PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	Z{\ 1*
Abb. postale I gruppo	Lfillfl OU II F
Leto XXIII. Št. 207 (6791)
TRST, sobota, 2. septembra 1967
ZAKLJUČEK KONFERENCE V KARTUMU
Sporazum arabskih voditeljev o ukrepih za odpravo posledic izraelskega napada
Nepriznanje Izraela in odklonitev pogajanj z njim - Obnovilo se bo črpanje petroleja - Finančna pomoč ZAR, Jordaniji in Siriji - Sueški prekop bo ostal zaprt - Enotna politična in diplomatska dejavnost in večja vojaška koordinacija
KARTUM, 1. — Danes se je zaključila konferenca arabskih voditeljev v Kartumu. Naser, Husein in nekateri drugi so že odpotovali, ostali bodo odpotovali v kratkem. Sprejeli so osem resolucij, a ne bodo vse objavljene.
Sklenili so, da bodo države, ki so prekinile dobavo petroleja Veliki Britaniji in ZDA, ob-
novile proizvodnjo petroleja, ker je to učinkovit ukrep za okrepitev arabskega gospodarstva in za pomoč državam, ki so bile napadene, da bodo lahko vzdržale pred gospodarskim pritiskom od zunaj.
Sklenili so tudi, da ne bodo Umaknili arabskih pologov iz angleških in ameriških bank. Sporazumeli so se, da bodo vodili enotno politično in diplomatsko akcijo, da zbrišejo posledice izraelskega napada in da dosežejo umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja. To pa v skladu z načeli, ki so jih napovedale arabske države, tj. nepriznanje Izraela, ne bodo se pogajale z Izraelom in ohraniti se mora pravica palestinskega ljudstva, da se vrne v svojo de-
želo. Poudarili so enotnost arabske akcije, privrženost paktu arabske solidarnosti, ki je bil podpisan leta 1965 v Casablanci, in nujnost, da se ta pakt uveljavi.
Sklenili so tudi ustanoviti sklad za pomoč državam, ki so bile prizadete po vojni. V ta sklad bodo prispevale Saudova Arabija, Libija in Kuvajt, ki so glavne proizvajalke petroleja. Sklad bo znašal 140 milijonov šterlingov, ki bodo takole razdeljeni: 95 milijonov za ZAR, 40 milijonov za Jordanijo in pet milijonov za Sirijo. Zvedelo sb je, da je predsednik Naser poudaril, da bo Sueški prekop o-stal zaprt za plovbo, dokler bodo arabske države dajale ZAR finančno pomoč.
Dalje je bilo sklenjeno, da bodo vse arabske države poslale v Egipt in Jordanijo nekaj kontingentov
svojih čet, ld bodo postavljene pod enotno poveljstvo. Postavili so tudi zahtevo za likvidacijo tujih vojaških oporišč v arabskih državah.
Sklenili so, da se bodo državni poglavarji v kratkem znova sestali, toda ni bil še določen datum.
Arabski poglavarji so pozvali vse države sveta, naj zavzamejo realistično stališče do imperialističnih in sionističnih sil, ki skušajo preprečiti palestinskemu ljudstvu izvajanje njegovih pravic. Odobren je bil tudi kuvajtski predlog za ustanovitev sklada za gospodarski in socialni razvoj v skladu s sklepi gospodarske konference v Bagdadu.
Zadnja seja je bila sinoči pozno v noč, da so se končno sporazumeli o resolucijah. Jemenski predsednik Salal se ni udeležil nočne seje. Po včerajšnjem sporazumu med Feisalom in Naserjem o Jemenu je Salal pokazal nezadovoljstvo, ker se niso posvetovali z njim. Na vztrajanje su-

IZJAVE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Johnson zanikal možnost prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama
Omenil je celo možnost bombardiranja novih objektov - Drugih devet letal sestreljenih nad Severnim Vietnamom - Priprave n jutrišnje «volitve»
NVASHINGTON, 1.
Predsednik Johnson Je na tiskovni konferenci izjavil, da so govorice o hlirovni ofenzivi brez podlage, prav tako kakor govorice o možnosti prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Predsednik je dejal, da so «take informacije plod domišljije nekaterih)). Pripomnil pa je, *<!& to ne pomeni, da ZDA ne že dalje vroče želijo povratka miru v Vietnamu)).
Zatem je Johnson priznal, da Nastanejo včasih nesoglasja med civilisti in vojaki, toda ta nesoglasja 80 na splošno relativno majhna in Pogostem a se pretiravajo. Poudari. je nato enakost pogledov med njim, McNamaro in Deanom Ru-s*om ter je govoril o ((izrednih vrlinah načelnikov glavnega štaba«, ki Sestavljajo ((skupino Jjudi izrednih vrlin, so najbolje izvežbani vojaki “h mornarji, kar jih imamo«. Deta! je, da se njihova stališča vedno upoštevajo «s pozornostjo, ki jo zaslužijo«.
Takoj nato je Johnson poudaril, da je on tudi vrhovni poveljnik a-‘Periških oboroženih sil in da je konec koncev njegova naloga sprejemati odločitve. «Jaz sem vrhovni Poveljnik na podlagi ustave, je delal Johnson, glavni namestnik za jujaške zadeve je tajnik za obram-°°. Načelniki glavnega štaba so vojski svetovalci.«
Glede spora, ki je nastal s priporočili nekaterih članov kongresa ,a večje stopnjevanje vojne v Se-farnem Vietnamu in s pozivi McNa-mare na zmernost, je Johnson zajokal, da bi MoNamara odstopil, se njegovo mnenje ne bi upošte-,a o. Johnson je dejal, da ni «ni-*oii slišal tako nesmiselne govori-In da gre za idiotsko govorico«. Kakor že včeraj javljeno, je se-3®:1 pododbor za oborožene sile Jm.iavii svoje poročilo, s katerim priporoča izolacijo pristanišča Haj-°hg in povečanje bombardiranja JJsvernega Vietnama. Poročilo po-udarja nesoglasja, ki so prišla do ,zraza med pričanjem pred pododboru med načelniki glavnega šta-?,a in ministra za obrambo, ki pa J n je Johnson minimiziral.
. Johnson je govoril zatem o bombardiranju Severnega Vietnama. Iz-JavU je, da so do sedaj napadli 300
'"OhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiinniiitii
Alžirski komentar kartumske konference
ALžIR, 1. — Alžirski radio je no-komentiral sklepe kartumske ,Unference in izjavil, da »rezultati ^diference niso zadovoljili pričako-Sflja arabskih ljudskih množic*, bar se nas tiče, je dodal komen-rat°r, nismo mnogo pričakovali in Uzočaranje ni preveliko. O tem smo ® dali najboljši dokaz s tem, da uio prvj jn samj sprejeli pobudo ^ nacionalizacijo nekaterih ameri-JJ'0 petrolejskih družb, da dokaže-()n°' da ni dovolj poudarjati načel, d katerih se vsi strinjajo ali se .elaj°, da se strinjajo, kolikor se t® kodo izvedla, toda da je prišel j^Uutek, ko je treba začeti z de-
j Najmanj, kar se sedaj lahko re-v Je’ da n' moč v zaključku dela Kartumu priznati realistične in ,, v°lucionarne rešitve, ki jo je za-8 varjal predsednik Bumedien v JjUjem nedavnem govoru, to je e-
dine
GO;
rešitve, ki lahko omogoči, da
,sPemo na cilj, to je do likvida-
I je vseh oblik imperialističnega kopalnega izkoriščanja v arabski aQlbovini*.
Ameriški objektov od 350, ki so na seznamu načelnikov glavnega štaba. To je sorazmerno šest objektov na vsakih sedem, ki jib Izvedenci imajo za važne. O Izbiri teh tristo objektov je bilo popolno soglasje med vsemi specialisti, civilnimi in vojaškimi. «Ostane jih torej petdeset, je dejal Johnson. Tl so na področju izrazito strateškega značaja, t.j. v Haj-fongu, Hanoju in na vmesnem področju med Severnim Vietnamom in Kitajsko. Glede teh objektov ni bil sprejet še noben sklep. Johnson je poudaril, da je naloga predsednika in samo njega odobriti vsako odločitev na tem sektorju na podlagi vseh stališč, ki so mu predložena. Preden bo to storil, bo predsednik skrbno proučil stališče Mc Namare, Ruska, in načelnikov glavnega štaba. Izjavil je tudi, da se McNamara in Dean Rusk do sedaj popolnoma strinjata z operacijami v Vietnamu. Pripomnil je, da je prepričan, da načelniki glavnega štaba v celoti sodelujejo z njim m da je tudi McNamara njegovega mnenja. Po njegovem mnenju so nesoglasja čezmerno napihnili.
Na koncu je Johnson izjavil, da se bo čez nekaj mesecev sestala konferenca državnih poglavarjev sedmih držav, ki sodelujejo pri napadu v Vietnamu; dodal pa je da ni bil še določen datum.
Johnson je na tiskovni konferenci tudi izjavil, da ne more nič jasnega reči o možnosti miru na Srednjem vzhodu. Sporočil je, da je pooblastil pošiljatev še milijona ton žita Indiji. Letošnjega maja je kongres pooblastil morebitno pošiljatev treh milijonov ton žita Indiji. Z današnjo Johnsonovo odločitvijo so do sedaj poslali dva milijona in pol ton.
Včeraj so ameriška letala izvršila 140 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombardirala so razne kraje blizu Hanoja. Sestreljenih je bilo devet ameriških letal. Bomb niki «B-52» pa so bombardirali kraje blizu demilitariziranega področja. V današnjih prvih jutranjih urah so osvobodilne sile obstreljevale z minometi ameriško oporišče Fu Bal 65 km južno od demilitariziranega področja. Ubiti so bili štirje ameriški vojaki, ranjenih pa Jih je bilo 41.
Načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Johnson je včeraj omenil možnost, da bi se v osemnajstih mesecih začele ameriške čete umikati Iz Vietnama. Dejal pa je, da bo to mogoče, «samo če bo ostalo pri sedanjem napredovanju In če Kitajska ali Sovjetska zveza ne bosta posegli v vietnamsko vojno«. Trdil je, da bodo južnoviet-namske sile čez poldrugo leto lahko same vodile vojno proti osvooo-dllni vojski in da bo po njegovem mnenju ta vojna trajala še več let. V obrambnem departmaju pa spion nočejo komentirati teh tzlav.
Po volilni kampanji, ki je potekala ob splošni brezbrižnosti, bo moralo v nedeljo skoraj šest milijonov južnih Vietnamcev Iti na volitve za izvolitev predsednika iepu bljke, podpredsednika in člane se nata Sicer je že znano, da oosU ((izvoljena« general Tieu in general ' KI. Deset civilnih kandidatov je že večkrat opozorilo na volilne s,e-parlje vlade Na podeželju uodo analfabetske volivce odvažali na volišča z vojaškimi vozili, Vsak volivec bo dobil glasovnic, t.j. n za predsedniške volitve, 48 pa za ae natne volitve.
Danes so oddelki južnovletnam-ske ln ameriške vojske zastrazili glavne volilne sedeže. V zadnjih dneh se opaža velika delavnost o-svobodilnlh sil tudi v bližini večjih mest. Danes je enota osvobodlln0
izvedla vojaški nabor. V Sajgonu so bili v zadnjih urah trije aten tati, ki so povzročili škodo in nekaj ranjenih. Poveljnik ameriških sil v Vietnamu general Westmore-land je odredil, da ameriški vojaki ne smejo krožiti po sajgonskih ulicah. Ameriški poslanik pa je pozval vse ameriške civiliste, naj med nedeljskimi volitvami ostanejo na svojih domovih.
Severnovietnamska tiskovna agencija javlja, da je predsednik vlade Fam Van Dong sprejel znanega ameriškega črnskega voditelja Car-mlchaela, ki je na obisku v Hanoju. Carmichael je obiskal tudi ha-nojski urad južnovietnamske osvobodilne fronte in izrekel podporo ameriških črncev borbi vietnamskega ljudstva. Dejal je, da se širi gibanje ameriških črncev, ki nočejo sodelovati v vojni.
Agencija Tass je javila, da so se danes sestali sovjetski in severno-vletnamski voditelji ter znova razpravljali o sovjetski pomoči Severnemu Vietnamu. Sovjetska zveza je že poslala veliko vojaško 4n gospodarsko pomoč Severnemu Vietnamu. Ni znano, ali je severnovietnamska gospodarska delegacija prišla v Moskvo, da se pogaja za nov sporazum o -pomoči ali pa za spo-polnitev dosedanjih sporazumov.
V Moskvi so sporočili, da so sovjetski voditelji poslali severnoviet-namskemu predsedniku brzojavko s čestitkami ob 22. obletnici razglas sltve sevemovietnamske republike.
danskega ministrskega predsednika p- se je udeležil prvega dela seje. Naser in Felsal sta sporazum o Jemenu danes formalno podpisala. Salal pa je Izjavil, da ne bo sodeloval pri izvajanju sporazu-m , ki ga je označil za kršitev najosnovnejših mednarodnih načel. Dejal je, da sporazum ne obvezuje jemenskega ljudstva, ker so ga sklenili drugi in ob odsotnosti Jemena. Obžaloval je, da mora podati tako izjavo «v trenutku, ko je bilo jemensko ljudstvo pripravljeno pridružiti se vsaki akciji za odpravo posledic napada«.
Sirski zunanji minister Makus je izjavil, da je Sirija zapustila konferenco, ker je bila mnenja, da predložene resolucije ne predvidevajo »uporabe vseh arabskih virov za odpravo posledic napada«. Vendar pa bo Sirija sprejela vse resolucije, ki so bile sprejete in ki lahko prispevajo k odpravi posledic izraelskega napada.
Zahodne agencije komentirajo, da je bila konferenca v Kartumu u-speh za Naserja, ki je pokazal politični realizem in mu je uspelo usmeriti delo konference v tem smislu. Ugotavlja se, da se bo začela sedaj glavna borba za odpravo posledic napada na političnem in diplomatskem sektorju.
Konferenca se je zaključila s kratko javno sejo, na kateri je predsednik sudanske vlade Magub prebral sporočilo o delu konference. Izjavil je, da je na konferenci ((prevladoval čut velike zgodovinske odgovornosti v tej kočljivi in odločilni fazi borbe arabskega ljudstva«. Na koncu j3 govoril iraški predsednik Aref, ki se je zahvalil za gostoljubje. Ozračje je bilo zelo vedro.
Spychalski o politiki ZDA
VARŠAVA, 1. — Poljski minister za obrambo Spychalski je govoril danes v Katovicah v šleziji ob odkritju spomenika šlezijskim uporni kom iz leta 1921 proti Nemcem. Spychalski je med drugim izjavil, da imajo ZDA »nevredno vlogo v zgodovini človeštva*. Dodal je: »Namesto, da bi spravile svoje gospodarstvo iz slepe ulice, namesto da bi likvidirale revščino milijonov ljudi in poniževanje črnskega ljudstva, se ZDA trudijo, da bi prikrile te težave in zadušile odmev revolucionarnega vrenja, s tem da mečejo bombe v Vietnamu, ki so ga brutalno napadle, ter podpirajo politiko svojih izraelskih hlapcev in militaristično dejavnost zahodnonem-ških revanšistov.*
Na koncu je minister izjavil, da Poljska posveča vse svoje sile gospodarskemu razvoju, vendar pa ne štedi s sredstvi za svojo obrambo.
BOČEN, 1. — Jutri poteče rok za formalen zapor ali izpustitev župnika Weitlanerja, katerega sumijo »politične zarote z združevanjem*. Župnik je od sobote, 26. avgusta v zaporu in so ga zasliševali štiri dni. Če bo preiskovalni sodnik izdal zaporno povelje, morajo takoj obvestiti škofijo, kot določa konkordat iz leta 1929. Govoric je zelo mnogo in do jutri ne bo mogoče nič določnejšega reči o krivdi ali nedolžnosti župnika. Med raznimi govoricami se tudi čuje, da je župnik prejemal iz Avstrije večje vsote denarja, ki naj bi služile za teroristično dejavnost v Južni Tirolski, in da je bil torej nekak blagajnik teroristične organizacije.
'1,- ■'
ilill 'S
tlfcSSMMft * ^

1 m c mam - im
£ja| I
as
mm
mm
'msmm

V; -- ■

Naser in Fejsal si stiskata roko po sporazumu o Jemenu. Na sredi je sudanski ministrski preds. Magub
..............................................lin...................................................................iiiiiiiiiuiMiiiniiiiitiiiiiimmiiiiiiiiniiiiHmniiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiimiiMa
VERJETNO ZELO KMALU NOV ZAKON
Volilna kampanja bo trajala samo 50 in ne več 70 dni
Nadaljnja polemika o NATO - Zanimivi zaključki študijskega zasedanja ACLI in napad predstavnika PLI - «Liming» še ni odplula
Titova poslanica Wilsonu in Selasiju
LONDON, 1. — Predsednik britanske vlade VVilson je sprejel nocoj jugoslovanskega poslanika v Londonu Sarajčiča, ki mu je izročil poslanico predsednika Tita v zvezi s Srednjim vzhodom. Iz Moskve poročajo, da je jugoslovanski veleposlanik Dobrivoje Vidič izročil danes Titovo poslanico sovjetskim voditeljem.
Jugoslovanska poslanika v Pragi in Bukarešti pa sta se pogovarjala s češkoslovaškim predsednikom No-votnym in s tajnikom KP Romunije Ceausescom.
Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Mišo Pavičevič je izročil danes Titovo poslanico etiopskemu cesarju Selasiju. Pavičevič bo obiskal tudi Kenijo, Tanzanijo, Ugando in Zambijo.
Iz Pariza se je vrnil v Beograd član sveta federacije Koča Popovič, ki je izročil Titovo poslanico de Gaullu. V razgovoru z novinarji je dejal, da je trenutno prezgodaj govoriti o konkretnih rezultatih njegove poti. Pripomnil pa je, da so v Franciji pokazali veliko zanimanje za rešitev krize na Srednjem vzhodu.
Illllllllll ■Hill IIIIMII lili lili III lili Hill Hill IIII ■llllllltllllltlll Hilli Milili lili IIIIIIHIHI || III ||al||| Ul llirillllllllllllll
Kongres organizacij «nove levice v ZDA
V avtomobilski industriji grozi ve. lika stavka - Zvišana cena jekla
NEW YORK, 1. — Nad 200 or- . dikat delavcev avtomobilske indu-ganizacij in gibanj, ki so včla-1 strije je danes določil, da se bo
RIM, 1. — Po vsej verjetnosti bo lahko senat že v začetku oktobra odobril zakonski predlog, ki predvideva bistveno skraj sanje trajanja volilne kampanje, in to verjetno od sedanjih 70 dni na 50 dni. Tako bo lahko ta zakonski predlog proučila tudi poslanska zbornica še pred božičem.
O zakonskem predlogu se je da
nes pogovarjala z novinarji senatorka Giuliana Nenni, ki ga je predložila skupaj s sen. Giorgiom Fe-noalteo (oba PSU). Senatorka je rekla, da bo komisija za ustavna vprašanja senata obravnavala predlog takoj v začetku dela, in torej 18. septembra. Razprava se je pričela še pred počitnicami in je že bila dokaj izčrpna, tako da računajo, da jo bodo v komisiji zaključili do konca meseca. Glede zakonskega predloga so v bistvu vse skupine že soglasne in so tudi premostili pripombe tehničnega značaja, ki jih je imelo ministrstvo za notranje zadeve, češ da ne bodo mogli pripraviti vsega potrebnega za
ristiti najostrejša nasprotja italijanske družbe za organizirani odpor. Labor Je dejal, da verjame v politiko razgovora med krščanskimi in marksističnimi delavci, ki enako zaupajo v človeka, hodijo po isti poti in sl med seboj zaupajo. Labor je nato dodal, da «to ne pomeni zavezništva med ACLI in komunistično partijo in da mera razgovor ostati na ravni idealov med marksisti ln kristjani«.
Labor se je odločno zavzel za sindikalno enotnost, ki mora težiti k demokratičnemu nadzorstvu nad gospodarskim gibanjem in s tem tudi dejansko prispevati k stvarnemu vplivu delavcev na odločitev podjetij. V daljšem razdob-
normalen potek volitev. Zato so tu- t0 pomeni prevlado «kolektiv-di v načelu osvojili predlog, da se P11 obveznosti bogastva nad zaseb-spremeni prvotni zakonski predlog, ki je predvideval samo 45 dni tra-
vilki zafrkljiv komentar, ker so Kitajci preusmerili dve grški ladji, ki sta prevažali njih tovor iz ltalijcnskfh pristanišč. «Avanti» pravi, da je »pogumna pobuda generala Gattija, ki je stremela, da se očistijo vode genovskega pristanišča od nevarnih kitajskih napisov imela uspeh«, in da so lahko vsi zadovoljni, ker je njih ((trdnost« privedla do uspeha, tako da se je zmanjšal promet genovskega pristanišča. List zaključuje, da je mala zasebna vojna generala Gattija dobljena in da se ne bo več ponovila (ker pač Kitajci ne bodo več trgovali preko Genove). «Avanti» zaključuje: ((Domovina — tista z veliko začetnico — pa je hvala bogu rešena.«
Danes so se po vsej Italiji pričeli popravni izpiti, ker je poleti padlo približno 20 odstotkov učencev srednjih šol in 10 odst. osnovnih šol. Predvidevajo se težave pri izpitih, ker se že govori o stavki Solnikov, sindikat učiteljev laboratorijske fizike, risanja, kemije in elektrotehnike pa je že proglasil
njena v tako imenovani «novi levici«, se prvikrat posvetuje o skupni strategiji, da bi se leta 1968 borili za mir v Vietnamu in proti predsedniku Johnsonu. Zbrali so se na vsedržavnem kongresu v Chicagu. Zdi se, da nameravajo ustanoviti tretjo stranko, ki naj bi bila alternativa proti demokratom in republikancem. Črnsko gibanje «črna sila« se ni še odločilo, ali naj se udeleži kongresa ali ne.
Začetni govor je imel Martin Luter King, katerega so predlagali , za kandidata »nove levice« v Beli j hiši, kar pa je on odločno zavrnil, Luter King je pozval udeležence, naj iz predsedniških volitev napravijo ((referendum o vojni v Vietnamu«. Pripomni’ je, da bodo morali Američani imeti možnost izreči se proti tistim, ki se ne znajo ločiti od militarizma. Kingov govor je nad tri tisoč odela? encev burno pozdravilo.
Ameriški predsednik Johnson je na današnji tiskovni konferenci govoril tudi o gospodarskih vprašanjih Omenil je sindikalni spor v avtomobilski industriji in povišanje cene jekla, ..i so ga nenadoma napovedale jeklarske družbe.
V Detroitu so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe v av-
vojske vdrla v neko vas, kjer je tomobilski industriji razbila. Sin-
v družbi «Ford Motor Company» začela v sredo stavka, če ne bo do tedaj dosežen sporazum. Pri stavki bo udeleženih 152 tisoč delavcev, ki so včlanjeni v tem sindikatu.
Malo upanja je, da bo jeklarska industrija preklicala svoj sklep o zvišanju cen. Johnsonov gospodarski svetovalec je včeraj poudaril nevarnost zvišanja cen in omenil druga nedavna zvišanja na sektorju gume, bakra in kemijskih proizvodov.
Predsednik Johnson Je na svoji tiskovni konferenci obžaloval to zvišanje. Toda zdi se, da za sedaj nima namena slediti zgledu predsednika Kennedyja v letu 1962, ko se je odločno uprl zvišanju cen v jeklarski industriji ter to industrijo prisilil, da je preklicala že določeno zvišanje.
Črnski voditelj Rap Brown je govoril v intervjuju kubanskemu radiu o načrtu ameriških oblasti, da spravijo črnce v koncentraci.1-sk- taborišča. Poudaril je:	«Ce
hočejo ZDA igrati vlogo nacistov, ne bomo mi trpeli vloge Zidov.« Brown je dalje izjavil, da bodo črnski vojaki, ki so sedaj v Vietnamu, postali ob povratku v domovino ((gverilci« v vseh glavnih ameriških mestih.
jajočo volilno kampanjo, na 50 dni, medtem ko je zakon do sedaj predvideval 70 dni.
V praksi pa so vse stranke že do sedaj bistveno skrčile volilno kampanjo. ki je v dosedanjih bučnih oblikah postala že povsem nepotrebna, saj si volivci ne ustvarjajo več mnenja med volilno kampanjo, ki zato tudi nima na končne volilne izide večjega vpliva. Na vsak način pa bo sprejem novega zakona pomenil olajšanje za vse, saj so predolge in prepogoste volilne kampanje izgubile svoj pravi smisel in so postale samo zavora, istočasno pa tudi slabo vplivajo na javno mnenje.
Predsednik republike je danes sprejel zunanjega ministra Fanfa-nija, ki je poročal o svojem uradnem obisku v Tuniziji. Saragat je sprejel tudi več veleposlanikov, ki so odšli na nova delovna mesta, in med njimi Folca Trabalza, ki je bil imenovan za veleposlanika v Beogradu.
Nadaljuje se polemika o NATO, v katero je sedaj posegel posl. Ful-vio Orlandi, soravnatelj dnevnika »Avanti*, ki prihaja iz socialdemokratskih vrst. Orlandi je napisal za tednik »Critica sociale* uvodnik, v katerem pravi, da so v zavezništvu «sredstva, da se prilagodijo odnosi spremenjenemu notranjemu in zunanjemu stanju* brez potrebe, da bi se nanašali na kakršne koli roke. Orlandi je mnenja, da skušajo komunisti oslabiti obrambno moč NATO na osnovi strategije, ki so jo izdelali na zasedanju v Karlovih Varih. Po njegovem pa je za socialiste najbolje, da se preprosto podredijo navodilom socialistične internacionale. Članek zaključuje s formalistično ugotovitvijo, češ da at lantska pogodba nikjer ne predvide va posebnln rokov za obnovitev in
lantska pogodba nikjer ne predvideva posebnln rokov za obnovitev in da torej formalno ni potrebno novo glasovanje v parlamentu ob 20. obletnici in da je samo možnost, da se iz zavezništva izstopi, katero pa seveda on za Italijo zanika, češ da bi šli na pot de Gaulla.
2e včeraj se je v Vallombrosi zaključilo večdnevno študijsko zasedanje ACLI posvečeno položaju delavcev v družbi, usmerjeni k potrošnji. Zasedanje je bilo zanimivo zaradi ostrih kritik, ki so bile Izrečene na račun modernega razvoja kapitalizma in tudi zaradi nekaterih polemičnih in pogumnih stališč. V zaključnem govoru je predsednik Labor označil nekatere najhujše posledice odnosov, ki niso več človečanski v moderni družbi ,ki stremi samo k zvišani potrošnji. V tej zvezi je treba izko-
BEOGRAD, 1. — V Beograd se je danes vrnila skupina jugoslovanskih alpinistov, ki se je pod vodstvom predsednika alpinistične zveze Slovenije Hiha Potočnika r.ed 14. in 16. avgustom po dvotedenskih pripravah povzpela na 7.143 metrov visoki vrh Lenin v Pamirju v centralni Aziji. Vzpon je organizirala v čast 30-letnice oktobrske revolucije alpinistična zveza Sovjetske zveze. Jugoslovanski alpinisti so se povzpeli na vrh z alpinisti Italije, Sovjetske zve-z in ostalih socialističnih držav.
