GEOGRAFSKI OBZORNIK pomembno vlogo tudi geografija. Zato pogosti med- narodni seminarji na to temo niso presenečenje. Seminar v Zagrebu je potekal med 28. in 30. no- vembrom 2002. Organizirala sta ga Hrvaško geografsko društvo in Geografski oddelek Prirodoslovno-matema- tične fakultete. V ospredju zanimanja so bili regional- norazvojni problemi Hrvaške in sosednjih držav. Udeležili so se ga predstavniki Avstrije, Bosne in Her- cegovine, Madžarske, Makedonije, Slovenije in Hrvaške. Po otvoritvenem nagovoru dr. Viskoviča, dekana Prirodoslovno-matematične fakultete, so bile predstav- ljene nekatere teoretične osnove in modeli regio- nalnega razvoja. Ugotovljeno je bilo, da sonaravni razvoj postaja ključni pristop oziroma način za ude- janjanje skladnejšega regionalnega razvoja. V sklo- pu predavanj o regionalnem razvoju Hrvaški sosednjih držav so bile prikazane izkušnje na tem področju iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Makedo- nije in Slovenije. Avtorji so se lotevali preučevanja raz- voja v regijah na zelo različne načine. Sledil je še sklop o regionalnem razvoju Hrvaške. Hrvaška se srečuje z močno koncentracijo v Zagrebški urbani regiji in s praznjenjem obsežnih območij države. S težo prob- lemov izstopajo v vojni prizadeta območja, ki so se z razvojnimi problemi zaradi periferne lege, nerazvi- tih gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter omejenih pogojev za kmetijstvo srečevala že pred letom 1990. Tretji dan seminarja je bila ekskurzija v Banijo in del Korduna. Regiji sta naravnogeografsko podobni, podoben je tudi družbenogeografski razvoj zadnjih 10 let. Prevladuje vzpet svet, ki se najvišje dvigne v Zrin- ski gori. Rečna mreža je zelo razvita. Za kmetijstvo razmere niso najugodnejše, saj kot kamninska pod- laga prevladuje glina. V dnu dolin so pred,vsem mo- krotni travniki. Regiji sta se z neugodnimi demografskimi gibanji srečevali že zadnjih nekaj desetletij. Zaradi voj- ne v prvi polovici 90. let 20. stoletja se je depopula- cija nadaljevala. Na tem območju so živeli Srbi, ki so po vojaški operaciji hrvaške vojske, bolj znani pod imenom »Nevihta«, območje zapustili. Gospodarstvo v Petrinji in Glini je propadlo. Danes prihaja do oživ- ljanja nekdaj močnih industrijskih podjetij v centralnih krajih višje stopnje. Zabeleženo je bilo celo priselje- vanje v regijo. Vračajo se predvsem ostareli prebival- ci srbske narodnosti. Mladi Srbi ostajajo v Bosni, predvsem pa v Srbiji, v Beogradu. Kulturna pokraji- na je doživela popoln razkroj. Na stavbah in infra- strukturi so še vedno vidni ostanki vojaških operacij. Pričakujejo se težave pri aktiviranju endogenih regio- nalnih virov. Na seminarju o regionalnorazvojni problematiki v Zagrebu je sodelovalo veliko mladih geografov, ki se šele uveljavljajo v strokovnih in znanstvenih krogih. Predstavljeni seminarji so pokazali, da so geografi ak- ^^^^radeženi pri spodbujanju regionalnega razvo- 4^aj^vwvdržavah in regijah. Slovensko geografijo in njen» poučevanje regionalnih problemov so z aktivno udeležbo promovirali tudi nekateri člani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. HEROdotNET Thematic N e t w o r k - O S N O V N A PREDSTAVITEV Z D R U Ž E N J A IN K R A T K O POROČILO O PRVI KONFERENCI Eva Konečnik Kaj je HEROdotNET Thematic Ne twork ali krajše HERODOT? Herodot je evropsko združenje oddelkov za geografijo v visokošolskem izobraževa- nju (European Network of Geography in Higher Edu- cation), odprto tudi vsem institucijam in organizacijam, ki so povezane s študijem geografije ali sorodnih znans- tvenih disciplin. Člani so iz vseh evropskih držav: aka- demski oddelki za geografijo, druge institucije za izobraževanje učiteljev, raziskovalni centri in organi- zacije za profesionalni razvoj. Članice Herodota so tudi pomembnejše geografske organizacije, kot npr. Mednarodna geografska zveza (IGU), EUROGEO ipd. Združenje Herodot je bilo ustanovljeno