OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo POROČILO O AKTIVNOSTIH NOSILCEV RAZVOJA ZASEBNEGA IN DRUŽBENEGA SEKTORJA DROBNEGA GOSPODARSTVA UVOD Z gradivom »Stanje in program razvoja zasebnega in družbe-nega sektorja drobnega gospodarstva« smo prikazali stanje in probleme razvoja drobnega gospodarstva po posameznih področ-jih in v okviru možnosti in pristojnosti opredelili naloge in aktivno-sti po posameznih nosilcih. Skupščina občine Ljubljana-Šiška je gradivo obravnavala in ga sprejela na 10. skupnem zasedanju zborov dne 3. 6. 1987 ter s sklepi zavezala vse nosilce razvoja drobnega gospodarstva v občini, da ažurno izvajajo in po potrebi dopolnjujejo program razvoja družbenega in zasebnega sektorja drobnega gospodarstva. : V primerjavi s potrebami gospodarstva in prebivalstva ter jasnim idejnopolitičnim opredelitvam 13. kongresa ZKJ in usmeritvam dolgoročnega programa stabilizacije, da tnora biti drobno gospo-darstvo sestavni del strategije reševanja družbenoekonotnskega stanja se pogoji za ^azvoj drobne^a gospodarstva ustvarjajo prepo- časi- : ']'''¦¦;""','¦'¦'. 'V /¦ ¦. , ' Kljub temu ugotgvljambVtJasrf-Bite že pričete dbiočdne aktivno-sti, ki pomenijopbzftiven 'preririk pri izpolnjevanju nalog nosUcev'1', iz spreietega progiama razvoja drijbnega gospodarstya v občMJ""J,^ KB-jru^iKiO fatur.ao >h .ol cn 'jbaig ti»onquH*. aurn\inx n[< 1. OBLIKOVANJE TEMELJMH POGOJEV ZA REALIZACMO NALOG Realizacija nekaterih nalog, predvsem nalog družbeno politične skupnosti in Izvršnega sveta, je odvisna predvsem od sistemskih rešitev na nivoju federacije in republike. Pobude in predlogi za spremembo zakonodaje, ki izhajajo iz sprejetega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini, so bile po sklepih Skupščine občine Ljubljana-Šiška posredovane preko skupin delegatov Skupščini Slovenije. S tei.spremembami in dopolnitvami zakonodaje želimo ustvariti stimulativne pogoje za poslovanje gospodarskih in družbenih sub-jektov na tem področju, za polno enakopravnost subjektov drob-nega gospodarstva z drugimi družbenimi subjekti, za spodbujanje večjega angažiranja osebnih in družbenih sredstev, za medsebojno povezovanje družbenega in zasebnega sektorja, za ustreznejšo poslovno politiko bank pa tudi za ustanavljanje bančnih institucij, ki bodo uspešno spremljale in podpirale razvoj drobnega gospo-darstva, za dosledno uporabo realnih ekonomskih kategorij, za popolno vrednotenje in spodbujanje ustvarjalnega dela in inovativ-nosti. Čeprav ugotavljamo, da je realizacija vrste najpomembnejših nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem drobnega gsopodarstva odvisna od sistemskih rešitev pa je potrebno zagotoviti osnovne pogoje. predvsem prostor in začetnasredstva za razvijanje obstoje-čih in nastanek novih enot drobnega gospodarstva. LJstanavljanje skladov je ena od najpomembnejših oblik zbiranja sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, zato je Izvršni svet SML vključil ustanovitev mestnega sklada med resolucijske naloge za leto 1988. Ne obrtni zakon. niti zakon o davkih občanov ne omogočata ustanovitev sklada. zato bi bil potreben poseben republiški zakon, ki bi urejal to pravno področje, za kar verjetno ni ne ustavne. niti zakonske ovire. Ustanovitev sklada bi omogočala naložbe v osnovna sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva, razšir-janje prostorskih kapacitet in nabavo opreme s poudarkom na visoki tehnologiji tako v proizvodnih kot storitvenih dejavnostih. Pri predvidevanju možnosti je na nivoju mesta oblikovan naslednji predlog virov: - nepovratna sredstva zasebnih obrtnikov, ki naj bi se pokrivala iz dohodka obratovalnice - vezana sredstva posameznih subjektov - prispevki drugih subjektov (predpisani prispevki) - prispevki proračunov družbenopolitičnih skupnosti - posojila skladu. 