Cilj je v nadzorstvu delavcev in „ _________,	-
njih sodelovanju pri odločanju, pri |za Ponedeljek stavko za celotno čemer pa je Labor mnenja, da ni | razdojje lzPitov že pripravljenih odgovorov, kako to doseči, in da je treba proučevati, iskati in preizkušati načine.
Glede odnosa s KD Labor ni bil povsem jasen, saj so v okviru ACLI dokaj ostra nasprotja, ker je stranka preveč «umerjena» in dejansko teži k desnici. ACLI imajo milijon članov in računajo, da majo odločilni vpliv na več kot dva milijona volivcev in imajo torej dejansko težo v okviru KD, za katero so člani do sedaj vedno glasovali. V tej zvezi je Labor o-prezno dejal, da ne nameravajo izdajati revolucionarnih proglasov, niti biti trn v peti KD, temveč avtonomna sila.
Stališče ACLI in obravnava celotne tematike na tem študijskem zasedanju je povsem logično naletelo na ogorčene kritike desnice in to predvsem pripadnikov ekonomske desnice PLI. Sen. Verone-si, tajnik skupine PLI v senatu, je v tej zvezi danes izjavil novinarjem, da integralistične skupine v PLI stalno vpadajo na področje laične levice in to s soglasnostjo ali vsaj tiho privolitvijo KD in Cerkve. Se zlasti pa obsoja dejstvo, da so levi katoličani pričeli razgovor z marksisti, da ustvarijo skupne cilje in enake metode.
Tajništvo PSU se bo sestalo v ponedeljek popoldne in bo proučilo politično stanje po poletnih počitnicah, ko se pričenja normalno delovno razdobje.
Komunistični poslanci so sestavili štiri komisije, ki bodo obiskale področja, kjer je v veljavi spo-lovinarski sistem obdelovanja zemlje v zvezi s pripravami na zakonski predlog o izboljšanju kmetijskih pogodb.
Dva mlada Genovčana sta pričela gladovno stavko proti vojni v Vietnamu. 23-letni študent Roberto Aristarco in 22-letni delavec Alberto Morandi sta se preteklo noč vsedla na tlak v Ul. 20 settembre pod veliki most v središču mesta in sta nad seboj razobesila velik plakat. Cez uro so ju policisti odpeljali na kvesturo, kjer pa so ju čez nekaj časa izpustili. Fanta sta danes gladovno stavko nadaljevala.
Novinarji so ves dan ‘ oblegali kitajsko ladjo «Liming», ki je že od 13. avgusta v genovskem pristanišču. Čakali pa so zaman, ker se ladja ni premaknila. »Obleganje« se je pričelo, ker se je govorilo, da bo jutri priplula v Sa-vono druga kitajska ladja in da bo v tej zvezi verjetno ladja «Li-ming« odplula. Vendar se je kasneje izvedelo, da bo ladja «Ksu-hang« priplula v Savono šele dopoldne 4. septembra.
Fulbright
o jedrskem orožju
WASHINGTON, 1. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright je v intervjuju ameriški tiskovni agenciji UPI predlagal, naj bi se Sovjetska zveza In ZDA sporazumele, da bodo pomagale nejedrskim državam, da se branijo pred jedrskim izsiljevanjem. Ko bi se manjše države rešile nevarnosti tega izsiljevanja, je dejal senator, bi se lahko posvetile reševanju svojih notranjih vprašanj brez vmešavanja od zunaj. Vendar pa je Fulbright dodal, da bi bilo tak dogovor težko doseči, in je pripomnil, da je verjetno nemogoče doseči, ga, dokler traja vojna v Vietnamu.
Izgnana iz SZ ameriška diplomata
MOSKVA, 1. - Sovjetska vlada je zahtevala odhod prvega tajnika ameriškega poslaništva iz Moskve ter Je sporočila, da ne dovolila, da bi se član poslaništva Brice Meeker, ki je sedaj na dopustu, vrnil v Moskvo. Agencija Tass javlja, da sta omenjena diplomata vodila dejavnost, ki ni v skladu z njunim položajem diplomatov.
Ameriški državni departma pa je zavrnil sovjetske obtožbe. Predstavnik državnega departmaja ,ie izjavil, da gre očitno za povračilni u-krep, zaradi ukreoov proti dvema sovjetskima diplomatoma, «ki sta bila nenosredno vpletena v zaroto, ki je težila za tem, da se sovjetski vladi izročijo informacije o narodni obrambi*.
NOVI SAD, 1. — V novem Sadu v Vojvodini so odprli četrti jugoslovanski sejem sadja in zelenjave,' na katerem poleg 150 jugos'ovan-sklh proizvajalcev, razstavljajo tuja podjetja opremo za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim*fiiMiiiMiiN
V Londonu so v zadregi zaradi Južne Arabije
Predstavniki osvobodilnega gibanja se bodo danes sestali s člani komisije OZN - London prosi Ajuba Kana, naj posreduje v Pekingu
LONDON, 1. — Predstavnik Fo-reign Officea je nocoj izjavil, da je zvezna vlada Južne Arabije še vedno na oblasti, dodal pa je, da je britanska vlada vedno poudarjala pripravljenost pogajati se z nacionalisti o njihovi udeležbi v vladi.
V sedanjem kritičnem stanju v Južnorabski federaciji pa je britanski visoki komisar svetoval britanskim funkcionarjem, ki so zaposleni v zvezni prestolnici, naj ne gredo na delo. Javil je tudi, da visoki komisar ne more ukazati odsotnim zveznim ministrom, naj se vrnejo v Južno Arabijo. V Londonu namreč priznavajo, da je zvezna vlada praktično prenehala obstajati, da so bili sultani in e-miri v osrednjih in zahodnih državah odstranjeni, in da so te države pod nadzorstvom narodnoosvobodilne fronte.
Minister brez listnice lord Shac-kleton, ki se bavi z zadevami Južne Arabije, bo odpotoval v Bejrut na pogovore z odposlanstvom Združenih narodov, ki proučuje razmere v Južni Arabiji. Jutri se bodo
Jiiui c; i. ouptciuuia.	«
»Avanti« objavlja v jutrišnji šte-1 čl«11 ‘e** odposlanstva sestali s.
predstavniki južnoarabske narodno, osvobodilne fronte in fronte za o-svoboditev zasedenega Jemena.
Novi minister za Commonwealth Thomson Je danes govoril o odnosih britanske vlade z državami Commonwealtha. Izjavil je, da Veliko Britanijo najbolj skrbijo dogodki v Hongkongu, v Nigeriji in v Rodeziji.
Britanska vlada še vedno čaka odgovor na Brownovo poslanico kitajskemu zunanjemu ministru, v kateri je Brown predlagal, naj bi začeli razgovore o normalizaciji odnosov med obema državama. Medtem se vlada trudi, da bi dosegla repatriacijo žen in otrok svojih diplomatskih predstavnikov v Pekingu. V ta namen se Je obrnila na pakistanskega predsednika Ajuba Kana, da bi posredoval v Pekingu.
Pred kitajskim poslaništvom v Londonu je vse mirno. Diplomati, ki gredo v mesto, zapuščajo poslopje v spremstvu policajev. Znamenje nadaljnjega pomirjenja j« dejstvo, da so zmanjšali število policajev, ki stražijo poslopje, od trideset na dvajset.
Hong Kong - jabolko spora med Kitajsko in V. Britanijo

Zadnji čas je v svetovnem tisku vedno pogosteje zaslediti vesti iz Hongkonga, iz tega kitajskega ckna v svet, kjer prihaja do stavk, demonstracij, političnih nemirov in celo do obmejnih incidentov med kitajskimi vojaki in hongkonško policijo, kar se je pripetilo po nedavnih demonstracijah. Da bi bolje razumeli sedanje nemirne dogodke v tem mestu, si oglejmo najprej njegov zemljepisni položaj, politični status in gospodarsko življenje, prav tako pa tudi vojaško vlogo te angleške kronske kolonije.
Hongkong leži na jugovzhodnem robu Kitajske in je sestavljen pravzaprav iz dveh delov, iz majhnega otoka Victoria in nasproti ležečega polotoka Kowlon. V morski ožini med otokom in polotokom je najboljše pristanišče na Daljnem vzhodu. Panorama mesta je nenavadno lepa. Polotok Kowlon loči od Kitajske majhna reka, čez katero vodi ozek most. Na eni strani straži pripadnik kitajske armade, na drugi pa vojak angleške kolonialne vojne.
Mesto je angleška kronska kolonija. Otok in vrh polotoka so Angleži odtrgali od Kitajske s pogodbami kmalu po prvi opijski vojni, torej že pred dobrimi sto leti. Na razmeroma majhni površini so zgradili pristaniško mesto, ki ga na Daljnem vzhodu kaj radi imenujejo angleški kronski diamant. Pozneje, leta 1898, je angleška vlada vzela od kitajskega cesarja v najem del polotoka, ki sega do reke, in sicer za dobo 99 let, ter pod Imenom «New Terrltorles« priključila ■to ozemlje koloniji...
Na površini tisoč kvadratnih kilometrov živi 3.5 milijona ljudi. Od tega je 15.000 Angležev — kolonialnih uradnikov, vojaških častnikov in poslovnih ljudi, 5 tisoč Portugalcev, Američanov in drugih belcev, vsi drugi pa so Kitajci, ki govorijo kantonško narečje.
V	minulih dvajsetih letih se je mesto neverjetno naglo razvilo, njegovo prebivalstvo pa se je povečalo kar za štirikrat. Hongkong je danes najbolj gosto naseljeno mesto na svetu.
V	minulih letih so je močno razvila tudi hongkonška lahka industrija, ladjedelniška Industrija m cementarne. Toda podlaga za gospodarsko življenje kolonije je o-gromno pristanišče. Značilno je, da predstavlja v hongkonški zunanji trgovini lastna proizvodnja samo eno četrtino, vse drugo pa je tranzitna, posredna trgovina In re-eksport. četrtina vseh ladijskih tovorov, ki jih naložijo v tem ogromnem pristanišču, pride iz LR Kitajske ali dvakrat toliko kot iz kolo-
Prijavljeni zaradi žalitve grškega kralja
RIM, 1. — Policija je prijavila •odnim oblastem pod obtožbo žalitve vodjo poglavarja tuje države štiri osebe, ki jih imajo za odgovorne za nedovoljeno manifestacijo pred dvema dnevoma pred trgovinskim odposlanstvom grškega veleposlaništva na Drevoredu Llegl.
Gre za 32-letnega Gianfranca Spadaccio Iz Rima, vsedržavnega tajnika radikalne stranke, prof. A-lolsloa Rendija, starega 40 let iz Rima, prof. Angela Bandinelllja, starega 40 let iz Chianciano Terme 0ri Sieni in 24-letnega študenta Carla Sllvestrija Iz Pordenona. Policija pravi, da so šli skupno z drugimi osebami mimo poslopja grškega odposlanstva s transparentom, na katerem Je bil narisan portret Kralja Konstantina z napisom: «žalimo poglavarja fašistične države «
nlallstlčne Anglije. Kitajski promet čez Hongkong doseže letno 500 milijonov dolarjev. Hongkong je izredno pomemben za Kitajsko tudi zaradi tega, ker opravlja ta dežela čez to mesto svoj trgovinski promet s tistimi kapitalističnimi državami, s katerimi nima neposrednih trgovskih stikov.
Nič manj pomembna pa ni vojaška vloga te britanske kolonije na Daljnem vzhodu. V Hongkong kaj pogosto priplujejo enote ameriškega 7. ladjevja na Daljnem vzhodu. Vietnamska vojna je še posebej vplivala na razvoj te kolonije. A-meriškl vojaki z vietnamskih bojišč čestokrat tu preživljajo svoj dopust in iščejo najrazličnejših zabav in razvedrila, ki ga pristaniško mesto ponuja na krožniku. Tudi intervencijska ameriška armada .nabavlja del svojih potreb v Hongkongu, in ni redek primer, da iz — kitajskih virov...
Svoj čas so Kitajci protestirali, ker se v Hongkongu zadržujejo a-meriški vojaki, ki tu počivajo po sodelovanju v vietnamski vojni. Protestirali so tudi zaradi tega, ker prihajajo v pristanišče ameriške vojaške ladje. Britanske kolonialne oblasti so začele upoštevati te proteste in si prizadevajo, da ne bi izzivale Pekinga. Toda to je samo eden izmed povodov za demonstracije, ki so se začele 9. julija letos. Britanci seveda niso ravnodušni do Hongkonga, zato tudi sami dovažajo vojaške enote in jih razporejajo vzdolž 28 kilometrov dolge hongkonške-kitajske meje in odgovarjajo na ogenj. Pred kratkim sc v obmejno naselje Satukoga privedli znane strelce iz enot Gurkov, teh poklicnih vojakov, ki so sodelovali skoraj v vseh kolonialnih vojnah. Očitno je, da jih niso privedli iz Singapura samo zato, da bi jih pokazali na kakšni vojaški paradi ..
Sedanji incidenti v Hongkongu so pravzaprav prvi od leta 1941, ko so bili v tem mestu japonski okupatorji. Res je bilo nekaj nepomembnega streljanja tudi leta 1962, ko je prekoračilo mejo kakih 70.000 Kitajcev, a so jih pozneje vrnili. Sicer pa je bil na hongkon-ško-kltajskl meji več kot 25 let mir v skladu s tihim dogovorom obeh strani, da bi Hongkong in njegovo pregovorno trgovsko dejavnost čimbolj izkoristili eni in drugi.
Ravno zaradi tega se zdaj mnogi v Londonu sprašujejo, ali zadnji incidenti ne krijejo v sebi nevarnosti, da bi omajali poslovno stabilnost In da kolonija — s tem seveda tudi Anglija in Kitajska — ne bi izgubila dokajšnje prednosti, ki jo ima do sedanjega statusa.
Sedanjo napetost povečuje na videz paradoksna okoliščina, da britanska kolonija Hongkong pravzaprav bolj koristi Kitajski kot Londonu. Jasno je, da Velika Britanija ne to mogla preprečiti, niti vojaško niti politično, priključitve Hongkonga, tega skoraj štlrlmll.l-jonskega mesta in pristanišča z ogromnim zaledjem na pomembnih pomorskih in zračnih poteh Južne Azije, Kitajski, to Je matični državi, ko to Peking uradno postavil takšno zahtevo.
Toda očitno je, da Kitajska tega kljub sedanji napetosti ne namerava storiti. Za to ima seveda več tehtnih razlogov. Peking zasluži ob sedanjem statusu Hongkonga v tem mestu letno 200 milijonov funtov, poleg tega pa ima tudi druge koristi Iz te kolonije. Hongkong služi Kitajski za kraj, kjer lahko kupuje Izdelke in surovine, ki jih sicer zaradi embarga ne bi mogla nabaviti ln zaradi tega upravičeno imenujejo Hongkong «kitajsko okno v svet«.
In še en razlog je, zaradi katere-
ga Peking trenutno ne namerava radikalno rešiti sedanje hongkon-ške krize. Ta razlog je vojaško strateški. Kitajci se bojijo, da bi Britanci v primeru, ko bi se znašli pred kitajsko vojaško silo, kaj lahko dobiti neposredno ameriško vojaško pomoč. Tembolj, ker Pentagon pripisuje Hongkongu Izredno pomembno vlogo v ameriških načrtih na Daljnem vzhodu.
In zakaj je potem prišlo zadnji čas do obmejnih incidentov s številnimi človeškimi žrtvami In zakaj dovažajo vojaške okrepitve? Sleherni odgovor na to vprašanje bi bil kvečjemu špekulacija, kajti trenutno vse kaže, da gre samo za ustvarjanje umetnega napetega o-zračja zaradi nečesa, česar javno še nočejo pojasniti. Napetost sicer narašča, veliki kapital že beži iz Hongkonga na varnejše mesto, toda v Londonu so prepričani, da to napetost popustila, še preden bo prišlo do eksplozije. Podlaga za takšno oceno je sedanji status kolonije, ki enako ustreza Britancem in Kitajcem, zato ga niti eni niti drugi nočejo spremeniti.
D. F.
V Milwaukee,ju v VVisconsinu so policijski agenti, oboroženi s puškami, predvčerajšnjim nastopili in razgnali 200 mladih črncev, ki so manifestirali pred sedežem svoje organizacije, ki je skoraj popolnoma opustošen po požaru, katerega je povzročila zažigalna bomba. To bombo so namreč vrgli proti poslopju beli rasisti med incidenti, do katerih je prišlo v torek zvečer. V poslopju je bil namreč sedež mladinske sekcije združenja za napredek črncev. Policija je aretirala okrog 50 demonstrantov in pri tem uporabila solzilne bombe. Nastopila je na podlagi odredbe župana, ki je prepovedal za 30 dni vse manifestacije v mestu. — Slika nam kaže zamorko, ki se ruje
s policistom
lllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllllllllllll!llltllll!lllllllllll»iUI||||ill|||||lllJ|ll!1 lili lili llllllllllll 11111111111111111111111111111111111111111111111111 llllllll
ZADET OD SRČNE KAPI
Umrl je veliki sovjetski pisatelj in borec za humanizem lija Ehrenburg
Med vsemi naprednimi krogi je zbudila njegova smrt globoko žalost
MOSKVA, 1. -- Preteklo noč je umrl v starosti 76 let za srčno kapjo v svojem stanovanju v Moskvi veliki sovjetski pisatelj lija Ehrenburg. Prvi srčni napad je imel že pred tremi tedni in od tedaj se je njegovo zdravstveno stanje stalno slabšalo, če ne bo nobenih sprememb, ga bodo pokopali v ponedeljek. Vest o smrti velikega pisatelja je sporočilo Združenje sovjetskih pisateljev.
S smrtjo lija Ehrenburga je zgubila sovjetska književnost svojega najbolj «svetovljanskega» pisatelja. S svojim romanom ((Odjuga«, je zaslovel po vsem svetu in se je po njem poimenovalo tudi obdobje po Stalinovi smrti. Ehrenburg je namreč vodil tako Imenovano gibanje za kulturno ((liberalizacijo«, ali bolje točno povedano za socialistični humanizem. Njegovi spomini, ki jih je objavil pod naslovom ((Ljudje, leta, življenje« v književni reviji «Novi mir« med leti 1961 in lfl6p,,p,pisu,ieio dolgo razdobje . iz predrevolucijskih let. do petdesetih let. Njih Izid je bil eden izmed največjih sovjetskih literarnih dogodkov. V njih je opisal tudi stalinsko doto in je z njimi rehabilitiral številne žrtve diktatorja. V njih pravi med drugim, da so številni Rusi vedeli za Stalinove grozovitosti, da pa so stisnili zobe in vztrajali naprej. To njegovo trditev so kasneje tudi kritizirali.
lija Ehrenburg se je leta 1891 rodil v židovski družini. Bil je pisatelj, publicist, časnikar in prevajalec. še zelo mlad se je udeležil že prve revolucije v letih 1905-1907. Zato so ga izključili iz liceja, aretirali in obsodili ter končno Izpustili. Leta 1908 se je izselil v Francijo in se nastanil v Parizu. Leta 1920 se je pridružil sovjetskemu revolucionarnemu gibanju, čeprav je ostal še Izven Sovjetske zveze. Med prvo svetovno vojno je bil namreč dopisnik na francosko-nemški fronti. Od leta 1921 do 1936 pa je ostal v Parizu kot dopisnik ((Izvestij«. Med špansko državljansko vojno je bil dopisnik sovjetskih listov, o čemer tudi živo pripoveduje v svojih spominih.
•IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PRIMORSKA
V	Izoli, Kopru, Piranu in Portorožu imajo v hotelih, počitniških domovih in zasebnih turističnih sooah dovolj prostih postelj. V Novi Gorici bo Park hoiel zaseden 5. septembra in hotel «Sabotin» 3. atptemfjra, ostaie dni imata oba hotela dovolj prostih postelj. Proste postelje ima tudi Planinski dom «(h.ekec» in gostišče ((Skalnica«. V Bovcu, Trenti, Soči in v Kobaridu imajo dovolj prostih postelj v hotelih in zase onih turističnih sobah. 1. septembra so v Novi Gorici v Park hotelu odprli sodobno urejen oar z lzoraniui programom; txi prt bo dnevno, razen v torkih od 22. ure naprej. Bazen ob campin-gu v Novi Gorici ima 21" C, bazen v Bovcu pa 19" C. Dovolj prostora Je tudi v Idriji, na Vojskem ln v Cerknem.
PRIREDITVE: 3. septembra bo v Bovcu miting z vožnjami z aero-taksijem. v' Alp hotelu v Bovcu imajo dnevno plesno glasbo, razen v ponedeljkin. Tudi v Novi Gorici imajo v Park hotelu dnevno ples na vrtu.
GORENJSKA
V	Kranjski gori imajo v vseh hotelih in v moielu ter v zasebnih turističnih sobah dovolj prostin postelj. Za hotele priporočamo rezervacije, posebno ob sobotah. Tudi v Podkorenu, Gozd Martuljku in v Ratečah-Planici Imajo dovolj prostora. Planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih ležišč. Tudi koča v Krnici ima prosta ležišča. V Kranjski gori je odprt lov na divje kozf, srne In srnjake; dovolilnice izdaja predsednik Lovske družine. V Bohinju je v hotelih Bellevue, Triglav in Mladinski dom in Jezero dovolj prostih ležišč. Dovolj prostih postelj imajo v zasebnih turist, sohah, kjer nudijo od 1. sept. naprej 15% popusta. Temperatura Bohinjskega jezera je 21° C. Na Jesenicah, na Planini pod Golico, na Cmem Vrhu ter v krajih pri Jesenicah imajo dovolj prostih postelj v hotelih ln v zasebnih sobah. Na Bledu imajo hoteli
in zasebniki dovolj prostih postelj. V Begunjah imajo proste postelje v Turističnem domu v Dragi, gostišče Joževec in gostišče Tavčar; zasebniki v Begunjah, Zgošah, Za-pužah, v Novi vasi, v Polčah in Rodinah imajo nad 70 prostih ležišč; cena prenočnine 7,50 — 10 N din. Tudi Roblekov dom v Be-gunjščici in Kostanškov dom na Dobrči imata dovolj prostih ležišč in bosta oskrbovana do 1. oktobra. Prosta ležišča ima tudi Sankaški dom na Sv. Petru, ki je oskrbovan ob sobotah in nedeljah. Penzion v Begunjskih gostiščih je od 26 — 28 N. din. Informacije in rezervacije posreduje Turistični informacijski biro Begunje na Gorenjskem. V Škofji Loki ln v turističnih krajih v Poljanski in Selški dolini imajo dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Tudi v planinskih kočah na Lubniku, na Starem vrhu in na Soriški planini imajo dovolj prostih ležišč. Turistični informacijski biro v Škofji Loki posreduje ribolovne dovolilnice. Na Loškem gradu je odprta nova restavracija Dovolj prostora je na Jezerskem, v Predvoru, v Kranju, v Naklem in v Domu na Krvavcu. Tudi v Tržiču, Ljubelju in Podljubelju imajo dovolj prostih ležišč; prav tako tudi v planinskih postojankah Pot Storži-žem, na Kofcah in na Zelenici.
PRIREDITVE: V Kranju bo v nedeljo in 3. IX. 1967 tekmovanje v namiznem tenisu za XV. pokal Kranja. V nedeljo 3. IX. bo ob Bohinjskem jezeru na prireditvenem prostoru Pod Skalco vinska trgatev; pričetek ob 13 uri; domača jedila, zabavna glasba. Na Jesenicah bo v nedeljo 3. sept. odbojkarski turnir z ženskimi ekipami iz vse Slovenije.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani sta zasedena hotel «Slon» in Bellevue; nekaj prostih postelj ima hotel Lev in Turist (priporočamo rezervacije). Hotel Union ima proste postelje samo 4. in 5. septembra, ostale dni je zaseden. Dovolj prostih postelj pa
imajo v zasebnih turističnih sobah in Zvezni center gradbenih inštruktorjev. V Kamniku, Kamniški Bistrici in v Domžalah imajo dovolj prostora. Dovolj postelj imajo tudi v Trbovljah in Zagorju, v vseh turističnih postojankah ter pri zasebnikih. Tudi v Litiji in v koli-šklh krajih ter v planinskem domu na Jančah imajo dovolj prostih ležišč. Hoteli in zasebniki na Vrhniki, v Logatcu, Kočevje in Ribnici ter v Zireh imajo dovolj prostih postelj. Turistični domovi na Polževem, na Travni gori in na Kure-ščku imajo dovolj prostih ležišč. Dovolj prostora je tudi na Rakitni, v Hrastniku in v Grosuplju predvsem pri zasebnikih. V Cerknici, V Domu na Slivnici v 211 ah, V jv likih Slokah. v Novi vasi in v Starem trgu imajo dovolj prostih postelj v gostiščih in pri zasebnikih. Gostišče Rakov Škocjan je zasedeno. Cesta na Slivnice te iz Cerknice zaprta, dovoz iz Grahovega; zaprta je tudi cesta lz Planine proti Cerknici. Odprt Je ribolov na jezersko ščuko. Križna jama je odprta ob nedeljah in praznikih od 9. do 16 ure.
Prireditve: V Ljubljani je na Gospodarskem razstavišču od 1. do 10. septembra XIII. mednarodni vinski sejem. Od 3. do 8. sep. to v Ljubljani X. kongres mednarodnega muzikalnega društva. Turistično društvo v Kamniku priredi v nedeljo, 3. sep., «Dan narodne noše« s pestrim programom: sprevod narodnih noš, folklorni nastopi, ocenjevanje narodnih noš in promenadni koncert. V Šentvidu pri Stični bo v nedeljo dne 3. sep. medrepubliško tekmovanje v moto crossu.
Izletniške točke Vrhnike: Planina z razglednim stolpom (dostop z avtomobilom), Močilnik z restavracijo, izvir Ljubljanice in tehnični muzej v Bistri ter Stari maln.
DOLENJSKA. V čateških; šmarjeških In Dolenjskih toplicah imajo dovolj prostora. Hotel Grad Otočec ima proste postelje predvsem v motelu. Proste postelje Imajo tudi hoteli v Črnomlju, Metliki, v Kršnern In Novem mestu. Prav tako planinski domovi na Gorjancih. Mirni gori, Frati, na Lisci in Bohorju.
Po nemški invaziji leta 1940 v Franciji je odpotoval v domovino. Postal je eden najbolj znanih vojnih dopisnikov In je v svojih strastnih člankih, polnih sovraštva do nacističnega napadalca, pozival sovjetske armade k zmagi. Po vojni je postal eden izmed voditeljev ((gibanja za mir«. Leta 1942 je dobil Stalinovo nagrado, leta 1952 pa Leninovo. Tudi za časa vlade Hru-ščova so ga kritizirali zaradi njegovega nekomformističnega obnašanja. Zadnjič ga je kritiziral pisatelj šolohov, ker je odšel med kongresom sovjetskih pisateljev na dopust v Italijo.
Leta 1946 so ga Izvolili v vrhovni sovjet ZSSR. Pozneje je postal elan odbora za zunanje zadeve vrhovnega sovjeta, član sovjetskega odbora za mir, svetovnega sveta za mir in odbora za Leninovo nagrado. Ehrenburg zapušča ženo ln hčerko.
Napisal je mnogo ael. Med njimi so najbolj znana «Pariz 1910», ((Molitev za Rusija«, «Podoba vojne«, ((Ljubezen Jeanne Ney», ((življenje In padec Nikolaja Kurbova«, ((Tovarna sanj«, trilogija «Vojna», ki opisuje zadnjo svetovno vojno, «Padec Pariza«, »Nevihta« in ((Odjuga«. Zadnja leta je posvetil skoraj ves svoj prosti čas pisanju spominov. Napisal pa je tudi umetnostno knjigo ((Francoski zapiski«.