oktobra 2002 in je svojo vlogo opredelilo z naslednjimi cilji: • podpirati in razvijati odličnost v poučevanju geogra- fije na visokošolskem nivoju oziroma širiti primere do- bre prakse v izobraževanju na področju geografije; • povečati zavest o pomembnosti pedagoškega pre- sojanja aktivnosti znotraj geografskega visokošol- skega kurikuluma, npr. pedagoškega presojanja uporabe specifičnih izobraževalnih produktov, vključujoč informacijsko in komunikacijsko tehnolo- gijo (ICT) in učenje na daljavo (ODL); • poročati o kurikularnih spremembah in o razvoju znotraj geografije kot znanstvene panoge na na- cionalnih ravneh in v celotni Evropi; • razvijati in pospeševati dialog med visokošolskimi izobraževalnimi institucijami v Evropi, podpirati izme- njave učiteljev in študentov na področju geografije; • razviti skupno evropsko ogrodje za organizacijo pro- gramov profesionalnega razvoja geografov, delu- jočih v visokošolskem izobraževanju. Osnovna želja HERODOT-a je torej trud za pro- mocijo geografije v visokošolskem izobraževanju in podpora profesionalnemu razvoju geografov, delujo- čih v visokošolskem izobraževanju. Prva konferenca združenja H E R O D O T je potekala v Londonu od 22. do 24. marca 2003. Na konferenci je sodelovalo 82 udeleženk in udeležen- cev iz okoli 33 evropskih držav in ZDA. Iz Slovenije sta se konference udeležila predstavnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstavnica Oddelka za geografijo Pedagoške fakul- tete Univerze v Mariboru. Slovenija je bila obenem no- silka ene od treh tematskih delavnic. Program konference je vključeval predstavitve ci- ljev in pričakovanj HERODOT-a v povezavi z Bologn- 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK skim procesom ter predstavitve idej »nove evropske geo- grafije«, vključno z nekaterimi raziskovalnimi možnost- mi in vplivi »evropeizacije« na visokošolsko geografsko izobraževanje. Nekoliko natančneje je bila predstav- ljena geografija (kurikulum, organizacije ipd.) Velike Britanije kot gostiteljice konference in za primerjavo spremembe v geografskem izobraževanju v ZDA. Poleg omenjenih nagovorov organizatorjev in iz- branih strokovnjakov iz Evrope in ZDA je večina dela potekala v delavnicah, ki so zahtevale aktivno udejs- tvovanje vseh udeležencev konference. Ključna so bi la t r i delovna področja (Thematic P i l - lars-TPs) • »evropeizacija« geografskega izobraževalnega kurikuluma (nosilka: Slovenija); • profesionalni razvoj geografov, profesionalne zve- ze, profesionalizem in izhodišča kakovosti; • inovacije v geografskem učenju in poučevanju (t. i. exciting geography}. V prvi delavnici (»evropeizacija«) so izha- jali iz dejstva, da evropsko združevanje ne pomeni samo združevanja različnih ekonomskih trgov, kultur in vrednot, temveč tudi združevanje različnih izobra- ževalnih standardov in ne nazadnje različnih geograf- skih kurikulumov. Razlike naj ne bi nujno vodile do konfliktov, temveč predvsem do obogatitve evropske družbe kot celote. V ta namen je pomembno izmenja- ti in kritično ovrednotiti programe, strategije in peda- goške pristope v geografski visokošolski izobrazbi ter preučiti in razvijati različne poti vključevanja evrop- ske dimenzije v visokošolski geografski kurikulum. Po- membno naj bi bilo razviti inovativne primere »novega evropskega visokošolskega kurikuluma«. V drugi delavnici (profesionalizacija) so iz- postavili vse bolj aktualno in naraščajočo konkuren- co med evropskimi visokošolskimi institucijami. Ob omenjeni notranji konkurenci postaja očitnejše tudi tek- movanje evropskih s podobnimi institucijami po sve- tu. Zaradi tega je bolj kot kadarkoli prej pomembno formiranje strateških zvez in partnerstev znotraj Evro- pe. Potrebno je stopnjevati kakovost dela, le ta pa je odvisna od profesionalnega razvoja geografov, ki pou- čujejo na visokošolskem nivoju. Skupina si je na osnovi navedenega med drugim zastavila tudi sledeče