske dediščine je vzela svoje dolgove, ki so jih najeli ban- ke ali podjetja v Sloveniji. Od skupnega, tako imenovanega nei- dentificiranega dolga pa je prevze- la svoj delež po enakem kriteriju, kot ji je pripadel iz članstva nek- danje Jugoslavije v Svetovni banki - to je 16,7 odstotka. O plačevanju tega dolga se sedaj pogovarja s pariškim klubom in konzorcijem bank. Da resno misli, dokazuje s tem, da ves čas za ta del dolgov vplačuje sredstva na poseben račun, ki je odprt v banki v Luk- semburgu. Če bi mednarodna skupnost iz različnih razlogov priznala Srbiji pravico do edinega pravnega naslednika Jugoslavije, bi za Slovenijo bilo to veliko slabše - ne samo v materialnem, ampak tudi v političnem pogledu." Ne glede na to so se srbski in slovenski ekonomisti pred krat- kim sestali v Ljubljani. V javnos- ti zatrjujejo, da gre za golo stro- kovno srečanje, toda ali to ven- darle ne pomeni, da je Slovenija vsaj po ekonomski plati s Srbijo navezala že tudi uradne stike? "V tem srečanju je sodelovalo malo srbskih ekonomistov, in ko- likor vem, ni šlo le za srečanje slo- venskih in srbskih, ampak tudi madžarskih in hrvaških ekono- mistov, ki pa žal niso prišli. Am- pak srečanje zagotovo ni imelo ekonomsko-političnega značaja, saj niso sodelovali tisti pomembni ekonomisti, ki vodijo srbsko poli- tiko, kot recimo Kosta Mihajlovič in podobni. Je pa seveda treba razmišljati o tem, kaj se bo zgodilo na Balkanu, ko se bo vojna vendarle enkrat končala. Kadar v Sloveniji nanese beseda na to, kakor da bi zmanjka- lo potrpljenja, da bi se o tem resno pomenili, ker je takoj slišati bese- de: 'Aha, želijo obnavljati Jugosla- vijo!' Dejstvo je, da Jugoslavije ni mogoče obnoviti, ne glede na želje posameznikov na Balkanu ali v svetu. Zgodovinski tok je dokazal, da je ta državna tvorba preživela. Da pa se bo na prostoru Evrope od- vijalo normalno življenje, tudi na področju, kjer se je nekoč prepoz- navala Jugoslavija, pa je seveda dejstvo. Gledano z vidika Sloveni- je, kvaliteta teh odnosov z država- mi, ki so ali pa še bodo nastale na tem ozemlju, ne bo v ničemer dru- gačna, kot so odnosi z drugimi državami. Torej na podlagi inter- esov, na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti in na načelu pravičnosti." M. Ozmec Predsednik Slovenije Milan Kučan med obiskom v zavodu Radio-Tednik. Vspomin Lojzetu Kostanjevcu Na razmeroma dolgi in delov- no bogati poti skozi življenje je v 87. letu starosti omagal Alojz Kostanjevec iz Prešernove ulice v Ptuju (zadnja leta je stanoval v Volkmerjevi 10). Na pepelnično sredo so ga svojci, prijatelji in so- delavci ter številni gasilci z društvenimi prapori iz društev z območja prejšnje ptujske občine pospremili na zadnji poti do gro- ba na ptujskem pokopališču v Rogoznici. Njegova življenjska pot je bila izjemno delavna. Nesebično je celih 60 let deloval med ljudmi in za ljudi. Rojen je bil 27. 7. 1908 v Novi vasi pri Ptuju, kjer je preživel otroštvo in mladost, večinom pri dedku, znanem kolarju. Osnov- no in meščansko šolo je obisko- val v Ptuju ter se izučil za trgov- skega pomočnika pri trgovcu Vrablu. Ob delu se je izobraževal ter bil sprejet v državno službo - najprej na davčni upravi v Ptuju, potem pa na okrajnem glavarst- vu. Poročil se je z Marico Mihe- lač, rodila sta se jima sin in hčerka. Nacistični okupator je mlado družino julija 1941 izgnal v Bo- sno. Od tam ji je uspelo priti v Varaždin, kjer je Lojze delal. Tako je družina srečno dočakala konec vojne, ko se je vrnila v svoj rodni Ptuj. Tu je Lojze takoj do- bil delo blagajnika pri takratnem mestnem narodnoosvobodilnem odboru, potam pa je vodil davčno upravo pri mestnem LO Ptuj. Zadnjih sedem let pred upokojit- vijo je bil računvodja v podjetju Elektrokovinar Ptuj. To je le delček njegovega dela v okviru delovnega razmerja. Dru- gi del njegovega življenja in dela pa se nanaša na humanitarno, kulturno in društveno dejavnost. Takoj po vojni se je vključil v gasilske vrste, bil je med prvimi člani okrajne, pozneje občinske gasilske zveze Ptuj, vodil je bla- gajno in kot finančni strokovn- jak usposabljal blagajnike v gasil- skih društvih, da so znali delati v skladu s predpisi in po načelu do- brega gospodarja. Več desetlett) je bil tudi blagajnik GD Ptuj, so- deloval pri nastajanju občinske skupnosti za požarno varnost v Ptuju in vedno pomagal, kjerkoli so gasilci njegovo pomoč potre- bovali. Pomemben del njegove ljubi- teljske dejavnosti je bilo kultur- no udejstvovanje. Že kot mlad fant je bil vključen v bralno društvo Rogoznica, sodeloval v dramski skupini. Predvsem po vojni je bil stalni igralec v ptuj- skem gledališču več kot 30 let. Uspešno in živo je znal predstavi- ti mnoge odrske like domačih in tujih avtorjev, za kar ga je občinstvo nagrajevalo s prisrčnimi aplavzi. To je bilo zanj vsakič največje priznanje. Sodeloval je tudi v organih DPD Svoboda Ptuj in v Zvezi kultur- nih organizacij. Tretje njegovo področje ljubi- teljske dejavnosti je bilo delo v humanitarnih organizacijah. De- loval je v okrajnem, pozneje občinskem odboru Rdečega križa in pri izvajanju številnih akcij, ki jih je opravljala ta humanitarna organizacija v dobro ljudi, predvsem bolnih in revnih. Pri tem velja omeniti neštete uspešno izpeljaneakcijevokolju, kjer je živel - od novoletnih obda- rovanj otrok do srečanj starejših obačnov in drugih družabnih / srečanj ljudi. ' Rad je ljudem pomagal, znal dobro svetovati s področja svoje- ga strokovnjaka znanja, zlasti obrtnikom in delavcem v društvih. Zato je bil med ljudmi priljubljen, radi so ga imeli in ga spoštovali. Z delom na navede- nih področjih je ustvarjalno delo- val tudi, ko jeodšel v zaslužen po- koj. Dolga leta - vse do 1986 - je bil honorani računovodja pri Mestnem kinu Ptuj in pomagal, da so skozi labirint najraz- ličnejših predpisov uspešno iz- peljati zahtevno investicijo in ob- novo ptujskega kina. O njegovem izjemno širokem in pestrem delovanju pričajo šte- vilni spominski posnetki v nje- govih albumih, nekaj jih je obja- vil tudi naš Tednik, kadar smo ob jubilejnih predstavljali njegovo delo, pričajo pa tudi številna priznanja, pohvale, značke, di- plome in odlikovanja. Franc Fideršek PTUJ / SLOVENSKO NACIONALNO STRANKO ONEMOGOČAJO PRI DELU M drugorazrednem položaiu Med drugo sejo sveta mestne občine Ptuj sta predsednik obmo-čnega odbora Slovenske nacionalne stranke Ptuj Miro Letonja in svetnik Tone Ciglar dala izjavo za javnost, s katero v tej stranki opozarjajo na očitno one- mogoča-nje dela Slovenske nacionalne stranke, da deluje kot parlamentarna stran- ka v mestnem svetu. Zanjo je volilo 550 volilcev ali 4,7 odstotka občanov mestne občine Ptuj, s predlaganim osnut- kom poslovnika pa jih hočejo novi oblastniki spravi- ti v drugorazredni položaj. "S takšnim statusom ne bomo mogli zastopati volje naših volilcev v mest- nem svetu. Menimo, da je takšna neenakopravnost tudi protiustavna in protizakonita. Novi oblastniki se arogantno obnašajo in govorijo, kot da so oni občina, ne pa da predstavljajo občino. SNS odločno zahteva, da se urediti tudi razmerje med županom in mestnim svetom, saj menimo, da po zakonu o lokal- ni samoupravi mestni svet ne more nekaterih stvari prepuščati županu, ki ima izvršno oblast, mestni svet pa je zakonodajno-nadzorno telo", poudarjajo v 00 SNS Ptuj. SNS je mnenja, da koalicija nastaja zaradi razde- litve oblasti in se jasno kaže tudi v ptujskem mest- nem svetu. "Po razdelitvi funkcij in stolčkov so ptuj- ski štacunarji v mestnem svetu kršili vsa etična in proceduralna pravila, saj nekaterim strankam ni bilo dano, da predlagajo svoje kandidate za posamezna telesa mestnega sveta. Tako se je zgodilo, da imajo v dveh izvoljenih komisijah nekatere stranke po dva kandidata, opozicija pa nobenega. Zahtevamo le to, da svet začne samostojno delovati kot organ, ne pa da kravje kupčije prenašajo na mestni svet. Javnosti in našim volilcem sporočamo, da gre pri sedanjih oblastnikih za poskus onemogočanja Slovenske na- cionalne stranke." MG PTUJ / USTANOVITEV PODRUŽNICE SLS . Prilagoditev lokalni samoupravi Zaradi nastanka novih občin je prišlo v Slovenski ljudski stranki do potrebe, da se prilago- di novi lokalni samoupravi po občinah. Člani in simpatizerji SLS v novi mestni občini Ptuj so ustanovili začasni odbor po- družnice, ki mu predseduje g. Franc Ranfl. Začasni odbor bo v petek, 17. marca, ob 19. uri v domu krajanov Grajena pripravil ustanovitveni občni zbor podružnice SLS na po- dročju mestne občine Ptuj, kjer bodo sprejeli programe po- družnice in izvolili potrebne orga- ne. S.B. TEDNIK 9. MAREC 1995 OD TOD IN TAM-11 __»PRIMER MAJHEN« / POLITIČNA STRANKA NAPRAVILA NOTARSKEM KANDIDATU MEDVEDJO USLUGO Izgubljeno javno zaupanje? Bralci časopisov in gledalci televizije, zlasti tisti, ki jih zani- ma, kdo je lahko oz. kdo bo v Sloveniji no- tar, ki mora biti oseba javnega zaupanja, poznaje novo "aferi- co", v kateri igrata glavni vlogi pravo- sodna ministrica go- spa Meta Zupančič in mariborski odvetnik gospod Sergij V. Maj- hen. Kot je znano, je ministrica za pravo- sodje, postopajoč po 125. členu zakona o notariatu (Ur. list RS št. 3/94), v svojem prvotnem predlogu, poslanem novembra 1994 predsedniku državnega zbora Re- publike Slovenije, med 30 notarskimi kandidati zajela tudi gospoda Majhna. Še pred obravnavanjem predloga v državnem zboru pa je svoj pred- log za imenovanje no- tarjev tako spremeni- la, da je predlaganje gospoda Majhna umaknila in namesto tega predlagala za no- tarsko mesto v Mari- boru drugega kandi- data. Ker se je gospod Majhen čutil prizade- tega, je začel tudi v javnih medijih prika- zovati svoj primer in kritizirati postopek ministrice za pravo- sodje, ta pa se je na njegovo kritiko tudi iavno odzvala. Bral- cev ne bom opozarjal na vse članke v časo- pisih in prikaze na te- leviziji, ki se nanašajo na tako imenovani "primer Mahen", tem- več le na dva članka, če ju niso brali: "Spo- ročilo o zadevi Serge- ja Vladislava Majhna", ki ga je pos- lala v objavo ministri- ca za pravosodje (glej Večer, 16/11-1995), in odgovor g. Sergeja V. Majhna: "Ministrica ni odgovorila" (glej Večer, 20/11-1995). Nimam namena, da bi v tem članku že se- daj branil oz. ocenje- val stališče ene ali druge strani, temveč želim počakati na odločbo Vrhovnega sodišča v upravnem sporu, ki ga je gospod Majhen sprožil zaradi po njegovem mnenju nezakonitega umika predloga za njegovo imenovanje za notarja v Mariboru. Kot je čitalcem znano, se je gospod Majhen odločil z gladovno stavko izsiliti čim- prejšnjo odločitev Vrhovnega sodišča. V PRIMER MAJHEN" SE JE VMEŠALA POLITIKA Tako kot pri mno- gih zadevah, npr. pri volitvah sodnikov, varuha človekovih pravic, imenovanju članov računskega sodišča itd., ki bi jih bilo potrebno rešiti strogo po zakonu, upoštevaje le strokov- ne in moralne vidike kandidatov, ne pa nji- hovo politično pri- padnost, se jo tudi pri kandidaturi za notar- ja gospoda Majhna pojavila politika. Tako npr. Majhen v omenjenem članku trdi, da je ministrica za pravosodje, ki jo je za to funkcijo predla- gala Liberalnodemo- kratska stranka Slo- venije (LDS), predla- gala oba sedaj imeno- vana notarja v Mari- boru tudi zato, ker sta člana LDS, in da so namesto strokovne odločitve prevladale intriga in strankarsko lobiranje. Ministrst- vo za pravosodje (glej objavo v Večeru, 18/11-1995) odgovar- ja, da seo strankarska pripadnost kandida- tov za notarja ni pre- verjala niti ni bila raz- vidna iz podatkov, ki so jih predložili kan- didati. Ni mi znano, ali je gospod Majhen sploh član in katere poli- tične stranke. Dejstvo pa je, da ga je podprla Socialnodemokratska stranka Slovenije (SDSS) in tudi po Večeru z dne 16/11- 1995 sporočila, da iz razloga, ker sta dvomljiva način in postopek ugotavljanja primernosti oziroma neprimernosti notar- skega kandidata, pod- pira njegovo (Majhnovo) zahtevo po presoji upra- vičenosti umika nje- gove kandidature. Oglasil se je tudi prvak SDSS gospod Janša z mnenjem, da zloglasni verbalni de- likt, ki naj bi ga storil gospod Majhen, zopet pridobiva veljavo. V že omenjenem sporočilu oz. objavi v Večeru z dne 18/11- 1995 ministrstvo za pravosodje zanika, da bi bil gospod Majhen kaznovan zaradi sto- ritve političnih delik- tov, najmanj pa zaradi čl. 122 K.Z. SFRJ. Za- radi spoštovanja oseb- ne integritete odvet- nika gospoda Majhna in spoštovanja določb zakona o varstvu osebnih dohodkov pa ne more in ne sme sporočiti, za katera kazniva dejanja je bil odvetnik gospod Maj- hen obravnavan. Naj opozorim, da je mini- strica v omenjenem v Večeru z dne 16/11- 1995 objavljenem sporočilu navedla, da je prišlo na ministrst- vo za pravosodje več opozoril o tem, da je bil gospod Majhen večkrat v kazenskem postopku v zvezi z opravljanjem poklica, in da se je potem ona odločila pregledati spis in pravomočno kazensko sodbo ter se na podlagi pregleda sodbe odločila za umik kandidature za notarja gospoda Majhna. O vprašanju, ali je ministrica, ko je pogledala kazenski spis, zlorabila svoja pooblastila in kršila 3. odstavek 94. člena ka- zenskega zakona SFRJ, kot to trdita go- spod Majen in gospod Janša, ki celo misli, da bi zaradi tega mini- strica morala odstopi- ti, bo verjetno nekaj reklo Vrhovno sodišče ob reševanju upravnega spora. Glede na politizaci- jo in vmešavanje SDSS v "primeru