2. REALIZACUA NALOG PO NOSILCIH RAZVOJA 2.1. Izvršni svet občine Ljubljana-Siška Ena izmed pomembnejših nalog izvršnega sveta je pospeševanje ustanavljanja novih enot drobnega gospodarstva. Izvršni svet je dal pozitivno mnenje o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve enovite delovne c ganizacije z osnovno dejavnostjo izdelovanje sestavnih delov za slušne aparate in njihovo sestavljanje. distribu-cijo in vzdrževanje slušnih aparatov. Ustanoviteljica Zveza društev slušnih prizadetih Slovenije bo nadaljcvala s postopkom registra-cije na registrskem sodišču. Ustanovljena je bila tudi obrtna zadruga »ŠPORT-PLAN« z osnovno dejavnostjo montaža in vgrajevanje izdelkov DO Šport-opreme na športne in rekreacijske objekte ter prevzem celotne ureditve športnih igrišč. Izvršni svet bo v proračun za leto 1988 namenil sredstva za sofinanciranje razvoja domače in umetne obrti po dogovoru na nivoju republike. 2.2 Upravni organ Sekretariat za občo upravo je izdelal pravilnik o oddaji in prodaji poslovnih prostorov, s katerimi razpolaga občina Ljub-Ijana-Siška, z njimi pa upravlja Samoupravna stanovanjska skup-nost občine Ljubljana-Šiška. S tem se bodo skrajšali in poenostavili postopki pri zagotavljanju proizvodno-poslovnih prostorov. Komi-sija, ki bo delovala v sklopu izvršnega sveta bo z upoštevanjem pravilnika preko najemniškega odnosa oddajala proste poslovne prostore v uporabo zasebnemu oziroma družbenemu sektorju drobnega gospodarstva. Naloga upravmh organov občine je organizirati delo tako, da se bo to odrazilo v krajšem in poenostavljenem postopku za pridobi-tev obrtnega dovoljenja. V Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo smo pripra- 18 vili podatkovno bazo za obdelavo določenih podatkov, potrebnih za izvedbo različnih postopkov, ki jih vodimo po zakonu o uprav-nem postopku. Za računalniško obdelavo smo pripravili podatke v skladu z zahtevami Zavoda za statistiko SRS, ki prav tako prehaja na računalniško spremljanje tega področja. V Komiteju se bodo na osnovi teh pripravljalnih del na AOP prenesle naslednje zadeve iz področja vodenja upravnih postopkov in ostalih obrtnih zadev ter delovnih razmerij: a) obrtna dovoljenja b) vsa ostala dovoljenja v zvezi z obrtnimi dovoljenji - prenehanje obrti - začasna ustavitev - ponovni pričetek - vodenje obratovalnice po poslovodji - zaposlitev delavcev - razširitev oziroma sprememba predmeta poslovanja - preselitev poslovnega prostora obratovalnice - sprememba vozila - točenje odprtih vin - ostale odločbe in sklepi c) dovoljenja po Odloku o poslovnem času d) vsa potrdila po ZUP-u in odloku o carinskih zadevah e) pogodbe o delovnem razmerju. Tehnična izvedba avtomatske obdelave podatkov bo realizirana preko terminala, ki bo povezan na bazo podatkov Uprave za dnižbene pnhodke in bo omogočal interaktivno delo, to je direk-ten vstop v skupno podatkovno bazo obeh upravnih organov. Izvedba teh nalog je zahtevna in bo terjala dodatno usposabljanje obstoječih kadrov oziroma nekatere kadrovske okrepitve. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je na referatu za izdajanje obrtnih dovoljenj dodatno usposobil delavca za opravlja-nje najbolj zahtevnih postopkov po ZUP-u. Ocenjujemo, da se bo s temi aktivnostmi rok za izdajo obrtnih dovoljenj bistveno skrajšal ob pogoju, da bo stranka predložila upravnemu organu popolno dokumentacijo. Da bi prilagodili delovni čas upravnih organov potrebam in željam občanov je z novim Pravilnikom o gibljivem delovnem času upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana-Šiška, ki je stopil v veljavo z dne 1. 10. 1987, opredeljena možnost registracije računov vsak dan in ne le ob uradnih dnevih. 