ZAHAVALA SVOJIM ROJAKOM
Kakor ste me prisrčno sprejeli, tako se Vam prisrčno zahvaljujem za nepozabna srečanja na svojem literarnem popotovanju po Avstraliji.
Zahvalo izrekam najprej Slovensko-avstralskemu literarnemu umetniškemu krožku (SALUK) za pripravo literarnega popotovanja, organizacijo in pomoč, vsakemu članu posebej, zlasti pa še pesniku JOŽETU ŽOHARJU.
Hvala za vse prijaznosti in skrbi Ani in Štefanu Šernek, Bertu Pribcu, patru Tonetu Gorjupu, Elici Rizmal, Ivanki Škof, Marjanu Peršiču, Mari Mericki, Štefki in Tonetu Resnik in vsem za gostoljubnosti na domovih, v društvih in verskih središčih.
Posebno se zahvaljujem tistim društvom in posameznikom, ki so z odprtimi srci izražali ljubezen, ponos in zvestobo naši samostojni Sloveniji in so tako pritrjevali moji ljubezni, ponosu in zvestobi, kakor sem Jih z odprtim srcem izpovedoval s svojo poezijo. VSEM prisrčna zahvala in vesel pozdrav z najboljšimi željami tudi v imenu svoje žene Sonje.
Tone Kuntner
14-DNEVNIK Cena $ 2.00
ZAHVALA A VSTRALSKIM ROJAKOM
Po tej poti bi se rad zahvalil v imenu Krščanske kulturne zveze vsem rojakom v Avstraliji, ki so tako prijazno sprejeli Mešani pevski zbor "Gallus". Prav tako pa se zahvaljujem gospodu Cvetku Faležu, ki nas je stalno spremljal. Doživeto nam je predstavil lepote Avstralije in slovenska verska središča in ostale kraje kjer živijo Slovenci.
Osebno sem prinesel nekaj šolske literatire, ki jo uporabljajo na naših osnovnih in srednjih šolah in jo razdelil verskim središčem. Ti učbeniki so na razpolago
vsem, ki imajo opravka s šolsko mladino. Z gospo Sasho Ceferin smo se dogovorili, da bomo sproti pošiljali novo šolsko literaturo v verske centre.
Še enkrat se vam zahvaljujemo, da nam pošiljate vaš
cenjeni časopis. Tako bomo vedno obveščeni kako živijo in kaj delajo naši rojaki v Avstraliji. Posebne čestitke in dober potek želim vaši mladini, ki se bo srečala konec
meseca na mladinskem dnevu v Adelaidi. Hvala vsem, ki ste nam omogočili čudovito Avstraliji. Lep pozdrav iz Celovca! Za zvezo
ADELAIDE
MLADINSKI KONCERT
V organizaciji verskih središč v Avstraliji Sobota, 24. september 1994 ob 18 uri v dvorani
SLOVENSKEGA DRUŠTVA ADELAIDE
Melbourne,20,a\eusta V 994 NA OTVORITVI UČNIH PROGRAMOV
Z leve: Phil Honeywood, parlamentarni sekretar za etnične zadeve in Gel Freeman, ravnatelj Victorian School of Languages
Melbourne, 20. avgust 1994 - Zbrani učitelji jezikov v Victorian School of Languages na University High School; v drugi vrsti z leve: Sandi Ceferin in Viki Mrak
-
LETO 2 / št. 35
14. SEPTEMBER / kimavec
Oblike medsebojnega sodelovanja moramo največkrat iskati, včasih pa se vrata stikov odpro kar sama in spontano... Z obiskom pevskega zbora Gallus iz Celovca so postavljeni novi mostovi, upajmo dolgoročnega sodelovanja koroške in avstralske Slovenije.
Žive vezi s Korošci je uspelo splesti med drugim tudi Sashi Ceferin, in to na polju jezikovne kulture in izobraževanja. S Korošci pa je povezala tudi naš časnik, za kar smo ji izredno hvaležni.
Potom združenja SLOVENSKA BESEDA, katerega predsednica je, je najprej naročila na naš časopis Krščansko kulturno zvezo (KKZ) in rojaka, kije bil pri nas na pevski turneji. Kmalu po sprejetjuprve številke se nam jepo faxu oglasil tajnik KKZNužej Tolmajer in nam poslal Še naročilnico za Glas Slovenije. Prosil nas je za objavo zahvale avstralskim Slovencem - tistim, ki so zarisali v srcih Korošcev prijetne spomine (beri na strani 1). Poslal nam je tudi nekaj odmevnih člankov iz časopisja ( beri "tisk"str.6j, ki nosijo nadvse hvaležne in obetavne naslove: "Avstralija nam je bližja, kakor mislimo", "Peserri povezuje zamejsko Koroško m zdomsko Avstralijo", "Živeli avstralski Slovenci".
Tako se bo torej odslej razen Slovenije, Švice, ZDA in Nove Zelandije, tudi koroška Slovenija srečevala z našim časnikom ter se seznanjala z aktivnostmi članov avstralske slovenske skupnosti. Pri vsakem skupnem delu gre za iskanje novih oblik delovanja, gre za posvečanje novim izzivom in rešitvam. Upamo, da bo to veljalo tudi za ta most med A vsrijsko Koroško in nami. Korošci "koala!" za ponujeno roko sodelovanja. Koala? Ja, tako ste rekli v Avstraliji: namesto "hvala"kar "koala".
Oglasite se nam kaj in bodite prisrčno pozdravljeni.
iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
PA ŠE TO
Pred dnevi stopim v obnovljeno samopostrežno pošto v Knox City-ju v Melbournu. Zaustavim se pred polico z znamkami, ki so razvrščene po zonah. Pod zono 5 so znamke za $ 120 in seznam držav (večina evropskih) za katere moramo na kuverto nalepiti znamko te vrednosti. Med navedenimi državami ni Slovenije (in tudi Hrvaške ne). Prosim za manager j a in ga vprašam zakaj, obenem pojasnim, da sta obe državi priznani že tri leta in pol, da nas je v Avstraliji kar lepo število, in tega dejstva Australia Post ne more zanemarjati. Pritrdi mi in mi ponudi telefonsko številko glavne pisarne nadležne za pritožbe potrošnikov. Ljubeznivemu uslužbencu pojasnim kako in kaj in obljubi mi, da bodo spisek držav zone 5, zaradi mojih pripomb, ponatisnili in razposlali na vse pošte po Avstraliji v roku šestih ali osmih tednov. Dragi bralci, saj veste, da imamo med nami "watch dog službo", pridružite se nam tudi vi. Ali bo po dveh mesecih na spiskih vaših samoposrežnih pošt pod zono 5 Slovenija ali ne, sporočite nam!
Vaša Stanka

GLAS SLOVENIJI- JE NEDOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN
SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON-PROFIT NEWSPAPER IN TILE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA
MNENJA IZRAZENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVIJAJO VEDNO MNENJA, UPRAVNIiGA ODBORA, OBČASNIH SODELAVCEV IN UREDNICE. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE.
DEJALI SO...
Slovenci bomo duhovno veličino in septembrsko bližino papeževega obiska pri sosedih Hrvatih občutili globje kot kdaj prej, seveda v tokratnem upanju in veri za njegovo prisotnost tudi v srcih Slovencev, kakor tudi v globoki zahvali za pomoč Vatikana pri našem osamosvajanju... Katarina Grocgl v DELU
pišejo nam
Spoštovano uredništvo,
prosim, da objavite moje pojasnilo k članku g. Marice Podobnik v Glasu Slovenije št. 34
Spomenik v Stari Gorici v parku CORSO JTAL1A PARCO DELLA RIMEMBRANZA je bil postavljen v spomin žrtvam soške fronte iz T. svetovne vojne. To dobro vem in ga poznam, saj smo tja zahajali mladi zaljubljenci s svojimi dekleti. Leta 1944 so ga domobranci skupaj z Nemci (namen ni bil slab, saj so s tem želeli zmanjšati italijanski vpliv v tem mestu), pognali v zrak. Dobro se spominjam noči, ko je močna eksplozija zatresla vse mesto. Nedaleč od ostankov te°a spomenika so Italijani postavili dve marmornati plošči. Nanju so vklesali 600 imen. To naj bi bila imena njihovih ljudi in vojakov, ki so jih ob koncu vojne partizani odpeljali in pobili. V resnici pa je večina imen fašistov iz divizije XMAS. ki je imela postojanko v Trnovem. To postojanko so napadli partizani in v boju je podleglo precej fašistov, katerih imena so na plošči. Pred kratkim smo brali v tržaškem časopisu, da v Stari Gorici še vedno živijo nekateri ljudje, katerih imena so vklesana na teh ploščah.
Živel sem pod goriškim gradom. Ponoči so gnali slovenske jetnike na grajsko dvorišče in slišali smo strele, nato brnenje kamionov, ki so vozili trupla v neznano grobišče. To so delali ponoči, a sledi krvi, ki je curljala s kamionov po cesti niso utegnili zbrisati. Dan za dnem nas je bilo groza, ko smo gledali te sveže krvave poti. Na dvorišču gradu bi zaman iskali spomenik slovenskih trpinov. Kaj pravite k temu gospa Podobnik? Še to, napad na Trnovo je bil prve dni januarja 1945. Mučenje nedolžnih Slovencev je trajalo vse do 9. maja 1945.
V vojni so bili prizadeti ljudje z ene in druge strani. Sočustvujem z vami, ne glede na to kdo vas je prizadel. Jaz sem bil prizadet od okupatorja in njegovih pomagacev. Preživel sem zapore v južni Italiji, če veste kje so Lip ari, m to samo zato, ker sem bil Slovenec - mlad m poln življenja in takrat so me zanimala le lepa dekleta. Vas so mogoče prizadeli partizani. Pravite, da so vam vzeli to kar ste nujno rabili. Meni so četniki vzeli kolo, ki je bilo moje največje bogastvo in to takrat, ko so bežali iz Jugoslavije v Italijo k zaveznikom, ki jih je baje čakal z "odprtimi" rokami.