Majhen", se pojavlja vprašanje: ali v tem ali v podobnih prime- rih, ko se vmešajo po- litične stranke, ni načeto javno zaupan- je v notarja ali druge- ga funkcionarja? Če razumemo pod poj- mom "javno zaupan- je" zaupanje vseh ozi- roma skoraj vseh državljanov, ne glede na njihovo svetovno- nazorsko, politično, narodnostno itd. opredeljenost, je po mojem mnenju v se- danji politični situa- ciji težko pričakovati, da tudi med državlja- ni ne bi nastalo ločevanje v tem smis- lu, da bi nekateri državljani iz poli- tičnih razlogov izgu- bili zaupanje v neke- ga notarja. Znano je, da neka- tere naše politične stranke mnoge čisto strokovne zadeve oz. njihove rešitve ideo- loško in politično obarvajo in o vsakem javnem funkcionarju, kot npr. o sodniku, odvetniku, varuhu človekovih pravic, ministru itd., ki ni neke zadeve rešil tako, kot so pričako- vale, cesto rečejo, da se ga drži še stara mi- selnost, da je njihov politični nasprotnik in podobno. Ker mnogi državljani svojim politikom, strankam in voditel- jem nekritično zau- pajo, bodo, brž ko bo prvak neke politične stranke vzel v zaščito ali pa napadel nekega funkcionarja, npr. notarja, "pogruntali", ali gre za njihovega političnega somišlje- nika ali ne, in posle- dica take ugotovitve bo, da bodo eni priha- jali v njegovo pisarno in želeli le njegove storitve, drugi pa se bodo njegove pisarne izogibali. Tak funk- cionar bo torej po zas- lugi politične stran- ke, ki mu je napravila medvedjo uslupo, iz- gubil javno zaupanje. Mirko Kostanjevec RAZPIS Prosvetno društvo Cirkovce vabi družine, ki se ukvarjajo s pet- jem in igranjem, na 1. srečanje Družine pojejo in igrajo Na razpis se lahko družine prijavijo do 20. marca 1995. Do tega datuma je potrebno poslati demo posnetek dveh skladb, ki bosta iz- vajani na prireditvi. Prijavnica naj vsebuje tudi kratek opis družine (naslov, število čla- nov, od kdaj se ukvarjajo s petjem, igranjem ...). Srečanje bo, 29. aprila 1995 ob 20. uri v domu krajanov v Cirkovcah. Prijave pošljite na naslov: Prosvetno društvo Cirkovce (Anton Brglez), 62326 Cirkovce. Informacije lahko dobite na w 062/792-097. JURŠINCI / LETNI ZBOR SLS Denacionalizacijski postopek naj teče hitreje v nedeljo, 26. februarja, so se v Juršincih srečali člani in simpa- tizerji Slovenske ljudske stranke - podružnice Juršinci in govori- li o številnih težavah, s katerimi se ubadajo kmetje v zadnjem času, predvsem pa je bila osrednja vloga na prvem letnem zboru namenjena novimu delovnemu programu za letošnje leto. Kot je povedal predsednik stran- ke Andrej Čeh, imajo v Juršincih 42 članov SLS, vendar so pre- pričani, da se bo to število v pri- hodnje povečalo. Nedeljskega zbo- ra sta se udeležila tudi Simon To- plak, državni svetnik, in župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki sta med drugim tudi člana SLS v Juršincih. V novem delovnem planu za letošnje leto so zapisali, da bodo poskušali organizirati kar največ zvez v občini, seveda ob mladin- ski, ženski in kmečki zvezi, ki v kraju že delujejo. Prizadevali si bodo za razvoj zadružništva, za hi- trejše izvajanje denacionalizacij- skega postopka, v kraju pa naj bi v prihodnje razvijali usmerjene in družinske kmetije. SLS bo kar naj več poskušala narediti v smeri do- brega socialnega skrbstva za vse občane, v smeri pravičnejše razde- litve pridobljenih sredstev in po- skušala občino Juršinci pripeljati na status gospodarsko šibke občine. V občini si bodo med dru- gim tudi prizadevali za razvoj pod- jetništva in turizma ter za odprtje "kmetije odprtih vrat". Tudi na kulturo, šolstvo in šport niso poza- bili, predvsem pa bodo poskušali na športnem področju pripraviti kmečke igre in s tem prikazati že znana kmečka opravila. V Juršin- cih bodo poskrbeli še za izo- braževanje, pripravili strokovne tečaje in organizirali ekskurzije. V prihodnje si želijo dobrega sodelo- vanja z društvi in strankami v občini. TM 12-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 9. MAREC 1995- TEDNIK •» V»>iia Ribaril / Knalstl Mt Sreč—jt i pravo džunglo, dalol od mesta. Brazilijo ie svetovni prvak v nogometu. Brazilija - družba iiogo-^^ Program je natrpan, in ko prispemo do baznega taborišča, je ravno dovolj časa, da odložimo nahrbtnike in namestimo vsak svojo mrežo za spanje in že v majhnih indi- janskih kanujih odveslamo med krošnjami dreves v stranski pritok. Vodnik skoči v vodo in za njim tudi dva fanta iz ekipe, tako da s Francozinjo sami občepiva v kanuju. Skeptično opazujem kopalce in njihove ude, ki so po nekaj minutah še celi, ne da bi jih obglodale piranhe ali pohrustali krokodili. Torej se opogumim. Vseeno med nekaj minut trajajočo osvežitvijo razmišljam o tem, kako moja mama ne bi bila posebno srečna, če bi videla, kaj počnem v tem trenutku. Še dobro, da so ribe za kosilo nalovili domačini. Ce bi čakali na naš popoldanski ulov, bi vsi skupaj ostali lačni. Te male mrcine piranhe prav požrešno oklestijo kurja beda, s katerimi jih hočemo prelisičiti, ampak v trnek ne ugrizne nobena. Po do- bri uri naše ribolovsko veselje splahni. Vodnik Ozmar nas po- pelje na bližnji otok k domačinom. Že od daleč zagle- dam satelitsko anteno in jasno mi je, da so moja pričakovanja o srečanju s pravimi Indijanci pošteno naivna. Civilizacija je prodrla že sem, kjer imam občutek, da smo bogu na hrbtom. Težko si je zapomniti imena vseh tropskih sadežev, o katerih v polomljeni angleščini razlaga Oz- mar. Najzanimivejša je zame ma- nioka, ki je na jedilniku vsake bra- zilske družine, izhaja pa prav od tod, iz Amazonije. Rastlina je grm, za prehrano pa se uporablja za repo velik gomolj - korenina. Manioki- na moka je neizogiben dodatek ob- vezni vsakodnevni brazilski kam- binaciji riža in fižola. Zvečer smo spet v kanujih in z lučko oprezamo za parom rdečih krokodiljih oči, ki naj bi se zasveti- le v temi. Pa so se krokodilčki očitno odločili, da danes nočejo biti turistična atrakcija, in se pos- tavili v nam nedostopne kotičke. Zato pa so do nas bolj naklonjeni naslednji večer, ko spretni vodnik Val z roko ujame mladiča, in ko se ga zvedavi turisti nagledamo, ga spusti nazaj v toplo materinsko gnezdo. Tudi sem, daleč od civilizacije globoko v džungli, je že prodrla satelitska an- tena. Kot kjerkoli, kjer človek živi z naravo, se jutro v džungli začenja navsezgodaj. In res bi bilo škoda zamuditi ta del dneva. Zdaj, ko še ni prevroče, vladajo pragozdu ptiči. Škrlatno rdeče are, kralji med papagaji, letajo nad gozdom, obžarjenim s prvimi sončnimi žarki. Detli pridno opravljajo svo- je življenjsko poslanstvo - melodi- ja njihovega zabivanja v debla nas spremlja povsod. Ob robu gozda nas preseneti tucanu - tukan. Velik pisan ptič z dolgim kljunom je sila sramežljiv. Hitro se izmuzne nazaj v gozd. Iz kanuja slišimo čebljanje neštetih skobčevk. Človek bi kar ves dan prečepel takole in srkal vase te krasne podobe narave. Sonce postane kmalu premočno in mahnemo jo v notranjost gozda. Drevesa so res zelo na gosto druga ob drugem. In potem je še tu po- drast, ki jo je treba včasih kar pose- kati z mačeto, da se prebijemo na- prej. Vodnik nam razlaga o štirih glavnih zaveznikih in vodnikih lovca v džungli. Orietacija v tej goščavi je sicer res nemogoča. To- rej opazujemo sonce in tok rečic, ki tečejo skozi gozd. Luna bi nam pomagala ponoči. Instinkt pa smo civilizacijsko pomehkuženi ljudje že zdavnaj izgubili. Vseeno hočemo poskusiti, kako se je počuti Tarzan, čeprav pri guganju na lianah bolj spominjamo na nje- govo prijateljico Čito. Tiho in počasi se prebijamo med rastlin- jem, da ne bi pregnali živali. Pa ni nobene na spregled. Sprašujem se, ali le spijo, da se izognejo vročini in vlagi, ki se ji izpostavljamo mi, da smo kmalu vsi prepoteni, ali jih je iz teh delov pregnal turizem. Ko smo se nagledali krokodila, ga je vodnik spustil nazaj v naravno okolje. Naslednjo noč prespimo v mrežah, privezanih za drevesa v notranjosti gozda. Torej so se živa- li poskrile le čez dan. Ponoči se razlegajo številni neznani glasovi. Zbudijo se predstave iz pravljic in filmov. Nekateri glasovi so kar grozljivi in ponoči ne upam iz mreže niti na željo polnega mehur- ja. Proti jutru završi v krošnjah dreves, kot da bi se bližal orkan. Nihče od nas ne spi razen vodnika, ki jeočitno že navajen takšnih noči v divjini. Zbudimo ga in razloži, da se ne bliža nikakršna pošast, ampak je to le trop opic, ki se ponoči selijo. Kar srečna sem, ko Gostilna v vasi Lindoja, kjer smo ob edinem TV zaslonu v vasi pomagali navijati za Brazilce v finalu svetovnega nogometnega prvenstva. se zdani. Trije dnevi v naravi prehitro mi- nejo in treba bo nazaj v civilizacijo. V vasici Lindoja čakamo avtobus za Manaus. Pravkar pa se začenja finalna nogometna tekma svetov- nega prvenstva. Kdo bo boljši: Ita- lijani ali Brazilci? To se verjetno sprašuje tudi šofer avtobusa, zato nam je jasno, da avtobus ne bo kre- nil z začetne postaje pred koncem tekme. Pravzaprav je tudi mi ne bi radi zamudili. Izkaže se, da imajo v Lindoji edini TV sprejemnik v vaški gostilni. Pomešamo se med domačine in navijamo za "naše" - Brazilce, seveda. Ko je rezultat sre- di drugega polčasa še vedno neod- ločen, je napetost že kar prehuda. Z Alenko se izmuzneva ven. Pa ne ostaneva sami. Klepetava z nemškim parom, ki se tudi vrača iz džungle. Prav kmalu pa je okrog nas kopica otrok. Žive očke se kar svetijo v temi. Izbrskava sladkarije iz nahrbtnikov in že smo prijatelji. Neka gospa prinese še svojega pa- pagaja, ki ga je naučila govoriti. Vedno znova sem navdušeno nad preprostostjo in odprtostjo teh lju- di. Medtem pa v ZDA še vedno po- teka drama med Italijo in Brazili- jo. Enajstmetrovke. Prenapeto je. Ne morem gledati. Tako sem se vživela v zadevo, da ob koncu tudi sama norim od veselja. Proslavl- janje domačinov je nepopisno. Brazilija je šampion, se sliši od povsod! Taffarel, brazilski vratar, je junak. Ob vrnitvi v Manaus so se ob polnoči večja rajanja že polegla. Predsednik države pa je naslednji dan razglasil za državni praznik. Počitnice za vso Brazilijo. Dva ted- na pozneje, po končani praksi, p« so se začele počitnice tudi za naju z Alenko. SPORTNi PORTRET / KARATEISTKA LIDIJA CAFUTA 1994 - leto uspehov Lidija je najboljša siovensica mladinica v karateju, v Ptuju pa je bila že dvakrat uvrščena med šest najboljših športnic - leta 1993 in 1994. Je čla- nica Karate kluba Poetovio in nosilka rjavega pasu (1. KYU). Karate je začela trenirati leta 1991 v sedmem razredu osnovne šole; ta- krat se je kot tekmovalec uveljavil njen starejši brat Andrej. Ko ga je videla prvič nastopati na IIL pokalu Jožeta Lacka v Ptuju, jo je karate povsem osvojil - takoj se je vpisala v KK Poetovio. Njena tekmovalna kariera se je začela leta 1992, ki je junija na Vin- terjevem memorialu v Slovenskih Konjicah dosegla 3. mesto. Novem- bra je na občinskem prvenstvu zma- gala v borbah in opozorila na svoj zu- najserijski talent, decembra pa je na prvem svetovnem pokalu za pionirje in mladince v madžarskem Miscolcu med 32. tekmovalkami zasedla 9. mesto. Konec decembra je na 18. tur- nirju Tika v Trbovljah osvojila izvrstno drugo mesto in pri tem pre- magala celo nekaj članic, ker je bil turnir odprtega tipa. Leto 1993 je bilo zanjo prelomno, saj se je začela oblikovati v vrhnsko tekmovalko. Maja je na občinskem prvenstvu zmagala v katah, novem- bra je na državnem prvenstvu za mla- dinke v Kranju osvojila 1. mesto v srednji kategoriji in prisotne nav- dušila s specialko - prestrezanjem z vodilno roko kizami tsuki. Večina ka- rateistov se v borbi zanaša na dose- ganje točk s tehnikogva^o tsuki, to je s t. i. kontra roko. Ptujska dekleta pa so tega leta prodrla v vrh slovenskega karateiz s kizami tsukijem in pripravi- la dokaj veliko presenečenje med poznavalci karateja. Liljana Vogri- nec je aprila postala viceprvakinja Slovenije med članicami, Elvira Ka- rahasanovič pa maja državna prva- kinja med starejšimi deklicami. Ki- zami tsuki je postal zaščitni znak ptuj- skih karateistk, s to tehniko pa je tudi trener kluba Silvo Vogrinecsvoj čas zmagoval na tatamijih oz. boriščih. S kizami tsukijem, ki je tudi kasneje ostal njena glavna specialka, je bila Lidija neustavljiva decembra na svetovnem pokalu v Miscolcu, ko je osvojila 2. mesto ekipno in 3. mes- to posamezno v borbah absolutne ka- tegorije. Lidija s svojo specialko - kizami tsuki- jem. Foto: Langerbolc Občinska športna zveza jo je tega leta uvrstila na 6. mesto najboljših športnic leta. Pred Lidijo še nobeni karateistki v Ptuju ni uspelo doseči tako visokega priznanja z domače strani. Športna zveza Slovenije ji je dodelila mladinski rang tekmovalke. Leta 1994 je dosegla vrh in nizala rezultate, kjerkoli se je pojavila. Aprila je bila druga na Grand prixu v češkem mestu Jabloncu, maja pa je postala absolutna občinska prvakin- ja v borbah in katah. Junija je blestela na svetovnem pokalu v daljni Avstra- liji, ko je v Perthu osvojila 3. mesto. Oktobra se je pomerila tudi med čla- nicami na mednarodnem turnirju v Banski Bystrici, novembra pa je zno- va blestela med mladinkami na Bo- hemia Cupu v Pragi, ko je osvojila 1. mesto ekipno in 2. mesto posamezno. Decembra je na državnem prvenst- vu za mladinke v Novi Gorici zasedla 2. mesto v srednji kategoriji. Utruje- na od številnih nastopov in reprezen- tančnih priprav je v zadnjih sekun- dah