cilje: raziskati možnosti in ob- stoječo strukturo profesionalnih razvojnih programov za visokošolske geografe v Evropi; identificirati pro- fesionalne potrebe geografov, ki poučujejo na viso- košolskem nivoju; razviti modele izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in standarde vrednotenja kako- vosti dela; preučevati identiteto akademske geografi- je v povezavi z nastajajočimi spremembami v strukturi dela in znotraj razpetosti med poučevanjem in razi- skovanjem. Tret ja delavnica (»Excit ing Geography«) je temeljila na trditvi, da je uspeh oziroma pomen geo- grafije v prihodnosti v veliki meri odvisen od promo- viranja zanimivosti le-te kot tudi od inovativnih izobra- ževalnih pristopov. Visokošolska didaktika v Evropi ni visoko razvita, vendar bi morala imeti velik pomen. Največji potencial uporabnega znanja se namreč naj- bolje doseže s povezovanjem teorij izobraževalnih zna- nosti in teorij geografskih akademskih disciplin. Cilji tokratnega in prihodnjega dela udeležencev delavnice so med drugim: zbrati obstoječe didaktič- ne koncepte in urediti status didaktike geografije; pripra- viti publikacije za razvoj didaktike geografije v smeri spodbujanja kreativnosti, inovativnosti, zanimivosti štu- dija geografije; raziskovanje na aktualnem področju (opisi, analize in širjenje obstoječe »dobre prakse« v evropskih visokošolskih geografskih institucijah, raz- voj naprednih metod poučevanja visokošolske geogra- fije, kot je ICT učenje in poučevanje ...). Predstavljene delavnice so hkrati ključna delov- na področja HERODOT-a v prihodnosti, ki naj bi se v določenih vidikih povezovala in dopolnjevala (več informacij o navedenih delovnih področjih in o možno- stih neposredne vključitve lahko najdete na spletni strani združenja: http://www.herodot.net). Kot je razvidno iz zapisanega, so cilji združenja HERODOT aktualni, a tudi kompleksni. Delo na red- kih področjih je že privedlo do prvih rezultatov, na dru- gih pa je poleg navedenih razvilo še nove cilje ali zgolj zastavilo temelje za nadaljnje delo. Le-to naj bi se na- daljevalo v obliki konferenc, delavnic, študij primerov ipd. Rezultati naj bi se širili, med drugim, v različnih oblikah informacijskih okrožnic in drugih poročil ozi- roma preko navedene spletne strani. Velika vrednost prve konference HERODOT-a je bila gotovo v aktivnem navezovanju stikov med evropski- mi visokošolskimi geografskimi institucijami, v spoznava- nju razlik v visokošolskem geografskem izobraževanju posameznih evropskih držav in v identificiranju skupnih problemov oziroma potreb geografske stroke v Evro- pi, kot je med drugim pogosto izražena potreba po utrjevanju in promoviranju statusa geografije kot znans- tvene discipline in izobraževalnega predmeta. Rezultat prve konference je tudi obširna baza po- datkov, ki se je oblikovala na osnovi kompleksnih vpra- šalnikov in PowerPoint-predstavitev, ki jih je izpolnil oziroma pripravil vsak udeleženec prve konference za svojo državo oziroma institucijo in katerih rezultate bomo najverjetneje kmalu lahko preverili na spletnih stra- neh združenja. Pričakujemo lahko informacije o orga- nizaciji visokošolske geografije ter o drugih geografskih institucijah v posameznih državah Evrope, o ključnih geografskih periodičnih publikacijah, profesionalnih razvojnih programih na področju visokošolske geogra- fije, evropskih aktivnostih, novih iniciativah in zanimi- vih projektih ter o razvojnih usmeritvah na področju raziskovalne in izobraževalne geografije v Evropi, o profesionalnih potrebah na področju visokošolske geografije, obstoječih specifičnih strokovnih znanjih ipd. Poleg navedenega je združenje pridobilo infor- 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK macije o statusu geografije kot šolskega predmeta na posameznih nivojih geografskega izobraževanja - od osnovnega do visokošolskega; o pozitivnih izzivih in nevarnostih, s katerimi se sooča geografija