Zgodovine ne smemo ponarejati in njena dejstva obračati v prid našega prepričanja. Nihče vam ne zameri če poveste kaj vam je ta ali oni storil. Ne morete pa reči, da je spomenik I. svetovne vojne spomenik II. svetovne vojne in da so enako krivi tisti, ki branijo svojo zemljo kot oni. kiio osvajajo in pri tem pobijajo nedolžne ljudi. Valentin Brecelj, Macedon, Viktorija, 3. september 94
Draga Stanka,
hvala za redno pošiljanje časopisa Glas Slovenije.
Pater Bazilij je ostal zvest Slovencem z izdajo Misli in z možem trdno
upava, da tudi Vi ostanete zvesti izdaji Glasu Slovenije, v slovenskem
j§ziku.
Želimo si seveda čimveč novic iz Slovenije. Na vsebino člankov iz Slovenije pa seveda ne Vi in ne mi bralci ne moremo vplivati. Prav je, da se napiše, kar se dejansko doma dogaja, čeprav kakšna novic a človeka vrže iz "tira".
Ostanite zvesti neopredeljenosti v poročanju. Lep pozdrav Z. in V. Zupančič, Melbourne, 4. september 94
Draga Stanka,
hudo mi je postalo, ko sem brala v Glasu Slovenije št.34-31. avgust 94, da se v Sloveniji bohotijo korupcija, mafija, pohota po hitrem in lahkem zaslužku in da slovenski politiki naredijo prav malo, da bi se to zaustavilo. No ja, sem si dejala, danes je tako po vsem svetu. Huje mi je bilo, ko sem prišla do vrstic, kjer piše, kako Slovenci čakajo v dolgi vrsti pred uradom, ki jim bo podelil italijansko državljanstvo. Ta urad jim obljublja delo v Italiji (čeprav je tam na milijone Italijanov brez dela) in mladim siguren dostop do studi i a na italijanskih šolah. Pred manj kot petdesetimi leti je vlada te dežele pozigala slovenske domove, ugrabljala slovenske sinove, jih pošiljala na fronto v Afriko, Grčijo in Rusijo. Tiste pa, ki niso bih sposobni vojskovanja, je zapirala v ječe, vozila v taborišča, potiskala v peči v tržaški Rižarni. Mojega brata so odpeljali v zapor v Koroneo. Tipinčili so ga tako, da je se mlad umrl in zapustil ženo z dvema otročičema. Ni jim bilo mar kako ju bo preživela. Zanjo ni bilo pokojnine vse do nekaj let nazaj. Končno pa, kateri denar naj bi povrnil otroku očeta, ženi moža m materi sina. da ne prištejemo Še materialno škodo, ki jo je Italija
prizadela v petindvajsetih letih okupacije Primorske. Podobna usoda je doletela tisočero aružin. Takrat se niso brigali kakšno državljanstvo imamo in alije njihovo početje človeško. Početje proti narodu, ki jim ni storil ničesar, hotel je le živeti v miru in biti gospodar na domačih tleh. Sedaj obljubljajo nebesa, blagostanje, denar, če Slovenec postane eden od njih. Nikoli niso bili poklicani na odgovor za svoja početja, nikoli se niso opravičili vdovam in otrokom, katerim so ubili očeta, kaj da bi plačali za to. A sedaj, poglejte to širokogrudnost! Pod kakšno pretvezo hočejo osvojiti deželo, po kateri se jim še vedno sline cedijo. In nekateri Slovenci temu nasedajo. Samo počakajte, dokler bo dovolj "Italijanov", pa boste videli čigava bo Primorska. Vaši otroci bodo spet asini (osli), stupidi (zabiti), schiavi (sužnji), kot smo bili mi, takrat, ko so nas prisilili v italijansko šolo in nam odvzeli materin jezik. Z orožjem ne morejo začeti, ker bi svet pognal vik in krik da so osvajalci, bodo pa dosegli svoj cilj z našo nepremišljeno pomočjo.
Ljudje božji, kaj vas je res zapustila pamet!? Vedno smo trdili, da bi raje trikrat na dan jedli krompir v oblicah, kot pa bili vsak dan vsega siti, pod njihovo oblastjo. Kje so hrbtenice ponosa, ki jih hočete zamenjati za špagete?
Nisem napisala teh vrstic iz sovraštva do Italijanov. O, ne! Moja prijateljica je Italijanka. Napisala sem jih zato, da obudim spomin na nude case, ki se lahko ponovijo. Posebnega obsojanja vredno pa je še dejstvo, da doma niso na robu preživetja m čemu potem?
V	Avstraliji Slovenci skrbimo za slovenstvo dosti bolj kot doma, seveda po svojih sposobnostih in zmožnostih. Imamo slovenski dopolnilni pouk za našo tretjo generacijo (otroci se lahko učijo slovenščine pri slovenskih društvih ali v državni šoli), dosegli smo, da se poučuje slovenščina celo na univerzi v Svdneyu, odlično smo bili zastopani na nedavnem Language EXPO v Sydneyu, imamo svoje pevske zbore, dramske sekcije, slovenske oddaje na raznih radijskih postajah, slovenske revije in časopise, negujemo slovensko literaturo (spet po svojih zmožnostih), med nami imamo nekaj priznanih pesnikov, naši domovi so po takem ali drugačnem ukusu polni slovenskih spominkov, knjig in drugih znakov slovenstva....
V	Sloveniji na žalost pišejo na debelo imena gostiln, podjetij, agencij, tovarn v angleščini, nemščini in italijanščini...na Bledu je v hotelu besedo '"prosim" zamenjala beseda "prego" in tako naprej in tako dalje ... Po vsem skupaj izgleda, da se bomo Slovenci v tujini ohranili bolje kot tisti, ki živijo v sončnem raju pod Triglavom!
Ivanka Škof, Melbourne, 4. september 94
Spoštovani!	_ . .
Obnavljam naročnino in Vam želim obilo uspeha v bodoče. Časopis je zelo zanimiv in obširno poročanje novic iz matične domovine in od tukaj so nam zelo dobrodošle. S slovenskimi pozdravi Ivo Klopčič, Newcastle, NSW, 6. septembra 94
Spoštovani,
še beseda dve o koroškem pevskem zboru Galhis, kije prinesel z lepim petjem v Melboume mnogo veselja. Mnogoštevilni priljubljeni zoor Gallus je razveselil marsikatero slovensko srce. Korošci so mi obudili spomine iz leta 1954, ko je odpeljalo devet avtobusov s Slovenci iz Trsta in okolice na božjo pot h Gospej Sveti v Celovec. Po bogoslužju so nas Korošci popeljali na grič v gostilno in tam smo v prelepi naravi skupaj prepevali slovenske pesmi. Bili smo kot ena sama družina. Še danes sem Korošcem hvaležna za tako lep sprejem. Tam sem poznala simpatičnega duhovnika, dobrega pridigarja Vinkota Zaletela, zdaj že pokojnega. Leta 1963 je bil z gospodom škofom Leničem v Avstraliji. Kolikor vem je spisal tri knjige in morda še več. V njegovih knjigah ni niti ene nepotrebne besede, svoja potovanja opisuje tako živo in globoko, da sem pri branju še sama potovala po širnem svetu.
Pevskemu zboru Gallus še enkrat najlepša hvala za vse in tukaj je njihova fotografija, slikani so pred našo slovensko cerkvijo v Kevv, Melboume.
Marcela Bole, Melboume, 21. avgust 94
PTK d.o.o.
Promocija turističnih kapacitet Republike Slovenije Neubergerjeva 17 Ljubljana 61000, Slovenija Telefon: + 386 61 302 686 Fax: +386 61302 997
Slovenija
Spoštovani!
V izredno veselje nam je, da vas lahko obvestimo, da smo se odločili za izdajo publikacije z naslovom "SLOVENIJA MOJA DOMOVINA" namenjene slovenskim izseljencem po vsem svetu. Publikacija bo izdana 1. 12. 1994, vsebovala bo 100 barvnih strani posebne kvalitete v luksuzni obliki.
Med spi ošnimi informacijami kot so predstavitev najbolj znanih turističnih krajev v Sloveniji, kulturnih spomenikov, diplomatskih predstavništev ipd. bi v publikaciji radi vključili še reportažo, ki bi predstavila nekaj izseljenskih klubov.
Zaradi tega vas vljudno prosimo, da nam na kratko opišete življenje in delovanje v vaših klubih, njihovo strukturo, če pa se nahajate v kakšni lepi hiši pa nam, prosim, pošljite še njen dia ali fotografijo, kot tudi skupne fotografije vaših članov, ki bodo še dodatno popestrile omenjeno publikacijo.
Radi bi vas obvestili, da se ukvarjamo tudi z organizacijo 10 dnevnih promocijskih izletov po Sloveniji za naše izseljence po svetu po zelo ugodnih cenah. Vse informacije o teh izletih smo vam takoj pripravljeni poslati po faxu ali posti.
Za vaš odziv na poslovni ali osebni bazi, ki bo nedvomno pomagal krepiti vedno močne vezi med sonarodnjaki se vam že naprej srčno zahvaljujemo ter se veselimo medsebojnega sodelovanja. S prijateljskimi pozdravi Uroš Kožič
direktor projekta "SLOVENIJA MOJA DOMOVINA"
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLO VENUE CANBERRA
OBVESTILO O SEMINARJU ZA UČITELJICE SLOVENŠČINE
Sektor za Slovence po svetu v Ministrstvu za zunanje zadeve nas je zaprosil, da Vam posredujemo naslednjo informacijo o seminarju za učiteljice slovenskega jezika.