borbe popustila pri izenačenem rezultatu, kar jo je stalo naslova prva- kinje. Zato pa je samo teden dni ka- sneje na I. mednarodnem turnirju v Trbovljah v izredno močni konku- renci osvojila 3. mesto in s tem dose- gla najboljši slovenski rezultat ter dokazala, da je še vedno najboljša mladinka v Sloveniji. Športna zveza občine Ptuj jo je tega leta uvrstila na 5. mesto najboljših športnic leta. Lidija je za leto 1994 imela tudi svojega sponzorja - Mi- zarstvo Forbici. Razen tega da je najboljša karateist- ka med mladinkami, Lidija živi pov- sem normalno življenje. Obiskuje srednjo živilsko šolo v Mariboru, rada bere knjige in hodi v kino. Nje- na največja želja pa je, da bi se njen fant čimprej vrnil od vojakov. •♦b.p. Pripis uredništva: Ker je sestavek o Lidiji kar nekaj časa čakal na objavo, se je mogoče medlem časom njena največja željage uresničila... PREDSTAVLJAMO VAM ... / BIVŠA RALLY VOZNICA ELIZABETA SKOFCA Elizabeta Škofca, lastnica zasebnega podjetja Beba iz Ljubljane, je danes že bivša rally voznica - od aktivnega tekmovanja se je poslovila leta 1991. Vojna ji je preprečila marsikateri up na tem področju. Dosegla je nekaj spodbudnih rezultatov: trikrat tretje mesto in enkrat drugo no državnem prvenstvu bivše države. Na raliyiih je vozila loncio HF 4 WD. Na tekmah je vzbujalo pozornost tudi zaradi mešane posadke - vozila je skupaj s fantom. Pozneje so mešane posadke postale nekaj vsakdanjega. Elizabeta je doslej prevozila že okrog milijon kilometrov. Rally voznico si večina predstavlja kot predrzno voznico. Pravi, da ni tako, vsaj pri njej ne. Njen "zakon" pri vožnji je zapisan v reku: "Vozi ti avto, ne dovoli, da avto vozi tebe!" Tega se, kot pravi, mnogi ne zavedajo, zato zaradi objest- nosti in drugih vzrokov prihaja do številnih nesreč. Na cesti mora človek vedno imeti neko rezervo. Sama že nekaj časa vozi strogo po cestnih predpisih. Kaže pa, da to mnogim ni všeč, saj ji na vse načine kažejo, naj vendarle priti- sne na plin. Da je zašla v tekmovalni šport, ni nobeno naključje. Že zelo zgodaj se je začela ukvarjati s športom- z atle- tiko, smučanjem, prav tako pa ji je, odkar pomni, bil blizu avtomobili- zem. Ko so jo kot majhno deklico . spraševali, kaj bo, ko velika, je rada povedala, da bo kraljična na gradu. Kraljična sicer ne bo, njeno živl- jenje in delo pa se je vendarle pove- zalo z gradovi, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi njeno življenje. Skozi to pa uresničuje svoj moto, da sta harmonija srca in razuma vodilo človeka. Ljubezen do avtomobilizma je težko opisati. To je tako kot pri drugih športih in konjičkih: ne- kam te vleče, za nekaj si ustvarjen. To je ljubezen, ki te žene, vožnja te sprošča. Elizabeta pravi, da vožnja z avtomobilom ni enostavna stvar. Psihično moraš biti zelo močna osebnost, znati se moraš skoncen- trirati, posebej še na dirkah. V ob- dobju, ko je bila aktivna voznica, je dala velik poudarek fizičnim tre- ningom. Vsak dan je prehodila ne- kaj kilometrov in imela različne vaje, ki so prispevale k umiritvi, koncentraciji in hitrim reakcijam, ko je bilo to potrebno. Od trenutka, ko ji je vojna pre- križala nove tekmovalne nastope, j i je vrtala po glavi ideja o organizaci- EHzabeta Škof ca. Foto: JB ji prireditve, na kateri bi nastopile ženske voznice. Zakaj jim ne bi nečesa ponudila, če jih je v Sloveni- ji toliko in toliko? Leta 1992 se je prvič poskusila z organizacijo tu- ristične rally vožnje. Udeležilo se je je 15 posadk. Leta 1993 je organizi- rala rally v sodelovanju z zasebnim podjetjem. Ideja se je počasi razširi- la, nastal je projekt, ki je vključeval gradove. Elizabeta je velik ljubitelj gradov, a jih, kot pravi, Slovenci ne cenijo dovolj. Veliko je zanemarje- nih, a če jih bodo ženske izbrale za svoje postojanke, se bo morda ogla- sila slovenska vest in jim bomo v bodoče posvetili večjo pozornost. Lani je ženski turistični rally Gradovi na Slovenskem doživel ogn- jeni krst. Na prvi vožnji je nastopi- lo 30 posadk s 60 udeleženkami. Zanimanje zanj so pokazali tudi v Skupnosti slovenskih gradov, zlas- ti ga je podprl sekretar Srečko Lov- renčič. Rally je toliko pomemb- nejši, ker je vključen v slovenski program preventive in vzgoje v cestnem prometu. Udeleženke opozarja na to, da so mame s po- tomci in da morajo razmišljati o tem, kaj vse prinaša cesta. Na prvi vožnji so udeleženke obvozile oko- lico Ljubljane. Druga vožnja je bila 28. in 29. maja na vipavsko- goriškem območju in je vključeva- la tudi Triglavski park. Septembra so udeleženke rallyja Gradovi na Slovenskem obvozile 17 gradov po Dolenjski. Vsi dosedanji rallyji kažejo, da si ženske teh prireditev močno želijo. Podpirajo jih tudi v Turistični zve- zi Slovenije. Letos je začetek na Štajerskem, v Ptuju. Prireditev bo prvega in drugega aprila. Približna trasa s pozivom udeženkam je bila februarja že objavljena. Organiza- torica Elizabeta Škofca obljublja enkratno prireditev, ki jo bo letos na tem območju organizirala štiri- krat. Pomoč smo ji obljubili tudi v našem uredništvu, zato voznice, prijavite se! Vaših prijav bomo zelo veseli. Ob množici športnih užit- kov vam ženski turistični rally po- nuja tudi obilo kulturnih in drugih užitkov. Spoznajmo svojo kulturno dediščino, svojo domovino, družimo se! •»MG TEDNIK - 9. MAREC 1995 ODTOD IN TAM-13 ^ARRARTN MODNT KOTIČEK_ Modni dodatki Letošnjo pomlad in poletje so tkanine zelo prosojne, lahke in mehke. Barve bi lahko ravrstili v skupino nežnih pastelnih od- tenkov, to so barve sadnih bon- bonov in nekoliko intenzivnejše barve sadja. Vzorci so zelo malo zastopani, če pa so že, so zelo nežni. Prav zaradi tega pa ima- jo letošnjo sezono veliko vlogo prav vsi modni dodatki. Lahko bi začeli kar pri torbicah, ki so nepogrešljiv dodatek vsake ženske. Zelo modne so majhne tor- bice z ročaji, narejene iz istih ma- terialov kot oblačilo. Takšno tor- bico lahko izdelate kar sami, za material pa vzamete enobarvni ali karirasti boucle. Oblike torbic so lahko različne, od miniaturnih kovčkov, okroglih in v obliki kan- glic ali celo podobnih mošnjičkom. Najstnice se prav go- tovo ne bodo mogle upreti prikup- nim majhnim nahrbtnikom iz bleščečega jerseya, karirastega bla- ga, usnja, laka ali jih kar skvačkate same. Enako pomembna so tudi pokri- vala, to so slamnati ali kvačkani klobučki različnih oblik. Zelo modne so tudi kvačkane luknjičaste kape iz bombaža. Nakit, izdelan iz usnja, kerami- ke, brušenega stekla, žice in poseb- nih mas, naj bo oblikovan čim bolj nenavadno. Pasovi zopet postajajo pomemb- nejši. Lahko so usnjeni in ozki, la- kasti, kovinski, sestavljeni iz obročkov ali spleteni iz bombaža. Čevlji so letos zelo elegantni, saj so pete zelo, zelo visoke in ozke, nekoliko debelejši podplat pa še vedno ostaja. Najbolj modni čevlji pa so vsekakor iz čim več ozkih jer- men čkov. Z njimi čim bolj pogum- no zakorakajte v pomlad. Barbara Plaveč DVORANA CENTER / TRETJA MEDNARODNA RAZSTAVA MAČK Al^ lepše od maike bilo ni nobene Zaradi silne mačje lepote sodniki niso imeli ravno lahkega dela Pod strogim očesotn sodtiikov in pred radovedtiittii obrazi obi- skovalcev so se minulo soboto razkazovale počesane in urejene, site in umite, razvajene do nezavesti, kratkodlake, dolgodlake, perzijske, siamske, kdo bi vedel kakšne še mačke. Okrog 300 se jih je zbralo iz domala cele srednje Evrope, da bi ugotovile, kate- ra med njimi je naj, naj in še enkrat naj. No, soJniki so povedali svoje, ohislcovalci tudi, zasluga 2a organizacijo tretje mednarodne ocenjevalne razstave pa gre Felinološkemu društvu Lenart. oh koncu so semuciin muce dogovorili, da se v kratkem spet snidejo in pomerijo v svojih kvahtetah, kakor jih na- rekujejo svetovni mačji modni trendi, tem pa mačke, ki kaj dajo nase, hrez dvoma sledijo do zadnje podrohnosti. Mjaau! Tekst in foto: Dušan Sterle HUM PRI ORMOŽU / KULTURNI UTRIP V OPUSTELI ŠOLI Ljudje željni druženja Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka s Huma pri Ormožu, ustanovljeno 1952. leta, je imelo zadnjih sedem let precejšnje prostorske težave. Upajo, da jih je teh s tem, ko je nad staro humsko šolo prevzela patronat ormoška krajevna skupnost, konec. Da so ljudje željni srečanj, naj- lepše pove podatek, da je bila maškerada, ki jo je organiziralo prosvetno društvo na predpustni petek, 24. februarja, množično obiskana. Za dobro voljo je vse do jutranjih ur skrbelo šest domačih godcev, ki so zaigrali tudi kaj mo- dernejšega za mlajše. Mimica Pišek, ki skrbi za društvo, je povedala, v tej sezoni pripravljajo še koncert mladinske vokalne skupine pod vodstvom Klavdije Zorjan ter domačih pev- cev in pevk pod Mimičinim vodst- vom, jeseni pa se bo z igro predsta- vila tudi gledališka skupina. De- nar za delo pričakujejo od države, pa tudi od krajevne skupnosti pri ureditvi kurjave in popravilu tal. Vida Topolovec Fotografinja se je trudila v objektiv fotoaparata ujeti vse nastopajoče, pa jih je lahko samo polovico. Foto: Vera Lazar HAJDINA / ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE GOSPODINJ Družabno, koristno in poučno Zimski dnevi, ko zunaj se ni bilo pravega dela, so spet pritegnili haj- dinske in okoliške gospodinje, da so se zbrale pri Marti Sitarjev! in v njeni gostoljubni hiši preživele nekaj prijetnih, poučnih in vsestran- sko zanimivih ur. Le kdo bi ob sladkih dobrotah mislil na kalorijel Prvič so si po "napornem" delu postregle s sladicami, ki jih je oh spretno pripravila Slavica Mere, kuharica pri Certu- su, ki pa v prostem času svoje znanje rada razda tudi znan- kam ter prijatljicam. Ko so se sladkale s sadno torto, rolado in različnimi rezinami, v katerih je hilo moč okusiti imenitne kreme, so za tisti večer izklopile misel na morchino dieto in kalorije. Da pa se hajdinski možje in otroci ne hi samo sladkali, so se njihove žene in mama zhrale še enkrat. Julijana Muršič, upokojenna učiteljica iz marihorske zdravstvene šole, jih je v praksi poučila, kako vse lahko uporahijo mleto meso. V kuhinji je prijetno dišalo in skupno kosilo, ki so si ga privoščile oh koncu, jc vsaki izmed njih pošteno teknilo. Tekst in foto: S. B. Gospodinje so spoznavale, kako pripraviti mleto meso. Piše: Branko Cestnik / Pismo iz Rima Pust v Rimu Nič posebnega pustni torek v Slišal sem si- cer, da je rimska mestna oblast pripravila ne- kakšen pustni program na Na- vonskem trgu, I vendar zaenkrat se mi današnji torek ne zdi nič manj "torkasti" od drugih rim- skih torkov. Kot vsako torkovo jutro sem tudi danes na avtobu- su št. 36, ki pelje proti severnim periferijam. Ljudje na avtobusu so tiho, gledajo skozi okna, mozgajo v sebi, šlatajo po časo- pisnih straneh ... Norčije in maske so pač v Benetkah, v Via- reggiu, na Ptuju, v Riu ... Saj res, Brazilija in Rio dejaneiro! Hitro zasučem glavo, pogledam po avtobusu in že zagledam to, kar iščem - prezgodaj osivelo glavo univerzitetnega sotrpina Joseja Alema, ki je pred kratkim prišel iz Brazilije v Rim študirat komuni- kacijske vede. Nekam žalostno deluje to jutro moj prijatelj Jose. Pa kako ne bi bil žalosten, nostalgičen, melanho- ličen in potrt? Vsi njegovi prijatel- ji in vsi njegovi žlahtniki že več dni norijo po brazilskih ulicah; njegov Batatais (mesto v zvezni državi Sao Paolo) je ves v glasbi in plesu; doma povsod samba, pivo, razigranost on pa se tukaj v daljnem Rimu na avtobusu št. 36 ziblje in gnete na poti proti tisti ve- lepiflarski ustanovi, ki ji pravimo univerza! Grozno mu mora biti pri duši! Pojdem ga potolažit! "Ciao, Jose," ga pozdravim, po- tem ko se prebijem do njega skozi gručo srednješolcev. "Danes je pust, mar ne? Gotovo se ti je stožilo po domovini in vaših kar- nevalih? Zlasti zato ker se v Rimu nič posebnega ne dogaja." "Ah, karneval! Skoraj bi pozabil, da je danes pust," mi prijazno odvrne Brazilec. "Veš, po karneva- lu se mi ne toži preveč. Pet ali šest leto bo, odkar sem nazadnje videl karnevalsko povorko v živo." A tako! Torej tisto moje raz- mišljanje o njegovi pustni žalosti in nostalgiji ni nič drugega kot površna miselna projekcija, se pra- vi brcanje v meglo. Ampak pri tem se ne sme končati. Moram zvedeti, zakaj ga večlisočkilometrska od- daljenost od karnevalske Brazilije ne žalosti, pa čeprav je danes pust- ni torek! "Karneval ti torej ni všeč?" drgnem v njega. Rimu, zares nič posebnega. "Karneval mi je že všeč, vendar me ne navdušuje do te mere, da bi moral danes podleči domotožju," povzema brihtno svoje občutke Jose. Že pomislim, da imam pred se- boj introvertiranega Brazilca, ki mu pač žuri niso všeč, ko me prese- netijo naslednje besede: "Vi v Ev- ropi mislite, da se za pusta vsem Brazilcem popolnoma zmeša in da vsi po vrsti na pol goli plešemo po ulicah. Glej, stvari so rahlo dru- gačne. Večina Brazilcev se za pusta res sproti in mnogo jih je, ki se znorijo v uličnih povorkah, ven- dar so tudi takšni, ki izkoristijo proste dneve in se umaknejo kam na mirne plaže ali pa v hribe. Po- menljivo je, da je v zadnjih letih za časa karnevalskega rajanja tudi vse več verskih srečanj mladih ter du- hovnih obnov v tihoti. Pa ne zara- di opozicije pustu, temveč zaradi prostih dni in bližine postnega časa." Tako! Res sem brcal v meglo. Kdaj se bom le naučil, da svet ni takšen, kot nam ga prikazuje tele- vizija? Kdaj bom le doumel, da je bolj raznolik in bolj bogat, kot so raznoliki in bogati prispevki CNN-a? "Veš, Jose," začnem mencati, "po televiziji sodeč bi si človek mislil, da ste v Brazilci v nepustnem ob- dobju ena sama nogometna strast, potem pa, ko pride pust, pa se vsi po vrsti spremenite v našemljene plesalce sambe." "O televiziji bi se dalo marsikaj povedati," prevzame besedo še vedno prijazni Jose. "Lepo je, da je svet obveščen o kranevalskih do- gajanjih v Braziliji. Žal pa so ob- vestila skrčena na dve stvari; na karneval v Riu in na število mrtvih za časa tega karnevala. Karneval v Rio de Janeiru je res nekaj izjem- nega, vendar postaja vse bolj ko- mercialen. Vse več je režije in vse manj je pristne pustne spontanos- ti. Z ulice se seli na stadione, kjer je lažje snemati in pobirati vstopni- no. Karnevali v drugih mestnih na srečo ostajajo klasični brazilski. V Evropi sredstva javnega obveščanja rada poudarjajo število mrtvih na karnevalu v Riu. Kakor da naš karneval ni karneval, če ni nekaj brutalnega v njem. Kakor da smo divjaki, ki za pusta tako silno divjajo, da pride do pobijanja med njimi. V bistvu pa bi v vsaki državi bilo isto število mrtvih, če bi ogromna masa ljudi pri visokih temperaturah pijančevala in plesa- la po ulicah," živahno razlaga Jose Alem. Nič posebnega ni pustni torek v Rimu, zares nič posebnega. 