Ob smrti velikega pisatelja je glavni tajnik Longo poslal glavnemu odboru KP SZ izraze sožalja v svojem Imenu in v imenu Italijanskih komunistov. V brzojavki pravi med drugim, da se je pokojni pisatelj vedno boril proti fašizmu in za dobre odnose med Italijo in SZ.
Pisateljeva smrt je povzročila globok vtis v francoskih intelektualnih in umetniških krogih. Svojo globoko žalost je ob tej priliki Izrazil pesnik Aragon, eden izmed ustanovitelj surrealizma, ki je bil intimen prijatelj umrlega. Tudi Picasso je globoko užaloščen, a n1 dal o tem nobene Izjave. Pisatelj Andrč Maurois, ki je tudi akademik, je
Izjavil, da je bil Ehrenburg prijatelj Francije in prepojen s francosko kulturo. Rekel je tudi, da so njegovi «Spomini» krasna knjiga.
Nezaslišano dejanje pod polkovnika v Campobassu
Neki podpolkovnik iz Campobassa je zaplenil režiserju Bogdanu Ziti-ču, ki snema v treh hrvaških vaseh v Abrucfh dokumentarce o tamkajšnji folklori, film, čeprav je imel dovoljenje za snemanje. Na odločen protest prebivalcev ln režiserja je podpolkovnik vrnil film. če se ne bi bilo to zgodilo, bi se bila ekipa iz protesta nenadoma vrnila v Jugoslavijo.
Petnajst «uradnih» let Goriškega muzeja v Novi Gorici
Muzej ima oddelek za NOB, etnografski oddelek in galerijo starejše in sodobnejše primorske umetnosti - Muzej opravlja tudi važna arheološka izkopavanja
Petega septembra letos mineva petnajst let, ko je takratni Okrajni ljudski odbor Gorica s posebno odločbo ustanovil Okrajni muzej v Novi Gorici. Novi muzej, ki je bil v času svoje uradne potrditve že četrta muzejska ustanova na Primorskem, je nastal kot rezultat triletnih priprav in zato pišemo o petnajstih «uradnih» letih Goriškega muzeja; dejansko mu moramo dosoditi nekoliko daljši obstoj.
Poleg številnih potreb s področja kulturnega in prosvetnega življenja na Primorskem, ki je bilo z novo meddržavno razmejitvijo dodeljeno Jugoslaviji, se je prav kmalu pokazala potreba tudi po muzeju, ki naj bi prvič po muzejski plati predstavil primorsko preteklost, umetnost ln narodopisje. 2e na svojem petem zborovanju v Novi Gorici jeseni 1948 so slovenski zgodovinarji sprožili pobudo, da naj dobi Nova Gorica muzej z arhivom in študijsko knjižnico; enake misli so kasneje izrazili tudi muzejski delavci. Ko se je poleti 1949 formiral pri Oblastnem odboru za Goriško v Postojni referat za muzej, je bila njegova prva naloga, da izvede vse priprave, da se ustanovi muzej za Slovensko Primorje s sedežem v Novi Gorici. Kasnejše upravne spremembe so prinesle nove rešitve, ko so se v središčih takratnih okrajev ustanovili lokalni muzeji za razliko od prejšnjih zamisli o enotnem primorskem muzeju, ki naj bi deloval na celotnem področju goriškega oblastnega odbora. Referent za postavitev primorskega muzeja Ludvik Zorzut je po letu 1949 priče; oziroma nadaljeval s pripravami za postavitev muzeja, ki naj bi za področje goriškega okraja imel sedež prav tako v Novi Gorici, medtem ko so istočasno muzeje pripravljali v Idriji, Postojni in Tolminu. Na Goriškem se je pri delu za muzej uveljavila tudi podružnica Zgodovinskega društva za Slovenijo v Novi Gorici, ki je bila ustanovljena aprila 1951. Poleti 1952. leta je dobil uradno še ustanovljeni muzej v Novi Goric, svoje prve delovne prostore, skromne in neustrezne, v solkanski osnovni šoli. Tu je I maja
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NA BENEŠKEM FILMSKEM FESTIVALU
Film «Kitajska je blizu» razgalja meščansko moralo
Hkrati se kritizira v filmu tudi politika PSU
BENETKE, 1. - Marco Belloc-chio je odločen režiser, korenit v svojih izbirah in ne dela kompromisov. Po temeljiti obsodbi meščanske morale v Italiji v filmu «S pestjo v obraz» se je mladi emilijanski filmski delavec letos predstavil na beneškem festivalu z drugim, ne manj odločnim in kategoričnim filmom, v katerem tudi obtožuje. Tokrat se je spravil na združeno socialistično stranko.
«Kitajska je blizu», ki so ga nocoj predvajali v palači na Lidu, je odkrito političen film. Če ne bi bi la že stvar sama po sebi dovolj očitna. je še Bellocchio pripomogel k večji jasnosti na svoji davisnji tiskovni konferenci. Rekel je, da je hotel s filmom pokazati meščansko izroditev PSU, kar je posledica vstopa stranke v vlado za vsako ceno, pri čemer pa je udeležena tudi pri tako imenovani «vladni podrasti».
Preamet filma je preprost. Dogaja se v malem pokrajinskem mestu v severni Italiji in njegov protagonist je bogata in plemenitaška družina dveh bratov in sestre. Najmlajši, Camillo, drži s Kitajci in piše po zidovih gesla: «Kitajska je blizu». Fant sicer študira v nekem cerkvenem zavodu. Helena gospodinji. doma in se tu obnaša kakor kaka despotinja. 35-letni Viktor je profesor, je šibkega in sladkobnega značaja._ Kandidira na listi PSU, da bi povečal njen ugled ter da bi bil v zameno izvoljen za občinskega odbornika. Na njihovem domu se naseli politični tajnik Carlo, ki je preprostega izvora, ki pa ga žre ambicija, da je kar črn. Namenoma poskrbi, da zanosi z njim Hele-
Fanfani se rokuje s tunizijskim predsednikom Burgibo med svojim obiskom v Tuniziji, kamor je odšel, da je vrnil obisk zunanjemu ministru Burgibi, sinu predsednika
na ter pazi, da ne bi splavila, ker se hoče poročiti z njo. Pri tem mu pomaga njegova bivša zaročenka, ki je sedaj tajnica Viktorja. Tudi ona poskrbi, da bi jo Viktor poročil. Ta ji je sicer res dvoril, toda ne z namenom, da bi se z njo oženil. Giovanna zato namenoma zanosi s Carlom, ki ji pač mora pomagati v zahvalo za njeno pomoč.
Meščanska morala in strah pred škandalom prisilita torej Viktorja in Heleno v ta dvojni jarem. Bednost vsega tega je še bolj poudarjena, ker so vpletene vmes Viktorjeve volilne dogodivščine. Višek dosežejo te dogodivščine pri zaključnem zborovanju, ko Camillo, ki drži za Kitajce, onemogoči zborovanje s tem, da spusti v dvorano najprej mačko, za njo pa trop psov.
Po mnenju Bellocchia ne predstavljajo filokitajci sedaj v Italiji stvarne alternative. O K PI ne govori režiser namerno, kajti nekaj stavkov v filmu ne more pokazati stališča režiserja do te stranke. Toda Bellocchio si niti noče postaviti tega vprašanja. Glavna misel njegovega filma je v tem, da obsodi nazadovanje PSU in njeno izroditev. Spričo številnih dogodkov, ki spadajo v kroniko, bi se lahko s to sodbo tudi strinjali. Toda zdi se nam, da je vendarle preveč na naglo likvidiral silo, ki konec koncev v Italiji predstavlja tretjo največjo stranko (pa če stvar ugaja ali ne). Ali se torej lahko gre mimo tega dejstva nekam ošabno in brez brižno? Poleg tega nastane tudi vprašanje, ali je mogoče likvidirati, pa čeprav z verjetnimi domislicami, stvarno borbenost in iskreno voljo po odporu proti kapitalističnim nameram v Italiji med članstvom te stranke, ki še vedno sledi starim socialističnim idealom?
Bellocchio je namerno zanemaril to zapleteno stvarnost. Hotel je pokazati nekaj bistvenega. Po našem mnenju je film tudi v bistvu dober, vendar je bil s tem nekoliko okrnjen. Toda pokazal je, da je Bellocchio sposoben režiser, ki je spravil k filmu tudi zelo sposobnega gledališkega igralca Glauca Mauri-ja. Gre za zelo posrečen začetek, ki bi mu lahko prinesel naravnost pokal <iVolp». Zelo dobro je igrala tudi Franca Graziosi medtem ko sta pri igranju za stopnjo nižja od nje a poklicno vedno na določeni višini, E Ida Tattoli in Tržačanka Daniela Surina.
G. R.
Neobičajna smrtna nesreča
PALERMO, 1. — V Palermu sta izgubila življenje dva delavca pod skladovnico šip, ki so se udrle in ki so tehtale celo tono. Gre za 37-letnega Nataleja Buscemija in drugega delavca, ki ga še niso identificirali.
Gasilci so morali delati eno uro, da so odstranili šipe. Prvega so spravili Izpod kupa Buscemija, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Njegovega delovnega tovariša so potegnili izpod skladovnice četrt ure kasneje in je bil že mrtev.
leta 1953 odprl svoje prve oddelke, ki pa zaradi neustreznih prostorov niso mogle biti stalni. Prav zato je bila postavljena pred novi o-krajni muzej kot prva naloga, zagotovitev ustreznejših prostor jv. Vsem težavam navkljub so bili takrat postavljeni prvi pionirski začetki delovanja muzejske službe na Goriškem. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, denarja in zlasti delovnih moči ter delovnih prostorov, so zahtevali veliko mero dobre volje in vztrajnosti pri delu. šele jeseni leta 1954 so se muzeju v Novi Gorici pokazali nekoliko lepši obeti za bodoče delo. Preseljen je bil v kromber-ški grad, od vojne precej poškodovano grajsko poslopje z neposredni okolici Nove Gorice. Pričeti je bilo treba marsikje prav znova, da je mogel mladi muzej nadaljevati s svojo osnovno nalogo, razstavo muzejskega gradiva. Sledile so adaptacije notranjščine, pričela se je obnova porušenih delov gradu, temu naj bi sledilo odprtje razstavnih oddelkov muzeja. Istočasno pa je bilo potrebno še dalje zbirati zgodovinsko, etnografsko, umetnostnozgodovinsko in ostalo muzejsko gradivo, da bi bodoče razstave bile čim bolj popolne in dostojno predstavile goriško preteklost pa tudi sedanjost.
Na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija 1957 leta je bil končno grad Kromberk odprt javnosti. V nekaj takrat razpoložljivih razstavnih prostorih so mogli obiskovalci slediti prikazu etnografskega gradiva, dokumentarnemu prikazu dobe narodnega prebujanja in obdobju narodnoosvobodilnega boja; v posebni sobi pa je bilo zbrano gradivo o pesniku Simonu Gregorčiču. S tem je pričela delovati muzejska zbirka na gradu Kromberk, ki naj bi potem, ko bi se v celoti dokončala obnovitvena dela, dobila svojo dokončno obliko. Prav zato je kot ena osnovnih nalog Goriškega muzeja bila dokončna obnova gradu, s tem bi se povečale razstavne zmogljivosti, prenehala bi improviziranost, ki je bila za takratni začetek nujna. Muzej je takrat že pridobil nekaj strokovnih delavcev ter pričel že z načrtnejšimi raziskavami terena. 2e leta 1956 je okrajni muzej dobil naziv ((Goriški muzej« in deloval na tolminskem in idrijskem področju kot ustanova takrat že močno povečanega goriškega okraja.
1S sredino leta 1957 pa je pričel opravljati tudi naloge spomeniškega varstva. Muzejski delavci so od leta 1957 dalje pripravili vrsto občasnih razstav, ki so bile bodisi rezultat dela ustanove, ali pa so nastale v sodelovanju z drugimi kulturnimi zavodi. Pri tem je bilo največ slikarskih razstav, manj pa tipičnih muzejskih.
Kljub navideznemu uspešnemu In normalnemu delu Goriškega muzeja, so pa vse težave iz prvih let delovanja še dalje ostajale ter so bile usmerjevalec vsakega strokovnega in organizacijskega načrtovanja. Ker ni bilo dovolj denarja, tudi ni bilo mogoče dokončati obnove gradu Kromberk ln ker ni bilo denarja tudi ni bilo mogoče nastaviti nove potrebne strokovne moči, z denarjem pa je bilo povezano tudi odkupovanje raznih muzejskih predmetov Muzej ni životaril, nasprotno prilagajal je svoje delo prilikam, kar pa ni vselej rodilo dobrih rezultatov, saj so bile potrebe strokovnega dela mnogokrat usmerjene drugam. Prav pri tem pa je svoje naloge uspešno opravila služba spomeniškega varstva, ki je delovala v okrilju muzeja do začetka leta 1962. Pričela je s sistematično obdelavo spomeniških objektov na območju okraja Gorica opravila je topografijo NOB se vernega Krasa in nato v letih 1960-1963 topografijo NOB celotnega okraja.
S prvim januarjem leta 1958 se je Goriškemu pridružil takratni samostojni Muzej za Tolminsko s sedežem v Tolminu in poslej deloval kot muzejska zbirka Goriškega muzeja. Leta 1958 in 1959 je Goriški muzej opravil nekaj etnografskih (Brda) in arheoloških raziskav terena (Most na Soči, Vitovlje). Deloval je na celotnem teritoriju severne Primorske in bil tu, poleg izrazito Mestnega muzeja v Idriji, edini samostojni muzej.
Ko so obnovitvena dela na gradu Kromberk v letu 1964 toliko napredovala, je bilo potreba misliti na ponovno ureditev muzejske zbirke. Po večmesečnih pripravah so bili oddelki Goriškega muzeja na gradu Kromberk znova odprti za javnost septembra 1964. leta. Preurejen je bil oddelek NOB, prav tako etnografski, nanovo pa je bila zasnovana galerija starejše in sodobnejše primorske umetnosti. Obnova gradu v celoti pa tudi takrat ni bila opravljena in se še danes postavlja pred muzej kot ena osnovnih nalog. V zadnjih letih je muzej nadaljeval s prirejanjem občasnih razstav, izvršil je nekaj važnih arheoloških izkopavanj v Ajdovščini, pod Kozlovim robom v Tolminu in pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom ter drugod, pričel je s pripravami za u-reditev muzejske zbirke o prvi svetovni vojni na Skalnici in še dalje zbira gradivo, ki naj bi se razstavilo v novih prostorih muzejske zbirke na gradu Kromberk In v ostalih muzejskih zbirkah.
Po petnajstih letih uradnega delovanja Goriškega muzeja bi morala biti vsaka ocena pravična in,
objektivna le za primer, da bi muzej že od vseh začetkov dalje deloval v bolj zadovoljivih in normalnih prilikah. Doslej mu še ni uspelo postaviti stalnejšega delovanja ne le zaradi provizoričnosti muzejske zbirke na sedežu ustanove, marveč tudi zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev, kar zahteva obsežno in muzejsko i*-redno bogato delovno področje. Danes deluje Goriški muzej na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, kar bi z vključitvijo sežanskega Krasa skoraj v celoti predstavljalo nekdanjo historično deželo Goriško pa tudi geografsko enoto, ki jo imenujemo Posočje. Poleg muzejske zbirke na gradu Kromberk, upravlj* še zbirke v Tolminu in v Trenti ter Gregorčičevo rojstno hišo na Vršnem.
Muzejska zbirka v Tolminu J® bila postavljena že leta 1951 kot Muzej za Tolminsko in je od leta 1958 pod upravo Goriškega muzeja. Zbirka ima izredno bogat narodopisni oddelek, kjer so razstavljeni predmeti s področja Tolminske, dalje NOB oddelek ter manjši arheološki. Zaradi pomanjkanja prostorov se ne more razvijati na način, kot ga zahteva sodobna muzeologija in tudi kulturne ter turistične potrebe.
Rojstna hiša pesnika Gregorčiča na Vršnem je dobila prvo muzejsko obeležje že leta 1951, ko j® takratno Muzejsko društvo v Tolminu odprlo v hiši, ob priliki Gregorčičevega spominskega dne* posebno sobo s pesnikovini osebnimi predmeti in gradivom, ki J® pričalo o njegovem življenju ifl delu. Zelja tvorcev te lepe pobude pa je dalje ostajala, da s® Gregorčičeva hiša v celoti preuredi v pesnikov spominski muzej. P0' čakati pa je bilo potreba celib petnajst let, da je bila hiša s slovesnostjo 11. spetembra odkupljena in preurejena izročena slovenskemu narodu.
Trentarsko muzejsko zbirko j® leta 1953 postavilo Planinsko društvo iz Tolmina ob sodelovanj11 Muzeja za Tolminsko. Nazadnje je prišla v upravljanje Goriške turistične zveze in ta je leta 1965 prenesla pravice upravljanja n® Goriški muzej. Zbirka ima svoj etnografski oddelek, razstavo rastlinstva in živalstva Julijskih Alp> obiskovalcu pa daje nekaj skromnih, pogledov na trentarsko zgodo-^ vino, zlasti na čas, ki je tesno P0" vezan z raziskovanjem trentarski* gora.
Pregled dela Goriškega muzeja v petnajstih letih nehote sili * razmišljanju o trenutnem stanju muzejske službe na Goriškem Pa tudi o njenih bodočih nalogah-Muzejstvo je na tem področju razmeroma mlada panoga, mlada zlasti takrat ko govorimo o nek* slovenski nacionalni muzeologiji’ se je ustanova, ki je pričela n3 Goriškem opravljati prve muzejske naloge bil pokrajinski muzej v Gorici ustanovljen leta 1861 2 izrazitim pokrajinskim in brez nacionalnega značaja. Toda kljub tem: so bile že takrat skromne možnosti, da bi bili Slovenci deležni muzejskih obravnav in raziskav. Prav zato se je že Pre° prvo svetovno vojno ustanovilo v Gorici slovensko muzejsko društvo, ki naj pripravi slovenski narodni muzej v Gorici. 2e leta 1912 je Imelo zbrano 7000 predmetom in prva svetovna vojna je s posledicami vred zatrla vsako slovensko pobudo na tem področju, zato j® bilo potreba čakati skoraj pol sto-letja, da so dobili goriški Slovenci svoj prvi muzej v Goriškem muzeju. Prav zato je bil Goriški muzej že od vsega začetka dalje P°' stavljen pred težke in odgovorne naloge, ki jih ni zahtevala le s®‘ danjost, marveč vsa tista dolg0" letna stremljenja, ki so videl* v slovenskem muzeju v Gorici P°' noven dokaz uveljavitve slovenskega življa v boju z narodnostnim nasprotnikom. Tako se J® pričelo graditi Goriški muzej brez vsake osnove, to je brez slehernega gradiva, bile pa so le dolg0' letne želje tista živa tradicij®’ obveza in spodbuda. Začetno delo je bilo povezano z mnogimi *' materskimi delovnimi prijemi, bilo jih je mogoče spremeniti le * sodelovanjem strokovnejše usP0-sobljenih močmi. Za silo so bil® v naslednjih letih tudi te težave rešene, vendar zadovoljivega sta' nja ne izkazuje niti današnji č*s-Zato tudi danes še ostaja in P0 ob enakih pogojih tudi še v bodoče ostajalo marsikatero muzej' sko delo nekoristni torzo, zas1' no mašilo trenutnega stanja 10 zahtev ter reševanje vsega zamujenega. Se vedno je ena izmed P0} glavitnih nalog popolno poznavanje in obvladovanje obsežnega delovnega območja, slednje mora b -tl z vseh plati najbolj natančh preiskano, predmeti na terenu P0} stavljeni pod zaščito ali pa Pre. peljani v muzejske zbirke. Iz te osnov izhaja vsako bodoče resn -je zastavljeno delo, vsaka s>arn°' stojna dejavnost in končno tu znanstveno raziskovalno delo, je gotovo ena izmed obsežnejš1 nalog vsakega večjega muzeja, taki stopnji muzejev se prištev tudi Goriški in le polagoma ®® razvija v pokrajinski muzej, središče muzejskega proučevanj in spoznavanja severne Primo ske. In tako nam ostaja ob cu samo želja, da bi mogli 0 ponovnem jubileju Goriškega m žeja zapisati vrsto zgoraj naV® J. nih misli in načrtov kot ure čena dejstva.	...
B. MARUSIC
2. septembra 1961
KO NI DRUGIH ARGUMENTOV, JE TUDI TURIZEM DOBER...
Bonska politika do Vzhoda stoji na kaj šibkih nogah
Preplah, ki sta ga hoteli vzbuditi bonska vlada in njeno zunanje ministrstvo, je splahnel, ko je bilo treba nastopiti z dokazi
BONN, l. — Lahko bi rekli: za- i no opozoril», naj se izogibajo poto-rota, če hočemo turistična zarota, vanjem na nevarni Vzhod. In ven-bolj točno bi bilo protituristična | dar ga je del javnosti razumel in zarota. In vendar ni samo to. Od tudi na tak način razlagal njegovo
letošnje sezone je preostalo kaj male. saj smo tako rekoč že na koncu sezone. Do prihodnje turistične sezone pa je še daleč, cel kup mesecev. Vse kaže, da gre bolj za Politično kot pa za turistično zaroto, vsekakor za zelo dolgoročno zaroto. Gre za zaroto proti dvema ''sovražnikoma* — v deželi in izven nje. V deželi proti tistim, ki bi želeli, da se z obljubljenimi ‘kratkimi koraki nasproti Vzhodu* ne_ preneha, pač pa da so ti šele začetek poti zbliževanja z Vzhodom, izven dežele pa proti samemu «Vzhodu nasploh*. — In to kot opozorilo in hkrati pripomba: ali nismo rekli, da se z nekaterimi sploh ne da nič opraviti?
„ Baje ni bilo možno opraviti ničesar, vsaj od trenutka ne, ko je bonski dopisnik neke ameriške ča-£°pisne agencije poslušal predstavnika ministrstva za splošnonemške zadeve in po njegovem nasvetu postavil predstavniku vlade naslednja vprašanja: «Je res, da v vzhodni Evropi zapirajo zahodnonemške turiste? Koliko je teh v zaporu? Kaj rnislite s tem v zvezi storiti?*
Še veliko manj je bilo možno ‘Iti nasproti Vzhodu*, ko je predstavnik vlade odgovoril, da je v zaporih vzhodnoevropskih dežel —
M državljanov Zvezne republike, torej Zahodne Nemčije in dodal: ‘Kdor potuje tja, potuje na lastno odgovornost.*
Kot zaslugo mu sicer priznavajo, da svojih državljanov ni tudi «urad-
fcuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmmiii
Načrti za ureditev Skadrskega jezera
Skadrsko jezero postaja spet aktualno. Kakor pišejo jugoslovanski bstj, se vodijo med Jugoslavijo in danijo pogajanja v zvezi z neki-Oii problemi tega jezera, ki leži na •hoji med obema državama. Trezno se pogajajo o tem, ali bi se Oe dalo, da bi se raven jezera vr-nUa na raven, ki jo je jezero imelo Pred letom 1880, ko je reka Drim Pri Skadru vdrla v Bojano, po kateri se voda največjega jezera v Evropi odteka v morje.
. Zaradi tega vdora Drima v Bo-lano se je raven Skadrskega jezera dvignila za 150 cm. Ta dvig ravni vode je samo na jugoslovanski strani jezera poplavil 2900 ha zelo Plodne zemlje. Ob nekaterih priborih pa je pod vodo okoli 7500 ba zelo plodnih tal.
. Skupna komisija jugoslovanskih ln albanskih strokovnjakov je za Sedaj izdelala idejni načrt za poglobitev korita Bojane, da bi bolj naglo odvajala vode, s čimer bi 5e raven vode Skadrskega jezera yroila na raven izpred leta 1880.
mnenju jugoslovanskih strokov-0 ja kov bi do leta 1970 mogli izvesti že okoli 80 odstotkov teh del. f-o izvedbi jugoslovanskega načrta bi Skadrsko jezeri moglo vrniti sa-b10 jugoslovanskemu kmetijstvu bfld 10.000 ha zelo plodne zemlje, tako da bi se sicer obsežni gradbeni stroški kaj kmalu izplačali.
. Toda vrnitev ravni Skadrskega lezera na raven iz leta 1380 še ne P()meni, da bi se s tem začelo izsuševanje vsega jezera. Zamisel, kako povsem izsušiti jezero, torej Zamisel, ki je ze zelo stara in ki iz bolj ali manj znanih razlogov dolgo let bila potisnjena ob ?ran, pa skušata obe sosedni dr-JUvi ponovno oživiti, ker bi se s ;ern zagotovila veliko večja povr-s'0a obdelovalne zemlje. Če bi se u.umreč vse Skadrsko jezero izsu-?'l°. bi kmetijstvo obeh dežel ve-‘ko pridobilo. Pomislimo samo na ^slednje dva podatka: Črna gora 'hia v ogiotj le 60 000 ha obdelovalne površine. Če pa bi izsušili bkadrsko jezero, bi pridobili 14.000 bu izredno plodne zemlje, kakršne Vsa	gora nima
izjavo. Predvsem so to storili tisti ki informirajo javno mnenje. Naslovi v dnevnem tisku so bili malo manj kot dramatični: «Nevarno letovanje*, «Bonn opozarja*, «Ne potujte na Vzhod*. Ironični višek v naslovu uvodnega članka nekega bonskega dnevnika pa je bil: «Sreč-ne počitnice v zaporu*.
Tovariš od istega lista je v zvezi s tem ugotovil:' «Bil je skrajni čas, da kdo opozori na nevarna turistična potovanja v dežele vzhodnega bloka. Zaradi cenenih ponudb nekih turističnih agencij so mnogi pozabili, da bi mogla pot, namesto na Črno morje, pripeljati v zapor.* Tendenca je očitna: tako turistična, kot tudi politična. Cenene vzhodnoevropske počitnice postajajo iz sezone v sezono vedno hujša konkurenca na še vedno nenasičenem zahodnonemškem turističnem tržišču. Ta konkurenca zna postati celo nevarna.
Kaj pa politična plat tega vprašanja?
Politična tendenca, ki je bila poudarjena v izjavah, je nekatere nemške državljane, ki so bili baje aretirani v Bolgariji, na češkoslovaškem, v Jugoslaviji, na Madžarskem, v Poljski, Romuniji in Sovjetski zvezi, spremenila že malone v narodne heroje, junake, vsekakor pa mučenike. Rečeno je bilo, da so bili ti ljudje povečini aretirani, ko so znancem ali rojakom skušali pomagati da iz Vzhodne Nemčije pobegnejo na Zahod, konkretno v Zahodno Nemčijo. V glavnem so to nameravali napraviti s potvorjenimi potnimi listi.
Vladno tezo o tem, da gre prvenstveno za «politične» aretacije, je nekaj dni pozneje potrdilo tudi ministrstvo za zunanje zadeve v Bonnu.
Vendar pa so se slišali tudi drugačni glasovi. Svoje proteste so izrazila najprej turistična podjetja, ki poslujejo in služijo na račun vzhodnoevropskega turizma. Tu pa je le dokaz, da je med turizmom in politiko pogosto le kratek korak. Ena največjih zahodnonem-ških turističnih agencij je enostavno demontirala vlado in ministrstvo za zunanje zadeve. Agencija je objavila vest, da od 100 tisoč turistov, kolikor so jih njeni turistični uradi poslali na počitnice v vzhodno Evropo, ni bil iz političnih razlogov aretiran niti en sam. Če je od teh 100.000 turistov bil kdo vendarle aretiran, je bil aretiran zaradi deviznih prekrškov ali pa zaradi navadnih kaznivih dejanj.