Letošnji seminar za učiteljice in učitelje, ki poučujejo v slovenskih šolah na južnij>olobli in ki so se ga udeležile ravnateljice in ravnatelj slovenskih tečajev v Argentini, je pokazal kako so taka strokovna srečanja koristna in pomenijo bogatitev tako za udeležence kot tudi organizatorje seminarja. Ta seminar bo postal tradicionalna oblika medsebojnega sodelovanja in vsakoletni projekt sektorja Ministrstva za zunanje zadeve za Slovence po svetu z željo za ohranitev slovenske kulture in jezika med našimi rojaki, ki jih je življenska pot popeljala v svet.
V naslednjem letu bo organiziran tak seminar s pričetkom 23. januarja 1995 s tem, da bi udleženci seminarja prišli v Slovenijo že v soboto, 21. 1. 1995, da se lahko po dolgi poti odpočijejo pred samim začetkom seminarja.
Seminar bosta sestavljala dva sklopa: strokovno teoretičen seminar, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport (ta del bo potekal v Dolenjskih toplicah) in strokovna ekskurzija po Sloveniji. Seminar bo trajal tri tedne.
Sektor za Slovence po svetu vabi, da se seminarja udeleži tri do največ pet slovenskih učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v Avstraliji. Udeleženci na seminarju bodo imeli krite vse stroške bivanja in nastanitve v času seminarja, vključno s plačilom povratnih letalskih vozovnic iz Avstralije v Slovenijo.
Zal zaradi kadrovske in tehnične izpeljave ni bilo moč izbrai ugodnejšega časa za potek seminarja. Prosimo Vas, da preko veleposlaništva do konca septembra pošljete prijave učiteljic slovenščine, ki bi se želele udeležiti seminarja.
In še o video kaseti SLOVENIA IS...
V prejšnji številki G.S. smo objavili vest o video-kaseti , ki jo je po posnetkih RTV Slovenije sestavil Ivo Leber iz Melbourna. Za kaseto se očitno zanima veliko naših rojakov, saj je prispelo v SLO - IMPEX COMPANY precej naročil. Zmedo pa je na žalost povzročila telefonska številka, saj smo obakrat objavili fax številko. Torej video-kaseto SLOVENIA IS... lahko naročite na telefon (03) 589 6094
Naslov: SLO - IMPEX COMP., 25 Reserve Rd. Beaumaris VIC 3193
TO IN ONO IZ SLOUENIJE
NEURJE NAD SLOVENUO
Konec avgusta se je nad Slovenijo razdivjalo hudo neurje, ki je ponovno prizadelo šentjursko in laško občino. V zaselku Olešče. nedaleč od Reke pri Laškem, je potok odnesel domačina, kije popravljal brv. Ogromno škode so naredile tudi strele, ki so treskale predvsem v gospodarska poslopja in netile požare, tako je mea gašenjem požara v Mislinjski Dobravi lastnika kmetije med gašenjem zadel infarkt.
ZARADT SUŠE BO MANJ GROZDJA IN TUDI VINA
Zadnje meritve v slovenskih vinogradih pa kljub temu napovedujejo kakovosten pridelek grozdja.
VROČA POLITIČNA JESEN Lojze Peterle, prvak Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), je napovedal vročo politično jesen. Druga najmočnejša stranka v parlamentu bi do začetka oktobra rada dvostrankarsko koalicijo LDS (Liberalna demokracija Slovenije)-SKD, namesto dosedanjih povezav LDS s SKD in z ZLSD (Združena lista socialnih demokratov). Zapleta se tudi pri novi koaliciji za lokalne volitve, v kateri naj bi bil poleg SKD, SDSS (Janševa Socialdemokratska stranka Slovenije) in SLS (Podobnikova Slovenska ljudska stranka) še nekatere zunaj parlamentarne stranke, kot sta načrtovala Janez Janša in Marjan Podobnik. Peterle je zagotovil, da krščanski demokrati ne bodo popustili pred izsiljevanjem partnerjev, kar zadeva datuma podpisa novega koalicijskega sporazuma. Ki naj bi ostal izrecno na ravni občin in ne tudi na vladni ravni.
VABILO PAPEŽU NAJ OBIŠČE SLOVENIJO PRIHODNJE LETO
Daje bil papež povabljen v Slovenijo tako s strani Slovenske škofovske konference kakor tudi predsednika države in vlade ter zunanjega ministrstva, je splošno znano. Škofovska konferenca ga je povabila v Slovenijo še 27. septembra 1993 s posebnim pismom. Julija 94 so ga ponovno povabili, vendar se papež letos ne bo mogel odzvati vabilu.
DRUGAČNI IZPITI IZ SLOVENŠČINE ZA NOVE DRŽAVLJANE
Preizkusi znanja za nove državljane bodo pred strokovno komisijo Centra za slovenščino. Tako bodo recimo od zdravnika zahtevali več kot od delavca, znanje jezika pa bo moč dokazati tudi na univerzah kot znanje drugega jezika. Spremembe so zapisane v dopolnitvah zakona o državljanstvu RS.
PO KONČANI VOJNI V BIH BODO KRIMINALCI DRLI ČEZ SLOVENUO
Uradni predstavnik ameriškega FBT Robert L.Farmer je avgusta obiskal slovensko ministrstvo za notranje zadeve. Dejal je, da zaradi tranzitnega položaja Slovenije čez njo vodi takoimenovana Balkanska pot z mamili. Kar pa je izredno pomembno je bojazen, da bodo po
končani vojni v BIH kriminalci "s tega območja množično drli čez Slovenijo v Evropo.
JAVNOST O VEROUKU
V	slovenski javnosti je veliko polemik o tem, ali naj Cerkev sodeluje v solskem programu in kako. Delova služba Stik je med telefonskimi naročniki opravila anketo. Odgovori na vprašanje, kakšen je odnos Slovencev do verskih predmetov v šoli, so bili, naj bi bili omenjeni predmeti le izbirni, saj seje tako odločilo 423 odstotka anketirancev. 36,6 odstotkov vprašanih meni, da sodijo v šolo, 17,6 pa zagovarja njihovo uvedbo v šole. Skoraj polovica (49,6 odstoka) vprašanih meni, da naj bi bil verski pouk v šoli zajet v splošni predmet o verstvih, 39,9 odstotka je odgovorijo, da naj bi potekal v obliki verouka. Nekaj manj kot šestim odstotkom anketirancev je bilo pri tem vprašanju vseeno, približno devet odstotkov pa jih na to ni znalo odgovoriti.
DVIGNITI RAVEN TRANSPLANTACIJ V SLOVENIJI
Z umrlimi so začeli presajati ledvice leta 1986, že nekaj let prej pa z živimi darovalci. Tako je bilo doslej opravljenih približno 238 presaditev, na poseg vedno čaka kakšnih 180 ljudi - od vsega 850 bolnikov, ki so na dializi. Presaditev trebušne slinavke zaenkrat ni tako aktualna, ker so po svetu ugotovili, da ni bilo pričakovanih rezultatov. Kostni mozek je mogoče presaditi le z živega dajalca, že dolgo se presajajo kosti in rozenice.
V	Sloveniji s težavo pridobivajo dovolj organov za presajanje; potrebovali bi vsaj 30 darovalcev na leto.
ZAČELI S PROIZVODNJO DOMAČEGA IZUMA Izum Vlada Markoviča, gonilo za invalidske vozičke z mišično silo, kije na svetovnem sejmu izumov Eureka 1992 prejel najvišje priznanje, gre letos oktobra v serijsko proizvodnjo.
TEŽAVE Z LJUBLJANSKIMI TAKSISTI
Število taksistov v LjubHani narašča, trenutno jih je 500, vendar so pogoji za dobrega taksista premalo zahtevni. Ker je več društev, podjetij in samostojnih taksistov, so tudi cene različne. Marsikateri taksist ne pozna niti ljubljanskih ulic, s strankami pa ne zna govoriti slovensko, dvoletna poklicna šola pa že nekaj let ni več obvezna. Zgodilo se je že, da ljubljanski taksist ni vedel kje je Holiday Inn hotel, drugi pa je namesto v Ljubeljsko ulico rojakinjo iz Amerike zapeljal kar na Ljubelj.
"OKOPI" JANEZA JANŠE Nova knjiga Janeza Janše OKOPI bo izšla novembra letos. V prednaročilu ie dosti cenejša, stane 3.860 SIT, po izidu pa bo cena 4.460 SIT, seveda je treba prišteti še poštnino. Naročite jo lahko pri Založbi Mladinska knjiga a.d., Prodaja po pošti, Slovenska 29, 61000 Ljubljana.
V ENEM STAVKU od 1. do 8. septembra 94...
