GGSDOdarstm Hmetijski pouk po dežcli. Oddelek za kmetijstvo pri redi v drugi polovici mescca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja in sicer: na Stajerskem: V nedeljo, dne 17. junija t. 1. pri Sv. Primožu na Pohorju o pridelovanju krme in o pospeševanju živinoreje (Wernig); pri Sv. Antonu v Slov. gor o splošnem kmetijstvu (Štrekelj), pri Sv. Barbari v Halozah o vinogradništvu (Zupanc J.); na Zgor. Ponikvi o živinoreji (Zupanc M.); v Dolini in Bokraču (Prekmurje) o Tinoreji in sadjarshai (Pavlica), v nedeljo, dne 24. junija t. 1.: na Remšniku o pospeše\-anju živinoreje in sadjarstva (Wernig); v Zavrču o vinogradništvu (Zupanc J.); * Konjicah o okrajni organizaciji za povzdigo živinoreje (Zupanc M.); v Seberovcih in v Vaneči (Prekmurje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica); v Spod. Bistrici (Prekmurje) o boleznih in škodljivcih naših kulturnih rastlin (Vojsk). šestiedenski počitniški kuharski tečaj za boljšo kviho liu zopet letos na dr. Krekovi gospodinjski šoli pri uršulinlcah v Ljubljani in sicer od 2. junija do 14. avgusta t. 1., če se priglasi zadostno šte^-ilo udeleženk. Tečaj jc v prvi vrsti namcnjen gospodičnam učiteljiram; priglase s«? pa lahko tudi druge gospodične. Pouk kuhe bo vsak dan, razen ob nedeljah, Pričetek vsele| zjutraj ob 8. uri; popoldne bo vkuhavanje sadja in zelenjave in pa raziia predavanja o gospodinjstvu. Pri izbiri jedi se bo oziralo na to, da jih pride čim več na vrsto in da bodo izorane, da lako udeleženke tem več pridobt na znanju kuhe. Ukovina znaša za ves tečaj 150 D. Obed (4—5 hodov v 6—7 jedil) stanc z režij* 800 D, če udeleženke stannjejo zunaj zavoda. Lahko stannje udelcženka tudi v zavodu, potem plača poleg zgoraj imenovane svole za stanovanje in ostalo popolno oskrbo 540 D mesečno. Če bi udeleženke želele manj izbranih jedil in manjše število hodov, bi se cena lahko sorazmerno znižala. Tozadevno željo lahko vsaka priglašenka izrazi ob priglasu, odločilno bo pa seveda mnenje večine. Gospodične, ki se resno mislijo udeležiti tečaja, morajo naprej plačati ukovino 150 D, kot kavcijo, ki jo pa dobe vrnjeno v slučaju odstopa, če se oglase tcden pred začetkom tečaja, da tako lahko druga stopi na njih mesto, ali pa, če same dobe namest-. nico. Priglase sprejema vodstvo. Za pismena pojasnila je poslati poštnino. Vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole pri uršulinkab v Ljubljani. Padanje živinskih cen. Ni še dolgo tega, ko se je med izvozničarji govorilo, da bodo cene živini vedno rastle ter bodemo kmalu morali plačevati meso po 150 K. In res je vse kazalo, da se bode njihovo prerokovanje uresničilo; da ni nastal nenaden preobrat na valutnem polju, ki je izpremeail hipoma položaj trgo-vine z živino, bi bilo v resnici tako daleč prišlo. Po» rast dinarja je neugodno vplivala na tuje kupce, ki so prišli na naše sejme kupovat ter so se ti počeli ogledcn vati za bolj cenimi tržišči. To se jim je v resnici odprlo na Rumunskem, ki je dovolila prost izvoz živine in večina inozemskih trgovcev je odšla z naših sej-< mov na rumunske, kjer so dosegli mnogo boljše pogoje pri nakupu, kot pa pri nas. Tako je pri nas prenehalo kupovanje živine za izvoz v Ilalijo in Arstrijo^ ki sta bila dosedaj glavna konsumenta za naše meso. Velika škoda je pri tem zadela naše izvozničarje, ki so imeli nakupljeno mnogo živine za izvoz. Ker je ta prenehal, bodo morali živino prodati na domačih trgift in siccr pod nakupno ccno. Enaka usoda je zadela tudi nekatere induslrije mesnate robe, ki se istotako ne izvaia v taki meri, kakor