14- NASVETI 9. MAREC 1995- TEDNIK Kuhcirskl recepti Danes bomo pripravili žolco, ocvrto cvetočo in hrustovce z možgani. ŽOLGV Potrebujemo: - 2 svinjska parklja - 50 dag mlade svinjine s kožo (pleče) -2lvode - 1-2 del kisa. pol čebule, lovorov list, poper (celi), timijan, sol - 2 korenčka (20 dag), peteršilj Svinjske parklje nasekamo in damo kuhat v slano vodo. Dodamo svinjsko meso, kis, korenje in pe- teršilj. Dodamo še vse druge začimbe. Kuhamo počasi, tako kot vse čiste juhe. Ko je meso kuhano, ga vzamemo iz juhe in ga narežemo na majhne kocke; prav tako narežemo na majhne kocke tudi svinjske parklje (kosti odstranimo). Narezano meso damo v podolgo- vat model (srnin hrbet), dodamo na kocke narezano korenje, čez pa pre- cedimo juho, v kateri smo kuhali meso. Postavimo v hladilnik, da se strdi. Izsipamo na lesen krožnik, narežemo na rezine in prelijemo s solatnim prelivom, kateremu doda- mo bučno olje. Dekoriramo s čebu- lo in rezinami trdo kuhanega jajca in ponudimo. OCVRTA CVETAČA Potrebujemo: - / kg cvetače - sol, maščobo za cvrenje -3 jajce - 5 dag moke - 20 dag drobtin Cvetočo do polovice skuhamo v slanem kropu, ohladimo in razcvet- kamo na večje cvetove. Cvetove na- rahlo solimo in jih dunajsko paniro- mo: najprej jih povaljamo v moki, nato v raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah. Ocvremo jih v primer- no vroči maščobi. Zraven ponudi- mo eno izmed majoneznih omak. HRUSTAVCIZ MOŽGANI Potrebujemo: za testo: - 20 dag vode - 7 dag margarine -12 dag ostre moke - sol, poper, muškatnioreh -2 jajci *-10 dag svinjskih možganov - peteršilj za paniranje: -10 dag drobtin -10 dag moke -2 jajci Vodo solimo, dodamo margarino in pristavimo. Ko zavre, zakuhamo vanjo moko. Kuhamo tako dolgo, da nastane cmok. Dodamo še sol, poper in muškatni oreh, ko se testo do mlačnega ohladi, pa enega za drugim cela jajca in nasekljane možgane terfino sesekljan peteršilj. Na pomokani deski oblikujemo po- dolgovat svaljek, ga enakomerno narežemo in paniramo. Najprej jih povaljamo v moki, potem v raztepe- nih jajcih in na koncu v droptinah. Na hitro ocvremo. Zraven ponudi- mo tatarsko omako. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -X. Vsaj v grobem smo poskušali prikazati nastanek nevroz. Za konec poglej-^ mo, kakšen je obseg nevroz dandanes. Primerjalnih podatkov iz preteklosti nimamo, je pa očitno, da v razvitem svetu že vsaj polovica pre- bivalcev kaže različne nevrotične simptome ali znake. Da imamo v posameznem primeru opraviti z nevrozo, nam kažejo naslednji najznačilnejši znaki: neuravnoteženo doživljanje: O tem lahko govorimo, če se pri nekom vedno znova pojavijo navi- dezno neutemeljena razpo- loženja, čustva, predstave in želje(npr. občutki manj- vrednosti in krivde, potrtost, žalost, razdražlji- vost, nezadovoljstvo); sočasno pa pri isti osebi ne opazimo, da bi se pri njej pojavila čustva in želje, ki bi se glede na situacijo mo- rala; - izguba spontanosti: Ta se kaže v nekakšni okoste- nelosti ljudi. Vitalnost, doživljanje in domišljija teh ljudi se zdijo potlačeni, ugasli in zavrti. Zato se kaj radi zatekajo v lagodnost in nestvarna pričakovanja; - razdvojenost v čustvo- vanju in vedenju: Značilno za nevrotične lju- di je, da sleherno njihovo pričakovanje, upanje in težnjo spremljajo sočasno i»y enaki meri.tudi njihova nasprotovanja: strah, dvom in negotovost.Ko- maj si npr. nekaj zaželijo,že se jih loti dvom, da ne bodo uspeli, zaradi česar akcijo opustijo; - nezrelost čustvovanja in vedenja: V doživljanju in vedenju nekaterih ljudi jeopazno marsikaj iznjiho- ve preteklosti. Včasih se zdi, da še vedno niso preras- li tistega, kar je značilno za razvojno nižji nivo. Nezna- jo se odpovedati svojim žel- jam niti nekdanjim načinom zadovoljevanja teh želja, čeprav se je real- nost v tem času spremenila. Tako nekateri trmasto sili- jo z glavo skozi zid, drugi mrzlično iščejo oporo in varnost, kakršno so nekoč že našli ali želeli najti pri svojih starših, tretjepopade strah že ob misli, da bi se uprli avtoritetam ali utečenim oblikam življen- ja, pa čeprav so le-te že zdavnaj preživele; - motenost spoznavnih procesov: Zaznave nevro- tičnih ljudi so motene in polne prevar, kar vse vpliva na njihovo d&življanje in vedenje. Manjka jim jasen pregled nad situacijo, zato imajo o ljudeh in stvareh napačne predstave in pričakovanja. Posledica tega je, da so neuspešni in razočarani; - motenost osebne celo- vitosti: Zdi se, da posa- mezne težnje nevrotičnih ljudi niso več smiselno po- vezane z vsem njihovim življenjem. Vedno znova se zato dogaja, da se posamez- ne silnice sprostijo na račun celote in skušajo prevladati, namesto da bi se dopolnjevale. Podatki kažejo, da ima dandanes že najmanj 10 % ljudi tako izražene nevro- tične znake, da so potrebni zdravljenja. Po zdravstve- nih kriterijih imamo torej opraviti že z epidemijo. •* Mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 21. FEBRUAR - Pavel Rubin, Jastrebci 9, Kog; Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78, Hajdina; Marjan Vin- diš, Dragonja vas 8/a, Cirkovce; Anton Ivanuša, Mihovci 52, Veli- ka Nedelja; Janko Petek, Trubar- jeva 9, Ptuj; Miran Gajser, Kaju- hova 11, Kidričevo; Janko Gole, Reševa 6, Ptuj; Ivan Kovačec, Kungota 8, Kidričevo; Martin Turk, Vegova ul. 3, Kidričevo; Matjaž Mestinšek, Kraigherjeva 36, Ptuj; Vida Gonc, Groharjeva pot 2, Ptuj; Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Markovci; Miran Koser, Črmlja3/a, Trnovska vas. 22. FEBRUAR - Boštjan Men- art, Zvirče S/c, Tržič; Gorazd Ku- kovica. Tržaška 35, Ljubljana; Jernej Pečnik, C. 9. Avgusta 54, Zagorje; Rudi Muršec, Zg. Senar- ska 49, Sveta Trojica; Maksimil- jan Tacer, Sv. Duh na Ostrem Vrhu; Janoš Podlipnik, Skrjančeva 4, Moste; Janez Zaje, Smartinska 224, Ljubljana; Bojan Set, Orožnova 8, Šentjur; Peter Facheris, Linhartova 8, Celje; Bo- jan Jovič, Pivška 1, Postojna; Samo Pikš, Novi dom 32/a, Trbovlje; Peter Klokočovnik, Breg 34, Slovenske Konjice; Bo- rut Zorn, Prvačina 43/a, Dorn- berg; Gregor Poppis, Brilejeva 3, Ljubljana; Damijan Matjaž, Ki- dričeva C 67, Škof]a Loka; Robert Emeršič, Majski Vrh 2, Videm pri Ptuju; Oliver Gorjup, Ul. Pohor- skega b. 6, Oplotnica; Tomaž Po- povič, Galicija 24/'a, Žalec; Emil Hrovat, Muljava 36; Jože Erce, Vodiška c. 4, Vodice; Tomaž Re- goršek, Sp. trg 18, Vuzenica; Rok Rešek, Golnik 55; Sebastijan Šef, Dravska ul. 7, Ljubljana; Alek- sander Korošec, Sp. Brežnica 40; Simon Litrop, Žitna 12, Odranci; Robert Bobič, Sarajevska 1, Mari- bor; Damjan Cesar, Puhova 6, Bežigrad; Aleksander Fras, Zg. Hoče 5; Uroš Šega, Visole 69, Slo- venska Bistrica; Matjaž Rudež, Klanec pri Kozini 34; Robert Križnik, Krajnčica 45, Šentjur; Mihael Mihelčič, Brodarjev trg 13, Ljubljana; Justin Slanovec, Pot na Jeranovo 4, Kamnik; Peter Štupar, C. 24. junija 72, Črnuče; Matjaž Jesenšek, Sp. Gorje 203; Bernard Pal, Lipa 105, Turnišče; Damjan Platinovšek, Galjevica 12, Vič; Mihael Pibernik,Trg svo- bode8, Šoštanj; JanezTratnik,Li- vold 4, Kočevje; Fredi Sampt, Kuzma 89; Stanko Lenart, Nova vas 72, Ptuj; Viktor Močnik, Počakovo 2, Radeče; Marko Ko- lar, Sv. Florjan 37; Peter Zlobko, Gazice 8, Cerklje ob Krki; Drago Žižek, Črešnjevec 9, Selnica; Vik- tor Tkalec, Mladinska 4/c, Beltin- ci; Viktor Česnik, Pod Jelovico 11, Postojna; Damjan Kotnik, Bele Vode 59, Šoštanj; Stojan Obid, C. OF8,Cerkno; Danijel Kapun,Ju- rij ob Pesnici 7, Zg. Kungota; Dar- ko Vrbn jak, Nova vas pri Markov- cih, Markovci; Radko Divjak, Kladje r;ad Blanco 27, Blanca; Matjaž Belina, Ul. b. Greifov 18, Maribor; Demis Mask, Renče 40/a; Damjan Kobe, Vukovci 4, Vinica; Gašper Knez, Poženelova 3, Laško; Andrej Pečnik, Zlato polje 15, Kranj; Vasja Žunko, Pot v dolino 37, Ljubljana; Justin Jauk, Dornikova 6, Maribor; De- jan Vogrič, Idrija pri Bači 34, Idri- ja; Zlatko Kolar, Stanečka vas 2, Majšperk; Iztok Kosi, Ob ribniku 12, Ormož; Marjan Bezgovšek, Podgrad 13, Šentjur; Jernej Rajh, Pavlovski Vrh 42, Ivanjkovci; Franc Cizerl, Gregorčičev drevo- red, Ptuj; Vojko Ilec, Gregorčičev drevored, Ptuj; Suad Fačič, Len- artova 9, Mežica; Marjan Rajh, Apače 294, Lovrenc na Dr. polju; Jože Robič, Gradiška 306, Pesni- ca; Marjan Ivančič, Ljubljanska 31, Rakek; Marko Pernuš, Groso- va 24, Kranj; Rihard Rupreht, Podgorje 175, Podgorje pri Slo- venj Gradcu; Ljubomir Horvat, Zenkovci 3, Bodonci; Boštjan Ga- ber, Murska ulica 55, Krog; Igor Dizdarevič, Podčetrtek 75; Mla- den Mutavčič, Cankarjeva 76, Nova Gorica; Gorazd Rozman, Pustnice 12, Vodice; Marko Kor- dež, Ob suhi 28, Ravne na Koroškem; Matej Cvikl, Limin- janska 33, Lucija; Damijan Jug, Volavlje 6, Moste Polje; Matjaž Toman, Posavec 124, Podnart. 23. FEBRUAR - Milan Vervega, Jurovskac. 11, Lenart; Vinko Rep, Podlože 70, Ptujska Gora; Zdrav- ko Krošl, Savinsko 38, Majšperk; Dušan Fridl, Lancova vas 22, Vi- dem pri Ptuju; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Štefan Ros, Ul. B. Kraigherja 14, Kidričevo; Franc Veselic, Kajuhova 11, Ki- dričevp; Matija Zoreč, Gre- gorčičev drevored, Ptuj; Renata Plohi, Bukovci 93, Markovci; Jan- ko Vindiš, Ptujska Gora 3; Vinko Sirec, Kočice 55, Žetale; Franci Princi, Sela 28/a, Lovrenc na Dravskem polju; Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Nives Ovčar, Majski Vrh 29/a, Videm pri Ptuju; Ernestina Lešnik,Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Bojan Mere, Soviče 12, Videm pri Ptuju; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Franc Turnšek, Apače 140, Lovrenc; Jože Muzek, Muretinci 57, Gorišnica; Alojz Kelc, Bukovci 82/a, Markovci; Anton Planinšek, Župečja vas 2, Lovrenc; Franc Hentak, Sta- nošina29/c, Podlehnik; Kari Hor- vat, Drstelja 43, Destrnik; Avguštin Ros, Planjsko 7, Majšprk; Albin Petrovič, Vareja6, Videm pri Ptuju; Jožef Rajh, Apače 294, Lovrenc na Dr. polju; Štefan Pesek, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Branko Mohorko, Apače 284, Lovrenc na Dr. polju; Branko Forstnerič, Tržeč 14, Vi- dem pri Ptuju; Alojz Zoreč, Mino- ritski trg 4, Ptuj; Peter Najvirt, Ložane6, Pernica; Milan Žemljic, Andrenci 34, Cerkvenjak; Jože Grula, Skorba 41/c, Ptuj; Franc Kuri, Janežovci 3, Destrnik; Rudi Vidovič, Medribnik 11, Cirkula- ne; Ivan Horvat, Jurovska c. 9, Lenart; Anton Ratek, Kicar 118/b, Ptuj; Zmago Ilovšek, Po- brežje21,Videm pri Ptuju; Dušan Najvirt, Cel estrina 11,Maribor. V SADNEM VRTU so pričele brsteti breskve in nekta- rine. Medtem ko z rezjo pri tej sadni vrsti še nekoliko počaka- mo, pa se že pripravimo na škropljenje, da bi rastlino pra- vočasno zavarovali pred okužbo z zelo nevarno rastlinsko bolez- nijo breskovo kodravostjo. Proti tej bolezni škropimo že v jeseni po odpadanju listja, če pa smo ta prvi rok zamudili, pa škropimo dvakrat pozimi. Prvo škropljen- je pozimi mora biti opravljeno najkasneje tedaj, ko brsti rahlo nabreknejo, vsekakor pa preden pogledajo iz njih listne konice. Drugo škropljenje opravimo le do 20 dni kasneje, odvisno od padavin, ko konice brstičev na- vadno že pokukajo iz brstov. To škropljenje je odločilno, zlasti če je med brsten jem precej pada- vin. Kdaj bo nastopila faza brstenja, je odvisno od sorte breskve ali nektarinke, starosti drevesa, predvsem pa lege, kjer drevesa rastejo. V toplih in za- vetrnih legah se je brstenje že pričelo, v drugačnih pa se bo zavleklo nekaj dni. Škropimo z že znanimi bakre- nimi pripravki (kupropin, bak- reno apno WP 50, cuprablau ali bordojska brozga) v 1 % koncen- traciji. Če pa imamo občutek, da za kakšen dan kasnimo, pridejo v poštev še učinkovitejši organ- ski fungicidi ciram v 0,5 % kon- centraciji, dodin v 0,15 % kon- ■ centraciji ali delan v 0,15 % kon- centraciji; tem fungicidom ^ lahko dodamo še olje folidol v 0,5 % koncentraciji ali oleodia- zinon v 1,5 % koncentraciji, da hkrati uničimo zimsko zalego škodljivcev. Škropimo izdatno, da bo za- nesljivo poškropljena vsa lesna površina ter cvetni in listni brsti, v povsem mirnem vreme- nu, ko ne zmrzuje in da se pred ponovnimi padavinami škropi- vo na drevesu dobro posuši. Če želimo pridelati zdrave in kakovostne