—Zeleni Slovenije so od premiera Drnovška zahtevali, da zaradi afere z izvozom strupenih odpadkov v Kolumbijo odstavi ministra za okolje in prostor Pavleta Gantaija
—	Poslanca Slovenske nacionalne desnice Poljšak in Lap vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o državljanstvu RS
—V Turističnem podjetju Portorož in Igralnici Casino je inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva že prejšnji mesec odkrila vrsto nepravilnosti; podjetji naj bi v zadnjih letih narobe "razpore« Jili za okoli dva milijona mark denarja in tako oškodovali državo
—	V Sloveniji je še 20.061 beguncev iz BIH od teh jih 9000 živi v 28 zbirnih središčih po Sloveniji, drugi pa pri družinah oziroma sorodnikih
—	Sveti sedež s posebnim odlokom 12. avgusta letos imenoval mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja za apostolskega administratorja Razkrižje in Štrigova; odlok velja od 1. septembra
—	Delegacija pod vodstvom ministrice za delo, družino in socialne zadeve odpotovala na svetovno konferenco o prebivalstvu v Kairo
—	Predsednik parlamenta Herman Rigelnik odstopil s funkcije poslanca in predsednika državnega zbora RS
—	Parlamentarni odbor za mednarodne odnose razpravljal o slovensko italijanskih odnosih
—	Premier Drnovšek s predsednico deželne vlade Furlanije-Julijskc krajine Aleksandro Guerra govoril o vključevanju Slovenije v EU, možnostih za poglabljanje gospodarskega in obmejnega sodelovanja Slovenije in Furlanije-Julijske krajine
—	V Zagrebu pogovor slovenskega finančnega ministra Mitje Gasparija s hrvaškim kolegom Božom Prkom o slovenskem ustavnem zakonu, skupnem nastopu do mednarodnih finančnih institucij in načinu odprave obveznosti do Italije, ki izhajajo iz Osimskih
sporazumov
—	Delegacija slovenskega obrambnega ministrstva pod vodstvom ministra Jelka Kacina odpotovala na uradni obisk v Veliko Britanijo
—	Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose sprejel izjavo ob eksploziji bombe na letališču v Celovcu 8.9. Ob 20-letnici konjeniške policije slovenski policisti gostili predstavnike konjeniških policij iz Nemčije, Nizozemske, Švedske, Češke in Slovaške
—	Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob sprejel odpravnico poslov poljskega veleposlaništva ob odprtju poljskega veleposlaništva v Ljubljani
—Odbor Državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje podprl predlog vlade, naj DZ iz zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o odpravi dvojnega državljanstva, ki ga je v prvi obravnavi sprejel lani novembra —Predsednik RS Milan Kučan sprejel iranskega veleposlanika Mehmedija Safarija
—Na tridnevnem obisku v Sloveniji bila delegacija skupine francosko-slovenskega prijateljstva v francoski narodni skupščini
OBRN/TE SE ... -1,2, S,... ZDAJ J
SLOVENIJA
MOJA
DEŽELA
SLOVENIJA - Ali bo letos Slovenija s turizmom prislužila milijardo dolarjev? Po zadnjih podatkih, ki jih zbira Banka Slovenije, so s tujskim turizmom v prvih šestih mesecih leta ustvarili za 394 milijonov dolarjev deviznega priliva.
LJUBLJANA - v akciji Turistična porota bralcev Dela je že oblikovana lestvica desetih "naj" slovenskih turističnih krajev, ki se bodo potegovali za Delov zlati lipov list in zelene liste. Ti kraji so po dosedanjem številu zbranih kuponov:^ Atomske toplice, Cateške toplice, Simonov zaliv pri Izoli, Šmarješke toplice, Bohinj, Bovec, Ormož, Kranjska Gora, Moravske toplice in Ptuj.
AJDOVŠČINA - Slovesnost ob obletnici "največje bitke na Vipavskem" je v občini potekala 4. septembra pod geslom "loOO let priložnosti in sprememb", v krajevni skupnosti Vrhpolje pa so ob tej priložnosti pripravili nov grb. brošuro o kraju in ljudski tabor, postavili pa so tudi več kot tri metre visok kamnit križ in vstavili vitražna okna v domači cerkvi. Okrog štirideset zgodovinarjev in arheologov je razpravljalo o državljanski in verski vojni med Rimljani ter o takratnem qbdobju in mednarodnem simpoziju na dvorcu Zemono. Čeprav natančnega kraja, kjer sta se vojskovala cesar Teodozij in cesar Evgenij, znanstvenikom (še) ni uspelo določiti, Vrhpoljčani menijo, da je bitka potekala na prostoru njihove krajevne skupnosti. Edino znamenje naj bi bila skala nad vasjo, kjer je po izročilu "Teodozij pred odločilno bitko goreče molil". Bog naj bi usiušal molitev in z orkanskim vetrom pomagal k zmagi njegove vojske.
LOGATEC - Železniški promet skozi logaško postajo bo kmalu hitrejši in varnejši. Na postajnih tirih zamenjujejo stare kretnice, ki se ujemajo z novim sistemom signalno-varnostnih naprav. Logatec je bil še ena redkih zastarelih postaj na slovenskih magistralnih progah.
VELENJE - Titov spomenik bo zaenkrat še ostal na osrednjem velenjskem trgu, pravijo Velenjčani, ki nameravajo spomenik v prihodnosti prestaviti iz središča parka pred skupščinsko poslopje.
CELJE - Klub podjetnikov Zlatorog, ki je bil po objavljenem natečaju izbran za najemnika Celjskega doma z najbolj celovito programsko ponudbo, je v hudi zadregi: še vedno mu namreč ni uspelo najti gostinca, ki bi bil pripravljen vlagati v gostinsko ureditev prostorov Čeljskega doma in zagotoviti kakovostno gostinsko ponudbo. Zato je ureditev celjskega doma za nedoločen čas odložena.
DUTOVLJE NA KRASU - Vinogradnik Boris Lisjak iz Dutovelj je ob številnih priznanjih doma in na tujem prejel letos za svoj teran še priznanje reda sv. Fortunata. Njegova
vina so tudi v ponudbi slovenskega protokola.
*
RIBNICA - Vse leto potekajo v Ribnici številne dejavnosti, s katerimi so zaznamovali praznovanje stoletnice lovstva v ribniški dolini ter tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Pred kratkim so se lotili še urejanja ribniškega gradu oziroma tamkajšnjega parka kulturnikov. V njem so svoje mesto dobili vsi znani možje ribniške doline, ki so svoj čas veliko prispevali k uveljavitvi slovenstva. Načete spomenike so obnovili do 4. septembra, ko je Ribnica praznovala dva dni. Ribničani so za proslavitev obletnice pripravili lovsko parado, razstave.
koncerte, sejem suhe robe in drugo.
*
IDRTJA - Dandanes 300 let stara idrijska čipka osvaja modni svet. Idrijčanke jo vračajo modnim oblačilom. "Vilinska" oblačila iz Idrije so predstavili tudi v okviru letošnjega čipkarskega festivala v gradu Gevverkenegg 26. avgusta. Revija je bila priložnost za zgodovinski preokret, za RAZGLASITEV ZAVAROVANJA IMENA IDRIJSKE ČIPKE in za določitev njenega geografskega porekla, kar vse je zelo pomembno za
predstavitev njene blagovne znamke.
*
LJUBLJANA - V počastitev 40. vinskega sejma je šel izpred trnovske gostilne Fortunat sprevod, v katerem so sodelovali predstavniki ljubljanskih gostilničarjev, merilci vina, mestni kletar in sodnik, predstavniki vseh treh vinskih območij in drugi. Udeležence je pot vodila do Mestne hiše, kjer jih je sprejel žuDan, ki je pil vino iz posebnega "županovega kozarca", šprevod seje končal na Prešernovem trgu.
GLEDALIŠKE, GLASBENE, PLESNE IN FILMSKE PRIREDITVE »	- FESTTVALI IN RAZSTAVE
SLOVENJ GRADEC OB DOMAČEM OGNJIŠČU - rastava kulinaričnih dobrot 16.09.94-17.09.94
Celjski dom
PIRAN - Tradicionalni Neptunov krst Je bil 10. septembra na Bernardinu. Slikovita prireditev z (učenci višjih letnikov pomorske šole) in sužnji (učenci prvih letnikov) vsako leto privabi veliko domačih in tujih gostov in prijetno popestri zadnje trenutke turistične sezone.
*
VRHNIKA PRI LOŽU -V tem kraju so 21. avgusta slovesno praznovali stoletnico mostu, ki so ga vaščani zgradili sami. Organizatorji so pripravili bogat program, ki se je začel v trenutku, ko so nebo prekrila padala in vse polno zmajev.
BREŽICE
22.SREČANJE POBRATENIH PEVSKIH ZBOROV IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA
24.09.94
MULJAVA
POLJSJI LOV- zabavna in kulturna
prireditev
24.09.94
RADENCI
PRAZNIK GROZDJA IN MOŠTA
24.09.94
MARIBOR
TRGATEV STARE TRTE - turistična reditev ).94
priredi
02.10.'
GLAVNE TURISTIČNE SEZONE JE KONEC
In kako je v Sloveniji izgledal "turizem po meri ljudi"?
POSVETU

SARAJEVO - "PREPOZNALI JTH BOSTE PO NJIHOVIH
DELIH", je citiral besede iz Svetega pisma Alija Izetbegovič, predsednik BTH potem, ko je bil papežev prihod v Sarajevo, načrtovan za 8. september, odpovedan. To naj bi bila najtežja in tvegana misija Janeza Pavla TT, toda sveti oče je hotel mesto kljub vsemu obiskati. Njegov obisk je bil povezan z neprikritimi grožnjami Radovana Karadžiča in jasnim sovraštvom Srbske pravoslavne cerkve. K odpovedi papeževega obiska pa so pripomogli tudi UNPROFOR, Anglija in Francija - vsi ti prikrito podpirajo zločinsko srbsko politiko in prav njim so bile namenjene Tzetbegovičeve besede. Bošnjaški (muslimanski) novinarji, ki za etnične radijske oddaje v Melbournu poročajo iz Sarajeva, so bili očitno globoko potreseni, žalostni in razočarani. Povedali so kako zelo so se Sarajevčani, pa naj so bili muslimani, katoliki ali celo neki pravoslavci veselili tega obiska; zdaj jim je še bolj jasno, da svetu ni mar kaj se bo z njimi zgodilo - prihaja pa nova zima in kdo ve koliko jih bo preživelo.
ZAGREB - JANEZ PAVEL II. NA HRVAŠKEM
Vročično pričakovanje svetega očeta na Hrvaškem je mimo. Zagreb je 10. in 11. septembra končno dočakal ta velik dogodek, ki so °a slovesno sklenili ob 900-letnici zagrebške škofije v nedeljo, 11. septembra s papeževo mašo na zagrebškem hipodromu. Po Zagrebu so že nekaj dni prej razobesili velike panoje, ki so prikazovali Karola Woytilo z razprtimi rokami pod geslom Papež je z vami.! Papež se je v Zagrebu srečal tudi z duhovniki, redovniki in redovnicami, v predsedniških dvorih pa se je sestal s predsednikom dr. Franjom Tudmanom. V hrvaško prestolnico je dopotovalo okrog 50 kardinalov iz vsega sveta, na hipodromu pa je bilo prisotnih kakih milijon ljudi. Sveti oče se je za ta obisk pripravljal že dlje časa, učil se ie celo hrvaškega jezika. Tudi verniki iz Slovenije so prišli v Zagreb z avtobusi in za njih je bil ob odru pripravljen poseben prostor.