še pred nedavnim časom. Na pad cene govcje živine nesumljivo vpliva tudi padeo cen pri krmi, ker se letos obeta zelo dobra letina zav seno. Tudi v trgovini z svinjami je nastal relik pre** obrat in sicer na eni strani radi zmanjšanja izroza, na drugi strani pa vsled silnc konkurence amerikanske masti. Naše tržišie je naramost poplaTljeno z ame-» Crkansko mastjo, ki se prodaja že na drobno po 120 K, dočina j« naša dobrik 40 K dražja. Radi tega je modno padJA cen* debelih srinj, ki sc kupujejo najreč radi aaasfl. — Če pogledajno celoten položaj t trgovini z živšn; te »lovenski kmetjc prlzadeti samo rsled padca een goveje žiTine, ker srinje, zlasti pitane, pri nas ne pridejo T pošter. Pri živini pa cene najbrž ne bodo šle iiazaj. ker postaja Tsled zopetnega padanja dinarja, možnost na izvoz zopet večja. Rumunija nam ne bo mogla dosti trajno lconkurirati, ker je njen izvoz sklopIjen b Telikimi transportnimi težkočami. Za Italijo je res mogoč izvoz po vtxinem potu po Črnem morju in »kozi Carigrad, vendar je ta pot zelo dolga. Za Avstrijo je Donara zelo pripravna izrozna pot, vendar manjka ma Donari potrebnih parnikoT za preToz žive živine. Mesa se po letu ne more prevažati, ker se vsled ttočine izkrari. Ruinunija pa nima velikih ledenic, kjer bi meio konservirali ter zmrzlega odpošiljali. Radi tega zlasti za Arstrijo obstoja možnost uvoza iz Rumunije po železnici, kar se pa radi prevelikih stroškov ne irzplača. Zato bo Avstrijcem naše meso prišlo ceneje. Sejmi pri Sv. Ani y Sior. gor. (občina Ščavnica) bodo menda T kratkem dovoljeni. Poslanec 2ebot je dobil dne 1. junija od g. okrajnega glavarja obvestilo, <j<da ima uradni živkiozdraynik pri St. Lenartu nalog, da se izjari o primernosti sejmišča. Zaprošeni sejmi se bodo doTolili, de bode sejmišče primerno, ker sploh ni nobenih zadržkov za zaprošeno dovoljenje.« Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 6 konj, 1 bik, 90 toIot, 177 krar in 3 teleta. Skupaj 277 komadov. PoTprečne cene za različne živalske yrste so bile fldedeče: debeli voli 1 kg žire teze 14—15 D, poldebeli tfoli 12.25—13.75 D, plemenski voii 9.25—12.50 D, biki za klanje 12 D, klavne krave debele 13.50—14.50 D, plemenfike kraTe 12—13.50 D, krave za klobasarje 8.25 do fl D, molzne krave 10—13.50 D, breje krave 10—13.50, mteda žirina 10—13.25 D. MariborsKO sejmsKo poročilo. Na svinjski sejem Ebe 8. junija se je pripeljalo 315 svinj in 4 koze. Cene šo bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 800—1100 K, 7—9 tednov stari 1200—1600 K, 3—4 meaece stari 2500—2800 K, 5—7 mesecev 3500—4800 K, 8—10 mescev stari 5000—5500 K, 1 leto slari 6000 do 8000 K. 1 kg žiye teže 95—100 K. 1 kg mrtye teže 115 do 120 K, kozc komad 1000—1400 K. Mesne cene y Mariboru. Volovsko meso I. 1 kg K D, II. yrste 24 D. Meso bikov, kray, telic 24 D, Telečje meso I. 25 D, II. 23—24 D. Svinjsko meso sveže 30 «k>33 D. Žitni trg. Na žitnem Irgu vlada velika zmešnjava. Nagli porast dinarja je popolnoma zmešal poljedelce in iq*anje, da bo prišlo do znatnega znižanja cen pri žfitu je onemogočilo ves promet. Ko pa je nastal ne naden preokret v valutnem vprašanju ter je dinar zopet padel, se je poznal takoj vpliv na žitnem tržišču. (flavni žitni proizvod, koruza, ki je prošlega tednazelo padla in je vladalo zelo malo zanimanje za njo, je hipoma y ceni poskočila, magaji je položaj setey vsled zadnjik deževnih dni precej povoljen ter bi cene koro2e že radi lega morale pasti. Vsled padca dinarja pride eopet v po&tev izvoz ter se zlasti izyaža koruza v ItaHja Za pšcnico vlada zelo