Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
iH*" 80 kr.
Za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“
z ,Gosp. Listom' in .Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačil i vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici it. 9.
Rokopisi se ne vračajo, -»ijg
Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna' A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
Potreba novega društva.
II.
Članek v „$oči“ smo končati /. naglašavanjem velike važnosti „Goriške ljudske posojilnice*. S tem nismo povedali nič novega, saj med nami pač ni razumnega Slovenca, ki bi ne bil prepričan o važnosti tega narodnega denarnega zavoda. To važnost čutijo tudi naši nasprotniki. Zato imajo po vseh kotih nastavljene mešetarje, ki naganjajo naše manj zavedne ljudi v neki drug podoben zavod. Tako hočejo spraviti kolikor le mogoče naših rojakov v nekako zavisnost od laške gospode, kar naj bi o svojem času pomagalo utrditi majajoče se stebre laškemu gospodarstvu v teh krajih. No, te želje se gospodi gotovo ne izpolne, kajti „Goriška ljudska posojilnica" lahko paralelizuje učinke takega spletkarenja.
Toda „Goriška ljudska posojilnica" je denaren zavod, ustanovljen z deleži; delovati mora po določenih pravilih. Pri posoje-vanju denarja mora biti zel6 previdna; vsako posojilo mora biti dobro zavarovano bodisi z vknjižbo na nepremakljine ali pa z menico, katero podpišeta najmanj dve osebi, ki imata toliko imetja, da se zgube ni bati. Tako previdno poslovanje je potrebno, ali mnogokrat ni v korist naši slovenski stvari v Gorici. Poglejmo praktičen slučaj :
V Gorici je obrtnik — Slovenec v službi pri laškem gospodarju; priden je, pošten, varčen, v svoji stroki temeljito izučen, da more tekmovati z vsakim drugim; v slovenskih krogih, ki vedno potrebujejo njegovih izdelkov, je na dobrem glasu ne le v mestu, ampak tudi na deželi. On bi se rad otresel hlapčevanja laškemu gospodu in pričel obrt na svojo roko; prepričan je, da bi mu dobro šlo, vsekakor mnogo bolje nego v odvisni službi, ko se Lah debeli ob zaslužkih njegovih rok. Toda — revež je, denarja nima, da bi se založil z blagom in kupil potrebna orodja, stroje itd. Prihraniti si ni mogel ni-česa, ker pičli dohodki so komaj zadoščali za vsakdanji živež sebi in rodbini. — Posojilnica mu ne more dati posojila, pri zasebnikih ga tudi ne dobi — in tako mora ostati še nadalje hlapec laškemu gospodarju.
Drug slučaj:
Mlad Slovenec se je dobro izučil trgovine, recimo z mešanim blagom. S svojim vedenjem si je pridobil doslej najboljše ime. To dvoje mu jamči uspeh, ako bi se postavil na svoje noge. Ima tudi par tisočakov na razpolago, ali premalo je; ako bi imel še par tisoč, kar bi mu pripomoglo, da bi dobil več „kredita* tudi v tovarnah — tedaj bi se lahko dobro založil in mogel bi dostojno tekmovati z nasprotnimi trgovci. .Ni dvoma, da tak Slovenec bi vlekel na se slovenske od-jemnike — in jeden soliden trgovec našega duha bi bil več. Toda naša posojilnica mu ne more pomagati, — in tako ostane on še vedno hlapec, a mi Slovenci brez svojega trgovca iste stroke. — In takih slučajev bi našteli lahko v raznih strokah obrti in trgovine, n. pr. mesar, brivec, zlatar, urar itd.
Zopet drug slučaj. Drogerija ali mi-r o d i 1 n i c a v slovenskih rokah bi izborno delala. Ob jednem bi se ustanovila tovarna za soda-vodo. — Zdaj dela v tej stroki naj-več C e s c i u 11 i nasproti škofiji. Dasi so ti ljudje slovenskega pokolenja; dasi njih prvi sorodniki so še vedno Slovenci; dasi delajo ti ljudje največ s Slovenci in pošiljajo svojo
vodo v večjih množinah celo na deželo, vendar so naši najodločnejši nasprotniki. Slišali smo o njih že marsikaj, kar objavimo o priliki. — Najboljši odgovor tem ljudem bi bil: ustanovitev drogerije in tovarne za soda-vodo. Poznamo poštenega Slovenca, ki je izučen v takih poslih; ni dvoma, da bi ne mogel tekmovati s Češ čutom (to je pravo ime). Toda — manjka 2000-3000 gld. Ako bi dobil ta denar, vrnil bi ga gotovo v 10 letih z obrestmi vred in on bi si pomagal do samostojnosti. — Enako nasproten nam je mirodilničar S e p p e n h o f e r. Tudi njemu bi šlo bolj piškavo, ako bi Slovenci postavili svojega človeka na noge v isti stroki.
Gotovo je, da vse to pride s časom samo po sebi! Toda dandanes čas hiti tako brzo, da moramo tudi mi pospešiti korake pri svojem narodnem delu, sicer nas utegne čas prehiteti in potem bomo — izgubljeni.
Da bi torej nekakim umetnim načinom prehiteli naravni tok našega razvitka ter preskrbeli si na vsej črti mož, kakoršnih potrebujemo v Gorici, v to naj bi se osnovalo novo društvo. Ako daje dežela mnogo štipendijev in podpor dijakom, viso-košolcem itd., da dobimo dosti pravnikov, zdravnikov, profesorjev itd., zakaj bi ne žrtvoval narod nekaj malega tudi za to, d a d o-bim o d o v o Ij raznih trgovcev in obrtnikov?
Kako to doseči? Utegnejo se' dobiti različna pota, ki bi peljala do zaželjenega smotra. Ali jedna pot je gotovo tudi p o-sebno društvo, katero bi imelo ta - le delokrog;
1.	Društvo naj bi bilo „trgovsko in obrtno", nikakor pa ne kako „konsumno", kakor besedičijo od časa do časa nekateri hujskači, ki niti ne razumejo ali pa nočejo razumeti, kaj je namen zadnje imenovanih društev.
2.	Društvo bi razpolagalo z glavnico, katera naj bi imela dva naslova in dva namena. Pod jednim naslovom naj bi se zbirali darovi, pristopnine in ves čisti dobiček drugega, ki bi obsegal društvu posojene denarje. — Iz prvega zaloga bi se dajale uepovračljive podpore in bi se pokrivale morebitne izgube drugega zaloga, iz katerega bi se dajala tudi bolj nevarna posojila, ustanavljale zaloge in njih manjše podružnice.
3.	Društvu bi pa ne bil nikdar namen, monopolizovati kako kupčijo ali obrt, marveč vselej le pomagati vrednim, poštenim, pridnim Slovencem do samostojnosti. Ako bi si tudi veliko Slovencev na tak način toliko pomagalo, da bi postali kdaj imoviti meščani, naj nikdo zaradi tega ne bo zaviden, saj v velikem številu premožnih Slovencev v Gorici je naša prihodnost!
4.	Društvo bi imelo posebnega nadzornik a, ki bi lahko vsak hip, gotovo pa enkrat na teden pregledal obrt ali trgovino in vse računske knjige tistih rojakov, ki bi imeli še kake dolžnosti do društva. Ako bi se pokazala kakoršnakoli nevarnost, da do-tičnik propade vsled lahkomiselnosti, neprevidnosti ali iz kateregakoli uzroka, bi društvo imelo pravico storiti vse korake v zavarovanje svoje terjatve.
5.	Ves denar bi se vlagal v „Goriško ljudsko posojilnico". Njeno ravnateljstvo se naprosi, da sprejme vse poslovanje z denarjem po določilih društvenega odbora za vsak slučaj posebe.
To so le nekatere misli; marsikdo lahko doda Še novih, boljših, kajti beseda da be-
sedo in — misel rodi misel. Vsekakor je vredno in potrebno, da o vsem tem premišljujejo rojaki naši, — morda polagoma vendarle pridemo do kakega sklepa in od tega do — uresničenja. Res je sicer, da narodno delo že doslej obremenjuje narodno delujoče može, vendar upamo, da se pridruži v tabor narodovih delavcev novih močij, ki si porazdelt) trud in delo. Kar se tiče pisatelja teh vrstic, je že doslej veliko preobložen, da bi kdo mogel računiti na sopomoč. Vendar se oglasi kot prvi podpornik z darom 50 gld., ako se ustanovi podobno društvo na zdravi podlagi.
Domače in razne novice.
*	Predelska železnica je prišla zopet nekoliko bolj živo v razgovor. Koroške in go-riške občine od Beljaka doli podpisujejo temeljito sestavljeno peticijo na državni zbor. Tiskala jo je naša tiskarna ; vsled tega bomo imeli priliko, kaj več spregovoriti o njej.
Poslanec dr. Tuma je pa stavil v zadnji seji dež. zbora na novega ministra za železnice temeljito interpelacijo zastran vipavske in predelske železnice. Doslovno priobči interpelacijo prihodnja „Soča" ; konec pa se glasi:
Po milosti ljubljenega svojega vladarja dobili so avstrijski narodi za svoje gospodarske težnje novo oporišče v osrednji oblasti v ministerstvu za železnice.
Ako kateri, vrzadostil se je nad tem slovenski rod po Goriškem, trdno nadejajoč se, da pričenjajo tudi zanj boljše gospodarske razmere, katerih temelj ima biti železniška zveza pokrajin, kjer bivajo, z notranjimi Avstrijskimi deželani.
Glede na nujno potrebo te zveze ;
glede na ogromno važnost in korist te zveze ne le za kronovino goriško, ampak za celo Avstrijo;
glede na brezštevilne prošnje, interpelacije in resolucije, zadane v tej zadevi;
glede na obljube, storjene .na naj višjih mestih, — usojajo si podpisani vnovič pra-šati visoko c. kr. vlado :
1.	V kakem stanju nahaja se zadeva železniške zveze Gorica-Predel in Gorica-Vi-pava?
2.	Ali misli c. k. ministerstvo za železnice storiti resen korak, da se prično priprave za zgradbo imenovanih železniških prog?
V Gorici, 31. jan. 1896.
*	Interpelacija o Morpurgovi kazenski obravnavi. — Zadnjič smo podali obširnejše poročilo o kazenski obravnavi proti židovskemu odvetniku dr. Morpurgu zastran krive prisege. Kakor znano, je bil oproščen. Ta obravnava je zbudila veliko zanimanja vseh goriških krogov. — Grof Alfred G o r o n i n i je podal v zadnji seji ze!6 rezko interpelacijo, katere konec se glasi doslovno:
Ker je tukajšnemu prebivalstvu furlanske in slovenske narodnosti splošno znana vsiljenost odvetnikov židovskega rodu;
ker je istemu prebivalstvu dobro znano prijateljsko občevanje sodnikov pri t u k a j š n j e m c. k r. okrožnem sodišču z odvetniki sploh in z doktorjem Marko Morpurgo posebej ;
ker je prebivalstvo slovenske narodnosti vajeno slišati vse obravnave pred c. kr.
okrožnim sodiščem v Gorici le v italijanščini in je odvetnik doktor Marko Morpurgo eden glavnih stebrov goriškega italijansiva:
ker je vsled zatezanja kazenske preiskave proti istemu in vsled proglasitve oprostilne sodbe ljudstvo splošno vznemirjeno in trpi ugled sodišča;
si podpisani vsojajo vprašati :
1.	Ali je Njega Prevzvišenosti znana kazenska zadeva proti odvetniku Marku Morpurgo radi krive prisege?
2.	Kako je opravičiti okoliščina, da se* prošnji zasebnega udeleženca Ivana Katnika za odreditev drugega sodišča ni ugodilo, — oziroma:
kako je to, da zastopnik državne oblasti pred sodiščem t. j. c. kr. državno pravd-ništvo ni delalo na to, da bi se preiskava in sodba vršila pred drugim sodiščem?
3.	Ali misli Njega Prevzvišenost po državnem pravdništvu delati na to, da se za slučaj razveljavljenja proglašena sodba*) odredi za obravnavanje sodni dvor izven področja c. kr. višjega sodišča tržaškega ?
3. Kako zadoščenje misli dati žaljenemu pravnemu čutu prebivalstva?
V Gorici, dne 31. jan. 189G.
„Primorec" pred sodiščem. — Znano je čitateljem, da „Primorec" št. 19. z dne 17. sept. pr. 1. je bil zaplenjen; vrhu tega je začelo državno pravdništvo tudi kazensko postopanje (takozvano subjektivno) proti uredniku. Toda po dolgem premišljevanju je državno pravdništvo odstopilo od obtožbe, kajti o članku bi sodili nezavisni ljudski sodniki — porotniki. Imeli smo pa v teku zadnjih mesecev na Dunaju in na Češkem več enakih tiskovnih obravnav pred porotniki, kateri so se soglasno potegnili za tiskovno svobodo in — urednike oprostili.