ZALOŽNIŠKO DEJANJE STOLETJA
Se letos, 8. novembra bo izšla knjiea "uspešnica uspešnic", kakor pravijo knjigi papeža Janeza Pavla II. "Prestopiti prag upanja '. Vsebovala bo Ključne papeževe misli o kar Kočljivih vprašanjih. Originalen naslov knjige bo "Varcare la soglia della speranza", ki gaje, kakor trdijo, priporočil jjapež sam. V Italiji jo bo natisnila založba Mondadori prav v času, ko se bo papež odpravljal na obisk v Združene države. Založba Mladinska knjiea iz Slovenije je podpisala pogodbo, s katero si je pridobila ekskluzivno pravico za izdajo knjige v slovenskem m hrvaškem jeziku. Knjiga bo imela približno 220 strani in bo izšla še razen italijanskega tudi v angleškem jeziku.
DRAGA PRI OPČINAH - Tradicionalnih študijskih dnevov v Dragi so se tudi letos udeležili slovenski zdomci z vsega sveta. Tema letošnjega pogovora so bila dogajanja v Sloveniji in meddržavni odnosi. Udeležila sta se jin tudi Lojze Peterle in Janez Janša. Vzporedno z Drago ie potekala "Draga mladih" na temo "Pot do poklica in zaposlitve". Srečanje je bilo od 1. do 3. septembra.
CELOVEC - V Celovcu je od 13. do 21. avgusta potekal 61. sejem z geslom Novo veselje. Predstavilo se je 670 podjetij iz 25 držav, med njimi tuti Slovenija s 6 podjetji iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Grosuplja in Brežic. V obisk slovenskih novinarjev je organizator med drugim vključil tudi ogled turistične kmetije družine Kobarnik. Kmetija ima širi rožice, l$ar je znak najvišje kakovosti in lahko sprejme deset gostov. Zupan Celovca pa je poudaril dobro sodelovanje z Ljubljano.

NEDELJA
V cerkvenem listu krške škofije NEDELJA, je Janko Zerzer pod naslovom Avstralija nam je bližja, kakor mislimo, med drugim zapisal: Medtem ko je bila npr. politična zavest in kulturna organiziranost ter dejavnost pri argentinskih Slovencih vedno neverjetno močno razvita, se delovanje avstralskih društev močno osredotoča na družabnost, ki ie po svoje seveda tudi ix>membna. Toda čeprav so razlike še tako velike, nekaj sem doživel povsod v enaki meri - obiskovalci iz Koroške so sprejeti z nepopisno prisrčnostjo, in tisti, ki iz domovine prinaša domačo pesem in spomin na rojstni kraj ali vsaj njegovo bližino, je deležen neskončne hvaležnosti. To lahko potrdijo pevci... seveda celovški Gallus, ki je od vseh naših zborov prepotoval že največ sveta...
NAŠ TEDNIK
Tudi Naš tednik je prinesel nekaj obširnih reportaž o turneji mešanega pevskega zbora Jakob Petelin Gallus pri avstralskih rojakih pod npslovi Pesem povezuje zamejsko Koroško in zdomsko Avstralijo, Živeli avstralski Slovenci! Hvala Avstraliji! Koala!... v kratkem pa ie Miha Vrbinc prikazal tudi Avstralijo in srečanja s Slovenci od A do Z. Zapisal je še, da so bili pevci Gallusa v Avstraliji poslanci dvojezične Koroške, ki jo imenujejo zibelko slovenstva ... Dipl. trg. J. Habernik je v svojem prispevku dejal, da so člani Gallusa med bivanjem v Avstraliji namesto hvala rekli Kar koala! in prepevali ter bodrili slovenske rojake...
VEČERNJE NOVOSTI in POLITIKA
Beograjska časnika škodoželjno poročata o pošiljki orožja iz Slovenije, ki so ga zasegli v Avstriji, namenjeno pa je bilo Iranu. Vse skupaj je povezano s sporazumom o tehničnem sodelovanju, ki sta ga na začetku leta podpisala Ljubljana in Teheran. V ozadju pa se skriva skupna pomoč muslimanski državi Alije Izetbegoviča, pišejo Novosti. Tuai Politika, vodilni srbski dnevnik, piše, da seje Avstrija odločila okrepiti nadzor nad mejo s Slovenijo, ker so "Slovenci poskušali prek Dunaja pretihotapiti vojaško opremo za Iran". Da bi poudarili slab sloves Slovenije, se hkrati (retorično) sprašuje, ali ni Slovenija prišla do boljšega standarda od drugih v nekdanji Jugoslaviji "največ zaradi uspešnih transakcij sredstev za ubijanje". V Beogradu poudarjajo, da se devizne rezerve Slovenije stalno povečujejo, čeprav ima negativno trgovinsko balanco s svetom, in zaključujejo. da si Ljubljana polni žepe s pomočjo nelegalnih sredstev, vendar Evropa to zdaj končno spoznava in bo preprečila vstop Slovenije v Evropsko
Unijo(EU).
MLADIKA
Iz tržaške Mladike pod naslovom Časnikarski izpit v slovenščini: Helena Jovanovič iz Trsta je prva časnikarka, ki je lahko opravila državni poklicni izpit iz časnikarstva v slovenščini. To predvidevajo dopolnitve pravilnika o izpitih, ki jih je predlagal član Vsedržavnega sveta Časnikarske zbornice dr. Drago Legisa, potrdilo pa jih je pravosodno ministrstvo. Doslej so v Italiji veljala pravila o izpitu v manjšinski materinščini le za Nemce. Zdaj to velja tudi za Slovence, Francoze in Ladince.
GLAS ISTRE
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagarje v Glasu Istre med drugim dejal, da ima sedaiSlovenija 140 milijonov dolarjev suficita v trgovanju s Hrvaško; "Želimo sodelovanje, toda recipročno in pravično" poudarja Žagar "Takšno stališče bi morala imeti tudi Slovenija, da bi poslovno sodelovanje teklo mirno in se odnosi stabilizirali na ravni držav z visoko razvito demokracijo...S skupno voljo nam bo uspelo zgraditi vzorne medsebojne odnose..."
NEUE KARNTNER TAGESZEITUNG
Ali naj bo Koroška skupaj s Slovenijo in Furlaniio prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2002, se sprašuje avstrijski dnevnik in dodaja, da odgovor na to vprašanje ni lahek. "Nasprotniki ideje menijo, naj bi politiki raje gradili stanovanja, ali pa, da bo okolje skaženo. Domačini se bojijo, da bo Koroška še dražja. Druga stran pa v olimpijskih igrah vidi močno spodbudo za turizem. Poleg tega športniki že nekaj let zahtevajo novo ledeno dvorano v Celovcu. Brez iger pa je ta projekt mrtev.
GOSPODARSTVO
V Sloveniji je 49. 712 podjetij in družb, ocf teh jih je bilo 1384 ustanovljenih s tujim kapitalom, z mešanim kapitalom 2001. Največ podjetij, dobra tretjina, se ukvaija s finančnimi in tehničnimi poslovnimi storitvami, četrtina s trgovino, samo vsako osmo pa z industrijo.
STARE SLUŽBE DRUŠTVENEGA KNJIGOVODSTVA NI VEČ Službe društvenega knjigovodstva (SDK) od 20. avgusta letos ni več. Plačilni promet v državi, davčno nadziranje, stadsuko in revidiranje lastninskega preoblikovanja bo po novem opravljala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Vse to v skladu z zakomom, ki so ga sprejeli poslanci na zadnjem julijskem
{¡arlamentarnem zasedanju in je objavljen v slovenskem Uradnem istu. Mnogi z novim zakonom niso zadovoljni, saj menijo, da bo dovolil še nujše zlorabe družbene lastnine. Sporno je med drugim tudi to, da bo Agencija popolnoma podrejena in odgovorna le finančnemu ministru in vlaai.
BLAGAJNIŠKI ZAPIS Z NAKUPNIM BONOM
21. julija letos seje začelo preko borznega informacijskega sistema (BIS), ki povezuje vse borzne hiše širom Slovenije, trgovati s posebnim vrednostnim papiijem, ki ga je izdala Banka Slovenije. Slo je za blagajniški zapis z nakupnim bonom, kratkoročen vrednostni papir, ki je bil sprejet v borzno kotacijo. Že v prvih dneh se je v blagajniške zapise začelo stekati na desetine milijonov tolarjev. Mag. Bogomir Kos, namestnik guvernerja Banke Slovenije, je razkril, kaj se v zadnjih mesečin resnično dogaja s slovensko ekonomijo in pojasnjuje, zakaj je centralna banka izdala blagajniški zapis z nakupnim bonom , ki je do tal pretresel domači finančni trg. Spomladi so namreč začeli ugotavljati, da obstaja nevarnost, da bi se povečal trend rasti cen, osnovni cilje pa je bil, da se privijejo uzde inflaciji. Vedeli so tudi, da se bo v poletnih mesecih povečal priliv deviz v državo, razlogov za tak postopek pa je bilo še več. Ena glavnih značilnosti izdanega zapisa je ta, da ie zelo donosen in izredno varen, saj ga je izdala centralna banka, ki denar tiska. Vrednost osnovne misije zapisov je dosegla osem milijard tolaijev, do sedaj pa je bilo vsega skupaj vpisanih 22 milijard tolaijev. To je tudi edinstven primer v zgodovini, da centralna banka umakne skoraj tretjino primarnega denaija iz obtoka in ga na drugi strani plasira v obtok. Za mnoge je velika dilema, kaj se Bo zgodilo po 1. decembru, ko zapade tolarski del zapisov.