2.3. Obrtno združenje LjnMjana-Šiška Za spodbujanje združevanja nosilcev osebnega dela v obrtne zadruge, zaradi njihovega vključevanja v kooperacijsko sodelova-nje z organizacijami združenega dela in spodbujanje ustanavljanja POZD, Obrtno zdmženje Šiška stalno nudi organizacijam združe-nega dela in tudi posameznim občanom podatke o proizvodih in storitvah svojih članov. Združenje sodeluje z Gospodarsko zbornico občin Ijubljanskega območja pri pospeševanju in ustanavljanju konkretnih pogojev in stikov za kooperacijske odnose članov Obrtnega združenja Siška in organizacij združenega dela. To so realizirali na sejmu idej in patentov v Celju in na XX. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (člani Obrtnega združenja Šiška - razstavljalci so prejeli od vseh največ nagrad za inovacije in kakovost, vzpostavljenih je bilo mnogo konkretnih poslovnih stikov). Sodelovalo je z Gospodarsko zbornico občin Ijubljanskega obmodja pri organizaciji poslovnega srečanja združenega dela in drobnega gospodarstva za vzpostavlja-nje kooperacijskih odnosov in pri organiziranju razstave izdelkov članov Obrtnega združenja Šiška v stalnem razstavnem prostoru LB GB Ljubljana, Oddelek za drobno gospodarstvo (oktober in november 1987). Združenje bo do 20. 11. 1987 izvedlo anketo Gospodarske zbornice občin ijubljanskega območja med svojimi člani, ki imajo 8 in ^eč zaposlenih delavcev. Namen ankete je ugotoviti stvame možnosti in pripravljenost obrtnikov za prehod v POZD. Za spodbujanje nosilcev samostojnega osebnega dela, zlasti delavcev na začasnem delu v tujini, da bodo vlagali sredstva v modernizacijo in v odpiranje novih obratovalnic, Obrtno združe-nje Šiška daje strokovne nasvete zdomcem pri pridobivanju obrt-nega dovoljenja, iskanju poslovnih prostorov in izbiri proizvod-nega oziroma storitvenega programa. Za sodelovanje pri planiranju potreb kadrov pri organiziranju in izvajanju usmerjenega izobraževanja ter drugih oblik strokovnega usposabljanja za izboljšanje kadrovske strukture je združenje sode-lovalo s šolskimi centri usmerjenega izobraževanja v občini in zosemletkami. Organiziralo in financiralo je ogled za 195 učencev iz 13-ih šišcnskih osemletk na letošnjem obrtnem sejmu v Celju. Na osemletkah. kamor so jih povabili poklicni usmerjevalci, so sfaršem otrok predstavili delo in pogojc zaposlitve v obrti. Sodelovalo je pri postopku oddaje in določitve namembnosti poslovnih prostorov ter zbiralo ter evidentiralo potrebe po obrtnih dejavnostih in osameznih nosilcih za najem poslovnih prostorov v družbeni lasti ter pri razreševanju problematike gradnje stano-vanjsko obrtnih objektov članov združenja v obrtni coni Podutik, ki so jo lansko leto organizirali ZIL - enota Ljubljana-Šiška, Komite za urejanje prostora in Obrtno združenje Siška. Na podlagi podatkov ZIL - TOZD VJrejanje enota Šiška in Komiteja za družbeno planiranjc in gospodarstvo je Obrtno zdru-ženje Šiška v drugi polovici oktobra 1987 izvedlo med vsemi člani Obrtnega združenja anketo o interesentih za gradnjo obrtnih objektov po posameznih možnih lokacijah v občini Ljubljana-Šiška. Obrtno združenje Šiška sodeluje z LB, Gospodarsko banko Ljubljana, oddelek za drobno gospodarstvo zaradi kreditiranja svojih članov za njihova obratna in osnovna sredstva. Člani Obrt-nega združenja Šiška imajo v tem oddelku že 6 let organiziran najem kratkoročnih premostitvenih gotovinskih kreditov. Obrtno združenje Šiška sproti obvešča svoje člane o vseh spremembah navedenih kreditiranj. 