Na to je naš urednik podal utok proti zaplembi, vsled česar je bila razpisana javna obravnava, ki se je vršila danes ob 9. predpoldne; trpela je ls/4 ure. Sodnemu dvoru je predsedoval svetn. Flegar; votanta svetov. tajnik Dell’Ara in pristav grof Goro-nini; zapisnikar dr. Povšič; drž. pravd, dr. Sanzin, Urednik sam pričujoč.
Po prečitanju zaplenjenega članka, italijanskih razlogov drž. pravdništva in utoka je govoril na kratko drž. pravdnik. On pravi, da članek res ne obsega posamičnih stavkov, ki bi osebno žalili vladnega člana, ali članek v celoti dokazuje očitno pretiravanje,
*) To se najbrže ne bo moglo zgoditi, ako bi minister tudi hotel, kajti zastopnik obtožbe, državnega pravdnika namestnik dr. Sanzin, je koncem progla-glašene razsodbe sicer naznanil pritožbo ničnosti, — ali državni pravdnik Canevari je ni vložil, za kar se je sporazumel z višjim državnim pravdnikom Gertscberjem, h kateremu je šel v Trst nalašč v tej zares kočljivi in pereči reči. S tem je vse pokopano.
Uredništvo.
Podlistek.
Slepčovodja.
Slika iz bosanske prošlosti. — Hrvatski spisal Iva-
L e p u š i ć; poslovenil Ivan Ć e s t i m i r.
(Dalje).
«Da, res je, beg! Kedo pa ume to bolje, kakor moj Anto, ki se jo že navadil nesrečnikov. Pošten mladanič jo, in poveriti mu moremo tudi vsako nedeljo oni denar
Bilo jih je v krogu desetorica, in vsakdo je obljubil, dati vsako nedeljo tri petice za slepce, v prvič pa še več, dokler Ij ud j č ne uvidijo, za kaj da gre, in tudi ostali k njim nepristopijo.
Ko je prišel Rašid-aga domov, rekel je svojemu pomagaču resno, a z nekim nenavadno milim glasom :
«Anto! Ti si pokazal vsem prebivalcem tega kraja lep zgled človeške ljubezni s tem, da si preskrbel ono sirotico, svojo pomajko, da jej ni treba hoditi okoli tujih pragov in kot slepici hraniti tebe, ki imaš zdrave oči, ampak da ti hraniš njo z delom svojih rok. Naši age, begi in trgovci so se zelo : zavzeli za svoje slepce, in tudi ti poz- '
kateremu namen je, hujskati proti vladnim organom. Ako je okrajni glavar kaj zagrešil, poklicali bi ga bili na odgovor njegovi višji, drugi se pa nimajo v to vtikati. Volilci sami so vložili utok proti postopanju okrajnega glavarja, a je bil odklonjen. Pravosodni minister je res izrekel, da kritike so dopustne, če tudi so ostre; vendar ne smejo prestopiti nekih mej.
Na to je govoril urednik skoro jedno uro. Najprej je protestoval proti italijanski pisanim razlogom drž. pravdništva in naznanil v tem pogledu pritožbo na merodajno mesto. Naglašal je načelo o tiskovni svobodi v ustavni državi; in v varovanje tega načela je podal utok, ker praktičnega zmisla tu ni, kajti članek je bil zaplenjen že v septembru.
Ko je bil članek zaplenjen, je bilo na- j perjeno tudi subjektivno postopanje proti uredniku. Ta je brez strahu narekoval na zapisnik pred preiskovalnim sodiščem, da je članek zpisal sam in da ostane pri tem, kar je rekel, vse dokaže s pričami. Ali drž. pravd, ni tožilo pred porotniki, marveč odstopilo. Tudi danes ostane urednik pri svoji izjavi in je pripravljen dokazati svoje trditve. Ni mu bila dana prilika, a to ni njegova krivda.
Ko je drž. pravd, čitalo članek, ni moglo še soditi, da tam pripovedovana dejstva so neresnična ali zavita; tudi tega ne, da so pretirana, kakor je kvalifikoval gosp. drž. pravd, danes. To bi mogel soditi še le okrajni glavar sežanski, ki bi se moral še le oglasiti, — ali le z uradni m popravkom, na kateri bi bil pa v naslednji številki primerno odgovoril.
§. 300. k. z. je tu povsem neumesten, ker so našteta le resnična dejanja. Ako je pa mogoče upotrebiti kateri paragraf, je to §. 492., ki govori o napadanju na „javne oblastnike ali posamske organe vladarstva". Ali tudi tu je uredniku prosto, svoje trditve dokazati. Drž. pravd, pa mora dobiti še le dovoljenje ali prošnjo od prizadetega uradnika, da zapleni časopis in toži. V našem slučaju je pa članek tak, da bi ostala glavarju sežanskemu le pot uradnega popravka.
Drž. pravd, bi mu lahko naredilo slabo uslugo, ako bi bil članek še ostrejši, kajti prišli bi, recimo, pred porotnike, kjer bi se vse lepo dokazalo kot resnično.
Dalje je zavračal posamične trditve drž. pravd. Tu je prišel v precej rezko nasprotje s predsednikom radi — viteza Rinaldinijr.
Naposled je bila zaplemba seveda potrjena. Urednik naznani vsklic.
f Janez Kodrič, župnik v Šmarijah, je umrl 24. jan. še le v 40. letu svojega življenja. Porojen je bil na Brjah (v občini rihemberški) 1. sept. 1855. iz imovite hiše; svoje nauke je dovršil v Gorici. Bil je vedno vzgleden dijak, potem pa vrl dušni pastir.
naš Salkico, Stojana in Mij ata, ki se hranijo z miloščino blagodarnih rok. Nekatero dni nabero polne pesti mila-darov, doživč pa tudi mnogo slabih dnij, ko ne dobe niti toliko, da bi si kupili za dvajset par kruha. Dobro, Anto! Ti si učinil blago delo. Mi pa smo se danes v mojster Abdulov! kavarni dogovorili, da ustanovimo ,hairišče‘; preskrbeti hočemo pod krovom mojega bana svojo slepce, za stroške hjihovega vzdrža-vanje pa poskrbimo sami; ker pa pripadajo slepci raznim veram, treba, da vsi naši meščani brez razločka vere do-neso miloščine, potem nam ni treba razun slepcev rediti tudi njihovih vodij-za-stonjikov, ki so se vsled pohajkovanja polenili. Onim v hanu pa treba vodje, domačina, da opravlja posle v hiši in skrbi za hrano in obleko; mi smo imenovali tebe, da boš ti sirotinska mati, ker ti je usmiljenje navdalo srce. Povej torej, zaklinjam te na duši, hočeš-li to storiti ali ne?»
«Ponižen sluga sem, aga! Kako bi tega tudi ne storil, ko je Bog na ta svet poslal i nesrečnike, da more staviti na tehtnico srca zdravih, srečnih in pre-
I možnih, koliko usmiljenja ima kedo .
1 V dveh tednih so pristopili k oni
Poznal je tudi druge slovanske jezike. — Najprej je prišel za kapelana v Prvačino, potem v Šempas in naposled v Komen; pred šestimi leti pa je bil slovesno vmeščen na župniško mesto v Šmarijah. — Sijajen pogreb je pričal o priljubljenosti, katero je užival pokojnik v svoji župniji in okolici. Naj v miru počiva.
*	Trenta schcis", za 30 krajcarjev, — to je najnovejša uradna laščina tistega poštnega uradnika, ki je posloval v nedeljo od 12. do 3. pop. pri tovornem oddelku. Slovenec, ki je dobil ta odgovor, se je jako začudil temu — „napredku."
*	Prepoved, ki se ne uboga. — Kje? Čujte, tam, kjer je disciplina prvi pogoj obstanka, — pri vojaštvu. V laških listih smo
! čitali, da je vojna oblast prepovedala vojaški godbi sviranje tržaške himne „Vi v a San Giusto", kateri naši Lahi demonstrativno ploskajo in kriče kakor zbesneli, kar Slovencem ne more biti nikdar ljubo. — Ali la prepoved se ne izvršuje! Poleg te pesmi svira vojaška godba tudi razne takozvane laške „canzoni popolari", ki bi se ne smele igrati nikdar, kedar poslušalci niso sami jiristni pristaši „čorriera", Piccola" ali „In-dipendenta". — Ljudje, ki imajo še kaj zmisla za spoštovanje višjih ukazov, so se kar čudili, kako je kaj takega mogoče pri vojaštvu. — Ali prišli smo uzrokom do korena. Evo: Kapelnik je Tržačan, Lah po rojstvu in mišljenju. Več odličnih prič je slišalo, kako je ta kapelnik rohnel proti omenjeni prepovedi, med drugimi s temi besedami : „T u 11 o qu e s t o i g a fa 11 o iš č a vi! G h e i v e n g a a p r o i b i r m e 1 a a mi! In puhlica piazza v oj o sonarla!" (namreč „marcia San Giusto".) Komentarja ni treba. Zdaj je na vojaški oblasti vrsta, da se oglasi !
*	Loterijske številke. — Naš „Primorec" je razširjen po vsej deželi; tiska se v 1500 iztisih, ki ostanejo z malimi izjemami na Goriškem. Mnogi čitatelji so — žal! — tudi strastni loteristi; zato so nas naganjali od raznih stranij, naj bi prinašali loterijske številke. Neradi smo se udali in tudi s tem posneli navado drugih listov. — Vendar svetujemo: pustite loterijo, ker to je le slepilo, le vaba za zapravljanje denarja v naj-ubožniših ljudskih krogih.
*	„Goriški Sokol". — V nedeljo ob 3. pop. je bil napovedan občni zbor. Ali krasen dan je bil, ki je zvabil mnogo društvenikov v okolico in na drsališče; vsakdo si je mislil, da „brez mene že opravijo" — in zbor tako n i b i 1 sklepčen. Laška društva skoro zapored morajo zborovati še le v drugič, a pri nas ni bilo tega. Sokoli, kje je — red, disciplina? Upamo, da prihodnjič se to ne pripeti več! — Zvečer je bila pa prav živahna — plesna zabava!
desetorici vsi meščani, krščeni in no-krščeni.
Kraj mesta nad slapom male reke, na kateri se nahajata dva mlina, vzdiguje se nad šumom reke kakor grad han (gostilna) v dvojo nadstropij. Spodaj pripravi Anto sobo za slepce, na zadnji strani namesti svojo pomajko in stanuje ondi tudi sam, zgoraj pa prirodi voliko sobo, razpostavi po njej mizice in v sredi poč, kjer naj bi kuhal kavo.
Vsi odlični mohamedanci in kri-stijani so radi zahajali v slopčevski dom pit črno kavo, kajti kje naj si ugodneje odpočijejo, kakor nad ono hladno, tekočo vodo? Sijajne in razkošne sobe njihovih prebivališč ne ugajajo jim toliko, kolikor ta sirotinska hiša, v kateri z miloščino svojih blagodarnih rok preskrbujejo z vsem potrebnim naj večje nesrečnike na svetu. Radi poslušajo družbo slepcev, ki jih zabava, vrstč se, z lepimi pesnimi, spremljevaje jih na gosli in šarkijo, m ki jim sladi čas s šalo.
Kar je ostajalo dobička od kave, to je deval in prilagal Anto v soboto k onemu denarju, ki so ga dajali mestni gospodarji. Na semanji dan pa, ko so se vračali seljaki domov, privezavali v
*	Osmešili so se. — Laški poslanci so interpelovali vlado zastran sodišč v Tržiču in Korrninu; zahtevali so skoro izrecno, naj se slovenski kraji izločijo iz področja imenovanih sodišč. — Dr. Tuma je podal v zadnji seji predlog, naj hi deželni zbor naprosil vlado, da ustanovi okrožno sodišče v Tolminu in jedno okrajno sodišče v Brdih in še jedno na Krasu, da bi se izločile slovenske občine iz področja sodišč v Korrninu in Tržiču. — Dr. T. je hotel, uaj se takoj izroči predlog pravnemu odseku v pretres. Lahi so mislili, da T. hoče, naj se takoj sprejme predlog že v zbornici; zato so jo popihali skozi vrata, da je postal zbor nesklepčen. Ali prepozno so spoznali zmoto! Zato pa pričakujejo zdaj vsi pametni ljudje, da bodo po tej blamaži bolj previdni in da no bodo videli strahov tam, kjer jih ni.
*	Čuvajmo denar. — Nekemu posestniku iz Iderskega pri Kobaridu bilo je v Čedadu ukradenih 215 gl. Mož je pokopaval jajca in jih vozil v Čedad. Ko je bil pred kratkim zopet v Čedadu, šel je spat v neki hlev. Po noči pa je prišel tat, izrezal možu žep, v katerem je imel denar, in odnesel žep z denarjem vred. Tako je mož prišel ob ves denar, ker je imel navado, ves svoj denar pri sebi nositi. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi bil samo toliko s seboj vzel, kolikor je potreboval ! ? Z denarjem bodimo previdni!