ZAKAJ V SLOVENIJI PADA NEMŠKA MARKA Menjalniški tečaj marke pada zato, ker so ljudje v letošnjih osmih mesecih menjalnicam prodali za 480 milijonov mark več deviz, kot so jih v menjalnicah kupili. Držanje mark v nogavicah je pri padajočem deviznem tečaju v primeriavi z blagajniškim zapisom prava poguba.
	TEČAJNA LISTA - slov. tolaijev (SIT) September 1994		
DRŽAVA	VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija Nemčija ZDA	1 AUD 1 DEM 1 USD	91. 1663 75.5968 122.9135	91.7149 80.0758 123.6531
V Sloveniji je 2420 hektarov hmeljišč, na katerih naj bi letos obrali okrog 4000 ton hmelja. Tretjino hmelja bodo izvozili v ZDA, drugo tretjino v Zvezno republiko Nemčijo. V Savinjski dolini so to rastlino prvič zasadili leta 1870. Danes razen goldinga tu sadijo tudi hmelj aoro.
VLAGATELJEM LASTNINSKIH CERTIFIKATOV V zadnjem času, ko so občila polna reklam pooblaščenih investicijskih družb, se veliko ljudi zaskrbljeno sprašuje, kaj storiti z lastninskim certifikatom, časa pa je še leto dni, saj je zadnji rok za vložitev juliji 1995. Potrebno se je temeljito pozanimati kam vložiti svoj delež. Državljanom svetujeio, naj se informirajo o tem, čigav kapital je v posameznih družbah oziroma kdo bo upravljal s certifikati.
POHABUANJE ZAKONA O DENACIONALIZACIJI Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) s pozornostjo in začudenjem spremlja pohabljanje zakona o denacionalizaciji. Državni zbor ne sprejema jamstva za obveznice Slovenskega odškodninskega sklada, obenem pa podaljšuje rok za izplačevanje glavnice za več kot 10 let - tja v leto 2O05. Predlog za spremembo zakona o denacionalizaciji podpirata Gospodarska zbornica Slovenije, za katero pri združenju menijo, da je po sestavi, članih in miselnosti še ostanek monolitne komunistične trdnjave in združenje delodajalcev Slovenije. Tudi za zadnje menijo, da je večinsko sestavljeno iz vodilnih struktur prejšnjega režima. Gospodarska zbornica Slovenije je podprla tudi ustanovitev Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja (beri: zdniženia direktoijev podjetij, ki naj bi postali večinski lastniki istih podjetij). Pravih lastnikov slovenskega premoženja ne varuje nihče, svetovna javnost ima pravico to izvedeti, je zapisalo predsedstvo ZLRP Slovenije.
BREŽIŠKA PRALNICA DENARJA
O novi aferi Hypoco mo že pisali, ta se bo razpletala zdaj po vrnitvi politikov z dopusta. Nekatera podjetja iz tega sistema so med zadnjo volilno kampanjo sponzorirala Drnovškovo vladajočo stranko LDS (Liberalno demokracijo S), Mirko Filakovič, večinski lastnik sistema, takrat še hrvaški državljan, pa ie v tistem času dobil slovensko državljanstvo, ki mu ga je (izredno) podelila Drnovškova vlada.
RESNICA O CATCH THE CASH AFERI
Kot trdijo nekateri, je imela v igri, v kateri je bilo ogoljufanih osem odstotkov slovenskega volilnega telesa, pomembno vlogo družina sekretarja v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Iva Baniča (hči, sin in zet so potegnili mastne dobičke in se nemara prav zaradi tega nahajo v tujini). V vse skupaj pa so bili vpleteni tudi policisti. Koliko časa se bo še razpletala zgodba oškodovanih v igri Catch the cash(CC) očitno ne ve nihče, niti društvo oškodovancev, niti njihov odvetnik Daniel Starman.
LUKA KOPER PRIPADLA LJUBLJANI
Med poletnimi počitnicami je vlada sprejela sklep, da bo država postala večinski lastnik Luke Koper. Pravijo, da je luška dejavnost gosebnega družbenega pomena, saj gre za edino pristanišče v državi. Ce bi Luko lastninili po klasičnem sistemu, bi to lahko postalo nevarno. Delnice bi se kupovale na prostem trgu in kupil bi jin lahko kdorkoli. Večinski lastniki bi tako lahko postau tujci (gre za govorice o italijanskih apetitih po koprskem pristanišču). Kaj bi se zgodilo, če se luška dejavnost ne bi več izplačala? Tuji lastniki bi zaprli svoja skladišča in začeli z drugo dejavnostjo na tem območju. Slovenija bi bila ob pristanišče. Kaj če bi se Trst in Reka združila in kupila večino koprskih delnic ter namenoma zavrla dejavnost v Luki?
SLOVENIJA JE PRVA DRŽAVA, KI UPORABLJA RUSKE SATELITSKE KOMUNIKACIJE
V Ljubljani so bili v tem poletju pogovori med delegacijama ministrstev za znanost in tehnologijo Slovenije in Rusije. Rusom je bilo tisto kar so videli na področju kemijskih, fizikalnih m elektronskih znanosti, zelo zanimivo. Prepričali so se, da ima Slovenija zelo dobre znanstvene delavce ter izvrsten znanstveno-tehnološki potencial. Slovenija je prva in edina država na svetu, ki ima dostop do njihove banke podatkov, ki deluje v okviru sistema satelitskih komunikacij. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju obeh univerz.
NAVTTČNO PODJETJE SEAWAY V NOVIH PROSTORIH NA BLEDU
To podjetje je doslej razvilo že 58 projektov za 22 izdelovalcev plovil v desetih državah in je edino specializirano podjetje v Evropi za razvoj plovil. Letošnji promet Seaway a naj bi aosegel od pet do šest milijonov mark, od tega z izvozom 95 odstotkov.
PORTOROŠKA DROGA HOČE V SOLINAH GOJITI RAKCE Zdaj, ko ie Droga Portorož pridobila pravico do upravljanja sečoveljskin (in strunjanskih) solin za dobo 99 let, seje odločila za širokopotezne načrte pri vzgoji morskih organizmov. Na površino 60 hektarov bi radi pripeljali milijon mladic rakcev (japonske kožice).
VEČINSKI LASTNIK SEČOVELJSKEGA LETALIŠČA Večinski lastnik (s 95,25 odstotka deleža) Aerodroma Portorož, d.o.o., je postala piranska občina. Poslovanje naj bi, kot je slišati, kmalu prenesli na družbo, ki jo bodo ustanovili zdaj zaposleni na letališču.
RADENSKA POLNI SLIVOVKO
Znano je, da v Radencih polnijo znamenito radensko slatino in brezalkoholne pijače. Manj pa je znano, da polnijo tudi domačo prekmursko slivovko vrhunskega okusa in kakovosti. Na mednarodnem vinskem sejmu Vino 94 v Ljubljani, kjer so ocenjevali vina in žgane pijače, je slivovka Radenske Zvezda, a.o.o., iz Murske Sobote dobila zlato medaljo za kakovost.
LAŠKI RIZLING IZ MARIBORSKE KLETI SPET NAGRAJEN Med šampioni letošnjega mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani, ki je bil Konec avgusta, je tudi laški rizling, pozna trgatev 92 iz mariborske vinske kleti. To vino je edino iz evropskih držav, ki se ponaša s tem najžlahtnejšim priznanjem, druga dva naslova so dodelili Američanom.
DELNIČARSKI NESPORAZUM
V podjetju, ki se je lastninilo prvo, v Leku, je na skupščini delničaijev že prišlo do prvega zapleta. Skladi, zlasti pokojninski, so nasprotovali razdelitvi dobička. Dobiček naj bi dobili tisti, (a so delnice dobili še s privatizacijo jugo-Markovičeve zakonodaje, tisti pa, ki so jih vplačali zdaj s certifikati ne bi bili deležni dobička. Zgodba se še ni razpletla.
vroča tèma
SLOVAR - Slovenci smo Slovenci zaradi svojega jezika! Ves besedni zaklad sodobne slovenščine v eni knjigi, iz dosedanjih petih knji£ slovarja ena sama knjiga. Knjiga bo izšla ob koncu letošnjega leta. Prednaročniškacenaje bila 18.687,00 SIT.
DOKUMENTI SLOVENSTVA -
73 izbranih tem iz slovenske zgodovine od naselitve v 6. stoletju do konca druge svetovne vojne, 214 črno-belih in 1/1 barvnih dokumentov, 276 strani, bogata vezava, cena 13.986.00SIT.
ARHITEKT IVAN VURNIK (1884 -1971)PRVIČ PREDSTAVLJEN SLOVENSKI JAVNOSTI Bogat opus arhitekta Ivana Vurnika, ki je skupaj s Plečnikom in Fabianijem utiral pot moderni slovenski arhitekturi, bo ob 110-letnici rojstva prvič predstavljen domači in tuji javnosti (september-oktober). Njegova vsestranska aktivnost sega od oblikovanja prek izjemnih stavbraskih dosežkov do uvajanja sodobnih urbanističnih teženj. Uspešno je deloval tudi kot univerzitetni predavatelj in pisec teoretičnih besed. Vsebinsko in oblikovno zasnovo razstave pripravlja Organizacijski odbor projekta Vurnik, ki deluje pri ^fovni skupnosti arhitektov
SLIKAR RIHARD JAKOPIČ
Jakopiča pozna slovenska javnost predvsem po oljnih slikah, ki spadajo v slovensko klasiko 20. stoletja. Po krivem nekoliko manj je znan kot pobudnik prenekatere zamisli za kulturne ustanove vseslovenskega pomena (univerze, likovne akademije in še č'sa). Malokdo tudi ve, daje bil Jakopič freskant. Ena teh je na vogalu Njegoševe in Masarykove ceste v Ljubljani v predveriu orjaške stavbe. Stavbo Ljubljančani še danes imenujejo "Meksika". Jakopič je dobil od magistrata leta 1927 naročilo za freske na temo družine in dela, končane so bile leta 1928. Fotografija spodaj je Jakopičeva freska, ki jo na žalost niso obnovili niti ob lanskoletni obletnici njegove smru.