2.4. SUad /a urejanje slavbnih zemljišč Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v sodclovanju z Obrtnim združenjem Ljubljana-Šiška posredoval ZIL - TOZD Urejanje enota Šiška seznam potreb zasebnega sektorja po lokaci-jah za izgradnjo obrtniško-stanovanjskih objektov v zazidalnih območjih, ki so po prostorskem delu srcdnjeročncga in dolgoroč-nega plana občine namenjena za tako dejavnost. V seznam potreb so vključeni vsi tisti interesenti, ki so se odzvali na anketo Obrt-nega združenja Šiška oziroma vse tistc obrtne dejavnosti. ki so iz gospodarskega vidika razvoja občinc opravičene. da se im zagoto-vijo primerne lokacije. Seznam potrebnih lokacij po dejavnostih. velikosti in terminu izgradnje, bo ZIL v čim večji meri upošteval pri izdelavi prostor-skih izvedbenih načrtov in tako omogočil zagotovitev lokacij za porabe drobnega gospodarstva. ZIL TOZD Urejanje enota Šiška je poleg območij. ki so že namenjene za proizvodnjo servisno dejavnost. ugotovil možnosl za izgradnjo obrtnih dclavnic s stano-vanjskimi objekti v območju ŠS 7/3 Tacen. V najkrajšem času bo ZIL razpisal javni natečaj za oddajo dveh prostih lokacij za izgradnjo proizvodnih dclavnic v zazidalnem otoku ŠS 6/8 Vižinarje nad klancem. 2.5. Organizacije združenega dela Organizacije združenega dela v občini. posebej pa še obrtne zadruge so bile zadolžene. da pripravijo svoje programe aktivnosti sodelovanja z drobnim gospodarstvom. Odzvalo se je le 42 organi-zacij. Večina naših organizacij združenega dela sodeluje z drobnim gospodarstvom samo v primerih. ko se pokažejo trenutne potrebe po posameznih proizvodih oziroma storitvah. Kooperacije ne pomenijo višjih dolgoročnih oblik povezovanja, ampak ostajajo na nivoju klasičnih kupoprodajnih odnosov. V teh oganizacijah zdru-ženega dela nimajo namena razvijati sodelovanja z enotami drob-nega gospodarstva na podlagi dolgoročnea združevanja dela in srcdstev. katerega bi opredelili s svojirni progami. Izpostavimo pa lahko organizacije združenega dela. katere se zavedajo, da je razvoj obrtnih proizvodnih enot in razvoj najrazlič-nejših kvalitetnih oblik sodelovanja na dohodkovnih osnovah eden izmed bistvenih dejavnikov njihovega razvoja. Lesnina TOZD Gramex: Na osnovi samoupravnih sporazumov se Lesnina povezuje z organizacijami združenega dela drobnega gospodarstva, ki so zmožne ponuditi kvalitetne proizvodne pro-grame in druge pripadajoče storitvc. ki jih industrija zaradi veliko-serijske proizvodnje in tchnoloških zahtev ne more nuditi. Ta sporazum je eden prvih dokumentov. s katrim se je velik gospodar-ski sistem odprl manjšim in je po dveh letih še vedno edina tovrstna oblika strokovnega in poslovnega sodelovanja. TOZD Gramcx je kot sestavni del poslovnega sistema Lesnine ustanovil oddelek za poslovne aranžmaje in komisionirano skladišče. DO Avtomontaža - TOZD Tovarna vozil Sam način proizvodnje narekuje tej delovni organizaciji, da razvijajo kvalitetne kooperacijske odnose s približno 70 kooperanti od katerih je 45 nosilcev samostojnega osebnega dela. Vse koope-rante tekoče seznanjajo s predvidenimi novimi potrebami po proiz-vodih. ki jih bodo vgrajevali v vozila iz njihovega proizvodnega programa. DO Unitas Osnovna usmeritev poslovanja delovne organizacije je sodelova-nje z drobnim gospodarstvom za odpravljanje ozkih grl v proizvod-nji (brušenje. poliranje, galvaniziranje ter livarske usluge). DO Tuba Sodelovanje delovne organizacije temelji na delitvi proizvod-nega programa z enotami drobnega gospodarstva. nudenju pomoči pri financiranju izdelave orodij za potrebe delovne organizacije in oskrbi kooperantov s surovinami. IMP DO IKO Na osnovi uspešnega sodelovanja z dorbnim gospodarstvom je tej delovni organizaciji uspelo zmanjšati odvisnost od uvoza ozi-roma odvisnost od zunanjega trga. Sodelovanje poteka preko obrtnih zadrug in zuruženj. DOKOT Kot organizacija družbenega sektorja drobnega gospodarstva razvija sodelovanje z drugimi enotami oziroma zasebniki speci-fično na osnovi programa sodelovanja. Kooperacijske odnose vodijo selektivno in operativno - njihov program sodelovanja se sestoji iz dnevne obravnave vsakega kooperacijskega problema posebej. DO DONIT Skladno z opredelitvarai iz srednjeročnega in dolgoročnega plana bodo postopno opuščaii