breskve ter ohraniti drevesa pred uničenjem zaradi breskove kodravosti, je odločilno, so ta priporočana zimska škropljenja opravljena pravočasno in z vso skrbjo. Ko se v OKRASNEM VRTU prebuja pomlad, ko zgodaj cve- toče čebulnice zvončki, norice, žafrani že razkazujejo barvitost in prinašajo vonj po prihajajoči pomladi, naspri spomladanskih opravilih v okrasnem vrtu običajno prime zagnanost in želja, kaj vse bi še lahko in radi posadili in postorili, da bi bil med letom čim pestrejši, cvetoč in mikaven. Pri zbiranju in nakupovanju semen in sadik se mnogokrat ne obnašamo dovolj zbrano: želeli bi imeti vse, kar vidimo ali kar nam ponujajo. Ne oziramo se na kakovost semen in sadik, vseeno nam je za njihov izvor ali zdravstveno stanje, in kar pa je najslabše, ne oziramo se na skladnost, kje in v kakšni združbi bo ta okrasna rastlina v vrtu oziroma okolju rastla. Cesto ne poznamo niti rastline niti njenih lastnosti in rastnih zahtev ali pa ne pomislimo, ali ji v svojem vrtu lahko zagotovimo vse optimalne rastne razmere. Preden seodpravimo po nakupu ali zbiranju semen in sadikokra- snih rastlin, razmislimo o pros- toru, ki nam je na voljo za setev ali sajenje, spoznajmo posamez- ne okrasne rastline glede rast- nih zahtev,oblike rasli,časa cve- tenja, barve in vsega drugega, kar vpliva, da bomo dosegli skladnost rastlin, ki ji bomo sa- dili v skupinah. Semena, pa naj bodo to trajni- ce, dvo- ali enletnice, morajo biti znanega izvora z zagotovlje- nim neoporečnim zdravstve- nim stanjem. Doma zbranim se- menom je izvor bolj ali manj znan, če pa jih kupujemo, pa poiščimo semena znanih pride- lovalcev z orginalnim pakiran- jem. Ne glede na to, od kod bomo dobili sadike, izberimo le dobro in krepko raščene z zdra- vo zeleno barvo listja, ki ne sme biti ovenelo. Z ohladitvami in padavinami v začetku marca nas narava opo- zarja, da v ZELENJAVNEM VRTU še ni čas za setev in sajen- je vrtnin na prosto. Kalilna tem- peratura večine vrst zelenjavnic jeokrogl5C,indoklerzemljani toliko topla, setev ni koristna. Seme v neugodnih vremenskih razmerah ob sorazmerno preo- bilni vlagi in premajhni toploti strohni, segnije, kalček pa odmre. Med za toploto manj zahtevne vrtnine uvrščamo čebulnice. Čebulček, šalotko in česen lahko že sadimo, brž ko bo zemlja za to godna, ne glede na njeno toploto. Zemlja za čebulo nesmebitipremokra, naj bo pri- merno rodovitna, dovolj zračna in v nobenem primeru pognoje- na s hlevskim gnojem. Lega naj bo sončna in zavarovana pred vetrovi. Zemlja za čebulo naj bo globoko prekopana že v 'eseni ai. ^.i./i.ui in puščena \ ^lobi brazdi. Ko grude ob koncu zime razpadejo, grede poravnamo in pognojimo s 4 do 8 dag/m^ nitro- foskala, ki vsebuje dvakrat toli- ko kalija kot dušika. Za čebulni- ce nikoli ne namenimo gredice, na kateri bi jo sadili dve leti za- poredom, ker so v tleh povzročitelji obolenja, npr. bela gniloba, in škodljivci, npr. ne- matode. Čebulček sadimo v medvrst- no razdaljo 25 cm, v vrsti pa 5 do 8 cm. V zemljo čebulico potisne- mo s prsti tako, da njen vrh moli iz tal. Glavice česna razdelimo na stroke neposredno pred sa- jenjem, posadimo jih v enakih medvrstnih razdaljah kot čebulček in 3 cm globoko tako, da je koničasti del stroka obrn- jen navzgor. Zdaj že lahko delimo in presa- jamo korenine trajnih zelišč: koprive, melise, poprove mete, pehtrana in rabarbare. (***) Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pride- lujemo zaradi lista, 5. in od 12. do M.marca, korenike 7. in8., lOinod n.do 19. marca, zaradi plodov od 5. do 7. in od 14. do 16. marca ter zaradi cveta in zdravilna zelišča od 10. do 12. marca. Miran Glušič, ing. agr. PTUJ / OBČNi ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA Jutri občni zbor govedoreiskega društva Jutri ob 10. uri bo v Narodnem domu v Ptuju občni zbor Govedoreiskega društva Ptuj. Poleg članov društva se ga bodo udeležili še govedo rejci iz sosednjih držav (Avstrije in Hrvatske) in predstavniki slo- venskega kmetijskega mi- nistrstva, povabili so tudi mini- stra dr. Osterca. Osrednje teme občnega zbora bodo namenjene problemom živinoreje, oblikovanju osemen- jevalnega centra in aktivnostim društva v prihodnje. TEDNIK -9.MAREC 1995 ŠPORT -15 NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Drava - Era Šmartno 3:1 (1:1) stadion Drave v Ptuju, gledalcev 600, sodnik Gliha (Trebnje) Strelci: 0:1 Mešanovič (16), 1:1 Tomaž Emeršič (29 -11 m), 2:1 Tomaž Emerštč (77), 3:1 Vesenjak (88). prava: Brodnjak, Koren, Čeh, Žolek, Ramšak, Lončarič (Pucko), Kor- ber, T. Emeršič (Krajnc), Baškovič, M. Emeršič, Vesenjak; ERA Šmartno: Kališek, Eajdiga, Bulajič (Jelen), Irman, Omergič, Gro- belšek, Mašič, Grajfoncr, Zurej, Druškovič, Mešanovič. Nogometaši Drave so pomemb- no tekmo z vodilnim moštvom druge lige na mokrem ter za igro razmeroma težkem igrišču začeli preveč previdno in premalo agre- sivno, zato si je tehnično dobro moštvo iz Smartnega prvo priigra- lo zrelo priložnost; predvsem po zaslugi zmede v domači obrambi se je v lepi priložnosti iz bližine znašel Druškovič. Na stalne zahte- ve domačega trenerja Zemunoviča se je moštvo odzvalo po 10. minuti in začelo zelo ogresivno igro po vsem igrišču. Zato je prišlo do prvih priložnosti, ki sta jih imela Milan in Tomaž Emeršič. Med po- budo domačih so gostje izrabili zmedo v obrambi in Mešanovič je zadel iz mrtvega kota z desne stra- ni. Domači niso popustili, zaigrali so še bolj agresivno in v 28. minuti so gostujoči branilci povzročili ka- zenski strel, ko so s prekrškom v kazenskem prostoru ustavili Ve- senjaka. Enajstmetrovko je za- nesljivo izrabil Tomaž Emeršič. Dobro, predvsem agresivno igro so domači nadaljevali tudi v dru- gem delu, gostje pa jim niso ostali dolžni, tako da so številni gledalci videli živahno in res dobro drugo- ligaško tekmo. Po dveh priložnos- tih na obeh straneh so domači ne- koliko popustili in gostje so prev- zeli pobudo. V obdobju največjega "strahu" pred vodstvom gostov, je Tomaž Emeršič izrabil hiter na- sprotni napad in odlično podajo Boškoviča. Gostje so vse sile vložili v napad, to pa je dobri dve minuti pred koncem po hitrem nasprot- nem napadu izrabil Vesenjak. Gledalci so videli dobro tekmo in pomembno zmago Drave, ki se je tako spustila v boj za obstanek oziroma uvrstitev v bodočo drugo ligo. Videli pa smo tudi novost na tekmah: nosila, s katerimi sta ime- la dežurna bolničarja precej dela, saj ni več pomoči na igrišču, tem- več ob njem. Sicer pa je bila tekma zelo korektna, nekaj poškodb pa je bilo bolj posledica težkega igrišča kot namernih prekrškov. Sodnik Gliha je dobro opravil delo, čeprav je podelil kar sedem rumenih kar- tonov, ni pa z odločitvami oškodo- val nobenega moštva. Drava je trenutno enajsta, v ne- deljo pa se bo v gosteh pomerila z Radečami, ki so trenutno šeste. l.k. W Ptu(u svetovna imena saha OD 6. DO 21. APRILA BO V PTUJU CONSKI ŠAHOVSKI TURNIR ] Da so ptujski šahisti dobili eno največjih prireditev - conski tur- nir, ki spada v ciklus kvalifikacij za naslov svetovnega prvaka in prvakinje, ni naključje, če vemo, da so izvedli že številne domače in nednarodne turnirje najvišje kvalitete. To je pravzaprav priz- nanje ptujskemu šahovskemu društvu, ki letos praznuje 60-letni- co. Mednarodna šahovska organi- zacija FIDA šteje 129 držav, ki so razdeljene na posamezne cone. Slovenija je v tako imenovani coni 2/A skupaj z Nemčijo, Av- strijo, Švico in Liechtensteinom. Odločitev o conskem turnirju v Sloveniji je padla na olimpiadi v Moskvi konec preteklega leta; tam so se tudi odločili za SD Ptuj kot organizatorja. Na conskem turnirju nastopajo najboljši z državnih prvenstev in tako bomo v času od 6. do 21. aprila gostili 16 najboljših šahistov in 12 šahistk iz prej navedenih držav. Sloveni- jo bodo v moški konkurenci zas- topali Sermek, Gostiša, Mohr in Grosar, pri ženskah pa Kili Gro- sar, Anita Ličina in Nataša Krmelj. Conski turnir kot kvalifikacija za medconskega je vsaki dve leti. Za Ptujčane bo prav gotovo naj- zanimivejši nastop MM Anite Ličine (na medconski turnir se uvrsti samo zmagovalka), nič manj zanimanjapanebozaraoški turnir (na medconski turnir se uvrstijo trije), kjer bodo nastopili VM Viktor Korčnoj (Švica), ki je bil že kandidat za svetovnega prvaka, VM Artur Jusupov iz Nemčije, zraven njega pa še znana nemška VM Lobron in Kinder- man. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik ŠZ Slovenije Mi- lan Kneževič (popredsednik od- bora je VM Danilo Polajžer, pred- sednik ŠD Ptuj) prav gotovo ne bo imel lahkega dela. Pokrovi- teljstvo je prevzela občina Ptuj. Vendar se ob "prekaljenih" šahov- skih organizatorjih, med kateri- mi je vsekakor potrebno izposta- viti mednarodnega sodnika FIDEJankaBohaka(tabotudina tem turnirju prevzel nalogo glav- nega sodnika) ni potrebno bati, da si ptujsko šahovsko društvo ne bi priborilo še ene zvezdice v seri- ji odličnih prireditev. Silva Razlag Športne vesti NAMIZNI TENIS # ŽENSKE PETE, MOŠKI OSTALI V V zadnjem krogu rednega dela prvenstva v prvi ženski ligi so igralke Petovie po pričakovanju v Ljubljani z 1:6 izgubile z Ilirijo Meditrade. Točko jeosvojila Luknerje- va, nastopile pa so še Safranova, Isteničeva in Mojsilo- vičeva. Ptujska ekipa je osvojila dobro peto mesto, za četrto, Olimpijo, in uvrstitvijo v končnico pa jim manjkata dve točki. Vendar so z doseženim v klubu za- dovoljni, saj so nastopali z zelo mladimi igralkami, ki imajo lepo perspektivo. V drugi moški ligi se je Petovia s točkami iz zadnjih krogov rešila izpada, česar so v klubu zelo veseli, saj še pred nekaj krogi ni kazalo tako. Ptujčani so v zadnjem krogu premagali in prehiteli Merkur iz Kranja, boljši pa so tudi od Istrabenza Semedele in TKI Kemičar. l.k. STRILSTVO -1. DRŽAVNA LIGA O PTUJ-KRUNO BREŽICE 1681:1599 Ptuj strelci z zračno pištolo so v I. državni ligi v nedeljo v Ptuju prepričljivoslavili zmago nad močnoekipo Kru- no iz Brežic. SD Ptuj je nastopilo v najboljši postavi in prednost 82 krogov nikogar ne preseneča. Posamezno je bil najboljši Ptujčan Janez Štuhec, saj je nastreljal 572 krogov, pred zelo dobrim Vladom Sabadošem iz Brežic, tretji je bil Ludvik Pšajd ml. 553 krogov, četrti pa Alojz Trstenjaks 553 krogi. Kot rezerva jesolidnostreljalmla- dinec Sašo Porok. Domačini iz kola v kolo streljajo boljše, druga zapo- redna zmaga pa Ptujčane pelje k vrhu I. lige. Trener Kramberger pravi, da vrhunec forme načrtuje za drugi del lige ter za regijsko in državno prvenstvo. Slavkolvanovič ODBOJKA O PTUJ - TOPOLŠICAII 3:2 Po več kot dveh urah ogorčenega in razbuljivega boja izenačenih nasprotnikov so se na koncu srečanja veselili domači igralci. Po 1:2 v nizih in vodstvu v četrtem nizu 7:10 je kazalo, da bodo igralci Topolšicesrečanje dobili, toda po minuti odmora pri tem izidu so domači igralci srečanja obrnili v svoji prid. Rezultat po nizih: 15:12, 14:16,7:15.15:13inl9:17. V naslednjem kolu bodo igralci Ptuja gostovali na Ravnah, kjer se bodo srečali z ekipo Fužinarja. V soboto ob 17. uri se bodo članice Marsela srečale z ekipo izMežic. I.Z. ŠAH O 4. HITROPOTEZNI TURNIR ŠD GORIŠNICA V nedeljo se je trinajst gorišniških šahistov pomerilo na 4. hitropoteznem šahovskem turniju. Prvo mesto sta si z osvojenim i 9,5 točkami razdelila Miloš Ličina in Ja- nez Vrbančič, tretje pa z 9 točkami Drago Ranfl, Zlatko Roškar in Jurij Cvitanič ml. Naslednji hitropotezni turnir bo v nedeljo, 2. aprila. DS MALI NOGOMET O POKAL ORINOCO V nedeljo, 12. marca, ob 9. uri, bo v šprni dvorani Cen- ter v Ptuj u tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga bo ob podpori pokroviteljev organiziral NK Drava iz Ptuja. Vabilo je prejelo in potrdilo udeležbo osem ekip starejših dečkov: NK Maribor, NK Mura, NK Beltinci, NK Aluminij, NK Varteks (Varaždin), NK Jagesberg (Avstrija) in NK Drava I. in II. Ivo Komik STRELSTVO # DOPISNA LIGA INVALIDOV Invalidi so končali osmi krog dopisne lige z zračno puško. V letošnji sezoni jeptujskaekipavodilaod prvega do konca osmega kroga. Sestavljali so jo Srečko Majce- novič, državni reprezentant, Franček Ljubeč, lanski državni prvak, Ludvik Pšajd, viceprvak, Adolf Hvaleč, Jože Pintarič, lanski državni prvak v kategoriji invalid- nosti 02, Konrad Kramberger, Slavko Ivanovič, državni prvak z zračno pištolo, in Franc Ced, vodja tek- movalne ekipe. Polfinale dopisne invalidske strelske lige bo 18. marca in finale 22. aprila. STRELSTVO # PODROČNO PRVENSTVO INVALIDOV V Gornji Radgoni je bilo 18. februarja področno inva- lidsko prvenstvo z zračno serijsko puško. Tekmovali so DI Murska Sobota, DI Ljutomer, DI Ormož, DI Ptuj in domačini DI Gornja Radgona. Ptujski strelci so nastreljali: Franček Ljubeč - 528 krogov, Ludvig Pšajd - 323 kroge, Adolf Hvaleč - 307 krogov, Jože Pintarič - 302 kroga in Slavko Ivanovič z zračno pištolo - 531 krogov. Na željo domačinov DI Gornja Radgona je bilo izvedeno še ekipno tekmovanje z zračno puško serijske izdelave. Ekipa DI Ptuj je zased- la 1. mesto z 958 krogi, drugi so bili domačini. Franc Geti ROKOMET V soboto s Fructalom v končnici prve državne moške roko- metne lige minuli konec tedna ni bilo te- kem, zato ima ptujska Drava kar nekaj časa za priprave na tri odločilne tekme, ki jih bo odigrala v svoji dvorani. Tako se bo to soboto (11. marca) pomerila z vodil- nim Fructalom iz Ajdovščine, 18. marca z Inženiringom Šarbekom in 