S svojimi «posplošenimi, netočnimi in nepopolnimi izjavami* je vlada samo «zmešala pojme*, jo je obtožil neki zahodnoberlinski turistični poslovni človek. Pod pritiskom nekih turističnih poslovalnic in tudi političnih ljudi je vlada kmalu demantirala samo sebe m tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Izdano je bilo poročilo, da je ve čina zahodnonemških državljanov, ki so sedaj v zaporu «na Vzhodu*, zaprta zaradi kraje, prometnih prekrškov in tihotapstva, ne pa iz političnih razlogov V posebni izjavi je vlada celo pozdravila «veliki tok Nemcev, ki potujejo v vzhod noevropske dežele* (V ilustracijo bomo navedli, da je lani odšlo iz Zahodne Nemčije kar milijon turistov v vzhodnoevropske države).
Temu je sledilo še opozorilo in še več demantijev. Zahodnonemške turiste je vlada opozorila, naj spoštujejo zakone dežel, v kater/ potujejo, pa naj gre to za nežele Vzhoda ali Zahoda Tudi tisti, ki prinese državljanom DR Nemčije potvorjene potne liste, krši zakon in se mora zavedati, kaj ga v zvezi s tem čaka. Na lastno odgovornost potujejo na Vzhod tudi begunci iz DR Nemčije, za katerimi je bila morda razpisana tiralica. Sicer pa ni razlogov, zaradi katerih naj ne bi zahodnonemški državljani potovali v vzhodno Evropo. Potemtakem velja tudi sedaj to, kar je veljalo doslej.
Na nekoliko drugačen način se je ponovno oglasilo k besedi zahod-nonemško zunanje ministrstvo: v vzhodnoevropskih zaporih — je bilo tu rečeno — ne sedi več zahod-
nonemških državljanov kot jih sedi v zahodnoevropskih zaporih. Samo na področju enega samega za-hodnonemškega konzulata v Španiji je bilo aretiranih več državljanov Zvezne republike Nemčije kot v vseh socialističnih deželah skupaj. V Španiji je zaprtih okoli 100 zahodnih Nemcev, v marsejskih zaporih jih je kakih 30 ali 40, na področju enega samega zahod-nonemškega konzulata v Italiji jih je v zaporih okoli 30...
Po vsem, kar smo navedli, se zdi, da načrti določenih zahodnonemških krogov niso uspeli. Pravzaprav zares niso uspeli? Prav gotovo niso uspeli vsaj v enem: izkazalo se je, na kako šibkih nogah stoji zahodnonemška «nova vzhodna politika*.
t. B.
-m
:	<.	'4
Le kaj mu tako smešnega pripoveduje...?
•lllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||vn«lllllllllllllllll«IIIIIIIIIMIIIIIIIIIfllll6ll66l>>*l*IB*lal|lll|llll|llll*llllll>lllllllllllllllAtlllllll|l|l*lll**vll'""ll'll|lll,|l'll'11'"..
V NEKIH VVASHINGTONSKIH KROGIH SE TE DNI GOVORI 0 TEM
Johnsonova hči Lynda je menjala zaročenca
Hamiltona je zamenjal kapetan Robb

HOROSKOP
213 do 20.4.) Bodite | niti hladnokrvnost. Kar ste dobro previdni v 'svojih izdatkih. Po posejali, se vam bo nekolikokrat --------------------- Anciniii obrestovalo.
, OVEN
bolj pivVIV4l„ ____
5Vetite večer najijubšemu opravilu BIK od 214. do 20.5.) Postavite
po robu slehernemu namenu, da P1 vas kdo izkoriščal. Izboljšali se ^do zakonski odnosi.
Ovojnica (od 21.5. do 21.6.) Ne
sprejemajte odgovornosti, ki niso v skladu z vašo zmogljivostjo. Spro-. *li boste svoje živce edinole v pn-■teteliskerr krogu	.
Kak (od 22.6 do 22.7.) Odpirajo s® vam poslovne perspektive. Stojte v neposrednejše stike z naj
Mlajšimi.
. LEV vod 23 7. do 22.8.) Ne sprejemajte svojih ukrepov na osnovi eUst* enih nagibov. V čustvenem po gleJu uo prišlo do zapletijajev.
.Devica (od 23.8. do 22.9.) Pre
v,dnost jc najboljše sredstvo proti jVjorobitnim napakam. Udeležili se °°£te sprejem .
n Tehtnica (od 23.9. do 22.10.)
prisostvovali boste konferenci, na *ateri skušajte za vsako ceno oh ra
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Po zaslug' prijatelja boste ponovno obnovili neko tradicionalno dejavnost. Ne pričakujte hvaležnosti za storjeno dobro dejanje.
STRELEC (o' 22.11. do 20.12.) Izredno podjetnim osebam bo danes moč doseči vahke uspehe. Ne ka žite očitno svoje samoljubnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Udeležili se boste več poslovnih srečanj ter sprejemov Precej boste vznemirjeni spričo neizpolnjene obljube nekega prijatelja.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Čim prej skušajte spraviti v red svoje knjigovodstvo ter se opremiti z nekaterimi tehničnimi pripomočki. Prehoden nesporazum v družini.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) V svojem delu bodite bolj jasni in od ločni. Oseba, .i ste se zanjo ogi- h do vas n povsem neobčutljiva.
WASHINGTON, 1. — V določenih ameriških krogih je vest vzbudila precej prahu, pa čeprav ne gre za kaj pomembnega. Ker pa se o tem govori, bomo skušali zadevo prikazati tako, kot se o njej govori v tukajšnjih krogih.
Za kaj pravzaprav gre?
Predsednik Johnson ima hčer Lyndo In ta je že dve leti bila napol uradno zaročena s fllmsicim umetnikom Georgeom Hamiltonom. Lynda je stara 23 let in mnogi so že računali, da bo žena zelo bogatega umetnika. Lynda pa se je, kot kaže, premislila.
Kar sama je svojim prijateljem povedala, da s Hamiltonom ne bo nič. S tem, da je Lynda izdala to svojo tajnost, ni izdal* ničesar, kajti družba, v kaleri se giba, je že opazila, da Lynda zanemarja Hamiltona in da obrača vedno več svoje pozornosti Charlesu Robbu, kapetanu marincev, ki je nameščen v Beli hiši.
Charles Robb je star 28 let in doma iz Milvvaukeeja.
Lynda Johnson se že nekaj časa ne srečuje več z Georgejem. Zadnjič so ju videli skupaj v juliju, ko je bila na počitnicah v Londonu. Umetnikov tiskovni predstavnik je bil novinarjem sporočil, da se bo Lynda Johnson vrnila v Colombus ali v War-ren v Ohiu, da bi se tu srečala s Hamiltonom, ki je bil tedaj na neki turneji. Toda od tega srečanja ni bilo nič in Lynda Johnson se je celo delala norca na račun Hamiltona odnosno njegove vloge v «The Philadetphis Story».
Med Lyndo Johnson ln umetnikom Hamiltonom je idila trajala dve leti. Nekateri so trdili, da gre za idilo, drugi da gre za kaj več. V dobro obveščenih krogih se Je že govorilo o poroki, kajti «idila» je trajala že dolgo, hkrati pa Je Hamilton bil tudi že večkrat gost na Johnsonovem veleposestvu v Teksasu, še več. Hamilton je že velikokrat spremljal predsednikovo hčer na razne prireditve, kjer so se zbirali pred stavniki najvišje in najbolj kvalificirane ameriške družbe. Skratka šlo je že za odnose med dekletom in mladeničem, ki sta se v javnosti in v zasebnem življenju kazala kot bodoča žena in mož.
Sedaj pa je temu konec in :<re-flektorji» zanimanja javnosti so se s Hamiltona prenesli na Robba. Seveda, če bi šlo za neko drugo dekle, bi to zanimanje ne bilo tolikšno, ker pa gre za Johnsonovo hčer, Je to ((dogodek dneva*.
In kdo Je kapetan Charles Robb?
Rekli smo, da je v službi v Beli hiši, torej na voljo Johnsonu. Pred nekaj dnevi, ko je predsednik Johnson priredil uradno kosilo perzijskemu šahu, je nekdo opazil, da Je Lynda Johnson napravila Charlesu neki znak in da Je ta z vso vnemo pritekel k njej. Ljudje, ki se spoznajo na navade v Beli hiši in tudi na ceremonial, menijo, da Charles v tem primeru ni ravnal le v smislu ceremoniala. Poleg tega vedo tudi povedati, da so Lyndo in Robba večkrat videli skupaj v nesa-terih krajih, kamor določeni krogi odhajajo na weekend.
Ameriški častniki, ki so v službi v Beli hiši, so vsi neporočeni. Tem mladim častnikom je tudi poverjena naloga, da kot nekakšne telesne straže spremljajo hčs-rp predsednika Johnsona. Ti častniki so stari od 25 do 30 let, to
se pravi v starosti, ki je ((primerna* starosti Lynde Johnson. Baje so zelo naklonjeni tudi njenemu načinu življenja, njenim pogledom. Kolegi Charlesa Robba baje gredo zaljubljencu na roko in prepustijo njemu vse or>-ložnosti, da more Lyndo spremljati, kadar gre iz Bele hiše. Charles Robb je visok, vitek in zelo resen mladenič. Po mnenju nekaterih je bolj ((briljanten* od Hamiltona in baje tudi bolj blizu podobi, ki si jo je Johnson ustvaril glede prijateljev svojih hčer-a.
Seveda se Johnson ne spušča v čustvene zadeve svoje hčer*. Baje je bil zelo naklonjen mornariškemu poročniku Bernardu Rosenbachu, s katerim Je b:la Lynda začočetia pred ‘len. Toda tudi, ko sta šla Lynda in mornariški poročnik narazen, Johnson ni postavljal kakih vprašanj. Prav tako Se ne bo vtikal v zadevo z odslovljenim Hamiltonom.
Ljudje, ki poznajo Lyndo in tudi Hamiltona, trdijo, da je dveletna sentimentalna idila med njima koristila obema. Hamilton je Lyndo nekoliko «izlikal», tako da se je začela drugače oblačiti, drugače obnašati, itd., z druge strani pa je tudi Hamilton vel1-do pridobil, ker je njegova popularnost med tem narasla, seveda na račun tega, da je začel obiskovati Belo hišo in ranch v Teksasu. Kar zadeva njegovo gmotno stanje pa problem ni bil važen, saj je mož zelo bogat...
Dve mali deklici «namenoma» iztirili vlak
VARŠAVA, 1. — Dve deklici, stari komaj sedem in osem let, sta povzročili iztirjenje vlaka, pri čemer sta kurjač in strojevodja izgubila življenje, trinajst potni-kot pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo v bližini naselja Ko-szalyn ob Baltiku, blizu postaje Novo selo.
Takoj za nekim ovinkom sta deklici znosili na progo kup kamenja. Njun namen je bil, pognati vlak iz Ura, kar se je dejansko tudi zgodilo. Lokomotiva, ki je pridrvela izza ovinka, je trčila ob kup kamenja, Se prevrnila in potegnila za seboj še štiri vagone. Prav gotovo se ne da deklicam očitati, da sta namenoma povzročili smrt dveh ljudi. In vendar sta, kot se je zvedelo, nakopičili kamenje na progo prav z namenom, da bi iztirili vlak.
V Franciji je veliko filatelistov
PARIZ, 1. — V Franciji živi okoli 40 milijonov ljudi, ki so stari nad 11 let. Med temi je kar 3.200.000 ljudi, ki se ukvarjajo z zbiranjem znamk. To je izredno veliko število ljudi, nenavaden procent. Vendar pa je treba dodati, da imajo v Franciji le 900 tisoč pravih filatelistov.
Te podatke so objavili po r.nke-ti, ki jo je izvedel francoski zavod za proučevanje javnega mnenja po naročilu direkcije francoskih pošt. Anketa je dokazala, ("a se francoski ljudje začenjajo u-kvarjati s filatelijo nekje pri štirinajstih letih. Toda na to pride kritična doba, doba še med šestnajstimi in sedemnajstim letom, ko zelo številni filatelisti zapustijo ta hobby. Odtod že prej omenjeno število 900.000 resničnih filatelistov.
CIGARETA IN ZAVAROVANJE V ZDA
Nekadilci bodo odslej plačali nižjo premijo
Vendar velja ta le za nekatere zavarovalne družbe
NEW YORK, 1. — Nekaj ameriških zavarovalnih družb je znižalo zavarovalne premije pri življenjskih zavarovanjih in sicer za tiste zavarovance, ki ne kadijo.
Ta ukrep je treba povezati neposredno z učinkom, ki so ga imela zadnja zdravniška poročila glede povezave med kajenjem ter nekaterimi boleznimi, predvsem v zvezi z rakom na pljučih ter v zvezi z boleznimi na ožilju.
Zavarovalne družbe, ki uvajajo razliko med kadilci in nekadilci pri sklepanju zavarovalnih pogodb, so sicer še v manjšini, toda iz podatkov, ki so bili zbrani v ustreznih ameriških krogih, se je zvedelo, da bi ta zgled mogel imeti precejšnje posledice, da bi namreč temu zgledu mogle slediti še mnoge druge zavarovalne družbe .Sicer ne gre za kdo ve kolikšno razliko, kajti zavarovalne družbe, ki so začele uvajati to novost, so zavarovalno premijo za nekadilce zmanjšale le za 6 odst.
Med zavarovalnimi družbami, ki nudijo olajšave nekadilcem, je tudi družba «Metropolitan life», to se pravi ena največjih zavarovalnih družb ZDA. Vendar velja za to družbo omeniti, da dopušča te olajšave le v posebnih primerih. Ta družba namreč noče in ne mara ločiti kadilce in nekadilce po enostavnem merilu, ker da tega merila dejansko niti ni. Še več. Kompetentni krogi celo trdijo, da čiste razlike med kadilci in nekadilci ni: če na primer zavarovanec boleha za neko boleznijo na ožilju in hkrati kadi, bi pač moral plačati nekoliko višjo zavarovalno premijo kot neka druga oseba, ki boleha za enakimi motnjami, ki pa ne kadi, vendar pa s tem še ni rečeno, da grozi prvemu večja nevarnost kot drugemu samo na račun kajenja, kajti v obeh primerih imamo že o-pravka s človekom z okvarami in k morebitnim zlim posledicam more pripomoči še veliko drugih momentov, ne le cigareta ali dve na dan.
Da je na področju zavarovalništva prišlo do določenih novosti prav v zvezi z zdravniškimi poročili o učinku kajenja na človeški organizem, dokazujejo tudi izjave enega od vodilnih ljudi neke druge zelo pomembne zavarovalne družbe in sicer družbe «Pru-dential Insurance Company of A-merika*. Njen predstavnik dr. Andrew Oberlander je izjavil, da trenutno njegova družba nima namena zmanjšati zavarovalne premije za nekadilce, da pa je povezava med kajenjem ter nekaterimi boleznimi «hud problem vseh zavarovalnih družb, ki v zvezi s tem načenjajo določene študije*.
V nasprotju z družbo cMetropo-litan*, skupina manjših zavarovalnih družb sploh ne jemlje v poštev tega, ali je zavarovanec bolan ali ne, pač pa enostavno ločuje svoje zavarovance med tiste, ki kadijo in tiste, ki se tej razvadi ne predajajo. Če hoče kdo, da mu zmanjšajo zavarovalno premijo, mora dokazati, da ni kadil vsaj leto dni. Pri tem je vredno dodati, da se upošteva le kajenje cigaret. Tisti, ki kadijo cigare ali pipo, se smatrajo za nekadilce in uživajo 6 odst. popusta pri zavarovanju.
Navedli smo nekaj primerov u-poštevanja in primer neupoštevanja razvade kajenja pri zavarovanju. Poudariti pa je treba, da se s tem problemom ukvarjajo le nekatere družbe. Največje ameriške zavarovalne družbe se glede tega še niso odločile in šele... čn
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Utopistični roman G. Ortvella «1984» že danes ni utopija
kajo. Te družbe še niso uvedle nobene novosti, vendar pa so imenovale posebne raziskovalne komisije, ki imajo nalogo, spremljati razvoj dogodkov in ugotavljati, v kolikšni meri javnost sledi novostim, ki so jih začele tiste družbe, ki so uvedle 6 odst. znižanje zavarovalne premije.
Pri tem strokovnjaki menijo, da je glavna težava pri ločevanju kadilcev od nekadilcev v tem, kje naj bo meja med kadilcem in nekadilcem in med hujšim in blažjim kadilcem. Če kdo pokadi dve cigareti ali tri na dan, da še ne moremo smatrati za kadilca, da bi bil na isti ravni, kot nekdo, ld pokadi trideset cigaret na dan. ‘Hkrati pa tudi ne moretho fibstd-viti na isto raven človeka, ki pokadi dvajset cigaret, in človeka, ki mu jih ni dovolj niti petdeset na dan. In še moment, ki ga ne smemo zanemariti: medicina je že večkrat «dokazala», da more nekomu deset cigaret na dan škodovati več, kot more nekomu drugemu škodovati trideset cigaret. Kaj naj bo tu merilo, kje naj bo tu meja? In še nekaj. Zdravniška poročila so sicer kategorična, vendar pa ne vsa: imeli smo namreč priložnost spoznati se z zelo ostrimi in kategoričnimi sen-tencami strokovnjakov, da je povezava med kajenjem in rakom gotova: so pa spet prav tako kategorična poročila, ki te povezave ne potrjujejo, pač pa jo postavljajo v dvom. — Vse to so problemi, ki jih predstavniki določenih zavarovalnih družb postavljajo v zvezo z novostmi, ki jih uvajajo nekatere konkurenčne družbe za življenjsko zavarovanje v ZDA.
George Onvell je za nas novo pisateljsko ime in ga zdaj prvič uvajamo v slovensko prevodno literaturo, čeprav ga svetovna kritika danes že čisla za modernega klasika polpretekle dobe.
Orwell, španski borec, publicist, mislec in potepuh, predvsem pa pisatelj, ki je z umetniško prepri-čevalnostjo opozarjal na mnoga žgoča vprašanja v družbi dvajsetega stoletja, je po številnih izkušnjah in razočaranjih svojega burnega življenja napisal zanimiv utopistični roman, ki sodi med tako imenovane črne utopistične romane, ker v mračnih barvah prikazuje prihodnjost človeštva. Poleg tega, da nas knjiga priklepa z napeto in zanimivo zgodbo, tako grozljivo in razburljivo, da se njo ne more kosati noben, še tako napet kriminalni roman, je to tudi kvalitetno umetniško delo in nenavaden memento, opomin sodobnemu človeku.
Tako predstavlja založba Mladinska knjiga pisatelja Georgea Or-wella in njegov roman «1984*, ki je v slovenskem prevodu Alenke Puhar izšel v zbirki «Zenit* kot 29 knjiga. Morda ta predstavitev in oznaka dela, čeprav je v bistvu pravilna, ni povsem točna. Pisatelja pri nas ne poznamo, da bi ga mogli soditi tudi po drugih delih. Po romanu z naslovom 1984 pa bi težko izrekli dokončno sodbo o njem. Ne vemo sicer, kdaj je ta tekst nastal, toda danes, ko pišemo leto 1967, ni več daleč do leta 1984, ko naj bi se roman dogajal. Tudi ne moremo danes govoriti o utopističnem romanu, kajti stvari, ki jih pisatelj opisuje, se že danes dogajajo na svetu.
Pisatelj namreč prikazuje življenje v eni izmed treh svetovnih držav, kjer bo leta 1984 vladal popolni absolutizem in terorizem, z najbolj prefinjenimi metodami nadzora, zatiranja svobodne misli pa tudi najbolj grobimi metodami uničevanja svobodoljubnih in samostojno mislečih ljudi. Vse tri velike države Evrazija, Oceanija, Ea-stazija so v neprestanih medsebojnih vojnah in medsebojna uničevanja so na dnevnem redu. Kakega tehničnega napredka pravzaprav ni, je samo še uničevanje in zasuž-njevanje ljudi z najbolj prefinjenimi in najbolj grobimi metodami. Vse to pa se v bistvu dogaja že danes. In če beremo roman, se nehote spomnimo na vsakdanja časopisna poročila iz Kitajske ali pa na pripovedi o Stalinovih metodah, ki so skoraj identične s tistim, kar opisuje pisatelj.
Roman torej že ni več utopisti-čen. Morda je tudi preveč pesimistično napisan in je pisatelj preveč črnogled. Kajti konec koncev vsaka generacija toži nad dobri mi starimi časi in ima strah pred bodočnostjo. Smemo pa le verjeti, da tudi čez nekaj let. ko naj bi se dogajal Onvellov roman, ne bo tako hudo. Niti glede vojne, niti glede duhovnega zasužnjevanja, niti glede razčlovečenja.
Onvellov roman «1984*, ki opisuje usodo uslužbenca v ministrstvu resnice Winstona Smitha, pripadnika priviligiranega pravover-
nega sloja, poskus njegovega upora zoper zasužnjevanje in njegov popoln poraz, je sicer malce razvlečeno in statično napisan tekst. Je pa vsekakor idejno originalen, miselno bogat in umetniško dovolj prepričljivo napisan roman, ki opozarja človeštvo na u-sodo, v katero utegne zabresti, če se ne bo pravi čas odvrnilo od sedanje poti. Roman še zdaleč ni tako napet niti ne tako grozljivo razburljiv, kot ga označuje napoved založbe. Nasprotno, zelo dolg je in predolg za tekst take vrste, kar pa seveda ne zmanjšuje pomena dela, ki naj miselno angažira bralca in opozarja na usodo človeštva. Zato moramo sicer po svoje zanimiv, toda nikakor ne popularni roman, sprejeti kot svojevrstno novost na našem knjižnem trgu. Manj pa kot za širši krog zanimivo branje. Sl. Ru.
Greti Garbo grozi slepota?
Pred nekaj leti smo tu ali tam vendarle zasledili veliko filmsko umetnico Greto Garbo, ki pa smo jo povsod videvali s temnimi naočniki. Pravzaprav se je Greta Garbo bolj redko pojavljala v javnosti, zato je bil vsak njen obisk v tem ali onem kraju nekak praznik za kraj sam, za širšo javnost pa že nekak dogodek. Zadnjih nekaj let pa je ne vidimo nikjer več. Kaj to pomeni?
Temna očala, ki so postala že nekak simbol velike umetnice, kakor kaže, skrivajo nekoliko hujšo zadevo, kot si je kdo mislil. Za temnimi naočniki Grete Garbo se zelo verjetno krije — njena tragedija. Tako je pred nedavnim zapisal nemški tednik <tBunte lilustrier-te», ki navaja še nekaj podatkov • tej veliki umetnici in njeni nesreči.
Pred leti, od tega je že dolgo, so se mnogi spraševali zakaj se velika filmska umetnica odmika filmu, ko je vendar njena zvezda na višku. Tudi pozneje, ko že ni več igrala, so se od časa do časa slišali glasovi, da se bo vrnila pred kamero. Pa spet ni bilo nič. S tem v zvezi so iskali tudi najrazličnejše vzroke, včasih celo neslane. Danes pa je skoraj gotovo, da je bila Greta Garbo prisiljena umakniti se svoji dejavnosti zaradi svojih — oči, ki so nekoč predstavljale njeno najbolj učinkovito izrazno sredstvo. Kaj je na stvari?
Lani 16 julija so s silo vdrli njena vrata v petem nadstropju hiše 450 v 52 Zahodni ulici New Torka, kjer že dolgo živi v deset-sobnem stanovanju. Natakar, ki še na tretji poziv ni dobil odgov> ra, je poklical hišnika, ta pa je alarmiral direktorja hotela.
Kmalu zatem sta direktor hotele in zdravnik vdrla vrata v stano
(Nadaljevanje na 6. strani)
VESE*.	
	zm
Radio Trst A
7.15, 8.15,	3.15, 14.15, 20.15 —
Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih - 11.50 Lahka glasba - 12.10 Alpska jezera: «Comsko jezero* -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče 14.45 Ornella Va-noni in Frank Sinatra - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio 16.20 V tričetrtinskem taktu 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: «0 povodnem možu* -16.40 Glasovi in zvoki 17.20 Dialog - 17.30 Melodični orkestri -17.30 Melodični orkestri 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Gorenjske ljudske pesmi 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza -19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Pianist George Feyer - 19.30 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.30 Teden v Italiji - 21.00 A. Marodič: «Čez vse ovire* -21.25 Vaški ansambli - 22.00 De Falla: El amor brujo - 22.25 Za prijeten konec tedna.
SOBOTA, 2. SEPTEMBRA 1967
9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Nagradno tekmovanje: Tisoč lir - 13.50 Radijska kronika - 15.10 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladino - 17.27 Tenorist G. Raimondi - 18.05 Znanstvena oddaja - 20.20 Oddajali smo -22.20 Ital. skladatelji.
7.30, Poročila -
II. program
8.30, 13.30, 14.30,
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - Jutranja glasba 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom -
10.45	Celentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.45 Plošče - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke - 16.00 Lahka glasba -
16.45	Marjana Držaj in Milan Babič - 16.00 Razigrani ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.00 Operna glasba -17.35 Glasba za mladino - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje Jody Miller - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
19.30 -8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Oddaja za avtomobiliste - 10.35 Glasbeni variete - 11.42 Pesmi desetletja -12.20 Lahka glasba - 12.45 Turistična oddaja 13.00 Sarah Vaughana 14.00 Juke box 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent Rafael Kubelik - 16.00 Neapeljske pesmi - 16.38 S transistornikom na peščini 17.40 Plošče za najmlajše
-	20.00 Jazzovski koncert - 21.00 Plesna glasba.
III. program
11.00 Antologija interpretov -
12.20	Skladbe R. Sandersa in W. Lutoslavskega - 12.55 Na programu Saint Saens - 14.40 Recital rimskega kvarteta 16.15 Debus-syjevi preludiji - 15.30 Webrova romantična opera «Prostostrelec»
-	17.30 šest Rahmaninovih preludijev - 18.10 Na sporedu Rimski-Korsakov - 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Tedenski pregled gledaliških in filmskih prireditev -
20.20	Simf. koncert - 22.30 Simpson: «La buča* (enodejanka).
Sloveni/a
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30
-	Poročila 8.05 Telesna vzgoja -8.50 Oddaja za žene 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 B. Lesjak: Zim-
ska suita in Pomladna suita 10.30 Majhni zabavni ansambli - 11.15 Drobni dragulji 12.00 Na današnji dan 12.20 Narodno-zabavne melodije 13.00 Na današnji dan -13.10 Violinske skladbe - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Operetni zvoki - 14.30 Priporočajo vam...
15.05	Melodije 16.20 Glasbeni in-termezzo - 16.40 Ponchielli: «La Gioconda* - 17.00 Vsak dan za vas
18.05	Gremo v kino - 18.35 Igramo beat! 19.00 Aktualnosti - 19.15 Godci in pevci - 19.50 S knjižnega trga - 20.05 Glasbene razglednice
-	21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Izbrali smo vam - 21.30 Zabavna radijska igra: J. Perret-J. Forest: Korporal se odpelje 22.00 Zabavna glasba - 22.15 «Pokaži, kaj znaš* - 23.10 Oddaja za izseljence
-	24.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
Od 13.30 do 17.45 Svetovno prvenstvo •> kolesarstvu - 18.15 Program za mladino 19.35 Izžrebanje loterije - 19.40 Nabožna oddaja - 19.55 Šport in ital. kronike
-	20.30 Dnevnik 21.00 Obaldia-Dursi: «3 vento fra i rami del Sassofrasso* 22.30 Modni pregled - 23.15 Dnevnik.
U. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Zadeva Larch - 22.10 Delitev knjižnih nagrad Campiello v Benetkah.
Jug. televizija
19.00	Vsako soboto - 19.15 Mladinska igra TV Zagreb - 20.15 Sprehod skozi čas: Verdunska bitka - 20.40 Obzornik • 21.00 in 23.45 Dnevnik 21.40 Zabavno-glasbena oddaja finske TV 22.40 Glasbena oddaja - 22.55 Danes bo prišel mož, ki ubija mravlje — serijski film.
Vreme včeraj: najvisja temperam, ra 26.6, najnižja 20,7. ob 19 url 24.6 stopinje, zračni tlak 1013.2 pada, vlaga 63 odst., veter zahodnik 2 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, tem. peratura morja 24 5 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, SOBOTA, 2. septembra
Stefan
Sonce vzide ob 6.26 in zatone 19.43. Dolžina dneva 13.17. Luna ' de ob 3.18 in zatone ob 19.09.
Jutri, NEDELJA, 3. septembri
Dora
IZ POROČILA POVELJSTVA OBČINSKIH REDARJEV ZA AVGUST
Cene življenjskih potrebščin ostale v avgustu skoraj nespremenjene
Nekoliko so se zvišale cene pršuta in teletine ter nekaterih vrst zelenjave - V primeri z julijem pa se je precej pocenilo sadje - Na trgu dovolj drugovrstnih rib
Otvoritev mednarodnega sejma vin in žganih pijač
Poveljstvo zbora občinskih redarjev je objavilo poročilo o poteku cen življenjskih potrebščin v avgustu. Iz poročila je razvidno, da so ostale cene govedine v glavnem nespremenjene. Pričakuje se pa, da bo v prihodnje na razpolago manj goveje živine, ker niso živinorejci zadovoljni s ceno, češ da Je prenizka. Od govejega mesa je bil naj-dražji filet (riba), in sicer po 2.440 lir za kg: zrezki so stali po 1880 lir, zadnji del brez kosti 1.600 lir, sprednji del 1.320 lir, itd.
Potem ko so sprostili uvoz telet iz Holandske, se je zvišala tudi njihova cena, zaradi česar so se povečale tudi cene na drobno Gre pa za sezonske poviške, kj bodo ..a-Jali le malo časa. Telečji zrezki so stali 2.806 lir kg, zadnji del brez kosti 2.680 lir, prednji del brez kosti 2.040 lir, telečje meso za bržole 2.180 lir, itd.
Cena perutnine in zlasti piščancev je bila precej spremenljiva zaradi velikega povpraševanje v turistični sezoni. V glavnem se je cena v avgustu zvišala za piščance od «58 na 672 lir.
Cena konjskega mesa se ni spremenila, prodaja pa se Je znižala skoraj na polovico. Tudi cena svežega svinjskega mesa Je ostala nespremenjena, čeprav je na debelo padla zaradi obilnih ponudb, do katerih 1e prišlo, ko so se svinjerejci bali, da bi se tudi na neokužena področja razširila epidemija svinjske kuge. Ker se je števno prašičev močno znižalo, nameravajo sedaj zapolniti vrzeli z uvozom svinj in mladičev iz inozemstva. Pričakuje pa se, da se bo zaradi tega v septembru cena svinine precei zvišala. Od svinine so bila najdrežja ledja, in sicer 2.145 lir za kg, stegni brez kosti 1.841 lir, hrbet 1.693 Ur, kotleti 1.551 lir, itd.
V avgustu se cena olivnega in semenskega olja ni zvišala ln Je najboljše olivno olje stalo 892 lir (Dante verglne). Na tržišču na debelo teži sedaj cena olivnega olja k zvišanju. Toda letošnji pridelek, k! ga bodo začeli pobirati oktobra, zelo dobro kaže. Zato se utegne cena kasneje zopet znižati. K temu bo lahko prispeval uvoz olja lz Grčije. Semensko olje se Je nekoliko pocenilo, ker so se tudi pri nas izenačile cene s cenami EGS. Sedaj stane na primer cena olja «To-pazio» 400 Ur, kar pa še ne velja za vse trgovine. Pričakuje se, da se bodo tudi cene semenskega olja v škatlah, ki ga proizvajajo druga podjetja, nekoliko znižala.
Cena surovega masla se je na debelo zvišala od 20 do 50 Ur, kar pa še ni vpUvalo na prodajo na drobno. Najboljše maslo (Vltipe-no) je stalo 1.608 lir kg; jugoslovansko maslo 1.199 Ur, ln je bilo torej najbolj ceneno. Cena slanine Je ostala v glavnem nespremenjena in se Je vrtela za belo slanino okrog 427 lir za «panceto» pa okrog 1.029 lir. Mast je stala 327 Ur.
Tudi izdelki iz prekajenega svinj-kega mesa se v glavnem niso podražili, ker se Je znižala prodaja zaradi poletne vročine in tudi zato, ker so se nekateri potrošniki bali Kupovati te izdelke zaradi svinjske kuge. Kljub temu pa je narasla cena surovega pršuta in dosegla kar 4.100 lir za kg, medtem ko je kuhani pršut ostal pri 2.020 Urah. Tako imenovana madžarska salama je stala 2.300 Ur, furlanska 1.870 Ur, najboljša mortadela 1.215 lir, drugovrstna mortadela pa 600
217 i
na, kave, kavlnih nadomestkov in sladkorja.
Cena rib Je bila v glavnem zadovoljiva, ker je bilo tudi v avgustu na razpolago dovolj rib običajnih vrst, kot so sardele, skuše, ciplji itd. Znižala se je nekoliko prodaja zaradi odsotnosti ljudi, ki so bili na počitnicah. Zato so morali poslati večje količine rib v druge kraje. Primanjkovalo pa je boljših vrst rib, ker te prihajajo v glavnem iz Jugoslavije, a so jih tam pojedli številni tuji turisti.
Na trgu na debelo je bilo v avgustu približno ravno toliko sadja in zelenjave kakor v prejšnjem mesecu. Cene povrtnin so se precej zvišale, medtem ko so cene gadja padle. Podražili so se česen, pesa, zelje, solata, radič, špinača, limone in breskve; znižale pa so se cene jabolk, hrušk, grozdja, češpelj, čebule, melancan in paprike.
Mestni redarji so nadzorovali 2200 trgovin z jestvinami, 330 javnih lokalov in 490 raznih trgovin. Zaplenili so med drugim 40 kg govejega mesa in 7 kg masla.
Številno zastopstvo iz Trsta ia dežele na sejma v Ljubljani
Skupni odhod na sejem je priredila tržaška Ustanova za obnovo kmetijstva - Prisotno zastopstvo Slovenskega gospodarskega združenja in slovenskih vinogradnikov
lir. Kranjske klobase so stale Ur par, hrenovke pa 104 lire.
Cena jajc se je zvišala za dve liri, bilo pa jih je dovolj na trgu in jih zato niso uvažali. V okviru EGS ni več obvezno pečatenje jajc, medtem ko morajo biti še vedno opremljena s pečatom jajca, k: jih uvažajo iz drugih držav, Jugoslavije, Poljske itd. Jajca so stala od 37 do 40 lir.
Predvidevanja o ceni raznih vrst sira iz preteklega meseca so se u-resnlčlla. Cena na debelo domačih vrst se je nekoliko znižala, kar pa se še ni poznalo pri cenah na drobno.. Inozemske vrste pa so se podražile za 30 do 50 Ur pri kg. Tako Imenovani mlekarniškl (latteria) je stal 1.142 Ur, gorgonzola 1.300 Ur, provolone 1.313 lir, parmezan 2.238 Ur, ovčji sir 1.403 lir, itd.
Cena testenin se v glavnem ni nič menjala. Pričakuje pa se, da se bo po počitnicah nekoliko znižala, ker se je znižala cena trde pšenice, Cena fižolu se je samo za malenkost zvišala. Nobenih važnih sprememb pa ni bilo pri cenah vi-
•iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiifiiiitimiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiimiuiiitiiiiiiiiiiiiiiii«
ZA 1.543 MILIJONOV LIR JAVNIH DEL V OKVIRU POKRAJINSKE UPRAVE
420 milijonov lir za zgraditev državnega arhiva v Ul. Lamarmora
Ostala gradbena dela se nanašajo v glavnem na posodobljenje in povečanje pokrajinske umobolnice pri Sv. Ivanu
V prisotnosti številnih gostov iz Jugoslavije in tujine so včeraj popoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli 13. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, največjo prireditev te vrste v seriji slovitih specializiranih prikazov ljubljanske ustanove. Kakor je med otvoritvenim govorom naglasil A. Banič, predsednik vinarjev pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu in hkrati glavni ravnatelj podjetja Vršački vinogradi, so strokovne komisije, ki so jih sestavljali izvedenci iz 12 držav, letos pokusili 1182 vzorcev vin, žganih pijač ter sadnih sokov in podelile kar 1090 priznanj, in sicer 467 zlatih, 585 srebrnih in 38 bronastih kolajn. Med tujimi državami je prejela največ priznanj Zahodna Nemčija (227), drugo mesto Je zasedla Italija (123), sledile pa so Avstralija, Avstrija, Romunija, češkoslovaška, Itd. Jugoslovanski vzorci so prejeli 104 zlate, 145 srebrnih ln 6 bronastih kolajn, s čimer je jugoslovanska proizvodnja zavzela novo, višje mesto na lestvici najboljših proizvajalk vina In drugih pijač na svetu.
Pokrajinska uprava ima sedaj v teku za 1.543 milijonov lir javnih del, med katerimi je za 1.038.547.000 lir gradbenih del. Med temi deli je najvažnejša gradnja državnega arhiva, ki ga pokrajinska . uprava gradi v Ul. Lamarmora. Novi državni arhiv, za katerega predvidevajo 420 milijonov lir stroškov, bo sestavljen iz dveh stavb, ki bosta povezani s stopniščem.
Gradnja državnega arhiva zahteva poseben gradbeni postopek, tako da bodo prostori obvarovani pred vlago, sončno svetlobo, prevelikimi spremembami temperature ter pred požarom. Arhiv bo imel 25 km kovinskih polic v dolžini, ki jih bo dobavila neposredno državna uprava. V polkletnih prostorih arhiva bodo zgradili oklepno celico, kamor bodo položili v primeru vojne najbolj važne dokumente, da jih ohranijo pred morebitnim uničenjem Uradi državnega arhiva bodo nameščeni v treh nadstropjih, v pritličju pa bodo naprave za razkuževanje in odpremo aktov, skladišče za mikrofilme, termična centrala ter skladišče za biblioteko, v katerem oo lahko 15.000 knjig.
Stavbišče, na katerem gradijo državni arhiv, je tako obsežno, da bodo v bodočnosti lahko gradili nova skladišča, kot je to ze nakazano v sedanjem načrtu. Vsa dela bodo zaključena predvidoma v prvi polovici prihodnjega novembra.
Ostaia gradbena dela v teku
MikMiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiii
NA VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV
Odgovori odbornika Moccbija o raznih cestnih javnih delih
Ureditev Ul. Svevo odložena zaradi železničarskih del • Na novo asfaltirana cesta od obeliska do sanatorija INPS - Pločniki pred novimi poslopji v ulicah Sette Fontane in Padovan
Področje javnih del zaradi svoje obsežnosti prav gotovo najbolj zanima javnost. To je razvidno tudi iz številnih vprašanj občinskih svetovalcev, zlasti v zvezi s položajem cest in poslopij. Vrsto odgovorov na ta vprašanja je v teh dneh dal občinski odbornik za javna dela Attillo Mocchi.
Republikancu Fragiacomu, ki se Je zavzel za obnovo ulic Broletto in Svevo, je odbornik odgovoril, da je bila ureditev prve ulice že izvršena, medtem ko Je bila dokončna ureditev Ul. Svevo odložena, ker bodo na tem področju o-pravljena razna železničarska dela, ki bodo nujno spremenila cestno traso. Istemu svetovalcu je Mocchi zagotovil, da Je bilo čiščenje higienskih naprav v občinskih kopališčih v Barkovljah izvršeno dvakrat od 10. julija do 15. avgusta ter da Je bil 17. avgusta izv-šen pregled naprav, ki je pokazal, da so v redu.
Z deli, ki bodo dodeljena v kratkem, bodo uredili pločnik na Ul. Pola. Na cesti med Obeliskom na Opčinah in sanatorijem INPS so položili asfaltno oblogo proti drsenju. Ti dve pojasnili Je dal odbornik demokristjanskima svetovalcema Vergeriju in Lonzarju. Mi-sinu De Vidovichu pa Je odgovoril na vprašanje o Ul. Lamarmora, pri čemer je dejal, da so šele v teh dneh lastniki zasebnega dela ulioe dovolili občini, da lahko razpolaga s tem prostorom in brž ko bodo urejena podzemeljska dela, ki jih opravlja Acegat, bodo začeli s polaganjem cestne oblifge. Istočasno je Acegat tudi zagotovil, da bo okrepil razsvetljavo. De Vidovichu Je odbornik Mocchi pojasnil tudi da občina ne more urediti zemljišča, na katerem so parkirni prostori za glavnim poslopjem univerze, ker je ta teren državna lastnina v pristojnosti univerze same. Pač pa bodo uredili parkirni prostor na zemljišču poleg bencinske črpalke potem, ko bo ia prestavljena na drugo mesto.
Liberalcu Traunerju pa Je odbor-
nik odgovoril, da Je občina pozvala podjetje Comelli, naj uredi pločnike pred stavbami, ki Jih Je zgradilo v ulicah Settefontane in Padovan. Širok prostor pred poslopji je nastal zaradi tega, ker so morali gradbeno črto umakniti nazaj, in so zasebna last. Zato je zgraditev in ureditev pločnikov zadeva lastnikov poslopij.
V organizaciji «Skal ciuba«
^Okrogla miza» o turizmu v deželi
»Skal club» dežele Furlanije-Julij-ske krajine je dopolnil 23. avgusta 15 let svojega obstoja in delovanja. Smotri »Skal ciuba«, ki Je svetovna organizacija, so predvsem okrepitev vezi med voditelji, tehniki in operaterji na področju turizma v duhu razumevanja in prijateljstva.
Svojo 15-letnico bo «Skal club# Furlanije-Julijske krajine proslavil med drugim tudi s sklicanjem «o-krogle mize«, ki bo v časnikarskem krožku na Korzu Italija v sredo 20. septembra ob 18. uri. Osrednja tema, o ka .eri bodo razpravljali, bo: «15 let turizma v deželi Fur-laniji-Julijski krajini, realizacije, problemi, razvoj.« Okrogle mize ce bodo udeležili voditelji pokrajinskih in avtonomnih turističnih in letovičarskih ustanov in vsi deželni turistični operaterji, plovne in letu Iške družbe, uradi CIT, potovalne agencije, turistične agencije itd. Sestanka se bo udeležil tudi stalni mednarodni predsednik Skal clu-bov dr. Pascale iz Bologne, ki se Je pravkar vrnil s študijskega potovanja po Avstraliji ln Afriki. Dežel.) bo zastopal odbornik za prevoze in turizem, podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti.
se nanašajo na posodobljenje in povečanje bolnišnice pri Sv. Ivanu. V tej bolnišnici pokrajinska uprava že precej let mnogo dela. Sedaj je v teku gradnja novega paviljona za pregled in zdravljenje moških. V novi zgradbi bo prostora za skupno 78 postelj. Oddelek za pregled bo imel 41 postelj, za zdravljenje pa 37 postelj.
Upoštevajoč najsodobnejše nači ne psihiatrične medicine, je bil paviljon razdeljen na tri dele, ki so razporejeni v treh nadstropjih. V pritličju bo oddelek za sprejemanje bqlnikov z diagnostično sobo in z neodvisnimi sanitarnimi naprava mi: v prvem nadstropju pa bo tudi mali oddelek za plačnike, kar predstavlja novost v pokrajinski bolnišnici. V ostalih prostorih bodo štirje oddelki s 16—18 posteljami, dnevnimi sobami, terasami in neodvisnimi storitvami. V zgradbi, toda z ločenim vhodom, bosta tudi šola za bolničarke in bolnišniška lekarna. Za vsa ta dela predvidevajo 300 milijonov lir izdatkov.
Poleg tega so v teku tudi dela za razširitev nevrološkega sanatorija, ki bo imel 4530 kub. metrov prostornine in bo lahko sprejel 36 bolnikov. V prvem nadstropju bo tudi soba za službenega zdravnika in prostor za garderobo. Za vsa ta dela bodo porabili okrog 99.5 milijona lir.
Za popolno preureditev paviljona mirnih bolnikov pa bodo porabili približno 82 milijonov lir. Staro stavbo bodo preuredili tako, da bodo v glavnem ohranili dosedanjo zmogljivost, hkrati pa preure-juiejo velike prostore v manjše, tako da bodo v posameznih sobah po največ štirje bolniki. Poleg tega obnavljajo tudi ogrevalne naprave ter bodo namestili popolnoma novo pohištvo.
Tudi dela pri obnovitvi kuhinje bolnišnice se sedaj nadaljujejo. Kot smo že svoj čas pisali, se ie pri teh delih resno zataknilo, ko je podjetje, ki je opravljalo dela, šlo v stečaj. Pokrajinska uprava je poskrbela za nadaljevanje del, čeprav še ni zaključen postopek v zvezi s stečajem. Nova kuhinja bo lahko hkrati pripravila 2500 obrokov po dietetični listi, ki vsebuje 30 postavk. Tudi ta dela, ki bodo stala pokrajino 100 milijonov lir, gredo b koncu.
Hkrati pa se nadaljuiejo dela v vrednosti 53 milijonov lir za postavitev novega generatorja za paro in nove električne kabine. Glede kanalizacije v bolnišnici pri Sv. Ivanu pa so izdelali načrt za njeno obnovitev in povečanje, ki ga narekujejo vedno večje potrebe. Sedanja kanalizacija je bila zgrajena leta 1908. Sedaj je v teku gradnja nrvega dela nove kanalizacije za skupno vrednost 30 milijonov lir del.
Nova vazna zdravstvena pridobitev
Center za zdravljenje in rehabilitacijo poliomielitičnih bolnikov «Giacomo Centazzo«, ki ima svoje prostore v oddelku za kužne bolezni videmske občine, Je bil pred kratkim z odlokom deželnega nred. sednika Berzantija, objavljenem v Uradnem vestniku dežele, povišan v «moralno ustanovo« in preimenovan v «Deželni zavod fizične in rehabilitacijske medicine«. Tako bo postal zavod prava bolnišnica z lastnim statutom in upravnim svetom.
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini je izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim smotrom, saj bodo sedaj lahko mnogi bolj pomagali mladim poliomie-litičnim invalidom. Neka ^anketa v deželi je namreč pokazala veli-1 potrebo po takem zavodi’, ker je pri nas mnogo takšnih invalidov. Odkar se je zdravstvena veda obogatila z novo specializacijo, to je rehabilitacijsko fizično medicino, nimajo več fizičnih pohabljencev za dokončno neozdravljivih, marveč jih Ithko delno ali	.	.
popolnoma fizično rehabilitirajo. I sicer bili navzoči,
To velja tudi za paralizo in za trombozo ter za nevrološke bolezni, ki negativno vplivajo na gibalne funkcije. Zato pomeni ustanovitev tega zavoda v Vidmu velik kor:naprej.
Deželni lepaki za zaščito rastlinstva
Deželna uprava je sklenila, da bo v zaščito nekaterih zvrsti rast lin, ki polagoma izginjajo, razširila lepake, na katerih bodo te rastline narisane. Te lepake bodo namestili v šolah, na županstvih, na sedežih gozdarskih in kmetijskih uradov, v turističnih uradih, na železniških in avtobusnih postajah in v vseh ustanovah, ki se bodo za to zanimale. Tako se bo začela kampanja za zaščito narave, ki je zelo potrebna, da se ohranijo nekatere rastlinske vrste, ki jih ljudje preveč lahkomiselno trgajo in se ne zavedajo, kakšno škodo povzročajo rastlinstvu. Tehnično posvetovalne naloge pri tej kampanji so poverili docentu za botaniko na padovskl univerzi prof. Giovanniju Fornaciariju ter prof. Renatu Mezzeni, ravnatelju mestnega naravoslovnega muzeja v Trstu.
Za zaščito rastlinstva so v naši deželi precej storili. Že od leta 1957 deluje v Trstu društvo «Pro natura Carsica«. Tudi v Vidmu so uresničili razne pobude zlasti za zaščito alpske flore.
Po pozdravnih besedah podpredsednika ljubljanskega mestnega sveta Inž. Ljuba Levstika, Je Aleksander Banič izročil prisotnemu argentinskemu ambasadorju medalje, ki jih je mednarodna komisija podelila vzorcem iz Južnoameriške dežele, nato pa je odprl sejem in povabil goste, da si ogledajo posamezne razstave, tako razstavo kletarske opreme, stroje za vinarstvo in za stekleničenje vin, razstavo embalaže ter gostinsko in hotelsko opremo. Med prisotnimi gosti »o bili člani izvršnega sveta SRS K. Simoneti, inž. M. Mejak, inž. F. Razdevšek in odv. štrukelj, številne druge osebnosti in predstavniki oblasti, močno pa je bil zastopan tudi poslovni svet lz bližnje Avstrije in Italije. Med osebnostmi iz dežele Furlanije - Julijske krajine smo opazili deželnega svetovalca dr. škerka, pokrajinska odbornika Rudolfa in Foschija, pokrajinske svetovalce Kaplja, Collija in Gostis-so, zastopnika tržaškega župana Di Gloio, dolinskega župana Lovriho, predstavnika nabrežtnskega župana Sandomenija, odbornika za kmetijstvo pri goriški pokrajinski upravi Vezzlola, dr. Tagliaferra od tržaškega kmetijskega nadzorništva. načelnika ustanove za preporod kmetijstva, ki je organizirala skupen ogled sejma, prof. B. Natrija. Trgovinsko zbornico sta uradno zastopala dr. Chiriaco in dr. Maurel, za Slovensko gospodarsko združenje pa so bili prisotni predsednik St. Bole, načelnik oddelka za gostinstvo E. Colja In član istega oddelka M. Slega. Med gosti smo opazili tudi številne vinogradnike iz Goriške ln Furlanije, med njimi tudi nagrajence Gradnika, Bossa, Dru-fovko, Primožiča in Ferlugo.
Izredna skupščina Mladinske konzuiie
Sinoči je bila v glavni dvorani zabavišča «G. Padovan« izredna skupščina mladinske konzuiie. Po uvodnih besedah predsednika kon-zulte Terzona, ki je orisal položaj, ki je nastal po nedavni odpovedi mladinskega festivala, so se oglasili nekateri predstavniki konzulte, ki jih je le-ta na prejšnji seji izvolila v festivalski odbor. V glavnem so zavzeli negativno stališče do festivala, saj sploh ni zadosi.il nalogi mladinskega mednarodnega zbliževanja, ki si jo je v začetku zastavil. Vsem Je odgovoril odbornik Ceschia, ki je dejal, da je bilo več vzrokov, ki so napotili organizatorje na odgoditev festivala, v prvi vrsti pa pomanjkanje tujih zastopstev. Na koncu so mladinski predstavniki FGCI, PSIUP, FGSI, Zveze demokratičnih srednješolcev, Mladinske iniciative, UDI, CGIL ter ASD predložili resolucijo, ki graja organizacijski odbor festivala, ki je samovoljno ravnal pri prirejanju festivala ter da umakne svoje predstavnike iz festivalskega organizacijskega odbora. Pripominja pa, da je naklonjena festivalu, toda z izvolitvijo drugih predstavnikov, ki bi paritetno sodelovali v organizacijskem odboru festivala. Zaradi nezadostne večine glasov (fašistični in liberalni predstavnik sta pred volitvami zapustila dvorano) je konzulta sprejela resolucijo z devetnajstimi glasovi le kot predlog.
Proslava 80-letnice ustanovitve pevskega društva «HAJDRIH» na Proseku
Jutri, ob 17.30
septembra
prostem
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
s sodelovanjem zborov p.d. «Jezero» iz Doberdoba, p.d. «Valentin Vodnik« iz Doline, p.d. «Slovenec» iz Boršta, p.d. »Vesna« iz Križa in zbor »Vasilij Mirk« s Proseka - Konto-vela ter nastopom proseške godbe.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
MLADINA
priredi
jutri, 3. In v ponedeljek, 4. t.m. pri BANIH
TRADICIONALNO JERNEJEVO ŠAGRO
Partnerice bodo otvorile ples v mandarjarskih nošah. Igrala bo godba na pihala iz Trebč.
Posloval bo dobro založen bife. VABLJENI
Danes začetek študijskih dnevov Društva sl. izobražencev
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu priredi v Dragi študijske dni, ki se začnejo danes ob 17, uri. Spored obsega predavanja dr. Toussadnta Hočevarja, univ. prof. v ZDA o temi ((Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost«. Jutri ob 8. uri bo v poslopju zborovanja maša, ki jo bo daroval dr. Lojze Škerl, škofov vikar v Trstu. Ob 9. uri bo predaval pater dr. Roman Tominec iz Ljubljane o temi «Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 le-I tih. Ali more to vlogo krščanstvo i nadaljevati?« Ob 11. uri bo prof. I dr. Samo Pahor iz Trsta predaval o temi: «Analize sociološkega sestava zamejskih Slovencev«. Sledili bodo koreferati predstavnikov iz ostalih slovenskih pokrajin. Ob 17. uri bo časnikar Drago Legiša predaval o temi: »Kako približati današnjemu stanju prebivalstva naše javno delovanje?«
V ponedeljek bo skupni izlet v tržaško okolico.
Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC
Ustanova za otroške vrtce ONAIRC, ki upravlja večino slovenskih vrtcev v tržaški pokrajini, sporoča, tla se bo vpisovanje otrok začelo 22. t.m., in sicer od 8.30 do 12. ure v prostorih otroških vrtcev. V tržaški občim, kjer je bilo vpisovanje ob zaključku preteklega šolskega leta, naj pridejo starši potrdit vpis: v ostalih okoliških občinah pa bo vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest.
S Miljski sedež Ljudske knjižnice v Ul. Battisti 2, tel. 98-393, ki je bil v zadnjih 15 dnevih zaprt zaradi obnovitvenih del v oskrbi in na stroške tehničnega oddelka milj-ske občine, bo ponovno odprt za javnost z običajnim umikom v ponedeljek,
4. septembra.
...........I......................mili..................HUMI.........