*	Okrajna posojilnica in hranilnica
v Kobaridu je pričela poslovati začetkom tega leta. Poslovala je v začetku samo ob v torkih; ker je pa premalo samo en dan tednu, zato je začela poslovati tudi ob nedeljah, in sicer od 8-10. ure dopoludne in od 2-4. ure popoludne. Začetek je povoljen.
*	Cesta v Trento je zagotovljena. Vlada je dala 15.000 gld., od lega je 2000 gld. že izplačala. Deželni zbor je pa dovolil 5000 gld. v 5 letih po 1000 gld.; cesta se torej dogradi v 5 letih. — Izborno poročilo je izdelal deželni odbornik dr. H. T u m a. Priobči ga „Soča“ doslovno.
*	V Devinu se hoče vgnezditi „Lega Nazionale" ; s pomočjo nekega slovenskega renegata (bičarja) je baje kupila že svet, kjer bo gradila hišo. — Nadejamo se, da Devinci se ne bodo dali loviti v lahonske mreže. Rodoljubi, pozor! Napnite vso moči, da zapodite lahonske vsiljivce ; pokažite jim vrata, ako pridejo pred vas. Sosedje Devincev, bodite pozorni tudi vi!
*	Narodnim strojarjom. — V lepem trgu na Slovenskem, ki ima za kupčijo z usnjem jako ugodno lego, na prodaj je velika strojarska tovarna. Želeti je, da pride v narodne roke. Ktr so plačilni pogoji prav ugodni, opozarjamo na njo narodne strojarje z dostavkom, da natačnejša pojasnila daje ravnatelj Ivan Hribar v Ljubljani.
otovorjene konje vrbam za veje ter posedali na klopi pred banom, da posrkajo skledico kave, Stojan in Mij at sta vlačila lok po strunah in prepevala dedovsko slavo. Veseli seljaki pa so pravili: «Dh, res, naši meščani so pogodili izvrstno, da so te nesrečnike tukaj namestili, da se ne potikajo po ulicah; a tudi nam je prijetno nekoliko tu posedeti, da si okrepimo srce s pesnimi in s šalo!»
In seljaki so obdarovali slepce s kosom ovčjega mesa, kosom sira, sadjem, vodenimi dinjami, ponujajo jim iz čutare žganja. Ob velikem in malem Bajramu,*) ko Turki koljejo kurbane,**) poslala jim je vsaka koča kak del, in istotako so dobili ob velikih praznikih katoliške in pravoslavne cerkve kolačev in pečenko.
Samo Salkiči se je zdel slepčevski dom pretesen; često je odšel v mesto s svojo šarkijo, ker mu je dišala nagrada mestnih mladeničev; priti je smel na zelena dvorišča, kjer so deklice igrale kolo, da jim na šarkijo spremlja pesmi, in pa, da kateri tajno šepne na uho pozdrav od kakega mladeniča, ki se je
*] turSka praznika.
**] kurban = turški klavni dar.
Zanimivosti iz podturnske šole. —
Še vedno hodi v to mestno slovensko 4-raz-rednico ena sama deklica — Bartoš, katero učitelji tudi poučujejo. Kaj takega svet še ni videl ! Za jedno učenko so 4 učitelji in jeden katehet (č. g. Knavs v Št. Petru).
Zanimivo je tudi to, da magistrat je nastavil v tej slovenski šoli postrežnico, k i noče govoriti slovenski. Nekdo je slišal, da učitelji morajo laški govorili ž njo; tudi je opazil, da postrežnica čuti nekako oblast nad —: učiteljstvom. Ona že ve, od kod taka samozavest!
Posestnik A. B, v Selu je poslal odboru „S 1 o g e“ pismo, v katerem popisuje, kako neznosne ure je imel kot vojak v podturnski vojašnici. Popisuje neznosen smrad in okužen zrak, ki je vladal tamkaj, kako so morali stranišča .razkuževati, da bi manj smrdelo itd. in kako je on sam zbolel vsled nezdravega stanovanja blizu stranišča, kar je spoznal tudi njegov stotnik in ga preložil v neko drugo sobo. Svojo izpoved je pripravljen potrditi s prisego. — In v tako podrtijo hote spraviti naše otroke ! .
Dalje smo doznali, da to poslopje je bilo zidano nalašč za gojitev sviloprejk, torej povsem nesposobno za človeško rabo. Zato so tudi vojaki ušli od tam. Deželni šolski svet naj bi si ogledal poročila vojaške oblasti, ki so izrekla, da je poslopje nerabno za vojake. Torej toliko manj za otroke ! — A loški poslanci se osmelijo še —■ interpe-lovati!!
Lov na slovenske otroke. — Posl. Grča je interpeloval v dež. zboru vlado radi tega, ker je lekarnIčar Kurner nasproti gledišču prisilil sebi podložnega delavca V o 1-c a, da je vzel dva otroka iz slovenske šole in ju poslal v laško. — Ta Kurner sam ni Italijan; hodil je v slovensko ljudsko šolo in je bil menda celo na gimnaziji kot Slovenec vpisan. Kaj je tak človek, naj izreče vsak čitatelj sam! Take vrste pritisek na podložne ljudi je brez dvoma ostudno dejanje. Siliti očeta, naj potujči svoje otroke, to je kanibalstvo najgrše vrste! — Tisti Slovenci, ki so doslej kupovali zdravila pri Kurnerju, naj si zapomnijo ta junaški čin moža, ki je ob enem — podžupan goriški. Priden lovec je baje tudi neki Resen, ki ima neko mestno službo na pokritem trgu. Ta človek ze drzne svojo službo spravljati v zvezo s — slovensko šolo. — Guli smo že več slučajev. Kdor kaj vč, naj se potrudi do našega uredništva. Potem podamo cel venec, kaj vse si dovoljujejo magistratovi služabniki.
„Eco“ In nova cerkev. — „Eco“ od 29. pr. m. zopet ropota proti „S o č i“; silno je zgovorna in ostra v izrazih, — a zopet se je izognila točnemu odgovoru. Jasno je, da odgovora — noče dati. Kajpak: njenim patronom so zelo ljubi edino le slovenski
bil va-njo zaljubil; umel pa je v pesem napeljati prilike in ljubavne misli tako, da je zapazila mnogokatera, da to njej peva, in pogodi, koga da prepeva v pesmi, in druge razim nje same ne razumejo, čegava srca da hoče Salkiča združiti. A devojka mu s primernim pripevom odgovori, naj poroči mladeniču odziv njenega srca. To ljubavno naznanilo ostane drugim popolnoma neznano, ker zna slednjič Salkiča peti na stotine svojih pesmic, devojke pa ga s pri-pevki spremljevati.
Karkoli je dobil Salkiča nagrade, vse je izročil vodji Antu za skupno oskrbovanje; ni pa povedal niti od koga niti za kaj da jo je dobil; ločen od svoje družbe ni potrosil niti jedne pare!
Dobro se je godilo slepčevski družbi celi dve leti. Pristopila sta k njim še dva mlada tovariša, Omer in Jožo. Salkiča je učil Omera pevati na šarkijo mestne pesmi, Stojan pa Joža junaške pesmi, da bi mogla ondaj, ko bi legla k večnemu počitku, komu prepustiti šarkijo in gosli, Mij at pa je svoje gosli namenil skrbnemu Antu.
(Dalje pride).
groši, drugače pa so do pičice enaki lakonskim zagrizencem. Naj se nam godi še tolika krivica, njih katoliške vesti to ne zgane, da bi se potegnili le z eno besedico za pravico. — V goriških krogih se govori, da gospodje iz odbora so se spustili v nekake z a-veze z nasprotniki slovenskega jezika v cerkvi. Zel6 verjetno. — V ostalem povemo gospodi pri „Eco“, da glede na novo cerkev je edina skoro vsa duhovščina brez ozira na to, ali je ta v „Sočinem“ ali kakem drugem taborju. Ne razumemo duhovskih odnošajev med višjimi in nižjimi in ne vemo, kako daleč sega „pokorščina", a to verno, kakošno vlada prepriča nje, katerega nikakor ne kaže — tlačiti in žaliti. Toliko v odgovor na razne migljaje v „Eco". Izjavljamo, da z „Eco" sploh ne bomo več polemizovali v tej reči, ker je preškoda papirja in črnila.
Neumnosti. — „Corriere" je začel prinašati zadnji čas članke, katerim se jasno vidi, da jih uredništvo sprejema iz nekakih ozirov do — pisalca, pisača ali pisarja, kakor že hočemo reči, le „pisatelja" ne, kajti takih neumnostij trezen človek ne bo pisal. Polni so besedičenja, kak6 smo Slovenci brez omike, brez imetja, plačujemo zelo malo davkov itd. V Gorici pa so Slovenci le hlapci in dekle, a se drznemo zahtevati svojo šolo! — Pravijo, da take neumnosti pošilja „Cor-rieru" sin — dr. Pajerja. Poveri gonzi! — tisti, ki jih morajo tiskati in — čitati !
„Vladno mašilce" — „Prim. List" je na se obrnil ta „nečastni naslov". — Mi smo kar debelo gledali, ko smo čitali to črno na belem, celo tiskano in poslano med svet. Za Boga, gospod kolega, ali ste Vi jedini „tujec v Jeruzalemu", ali živite z glavo v mehu, da niste razumeli naših besed tako, kakor jih je umel vsakdo drugi ? ! Ali tako nič ne poznate domačih kameleonov, ki delajo edino za denar: danes služijo Bogu. jutri hudiču, kjer jim kaže kaj več cvenka? Takim ljudem pokaže pošten Slovenec vrata, pa naj bo že bolj naklonjen „Soči" ali „P. Listu". Gorje našemu naroda, ako bi bile sploh mogoče na političnem polju take brez-načelne, podkupljive duše, ki delajo za tistega, ki jih — bolje plača.
Gorje ti ubogi kmet, gor j 6! — Posestnik Jurij Trušnovec v Gepovanu št. 180. je bil poklican 30. pr. m. k goriški davkariji, ne da bi vedel, zakaj ga kličejo. Ker se je bal kazni, šel je takoj, — in tu so mu povedali, da mu je financa zaračunila 28 kr. premalo pristojbine za kuhanje žganja; te krajcarje naj torej plača. — In mož je nejevoljno vzel 28 kr. in plačal (kdo plača pa njegovo pot v Gorico?!), a uradnik mu je dal nemško pobotnico na nemško - laški tiskanici. Pobotnica se glasi na ime: Georg Trusnovic zu Chiapovano. — Ali ne, da smo res „sužnji - ščavi" v deželi! Pobotnica je v naših rokah kot dokaz o — enakopravnosti pri c. kr. davkariji v Gorici! Kaj dela načelnik ?!
Gehovinova slavnost. — „Slov. Narodu" je pisal nekdo: Z ozirom na notico, katero ste priobčili v št. 10. cenjenega svojega lista, naznaniti Vam danes moram sledeče zanimive podrobrosti: Gospod Anton Jakobi, rodom Goričan, učitelj na mestni ljudski šoli v Gorici, je res uprizoril akcijo v proslavo Cehovinovega imena. Kot c. kr. domobranski stotnik in predsednik vojaškega veteranskega društva je uplival na to, da se izda oklic na rodoljube v to svrho, da se bodo nabirali doneski za Čehovinov spomenik ali vsaj za spominsko ploščo. Jakobi je energičen mož, jako priljubljen in vpliven na Goriškem. On je prijatelj našemu narodu ter, kar se doslej pod njegovimi predniki ni dogodilo, ogovarja ob slavnostih slovenske veterane v slovenskem jeziku. Ves prešinjen avstrijskega patrijotizma, vživa Jakobi v merodajnih in vplivnih krogih spoštovanje. Cesar se je doslej lotil on. izvršil je vse vselej častno. In tako ni dvomiti, da se mu posreči tudi „Gehovinova slavnost". Lahko vam naznanim iz povsem zanesljivega vira, da so jakobiju v tem obziru obljubili vsestransko podporo visoki dostojanstveniki, višji častniki in druga gospoda. Po tem, koliko novcev se
nabere, priredi se tudi slavnost. Ako bode dovolj novcev, postavi se spomenik; ako ne, se vzida vsaj spominska plošča na rojstveno hišo slavnega junaka. Dotični oklic izide te dni ter mu želimo mnogo uspeha. Slavnost se namerava prirediti v proslavo 50-letnega vladanja našega cesarja. In tedaj se bode bliskalo v prijazni vipavski dolini, okoli Rok-čeve hiše gotovo dokaj svetlih uniform. To bode lep dan. Omeniti mi je še, da bode vojaško veteransko društvo goriško imenovalo životopisca Čehovinovega, gosp. nadučitelja Janka Lebana svojim častnim udom. Želeti bi bilo, da bi do dneva slavnosti izšel tudi slovenski življenjepis Čehovinov. Iz gotovega vira smo doznali, da je tak življenjepis že pred leti kupila od g. Lebana slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ta knjižica naj se torej izda; gotovo se bode dobro razpečavala v dan slavnosti, h kateri gotovo privre vsaj iz vipavske doline vse, kar čuti še kaj narodnega ponosa v srcu !