25. marca z Inlesom. Tekme bodo začeli ob 19. uri. V zadnjem krogu pa bo gostovala v Aj- dovščini. Drava je po porazih v Litiji in Ribnici zadnja med štirimi moštvi, ki se borijo za dve mesti, ki pomenita obstanek v prvi ligi, vendar se po tekmah v domači dvorani z zmagami lahko še vse spremeni. Ormož zmagal v gosteh v 18. krogu prvenstva v vzhodni skupini druge državne moške lige je Ormož z 19:17 v Murski Soboti premagal Polet in je tre- nutno peti, Velika Nedelja pa je v svoji dvo- rani z 19:22 izgubila z Lisco iz Sevnice in si deli deveto mesto s Krogom. l.k. ŠPORT MLADIH Privlačni nogomet v Ptuju Pred dnevi so se v Ptuju zbrale tri naju- spešnejše ekipe in se pomerile na območnemprvenstvu osnovnih šol v ma- lem nogometu za starejše učence. Doseženih je bilo nekaj izvrstnih rezul- tatov, ki dajejo nogometnim delavcem nov polet za krepitev te športne zvrsti na Štajerskem. Učenci OS Ljudski vrt iz Ptuja so tudi to- krat pod vodstvom športnega pedagoga Ivana Cuša zanesljivo osvojili prvo mesto. Zmagovalcem je pokal podelil direktor Športnega zavoda prof. Stanko Glažar, naslov najboljšega strelca stasi s po štirimi zadetki razdelila Aleš Čeh (OŠ Ljudski vrt) in Aleš Dornik (OŠ Laporje), za igralca turnirja pa so proglasili Čeha in Hvalca (OŠ Ljudski vrt). Rezultati: OŠ Ivanjkovci - OŠ Ljudski vrt 2:0; OŠ Laporje - OŠ Ivanjkovci 8:1; OŠ Ljudski vrt - OŠ Laporje 4:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Lapor- je, 3. OŠ Ivanjkovci. Najboljši ekipi sta se uvrstili na polfinalno prvenstvo, ki bo ko- nec marca. IvoKornik Lovil krapa, ujel tolstolobika To, da rogozniški ribnik skriva v sebi skrivnosti, je starim ribiškim mačkom že znano. V četrtek, 2. marca, nekaj po deveti uri se je ribiška sreča nasmehnila dolgoletnemu članu RD Ptuj Francu Arnušu iz Zlato- ličja, ki ima sicer že kar nekaj izjemnih ribiških trofej. Kl]ub slabemu vremenu se je - sicer malce pozno - odpravil na krapa. Ker so bile dežne kaplje vse pogostejše, je že skoraj obupal, saj je že resno razmišljal, ali bi palico zložil in odše' na tople ^li bi vztrajal. Pa mu ribiška žilica ni dala miru in po kakih 20 minutah je plovec nenadoma izginil. Sunkovito je zategnil in kmalu zaslutil, daje na drugi strani nekaj velikega. Še sreča, da je dan pred tem na svojo daiwo navil 300 m novega najlona. Po kakih 20 minutah borbe je ob pomoči požrtvovalnega prijatelja, ki je mo- ral do pasu v ledeno vodo, spravil na suho 18 kg težkega in 115 cm dolgega tolstolobika, ki so ga v naše vode preselili iz dežele vzhajajočega sonca. Začuden je bil, saj je ribji velikan, znan kot vegetarijanec, prijel na kostnega črva, ujel pa ga je na samo 0,25-milimetrski najlon. Še to nam je zaupal, da bo izredni primerek tolstolobika kmalu prepariran krasil njegovo ribiško sobo. Se- zona velikih rib je torej spet odprta. (-CM) Občina Ormož objavlja na podlagi določil 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 6, 7. in 8. člena pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do najema socialnega stanovanja (Ur.l. RS, št. 18/92/, 2. člena pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. I, RS, št. 18/92) RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI ORMOŽ I. Razpis je za oddajo socialnih stanovanj, ki bodo v času veljavnosti predhodne liste Izpraznjena ali na novo pri- dobljena. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa. II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA Za upravičence za najem socialnega stanovanja se štejejo državljani Republike Slovenije, katerih skupni prihodek zadnjih treh mesecev pred razpisom na posameznega člana družine ne presega: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % pov- prečne plače za zadnje tri mesece pred razpisom 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta sta- rosti 34 % povprečne plače za zadnje tri mesece pred razpi- som 3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače za zadnje tri mesece pred razpisom 4. za odrasle osebe 52 % povprečne plače za zadnje tri me- sece pred razpisom. OPOMBA: Za dohodek se štejejo vsi prejemki posameznika in njegovih ožjih družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen: - dodatka za pomoč in postrežbo - prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini - otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom - štipendije. Ml. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI DRŽAVLJANI, DA SO UPRAVIČENI DO DODELITVE SO- CIALNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. je državljan Republike Slovenije 2. prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stano- vanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stano- vanja 3. prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja 4. ima prosilec stalno prebivališče v občini Ormož 5. prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hišice ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine 6. prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja 7. prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji 8. prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki pod- jetja oziroma nosilci obrti, razen v primeru samozaposlitve. IV. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Pri merilih za sestavo prednostne liste za dodelitev stano- vanj v najem se bodo upoštevala določila pravilnika o nor- mativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem in pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. I.RS, št. 18/92). V. VLAGANJE ZAHTEVKA IN DOKAZILA Prošnjo za stanovanje je treba vložiti na obrazcu, ki ga dobi- te v sprejemni pisarni občine Ormož. Vlogi je treba priložiti naslednje listine: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov - potrdilo o dohodkih vlagatelja in družinskih članov - potrdilo o premoženjskem stanju, izdano od Republiške uprave za javne prihodke, izpostava Ormož - najemno oziroma podnajemno pogodbo - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stanovanjske hiše ozi- roma stanovanja v primerih, ko vlagatelj živi pri starših ali v svoji stanovanjski hiši oziroma stanovanju - zdravniški izvid komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitnem trajnem obolenju mla- doletnih otrok - mnenje pristojne komisije o morebitni zmerni, težji ali težki duševni ali težki telesni motnji otroka - izvid in mnenje pristojne komisije o nesposobnosti prosilca ali odraslega družinskega člana za samostojno življenje in delo - potrdilo Zavoda za zaposlovanje, izpostave Ormož, o ne- zaposlenosti vlagatelja ali odraslega družinskega člana. Vlogo s prilogami je treba vložiti do 30. aprila 1995 v spre- jemni pisarni občine Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, ali pa vlo- go poslati po pošti na zgoraj navedeni naslov. VI. INFORMACIJE Pojasnila v zvezi z razpisom daje referent za stanovanjske zadeve Občine Ormož, Ptujska c. 6, soba št. 5 ali 13, ali po •s-701-041. □ 16 - ZA RAZVEDRILO 9. MAREC 1995- TEDNIK TEDNIK -9. MAREC 1995 ZA KRATEK CAS - 19 Info-glasbene novice! Info - kviz Ali ste uganili, kateri pevec/pev- ka je na sliki? Izrežite kupon (rešitve brez kupona ne veljajo!), vpišite njegovo/njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- ne Merkitfja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi jebila na sliki Gloria Estefan. Nagrado prejme Lili Kamenšek, 5. preko- morske 19, Ptuj. Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek,16. marca. Reševalec: Naslov: Ime pevca na sliki: Na koledarjih je še zima, vendar zvončki, trobentice in mačice že nekaj časa rastejo teroznanjajobližajočose pomlad. Glasbena scena se ne ozira na letne čase, ampak nenehno nudi novo glasbo, ob kateri bosta v pri- hodnje lahko zaplesali ali zaspali! Seatlski grunge band PE- ARL JAM je po skladbah Spin the black circle in Better man z albuma Vitology pripravil skladbo NOT FOR YOU. (***) Novi ameriški ročk val pred- stavljajo DEADEYE DICK, ki so v skladbi New age glrl ope- vali Mary Moe kot vegetarijan- ko. Sedaj pa prepevajo o po- polni družini - PERFECT FA- MILY. (***) COLLECTIVE SOULje lani sijala na ameriški ročk lestvici s pesmijo Shlne, tokrat pa Soulovci, ki igrajo ročk, sijejo v pesmi GEL. (***) RADIOHEAD na koncertih izžarevajo energijo, v studiu pa navadno odigrajo kakšno bala- do, kot je tudi HIGH AND DRY. (****) Legendarni JOE COCKER je s svojim značilnim glasom na glasbeni sceni že dobrih pe- tindvajset let. Še zmeraj odlični JOE prepeva o upanju v skladbi HAVE A LITTLE FAITH. (****) Ameriški pevec JOSHUA KADISON je posnel naslovno temo debitanskega albuma PAINTED DESERVE SERE- NATE in jo posvetil punci Jane! (*****) Švedski duo ROXETTE je z lanskega albuma Crash! Boom! Bang! snelše eno prijet- no balado Wulnerable. (**■***) BONNIE RAITT se je lotila in uspešno priredila velik hit pokojnega Roya Orbisona s naslovom YOU GOT IT. (****) JANET JACKSON je na al- bum Janet uverstila tudi bo- nus pesem WHOOPS NOW, ki ima mali prizvok reggaeja! (****) Trio TLC je zaslovel pod pro- ducentstvom Baby Facea, ki jim je pomagal pri albumu Cra- zysexycool, s katerega po ko- madu Creep prihaja soul bala- da TIND LIGHT SPECIAL. Kanadska rap skupina DREAM WARRIORS je imela največji rap hit leta 1991 s ko- madom My defmicion of bom- bastic jazz style. Warriorsi pa lahko le sanjajo o podobnem uspehu s komadom CALI- FORNIADREAMIN. (***) Nova britanska disco zvezda je pevka JUDY CHEEKS z dvojnim komadom THIS TIME (*^*) in RESPECT. (**) ROZALLA je lani izdala al- bum Look no further in pesem You never love the same way twice. Z albuma za prihodnost pa ima ROZALLA pesem BABY. (***) Duo SPARKS je letos že slo- vel s priredbo When do I get to sing my way, sedaj pa imata fanta že novo priredbo WHEN I KIS S YOU (hear Charlie Par- ker singin). (***) Od priredbe do priredbe in zagotovljen je uspeh - tako mislijo tudi člani nemške sku- pine JAM TRONIC. De- vetčlanska škotska skupina The Kelly Family je Tronicom dovolila prirediti komad AN ANGEL v plesno verzijo! (¥**) PRINCE IT AL JOE & MAR- KY MARK sta lani slovela v ko- madih Happy people, United in Life in the streets. Leta 1995 pa začenjata z značilnim ple- snim komadom BABYLON. (^***) Nizozemski techno duo 2 UNLIMITED sestavljata Ani- ta Dels in Ray Slinjaard. S tret- jega albuma Real things priha- ja tudi tretji komad HERE I GO! (*****) David Breznik POPULARNIH 10 1. An Angel - The KellyFamily 2. Abouta Glrl; The Man who soldtheWorld-Nirvana 3. OldPop in an Oak - Reclnex 4. Tears don'tlie - Mark 'Oh 5. Here comes the Hotstep- per - Ini Kamoze 6. SomedayrilbeSaturday Night-BonJovi 7. TakeaBow-Madonna 8. Holdme, thrillme, kissme /Everlastinglove - Gloria Estefan 9. Thinktwice - Celine D ion 10.Herelgo-2Unllmited Lestvico POPULAR.MH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki B .......................... MOJA DRUŽINA Nedelja ... Ponavadi me zbudi vonj po nedeljskem kosilu. Vsta- nem. Odpravim se v kopalnico, ko zaslišim mamin glas: "Ančka, vsta- ni!" - "Ja, ja, saj sem že budna!" Odpravim se v bratovo sobo, kjer zaželim nedeljski dobro jutro Ajki in Renku. To sta Simonovi ribici. Odpravim se po stopnicah, kjer me z glasnim zvonjenjem pozdravi moj mali Renč. Tudi on je del naše družine. Poigrava se in obljubim mu nedeljski sprehod. Vstopim v kuhinjo : mmmmm, kako diši. Kosilo!!! "Ana, prosim, pomagaj mi spanirati te zrezke." "Joj, že spet!" Po končanem delu se odpravim na dvorišče, kjer sta ati in Simon. Ob nedeljah igrata nogomet. Nič zanimivega. Ura je že dve in mama nas kliče h kosilu. "Mama, jaz ne bom juhe." - "Že spet. Za koga pa potem sploh ku- ham?" In že je na vrsti dedek: "V naših časih sploh vedeli nismo, kaj je to dobra juha. Vi, deca, pa si zdaj izmišljujete, da je ne boste jedli!" - "Ja, pa dobro, če pa je goveja?!" Uhhh ... Končno sem jih pre- pričala, da je ne maram. In sedaj moja najljubša jed. Pohani sir ... Mljask, mljask. Uživam in iz lega cmokanja zaslišim aiijev glas: "Ana, ne cmokaj in ne hlastaj tako!" - "Če pa je tako dobro!" ga poskušam prepričati. "Simona pa ne slišiš, ne ... Vedno sem vsega kriva! Joj! Tega pa ne prenesem. Bla-bla..." No, naše nedeljsko kosilo se bliža h koncu. Tako, zdaj pa še puding. Vu! Tako zelo zelo dober, tako zelo zelo redljiv. To je utrinek enega izmed najznačilnejših dnevov naše družine. Ni idealna, sicer pa - kate- ra pa sploh je? Brez prepiranja ne gre. Sicer pa naša družina ne bi bila takšna družina, kot je, če bi v njej recimo manjkal Renč. Vsaka stvar, pa če je še tako majhna, gradi družino. Družina je recimo tudi vonj po kosilu, oprano perilo. To vesta samo mama in ati. Ampak tudi ribici, pes... Veseli smo, ker smo skupaj, in vesela družba vedno ostane skupaj. Tako je tudi z našo družino ... Ana Fras, 8. b OŠ Olge Meglic SREČANJE S PESNIKOM IN ILUSTRATORKO Pred petimi dnevi so nam pove- dali, da pridejo na šolo učenci iz Frankfurta, z njimi pa tudi pesnik Niko Grafenauer in ilustratorka Marjanca Jemec-Božič. Vsi smo bili polni pričakovanja. Doma smo iskali knjige, ki jih je napisal Niko Grafebnauer in jih je ilustrirala Marjanca Jemec-Božič. Ko je napočil dan njihovega pri- hoda, smo se vsi učenci in učitelji ter pevski zbor zbrali v šolski telo- vadnici. Čakali smo, vendar ju kar nekaj časa ni bilo. Ko sta prišla, sta se opravičila za zamudo in dodala, da se pride z letalom iz Frankfurta prej na