GROZNA NESREČA NA TRŽAŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Padel je pod kolesje vlaka ki mu je odrezalo levo nogo
Žrtev je jugoslovanski državljan Karel Sedej, ki se je vračal iz Ljubljane v Pariz, kjer živi z ženo • Njegovo stanje je zaradi hudih ran skoraj brezupno
Včeraj zvečer ob 19.33 se je pri petila na tržaški železniški postaji strahovita nesreča, katere žrtev je bil 35-letni jugoslovanski državljan Karel Sedej, ki že več let živi v Parizu. Mednarodni vlak »Simplon Express», ki navadno prihaja v Trst ob 19.37, je imel sinoči zamudo, ter je prispel iz Ljubljane šele ob 19.16. Ob že omenjeni uri je odpeljal proti Parizu. V razlegel po prvem trenutku kaj pravzaprav gre. Neki moški ie opazil človeško telo, ki je ležalo med pločnikom in tirom. Vlak, ki je prav tedaj odhajal s postaje, je odvlekel s seboj 30 metrov daleč ponesrečenčevo nogo. Moški je priskočil na pomoč ter mu skušal s preprostimi sredstvi ustaviti kri, ki je iz grozne rane brizgala na vse strani. Nekdo drug je takoj telefoniral na rešilno postajo RK. Medtem sta priskočila na pomoč službujoči brigadir javne varnosti in še nekdo drug, ki sta obložila ponesrečenčevo nogo s papirjem, da bi mu ustavila krvavitev.
Od trenutka nesreče nista minili niti dve minuti, ko je rešilni avto že privozil po Ul. Flavto Gioia ter se v divjem diru zapodil skozi stranski dohod na postajo. Šofer je vozil tako naglo, da je skoraj trčil ob vogal pri trafiki v notranjosti postaje ter se potem zagnal po peronu do kraja nesreče. Sedeja so takoj naložili na avto ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Poškodbe, ki jih je Sedej dobil so zelo hude: lobanjska travma, pretres možganov, obsežna rana na levem sencu (možen je tudi zlom lobanje na tistem mestu) ter travmatska amputacija leve noge. Prognoza je pridržana.
Strašna nesreča je presunila vse, ki so bili tedaj na postaji. Postreščki so nam pripovedovali, da niso *' ko se je nesre-
ča zgodila, toda dogodek jih ie silno presunil. Potem, ko so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, so o-pazili mlajšega fanta, ki je vodil za roko dečka, ki je presunljivo jokal. Bila sta ponesrečenčev polbrat in sinček.
Nadaljnje vesti o tem tragičnem dogodku so posredovali organi železniške policije, ki so sinoči dolgo zasliševali dva ponesrečenčeva polbrata, in sicer Karla in Josipa Sajovica. Ta dva sta povedala, da njun polbrat Karel že več let živi skupaj z ženo v Parizu, kjer je zaposlen kot šofer pri neki bogati družini. Pred časom se je vrnil v Ljubljano, da bi odpeljal s seboj v Pariz svojega 7-letnega sina Karla, ki je dolgo časa živel pri babici. Pred dvema dnevoma je prišel v Trst in se tu zadržal na ogledu mesta. Sinoči je prišel na postajo ter pričakal polbrata, ki sta prihajala iz Ljubljane, da bi se poslovil od njiju. Z istim vlakom bi moral nadaljevati skupaj s sinom pot do Pariza. Spravil je že vso prtljago na vlak in stopil v kupe skupaj s sinom. Nenadoma pa se je premislil ter dejal, da ne bo odpotoval v Pariz. Vzel je v naročje otroka ter stopil iz vlaka, ki se je že premikal. Dečka je položil na tla ter se napotil proti polbratoma. V tistem trenutku ga je nekaj zadelo v desno ramo (morda vrata, ki še niso bila zaprta, ali kaj drugega) in takoj nato je omahnil pod vlak.
Polbrata sta povedala, da se je bil Karel pred časom precej hudo pobil pri neki prometni nesreči. Od tedaj je baje čezmerno pil in ni bil več tak kot pred nesrečo.
Kerozen se ]e vnel v gostilni
Tr »aški gasilci
precej opravka
so imeli z gašenjem
včeraj
raznih
požarov. Med drugim so pohiteli v Ul. del Toro 18, kjer se Je v gostilni »Leon d’oro« vnel kerozen, ki je puščal iz gorilne naprave pri štedilniku. Gasilci so zadušili požar, toda škoda znaša kljub temu 600.000 Ur.
Gasilci so nadalje pohiteli v Ul. Carpineto 18, kjer so Iz nekega stanovanja rešlh nekaj mesecev starega otroka, ki so ga starši po nesreči pustih samega doma in niso mogli odpreti vrat stanovanja.
FESTIVAL UNITA'
V parku na Pončani se nadaljuje festival Unitk, ki se Je začel včeraj. Danes zvečer bo nastopila siciljanska pevka Daina Mit ob spremljavi orkestrov »The Rangers« in »Trieste mia«, jutri ob 10.30 bo promenadni koncert godbe ((Parma« iz Trebč, ob 17. uri operni koncert s 7 solisti in zborom, ob 18. url pa tombola z dobitki za 100.000 Ur. V ponedeljek zvečer bodo na programu tržaške stare in nove pesmi. Vsak večer predvajajo filme in dokumentarce.
Razna obvestila
Kaita priredi danes 2. t.m. družabni večer v kraikl gostilni. Odhod ob 20.30 s Trga Oberdan (palača Telve) Vabljeni člani ln prijatelji.
• w m
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« — Trst, bo Imel v sredo, 6. t.m. prvi sezonski sestanek, od 19. do 20. ure, v prostorih kluba, Ulica dei Mon. tecchl 6 (Sv. Jakob). Odbor vabi vse člane, da prevzamejo na sestanku vse zadnje novitete in poravnajo even-tualne obveznosti. Vabljeni tudi vsi slovenski filatelisti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra.
* • *
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • »
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 1.30 s pisme-nlm izpitom iz italijanščine.
...
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja. Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12, ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967
• * •
Vpisovanje za šolsko leto 1007-60
v Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« s slovenskim učnim jezi-kom. Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10 do 12. ure.
• • •
Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • • «
Ravnateljstvo državne srednje Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Momorslrio 8. obvešča. da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure
•	* l
Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do tl septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o. trocl. ki so rojeni 1961 leta. Tl morajo predložiti rojstni list n potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpi. sall v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo
•	• •
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpi-sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • *
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Maturitetni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji bo
razstavljal od 2. do 13. septembra sli. kar Pietro Lucano. Otvoritev razstave bo v soboto 2. sept. ob 18. uri, odprta pa bo ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure.
Poletne prireditve
Miramarski park. Drevi ob 21. ln 22. uri predstavi v italijanščini «Mas-simiiiano e Cariotta« za Italijanske turiste v Trstu. Od barkovljanske postaje tramvaja št. 6 do Mirama-ra ln nazaj vozi avtobus «M».
Nazionale 16.00 «Odio per odio« East-mancolor. Antonio Sabato. •Iobn,jl reiand, Fernando Sancho, Na0 Marconi, Mirko Ellis.
Exceislor 16.00 »Fantomas contro Scot land Vard« Jean Marais, M)lcn Demongeot. Eastmancolor.
Fenice 16.00 «11 tempo degli avvolto* Eastmancolor. Pamela Tudor, Edu«: do Fajardo. Prepovedano mlad1 pod 18. letom.	-
Eden 15.30 «11 gobbo di Londrai) Teci nicolor. Film iz romana Edgar« VVallacea. Prepovedano mladini P 18. letom.	.
Grattacielo 16.30 «La spla dal nas« freddo« Technicolor.	,
Hltz I Ulica ban luai.cesco Siev h 16.00 «Llttle Rita nel West» Tee • nicolor. Film z znano Italijan511 pevko Rito Pavonc.
Alabarda 16.30 «5 Marines per Sln!a pore« Technicolor. Marca Treem Sean Flynn.
Ftlodrammatico 16.30 «Doppio bers glio« Technicolor. Yul Brinner.Br Eklund.	h
Moderno 15.30 «Splendore neirero Technicolor. Natalle VVood Crlstallo 16.30 «Marlnai in copert« Technicolor. Llttle Tony.	,
Capitol 16.30 «0. k. Connery» Tech"1; color. Nela Connery, Daniela B,a chi, Adolfo Celil.	.
Garibaldi 16.30 «Kitosch» Technicol«1; Maxlmlilian SchelJ, Simone Sign •
Aurora 16.30 «11 ritorno dei magn>fici sette« Technicolor. Yul Brynner. Astorla 16.00 «Cambit» Technicoio • Shirley McLa-ine, Michael Calne.^ lmpero 16.30 «L’albero delIa vit3* Technicolor. Liz Taylor. Montgom ry Cllft.	,r.
Astra 15.30 21.30 «Parigl brucia?« J-nobeli film o drugi svetovni voJn. Vlttorio Veneto 17.00 «E1 Tado» Ter" nicolor. Gian Maria Volonte, M* Betvvick. Režija Damlano Damian ■ Ideale 16.00 «Le meravlgliose aW* ture di Marco Polo« TechnicN Horst Burholz, Elsa Martinelli- . Abbazia 16.30 «Missione specialr Lady Chaplin« Technicolor. B Clark, Daniela Bianchl.
(.KINI KINU
Satelllte (Borgo San Serglo, avt. 'j1' fil 19. 20) Blagajna ob 20. uri. četek ob 20.30 iiFantomas minacr M mondo« Technicolor. Jean Marn' < Milene Demongeot, Louis De FuneS-

Slovensko planinsko društvo 11
organizira 10. sept. t.l. izlet na JeZ£.‘ sko. kjer Do konec vožnje z avtoble som Kdor )e dovolj priden, da " bo lenaril na čudovitih tratah 0 PlanSarskem Jezeru iri se razgledova po čudoviti panoram! Kamniških A v
amfi‘
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi.
AVTOBUS št. 1 bo vozil na na slednji progi:
Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so se vpisali v Dolini, Boljuncu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj 9 oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2.
AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi:
Trst, Kontovel, Nabrežina, šem-polaj, Praprot, Salež, Gabrovec, Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu st. 3.
AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi:
Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokra jinska cesta), Opčine, Ferne- i tiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela.
Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc.
Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6. uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus št. 3 pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo.
Za enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi: Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00. Vse udeležence prosimo, naj hodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji. KZ in ZMP
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI. POROKE
Dne 1. septembra 1967 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 69-letna Maria Pacor vd. Gabersl. 43-letnl Otello Greblo, 61-letnI Federico Spazzall, 46-letni Mareello Iamnik, 54-letna Irene Pa. cor, 58-letni Raffaele Hauser, 65-Ietna Maria Laharnar, 84-letna Maria Ct-rlanl, 82-letni Antonio Re, 41-letna Leonarda Spatluccl por. Miani, 77-let. na Luigia Gustlnclch vd. Mihel, 63-letn 1 Mario Marži.
bo v 2 urah m po( lagodne hoje 3 segel Češko kočo (1543 m) v teatru Grlntavcev. drznejši pa »e n“j do lahko povzpeli po zavarova
Kremžarjevi poti na Kočno (23'<9 n| • od koder bo pogled segal od Ljubl) ne do zelene Dravske doline
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
• • *
Društvena prodajalna na
obvešča svoje Izletnike, da bo odh° v Celovec v nedeljo 3. sept. ob 5 « zjutraj z Brdine. Zamudnikov ne » ' mo čakali!
* * •
PD v Skednju organizira 11 tembra letos Izlet v bolnišnico Fr3’ njo, Idrijo in Vipavo. Vpisovanje n sedežu društva vsak večer od 2®-do 21.30, razen ob sobotah In ne°e' ljah. — Odbor.
• • •
Slovenska prosvetna zveza sporot3’ da ie odhod avtobusa v Kamnik v n ' deljo ob 7. url Izpred sodnl.iskc o*1 ' če. Izletnike prosimo za točnost.
* * *
PD »S. Škamperle« obvešča vse * ste. ki so se prijavili za Izlet v Ka«1' nik, da Je odhod avtobusa 3 t.m 5.30 izpred cerkve Sv. Ivana. Odb«
Izlet v Ljubljano in na Bled
Potovalni urad «Aurora» prir^' v nedeljo, 10. septembra 1967 e« dnevni izlet na Bled, združen z biskom mednarodne vinske razsi« ve v Ljubljani. Cena 3400 lir -j Vpisovame pri »Aurori* v Ul- *■' cerone 4. tel. 29 243.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
AlPAlabarda, Ul. deli Istrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg S. Giovanni 9; Mlzzan, Trg Venezla 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 36 do H JV) Barbo.Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclaie 26;Vi«l-metti, Trg della Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
124 BERLINA BELA z rdečim umetnim usnjem (skal), 7000 km, šest mesecev, prodam tudi z zamenjavo za drugo rabljeno vozilo. Telefonirati na 38-568.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti p®' pozabne žene, mame, hčerke in stre
Erneste Belič roj. Muženič
se iskreno zahvaljujemo pri*?’,Jis vsemu osebju holnL
Špeharju in
niče v Valdoltri za nego
in
Toplo se nadalje zahvaljujemo Pr in vsemu strežnemu
dr. Žaklju m vsemu sutok-...^ sebju ljubljanske klinike za PJubj vo nesebično prizadevanje, jo ohranili čim dlje pri življe™ Posebno zahvalo smo dolžni Matku za njegovo vsestransko v moč. Zahvaljujemo se tudi P*1 jn devnima med. sestrama Franki ; Ančki z ZD Koper za njun nes čen trud pri bolniški postelji * v krvodajalcu Gregorju Levcu. r ^
JUgodbi
tako se zahvaljujemo tov. poslovilne besede, zboru in za žalostinke, številnim prijatelje* ki so prihiteli, da bi se postemv1 poslovili od naše drage pokoj« ter vsem darovalcem cvetja.
Prisrčna hvala vsem za izreče sožalja.
Žalujoči mož, sin z dri* žino, mati, sestre in oS
lo sorodstvo
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Prihodnjo nedeljo bodo v Pulju splavili moderno ladjo Splošne plovbe «Postojna»
Splavitev sodi v okvir proslav ob 25-letnici jugoslovanske mornarice, ki se bodo začele že v ponedeljek - Sergej Kraigher v Kopru - Slaba letina grozdja zaradi suše
Republiški sekretariat za informacije je organiziral v prostorih Splošne plovbe v Piranu tiskovno konferenco, na kateri so seznanili novinarje z okvirnim programom letošnjih proslav 25-letnice jugoslovanske mornarice in pomorstva.
Osnovni poudarek letošnjih jubilejnih proslav bo na tem, da ne bodo posvečali pozornosti samo mornarici, ampak celotni pomorski problematiki in vsem področjem, ki so neposredno ali posredno povezana z morjem. Čez nekaj dni bo izšla Posebna publikacija, posvečena pomembnejšim dogodkom iz pomorskega življenja, predvsem pa dosežkom na področju pomorskega gospodarstva in na morje vezanih dejavnosti ob slovenski obali.
Prve prireditve se bodo začele že ta teden. Od 2. do 5. septembra bodo priredili razstavo fotografij o razvoju mornarice in pomorstva v Piranu, v Izoli in v Kopru. Največ Prireditev bo 9. septembra ob dnevu mornarice. Tako bodo v piranskem muzeju odkrili doprsni kip majorja Balda Sajeta, enega izmed komandantov pomorskega odreda Pri štabu IX. korpusa NOV. V Piranu nadalje predvidevajo svečan sprejem pri predsedniku skupščine, v večernih urah pa bo slavnostna akademija na Punti. 10. septembra bodo v Pulju splavili najmodernejšo ladjo Splošne plovbe «Postojna». Večje število prireditev bo nato še vso jesen. Naj omenimo samo otvoritev moderne hladilnice Delamarisa v Izoli z zmogljivostjo 90 vagonov, nadalje bo 15. oktobra v Piranu zbor pomorščakov, 11. novembra pa bodo organizirali v Izoli ribiški dan. V prihodnjih tednih se bodo zvrstile tudi številne športne, kulturne in zabavne prireditve, višek jubilejnih svečanosti pa bo konec novembra v Kopru, ko bo pripeljal v luko prvi vlak. Ob tej priložnosti bodo tudi izročili prometu nov navez operativne obale v dolžini 140 metrov, nadalje bo_ otvoritev štirih tipiziranih skladišč in velike cisterne za tekoče olje.
# * *
. Koper je obiskal predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Najprej se je v razgovoru z domačimi predstavniki zanimal za razna vprašanja koprske obale, najbolj pa še za luko ter za razne integracijske procese. Zatem je obiskal tovarno Tomos, kjer si je podrobno ogle dal proizvodnjo. Zlasti ga je zani-
mal razvojni oddelek, kjer prav zdaj preizkušajo razne nove tipe motornih koles. Zanimal se je tudi, če so člani kolektiva dobro nagrajeni za izredne dosežke. V razgovoru s člani tov« rniškega vodstva je Sergej Kraighe r pokazal največ zanimanja za razvoj tovarne po gospodarski reformi. Dobil je pozitivne odgovore, iz katerih je bilo razvidno, da tovarna uvaja najsodobnejšo tehnologijo in da neprestano izpopolnjuje organizacijo dela. Zato so tudi uspehi zadovoljivi, saj iz leta v leto beležijo porast proizvodnje, afirmirali pa so se tudi na najbolj zahtevnih evropskih tržiščih. Predstavniki tovarne so seznanili predsednika republiške skupščine tudi o raznih problemih integracije in kooperacije, pri čemer so poudarili, da ima Tomos stike z raznimi manjšimi podjetji v bližnji okolici, katere je tovarna — seveda ob strogem upoštevanju ekonomskega računa — pripravljena usposobiti, da bi lahko prevzela del njene proizvodnje.
# * *
Nadaljujejo se prizadevanja koprske občine za pomoč podeželju.
Predvčerajšnjim so slovesno odprli asfaltirano cesto skozi Šmarje v dolžini 1700 metrov. To je bil začetek izvajanja načrta, po katerem bodo do leta 1970 asfaltirali celotno
cesto med Šmarjami in Koprom.
* * *
Na Koprskem predvidevajo letos dokaj slabšo letino grozdja kot prejšnja leta. Vzrok je seveda velika suša, ki traja že nekaj tednov. Prizadeti so zlasti višinski predeli. Pri črnih sortah so opazili, da so jagode drobne in da so se v posameznih primerih začele sušiti. Pri belih sortah pa je bilo opaziti, da so spodnji deli grozdov marsikje oveneli. Strokovnjaki menijo, da bodo močnejše padavine stanje nekoliko popravile, za večjo omilitev škode, ki jo je povzročila suša, pa je že prepozno.
V koprskem muzeju so odprli razstavo znanega koprskega slikarja in kiparja Jožeta Pohlena. Razstavil je 28 risb v laviranem tušu. Tematika zajema istrsko ženo pri delu in ob morju in druge istrske obmorske motive.
iiiimmiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAK
Ničvredne kovinske predmete prodajala kot dragocen nakit
Žrtev premetenih južnjaških sleparjev je bil tudi župan nekega francoskega mesta - Oba obsojena na zaporne kazni
Pred tržaškim sodnikom Losapiom (zapisnikar Oblak) sta se morala zagovarjati včeraj 34-letni Giuseppe Orlando iz Miana pri Neaplju ter 34-letni Alfonso Onofrio iz Neaplja. Oba sta bila obtožena, da sta ogoljufala tuje turiste s tem, da sta jim prodajala ničvredne kovinske zapestnice, trdeč, da gre za dragocene predmete, od katerih se nerada ločita, toda, ker sta jugoslovanska begunca brez gmotnih sredstev, morata pač žrtvovati nakit z visoko vrednostjo.
Poleg tega so policijski organi obtožili oba premetena goljufa, da sta se ukvarjala s kramarstvom brez predpisane licence.
Dogodek, ki je pripeljal sleparja
...m....„„„.................................
VČERAJ POPOLDNE V UL. MURATTI
!*»»Sc
N bo
n Ognjeni zublji so uničili taksi na parkirnem prostoru
Gasilci so k sreči pogasili plamene še preden so ti načeli bencinski rezervoar, in tako preprečili nevarno eksplozijo
ŠE ENO IZZIVANJE NA NASI MEJI
Poveličevanje vojaške formacije ki se je borila proti partizanom
Bataljon «Santa Lucia» je v zavezništvu z nacističnim okupatorjem v letih 1943-1945 deloval na območju Tolmina in Trnovskega gozda
pred sodnike, je znan. Vsako leto, se posebno v poletnih mesecih tuji turisti radi ustavljajo na cesti vzdolž obale pod Križem. Zelo priljubljena točka za krajše počitke je nedaleč od naravnega predora, od koder se nudi turistu res edinstven pogled na vso obalo Tržaškega zaliva.
Bilo je okoli 16,30 24. avgusta, ko se je na omenjenem mestu ustavila skupina Francozov. Med njimi je bil tudi Fournet, ki je župan v nekem francoskem mestu. Prav njega sta goljufa najbolj potegnila za nos, saj jima je za zapestnico, ki je vredna morda nekaj več kot 1000 lir, dal kar 100 težkih frankov (12.600 lir). Na limanice so šli tudi drugi turisti za večje ali manjše vsote.
Početje premetenih južnjakov pa ni ušlo karabinjerski patrulji, ki je bila v bližini. Agenti so namreč že vedeli, da se na tistem mestu na debelo odira tuje turiste ter so zato sklenili, da bodo skrbno nadzorovali vse področje. Takoj, ko se je Fournet odpeljal naprej, je odbrzel za njim karabinjerski avto, da bi ga ustavil. Istočasno pa je brigadir prijel enega izmed obeh goljufov, drugemu pa se je posrečilo zbežati navzdol proti morju, toda dva karabinjerja sta ga kmalu dohitela. Včeraj je sodnik spoznal oba za
Ognjeni zublji, ki so segali čez čilo, da so zadušili zublje, še pre- kriva. Orlanda je obsodil na 4 me-sti-ehe bližnjih hiš, so se včeraj po	’	......... '	'
Poldne nekaj po 16. uri dvignili iz ‘aksija fiat 2100 TS 68824, ki ga j® šofer tik prej parkiral na repu drugih avtomobilov v Ul. Muratti. ?amo hitremu posegu gasilcev se zahvaliti, da se požar ni spremenil v pravcato tragedijo.
Ob omenjeni uri se je šofer Ga-stone Bettarello, star 51 let z Vr-oelske ceste 10-2, pravkar vrnil s Poti od Sv. Sobote, kamor je peljal nekega potnika. Bettarello je kot Po navadi parkiral avto na koncu JJste drugih taksijev, in sicer prijazno na sredini ulice, nekaj me-‘fov od kina Excelsior nazaj v ®Oieri Ul. Crispi. Zaprl je vrata in ll*koj nato je izbruhnil požar. Naj-PTej se je začelo kaditi iz spred PJega dela avtomobila. Šofer je po-Pjtel do bližnjega telefona ter portal gasilce. Takoj nato so poskusi pogasiti požar z majhnim roč-Ifrn gasilskim aparatom, toda vse Je bilo zaman. Iz majhnega gorišča r° planili plameni po vsem avtu :er našli v notranjosti odličen ma-jfjial: sedeži prevlečeni s plastiko ti/' ^ hipu so plameni vrgli kvi-sku streho in si utrli pot visoko v 2rak.
Nenavaden dogodek je priklical 'ehko množico radovednežev. Po-®egli so vmes karabinjerji oddelka j;a hitro pomoč, ki so se trudili, da ?.e bi nihče prišel preveč blizu, kaj-jj. obstajala je nevarnost, da eks-PJodira bencinski rezervoar avtomobila. No, gasilcem se je posre-
den so ti prišli do tja.
Od avtomobila so ostali samo 0-žgani kovinski ostanki, ki so jih
-o	.	j •	1 • rj	,	. V,.	ov iopuowu na
uslužbenci podjetja /ampa odvlekli svobodo pod pogojem, da plača ne-
proč. Avto je bil vreden pol milijona lir. če bo podjetje Piave, ki je lastnik avtomobila, utegnilo dobiti zanj 20.000 lir, bo lahko zelo zadovoljno.
sece zapora in 60.000 lir globe ter 40.000 denarne kazni. Ta kazen je pogojna. Obsojenca so izpustili na
Motociklist je trčil v avto
Včeraj dopoldne okrog 10. ure se je peljal 77-letni Ferruccio Sus-si, doma iz Kaprive, z motociklom iz Ločnika proti Gorici. Pri železniškem podvozu v Ul. Aquileia pa je prepozno opazil avto pred seboj in se od zadaj zaletel vanj. Pri tem je padel in se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč za poškodbe na nosu, zgornji ustnici in nad desnim očesom.
Padel je s hruške in si polomil rebra
Včeraj zjutraj je splezal 63-letni kmet Luigi Saurin iz Dolenj na hruško blizu svojega doma, da bi obral zrele sadove. Pri tem pa se je zlomila pod njegovo težo veja, na kateri je stal in telebnil je na tla ter si polomil nekaj reber. Odpeljali so ga v bolnišnico v Krminu, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
ko denarno kazen, na katero ga je v decembru 1964 obsodil sodnik v Cortini d’Ampezzo.
Sodnik pa je obsodil Onofria na 5 mesecev zapora in 60.000 lir globe ter na 2 meseca pripora. Ker pa je bil moški že večkrat kaznovan, mu je prisodil po prestani kazni še eno leto policijskega nadzorstva.
Goriško demokratično javnost je osupnila vest, da bo 10. septembra v Gorici shod, kjer bodo v semenišču v Ul. Alviano odkrili spominsko ploščo tistim bersaljerjem, ki so sestavljali zloglasni bataljon Santa Lucla, ki je imel svoj sedež pri Sveti Luciji - Mostu na. Soči med 1943. in 1945. letom ter se je pod fašističnim vodstvom, na področju zasedenem po nacistih, udeleževal bojev proti partizanom samostojno in kasneje v sklopu zloglasne «X. Mas». Program obsega odkritje spominske plošče v škofijskem semenišču, ki je bilo takrat spremenjeno v bolnišnico, prisostvovanj bojevniških organizacij iz vseh delov države s prapori, mašo msgr Etlora Fabbra, kaplana CAF, blagoslov spominske plošče, govor uradi ega govornika dr. Fernanda Felicianija, sprevod po ulicah v smeri proti središču ter tek bersaljerjev po Verdijevem korzu.
V Gorici smo v povojnih letih odkrili že celo vrsto spomenikov bojevniških organizacij ter Jih bomo po vsej priliki še precej, zakaj doslej nismo menda zadostili niti četrtini rodov vojske in bojevniških organizacij, pa je mesto ze polno spomenikov vojaškega značaja. Odkritje spominske plošče bersaljerjem, ki so pripadali prvemu avtonomnemu bataljonu, ustanovljenem v Veroni 1943. leta v sklopu saioj-ske republike, ki so po večini padli v boju proti partizanom, potem ko so počeli huda zverstva nad nitmi in nad civilnim prebivalstvom v okolici Tolmina v '(zadnji obupni obrambi Gorice« (kakor pu'e 11 Mes-saggero Veneto, edini gorfšui list, ki je doslej objavil to vest), predstavlja nezaslišano sramotno poveličevanje fašističnih zločinov saioj-ske republike.
Takšnih manifestacij pravzaprav doslej nismo imeli, ker cut sramu in občutka za mero nekaterim krogom ni dovoljeval, da bi se ponašali z dogodki, o satern je bolje molčati. Danes pa se v okviru neke dejavnosti, ki ni naključna, počenjajo stvari, ki hočejo dati duška desničarskim silam v njihovi želji po utrjevanju omajanih ter osvajanju novih položajev, če to dejanje vključimo v vrsto dogodkov, ki gredo od zborovanja rezervistov NATO v Trstu, do vojaških vaj NATO v naši deželi, prikritih in odkritih pritiskov, potem smo pred ofenzivo naših desničarskih sil proti dobremu sosedstvu in prot! ni-ru, ki se je tako lepo uveljavil v tem delu sveta.