kot znans- tvena panoga in izobraževalni predmet; o obstoječih partnerstvih med evropskimi visokošolskimi institucija- mi; o mednarodnih razvojnih strategijah geografskih institucij in še in še. Kot se zmeraj bolj zavedamo, »Evropa« prinaša določene organizacijske in kakovostne izzi- ve tudi raziskovalnemu in izobraževalnemu področ- ju geografije - tako v smislu povečane konkurence med institucijami in posamezniki kot v smislu določenih pri- lagoditev na učinkovito funkcioniranje v novih politič- nih, gospodarskih in še kakšnih okvirih. HERODOT je prva vseevropska povezava na področju visokošolske geografije, ki skuša odgovarjati na omenjene izzive. Zeli jasno definirati ter v prihodnosti reševati proble- me oziroma promovirati pozitivne vidike, s katerimi se na različnih področjih sooča geografija. HERODOT lahko pomeni pomemben in pozitiven korak v razvo- ju geografske stroke v Evropi. M A N A N D SOIL AT T H E T H I R D M I L L E N N I U M Ana Vovk Korže Evropsko združenje za varovanje prsti (ESSC - Eu- ropean Society for soil Conservation) je leta 2000 or- ganiziralo mednarodni kongres z naslovom Človek in prsti v tretjem tisočletju. Kongres je potekal v Valenciji v Španiji od 28. marca do 1. aprila v razkošnem Mu- zeju princa Filipa (Museo de las Ciencias Principe Fe- lipe, Ciudad de las Artes y las Ciencias). Po dveh letih je izšel obsežen zbornik v dveh delih z 2223 stran- mi. Izdala ga je ESSC v Španiji (Geoforma Ediciones, Centro de Investigaciones sobre Desertifación, Logro- no, 2002), njegovi uredniki pa so bili J. L. Rubio, R. P. C. Morgan, S. Asins in V. Andreu. ESSC štirikrat letno izdaja publikacijo Newsletter in v njej objavlja prispevke o različnih vidikih varo- vanja prsti. Združenje so ustanovili leta 1988 (čla- ni so tudi iz vrst slovenskih geografov). Prizadeva si posredovati rezultate raziskav o degradaciji, erozi- ji in varovanju prsti širši javnosti, informirati javnost o pomembnih vprašanjih varovanja prsti ter sodelova- ti z institucijami in osebami, ki se praktično ukvar- jajo z varovanjem prsti. Domača stran ESSC je http://www.zalf.de/essc/esscnew.htm. Na njej najde- mo številne informacije o kongresih in konferencah, ki jih združenje organizira. Na mednarodnem kongresu Človek in prsti v tret- jem tisočletju so bili glavni poudarki na spoznanjih, da so prsti, tako kot voda in zrak, pomemben narav- ni vir in jih je potrebno z vidika trajnostnega razvoja MAN AND SOIL AT THE THIRD MILLENNIUM J.L. Rubio, R.P.C. M o r g a n , S. Asins, V. Andrcu, eds. GEOFORMA EDICIONES C r r f n t o DE INVESTIGACIONES SOBRE DESERTIFICACION - A M THIRD INTERNATIONAL CONGRESS o r THE EUROPEAN SOCIETY FOR SOIL CONSERVATION varovati, kar je zapisano v vseh evropskih nacional- nih dokumentih. Vsebinsko so prispevki, ki so objavljeni v dveh zbor- nikih, združeni v naslednjih deset sklopov: 1. Prsti in znanost 2. Prsti in kroženje vode 3. Povezave med biodiverziteto, klimatskimi spre- membami in prstmi 4. Tradicionalni sistemi varovanja prsti in vode 5. Indikatorji prsti 6. Funkcije prsti in njihova kvaliteta 7. Procesi dezertifikacije in degradacije prsti 8. Kontaminacija prsti 9. Nove tehnologije in dognanja o prsteh 10. Varovanje prsti. Vsebinski sklopi se po obsegu prispevkov, ki jih vse- bujejo, zelo razlikujejo. Najobsežnejši je 7. vsebinski sklop, kjer najdemo prispevke o dezertifikaciji in de- gradaciji v širšem mediteranskem območju (države Severne Afrike ter Južne in Srednje Evrope). Večina pris- pevkov temelji na regionalnih analizah, kjer na prime- ru države oziroma dela države predstavljajo zlasti probleme degradacije prsti. V ospredju so problemi ero- zije prsti zaradi klimatskih značilnosti ter problemov sali- nizacije. Zanimivi so tudi metodološki prispevki z modeli o poteku erozije, predstavljene pa so tudi banke po- datkov, potrebne za spremljanje in načrtovanje pote- ka erozije prsti z uporabo GIS tehnologije. 26