„Perpetuum mobile". — Ta čudovita „mašina" je že mnogokomu rojila po glavi vse življenje. No, reč je zdaj — „rešena". Dobili smo namreč tako-le pismice;
„Aku hočete dat u cajtengc moje Mašina Perpetua mobile — jest sem taka Mašina znajdu desebo lahko naredila Žaga Mlin brez vode in brez domfa
jest sem šlišov pravit da mislite napravit u Goric lektrična luč počakajte pol leta naredim jest Mašina namisto vode — ta-drugteden pride komese pregledati".
Srebrni drobiž po 5 in po 10 kr. — Primorski službeni list tržaški objavil je naredbo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu glede srebrnega drobiža po 10 kr. (desetic) in po 5 kr. Ta naredba naglaša z ozirom na naredbo, c. kr. finančnega mini-sterstva z dne 18. decembra 1895., da pride srebrni drobiž po 10 in po 5 kr. še-le s 1 januarjem 1897. iz veljave. Do 31. decembra 1896. ostane torej te vrste denar še polnoveljaven v prometu, c. kr. blagajne in uradi pa ga bodo še sprejemali do vključno 31. decembra 1898.
Strašen zločin. — Iz Vipave pišejo: V nedeljo 19. pr. m. zvečer je bilo nekaj fantov prav dobre volje v tukajšnjem hotelu „Adria", pili so in prepevali. Med tistimi sta bila tudi dva fanta Fran Uršič in Gregor Lavrenčič z Gradišča. Kmalu potem, ko se je zmračilo, odpravila sta se proti domu. Dospevša onkraj ceste pri Kalu napadel ju je fant Alojzij Jež z nožem v taki naglici, da se nista niti mogla braniti. Kar v hipu sta imela drobje zunaj. Uršič je takoj umrl, Lavrenčič pa je živel še jeden dan. Morilec je komaj 20 let star, toda že izprijen; pravica ga ima že v rokah. Oba umorjena sta bila jako pridna delavca. Obema je bilo okolo 28 let. Ta grozen zločin je seveda provzročil nepopisno razburjenost.
Vrata pri Čeporanu. — V nedeljo pred sv. tremi Kralji je 19 - letni mladenič okoli 7. ure zvečer z nožem napadel tukajšnjega krojača Štef. Mraka. Trikrat ga je zabodel in še precej močno ranil. Vendar rane, kakor se sliši, niso nevarne, ker nož ni segel globoko. Še tisti večer so odvedli hudodelca v Gorico. Bolnik je bil tudi tisti večer previden. Uzrok je baje tako imenovana „števanka", to je, fant, ki se oženi, mora nekaj dati drugim fantom tovarišem za pijačo. Imenovani krojač se je oženil nekoliko pred adventom. K njemu so prišli odposlanci s poveljem, da mora nekaj dati. Ta se je menda branil ter nekoliko pikrih — izustil. Vsled tega je nastalo sovraštvo in maščevanje.
Ostala Slovenija.
Trst. — V deželnem zboru je predlagal poslanec Spadoni, naj zbor izreče svoje simpatije za italijanske načrte v Afriki. Deželni glavar ni dopustil, da bi se o tem predlogu razpravljalo, ker ne spada v delokrog deželnega zbora. Radikalno krilo Rinal-dinijevih podpornikov je vsled tega zapustilo dvorano, da ni bil sklepčen zbor. To je dalo povod galerji, katera je bila obveščena o Spadonijevem predlogu, da je
klicala: „Evviva Baratieri, Evviva Galliano !“
—	Poročali smo, da je namestništvo v Trstu zaukazalo tržaškemu magistratu, da ima osnovati posebni šoli za Gropado in Padrič. Svoj ukaz je utemeljilo s tem, da otroci pri vremenskih razmerah na Krasu ne morejo hoditi v druge vasi v šolo. Čudno pa je, piše „Ed"., da je tržaško namestništvo bilo drugačnega mnenja, ko je razsojevalo o potrebi slovenske šole v Trstu. Tukaj ravno tiste vremenske razmere ne dopuščajo, da bi otroci zlasti po zimi hodili v okoličanske šole. Mestni otroci so še šibkejši nego kmetski in se še manj od njih more zahtevati, da bi hodili v šolo dolgo pot. Seveda, kadar gre za slovensko šolo v Trstu, ima namestništvo drugo mero. — V temnem hodniku tržaške mestne višje realke je visela podoba na šega cesarja. Nekateri neodrešenci so pa podobo zamazali. Kaj k temu porečejo na Dunaju? Reč se je zgodila istočasno, ko so v deželnem zboru demonstrovali v slavo italijanski vojski v Afriki.
Deželni zbor Istcrski. — Seja z dne 21. pr. m. je bila razmerno mirna. Pri dotični razpravi izjavil je dr. M. Trinajstič, da bode manjšina glasovala za to, da se Porto Roso proglasi javnim zdraviščem: z ozirom na gospodarsko vprašanje je govoril poslanec Kozulič proti zdraviškim pristojbinam. Laginja je govoril za vseobče preustro-jenje občin, a predsednik je odbil njegov v hrvaškem jeziku predložen pismeni predlog.
—	V seji 23. pr. m. je dr. Laginja popravljal
zapisnik zadnje seje, seveda brezvspešno. Načrt o razdelitvi občine dolinske se je vsprejel. Hrvaške interpelacije dr. Stangerja, Mandiča in Trinajstiča so bile prečitane samo v italijanskem jeziku. Interpelantje so pro-testovali najodločneje. Komparetova interpelacija se ni pročitala niti v prevodu. Troje pisanih hrv. predlogov je popolnoma prezrl predsednik. Na hrvaške predloge je govoril vladni zastopnik — italijanski. — O seji 24. pret. m. je došla iz Poreča „Edinosti" ta-le brzojavna vest:	„Vrhunec nestrplji-
vosti italijanske večine v deželnem zboru pokazal se je danes. Interpelacija posl. dra. Dinka Trinajstiča glede osnove ljudske šole v Zabrezanih pri Pazinu pročitala se je zopet jedino le v samovoljnem italijanskem prevodu in brez originala. Istotako interpelacija posl. Kompareta radi uravnave reke osapske. Predloga vse manjšine glede celokupne cestovne mreže istrske niso dovolili prečkati celega, ampak le deloma. Tem povodom se je seja pretrgala. Vzlic dokazom o groznih nezakonitostih odobrila je večina volitve v kmečkih občinah okraja poreškega in puljskega, uničila pa je izvolitvi Mandiča in Jenka v okraju volosko - podgrajskem vzlic najjasnejim dokazom popolne pravilnosti in vzlic temu, da je celo vladni zastopnik potrdil volitve. Manjšina je izjavila, da si pridržuje, da izvede konsekvencije iz tega nasilnega postopanja italijanske večine, ter je demonstrativno ostavila dvorano. — V jedni poslednjih sej potrdila je večina izvolitev ostalih naših poslancev izvzemši Kozuliča, kateri je bil izvoljen skupno s Spinčičem v lošinjskih kmečkih občinah. Oba sta dobila enako število glasov, a laška večina je enega volitev potrdila, druzega pa uničila! — V nenazočnosti naših poslancev, kateri so izvoljeni v kmečkih občinah, in ki imajo v tej skupini večino, so izvolili Lahi svojega deželnega odbornika za isto. To je vrhunec škandalom !
Kranjska. — Kakor znano, naklonila je kranjska hranilnica povodom 75-letnice znesek 500.000 goldinarjev za zgradbo, opravo in vzdrževanje zavoda za 200 neozdravljivih bolnikov iz Kranjske. Zavod krstil se bode „cesarja Franca Josipa asil za neozdravljive bolnike". Stavišče za ta toli potrebni zavod je kranjska hranilnica že kupila. Kupnina znaša 20.000 gld. Z zgradbo prično prihodnje leto. — Trtna uš po Kranjskem se vedno bolj širi ter je od v katastru kot vinogradi vpisanih 10.835 hektarov že 7.664 hektarov okuženih in večina uničenih in sicer je v političnem okraju krškem od 4473 hektarov okuženih že SIH^S, v novomeškem od 2972 že 1570,63, v črnomaljskem od 2189 že 2105’32 in v postojinskem
od 1201 ha. že 870-96 hektarov. Prosti od trtne uši so povsem ali vsaj večinoma še sodni okraji Mokronog, Radeče, Žužemberg in Trebnje. Najbolj se je razširila trtna uš v preteklem letu v političnem okraju črno-meljskem. Kot nadomestek za uničene domače trte zasajeno imajo večinoma trto „izabelo".
Štajerska. — V deželnem zboru predložil je poslanec Luttner predlog, podpisan po 35 poslancih, s katerim se poziva vlada, naj pazi strogo koristi tostranske polovice pri pogodbi z Ogersko. Ako ne bi to bilo mogoče, naj se loči od carinske in trgovinske pogodbe z Ogersko. — Deželni odbor je izdal načrt novega lovskega zakona, po katerem bi se smeli v krajih, koder so največ vinogradi, celo leto streljati zajci. V krajih, kjer se deloma bavijo z vinogradstvom, sme zajce vse leto streljati. — Forregger je na koncu svoje politične slave. Že Celjani več ne marajo zanj. Kakor celjska „Domovina" poroča, so izbrali že druzega moža, da ga pošljejo v državni zbor, in to je sodni pistav dr. Emanuel VVbkaun. Za Slovence je pač vse jedno, če Celje zastopa Forregger ali pa Wokaun, kajti sta drug druzega vredna. — Ker „Schulvereinu" manjka denarja, da bi mogel nagraditi vse učitelje, ki si pridobe kake zasluge za germanizacijo, mu je deželni šolski svet v Gradcu prihitel na pomoč. Deliti je začel častna darila učiteljem, ki si pridobe posebne zasluge s poučevanjem nemščine. Deželni šolski nadzornik Linhart pa ima navadno glavno besedo pri določevanju, kdo je vreden teh Judeževih grošev.
Koroška. — Deželni odbor je izdelal nov volilni red za koroški deželni zbor. Načrt, o katerem se ima še ta mesec sklepati, ima v primeri z dosedanjim volilnim redom dve glavni spremembi: 1. Do zdaj je imel volilno pravico, kdor je plačal 5 gld. cesarskega davka; zdaj pa predlaga, naj voli vsak, da le nekaj neposrednega davka plača, in vsak, kdor ima svojo hišo ali kočo. 2. Do zdaj so bile kmetske občine razdeljene na 7 okrajev, in vsak teh okrajev je volil po dva poslanca. Zdaj se pa predlaga, naj se dežela (razun mest) razdeli na 14 volilnih okrajev, katerih vsaki naj voli po enega poslanca. Kmetov je na Koroškem
300.000,	mestjanov in graščakov pa le kakih 60.000; kmetje tudi več ko dvakrat toliko davka plačajo, vojakov dajejo pa gotovo desetkrat toliko nego mestjani in graščaki, kakšna pravica je potem to, da imajo kmetje samo 14 poslancev, mestjani in graščaki pa skupaj 22?! — V deželnem zboru se je razpravljalo uprašanje o pokojnini za občinske tajnike in predlagalo, naj se deželni odbor v tej zadevi posvetuje še z vlado, ali bi morda ne kazalo, to stvar rešiti ob enem s pokojnino zasebnih uradnikov. Tudi bo treba odločiti, ali dobi deželni odbor pravico, občinske tajnike nastavljati, odstavljati in v pokoj devati. V celi deželi je 267 občin, tajnikov je pa le 168, ker mnogi župani pisarije sami opravljajo. Vsi tajniki dobivajo zdaj 57.000 gld. plače. — O nameravanih malih železnicah na Koroškem poroča nadzornik Haunold to: rednotirna železnica iz Mostiča v Velikovec hi bila 17 kilometrov dolga, bi stala 700.000 gld., letnega dobička bi donašala pa le 9170 gld., kar ne zadostuje za obresti imenovanega kapitala, torej bi se ne izplačala. Ozkotirna železnica in Sinče vesi v Žulezno Kaplo bi bila 18 kilometrov dolga, bi stala 700.000 gld. in bi dala letnega dobička 21.000 gld., torej bi se izplačala. Ozkotirna železnica v krško dolino, iz Treibacha do Gloduice, bi bila 29 kilometrov dolga ter bi dala letnega dobička 21.560 gld., torej bi se izplačala. Ker je vlada obljubila, da prevzame poroštvo za 60.000 gld. v prvotnih delnicah, zato je zidanje te železnice zagotovljeno.
„Slavlja", vzajemno-zavarovalna banka
v Prag i, zavaruje človeško ž i v 1 j e n j e po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje.