Dogodek je našel svoj odmev tudi na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, v obravnavi zgraditve spomenika odporniškega gibanja. Ob tej priliki je svetovalec Battello dejal, da se nikakor noče zgraditi spomenik odporniškemu gibanju, medtem ko se v Koprivi, na glavni cesti, gradi spomenik «arditom», vojakom iz prve svetovne vojne, po katerih so se imenovali tudi prvi fašisti. «S tem, da mi ne zgradimo našega spomenika, podpiramo druge, da gradijo svoje,« je de-
jal Battello. Toliko je res, da bodo bersaljerji, ki so bili med vojno v Tolminu, odkrili svojo spominsko ploščo. Svetovalec je vse te manifestacije postavil v okvir prizadevanj desničarskih in militarističnih organizacij ter opozoril svetovalce na hude nevarnosti tega pojava.
mo tehnične industrijske ali druge enakovredne šole. Prosilce bodo tudi praktično preizkusili.
Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir je treba poslati na personalni oddelek pokrajinske u-prave v Gorici, Korzo Italija 55, do 12 ure dne 15. septembra t.l.
Razpis službe risarja pri pokrajinski upravi
Tehnični urad pri pokrajinski u-pravi v Gorici namerava vzeti za dve leti v službo risarja. Sprejet bo pod naslednjimi pogoji:
Ne sme biti mlajši od 18 in ne starejši od 32 let, imeti mora diplo-
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiniiiiiiiniiinimiimiimiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiMimiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiHniiiiininiiHiUHii
Na delu v železarni se je ponesrečil
Včeraj okrog 18. ure se je ponesrečil pri delu v železarni Monte-santo na Tržaški cesti 26-letni Lu-cjan Kosmač iz Gorice, Ul. Šemi-nario 6. Težak kos pločevine ga je udaril v trebuh in ga ranil. V civilni bolnišnici so ga pridržali na 6 dni na zdravljenju.
RAZLASTITVE NA MOSCENICAII
Kmetje zahtevajo pogajanja o odkupni ceni za zemljo
Polemika v odboru tržiške industrijske cone
Veliko negodovanje je zbudilo med kmeti, lastniki zemlje na Moščeni-cah (in med njimi je precej prebivalcev doberdobske občine, ljudi slovenske narodnosti), dejstvo da je upravni odbor konzorcija za industrijsko cono v Tržiču, poslal lastnikom razlastitvene dekrete, ki jih je odobrila deželna uprava.
Dekreti se v tem trenutku (dostavili so jih na dom prejšnji teden) nanašajo samo na lastnike zemlje na Moščenicah, ker bo tu nastal prvi odsek industrijske cone. Tu namerava konzorcij zgraditi prve ceste in ostale infrastrukture, ki naj bi služile postavitvi tovarniških kompleksov. Konzorcij ima na razpolago precejšnje vsote denarja, ki jih je dobil od deželne uprave in namerava čimprej začeti z deli.
Ko je bilo lani jasno kje bo nastala tržiška industrijska cona, so lastniki zemlje (s tem v zvezi so
NA SEJI, KI JE TRAJALA NAD SEST UR
Z glasovi svetovalcev levega centra odobren proračun Gorice za leto 1967
Obsodba necivilnega obnašanja misinov - Značilna stališča okoli spomenika odporniškemu gibanju - Kako je z gradnjo slovenske šole
Z izglasovanjem proračuna za leto 1967 se je v soboto nekaj po eni uri čez polnoč zaključila seja občinskega sveta v Gorici. Za proračun so glasovali svetovalci strank levega centra (skupno 25 glasov) proti pa svetovalci opozicijskih strank KPI, PLI in MSI (skupno 8 glasov); prisotnih je bilo 33 svetovalcev. Pred glasovanjem o proračunu je bilo tudi glasovanje o poročilu, ki spremlja proračun; zanj je bilo oddanih 24 glasov (levi center), proti pa 9 glasov (vsa opozicija); prisotnih je bilo 33 svetovalcev.
Druga seja občinskega sveta v Gorici, ki je bila tudi v celoti posvečena proračunu, je trajala nad šest ur. Začela se je z odgovorom odbornika za finance De Simoneja, odbornikov in župana Martine na stališča posameznih skupin. De Simone je najprej zavrnil način, s katerim je Pedroni nastopil v občinskem svetu, ko je govoril kot bi bil na sodišču ter je očital funkcionarjem, da so ne vedni in nesposobni. Tako se je obnašal, ker ni našel v proračunu oprijemov za svojo kritiko. ((Vnašati v delo občinskega sveta ceneno diskreditiranje, ni niti resno niti v skladu z ozračjem civilne diskusije,« je dejal odbornik.
Sledil je hud spor med odbornikom Lupierijem in misini, ki ga je povzročil Pedroni. Nastal je zaradi tolmačenja pravilnika o delovanju občinskega sveta, ki ni docela jasen v členu, če naj tudi odborniki, kakor morajo svetovalci, govorijo stoje. Pedroni je zahteval, da morajo odborniki govo-
			
PO OBISKU DELEGACIJE KMETOV
rt
m Omii
THTk-
predvaja danes, 2. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem italijanski filin:
0PERAZI0NE TERZ0 U0M0
(OPERACIJA TRETJI MOZ)
Igrajo: PIERRE BRICE, HEINZ DRACHE PAOLA PITAGORA JANA BREJCHOVA DALIAH LAVI
KINO «IK1S» PROSEK
Predvaja danes, 2. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni avanturistični - dramatični film:
igrajo: WILLIAM HOLDEN, RICHARD WIDMARK, JANIČE RULE in VICTORIA SHAW
Prva pomoč dežele in pokrajine za oškodovance po letošnji suši
Dežela je obljubila 35, pokrajina pa 5 milijonov za nakup najnujnejših potrebščin
Kot smo že poročali, sta bili v tem tednu pri deželnem odborniku za kmetijstvo odv. Comelliju dve delegaciji goriških kmetovalcev odnosno njihovih zastopnikov, da bi zahtevali nujno pomoč za tiste, ki so bili najbolj prizadeti od letošnje poletne suše. Podobno zahtevo so postavili tudi pri pokrajinski in pri raznih občinskih upravah.
Odbornik Comelli je odredil, naj kmetijski tehniki obiščejo prizadete kraje in naj ugotovijo obseg škode na takih področjih. Zato sta dr. Angeli kot predstavnik deželnega odborništva za kmetijstvo in načelnik pokrajinskega nadzomi-štva za kmetijstvo na Goriškem dr. Marši te dni obiskala najbolj prizadeta področja in zbrala zadevne podatke.
Na osnovi njunega poročila je nato odv. Comelli odredil takojšnjo pomoč najbolj prizadetim in je v ta namen določil vsoto 35 milijonov lir za nakup krme in drugih potrebščin, ki jih bodo brezplačno razdelili oškodovanim kmetom. Obenem Je sporočil, da bo poskrbel za nujno izvedbo deželnega zakona o živinoreji, ki predvideva znatno pomoč deželne uprave tej panogi. Ista bo nudila tudi konkretno pomoč za izvedbo namakalnih del, ki so v teku.
Tudi pokrajinska uprava je obljubila svojo pomoč in predvideva se, da bo lahko dala v ta namen okrog pet milijonov. Skupaj naj bi torej prejeli prizadeti kmetovalci za okrog 40 milijonov lir pomoči. To pomoč bodo dali tako neposrednim obdelovalcem kot tudi spolovinarjem.
Prizadeti kmetje za sedaj ni treba, da bi napravili kakšno prošnjo ali prijavo, da bi bili deležni podpore iz zgoraj omenjenih
virov. Ob svojem času bodo dobili potrebna navodila, po katerih se bodo ravnali.
Začetek tridnevne «šagre» v Rupi
Fantje iz Rupe so za danes, jutri in v ponedeljek pripravili tridnevno šagro na prostem v bližini gostilne Ožbot.
Danes je na programu ples na prostem z začetkom ob 20. uri. Ob 20.30 bo vmes šaljiv tek v vrečah.
Jutri, v nedeljo ob 16. uri tekmovanje v briškoli z nagradami: moto Guzzi, dva pršuta, salami in kolo sira. Od 20. ure dalje ples.
V ponedeljek od 20. ure dalje ples. Vmes izvolitev najlepše mladinke in tekma v tangu.
Igral bo znan orkester, deloval bo bufet z dobro Jedačo in pijačo.
Karabinjerji pri Sablicah našli torbico z dokumenti
Karabinjerji so na svojem običajnem obhodu našli včeraj pri Sablicah eno večjo in v njej manjšo usnjeno torbo. V njej sta bila tudi dva potna lista holandskih turistov in osebna izkaznica neke Jugoslovanske ter razni drugi papirji. V torbi so bile tudi štiri listnice, ki pa so bile prazne. Očitno so te stvari odvrgli tatovi, ki so Jih kje ukradli ter si pridržali denar in vrednosti
Dve nesreči v Ronkah
Včeraj se je pri delu v mizarski delavnici porezal z žago cir-kularko 37-letni Luciano Bevilacqua iz Ronk, Ul. Staranzano 20. V tržiški bolnišnici so mu ugoto-
vili globoko rano na desni dlani ter zlom palca in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Na dvorišču pri svojem domu pa je padla 64-letna Italia Geron iz Ronk, Ul. Rotonda 9 ter se pri tem ranila na levem sencu in za-tllniku. V bolnišnici so Jo pridržali za 15 dni.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 3. septembra, je v Gorici odprta cvetličarna Renato Gorian, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28.
riti stoje, pa mu je Lupieri odgovoril, da bo govoril sede, naj Pedroni naredi kar hoče. Pedroni je nato zapustil dvorano ter nesramne zaloputnil vrata; isto je nato storil še učenček Cossovel.
Odbornik Lupieri je dejal, da hoče občina povečati parkirni prostor pred Rdečo hišo. Skoraj v celoti je dogradila infrastrukture v industrijski coni severno od letališča. Za uresničenje regulacijskega načrta so potrošili pol milijarde lir. Na kraju kjer bo ((terminal« avtomobilske ceste, bodo skupno z jugoslovanskimi oblastmi zgradili nov mednarodni blok z enojnim pregledovanjem, obenem bodo tam združili vse službe, kar bi zelo koristilo ekonomskim operaterjem. Okrepili bodo ..opomnike mosta pri Stražlcah, da bo služil za vozila do 30 stotov; cesta bo široka 5 metrov. Za delo bodo zaprosili deželni prispevek.
Odbornik Sfiligoj je zavrnil trditev misina Cossovela, da je davčni vijak «bolj pritisnil na Italijane kot Slovence,« ter dejal, da je bilo proti davčni odmeri zelo malo prizivov. Ferruccio Fantini je dejal, da je Gorica lahko za vzgled kar tiče prometnih znamenj; lani smo zanje potrošili 17.8 milijona lir.
Odbornik za šolstvo. Agati je dejal, da odbor še ni sprejel lokacije za gradnjo nove slovenske šole v severnem delu Gorice, ki bi združila vse tiste, ki so v Ul. Croce. Dosedaj so proučili več lokacij ter jih tudi pregledali. Nedvomno se bo pri izbiri upoštevala teritorialna razdelitev Slovencev. Obljubil je, da bodo na prihodnji seji odbora govorili o slovenskih napisih na slovenskih šolah.
Ob koncu je spregovoril še župan Martina; dejal je, da bodo kritike in nasvete pregledali ter jih upoštevali pri njihovem delu. Zavrnil je Pedronijeve žalitve, zlasti še na račun funkcionarjev, ki se na seji ne morejo braniti. Razlike v pogledih glede proračuna v odboru niso krive za tako kasno predložitev proračuna. Naglasil je, da proračunsko ravnovesje zanje ni mit, da pa se mu tudi ne odpovedujejo, če ga je mogoče doseči. Navedel je vrsto pomembnih del, med katere sodi izgradnja deželne palače v Ul. Roma, kjer bodo v kratkem začeli podirati šolsko poslopje. Potem ko je govoril o kulturnih manifestacijah, je o-menil Rdečo hišo, kjer bodo investirali za parkirni prostor in ceste 180 milijonov. Ce se kljub velikim ugodnostim nova industrijska podjetja na vseljujejo v industrijsko cono, so tega krive višje sile, ki jim mi nismo kos. Cestna povezava med Villessami in Gorico ne bo reda A, ampak bo kljub temu zelo učinkovita. Za
JUTRI OD ZORE DO MRAKA
Razstava in ptičji sejem v občinskem parku v Gorici
Nad pol milijona lir določenih za nagrade najboljšim
V občinskem parku za županstvom v Gorici bo jutri tradicionalni ptičji sejem sv. Jerneja. Lani se je te manifestacije, ki jo prireja krajevna turistična organizacija Pro Loco, udeležilo 150 ptičjih rejcev in prodajalcev potrebščin za ptiče. Za jutri pa je predvidena precej večja udeležba razstavljavcev. Prijavili so se že iz raznih krajev kot n. pr. iz Tre-visa, Sacila, Vittoria Veneta, Ma-niaga, Vidma, Čedada, Tricesima. Tarcenta in celo iz Bergama. Prireditelji pa računajo, da se bodo zadnji čas priglasili še številni drugi in če bo vreme ugodno, o-beta biti letošnja razstava bolj obsežna in pestra kot druga leta.
Tudi sklad za nagrade je letos
večji ter presega pol milijona lir. Za razstavljavce bodo občinski park odprli že ob 4. uri zjutraj; ob 6. uri pa bo odprt tudi za občinstvo. Ob 7.30 bo ocenjevalna komisija začela s prvim ogledom . ptičev pevcev; ob 10.30 bo izpust ptičev, ob 11.30 pa vabljenje s piščalkami ali brez. Ob 13. uri bodo proglasili prve zmagovalce in razdelili prve nagrade. Ob 16. uri bo ocenjevalna komisija opravila pregled eksotičnih ptic in kanarčkov, ob 17. uri pa bo druga proglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad
Ob 19. uri se bo začel koncert mestne godbe in po končanem koncertu, okrog 20. ure, zaključek razstave.
nas to ni nobena izguba, saj se zaenkrat tudi ne ve, kakšne značilnosti bo imela jugoslovanska avtomobilska cesta. Pri pokopališču bodo začeli graditi «avtoporto», se pravi nov mednarodni prehod, za katerega imamo že zagotovljenih 100 milijonov lir.
Sledile so glasovalne Izjave načelnikov političnih skupin. Komunist Battello je govoril o partizanskem spomeniku ki ga še ni, medtem ko se pri nas gradijo spomeniki vsem mogočim bojevniškim organizacijam. O tem vprašanju in njemu sorodnih govorimo tudi na drugem kraju.
Socialist Sancin je poudaril, da so se socialisti pred 5-6 leti borili proti mitu uravnovešenosti proračuna, kar je bilo v načelu , sprejeto ter vključeno v občinsko politiko, vendar pa se ravnovesju ne odpovedujejo, če ga je mogoče doseči. Kar tiče spomenika odporniškemu gibanju, je svetovalec dejal, da so se zanj vedno borili in da ga bodo tudi zgradili. To je obveza, za uveljavitev katere ne mislijo imeti nikakršnega monopola. Po izjavah nekaterih drugih svetovalcev so poročilo k proračunu odobrili.
Sledila je obravnava posameznih računovodskih postavk, katerih je pri dohodkih 115, pri stroških pa 303. Pri dohodkih je šlo razmeroma hitro, pri izdatkih pa se je stvar zataknila pri postavki, kjer je za vzdrževanje vojaških spomenikov nakazanih nekaj nad 3 milijone lir. Pedroni je zahteval, da se strošek zniža na 300 tisoč lir kot lani, češ da se lahko pod povečanim zneskom krije izgradnja spomenika partizanom, ki so se ((borili za priključitev k Jugoslaviji.« V tem smislu je tudi formuliral svoj predlog. Svetovalec Sancin je s tem v zvezi dejal, da bo glasovanje o tem znesku pokazalo, kdo je za odporniško gibanje in kdo je proti njemu. Ne-reo Battello se mu je takoj pridružil. Odvetnik Culot (KD) je za rr.il Pedronija, češ da se ni odporniško gibanje začelo 1945. leta, ampak že 1943., ko so bili odpeljani v SS-ovska taborišča goriški protifašisti, ki so tam umrli. (Odvetnik Sfiligoj je takrat vzkliknil, di se je začelo odporništvo že 1920. leta, ko so fašisti začeli pobijati Slovence.) «Ne smemo do voliti, da se blatijo ljudje, ki so nam priborili svobodo govorjenja,« je med splošnim ploskanjem svetovalcev zaključil svoj govor odv. Culot.
liberalec Fomasir je dejal, da bi moral takšen spomenik biti namenjen vsem padlim v vojnah ter bi v takšnem primeru bili zanj. Med Pedronijem, ki je tudi spregovoril, in Sancinom Je nato nastala ostra polemika, v kateri je Sancin zavrnil poceni obtožbe, češ da je narodna pripadnost merilo za ocenjevanje zvestobe ali nezvestobe državljanov.
Sledile so volitve o zmanjšanju zneska (ki naj bi po trditvah poznavalcev vprašanja služil za pripravo načrta spomenika odporni škemu gibanju), na katerih so za ohranitev proračunske vsote glaso-v.,li vsi svetovalci levega centra jn KPI, proti fašisti, medtem ko so se liberalci vzdržali.
Glede stroškov za šole je svetovalec Sancin opozoril, da v proračunu ni vnesena lanska vsota za izgradnjo nove šole v znesku nekaj nad 380 milijonov, to pa le zaradi tega, ker nimamo še izbrane lokacije. Zahteval je izboljšanje šolskih pogojev v Ul. Croce, kjer ni prostorov za učilnice, kabinete in kjer so slabe sanitarije. Tudi če vodstvo šole s tem v zvezi ni postavilo uradne zahteve, je naša dolžnost, da občino opozorimo na pomanjkljivosti zlasti glede razpoložljivosti prostorov. Svetovalec se je pri tem skliceval na pogovor, ki ga je o teh vprašanjih imel z odbornikom Agatijem. Seja, ki se je začela ob 19. uri se je zaključila skoraj ob 2. uri po polnoči.
se pred tem časom izvršile tudi nekatere špekulacije) upravičeno zahtevali, naj se cena zemlji sporazumno določi. V upravnem svetu konzorcija niso hoteli o tem najprej nič slišati, ker so hoteli zemljo kar razlastiti, nato pa se zdi da je bilo letos v začetku leta določeno, da se je treba pogajati z lastniki zemlje. Do pogajanj ni prišlo in zaradi tega je prišlo v upravnem odboru tržiškega konzorcija do ostre polemike, ker so nekateri hoteli sporazum s kmeti, drugi pa, med katerimi je baje predsednik, se niso hoteli poslužiti takega postopka.
Kaže, da je zmagala teza tistih, ki nočejo pogajanj, ker so dekreti teh dneh dospeli. Kot smo zvedeli zahtevajo prizadeti kmetje in njih strokovne organizacije, da konzorcij spremeni svoje stališče, v nasprotnem primeru grozijo s sindikalno in tudi s sodno akcijo.
Šolske vesti
Vpisovanj« učencev v šolo Glasbene matice v Gorici
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene Matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. AscoU št. 1.
Datum vpisovanja po podružnicah bomo še sporočili. Pouk se prične 11. septembra.
• • •
Ravnateljstvo nižje srednje šole
v Gorici sporoča, da je na razpolago nekaj bonov za brezplačni nakup šolskih knjig.
Starši potrebnih dijakov naj se zglasijo na tajništvu šole najkasneje do 10. septembra, da jim postreže s pojasnili.
Kmečka zveza priredi jutri, 3. septembra z avtobusom
zanimiv izlet
v kombinat «Fructal» v Ajdovščini, v zadružno klet v Vipavi in v kobilarno v Lipici. Vpisujejo urad KZ, Ascoiijeva 1, ter odborniki po vaseh. Voznina in kosilo za člane 2000, za nečlane 2500 lir. Odhod ob 8. uri s Travnika.
PEVSKI ZBOR «KRAS»
IZ DOLA - POLJAN
priredi v nedeljo 10. septembra
AVTOBUSNI IZLET V SLOVENIJO
Dopoldne ogled Velenja, skupno kosilo v Celju, popoldne ogled pivovarne v Laškem, zvečer postanek na vinski razstavi v Ljubljani.
Odhod s Poljan ob 4.30 zjutraj skozi Dol in Gorico. Vpisujejo: Karlo Boneta v Bonetih, Jože Peric v Devetakih, Marij Ferligoj na Poljanah. Pohitite z vpisom.
Gorica
VERDI. 17.30-19.45-22.: «Chiamata per morto«. J. Mason in M. Shell. Ameriški barvni film; mladini izpod 14. let prepovedan. Priporoča se ogled filma od začetka.
CORSO. 17.-22.: «Ballata per im pi-stolero«. A. Ghidra in A. Infantl. Ital. kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30-22.:	«Alle
donne piace ladro«. J. Cobum in C. Sparv. Amer. barvni film.
CENTRALE. 17.30: «Nato per ucci-dere«. G. Mitchell in N. Baker. Kinemaskopski barvni film. Mladini izpod 14 let prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «Femmine delle caveme« M. Beswick in E. Ro-nay. Amer. kinemaskop v barvah.
Tržič
AZZURRO. 18.-22.: «5 marines per Singapore«. M Mihael in T. Do-wnes. Barvni film.
PRINCIPE. 18.-22.: «Killer calibro 32». P. Lee, Lawrence in A. Spaak. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30-22.: «Agente 007 — missione Thunderbolt«. J. Con-nery in A. Levi. Kinemaskop.
SAN MICHELE. 19.30-22.30: «11 fi-glio rapito«. Joselito. — Dodatek slikanica.
Ronke
EXCELSIOR. 20.-22.: «Come ruba-re la corona della regina d’In-ghilterra«. Boschero in Palmeggi. Barvni film.
RIO. 20.-22.: «A sudwest di Sono-ra». M. Brando in J. Saxon. Ki-nemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna «A1 Corso«, Marzini, na Korzu Italia 89, tel. 24-43.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «RIsmondo». Ul. Toti 51.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« — dr. Ma-titti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 2, tel. 75-046.
NOGOMETNI TURNIR 10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER
Breg-Vesna in
•	•	• av«
najzammivejsi
Doberdob-Prosek tekmi četrtfinala
Jutri na igriščih stadiona «Prvi maj» in v Nabrežini nekaj odličnih igralcev
Jutri četrtfinale Na sporedu bodo štiri tekme, vse izenačene in predvidoma izredno borbene. Prvikrat na športnih igrah sta se v četrtfinale uvrstili kar dve goriški ekipi. Doberdob in Sovodnje bosta namreč jutri zastopala goriške barve, branila bosta svoj nogomet in svojo nogometno šolo.
V štirih tekmah si bodo lahko ljubitelji nogometa ogledali nekaj zares odličnih igralcev, ki bodo gotovo dali vse iz sebe, da ne bi razočarali svojih navijačev. Na prizorišču bosta kar dva predstavnika Pro Gorizie Marson (Doberdob) in Vižintin (Sovodnje), bivši igralec A lige Gergolet (Doberdob), ki je nastopal v vrstah Triestine. Nastopilo bo tudi več elementov, ki so bili te na številnih (»izpitih)) za prestop k ekipam najvišjih italijanskih lig: Ferletič (Doberdob) za Juven-tus, Dužman (Doberdob) za Inter,
Mikuž (Breg) za Bologno, Ponzia-no, itd.
Skratka, na prizorišču bo naš najboljši nogomet.
Predčasni finale - srečanje med Brežani in Križani
Breg-Vesna bo gotovo najzanimivejše srečanje nedeljskega sporeda, tako da jo lahko upravičeno štejemo kot nekak predčasni finale Obe enajsterici imata solidno nogometno tradicijo, in čeprav ne bosta nastopili s svojima popolnima postavama, sta še vedno med najmočnejšimi tega turnirja.
Za mnenje o jutrišnji tekmi smo vprašali podpredsednika Brega Kureta.
»»Mislimo zmagati, čeprav sta nam v zadnjem trenutku zmanjkala še dva fanta. Po vsej verjetnosti namreč ne bo igral Samec. Vsekasor zaupamo v homogenost svoje ekipe, pa čeprav bo v nedeljo prvi naš nastop v tej sezoni.))
Kaj pa Vesna?
»»Tudi oni niso brez tradicije. Pri njih nogomet marsikaj pomeni. In že dejstvo, da so premagali enajsterico Primorca, ki je bila v popolni postavi z obema Racetoma, jasno kaže, da ni tako lahek nasprotnik...))
»»Hotel bi pripomniti, da Domo skušali na vse načine, da se bo tekma odvijala v največjem športnem duhu in da bi se po tekmi sestali s Križani, da bi tako res ustvarili enotno vzdušje.))
Zares hvale vredna poteza.
V kriških vrstah morda bi v zadnjem trenutku prišlo do nepričakovanih novosti. Več igralcev je namreč v nedeljo zaposlenih z delom, kar bi seveda znatno spremenilo strukturo ekipe, še vedno v dvomu so namreč nastopi Silvana Sulčica, Sedmaka in Rada Tenceja. Kot vidimo bi lahko Križanom zmanjkali res najboljši elementi.
Na papirju so favoriti Brežani (ki so bili že lani finalisti), zaradi večje homogenosti, kar jim omogoča, da odvijajo zadovoljivo skupno igro. Čeprav bo v vrstah Brega manjkalo nekaj najboljših igralcev kot Bubnich, Raiča, Samec itd., jih bodo vseeno nadomestili prav tako solidni nogometaši, ln sicer Mikuž in Petaros, ki sta se že večkrat prepričljivo izkazala v prvi ekipi.
Nikako pa ne smemo podcenjevati kriških Individualnosti kot Borisa Tenceja, Sedmaka in tudi veterana Renata Košuto, ki bi lahko nrav Jutri našel ugodni dan. Za Brežane bi bil zares križ.
Bazoviška Zarja v težavah Igralci Gaje sproščeni
Zarja v težavah. Marc in žagar sta odpotovala v Bologno, Kalc nastopa v vrstah Gaje. Lanski zmagovalec nogometnega turnirja je tako izgubil tri igralce, ki so praktično nenadomestljivi.
Z žagarjem pa je bazoviška ekipa tudi delno izgubila svoje najučinkovitejše orožje — sredino igrišča. Vso breme na tem predelu bo moral zato nositi Baldassin. Jutri bi že lahko sam opravil delo, težje bo v nadaljnjih srečanjih, seveda, če bo Zarja premagala to prvo oviro.
«Se nas že malo bojijo. Sicer pravijo, da nas bodo nasuli z goli, toda s tem hočejo skriti bojazen« pravijo navijači Gaje.
Nekaj resnice v tej izjavi je le. Gaja bo sproščeno zaigrala. Nima posebnih ciljev. V nedeljo proti Unionu Jo je sicer zajela trema,
toda povsem umevno: fantje s Pa-drič in iz Gropade so prvič skupaj odigrali uradno tekmo. Pričakovali so svoje prvo srečanje, niso hoteli razočarati navijačev, obenem so vedeli, da je zmaga nedosegljiva, U-nion pa je kaj kmalu dokazal svojo moč. Vse to je znatno vznemirilo igralce Gaje, ki so tako zakrivili nekaj zares začetniških napak. Jutri pa nimajo kaj izgubiti.
Popolnoma z drugačnim psihološkim vzdušjem pa bodo zaigraii nogometaši Zarje, ki morajo zmagati. Braniti morajo lansko prvo mesto in s tem prestiž domačega nogometa. Ekipa je gotovo izgubila najučinkovitejše može (Marc, žagar, Kalc), .glede na lansko izdajo pa so skoro vsi ostali igralci dooili novih Izkušenj na raznih prvenstvih. Metlika, Komar pri Bregu itd. Tehtno dejstvo, ki bo lanko že jutri proti Gaji odločilne važnosti.