Ptuj kot pa z avtom od Ljubljane do Ptuja. Kmalu smo začeli prireditev. Najprej nam je zapel pevski zbor, nato pa sta se predstavila pesnik in ilustratorka. Pesnik nam je posta- vil nekaj ugank ter prebral pesmi, ilustratorka pa je narisala Nano, malo opico, in papagaja. Učenci so ju spraševali o njunem delu, kako sploh nastane pesem in risanka itd. Ko smo dobili vse odgovore na zastavljena vprašnja, se je zopet oglasil naš pevski zbor in zapel ne- kaj pesmi. Mojca Sedlašek, 5 c OŠ Mladika IMELI SMO KULTURNI DAN Osmega februarja je slovenski kulturni praznik, ki je za učence pouka prost dan. Zato smo imeli 7. februarja na naši šoli kulurni dan. Učenci smo se najprej zbrali v raz- redih, kjer smo na kratko obudili spomine na Franceta Prešerna. Temu je v kulturnem domu sledila proslava. Na začetku je zapel mla- dinski zbor, nato se je predstavil recitatorski krožek, katerega pro- gram so popestrili mladi pevci in glasbenik, in nato še otroški zbor. Sledil je nastop dramskega krožka, ki je zaigral zadnji prizor igrice Tajno društvo PGC. Proslava se je končala z navdušenim aplavzom, ki je sledil nastopu pevca Aleša. Ta nam je namreč ob spremljavi Ma- teja (spremljal ga je na orglah) za- pel dve popularni slovenski pesmi. Čeprav slovenski narod izgublja kulturne praznike, smo vseeno ve- seli, da še lahko katerega praznuje- mo. Suzana Vuzem, 7. a OŠ Vel. Ned. • novinarski krožek POHOD OB MEJI v petek, 10. februarja, smo na šoli organizirali športni dan. Raz- delili smo se v štiri skupine. Naša skupina se je odpravila na pohod po haloških gričih ob hrvatski meji. Naš cilj je bil obiskati dve najstarejši in najmogočnejši dre- vesi v bližnji okolici. Najprej smo se ustavili v Gra- dišču št. 29. kjer prebiva 79-leina gospodinja Marija Lesjak. Pri njih doma smo na dvorišču zagledali visok kostanj, "kvaterjak" po domače. Le-ta meri v višini okrog 15 metrov, njegov obseg pa je 5,70 metrov. Gospa "Škorčeva" nam ni mogla natančno povedati, koliko je star, meni pa, da približno 300 let. Izvedeli smo tudi, da drevo vsako leto bogato obrodi. Močne korenine se vijejo ob robu potke in zaradi pomanjkanja zemlje štrlijo iz nje. Drugo obiskano drevo raste na nadmorski višini 300 metrov na domačiji Topolovčevih v Velikem Okiču št. 61. To je lipa, ki je visoka približno 20 metrov, njen obseg pa znaša 4,52 metrov. Dosegla je čas- titljivo starost približno 400 let. Ob meji smo srečali mnogo zani- mivosti, tudi prve znanilke pomla- di že kukajo iz zavetja zemlje, a največji vtis sta na nas napravili zgodovinski drevesi. Mogoče je takih dreves še več, zato bi bili veseli, če bi naši vrstni- ki sosednjih šol poiskali še kakšno in bi nastajala bogata zbirka zgo- dovinskih primerkov drevesnih vrst. Albina Cafuta, 8. r. OŠ Leskovec ŠOLA V NARAVI Učenci od petega do osmega raz- reda smo se že od začetka šolskega leta veselili zimske šole v naravi. Na Roglo bi morali odpotovati od- potovati že 6. decembra, a ker ni bilo snega, smo se odpravili šele 18. januarja. Na naši šoli se v zim- sko šolo v naravi lahko vključujejo učenci od 5. do 8. razreda, ker je med petošolci premalo interesa. Ker je bilo na Rogli zdaj vse zase- deno, so nas namestili v prekra- snih vilah Terme v Zrečah. Takoj po kosilu smo se preobleki! v smučarsko opremo in se z avtobu- som odpeljali na Roglo. Tam smo imeli najprej testno smučanje in tako ugotovili, kdo bo smučal v ka- teri skupini. To razvrstitev je opravil učitelj za telesno vzgojo, ko je ugotovil naše smučarske spo- sobnosti. Nato smo se odpeljali v dolino in se namestili v vilah. Po- tem smo se navečerjali in šli spat. Naslednje jutro smo imeli po zajtrku pouk. Po pouku smo se spet odpeljali na Roglo, ves dan smučali, proti večeru pa smo se opravili v igralnico, ker smo mora- li počakati na avtobus, da nas jeod- peljal v Zreče. V dolini so se naše aktivnosti nadaljevale v bazenu. Tako se je ponavljalo pet dni. Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. V is- tem času so imeli šolo v naravi še učenci iz OŠ Cirkovce in Mladika. Kar dva večera smo preživeli sku- paj v snegu, petja in plesu. Bilo je res super. Žal mi je, da se drugo leto nebom mogla udeležiti šole v naravi, ker bom srednješolka. Vsem drugim pa želim, da bi se imeli tako krasno, kot smo se imeli mi. Jerneja Gril, 8. a OŠ Videm 20-POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BR4LCEV 9. MAREC 1995- TEDNIK PREJELI SMO OPOMBA UREDNIŠTVA: Pi- sem, kt niso podpisana in v katerih ni naveden naslov avtorja, ne objavlja- mo. Sestavki naj ne bodo daljši od 60 vrstic, sicer jih bo urednik po svoji presoji skrajšal. BREBROVNIŠKI POTOK ZNOVA POPLAVLJAL v Tedniku je bil 9. februarja '95 objavljen članek pod naslovom: Brebrovniška graba / Povodnji grenijo življenje - Kako priti do- mov. Opisal bom kratko zgodbo, kako narava greni življenje. 26. februarja smo bili pri sorod- nikih na obisku. Ob 15. uri, ko smo šli od doma, je močno deževa- lo. Glavni potok v Brebrovniški grabi še malo ni kazal nobene ne- varnosti, da prestopi bregove. Po štirih urah, ko smo se zvečer vračali ob 19. uri domov, nam je bila cesta do hiše zaprta / zalita z vodo. Žena in vnukinja sta predlagali, da naj avtomobil pustimo pri so- sedu ali kar na cesti pri kapeli, saj bo najbolj varen ob Marijinem varstvu. Tedaj smo ugotovili, da peš ne moremo do doma ne po glavni cesti, ki vodi po dolini, in ne po cpsti, ki pelje proti hiši, saj nismo bili opremljeni z gumijasti- mi škornji, da bi lahko obvladali 50 cm visoko vodo. V trenutku mi je temperatura narastla čez dovoljeno mejo. Misli so kar deževale kot dež z neba: nad kom naj se jezim? Nad pred- niki, ki so tod tisočletja živeli v miru, nad krajevno skupnostjo Miklavž, ki do danes glede vodo- toka v naši doli ni naredila odločilnega posega, ali kar nad SO Ormož, ki namerava letos urediti mostova? Proti naravi ne, saj na- vadni smrtniki tako nismo kaj po- sebnega. Nič ni pomagalo: vročina je po- pustila in jeza prav tako. Izstopil sem iz avtomobila, ki sem ga že prej tako postavil, da je dobro osvetljeval pot, po kateri moram naprej do doma. Dodatno sem si pomagal z ročno svetilko in ugo- tovil, da je voda že zalila notran- jost kapele ter da je višina vode med 50 in 60 cm. Sedel sem za vo- lan in si rekel: kar bo pa bo, do- mov moramo priti. Z zaletom sem zapeljal v deročo vodo in po 20 m vožnje po vodi pristal na kopnem pod bregom. Zjutraj sem ugotovil, da je voda bila še nekoliko višja od mojega predvidevanja - 65 do 75 cm. V garaži se je čez noč iz avtomobila izcedila prejšnja količina vode. Drugi dan so mi vaščani pripo- vedovali, da zvečer niso mogli od- peljati mleka v zbiralnico s kolesi, kot to ponavadi delajo; morali so ga prepeljati s traktorji. Očitno je, da bo potrebno čim prej ukrepati, saj je po 57 dnevih potok že drugič prestopil bregove. Pričakujemo in se veselimo vsake- ga ukrepa, ki bo storjen v Bre- brovniški grabi v korist vaščanov in tudi tistim, ki se po tej cesti vo- zijo v gorice. Gustek Ivanuša RAZMIŠLJANJE OB GLEDANJU TV ODDAJE Na pustni torek zvečer smo si občani Ptuja, ki ne spadamo v vi- soko družbo in ki nismo uspeli priti v karnevalski šotor, lahko ogledali gala pustni ples na ptuj- skem gradu po televiziji. Če od- mislim pikro pripombo iz prvega stavka, moram priznati, da sama zamisel ni bila slaba. Očitno take- ga mnenja niso bili povabljeni eminentni gostje, ki se plesa niso udeležili. Vseeno pa se mi postavlja vprašanje, ali za novopečeno slo- vensko oz. ptujsko visoko družbo slovenski jezik ni več dovolj do- ber, da je moral skoraj ves pro- gram teči v angleškem jeziku. V oceno kvalitete programa se ne bi spuščala, prepričana pa sem, da bi se dalo tudi kaj prijetnega, kvali- tetnega, in če vam je všeč izraz,"na nivoju" pripraviti tudi v sloven- skem jeziku. Zabavo s plesom je plačal slovenski davkoplačevalec, ki govori slovenski jezik. Evropa nam ne bo nič bliže in nič bolj nas ne bodo cenili, če se bomo sramo- vali svojega jezika. Edinstvena priložnost je bila, da predstavimo gostom in gledalcem našo kulturo in naš jezik, pa je nismo želeli iz- koristiti. Jasmina Petek PRIZNANJE JE LEPA ČEDNOST Odgovor g. Marijanu Fureku na članek v Tedniku 2. marca 1995 v rubriki PREJELI SMO G. Furek nas vse skupaj očetov- sko poduči o vlogi davkarije in ne prizna nikakršne krivde svojih so- delavcev. Lepo! Pri tem pa po- zablja na njihov odnos do strank. Kratek bom in konkreten. Ko sem 9. februarja po telefonu okrog poldneva povprašal izterje- valca o tem, kakšno evidenco ima- jo (pred tem sem se mu predstavil, on pa ne), mi je zabrusil, kdo da sem, da imajo oni že nej^oga, ki jih nadzira. Ko sem mu pojasnil, za kaj gre, mi je osorno dejal, naj dokažem plačilo spornega zneska, on pa da bo poskušal tudi pogleda- ti in da mi bo naslednji dan javil. Naslednje jutro sem po faksu še pred 8 uro poslal na izpostavo ugovor s kopijo položnice. Gnev, ki sem ga izlil na papir, je posledica odnosa izterjevalca in ne kakšna kaprica. Če se ne mo- tim, me je čez pol ure poklical iz- terjevalec, zelo vljuden je bil, na- govoril kar s Stanko ter mi pove- dal, da niti inšpekcije niti izposta- va niso našle položnice, in če je le mogoče, naj jo pošljem kar po fak- su. Povedal sem mu, da je fotoko- pija z ugovorom že v njihovi hiši. In to je bilo vse. G. Furek pa me zopet spravlja v slabo voljo, ko trdi, da mi niso zaračunali poti izterjevalca, ko pa v sklepu jasno piše (citiram): "POT IZVRŠITELJA IN STROŠKI ZA SKLEP O PRIS- ILNI IZTERJAVI SIT 1.453,00". Že danes vem za odgovor, ki mi ga bo vodja davčne izpostave ponu- dil, pa ga ne bom sprejel. Glasil se bo nekako takole: "Res je pomota, v računalniku imamo standardni obrazec, uslužbenec bi moral pot izvršitelja prečrtati, pa ga ni." Toda g. Furek, davkoplačevalci NISMO LE ŠTEVILKE, SMO LJUDJE! Še nekaj. Ni se potreb- no opravičevati, kot je to vljudno storila komunalna inšpektorica ga. Jožica.Težak. Po njej bi se lahko vzgledovali že prvič. Stanko Lepej TEDNIK -9. MAREC 1995 POSLOVNA SPOROČILA - 21! 22-OGLASI IN OBJAVE 9. MAREC 1995- TEDNIK TEDNIK -9. MAREC 1995 OGLASI IN OBJAVE-23 HAJDINA / HUDA PROMETNA NRSREČA NA ZAGORSKI MAGISTRALI Sopotiticci umrl« Po regionalni cesti od Ki- dričevega proti Ptuju je v sredo, 1. marca, nekaj pred 8. uro vozila osebni avto 19-letna Klavdija Z. iz Slovenskih Konjic. V križišču pri Spodnji Hajdinije zapelja- la na prednostno magistralno cesto in s tem zaprla pot avtobu- su, ki gaje iz smeri Podlehnika vozil hrvaški državljan Mla- den T. Kljub zaviranju je avto- bus silovito trčil v desno bočno stran osebnega avtomobila in tega je odbilo na rob cestišča. Voznik avtobusa je zapeljal de- sno na travnik ob cesti, kjer seje avtobus prevrnil. V nesreči seje sopotnica v osebnem avtomobi- lu 47-letna Jerica Žnidar, mati voznice, tako hudo ranila, daje takoj umrla, voznico pa sohuro ranjeno odpeljali v bolnišnico. V avtobusu je bilo lažje ranje- Foto: M. Slodnjak nih 7 potnikov. Materialno škodo so ocenili na pet milijo- nov tolarjev. Zaradi te nesreče je bila magistralna cesta Ptuj - Maribor skoraj dve uri zaprta za ves promet, potem pa jc še ne- kaj časa potekal promet eno- smerno. Pri odstranitvi posledic nesreče so uspešno pomagali hajdinski gasilci. »BRALCI SPRAŠUJETE« »TEDNIK IŠČE ODGOVOR« Stanovalci blokov plačujemo več kot lastniki hiš Eden izmed naših bralcev Iz Ptuja je prišel povedat, da plačuje kot lastnik stanovanja v bloku višji znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemnijišča kot njegov prijatelj, ki živi v hiši nedaleč proč. Na prvi pogled neverjetno, saj je znano, da stanovanja v blokih niso ravno velika - njegovo meri nekaj čez 70 kvadratnih metrov. Poleg tega so v bloku izračunali, da plačujejo glede na zemljišče, ki ga zaseda njihov blok, mnogo višje nadomestilo kot nekaj sa- mostoječih hiš skupaj. Skoraj neverjetna trditev se je izkazala za resnično, do tega pa prihaja iz dveh razlogov. Tone Purg z Direkcije za gospo- darsko infrastrukturo je povedal, da se plačuje nadomestilo glede na velikost stanovanjske površine, v katero sodijo tudi kleti, balkoni .... vendar se za te površine plačuje nnanj. Toda v štirinad- stropnem bloku plačujejo denimo približno štirikrat višje nadomesti- lo, kot bi ga plačevali v hiši, ki bi zavzemala enako veliko zemljišče. ■ Pravzaprav pri nadomestilu ne gre ravno za velikost zemljišča, pač pa za nekak davek na bivanje v mes- tu. Tako zbrani denarje eden po- membnih virov občinskega pro- računa, namenjen pa je predvsem ureditvi infrastrukture, v novejšem času plina in drugih infrastruktur- nih objektov. Ta davek, ki so ga uvedla v glavnem vsa urbana na- selja, je za Ptuj predpisala občina z odlokom o nadomestilu stavbne- ga zemljišča, nazadnje leta 1984. Mesto je razdeljeno v tri cone in glede na oddaljenost od središča in velikost neto stanovanjske ali poslovne površine je izračunano nadomestilo. Pač pa je resnično problema- tičen drugi razlog neusklajenih na- domestil med lastniki blokovskih stanovanj in lastniki hiš. Za stano- vanja v blokih imajo namreč na občini povsem natančne podatke, koliko kvadratov meri, kako velika je klet in tako naprej. Za hiše teh podatkov na občini nimajo! Zato so po izdaji odloka leta 1984 z jav- nim pozivom poklicali lastnike hiš, da bi prijavili velikost svoje stano- vanjske površine. Lastniki so