1.	za slučaj smrti, po kateri — naj se ista primeri kadarkoli — izplača se zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem;
2.	za slučaj smrti in doživetja gotovega leta, t. j. ako zavarovanec doživi na-
prej določeno leto, katero si sam izvoli, izplača se zavarovana istina njemu, ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem;
3.	vzajemno n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kakšni drugi osobi in sicer tako, kadar umrje jeden izmed njiju, izplača se zavarovana svota preživelemu zavarovancu;
4.	za dobo 20 let, t. j. ako umrje v teh letih, izplača se zavarovani znesek dedičem : če jih pa doživi, potem pa določi sam, kako naj se mu izplača kapital: ves h krati, v letnih obrokih, trajajočih do smrti člana, ali pa še le po smrti njegovim dedičem.
5.	za rento ali pokojnino, katera se začenja izplačevati dotičniku takoj po jedenkratni ulogi gotovega zneska ali šele po nekolikih letih in sicer do smrti.
6.	doto otroko m, zlasti dekletam, katera se izplača, ko zavarovani otrok doživi 18, 20, ali 24 leto svoje dobe in to tudi takrat, če je zavarovalec (oče, mati, oskrbnik) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaji preneha dalnje uplačevanje zavarovalnine.
Vse te in ostale načine zavarovanja prevzema banka „Slavija* po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhu tega pa imajo členi banke „Slavije“ — ker je vzajemna zavarovalnica — brez posebnega doplačila še pravico do dividende, t. j. do deleža na čistem dobičku, ki je doslej iznašal po 10%, 20%, 25% in jedno leto celo 48. — In konečno je pri banki „Slaviji" dovoljen za uplačilo vsakega, tudi mesečnega obroka respiro 90 d n i j, dočim druge zavarovalnice čakajo na vplačilo premije po preteklem roku ponajveč 30 dnij.
Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni za-stop banke Slavijo v Ljubljani, v lastni hiši vgospodskih ulicah št. 12.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Badenijeva osnova novega državno-zborskega volilnega reda določa novo kurijo z 72 poslanci, katere bi volile dežele: Češka 18, Galicija 15, Dolenja Avstrija 9, Moravska 7, Štajerska 4, Gorenja Avstrija 3, Tirolska 3, Dalmacija 2, Bukovina 2, Šlezija 2, Solnograška 1, Koroška 1, Kranjska 1, Predarlska 1, Goriška 1, Istra 1 in Trst 1. Volilna osnova izključuje kot volilce službujoče osobje: hlapce, posle itd. — Državni zbor bo sklican za 10. februarja. Istega, dne predloži Badeni to svojo preosnovo volinega reda. —Feldmaršal Gutenberg je imenovan ministrom za železnice. Razglašena je bila organizacija državnih železnic, katera stopi v veljavo 1. avgusta. Vse železniške reči se izločijo iz trgovinskega ministerstva in pridele železniškemu. Istemu ministerstu je prideljeno glavno ravnateljstvo in nadzorstvo državnih železnic. Uradni jezik pri državnih železnicah bode, izvzemši Galicijo — nemški!! — Bivši poljedelski minister Falke n h a y n je imenovan velekancelarom Leopoldovega reda. — Ravnatelj finančnih uradov Rittner je imenovan ministrom za Galicijo. — Nadvojvoda Karol Ljudevit je odpotoval s svojo rodbino v Aleksandrijo. — Z uravnavo plač državnim uradnikom na-rnerujejo uravnati tudi plače častnikom. — Češki namestnik T h u n, po napustu urada, bo baje izvoljen kot poslanec v češki deželni zbor. Njegovi somišljeniki so mu že pripravili prostor. — V seji dež. zbora dolnjeavstrij-skega so se primerili veliki škandali. Steiner je očital sekcijskemu načelniku Witteku, da je listom vedoma poročal neresnico glede cesarjevih besed na plesu šolske družbe uradniških hčera in vprašal namestnika Kielmansegga, ostane li Wittek potem še v službi ? Namestnik K i e 1 m a n s e g g je pro-testoval proti temu, da se cesarjeva oseba vpleta v debato, čemur so protisemitje burno ugovarjali. Lueger je rekel: Obdolžim Ba-denija in Kielmansegga, da hočeta iz cesarja narediti agitatorja svoje stranke. Sledili so nepopisno burni prizori. Bach er je upil : Vlada nima nič časti, Badeni je veleizdajalec. Dež. maršal je poklical Pacherja k redu, na kar je ta zaklical: Dajte mi besedo in jaz Vani dokažem, da je Badeni veleizdajalec.
—	Po raznih vesteh z Dunaja sode, zapusti baje vitez Rinaldini namestniški sedež v Trstu. Rinaldinijevo glasilo „Mattino“ oporeka ta odstop. — Ministerski predsednik Bodeni in minister financ B i 1 i n s k i sta prišol 27. pr. m. v Levov, kjer sta bila slovesna sprejeta — Državno sodišče je zavrnilo pritožbo dra. Lueger j a radi razpusta mestnega zbora dunajskega.
Ogcrska. — Najnovejše delo madjarske vlade na polju proslavljene liberalnosti je gotovo to. da je konfi skovala nabrani denar v p r o s la v o M i 1 e ti če v e sedemdesetletnice. Tako plača Madjar Srbom za njihovo podporo madjarski misli ne samo v hrvaškem deželnem zboru nego sploh na madjarskem orzsagu .. Da bi vsaj to dejstvo otvorilo oči zaslepljencem, kateri nočejo imeti brata za brata, temveč raje ptujca za gospodarja. — Kdo uživa na Madjarskem neomejeno svobodo, nam pove „Westungarisches Volksblatt“, kateri piše: Dočim državno pravd-ništvo poznano strogostjo ogerske vlade proganja katoliške urednike in antiliberalne publiciste, pa je pustila, da je zastarela pravda proti židovskemu novinarju Isidoru Veigelbergu in se ne briga za mojstersko „Goldstein Sami naptara", koji koledar je izšel 3. januvarja že v drugem izdanju in ki donaša bogokletno sliko, globoko žaljivo za vsakega kršćana. Ta slika kaže Jezusa Kristusa, padajočega z oltarja in zadetega po pušici naslikanega Žida. Pušica ima napis „civilna poroka". Takih zločinstev seveda ne vidi državni pravdnik madjarski. Čemu neki, saj so naperjena le proti veri krščansko katoliški ! Daleč so prišli na Ogerskem zares. A nekaj dobrega imajo na sebi tudi taka lopovstva židovskih rokovnjačev, to namreč, da polagoma mora priti do spoznanja narod madjarski, komu da služi s svojo krivično narodnostno politiko in komu je bilo ustreženo s strašno borbo za cerkveno-politiško preosnovo. Ali pa je narod madjarski res že tako pokvarjen, da se sploh ne more več rešiti iz suženjstva židovskega ? — Vodja opozicije na Ogerskem, grof Apony, je nekoliko dnij obračal na se javno politično mnenje v svoji domovini, pa tudi zunaj nje, hotč menda zasesti za ministersko mizo, po kateri hrepeni že veliko let. Predložil je zbornici namreč posebno zakonsko osnovo o volilni svobodi, katera se zlorablja na Ogerskem v škandalozni meri. Osnova je bila izročena posebnemu odboru v pretres. — Kot na Francoskem, godijo se tudi v vitežki deželi razne reči, katere ne delajo nikako čast vladi. Visoki uradniki so namreč angažovani pri raznih podjetjih, katere podpira država. Isti, zlorabeći svojo oblast, polnijo svoje žepe pod tujim imenom na škodo države. Prišli so na sled tudi na Ogerskem taki slepariji, katero je počenjal neki veliki župan pri zgradbi krajne železnice. Gela reč je prišla pred zbornico, katera je zaključila enoglasno, da državni uradiki ne smejo sodelovati pri ni-kakih podjetih, oziroma da ne morejo dobiti dovoljenja za ista. — V Pečuhu je umrl tamošnji škof Ferdinand Dulansky. — Ogerski Židje so zaključili, da ustanove javni židovski zaklad. Štiri prvi predlagale! so dali skupno že 35.000. Ako jih bodo posnemali ostali ogerski Židje, bode razpolagal zaklad kmalu s stotisočaki, s katerimi pomadjarijo marsikatere Slovake in Srbe. — Mestni zastop v Budimpešti je zaključil najeti posojilo petdeset milijonov gld.
Ostale države. — Mej R u m u n i j o in Grško se sklene zopet diplomntiška zveza.
—	O proslavi 25-letnice nemške države poročajo to - le :	Povodom 25-letnice izdal
je cesar Viljem oklic, v katerem naglaša, da ga je volja, državi ohraniti to, kar si je pridobila. Zajedno poživlja ljudstvo, da naj se stavi v službo celote, pustivši strankarske koristi na stran, potem ostane Nemčija krepek steber, na kateri se oslanja mir. — „Reichs-anzeiger" je objavil pomiloščenje raznih civilnih in vojaških oseb. Službeni list je objavil naredbo glede osnove pruskega Viljel-movega reda, namenjenega za odlikovanje možkih in ženskih, ki si pridobe zaslug za oplemenitev ljudstva, posebno na socijalno-politiškem polju. — Cesar je izrazil knezu Bis-marku v jako milostnem lastnoročnem pismu
, svojo zahvalo na zaslugah za cesarja in državo. — V Parizu je umrl poslanec in bivši zbornični predsednik Tomaž Floquet. Kot splošno vsi državniki, je imel tudi on burno preteklost, posebno ozirom na dogodke, kateri so se vršili v njegovi domovini. Po poklicu je bil odvetnik, a pečal se je s časnikarstvom radikalne stopnje. Pri obisku carja Aleksandra II. 1. 1857. v Parizu, je on vskliknil njemu v obraz : „Vive la Pologne, Monsieur!" Ta vsklik ga je povzdignil do znamenitosti. Imel je dvoboj s pokojnim generalom Boulangerom, katerega je ranil smrtno. — Tudi v Parizu so proslavili 19. pr. m. 25-letnico vojne z Nemčijo. — V Pretoriji, glavnem mestu Transvaala, so izpustili iz zapora angleške jetnike proti jamčevini. — Spanj ska vojska menda ne more nič opraviti v Kubi, ali pa ni bilo za nič nje vodstvo. Maršal Martinez-Campos je odpoklican kot zapovednik čet in na njegovo mesto je imenovan drugi. Ali on zaduši ustajo, je veliko vprašanje ozirom na to, da se že poroča, da namerujejo proglasiti Kubo kot nezavisno državo.—V Italiji vlada nepopisno veselje, ker so rešeni italijanski vojaki iz trdnjave Makalč. Rešila jih je pa veli koduš nos t glavarja Abisincev Ras Ma-konena, ne pa kaka zmaga z orožjem. In vendar so trobili v svet to vest tako, kakor da bi se bili rešili iz trdnjave po zmagonos-nem boju. Tega rešenja so se veselili več naši neodrešenci nego li pravi Italijani v kraljestvu, kateri poznajo dobro svoje domače razmere. Italijanska vlada je progasila v Eritreji vojno-izjemno stanje. — Rumunski minister notranjih poslov je odstopil. — Knez Henrik Battenberg (brat bivšega bolg. kneza) je umrl. — Na Kubo je odpotoval novi vrhovni zapovednik španjske vojske Weyler, kateri je zamenil Martinez-Camposa.
—	V uprašanju venezuelskem vlada baje le nesporazumljenje mej Anglijo in Zjedinjenimi državami, kajti trdi se, da Anglija ne želi nič več zemljišča, ampak le dosedanje si hoče zagotoviti. — V mestu Caracasa blizu Amerike, obsodilo je ljudstvo sliko angleškega ministra-predsednika Salisburya na smrt in jo vsled tega prestrelilo in raztrgalo. —
V	St. Denisu na Francoskem je zgorela državna tovarna topov. Skoda znaša čez milijon frankov. — Grška poslanska zbornica se je sešla 20 pr. m. — Nemški cesar je oprostil kazni nekaterim obsojencem o priliki 25-letnice ustanovitve nemške države. Mej istimi je bil tudi neki socijalist, kateri pa ni hotel sprejeti cesarjeve milosti, ampak zahteval, naj se ga zapre. Na njegovo veliko žalost, sodišče ni moglo ustreči njegovi želji in seje moral udati cesarjevi milosti. — Iz Frankobroda poročajo, da so prišli tam na sled veliki slepariji z voznimi listki na državnih železnicah.
—	Profesor Behring, izumitelj seruma zoper davico, je iznašel novo sredstvo proti koleri in tuberkulozi. — Vezuv pri Neapelju je pričel bruhati lavo. — Na Balkanu se pripravljajo velevažne dogodbe evropskega pomena.