Medtem ko ne bi smela postava Gaje utrpeti bistvenih sprememb glede na nedeljsko tekmo pioti Unionu, bodo vrste Zarje znatno prenovljene.
Možni postavi torej naj bi bili:
GAJA: I. Kalc; Kleva, Gojca; Možina, Stranšček, D. Kalc; S Kalc, Križmančič, Milkovič, Ri-smondo in Grgič.
ZARJA: Babuder; M. Križmančič, Bernetič; Komar, Metlika, V. Križmančič; Sancin, Renčelj, Ra-žen, Baldassin in L. Križmančič.
Prosečani favoriti za zmago Marson lahko ponovno odloči
Ob 11. uri v Nabrežini dva outsi-derja: Doberdob in Prosek. Ekipi, ki sta si v bistvu enakovredni g;e-de posameznikov in ki obetata povsem izenačeno in veljavno igro.
Favorit za zmago? Na papirju mislimo, da Prosečani imajo le nekaj več možnosti za osvojitev zmage. Predvsem bodo igrali pred domačim občinstvom in v domačem okolju, dva činitelja, ki nikakor ne smemo podcenjevati med izenačenimi moštvi.
Doberdob« imajo v vratih odličnega Gergoieta, ki je že proti Sokolu jasno pokazal, da ni ravno novinec. Prosečani imajo Štoko, ki gotovo m na Gergoletovi višini, vseeno pa zelo obeta. Gotovo je naš najboljši mladinski vratar. Glede ostale obrambe so Prosečani močnejši, predvsem, ker bo jutri v domačih vrstah nastopil tudi Metelko, ki je sicer že veteran, ki pa se zaradi pristne tehnike in hladnokrvnosti zna še vedno temeljito uveljaviti. Metelko bo po vsej verjetnosti pokrival mesto prostega branilca, nudil bo tako Trampužu možnost, da bo lahko organiziral igro na sredini igrišča in bo tako znatno razbremenil Miliča. Morda bodo tudi Doberdoba nekoliko spremenili svojo obrambno vrsto, morda bo Dužman igral v krilski vrsti. V tem primeru pa bi napad znatno izgubil svojo učinkovitost.
Tudi na sredini igriča so Prosečani nekoliko na boljšem. Milič, Trampuž in Bukavec bi lahko spravili v težave režiserje Doberdoba, ki se nikakor niso znašli v prvem polčasu proti Sokolu.
Napada obeh ekip sta si po moči izenačena. Marson, Dužman in Ai-do Ferletič so trije najučinkovitejši napadala Doberdoba ln predvsem Marsona, ki je še vedno najboljši strelec nogometnega turnirja, bi lahko jutri odločil tekmo, kot jo je namreč odločil proti Sokolu. Dužman ni nikoli razočaral v zahtevnih tekmovanjih. V primeru, da bi tudi mladi Ferletič (ki je bil lani na poskusnem treningu za prestop k Juventusu) zašel v dober dan, bi proseškim branilcem zares trda predla.
Sicer imajo tudi Prosečani zelo učinkovit napad. Zužič in drugi so namreč dali Repnu kar 4 gole. Ekipi torej, ki se je z izredno požrtvo-vadnostjo vrgla v borbo. Zužič, Bukavec in hitri Frassinelli — zares nevarna trojica.
Kot vidimo, so na papirju Prosečani favoriti za 2:1, boljša obram
ba, boljša sredina igrišča, nekoliko manj napad. Toda predvidevanje v nogometu je vsakokrat povsem tvegano, morda je prav zaradi tega ta športna panoga tako priljubljena in zanimiva, kot bo gotovo zanimivo tudi jutrišnjo srečanje med tema dvema ekipama, ki imata vse možnosti, da se lahko usidrata med najboljše za končno zmaga Možni postavi:
PROSEK: Štoka; Bukavec, Per-tot; Trampuž, Verša, Metelko; Bukavec, Milič, Zužič, Bukavec, Fras-sinelli.
DOBERDOB: Gergolet; Šuligoj, Rebula; Ulian, Jelen, Peric; V. Ferletič, B. Peric, Marson, Dužman In Aldo Ferletič.
Sovodenjci upajo v Vižintina Kontovel pa v Prašlja
Lahka naloga za Sovodenjce? Nikakor ne! Kontovel v nedeljo sicer ni ravno navdušil, premagal je namreč požrtvovalno ekipo škamperia s skromnim 2:0, ki naj bi bil »;kia-sičnj rezultat« (tako so menili kon-tovelski navijači, ki pa Jih tekma ni popolnoma prepričala). Ekipa Kontovela pa je v nedeljo prvič skupaj igrala in zato zares nismo mogli pričakovat; izrednih stvari. Povsem po pričakovanju pa je bil Karel Prašelj, ki je potrdil svojo moč ‘n z dvema goloma sp 'av l na kolena Svetoivančane, k) so se u-porno borili proti tehnično boljšemu nasprotniku.
In ena toliko zanimivosti te tekme bo prav spopad med Vižintinom in Prašljem, torej med dvema odličnima igralcema. Vižintin nastopa v vrstah Pro Gorizie, Prašelj pa pri Ederl. Večje možnosti za zmago seveda imajo Sovodenjci, ki lahko računajo na homogeno ekipo, ki že več let nastopa v prvenstvu III kategorije. Sicer bodo tokrat goriški predstavniki zaigrali na tujem igrišču, daleč od lastnega občinstva, vendar z izkušenostjo, ki so si jo pridobili. Ta handicap ne bi smel biti nikakor odločilen. In še posebno, če upoštevamo dejstvo, da bosta v vrstah Kontovela odsotna dva močna igralca, ki sta se prejšnjo nedeljo poškodovala.
Sovodenjci so sicer v prvem kolu s precejšnjo težavo odprav.li Bar-kovljane, ki so res presenetili, vsekakor pa ostanejo goriški predstavniki med favoriti turnirja za končno zmago, ker znajo tudi res odlično zaigrati.
In morda bodo prav jutri Vižintin in drugi zašli v ugoden dan. V tem primeru bi bila zmaga za Goričane skoro neizbežna, če pa bi kak standardni igralec kot Jelko Petejan, Marinčič itd. odpovedal, bi lahko tudi prišlo do presenečenja.
— edson —
Jutri, 3. septembra
ČETRTFINALE
ČLANI
Igrišče «Prvi maj* ob 9. uri Breg - Vesna
ob 12. uri
Kontovel - Sovodnje
Ker je vodstvo sovodenjske enajsterice zaprosilo, zaradi zaposlenosti nekaterih igralcev, za odložitev tekme na popoldne, je prireditveni odbor nogometnega turnirja SŠI skušal ugoditi želji Goričanov. Tej ni bilo mogoče v celoti ugoditi, ker so Kontovelci popoldne zaposleni pri slavju. Zaradi tega je odbor sklenil, da bo tekma, s čimer upa, da bo urnik obema tekmecema sprejemljiv, ob 12. uri na napovedanem igrišču.
Igrišče v Nabrežini ob 9. uri Gaja - Zarja
ob 11.30
Prosek - Doberdob
UNIVERZITETNE IGRE V TOKIU
Italijan Eddy Ottoz prvi na 110 m zapreke
Smola poškodovanega Arcseja v teku na 1500 m
TOKIO, 1. — Italijan Eddy Ottoz je danes prinesel Italiji zlato kolajno za zmago v teku na 110 m zapreke v okviru atletskega tekmovanja univerzitetnih iger. Medtem ko je atlet iz Doline Aosta zadovoljil, je Arese popolnoma odpovedal in se je moral, delno tudi zaradi rane na nogi, zadovoljiti s sedmim mestom.
V košarkarskih tekmah so A-meričani premagali Južno Korejo 92:61 (43:29), japonska dekleta pa so odpravila francoske tekmice 49:44 (22:23). V odbojki so Francozi premagali Kanadčane 3:0 (15:12,
15:6. 15:2).
Izidi finalnih atletskih tekem na tokijskih univerzitetnih igrah so naslednji:
110 m zapreke
13”9
GRETI GARBO GROZI SLEPOTA?
1.	Eddy Ottoz (It.)
2.	Ron Copeland (ZDA)
14”0
iiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiuiiuiHi)
NAMUNt itnn
NA TRENINGU BOROVCEV
Danes in jutri v Kranju prva resna preizkušnja
«Plavi» se pripravljajo za nastop v italijanski B ligi
Smo v dvorani stadiona »»Prvi maj«, kjer vsak dan trenirajo naši najboljši pingpongaši. Tudi včeraj so se vestno pripravljali, saj se bo kmalu začela sezona, medtem ko c o prva ekipa nastopila že danes in jutri na mednarodnem turnirju v Kranju.
Ob mizi trenirata naš reprezentant Boris Košuta in njegov brat Edi. že takoj smo opazili, da so tl za Borisa šele prvi treningi (bil Je še pred kratkim precej resno bolan), zato tudi igra ni najboljša.
Pri nas sedi Edi Bole, član prve ekipe, ki nam je dal sledečo izjavo:
«S treningi smo začeli pred nekaj tedni, zato je razumljivo, da nisem še v formi. Kranj bo zame letošnji prvi nastop, upam pa, da bom za
3.	Pierre Schoebel (Fr.)
4.	Carlos Mossa (Braz.)
5.	T. Nakatami (Jap.)
6.	Hans Bickel (ZN)
7.	Sergio Liani (It.)
14”3 14”6 14”7 14 ”8 14”9
VI UU/Ottrp.	J-/***	UUU1
slovenske športne igre že v najboljši formi.«
Medtem ko se pogovarjamo z Edijem, se brata Košuta nekaj jezita, češ da Edi premalo reže...
Trening se bliža koncu.
še trening tekma med Borisem in Edijem. Lahka zmaga prvega v dveh setih in nato takoj pod prho.
V slačilnici se ustavimo še z njima dvema.
— Boris, kratko predvidevanje za letošnje SŠI. Prvi ti in potem?
— Edi Bole, moj brat ali Adrijan Tavčar (upajmo).
Od Edija Košute pa bi hoteli vedeti, kakšne možnosti ima namiznoteniški odsek Bora v letošnji sezoni.
— Nastopili bomo tudi letos v B ligi in resno računamo na vstop v A ligo. Med posamezniki bi -se
imiHiiiiiinmHiiiHiitMmiiiiiiiHiitiniiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiMiiminiMiHiiiiHHmimiii
SINOČI V ZGONIKU
Dve zmagi Krasa v tekmah z Bregom
Sinoči je bil v Zgoniku ob zadovoljivem številu gledalcev dvojni prijateljski odbojkarski dvoboj Kras je imel namreč v gosteh Breg iz dolinske občine, ki je nastopil z mladinsko in člansko šesterko.
Mladinci Krasa so z neverjetno lahkoto odpravili goste, ki se niso mogli razživeti in se jim je poznala neizkušenost. Prav zaradi tega so domačini gospodarili ob mreži kakor so hoteli in v prvem setu niso pustili gostom niti točke. Tudi drugi niz se je zaključil v korist domačinov, le s to razliko, da so tokrat Brežani šestkrat ranili gostitelje.
Brez dvoma bolj živahna in razburljiva je bila tekma članskih vrst. že v prvem setu je bilo jasno, da bo borba za zmago izredno trda In res je bilo potrebno pet setov, da si je Kras zagotovil tudi to zmago.
Izida
MLADINCI
KRAS — BREG	2:0
(15:0, 15:6)
Kras: V. Kobal, I. Guštin, I. Grilanc, D. Nanut, L. Budin, L. Milič.
Breg: D. Lovriha, V. Lovriha, F. Lovriha, F. Svetina, V- Ota, B. Pangerc, V. Žeriav.
ČLANI
KRAS — BREG	3:2
(16:14, 15:13, 14:16, 11:15, 15:2) Kras: S. Živec, B. Grilanc, M. Budin, P. Morpurgo, E. Škrk, B. Milič, B. in Z. Simoneta.
Breg: R. Škrinjar, B. Lovriha, B. Pangerc, S. Prašelj, S. Glavina, S. Gerli, E. žeriav.
moral letos Edi Bole dokončno uveljaviti v državnem merilu, Borisu pa vsi želimo državni naslov, ki mu je lani ušel.
Borisu Košuti, Ediju Boletu, Nevu Hrvatu ln Adrijanu Tavčarju pa čimvečji uspeh v Kranju.
Tar
Prijateljska tekma
(mladinskih enejsteric)
(S. (iiovanni-Brcjj
Jutri bo ob 16. uri na igrišču v Drevoredu R. Sanzio pri Sv. Ivanu prijateljska tekma mladinskih enajsteric S. Giovannija in Brega.
To bo predtekma pred glavnim dvobojem S. Giovanni — Sangior-gina, ki je v okviru izločilnega turnirja za amaterski italijanski pokal 1967-68. Ta tekma se bo začela ob 17.45.
* * *
TORONTO, 1. — Prijateljska tekma med Interjem in grškim prvakom 01ympiakosom, ki so. jo odigrali na Maple Leaf Stadiumu, se je končala neodločeno 2:2 (2:2). Za italijansko enajsterico sta bila uspešna S. Mazzola v 9’ in D’Ama-to v 32’ p.p.
Trije Italijani obtoženi dopinga
HEERLEN, 1. — Danes so javili, da so se trije italijanski kolesarji na svetovnem prvenstvu, ln sicer Luigi Arienti, Leandro Faggin in Giacomo Fomoni poslužili bodrilnih sredstev. V.sem so odvzeli zasedena mesta, Fagginu pa tudi bronasto kolajno in jih kaznovali z globo 250.000 lir. Z Italijani je bil kaznovan tudi Španec Guillermo Timoner, ki ni hotel na pregled antidoping. Zaradi tega bo moral plačati 750.000 lir globe.
Svetovno prvenstvo v cestnih vožnjah se bo nadaljevalo jutri. Zjutraj ob 10. uri bodo startale ženske na 53,036 km dolgi progi, popoldne ob 13. uri pa se bodo amaterji borili za mavrično majico. Proga za amaterje je dolga 198,785 km. V nedeljo bodo prišli na vrsto profesionalci, za katere so določili 265,180 km dolgo progo.
1500 m
Bodo Tummler (ZN) — uni-verziteni rekord	3’43”4
David Bailey (Kan.) 3’43”5 Gaetano Del Buono (It.) 3’44”0 L. Toogood (Avsl.) 3’46"6 Michael Tagg (VB) 3’46”7 R. Haswell (Kan.) 3’47”7 Francesco Arese (It.)	3’48”6
400 m ženske
1.	Elizabeth Ostberg (Šved.) —
univerzitetni rekord	55”4
2.	G. Grossekettler (ZN) 56”0
3.	Biruta Vilamnis (Avs.) 56”5
4.	Patricia P. Brown (VB) 57”8
5.	Gerlinde Hefner (ZN) 57”8
Višina (ženske)
1.	Mami Takeda (Jap.) 1,68 m
2.	Linda Knowles (VB) 1,68 m
3.	Liese Prokop (Av.)	1,68 m
5. Susan Dennler (VB) 1,65 m
Kopje (ženske)
1.	Renae Blair (ZDA) 52,98 m
2.	Sakiko Hara (Jap.) 48,38 m
3.	Michele Demys (Fr.)	48,20 m
miAMt
Osmerec tržaških gasilcev, ki se je pripravljal za nastop na svetovnem prvenstvu na Bledu, se je vrnil v Trst. Veslači osmerca, ki bodo zastopali Italijo v Vichyju, bodo nadaljevali trening v tržiških vodah, kjer sta že nekaj časa na delu »»dvojca« Fermo in Bonazza.
Italijanski reprezentanti bodo od potovali v Francijo 4. t.m.
(Nadaljevanje s 3. strani)
vanje Grete Garbo, pa je niso našli doma. Najprej sta pregledala vse sobe, v katerih umetnica normalno živi in sprejema tudi sicer redke goste. Ker je nista našla, sta stopila tudi v tri sobe, kamor Greta Garbo ni pustila nikogar. Tudi tu je nista našla, zato pa sta našla razlago za nekaj drugega. Tri sobe, v katere ni umetnica pustila nikogar in so jih smatrali za
IIIIIIIIU>Mllllllllllllllllllllllllt||||||||||||||||||||||||||||
1.	— prvi	1
	drugi	2
2.	— prvi	1 2
	drugi	X I
3.	— prvi	2 2
	drugi	1 X
4.	— prvi	1
	drugi	X
5.	— prvi	1 1
	drugi	1 X
6.	— prvi	1 X
	drugi	2 1
Fiorentina — Roma	2	1
Vicenza — Atalanta	1	2
Milan — Cagliari	X	1
Napoli — Spal	1	
Torino — Sampdoria	1	
Bari — Genoa	1	X
Lazio — Perugia	1	
Modena — Reggiana	I	X
Monza — Novara	1	
Palermo — Foggia	1	X
Potenza — Messina	2	
Venezia — Padova	1	
Verona — Lecco	1	
nekakšno njeno svetišče, so dejansko njena mučilnica, v kateri umetnica preživi po nekaj ur na dan. Podroben pregled teh treh sob je razkril, kar Greta Garbo že toliko let prikriva: vsa okna v teh sobah so zatemnjena, na lestencih je le nekaj žarnic, ki morejo dati le medlo svetlobo. Po mizah in stolih pa je nekaj sveč. V sobah je tudi razmeroma malo pohištva, zato pa cela gora knjig, toda vse to so medicinske knjige, namenjene strokovnjakom za očesne bolezni. Polet knjig je tu tudi veliko zdravil.
Zdravnik, ki je pri tem nenajavljenem obisku spremljal direktorja hotela, je mogel takoj ugotoviti, za kaj gre: umetnica se vsak dan umakne v te sobe, da bi se njene bolne oči nekoliko odpočile. Hkrati pa brska po medicinskih knjigah, da bi ji vendarle uspelo, najti kje kako rešitev za bolne oči.
Ob tem obisku Grete Garbo ni bilo doma. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bila prav ta dan na francoski rivieri, kamor je šla na posvet k nekemu znanemu francoskemu okulistu. Kaj ji je francoski strokovnjak rekel kaj ji svetoval, ni znano. Prav tako hi ena-no, kaj so ji rekli drugi okulisti. Greta Garbo drži to za sebe. Ob tem dogodku pa se je začelo med strokovnjaki ugibati, ali ne 9rlj morda za bolezen, ki je znana P°“ imenom tretinitis pigmentosa*. Gre za zelo hudo bolezen oči, za katero baje še ni zdravila. Bolezen je počasna. Oči pešajo torej P°' časi, vendar pa sledi neizogibna slepota.
Seveda gre za domnevo in vsi upajo, da ni tako hudo. Toda pran temna očala, ki jih Greta Garbo nosi že toliko let, dajo slutiti, da gre za kaj takega. Nekateri tudi menijo, da so močni snopi luči med snemanjem, veliki filmski umetnici pripomogli, da se ji je bolezen roj' vila z večjo naglico, kot bi se bilo sicer.
V
3.
nedeljo
septembra
prihajajo
naši...
MILIJONI
ki jih omogoča
vtocutup
ILJA EHRENBURG



SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige € Ljudje, leta, zivljenje»)
BORIS LEONIDOVIČ PASTERNAK
V (»Zaščitni ustanovni listini« (napisani leta 1930) govori Pasternak o svojem odnosu do Majakovskega tik pred vojno in v prvih dneh revolucije: »»Bil sem nor na Majakovskega«, »»Oboževal sem ga«, (»Majakovski je najvišji vzpon pesniške usode«, »»Skoraj razveselil sem se slučaja, ko sem se prvič razgo-varjal s svojim ljubimcem kot s tujcem« (po nekem prepiru), (»Prisotnost Majakovskega sem občutil dvakrat močneje. Njegova osebnost se mi Je pokazala v vsej svežosti prvega srečanja«.
Prepiri so bili pogosti in burni. Boris Leonidovič mi je včasih pripovedoval o njih. Ohranil sem zbornik »»Sodobnik« iz leta 1922 s Pastemakovim posvetilom, ki se glasi: (»Prijatelju in soborcu s hvaležnostjo in radostjo za »»Jurenita«, ki je z vzhičenjem zedinil Majakovskega, Asejeva in ostale prijatelje in soborce, ki so se redko v čem strinjali in se pogosto razhajali.«
Po nekem prepiru sta se Pasternak in Majakovski srečala v Berlinu. Pomiritev Je bila prav tako burna kot tudi prekini-
tev. Preživel sem z njima cel dan: odšli smo v kavarno, kosili, potem smo spet sedeli v kavarni. Boris Leonidovič je bral svoje pesmi. Zvečer je Majakovski bral v domu umetnosti svojo »(Flavto hrbtenico« in bral jo je z licem, obrnjenim proti Pasternaku.
Kasneje sta se njuni poti ločili. In vendar ga je 1926. leta, ko je navajal kratko Pasternakovo pesem »»Tistega dne sem te od las do nog«, Majakovski označil za »»genialnega«. Govoreč o smrti Majakovskega je Pasternak napisal: »»Zajokal sem tako kot sem si že zdavnaj želel.«
Zakaj je Pasternak ob pogledu na svojo preteklost poskušal marsikaj prečrtati? Morda se v tem skriva nezadovoljstvo s samim seboj? Ne vem. Zame so njegove poslednje pesmi organsko povezane z zbirko »»Moja sestra življenje« in sam je, očitno, občutil ločitev. Pred kratkim sem prebral neko pismo Borisa Leonidoviča, naslovljeno nekomu izmed njegovih prevajalcev v francoščino, objavljeno v reviji »»Esprit«. Boris Leonidovič je poskušal prepričati prevajalca, kako ni treba objavljati nekaterih njegovih prejšnjih del. Pripovedujejo, da se ni notei pogovarjati o svojih prejšnjih knjigah in zagotavljal ]c da je bilo vse, kar je bil poprej napisal, samo šola in priprava za eno samo stvar, ki je vredna — za nedavno napisani roman »»Doktor živago«. (V tem. kot tudi v marsičem drugem je Pasternak ponavljal napako cele vrste umetnikov. Tu mislim na Gogolja, ki je smatral, da sta »»Revizor« in prvi del »»Mrtvih duš« neumnosti in da je našel pravo pot, ko je začel pisati drugi del svojega romana.)
Ko sem prebral rokopis »»Doktorja Živaga« nisem bil vesel in bil sem užaljen. Nekbč zdavnaj je Pasternak pisal: »»Nemoč, da najdeš in poveš resnico, to je pomanjkljivost, ki je ni moč
nadomestiti z nobeno spretnostjo izražanja laži.« V njegovem romanu je mene prav presenetila umetniška neresnica. Prepričan sem, da je Boris Leonidovič iskreno pisal, v romanu najdemo izredne strani o naravi in ljubezni, toda tudi preveč prostora je posvečeno tistemu, česar pisatelj ni videl In ni slišal. Romanu so dodane čudovite pesmi in te na določen način poudarjajo duševno neresnico proze.
Nikoli poprej se mi ni posrečilo, da bi prepričal tujce, ki cenijo poezijo, da je Pasternak velik pesnik. (To seveda ne zadeva nekatere velike pesnike, ki znajo ruščino. Rilke je še 1926. leta z navdušenjem govoril o Pasternakovih pesmih.) K njemu je slava prišla skozi stranska vrata. Nekoč je pesnik pisal: »»Toda ti mi, vestnik, nisi brez vzroka prišepnil: v predmestju, kjer noben dvonožec... In jaz sem ti nekdo... zgrešil sem pot. To ni niti to mesto ni ta polnoč.«
Bil sem v Stockholmu, ko je vstal vihar okrog Nobelove nagrade. Odšel sem na cesto in gledal novinarska poročila: v njih je bilo zapisano eno samo ime. Poskušal sem nekaj razumeti, odpiral sem radio in poslušal samo eno; (»Pasternak«. Vse to je bila odkrita protisovjetska politika — ena izmed epizod hladne vojne. To ni bilo niti to mesto niti ta polnoč. To ni bila niti tista slava, ki jo je Pasternak zaslužil...
Prepričan sem, da Pasternak ni imel namena škodovati naši deželi. Kriv je samo zato, ker je bil Pasternak, kajti, ker je čudovito razumel eno, ni mogel razumeti drugega. NI domneval, da bodo iz njegove knjige naredili grdo politično senzacijo in da bo udarcu nujno sledil nasprotni udarec.
Naj se povrnem k pesmim. Včasih so sestavljavci antologij radi razporejali pesmi po vsebini. Ce se lotimo Paster-
naka na takšen način, bomo videli, da Je večina njegovih pes111 posvečena naravi in ljubezni. Toda meni se zdi, da je bil® temeljna in stalna njegova tema umetnost, tista tema, lZ Katere so nastali Gogoljev »»Portret«, Balzacova »»Neznana rn°',’| strovina« in »»Galeb« Čehova. »»O, če bi vedel, ko sem prihaj®1 na književno poprišče, da se dogaja, da verzi in kri prinašaj0 smrt, steko po grlu in zadavijo.« To pesem o verzih je Paste1” nak zaključil s priznanjem: «Tu se končuje umetnost, občin1 pa se zemlja in usoda.« Ni se niti ubil, niti ni umrl m1® toda ceno, s katero se plačuje umetnost, je popolnoma spozn®
—	moč verzov, ki počasi, toda vztrajno ubijajo.
Paul Eluard je nekje rekel: »»Pesnik mora biti tudi takr®^' kadar ima sive lase in sklerotične žile.« V Pasternaku je bl1 nekaj otroškega. Njegove formulacije in sodbe, ki se zde naivne in otroške, so sodbe pesnika. Pasternak je rekel o nekem P*®*’ telju: »»Kako naj bi bil dober pesnik, če je slab človek.« je prvič zagledal Pariz, je vzkliknil; «Pa saj to ni podobb mestu, temveč bolj pokrajini...« Pasternak Je govoril: <(Lah'L je opisati pomladno jutro, toda tega nihče ne potrebuje, t0° biti tako preprost, veder in nepričakovan kot pomladno Jutr
—	to je vražje težko.«
V tistem času, o katerem pripovedujem zdaj, ko se begal ottrog izgubljen, ne da bi vedel, kaj počenjam, j0 D t Boris Leonidovič zame dokaz vitalnosti umetnosti in ni° k resničnemu življenju. Mlad, vesel, lep kot obseden Ar®b® ’ takšen je ostal v mojem spominu za vedno, čeprav sem 8® D videl ostarelega in sivega.
Celega pol stoletja se mi dogaja, da kar nenadoma z®enedlj pri sebi šepetati Pasternakove verze, žive v svetu in Jlb moč uničiti...
URFUNISIVO- TRSI - UL MONTEGOHl b, II, TELEFON 93-808 ln »4-638 - PoStnl preda' 55» - IOIIKU2NH A GORICA: Ulica 24 Maggto l/l lel- ton 33 82 - UPRAVA; TRST - GL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37 33», »5-823 - NAROČNINA: mesečna »00 U» - vO»Pr * Četrtletna 2250 Ur polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesefno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din U0 000 starih dinarjev) - PoStnl teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Prsi H-8374 -SFRJ’ AD)T VJS,' Ljubljana, Stari trg 3/1, tel< .on 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 (Mii >sl- i.mn oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca: tigovsk) 250, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasa «0 Ur iieser’3 - Oglasi .r*»**f
gorLSke pokrajne se aarofajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSncletA Pubbllcitš Italiana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega viška. Trst	___^