prija- vili velikost po lastni presoji, ali drugače povedano, verjetno so prijavljali manjšo stanovanjsko površino, kot jo v resnici upo- rabljajo. Kar 20 odstotkov lastni- kov hiš se pozivu ni odzvalo. Občina je sicer kasneje opravila nekaj ogledov in primerjav predvsem pri tistih občanih, za ka- tere je bilo zelo očitno, da so dali napačne podatke. Kljub temu Tone Purg ocenjuje, da stanje še danes ni urejeno. Torej, dragi bralec, povej to svo- jemu prijatelju. Gotovo ne plačuješ narobe ti, ki si v bloku, pač pa po vsej verjetnosti prijatelj iz hiše. Za vse pa nasvet: ni dobro, da se preveč pogovarjate o svojih davkih - niso vedno previsoki, včasih so glede na obstoječi za- kon prenizki. Pripravila: M. Zupanič PTUJ / OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO OPOZARJA in divjih za|ce¥ Hemoragična bolezen kuncev in divjih zajcev je izredno nevarna in nalezljiva virusna bole- zen -pri nas sicer nova, vendar že zelo razširjena. Pred nekaj dnevi je bila diagnosticirana tudi na ožjem področju bivše občine Ptuj - na sedanjem območju občine Majšperk, ka- mor sodi vas Stogovci. Bolezen je izredno nalezljiva z najrazličnejšimi neposrednimi in posrednimi načini prenosa, saj se je od leta 1984, ko je bila prvič od- krita in opisana na Kitajskem, pa do leta 1988 razširila po državah Azije, Afrike in vseh državah Ev- rope. Tako se je iz sosednje Italije konec leta 1989 (verjetno z divji- mi zajci) razširila tudi v Slovenijo. Veterinarska stroka se je na pojav bolezni odzvala zelo hitro, saj je že v začetku leta 1990 hemoragično bolezen kuncev uvrstila med kužne bolezni, ki se zatirajo po za- konu. Bolezen spada med najnevar- nejše kužne bolezni domačih kun- cev, pa tudi med nevarne kužne bolezni divjih zajcev, napada pa vse pasme kuncev, pasemske tipe in vse križance. Bolezen za druge domače in divje ter laboratorij- ske živali in človeka ni nevarna. Bolezen povzroča virus, katere- ga fizikalno-kemijske lastnosti so že preučene. Poznamo različne seve virusa (med njimi so razlike v patogenosti), zato je ob izbruhih bolezni v različnih krajih po svetu stopnja obolevnosti in pogina pri kuncih nekoliko različna. Virus je občutljiv na visoke temperature, saj pri 56C ostane živ le še 15 mi- nut, kar so znanstveniki s pridom uporabili pri izdelavi cepiva (vak- cine). Za bolezen je značilna velika na- lezljivost in naglo širjenje bodisi pri neposrednem prenosu z živali na žival z izcedkom iz nosu, uri- nom, iztrebki, pitno vodo, hrano, prodajo in nakupom bolne živali, na razstavah, raznih aktivnostih v kunčereji, posojanjem kuncev za razplod itd. ali posrednem, ko vi- rus prenašajo muhe, isekti, glo- dalci, ptice, zlasti pa klateške mačke. Inkubacija (to je čas od okužbe do pojava bolezni) traja od 24 do 28 ur in največ 72 ur. Najpogosteje poginjajo kunci v treh do 36 urah po začetku bolezni. Obolevnost in, pogin sta ponavadi zelo visoka (80 I do 100%). j Pogin kuncev se na novo | okuženih dvoriščih radi pojavijo | tako rekoč čez noč. Zbolijo in po- li ginjajo predvsem odrasli kunci. I Mladi kunci nekako do 35. dneva I starosti ne zbolijo. Obolele živali | so otožne, zavračajo hrano in vodo | ter predvsem težko dihajo in zdijo na mestu. Značilen je krvav izce- i dek iz nosu ali nožnice ter krvav f urin. Telesna temperatura se obo- lelim zviša na 40,5C do 41C, tik | pred poginom pa se zniža pod nor-1 malo, ki je 38C do 39,7C. V tem j času nekateri kunci glasno in pre- | sunljivo cvilijo. Vsi ti bolezenski znaki so tako i tipični, da na podlagi njih in poja- J va nenadnih poginov lahko nosu-1 mimo na pojav te hude kužne bo- ;i lezni. Rejec je dolžan ob pojavu I teh znakov nemudoma obvestiti I najbližjo veterinarsko službo, ki ] bo naprej strokovno ukrepala. Bolezni ne zdravimo! VI okuženih rejah temelji zatiranje { na obvezni popolni likvidaciji I vseh obolelih in tudi zdravih kun- i. cev takoj, ko ugotovijo bolezen za i to pristojne institucije. Trupla je | potrebno neškodljivo odstraniti | (to opravi higienska služba pri I OZVŽ Ptuj). Po odstranitvi tru-1 pel in živali iz okužene reje je nuj- i no očistiti in razkužiti objekte, I opremo in dvorišče ter opraviti | ustrezno deratizacijo in dezinsek-1 cijo. Tudi ta opravila opravijo ustrezne službe pri OZVŽ Ptuj. Pomembno je vedeti, da virus ] ostane več mesecev sposoben za j okužbo v gnojevki in iztrebkih, I posebno še v zimskih mesecih. I Posebno nevarno je klanje navi-j dežno še zdravih kuncev v^ okuženi reji, kajti ti so lahko kljub ; zdravemu videzu že okuženi, l Tako shranjeno meso v zamrzo- \ valnih skrinjah je lahko pomem-: ben vir okužbe, kajti v takem mesu ostane povzročitelj bolezni - < virus živ tudi več let. i Bolezen preprečujemo z zaščit-' nim cepljenjem kuncev. Imunost; (odpornost proti bolezni) se razvi-; je po 4 do 14 dneh in traja 6 mese-i cev. I Za vse informacije in podrob-i nejša pojasnila glede bolezni ali v zvezi z zaščitnim cepljenjem kun-< cev se obrnite na OZVŽ Ptuj, j Ormoška c. 28, ali na telefon 771-' 316. mag. Jožko Pevec, dr. vet. med.! Kulturni križem kražem PTUJ # Danes in jutri bo v ptuj- skem gledališču v organizaciji ZKO medobčinsko srečanje otroških gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin. Od 9. ure naprej se bodo vsako uro zvrstile: Lutkovna skupina DPD Svoboda Ptuj Zgod- ba brez naslova Bojana Čebulja, OŠ Podlehnik Marsovčki hočejo na Zemljo Francka Rudolfa, VVZ Lenart O psičku in muci ter O prevzetni spalni srajci Josefa Capka, OŠ Majšperk Ko se ptički ženijo Ferija Lainščka, OŠ Lenart Muca Copatarica Ele Peroci in OŠ Podlehnik Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna Marie Clare Machade. Jutri bo OŠ Majšperk prikazala Gledališče živalskega vrta Milana Stanteta, OŠ Destrnik Začarano Ančko, OŠ Velika Nedelja pred- stavo Tajno društvo PGC Antona Ingoliča, Gledališki studio Sto- pinjice DPD Svoboda Ptuj pro- dukcijo Solata in Otroško plesno gledališče Pandora Ormož pred- stavo Zlati čeveljček ali dvanajst odštekanih o Pepelki. PTUJ # Jutri, v soboto in nedeljo bo v prostorih župnije svetega Ožbolta nadaljevanje teološkega tečaja. Predavanja bodo vsak dan ob 18. uri: jutri - dr. Drago Čepar: Družina živi tudi od kruha, v sobo- to bo revija Tretji dan predstavila Postraoderni relativizem, Matija Ogrin Poezijo površine, dipl. ing. IgorSenčarInstrumentalizem slo- venske politike in prof Brane Se- negačnik Dve gibali postmoderne kulture. V nedeljo bo dr. Metka Klevišar predavala na temo Hudo bolni in umirajoči med nami. AVSTRIJA, GRADEC • V so- boto, 11. marca, bo ob 12. uri v Neue Galerie v Gradcu odprta raz- stava aktualnih tendenc v slikarst- vu 90. let z naslovom Kultura Im- media. Med 80 slikarji z vsega sve- ta razstavljata dva slovenska, Ta- dej Pogačar in Ptujčan Dušan Kir- biš. PTUJ • V soboto, 11. marca, bo ob 19.30 v viteški dvorani ptujske- ga gradu koncert vokalno-instru- mentalnega ansambla Hortus mu- sicus iz Celovca, ki bo igral ob spremljavi arhaičnih glasbil mad- rigale Claudia Monteverdija. LJUBLJANA # Turistična agen- cija Anka organizira v soboto, 11. marca, ogled Verdijeve opere Na- bucco v ljubljanski Operi. MARKOVCI, KOG • Dramska skupina PD SimonaGregorčiča bo v soboto, 11. marca, ob 19. uri nas- topila s Streiherjevo komedijo Za- drega za zadregoj v dvorani v Mar- kovcih, v nedeljo, 12. marca, ob 14.30 pa v prosvetni dvorani na Kogu. PODVINCI # Dramska skupina PD Cirkulane bo v soboto, 11. mar- ca,ob 19.urigostovalavPodvincih z Burko o jezičnem dohtar ju. DESTRNIK#Dramskaskupina PD Cirkulane bo v nedeljo, 12. marca, gostovala z Burko o jezičnem dohtarju na Destrniku. PTUJ # V nedeljo, 12. marca, bo v ptujskem gledališču ponovitev lo- nescove Plešaste pevke v izvedbi Gledališča ZATO. CERKVENJAK • V nedeljo, 12. marca, bo dramska skupina Vito- marci v Cerkvenjaku gostovala z igro Gosposka kmetija. Predstava bo ob 15. uri. PTUJ • 15., 16. in 17. marca bo v ptujskem gledališču za lutkovni abonma gostovalo Lutkovno gle- dališče Maribor s predstavo Con- certo grosso. VELIKA NEDELJA • Dramska skupina PD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje pripravlja pod režisersko taktirko Lojzeta Mat- jašiča premiero Goldonijevega Lažnika, ki bo v petek, 17. marca, ob 19. uri v dvorani zadružnega doma. PTUJ # V Galeriji sv. Jurija je na ogled razstava "Maske - fašnik" za- grebške skupine Manufaktura. PTUJ # V ptujski Mestni hiši je na ogled tematska razstava o pustu slikarja Jožeta Foltina. PTUJ#Do2.aprilabodovMipo- vi blagovnici na ogled slike bi- striške likovnice Jožice Tomazini. PTUJ # V Miheličevi galeriji je na ogled razstva slik in kipov Bori- sa Žoharja z naslovom Mitologija Žoharjevega kurenta. KINO PTUJ • Danes ob 18. in 20. uri je na sporedu Varuh časa, od 10. do 12. marca ob 16. uri risanka Piko in Columb, ob 20. uri pa Ne- varna ženska. Naslednji teden bo nasporedufilmMaskaob 18.in20. uri,ob koncu tednapašeob 16.uri. MARKOVCI, KOG # Dramska skupina PD Simona Gregorčiča bo v soboto, 11. marca, ob 19. uri nas- topila s Streiherjevo komedijo Za- drega za zadregoj v dvorani v Mar- kovcih, v nedeljo, 12. marca, ob 14.30 pa v prosvetni dvorani na Kogu. ČRNA KRONIKA Z AVTOM V BOK PRIKLOPNIKA v torek, 28. februarja, okoli 19. ure je na Sloveniki v Prelogah pri Slovenski Bistrici romunski državljan Gheorghe D. obračal tovornjak s priklopnikom. Tedaj se je iz smeri Maribora pripeljal z osebnim avtom Vinko M. iz Mari- bora. Vozil je pravilno po svoji desni strani, vendar je kljub zavi- ranju trčil v levi bok priklopnika in se hudo ranil. KOLESAR HUDO RANJEN v petek, 3. marca, ob 20.45 je po regionalni cesti od Prager- skega proti Ptuju vozil osebni avto Anton Č. iz Šikol. Zaradi pretesnega prehitevanja je pri Šikolah zadel kolesarja Mirosla- va F. s Pragerskega in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega kole- sarja so prepeljali v bolnišnico. SPET DVE VLOMNI TATVINI v noči na torek, 28. februarja, je neznanec vlomil v zasebno trgovino z mešanim blagom na Ptujski Gori, last Danice A. Od- nesel je precej zavojčkov ciga- ret, nekaj pralnega praška in raz- nih živilskih izdelkov. Po oceni je lastnico oškodoval za 150.000 tolarjev. Čez par dni pa je neznanec vlomil v trgovino podjetja Prehrana v Brunšviku. Krepko se je založil z živili, alkoholnimi pijačami, cigareti, tekstilom, čis- tili in kozmetiko. Po oceni je vrednost ukradenega okoli 300.000 tolarjev. POŠTAR ODBIL UDAREC Na cesti med Staršami in Pre- poljami je na pustni torek, 28. fe- bruarja, neznanec s kolesom na- padel poštarja pošte v Staršah, ki seje peljal na mopedu. Poštar je med vožnjo udarec odbil in se odpeljal naprej. Policisti za sto- rilcem poizveduje, saj obstaja možnost, daje šlo za poskus ro- parskega napada. POSKUS IZVOZA MIMO MEJNEGA PREHODA Policisti postaje v Ormožu so v četrtek, 2. marca, ob 16.20 v ne- posredni bližini državne meje pri Središču ob Dravi ustavili vozni- ka tovornjaka, hrvaškega držav- ljana Janka L., ki je s svojim vozi- lom nameraval na hrvaško stran mimo mejnega prehoda, da bi se tako izognil carinski kontroli. Na tovornjaku je imel naloženi dve toni mivke in štiri okna 3 x 1,5 metra. Ker je bilo njegovo početje v nasprotju s predpisi, so ga predlagali v postopek sod- niku za prekrške. ZARADI TELEVIZORJA ZGORELA SPALNICA v nedeljo, 5. marca, okoli 11. ure je nastal požar v spalnici sta- novanjske hiše v Trničah 81, občina Starše. Goreti je začelo zaradi kratkega stika na televizij- skem sprejemniku. Plameni so hitro zajeli vso spalnico, uničili pohištvo, videorekorder, garde- robne omare in talno oblogo, poškodovane pa so tudi stene. Ogenj so pogasili člani GD Trniče. Po oceni je škode za mili- jon tolarjev. OSEBNA KRONIK RODILE SO - ČESTI- TAMO: Brigita Krajnc, Lovrenc na Dravskem polju 85/b - dečka; .Marta Kos, Ločič l/a, Trnovska vas - Mateja; Asima Ka- lasuljič, Zagrebška, Ptuj - dečka; Diana Šaško- Košutič, Ul. Kozjanske- ga odr. 7, Rog. Slatina - Majo; Silva Šolar, Tibol- ci 17, Gorišnica - Tadeje; Silva Ivančič, Lalionci 44, Ivanjkovci - Marcela; Ana Veliguni, Krasna 9, Poljčane - Jasmino: Klavdija Letonja, Štrafe- lova 10, Ptuj - Natašo; Mihaela Miklič, Lahonci 72, Ivanjkovci - Urško; Helena Senica, Cirkovce 56 - Marka; Tina Kra- mar, Pavlovci 18, Ormož - Maria; Karlinca Lajh, Dragovič 4, Juršinci - Laro. UMRLI SO: Anton Ko- kol, Zelenikova ul. 1, Ptuj, 1922 - t 24. fe- bruarja 1995; Konrad Murko, Selška cesta 7, Ptuj,;:c 1930 - t 25. fe- bruarja 1995; Anton Vel- din, Žvab 19, 1950 -1 25. februarja 1995; Eliza- beta Kurbos, Drvanja 4, 1900 - 1 26. februarja 1995; Albina Leben, ro- jena Dovečar, Strjanci 9, :iU917 -1 20. februarja 1995; Amalija Planine, Doklece 28, ::U915 - t 23. februarja 1995; Aloj- zij Kostanjevec, Prešer- nova ul. 28, Ptuj, 1908 - t 27. februarja 1995; Avguštin Štucl, Ptujska Gora 80, 1913 -1 27. februarja 1995; Terezija Horvat, rojena Gašpur, Nova vas pri Markovcih 79, 1920 - 1 27. febru- arja 1995; Martin Kor- par, Apače 88, 1942-1 28. februarja 1995; Jožef Plajnšek, Kungota pri Ptuju 91. 1930 - t 28. februarja 1995; Amalija Mlaker, Ul. Borisa Kraigherjeva 16, Ki- dričevo, ■> 1953 - t 1. marca 1995; Ana Zma- zek, rojena Čuš, Bukovci 87/a, 1943 - 1 1. marca 1995; Frančiška Krajnc, rojena Mestinšek, Kraig- herjeva ul, 15, Ptuj, 1918 -1 1, marca 1995; Jožef Letonja, Paradiž 31, 1925 - t 1. marca 1995.