in prenesli maloserijsko proizvod-njo, izdelavo orodij in delovnih priprav ter opreme na enote drobnega gospodarstva. DO Metalka - TOZD SMadišča Organizacija načrtuje vlaganje svojih sredstev v širitev kapacitet za predelavo hladno valjanih trakov in pločevin kooperanta (samo-stojni obrtnik), ki bo sodeloval z nabavo ustrezne opreme, TOZD pa z opremo prostorov. DO Bayer Pharma Sodeluje s kooperanti preko SOZ PLAMAS, DO PARALELE in s POZD AERO POLYPLAST, na osnovi sporzaumov o dolgo-ročnem sodelovanju, kateri obsegajo predvsem področje izdelave orodij ter raziične embalaže za pakiranje svojih proizvodov. DO ISKRA Elementi - TOZD Feriti Sodeluje s 50 kooperanti drobnega gospodarstva kateri izdelu-jejo okrog 400 različnih izdelkov. Sodelovanje z njimi bodo razširili na nova podorčja njihovega proizvodnega programa. TOZD Keramika V programu prestrukturiranja proizvodnje vključujejo drobno gospodarstvo za realizacijo posameznih nalog predvsem zaradi hitre realizacije in nižje cene uvajanja novitet. Samostojni obrtniki se vključujejo s svojimi izdelki in storitvami pri izvajanju obstoječih in uvajanju novih programov. Kljub temu, da sami uvažajo potrebni repromaterial, sami investirajo v razvoj novih strojev in orodij ostavljajo izdelke delovni organizaciji po ceni, ki je soraz-meroma nizka oziroma ekvivalentna ceni na zahodnem tržišču. DO Litostroj Poslovanje s kooperanti poteka na osnovi samoupravnih spora-zumov o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, letnih pogodb ali naročil, ki se obnavljajo na osnovi uspešnosti v prete-klem obdobju. Pretežni del kooperacij odpade na proizvodnjo večjih izdelkov, drugi del kooperacijskega sodelovanja pa poteka na področjih galvanske zaščite, orodjarstva, livarstva, modelar-stva, obdelave kovin in elektronike. OZ Obrt - oprema Posluje v okviru svoje dejavnosti, kot organizator proizvodnje za samostojne obrtnike in člane, ter zagotavlja pomoč svojim članom pri oblikovanju programov, trženju, informiranosti in fmanciranju. 3. ZAKLJUČEK Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ocenjuje, da so bile od časa sprejema programa razvoja zasebnega in družbenega sektorja drobnega gospodarstva v obdini Ljubljana-Šiška na maj-skem zasedanju skupščine vodene aktivnosti na različnih področjih in ravneh. Nekatere od aktivnosti že pomenijo pozitiven premik za nadaljnji razvoj dorbnega gospodarstva, predvsem zasebnega sek-torja. Težko pa je oceniti možne vplive predvidenih zveznih ukre-pov, ki bodo sprejeti na osnovi antiinflacijskega programa. Ne-dvomno bodo predvidene zakonske dopolnitve močno spremenile splošne pogoje in perspektivo sektorja drobnega gospodarstva. Intenzivne aktivnosti je vodilo Obrtno zdmženje Ljubljana-Šiška s svojo povezovalno vlogo in z neposredno prisotnostjo med zasebnimi obrtniki. Nadaljevali smo z angažiranjetn pri razreševa-nju prostorske problematike in iskanju novih lokacij za lzgradnjo obrtnih objektov. Določen premik je narejen pri organiziranju dela in vodenju postopkov v naših upravnih organih. V organizari-jah se postopoma uveljavlja vključevanje zasebnega sektorja v pro-izvodne programe preko spoznanja, da to neposredno vpliva na ekonomiko poslovanja v organizacijah združenega dela. Oblike sodelovanja pa ostajajo v pretežni meri na starih kupoprodajnih odnosih. Menimo, da bi se z ustanovitvijo sklada za pospeševanje 19 razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani izboljšali pogoji za ustanavljanje novih in modernizacijo obstoječih enot drobnega gospodarstva, kar bo zahtevalo istočasne aktivnosti za zakonsko ureditev tega področja. V okviru teh aktivnosti bo potrebno intenzivnejc in bolj povezano urejevati celotno področje davčne zakonodaje, zakon o zavarovanju plačil in druge predpise, ki urejajo poslovanje drobnega gospodarstva.