V	političnih krogih se sodi, da se zgodi v Srbiji važna prememba gledč sistema, v Bolgarski pa je celo pričakovati, da odstopi princ Ferdinand Koburžan. Njegova prizadevanja, pridobiti papeževo privoljenje k prestopu princa Borisa k pravoslavju, so se do cela izjalovila. „Vaterland" poživlja Kobur-žana, naj odstopi, češ, da papež ne bi jemal nikakih ozirov, ko bi Boris prestopil k pravoslavju. Govori se, da je papež zagrozil Koburžanu z ekskomunikacijo, ako bi se to zgodilo. Koburžan bode skušal doseči, da bi se Borisov prestop odložil do Borisove polnoletnosti, na drugi strani pa ni dvoma da bi Stojlov takoj odstopil ako bi se prestop odložil. Koburžan je tu povedal, da bi v tem slučaju poveril ministerstvu Grekov-Petkov pridobiti sobranje za to, da se Borisov odstop odloži, a če bi se to ponesrečilo, bi se Koburžan odpovedal kroni na korist Borisu, ta bi prestopil k pravoslavju, regentstvo do njega polnoletnosti pa bi se poverilo Nače-viču in Petkovu. Glede srbske krize se d^nes poroča, da je radikalna stranka izdala oklic, v katerem izjavlja, da poseže z ozirom na kritični unanji položaj zopet aktivno v politiko in se izreka jako simpatično o kralju.
Male evropske državice. — Norveška šteje 2,000.000 prebivalcev, ima
18.000	vojakov, letnih dokođkov 25.000.000 gld., dolga pa gld. 65.000.000. — Šved i ja šteje 4,800.000 prebivalcev, ima 40.000 vojakov v mirnem času ter 220 topov, letnih dohodkov gld. 55,000000. — Danska šteje 2.172.205 prebivalcev, ima 59.000 vojakov. 60 parnikov s 407 topovi in 20 torpedi, letnih dohodkov gld. 32.000.000, dolga pa gld. 105,000.000. — Finska šteje 2,400.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gl. 24,000.000, dolgov pa gld. 31,000.000, trgovinska mornarica šteje 2135 brodov. — Holandija šteje 4.621.744 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 108,000.000, dolgov pa gld.
912.000.	— L uksetnburška šteje 211.080 prebivalcev, ima dohodkov gld. 4,150.000, dolgov pa gld. 6,450.000. — Belgija šteje 6.200.000 prebivalcev, vojske 51.152 v mirni in 138.727 v vojni dobi ter 90.000 meščanske garde, letnih dohodkov gld.
133.000.	000, dolgo v pa gld. 926,000.000.
—	Švica šteje 2,917.754 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 32,000.000, skupnih dolgov pa gld. 126,000.000. — Portugalska šteje 4,750.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 108,000.000, dolgov pa gld. 1.284,1)00.000. — Gr nag o ra šteje
280.000	prebivalcev, ima 36.000 vojakov, letnih dohodkov gld. 600.000. — Srbi j a šteje 2.161.061 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld.
31.000.	000, dolga pa 560.511.600 dinarjev (1 dinar 48 kr.), vojske ima v mirnem 21.000, v vojnem času pa 160.000. —Bolgarija šteje
3.400.000	prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 45,000.000. dolgov gld. 41,000.000, vojske ima 38.000 v mirnem in 180.000 v vojnem času. — Ru mu nij a šteje 5,500.000 prebivalcev, imaletnih dohodkov gl. 68,000.000, dolgov pa gld. 175,000.000, vojske ima
49.000	v mirni 152.000 v vojni dobi. — Grška šteje 2,217.000 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 41,000.000, dolgov pa gld.
300.000.	000 — S a k s o n i j a šteje 3.502.684, prebivalcev ima letnih dohodkov gl. 49,000.000, dolgov pa gld. 313.000.000. — Bavarska šteje 5,594.982 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 153,000.000. dolgov pa gld,
666.000.	000.	— Virtemberška šteje
2,036.522 prebivalcev ima letnih dohodkov gl. 33,000.000, dolgov pa gl. 114,000.000.
—	Badenska šteje 1,657.867 prebivalcev, ima letnih dohodhov goldin. 28,000.000, dolgov pa gld. 200,000.000 — H e-s e n s k a šteje 992.883 prebivalcev, ima letnih dohodkov 12,350 gld., dolgov pa gld. 14.350. — Meklenburg-ŠverTn šteje 578.342 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld. 11,550.000, dolgov pa gld.
41.300.000.	— Oldenb urška šteje 354,968 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld, 3,400.000, dolgov pa gld. 19,000.000.
—	Hamburg šteje 622,530 prebivalcev, ima letnih dohodkov gld 29,000.000, dolga gld. 140,100.000.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Hrvaški slikarski umetnik Vlaho Bukovac, kateri je naslikal zastor v novemu gledišču v Zagrebu, je dobil naročilo dež. vlade v Zagrebu, da naslika cesarjevo sliko v naravni velikosti za hrvaško deželno zbornico. Umetnik je odpotoval vsled tega na Dunaj, kjer je bil sprejet od cesarja. Cesar mu je določil dneve, katere more umetnik priti na dvor, da vzame cesarjev oris v naravi. — V Karlovcu je umrl poslanec Sliepčevič, člen vladne stranke. Štel seje mej Srbe. — Stol sedmorice (hrvaško najvišje sodišče) je potrdil obsodbo proti dijakom v znani reči. — V hrvaškem gledišču v Zagrebu so ponovili na splošno željo igro „Berite novice' v slovenskem jeziku. — Po novem gospodarskem zakonu popisali so prošli mesec na Hrvaškem vse vrsti kmetije, to je živino vseh vrst, drevesnike. vinograde, pašnike, posesti, kakor tudi gospodarsko orodje itd. Reški mestni zastop je enoglasno zaključil, da se ima Reka oddeliti od senjske škofije. — Madjarski delavci v Zagrebu so uzročili pretep mej njimi in mestnimi redarji. Redarji so jih zaprli 12 in izročili sodišču. Več njih je bilo obsojenih v večmesečni zapor. — Dobrodelno društvo „Čovječnost" v Zagrebu je proslavilo
12. pr. m. svojo petdesetletnico. — Vse tri hrvaške trgovinske zbornice so imele po svojih odposlancih posvetovanje v Zagrebu obzirom na novo pogodbo mej Ogersko in Avstrijo. Zaključile so, zagovarjati pogodbo kot potrebo in priporočati vladi, naj varuje bolj koristi hrvaške obrti in trgovine. — Vse-učiiiščni senat je relegoval zopet nekoliko vseučiliščnikov. — Začasno od službe odpuščeni vseučiliščni profesor Q u i q u e r e z 1 v Zagrebu, je izvršil atentat na predstojniku za bogočastje dr. Kršnjaviju s tem. da mu je vrgel v glavo tintnik v času, ko je bil pri njem v avdienciji. Kršnjavi je hudo ranjen. Quiquerza so izročili sodišču na preiskavo. Intendant hrv. gledališča pl. Miletič hotel je zopet odstopiti, ker so mu nagajali nekateri vladni pisarčiči pri tehniškem delovanju v gledališču. Ban ni sprejel ostavke, nego je zamenil vladno osebje pri vodstvu gledališča — Istemu gospodu je izročilo posebno odposlanstvo zagrebškega meščanstva krasno izdelano spomenico z nad 300 podpisi. v kateri se mu izreka priznanje za njegov trud za hrvaško lepo umetnost in zahvalo za dar hrvaškemu narodu s spomenikom pesnika Preradoviča. — Nabiranje milodarov za Star-čevičev dom v Zagrebu je ustavljeno, ker ste že pretekli določeni dve leti.
Dalmacija. — Namesto pok. dra. Klaiča ie imenovan dež. glavarjem dr. B u 1 a t. — V Kotom se bodo vršile občinske volitve. Borili se bosti dve stranki: Hrvatje in avtonomaši s Srbi, avtonomaši in Hrvatje-pravaši. Lepa sloga, zares. - Deželni zbor je bil otvorjen 23. t. m. — Kakor poroča „Jedinstvo", novosadska „Zastava" priporoča dalmatinskim Srbom, naj bi postopali složno s Hrvati. Bog daj kmalu!
Češka. — Urednika časopisa „Omladina", kateri izhaja v Ušču nad Labo, so zaprli radi veleizdaje. — V češkem deželnem zboru so podali Mladočehi predlog, naj zbor določi 500.000 gld. kot zaklad cesarja Fran Josipa v spomin njegove petdesetletnice za podporo male obrtnije. — V Pragi se je ustanovil odbor v svrho, da nabira doneske za spomenik prvemu češkemu zgodovinarju Pa-lackemu., — Žrebanje srečk narodopisne razstave v Pragi se je vršilo 30. dec. pr. 1. Zadeti dobitki se bodo izplačevali do 15. febr. t. 1. — Odstop namestnika grofa Thuna je bil na situ vseh časopisov, kateri bi bili radi povedali pravi uzrok odstopu. Imenovan bo baje namestnikom grof Coudenhofe. Nekateri grofje so se pričeli učiti češčini v nadi, da oni zamenijo Thuna. — 19. pr. m. je bil shod delavcev brez dela na strelskem otoku v Pragi. Zbralo se jih je do 3000. Po končanem burnem zborovanju, so demonstrovali pred redarstvom in deželnim zborom. Redarstvo je razgnalo demonstrante, nekatere tudi zaprlo. — Najviše sodišče je odločilo, da morejo prisegati odvetniki v češkem jeziku.
Poljska. — Neki poljski knez je napisal brošurico v francoskem jeziku pod naslovom : „Zgodovina političnega in društvenega preobražen ja Evrope", v kateri pour'arja potrebo: zbližanja Poljske k Rusiji. To je znamenje časa ! — V Galiciji baje postavijo dvojezične napise na vseh državnih uradih in sicer v poljskem in rusinskem jeziku. — Gališki deželnozborski členi so razdeljeni na osem strank ali klubov, in sicer najjačja je ona avtonomistov ali konservativcev, potem pride klub „Kolko", „Krakovska stranka", „Poljska demokratska stranka", „Klub ljudske stranke", „Klub malorusov" in „Kmečki klub", a povrhu vseen je še 21 divjakov ali takih poslancev, kateri imajo vsak svoj program! V tem se vidi slovanska sloga!
Bosna - Hercegovinu. — „Hrvatsko pravo" piše: „Kakor se nam poroča, bosenska vlada je izdala naredbo, da se kaznujejo v bosenskih srednjih šolah vsi oni dijaki, za katere bi se izvedelo, da odobravajo znane dijaške demonstracije v Zagrebu*. Na tem svetu je vse mogoče! — O priliki božičnih praznikov je bila na Dunaju razstava bosenskih umetnih ročnih izdelkov. Kakor poročajo, razstava se je obnesla popolnoma dobro, a razstavljale! so prodali predmetov za 8000 gld. — V Sarajevu ustanavljajo prav-j niško - ekonomiško društvo. — V Bosni-Her-' zegovini je 22 bolnišnic. Največja je deželna
v Sarajevu, katera ima tri plačilne razrede. — V Sarajevu je hudo razsajala davica. Šole so bile zaprte več dnij.
Srbija. — Kralj je odlikoval črno-gerskega kneza Nikolaja z redom sv. Save prve vrste in sicer, da s tem uvaži zasluge kneza Nikolaja na književnem polju. Ta red je odnesel na Cetinje poseben odposlanec. — „Male Novine" poročajo, da je pregledal srbski minister financ osebno vse podrejene mu denarnice ter našel vneboupijoče nečednosti in pomanjkanja. V Srbiji je izšla brošurica „Današnja Srbija", v kateri napada pisatelj hudo sedanje položenje v kraljevini ter dokazuje, da so Srbi duševno in fizično propadlo pleme. Brošurica je uzročila veliko senzacijo. — Dosedanji glavni konzulat srbski v Trstu je pretvorjen v navadnega. — V skupščini so sklenili, vpeljati nemščino kot obvezni predmet v bogoslovni fakulteti.
Bolgarija. — Knez jo bil v inozemstvu. V Bolgariji je bila pričela za njegove odsotnosti očitna agitacija proti njemu, ker zavlačuje prestop svojega sina Borisa k pravoslavju. „Obzor" piše vsled tega, da predno stori ta korak knez Ferdinand, hoče bili gotov, da ga potrdi Rusija kot bolgarskega kneza. Ako bi sedel v Petrogradu židovski car, knez bi dal obrezati sinčka, le da ga car potrdi. Ako ga pa ne potrdi, tedaj se ni treba čuditi, ako ostane Boris katoličan. (Glej vesti proti koncu razgleda po svetu).
liusija. — V ruski vojski so pričeli upo-rabljevati nove vrsti orožja, kakoršnega nima nijedna druga evropska država. — Kronanje ruske dvojice se bo vršilo 20. maja t. 1. v Moskvi. V Nižjem Novgorodu otvorijo istega dne razstavo. — Strošek za slavnost kronanja ne sme prestopiti deset milijonov rubljev (i3 mil. gold.). Tako je baje določil sam cesar. Kronanje carja Aleksandra II. je stalo 33 milijonov rubljev, Aleksandra III. pa 15. Kakor se vidi, pričeli so štediti tudi cesarji. — Ruska akademija znanostij v Petrogradu je imenovala papeža Leona XIII. svojim častnim članom. Papež je sprejel to čast. — V Jeka-terinoslavu je pogorelo d<4 tal leseno gledališče. Veliko oseb je poginilo.