PRED IZIDOM GLASU SLOVENIJE... Iz tednika MLADINA, št. 36, 6. 9.94
PRIHAJA LOVEC NA NACISTIČNE ZLOČINCE
V Ljubljano bo 13. septembra ( op.u. časnik zaključujemo 12. septembra) letos na javno predstavitev svoje knnge spominov "Pravica ne maščevanje"(Recnt, nicht Rache), ki jo je v prevodu Bojana Grobovška te dni izdala Delavska enotnost, orisel na krajši obisk Simon Wiesenthal, direktor Židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju in znani "lovec na nacistične zločince". Wiesenthal bo predaval v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter za Zvezo združenj borcev NOB. Obisk ima tudi simboličen pomen. Zaradi načelnega vztrajanja na tradicijah antifašizma je Slovenija eoina nova država, ki jo Wiesenthal obiskuje po razpadu nekdanje Jugoslavije. Mladina pa kljub temu govori o demontaži antifašizma v Sloveniji, o čemer po mnenju pisca članka Igorja Mekine, pričajo oskrunjeni spomeniki NOB-ja, brez obrazložitev ustavljeni preiskovalni postopki proti obtoženim za hude vojne zločine v drugi svetovni vojni in pobude za rehabilitacijo nekaterih najznamenitejših slovenskih obsojencev za vojne zločine v drugi \ojni. Sporna je tudi praksa izrekanja "zavrnilnih" sodb zaradi vojnih zločinov obsojenim posameznikom, večinoma pripadnikov domobranskih enot. Pisec članka navaja kot najbolj očiten primer take zlorabe slučaj Vinka Levstika. Podrobneje pa opisuje slučaj škofa Gregorija Rožmana.
Pisec dalje pravi, da neglede na to, da je bil Simon Wiesenthal vedno oster nasprotnik komunizma, ni nikoli odstopil od prepričanja, da je relativizacija zgodovinskih dejstev ter izenačevanje nacifašistične kolaboracije s komunizmom nesprejemljivo. Wiesenthal je namreč prepričan, da se tudi diktature meD seboj razlikujejo... najslabša pa naj bi bila nacional socialistična.
SIMON WIESENTHAL se ie rodil 31. decembra 1908 v Buczaczu v Galiciji. Nacisti so ga aretirali leta 1941 in do konca vojne je romal skozi dvanajst koncentracijskih taborišč, kjer je večkrat za las ubezal smrti. Ob koncu vojne je postal sodelavec "War crime office-a'\ leta 1947 pa je v Linzu ustanovil Center za zbiranje dokumentov o usodah judov in njihovih preganjalcih. Uspel je zbrati dokazno gradivo proti vec kot 6000 nacifasističnim in kol aboraci on i stičnim zločincem. Pri tem jih je več kot 1100 tudi prišlo pred sodišča. Nemčija mu je podelila veliki križ za zasluge z lento, ameriška vlada pa ziato kongresno medaljo. Je petkratni častni doktor, poveljnik Oranskega reda, Comendatore della República Italiana in vitez francoske častne legije. Ni religiozen Žid, vendar se židovstvu ne odreka. Večkrat je podprl prizadevanja slovenske manjšine na Koroškem za izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe, ob vojni v Bosni in Hercegovini pa je kritično nastopil do teorije o kolektivni srbski krivdi za vojno in se hkrati pridružil apelom za odpravo embarga na uvoz orožja za bosansko vojsko.
tudi to ]e avstralija
PRVI UMOR POLITIKA V 206-LETNI AVSTRALSKI
ZGODOVINI EDEN OD STARŠEV JOHNA NEWMANA SLOVENEC?
Sydney, 5. september 1994 - Umor člana parlamenta NSW, poslanca za Cabramatto, laburista Johna Newmana je prvi umor politika v Avstraliji -toda ne tudi prvi poskus. Dnevnik The Sun navaja:
— 1966 je strel zadel Arthurja Calwella, ki je bil takrat laburistični vodja opozicije, v brado. Bil je proti vojni v Vijetnamu.
—1978 je snajperist streljal na takratnega vodjo opozicijske liberalne stranke in ubil megovega psa.
Časnik oeleži še okrog 16 terorističnih napadov na avstralske odvetnike, tuje ambasade in predstavništva ter druge javne objekte, ki so se končali z uspešnimi ali neuspešnimi eksplozijami, večkrat tudi s pisemskimi ali paketnimi bombami. In čeprav je bilo nekaj smrtnih žrtev, nikoli ni bil med njimi politik.
Ime 47 letnega Johna Newmana je ta teden polnilo vsa sredstva javnega obveščanja v Avstraliji. Neki časniki so navajali, da je bil rojen v Jugoslaviji, drugi na Madžarskem...malokdo pa je vedel, daje bil oče Johna Naumenka, ki si je spremenil priimek v Newman, Slovenec in je pokopan na Bledu. Po nekih informacijah je Je slovenski klub Triglav in večkrat" bi se mu
Umorjeni avstralski politik John Newman-eden od staršev Slovenec?
John Newman, poslanec za Cabramatto, ie bil velik borec proti azijskemu kriminalu in zato se kriminalisti in policisti nagibajo k domnevi, da je bil neznani storilec, katerega izstrelki so ga smrtno ranili pred njegovo hišo, Azijec, vendar imajo za zdaj v rokah le malo otipljivih sledi.
John Newman je doživel leta 1979 veliko družinsko tragedijo, smrtno sta se
a1
je John zahajal tudi v Jav in večkrat bi se mu led zaustavil na zemljevidu Slovenije, ejskem območju.
ponesrečila noseča zena in sin. Zdaj pa je pustil za seboj zaročenko, Kitajko Xiao Jing Wang, kije v Avstraliji šele štiri leta, Pe

mater in brata Peter-a Naumenka.
MEDNARODNA KONFERENCA OB 100-LETNICI ŽENSKE VOLILNE PRAVICE V JUŽNI AVSTRALIJI
PRIHAJA ŠVICARSKA SLOVENKA...
Adelaide - V soboto, 8. oktobra 1994 bo v Adelaidi otvoritev Mednarodne konference ob 100-letnici ženske volilne pravice v Južni Avstraliji. Odprl jo bo avstralski prvi minister Paul Keating, navzoča bo tudi norveška prva ministrica Gro Tagesthema.
Zanimivost za nas, Slovence: konference se bo udeležila švicarska Slovenka, profesorica jezikov na univerzi v Bernu, Ljudmila Schmid Semn. Gospa Schmid bo po Adelaidi obiskala se Sydney (12. in 13. oktobra), kjer bi se rada srečala z rojaki, ki jih zanima slovenska jezikovna kultura.
In še ena zanimivost: sin gospe Schmid, Mihael, je bil pred leti član "Švicarske papeževe garde", sedaj pa končuje pravne študije v Lausani v Švici.
Upamo, da bo gospa Schmid s svojimi rojaki v Avstraliji navezala nekaj koristnih stikov. Dr. Stanislav Frank. Adelaide
gorenje pacific
il?:«:
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves> ovens, washers & dryers.
0285/little & assoc.
še iz naše slovenske skupnosti
NOVO VODSTVO SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE
Melbourne - Predsedniško mesto SSO je tokrat pripadlo Ivanki Kolačko. podpredsedniško Petru Mandelju, tajniško še naprej Štefki Matkovič.
SLOVENSKI PRIMORSKI SOCIALNI KLUB JADRAN
Melbourne - Vodstvo: predsednica Slava Kruks, podpredsednik Frenk Iskra, tajnik Rodni Kruks s pomočjo Milana Ogrizka.
SLOVENSKO DRUŠTVO PLANICA
Melbourne - Vodstvo: ponovno izvoljena Ivanka Kolačko, podpredsednik Matija Cimerman, tajnik Ivan Lapuh.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Melbourne - Vodstvo: predsednik Kari Bevc, podpredsednika Frenk Jelovčan in Toni Oberstar, tajnica Sonja Sušelj s pomočjo Helene Leber.
SLOVENSKA ZVEZA IVAN CANKAR GEELONG
Geelong - Vodstvo: predsednik Franc Kolenc, podpredsednik Rudi Horvat, tajnica Štefka Matkovič.
ŠPORTNO DRUŠTVO VESELI LOVCI ST. ALBANS
Melbourne - Vodstvo: predsednik Jože Caf, podpredsednik Slave Blatnik, tajnik Martin Vidmar.
SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO
Sydney - Nastalo leta 1970. Trenutno 15-16 članov, želijo pridobiti več mladine (v Sydneyu je mladih akademikov slovenskega porekla vsaj okrog 150).Vodstvo: predsednik je ostal Anton Gržina, podpredsednica Doroti Kobal, tajnica Danica Šajn-Fortuna in blagajnik Stane Samsa.
SLOVENSKI KLUB TRIGLAV
Sydney - Klub Triglav bo imel redni letni občni zbor 9. oktobra. Trenutno vodstvo: predsednik Emil Kukovec, podpredsednica Denise Vičič, tajnik Vid Stariha.
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
Sydney - Vodstvo: predsednik Jože Lah, pospredsednik Rajmond Smuk, tajnik Domenik Smuk.
SLOVENSKI KLUB V ADELAIDI
Adelaide - Vodstvo: predsednik David Pahor, podpredsednik Ivan Cafuta, tajnica Vida Končina.