Ruski proračun za 1896. — Kakor poročajo „Neue Freie Presse" iz Petrograda, proračunjeni so redni in izredni dohodki za 1896. vkupno 1.361,547.994 r., redni ter izredni troški znašajo isto vsoto. V primeri s proračunom za 1895. so redni dohodki za 1896. viši za 106,114.382 rubljev. Redni dohodki več kot zadostujejo v pokritje rednih troškov, če tudi so se slednji v primeri z letom 1895. zvišali za čez 120 milijonov r., posebno, ker se državna železniška mreža kaj naglo povečuje, kakor tudi radi uvedenja monopola na žganje. Omenjeni izredni troški so čisto produktivnega značaja, kajti namenjeni so zgolj za nove železnice in sicer je določenih za sibirsko 84-7 mil. r., za druge proge 16 mil. V očigled tako velikanskim izrednim troškom ni Rusiji treba najeti nobenega posojila, ker ima v državni blagajni preostankov do 271 mil. rubljev, od kojih se je nakazalo v pokritje 120 mil. V svojem pojasnjevanji proračuna obrnil se je ruski finančni minister proti onim listom, ki trde, da je francoski trg preobložen z ruskimi vrednostnimi papirje; pravi namreč, da si je Francija s tem pridobila letni dohodek od najmanje 180 mil. frankov, Rusiji posojene kapilalije, katerih bi inače z lepa ne moglo plodonosno, a ob enem varno položiti. Tudi je izjavil, da hoče Rusija polagoma upeljati metulno valuto, pri koji se pa ne bode ravnala po teorijah, nego po dejanskih razmerah. Gorenji podatki jasno pričajo, kako brez vsakoršne primere naglo napreduje Rusija v gospodarskem pogledu, posebno če se uva-žuje dejstvo, da je ni veće države na svetu, kjer bi prebivalstvo plačevalo tako neznatnih davkov kot v tej ogromni slovanski državi: se pomisli, da so nje dohodki pred petimi leti znašali le okolo 900 mil. r.. in da je bilo v preteklem letu kar 13 tisoč kilometrov novih železnic v delu. Predelska in vipavska železnica, katerih pa ne učakamo se tako z lepa, so prave igrače v primeri s takošnimi daljavami.
Raznoterosti.
*	Srbske finance so menda zopet je-denkrat v jako slabem stanju, ali je pa Milan državne blagajnice izpraznil, kajti sicer bi v skupščini neki poslanec ne bil predlagal, naj se naloži davek vsem neoženjencem. V Zapadnih državah evropskih ni tak predlog ravno napačen, ker je tu skoro polovica moških neoženjena, kar tudi v socijalnem oziru ni dobro, a v Srbiji je tako malo samcev, da ni o njih govoriti. Da se je torej stavil rečeni predlog, morajo biti krive le finance; najbrž ga ni dobiti groša v drž. blagajno, zato tako obupni nasveti. Ker so uvideli predlagatelji neumestnost tega predloga, so ga preklicali.
*	Oporoka milijonarjeva. Nedavno je umrl v Šopronju predsednik tamošnje trgovinske zbornice Pavel Muller. Za generalnega dediča svojega velikega premoženja je postavil upokojenega sodnega svetnika Antona Sandorffjja. Mestnim ubogim je volil brez razlike veroizpovedovanja pol milijona goldinarjev. Če bi pa utegnili nastati kaki razpori, razdeli naj se ta svota na 40 delov; 35 delov dobe katoliki, 4 dele protestantje in 1 del Židje. Svojo trgovino in 40.000 gld. je volil prokuristu Kammerlakenu. Sorodniku dr. Otonu Mullerju je volil letno apanažo 3000 gld. in prosto stanovanje.
*	Samomor Iz strahu. V Ottakringu na Dunaj j sta se dva šolarja v šolski sobi pred začetkom pouka po stari šolarski navadi pretepala. Desetletni Fran Vogel je pri tem odtrgal kljuko od vrat, prav v trenotku, ko je vstopil v sobo učitelj. Vogel se je učitelja tako ustrašil, da je hitel k oknu in skočil na dvorišče, kjer je obležal mrtev.
*	Zasuta vas. — Velik plaz snega je v Tesaliji zasul celo vas Trikala. Vas je štela 24 hiš. Večina prebivalcev se je rešila, le nekaj otrok ni moglo uteči. Ponesrečilo je baje mnogo živine.
*	Trideset let po nedolžnem v pregnanstvu. — Leta 18(55. je pogorela vas Skvosnovo na Ruskem. Sum, da je zanetil ogenj, se je obrnil na nekega Sušina. Župan Laptjev je bil dal tisto noč Sušina zapreti zaradi pijančevanja. Iz zapora je Sušin videl, da gori pri županu ; klical je najprej na pomoč, potem pa skušal prebiti steno zapora. Ko je napravil toliko luknjo, da bi lahko splezal iz zapora, prišli so ljudje. Dolžili so Sušina, da je prebil steno, zanetil ogenj in potem zopet splezal v ječo in na podstavi teh podatkov ga je sodišče obsodilo na smrt, katera kazen se mu je premenila v šest let delovanja v sibirskih rudokopih in trideset let pregnanstva v Sibiriji. Sušin je to kazen prestal. Sedaj je neki Bahtarin na smrtni postelji obstal, da je on 1. 1865. zanetil požar in da je bil Sušin po nedolžnem obsojen in kaznovan. Reven starček Sušin se je vrnil v svoj rojstni kraj. Kake odškodnine seveda ne dobi.
*	Angleška banka praznovala bode v tekočem letu 200-letnico svojega obstanka. Leta 1694. se je sklenilo ustanoviti „narodno banko' in se je podpisalo 1,200.000 Lstrl., koncem leta 1695. pa je začela poslovati. Sedanje poslopje angleške banke v Thre-adneedle ulici v Londonu stoji že od leta 1734., sicer pa nima na zunanjih frontah nobenega okna in ne more se že radi tega ponašati z stavbarsko lepoto, pač pa je kljubovala že dvakrat napadu oborožene poulične druhali. Glavnica banke znaša sedaj 14,533.000 Lstrl. in ima rezervnih zakladov 3,714.660 Lstrl. Vodstvo obstoji iz 1 guvernerja, 1 pndgu-vernerja in 24 ravnateljev. Osobja šteje zavod 1160 uradnikov, katerim se letno plača nad 3 in pol milijona goldinarjev vrh tega pa še za pokojnino nad pol milijona letfto. Razim teh 1160 uradnikov pa posluje še 1000 pisarjev. Bančni album hrani mnogo posebno zanimivih redkosti, mej drugimi pet bankovcev, katere so rešili, ko se je potopila ladija „Euridika' in jih privedli čez sedem mesecev izpod vode. Nadalje imajo bankovec, kateri je bil celih 125 let v prometu, predno ga je dobila banka nazaj. Največ veljavni bankovci, katere je izdala., so oni za 1 milijon Lstrl., to je 12 milijon goldinarjev; iz-
delali so se le štirje in se plošče potem uničile. dednega ima Rothschild, drugega pa Coutts. Zadnji dal ga je v okvir in ga za reklamo obesil v svoji pisarni. Po 100.000 Lstrl. izdelala sta se le dva bankovca; največ veljavni, sedaj še v prometu, so pa po 1000 Lstrl., to je 12.000 gld. Ponočna bančna straža šteje 39 gardistov, katerim zapoveduje jeden častnik, in 70 stražnikov.
*	Kako plačuje država tobak v Hercegovini ? Mej tem, ko morajo kadilci prav drago plačati vsakovrstni tabak, država, ali erar, ga kupuje za prav nizko ceno. V Hercegovini ga je plačala država kilogram po 2 0 kr., nekaterim pridelovalcem je plačala celo 10 kr. Vsled tega so — hercegovski pridelovalci tabaka zelo razkačeni in ga niso hoteli prodati po tako nizki ceni. Ni čudo torej, da dobi država veliko denarja s prodajo tobaka !
*	Lep poslanec. Lvovski list „Monitor" poroča, da je državno pravdništvo v Stanislavu začelo kazensko preiskavo proti dež. poslancu Vinicuku, ker je baje storil mnogo tatvin in goljufij, zlasti dokler je bil župan v Ugrinovu.
*	Dva poštenjaka, namreč ravnatelja hipotečne banke Plerking & Muller v Bero-linu je sodišče dalo zapreti, ker sta poneverila veliko svoto. Uradniki so na zaprta vrata prilepili listek: Zaprto zaradi današnje patrijotične slavnosti.
*	Sredstvo za rast las. — 4000 let pred Kristusovim rojstvom so potrebovali za pospešitev las sledeči recept: Pesja capa 1, datlja 1, oslovska podkova 1 vse skupaj skuhano v olju in s tem močno namazati glavo. — Kdor veruje, da bi to pomagalo, naj poskusi.
*Rokovic se v Angljiji slednje leto porabi 26 milijonov. Tri četrtine jih porabijo ženske. Pri rokovičarstvu ima mnogo ljudij zaslužka. V Worchestru so 8 kilometrov na dolgem same tovarne za rokovice. Jedna sama tvrdka ima 500.000 delavcev. Nekatere Angličanke so jako potratne z rokovicami. Nič redkega ni, če kaka dama na leto izda 300 gld. za rokovice. Nekatere potratijo za rokovice tudi 1000 gld. na leto. Jeden par najfinejših rokovic velja 24 gld. Nekatere dame jih imajo polne predale samih rokovic. Vojvodinja Somerset jih je imela 2000. Vse angleške dame izdajo na leto 18 milijonov za rokovice.
*	Cigani na Ogerskem. — Po poslednjem popisovanju je na Ogerskem 274.940 ciganov, ki imajo 58.747 za šolo godnih otrok, od katerih jih je pa v šolo hodilo samo 40.624. Rimsko-katoliške vere jih je 47,840/0, grško katoliške 10'94, pravoslavne 13’64, drugi pa pripadajo raznim prote-stanskim veram. SSRO^ je madjarščino proglasilo za materinščino, 29‘97 jih pa govori ciganščino, O'S? nemščino, 3'59 slova-ščino, 24'39 rumunščino, 0.73 rusinščino, 0’11 hrvaščino, 2’13 srbščino in OHl druge jezike. 52,16% jih ni razumelo ciganščine. Ciganščino govore največ klateči se cigani, dočim so jo stalno naseljeni že po večjem pozabili.
*Ruiminl in tisočletnica ogerske dr-
žare. Znani rumunski vodja župnik Lukacin (Luhač) je bil v Bukarešti), kjer ga je prebivalstvo navdušeno vsprejelo. Lukaciu se je izrekel proti nekemu časnikarju: „Rumuni se ne udeleže budimpeštanske razstave, temveč bodo še protestovali proti temu, da bi se proslavljala tisočletnica, kar so Madjari udrli v rumunsko ozemlje". Madjarji se zelo hudujejo na tega rumunskega rodoljuba.
*	Cena viržink. — Finančno minister-stvo je sklenilo, znižati ceno viržink od 5*/* kr. na 5 kr. Ako dobi pravočasno privoljenje ogerske finančne uprave,, postane to znižanje cene veljavno dne 15. februvarja.
*	Velika defravdacija. Neufchatelska policija je zaprla ravnatelja ondotne trgovinske banke, ker je poneveril 1,750.000 frankov. Mož je to ogromno svoto zaigral na borzi. Ker ima banka lep reservni zaklad, ne zadene upnikov nikaka škoda.
Narodno gospodarstvo.
Pravila pri čebelnjaku meseca februvarija.