Združenje SLOVENSKA BESEDA
Melbourne - V ponedeljek, 5. septembra je imelo združenje SLOVENSKA BESEDA - Slovenian Language Society (prvotno
sestanek, na katerem je oročilo nekaterih važnih za bodočnost. Prisotnim
Združenje prijateljev slovenske besede) podala predsednica Sasha Ceferin pore dogodkov, razpravljali pa so tudi o projektih je govorila o Expu 94, o publikaciji učnega
je govorila združenja s
xpu y4, o publikaciji učnega programa, o sodelovanju slovenskim tiskom in radiom. Posebej je poudarila
ij
pomembnost uspehov naše mladine (ko je bila seznanila z nekaj uspešnimi Slovenci)^ Slovesno
Sydneyu se je
ispesmmi Slovenci), slovesno je predala učni program učiteljicam Viki Mrak in Sandi Ceferin. Povedala je, da se je pričelo z učemem slovenščine na daljavo (correspondent course), vodi ga Sandi Ceferin. Pavel, Lenka in Matija Šraj so prvi trije učenci,
Slovenije, ki naj"bi~bila posvečena vzdrževanju slovenske besede in kulture, pripravili naj bi jo v Avstraliji naslednje leto. Združenje ičakuje, oz
pri
la se jim bo pridružilo še več novih članov iz vse
O SOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU
Sasha Ceferin
Upraviteljica okraja vzhod 2 Victorian School of Languages
r_________e lira do pr
Avstralije, torej taki, ki podpirajo slovensko besedo (ni nujno, da bi hodili na sestanke), l^etna članarina je $ 10.00 in finančna sredstva so seveda nujno potrebna. Postanite se jutri član!
Naslov: SLOVENSKA BESEDA, 43 Stockdale Avenue. Clavton, Victoria 3168. Telefon v delovnem času: (03) 802 4326
Gel Freeman, Elizabcth Kleinhenz in Sasha Ceferin si ogledujejo novo izdani učni načrt za slovenščino Slovenian Course Outlines
VICTORIAN SCHOOL OF LANGUAGES LETNA KONFERENCA IN SLOVESNA PREDSTAVITEV JEZIKOV PRVIH IZDANIH UČNIH PROGRAMOV
V soboto, 20. avgusta se je zbralo v Universitv High School nad 600 učiteljev jezikov za svojo letno konferenco. Fokus konference je bil poučevanje jezika na več stopnjah v istem razredu (multi-level classes).
Victorian School of Languages, v katero je sedaj vključeno tudi šolanje na daljavo (Distance Education), je trenutno po učinkovitosti učenja in po produktivnosti vodilna šola za jezike v Avstraliji. Je ponos viktorijske vlade, ki daje v svoji vzgojni politiki učenju jezikov prominentno mesto.
Zbrane učitelje in ravnatelje centrov je najprej nagovoril Principal g. Gil Freeman, potem pa je spregovoril še častni gost g. Phil Honeywood, parlamentarni tajnik za etnične zadeve, odgovoren ministrskemu predsedniku g. Kenneth-u. Omenil je uspehe šole in visok standard poučevanja ter važno vlogo, ki jo zavzema šola in njen kader v izpeljavi narodne in deželne jezikovne politike.
Po končani konferenci, ki je trajala do 12. 30 je bil na programu potem še en slovenski dogodek in sicer predstavitev prvih šestnajstih učnih programov, ki so jih pripravili VSL učitelji in koordinatorji jezikov. Med njimi je bil tudi slovenski program, ki sem ga pripravila sama s pomočjo učiteljic Viki Mrak (VCE) in Sandi Ceferin (5-10).
Phil Honeywood je slovesno predstavil ta velik podvig jezikovne šole zbranim povabljenim gostom. Povabljeni so bili predstavniki jezikovnih skupnosti (omejeno na dva) in koordinatorjev jezikov. Od slovenske skupnosti je bil povabljen odpravnik poslov p. Aljaž Gosnar, predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije in predsednik Sveta slovenskih organizacij. Od teh se je odzval povabilu samo takratni predsednik SSO g. Peter Mandelj. O učnem programu za slovenščino in njegovi uporabi bi povedala nekaj bolj podrobnega v nadaljnih številkah Glasu Slovenije. Je važen dokument, ki ni samo v uporabo pedagogov, temveč tudi v vednost drugih narodnosti, da smo Slovenci majhen narod, ki mnogo zmore.
20. avgusta na otvoritvi "Victorian Shool of Languages" ličnih programov, med niimi slovenščine. Na fotografiji z leve: Sandi Ceferin, Sasha Ceferin, Viki Mrak in Evol Byron-LOTE Manager, Board of Studies
nJ 8
s
NM
O
Continued from G.S. No 34, page 11
THE TEACHING OF SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA
Teaching Resources
The only available textbook for teaching Slovenian suitable for Australian conditions as a basic text is still Slovenian Language Manual, produced by Prof. Gobetz for teaching in USA. It contains essential vocabulary fields, linguistic elements and exercises, so that it can be used by individuals or groups in a multilevel classroom.
However there are a number of textbooks published in Slovenia, which can be used to make teaching more varied and interesting -by use of cassettes, colour illustration, interesting ways of presenting words and sentence structures.
Slovenia has traditionally produced attractively illustrated books and magazines - nowadays also video documentaries - which are being used in teaaching a range of topics.
The VCE two year course in Victoria has established the teaching of language through the topic approach, so that no single text can satisfy the need for broader contexts of language use and students interests.
Victorian School of Languages, where Slovenian is being taught, has extended this principle to all levels of primary and secondary schooling.
The Slovenian Course Outlines 1994, a Year 7 - 12 school program published by the school exemplifies this principle by making use of a wide variety of resources, including the Slovenian media in Australia.
Textbooks used in teaching Slovcnlnn
Gobci/, and Lončar, Slovenian Language Manual /, 2
Ohio, Slovenian Research Centre of America, 1976 Jug-Kranjec, Slovenščina za tujce. Ljubljano. Seminar
slovenmskega jezika in kullure, 1979 Kukovica, Sonja in Peter se učita slovensko 1, 2,
Celovec, Založba Drava. 1986 Moralo-Vatovcc, Veselo v slovenscino. Zavod Republike
Slovenije za solslvo in spon, Ljubljana, 1993 Skrubcj. Slovenščina - Slovene. A Self-Study Course., Ljubljana, RTV. 1983
Toporišič, Zakaj ne po slovensko. Slovene by direct
method, Ljubljana, SIM Žagar, Slovenska slovnica in jezikovna vodnica, Maribor,
Maribor, Založba ob/.orja, 1993
Literary Readers used in teaching Slovenian
Ccferin, Slovenian Literary Reader, Melbourne. 1984 Dular cl al.. Slovenski jezik 1. Učbenik, Maribor, Založba
obzoija, 1982
Gralenauer, Slovenske ljudske pravljice, Ljubljana.
Mladinska knjiga, 1002 Rcmic-Jagcr. Slovenski jezik zn poklicne, tehniške in
druge sole za gos/nidarstvo ler družbene službe, Maribor.
Ztilozbn obzoiju, 1076 Kdarand Pogorclcc, Slovenski jezik I. Sporočanje.
Maribor, Založba obzorja, 1982 Mihelic, Slovensko berilo /, 2, 3, Trieste, Tr/aska
knjigarna, 1969
Teacher ReFerences
Falur, Književnost I and U. Ucbenik.Marlbar, Založba
obzorja, 1982 Givgomc, SlovenskiJetik. Berilo z analizo, literarno zgodovino In teorijo, Vol 1-5, Ljubljana, Zavod SR Slovenije
za solstvo, 1980
Kos, Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana,
Državna zalozba Slovenije, 1980 Bas, Slovensko ljudsko Izročilo, Ljubljana,
Cankarjeva zalozba, 1980 Kuret, Praznično leto Slovencev I, 2, Ljubljana,
Družina, 1989
ADRIA AIRWAYS
NOW IN AUSTRALIA
OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES
Navedena vsota je v ameriških dolaijih US $
FRANKFURT	-LJUBLJANA	1220
ROME	-LJUBLJANA	$220
ZURICH	-LJUBLJANA	$220
LONDON	-LJUBLJANA	$275
MUNICH	-LJUBLJANA	$165
VIENNA	-LJUBLJANA	$165
FRANKFURT	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
MUNICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
LONDON	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
VIENNA	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ZURICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ROME	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
FRANKFURT	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
MUNICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
LONDON	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
VIENNA	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ZURICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ROME	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ADRIA AIRWAYS
LEVEL 13. 115 PITT STREET SYDNEY, NSW 2000 PHONE: 008 ölö 002 2316099
mi
AUSTRALIA
euro
international ptyJtd
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213
r
A KONCU SE NASMEJTE...
"Moj prvi možje bil slikar. Zaradi njega sem sedela dve leti in mu požirala." "Kaj pa drugi?"
"Druai je bil blagajnik. Zaradi mene je sedel dve leti."
*
Po molitvi vpraša fantek mamo: "Mama, kdo pa je ta hudi
Amen. ki naj ga nas Bog reši?"
*
"Gospod doktor, ali ne verjamete, da se mrliči vračajo?" "Na noben način. Ko bi to verjel, ne bi nikdar postal zdravnik."
*
Kje pa imaš moža, Mici?"
"V bolnici. Sla sva na obisk k znancem, pa mu je zdrsnilo na predpražniku, na katerem je pisalo dobrodošli."
"Dragica, ali bi kaj jokala, če bi jaz umrl?" "Seveda bi, saj ves, da jokam za vsako neumnost."
Kozma in Damjan
ÇODWNXJCX
an Vincenc
Vlihel
"V
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji:
Dušan Lajovic. Alfred Brežnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor:
Dušan Lajovic. Alfred Brežnik in Stanka Gregorič
Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje,
umetniška izdelava, priprava strani:
Stanka Gregorič. 2/15 Allandale rd. Boronia. Victoria 3155
Telefon-fax: (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt. Jožica Gerden. Lojze Košorok, Martha Magajna, Vinko Rdzmal Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije -Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, l>rimorskc novice, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Shvenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
t
GLAS SLOVENIJE	.
JE ČASNIK ZA VSAKEGA SLOVENCA f BREZ IZJEME...	r
Naročam GLAS SLOVENIJE
Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30
Podpisani(a) Ulica in kraj
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 21)5 Allandale rd. Boronia, VIC3155
Drtava.................. Poitnait.


_L
Podpis................... Datum
Tisk: fm\ Bounty Print, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic. 3134