Čebele nastavljajo zalego dostikrat že proti koncu tega meseca; tedaj je čebelarju treba skrbeti, da imajo dovolj vode. Potrebno je, izpred čebelnjaka odmetati sneg ali vsaj prostor pokrili s slamo, da čebele ne ostanejo v snegu in ne zmrznejo. Kdor še ni prepričan, naj zdaj pogleda, ali imajo celice še zadosti medu ali ne ; pa pregleda naj naglo, da se zalega ne pre-mrazi. Ko bi čebelam primankovalo živeža, naj se jim poklada med v satovju ali v nalašč zato pripravljenih posodicah. Kdor nima medil, lahko jim polaga kristaliziranega sladkorja. Ako so čebele panj pone-snažile, bodisi od znotraj ali od zunaj, treba jih je ob toplih dnevih poškropiti z mlačnim raztopljenim medom (2/3 medu in ’/a vode), da se privabijo iz panja in se tako osnažijo. Če se jim vsa nesnaga pusti in se jim ne da prilika, da se osnažijo zunaj, poloti se jih lahko griža, ktera večkrat mnogo panjev uniči ter je nevarna za ves stan. Ob hudem mrazu naj se odvračajo solnčni žarki kolikor mogoče zlasti od takih panjev, kteri imajo le eno steno morebiti celo iz prav tankega lesa. Kdor prezimuje panje po kleteh, ali sicer temnih krajih, naj jih postavi ob toplih pomladnih dnevih na zrak, da se z izletom osnažijo. Kmalu popoldne naj jih spet dene v navadne prostore.	„K.“
Riparija. Mnogo je 'prostih krajev in utic, s katerimi bi se bolje lahko okoristili nego se okoriščamo v resnici, kajti tjekaj posajamo vsakovrstne, večkrat malovredne rastline, samo da nekoliko pokrijemo kak gol zid ali pa napravimo nekoliko sence, Med mnogovrstnimi rastlinami je najbolj priljubljena divja trla (ampelopsis quinquefolia). Ta raste res bujno, naredi kmalu in gosto senco, vstraja tudi mnogo let, ne donaša pa nikakega dobička. Ali pa imamo kako drugo trto, ktera bi bila boljša? Da, ta je v sedanjem času zelo čislana in hvalna ameriška trla „riparija". Ker je' riparije več vrst in so nektere za nas manjše vrednosti, sadi naj se riparija portalis (gloire de Montpellier). Ta trta zraste močna in visoka. Od vrste rupestris naj se sadi velikolista, ker močneje raste in postane višja nego malolista. Malolista ru-pertis tudi rada dobi bledico in se jako grmi (veji). Hupestris ima to prednost pred riparijo, da bolje uspeva v bolj apneni zemlji in se kot podlaga razvija primerno s cepičem, riparija pa ostane tanjša, kar pa nima posebnega vpliva na razvijanje cepiča. Te vrste uspevajo v naših zemljah dobro in jih trtna uš ne uniči. Od 3-letne take trte se dobi mnogo ključev, kteri se prav lahko prodajo. Vsako leto se trta obreže na 2 do 3 palce treh očes, in v kratkem je goljava ali utica spet obrastena. Tako se tudi mrčesi in druge živali ne morejo razmnožiti, kakor pri stalnih rastlinah, ker se tu trta vsako leto vnovič obreže in se vnovič obraste. Ker ta trta močno raste, naj se ji tudi pridno gnoji. Ključi ali bilfe se v vsaki trtnici dobe prav po ceni.	„K."
Sadno drevje in trata. Trata, t. j. rušina ali trava okoli sadnega drevja, je lahko škodljiva ali pa tudi koristna. Koristna je tamkaj, kjer je zemlja podvržena suši, n. pr. na kakem bregu ali peščenih tleh; škodljiva je pa v vlažnih legah, na zaprtih in na rodovitnih vrlih. — Iz tega posnemamo, kje moramo za trato skrbeti in kje jo zatirati okolu drevja. To pravilo pa velja le v obče, v posebnih slučajih se je pa treba ozirati še na masikaj drugega, kakor na pleme in starost dreves, na spodnjo plast, na debelost in na rodnost zemlje itd. Staro drevje veliko lože prenese gosto travo, nego mlado. Češpljevo drevje n. pr. prav dobro uspeva med trato, nasprotno pa črešnjevo drevje v zarastenem svetu slabo raste. Kakor na eni strani Irta suhi zemlji pridržuje vlago, tako zopet v posebnih slučajih lahko izboljšuje vlažno zemljo, ker trava odvaja preobilo mokroto. Ako imamo n. pr. prav senčen in zaveten vrt s težko zemljo, ki postane, če hodimo po nji, trda kakor deska, potem je skoraj bolje travo pustiti, ker potem lahko hodimo po vrtu. Za drevje samo bi bilo seveda bolje, če bi bilo okopano. V največ slučajih je pa priporočeno trato tik dreves odstraniti, in sicer toliko, kolikor daleč segajo veje, kajti v obče računamo, da segajo korenine tako daleč kakor veje in da je dobro, da koreninam nobena rastlina ne jemlje hrane. Na suhih mestih po bregovih in na slabih tleh je pa rast trave že tako slaba, zato vzame koreninam malo hrane ter drevju koristi, ker pridržuje vlago, hladi zemljo ter jo varuje pred nalivi in vetrovi.
Drevje ob gnojišču. Gnojišče mora biti obsen-čeno, sicer se gnoj slabo godi ter izgubi veliko svoje vrednosti, če gnojišče ni že samo na sebi na kaki senčni strani, imamo ga obsenčiti, z drevjem. Za to pa ni vsako drevje dobro, ker ne uspeva, tikušnje so pokazale, da v bližini gnojišča najbolje^ uspeva kostanjevo drevje in razne vrste topola. Tudi akacijevo drevje je dobro, ima pa to slabo stran, da se močno razrašča s koreninami poganjki, ktere jo težko zatreti.
Loterijska številke.
	22. januarja :
	.... 71
	
	25. januarja:
		38
Gradec . . .		73
	29. januarja:
	
Inomost . .		22
	1. februarja:
Trst i . . .	
Linec ...		30
50
29
37
58
44
14
30
83
80
30
04
83
79
70
83
82
20 80 0 80
3	49
4	81
55 80 7 34
45 14 0 31
Za kratek čas.
Travicu srečo voščiti. Mlađi mož: „Dovolite mi milostno, da vam častitam k novemu letu, gospod baron— Baron: „Saj vas niti ne poznam !“ — Mladi mož: „Ali, gospod baron, saj se me pač še lahko spominjate; veste, jaz sem pisar sodnijskega predsednika, kateri je gospoda barona zarubil
Tržne eene.
Kava: Santos.................gld. 144'— do 152'—
Sandomingo..............„	I6fr-	„	—•—
Java ...................„	168‘—	„	—•—
Ceylon .................. 188' —	„	— •—
Moka....................„	19.r)'-	„	—•—
Sladkor......................„	34!—	—•—
Špeh ..........................„	56-	„	64—
Petrol!j v sodu................„	2025	„	—•—
v zaboju..............„	6-40	„	- ' -
. Maslo	surovo..............„	72’—	„	—•—
kuhano..................„	86' —	„	—
Moka: (Najdičeva):
št. 0	gld.	13'20,	št.	1	gld.	12-80,	št.	2	gld.	12-50,
„ 3	„	12,	„	4	„	11-50,	„	5	„	II- ,
'št. 6 gld. 10-60, št. 7. gld. —
Ogerska:
št. 0	gld.	13-50,	št.	1	gld.	13- — ,	št.	2	gld.	12 20,
„ 3	„	11-70.	„	4	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50
Otrobi debele............. .gld. 4-70 do
drobne......................„	4-50	„	•—
Turšiča navadna....................„	6-—	„	7" —
Oves...............................„	6-75	„	7'50
Prodaja
STEINFELDSKG FIVO,
vino in žg-anje
M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v bivši Reichov! hiši).
OGLAS! 19'5-4S-
P. n. gg. trtorejcem priporoča podpisanec po ugodnih cenah amerikanske divje sadike
Riparia-Solonis-Rupestris
za cepljenje, katerih se ne prejme trtna uš; kakor tudi druge kakovosti sadik francoskega izvira. Gg. pridelovalcem šemi pa priporoča semenje za umetne senožeti, katero sčasom da bogati in trajni pridelek.
Iv. Jož. Streehel,
veleposestnik
3, 5-2 P.	v Scmeniški ulici v Gorici.
(pj\,
. V ^ :e kot	<2)
primes k bobovi kavi
edfo zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvredni ponarejenih izdelkov j treba paziti na izvirne zi voj e z imenom
Kathreiner
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady
(Marijaceljske želodečne kapljice)
pripravljene	4,32 7
v lekarni ang-elja varuha
B. irady=a v Kromerižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brandy-a (MARIJACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči podpis f
__ Vsebina kapljic je napovedana.
ći/facutj* 1 stekleničit stivne 40 kr., schutzuiark«.	(Ivdjiiatii 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave ielodečno kapljica so na prodaj v Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Pontoni, GIroneoli, Kilrner in Gliubicli. — V Sežani v lekarni Itltschel.
0 Stalna razstava strojev v Gorici, na Travniku IG, zadej. ©
if	.	j ~
Pražko-Bubnska tovarna strojev, livarna železja in kovine Bertold K ra US, podružnica na Dunaju 3/2 LOwengasse 3, ima
v Gorici, na Travniku 16, zadej
stalno razstavo plugov ter ostalih poljedelskih potrebščin, kakor vsakovrstne stiskalnice, čistilnice, stroje za rezanje krme in repe, trijerje itd.
Stroji za peroriosporo, vinske stiskalnice in mlini za grozdje.
Zaloga slovečih Gamsovih pomp ia vozov
kakor tudi vseh tehniških potrebščin.
ATIika izbor nepremočljivih pokrival za voze in šotorje ter dežnih plaščev. — Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po nizkih cenah. Ne boji s2 tek ovanja. Brcckniaimov žvaplenokisli kalk za odgojo mlade živali in za hrano živine vsake vsti.
ufiMP" Blagajne gotove proti ognju vsake velikosti.
Razstavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so odprti vsak dan in radi tega ne sme zamuditi priliko ni jeden gospodar, da bi si ne ogledal to zanimivo razstavo v Gorici, na Travniku šf. 16, zadej.
31. 6—1, S. JffSP" Zmožni agenti se iščejo.	24, 6—1, p.
Slovanska obrtniki in trgovci.
R*E«9WBM«SSeSS«IMMEOB«H«Q9aKi»BraE!
S	Gostilničar Ivan Lisjak	S
pri „Bajhu* št. 5. na Kornu, priporoča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. —
jg	Cene primerne.
-----,---------------------
■•flraeseaDaBBMTOMMSieiMBBBMMlM
Trgovec z vinom Anton Čoi,	S
•	v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem K zajcu-) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega 2 belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej,
•	katerega ima v svoj: zalogi v glediščni ulici, 20.
g	Cene zmerne, poštena postrežba.
-> EK9H9HMMIOMI
fotograf A. Jerkiči ivan Dekleva ?Pek KaroltDrašček
na Travniku	ft	veleU-žec z vinom, ♦ 2	priporoča
priporoča svoj fotografični !►	ima v svojih zalogah vseh	pekarijo v Riva Corno
zavod zavednim Slovencem na ^	vrsl' domačih in istrskih vin.^^ 2 in podružno prodajaluico kru..,. ^
Goriškem.	^ ^	Ce"° zmerne-	v Scmeniški' ulici 2.	£
fmtffft
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
priporoča pristne čebeluo-voščene sveče
#	kg po gld. 2-45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga G kadil za cerkve ]>o gld. 1-20, 1 gld., ter 50 kr. kg.
•	Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
®®®®e»OGG9C«e««99«99C«0««99««««»
:
i
♦ j
▲ svojo trgovino raznih jedilnih ▲ • Vino belo potrebščin. Postrežba točna. T A Kuhinja d
Anton Koren
Gosposka ulica 4	^
& priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno H blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ®
•••
Trgovec z vinom Ant. Pečenko
Vrtna ulica šiv. 8.
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, postrežba točna.
Za pristnost vina jamči. -"HKJjj
••••••••••••••••••••••••••••<
Usnjar Franc Bensa	^
v Ozki ulici 8	A
priporoča vsakovrstno usnje, J
uh, -•ne, '5
»•J
X	Anton Kuštrin	T ♦ Gostilničar Ivan Roja $ .
v Gosposki ulici šiv. 23	▼ i • priporoča svojo gostilno „pri A | ▼
A	priporoča	A A golobu" za vojašnico štv. 7. A A .	.	- T
........ • Vino belo in črno prve vrste. • A podplate, kopita, orodje in druge A
Kuhinja dobra. Gene zmerne. ^ j T potrebščine za čevljarje.
Tovarna piva Fr. Wanek	S
gj	na Goriščeku
l priporoča svojo zalogo goriškega piva. ,
^	Andrej Čermelj	a Klobučar Anton Kon
♦	na Kornu	£ ♦ v Semeniški ulici ^
J' priporoča svojo zalogo razno- J J/ priporoča svojo bogato zalogo J « vrstnega jedilnega blaga. - a « klobukov in kap ter gostilnico a
♦	Postrežba vestna.	* ' ♦ preskrbljeno z izborn. vini. |jj|
X.	Andrej Jakil	>
^ Tovarnar kož v Kupi J
*	p. Miren.	*
'•č Prodajalnica na Kornu v Gorici, j
:,w.	-.Sč-, .at, .aš.
5| Papirnica Antona Jeretiča	f
3| v Semeniški ulici in za veliko vojašnico |S
' priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in »g pisarniško stroko, kakor peresa, sviuč- y nike, papir, knjižice itd.	J5
I Sannig & Dekleva f
5Ž glavna zaloga koles „Swift" v ulici Fran Josipa s£ r? St. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev L ^ itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles y 9| in izdolovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. JS
J o s. v 1 N d y š
tovarna strojev in livarna
Praha - Smiehov, VlnohradsKd ulica št. 94-
priporoća
patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
iwr~ ZRAČNE TLAČILKE
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, koli« s pumpo, čistila za steklenico, zamašilko in kaprovalke stoklonlc, tlačilka, parni ventili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ah železa ou najmanjšega do največjega obsega.	_
jjjff. Ceniki na zahtevo brezplačno.