malo zanimanja. Naše velike mlinske industrije, pa tudi manjše, so ustayile obrat Tsled pozne sezone ter čakajo na noyo žetey. Obratuje aamo ie nekoliko manjših mlinov, ki kupujejo samo za dnerno potrebo, pa ie za to malo, ker imajo doyolj staaah zalog. Cene se gibljejo med 405—403 din. za 100 kg, jjoatororjcno na yagon. Trgovski zaključki za novo že1»Y se že delajo T manjšem obsegu v zelo ugodnih tečajih. Sklopljenih je precej pogodb za dobavo nove p-tenice do konca juiija po 350 din., postayljeno na postajo. — Rž je brez prometa. Dobi se po 350—360 din. 100 kfi. — Za ječmen istotako ylada slabo zanimanje. Dobi »e pivovarski po 325, za krmo pa po 290 din. — Ovsn cena ne pada, opaža se celo ipolahko, pa stalno naraičanje cene ysled vesti, da bo letošnja žetey slafco. Ponuja sc po 287—295 D za 100 kg. — Koruza se je a začetku prošlega tedna ponujala po 250 D, koncem tedna pa. je poskočila na 260—265 D ea 100 kg. Promet fo precej dober, tudi ponudb je veliko. Domači fc-gorci je ne kupujejo dosti, pač p* iryozničarji za Italijo, nekoliko tudi za Aystrijo. Prodalo bc je tuui dosti bele koruze, ki je \>o 270—280 D. — Moka. Mlinareke zaloge so zelo male, blaga pa se Je prodalo dosli, »uiarica se je prodajala po 250—^27» D « 100 kg, ostafc yrste pa po kakovosti. Otrobi. Zanimanje popolnoma popustilo, ker je dovolj «yeže krme. Ponudl« z yrečami yred za drobne i*rete 145—155, za grobejše p» do 200 din. za 100 kg. — Fižol. Cena Se vedno zelo visoko stoji. Banatskega ketega in drobnega so prodajaU po 550 D, pisanega p* po 600 I) za 100 kg. Hmelj. IV. poročilo o stanju hmelj. nasadoy pri oas in drugod. Žatec, CSR., dne 9. junija 1923. PoypraJevanje in cene po hmelju yedno naraščajo. Lanski pri delek se plačuje do 1100 čK, predlanski do 760 CK za 50 kg. Razpoloženje in cene zelo čvi-ste. Vreme je bilo zadnji teden pray neugodno — hladno in deževno, no6i skoro mrzle, temperatura S stop. R. Aphis muhe in hmeljske mušice so razprostrte po celem okolišu. V yišfih legah jih ni toliko, tem yeč pa za to y nižjih, kjer so hmeljarji že začeli s škropljenjem, zlasti tudi zaradi •ega, ker je dotok novih muh prenehal. Muh je torej manj, pač pa se je njih zalega (ušice) zelo pomnožila. te a« yreme kuiala ne izprcmeni, bo letošnja letina ogrožcna. Mokrote je yeč kot polrebno y zemlji. Stanj« fattteljskih nasadoy je poyprečno Se yedno pray poyoljno. V Jlavnih legah je rastlina dospela do tri četrt drog#y, onrofDaa itic, t«r fcnaa obtlo puog. T kljnb oktfsm.- ja po ušici se na ztinanjosti rastlinc ni6 ne vidi; ona raste počasi dalje. V nasadih, kateri so trpek po bolbaču, so trte tudi že 1—2 m visoke, yendar so slabotne. Po prodaji tobačnega eksirakta sklepati, se je škropljenja poprijel precejšnji del hmeljarjey, dasi so stroš-ki obilni; mnogo hmeljarjey pa prepusti izid letošnjeletine poteku vremena. Zveza hmeljarskih dništey. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 88.75 do ! 89.75 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1245 do0.1260 D, za 100 čehoslovaških kron 265.50—267.50 D. Za 100 nemškib mark 0.1080—0.1120 D in za 100 laških lir 410—416 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.20 centhnor. BLAGOSLOVLJENJE IN SLOVESNA OTVORITEV NOVE PTUJSKO-GORSKii CESTE. V zadnjih letih je izvršil ptujski okrajni zastop mnogo velikih in težavnih, a nujno potrebnih in splošno koristnih del. Med največje spadata zgradba Borlskega mosla in pa preložitev ceste iz Dravskega polja na Ptujsko ali črno goro in dalje v Majš_perg proti Rogatcu. Borlski most je bil lani dovršen in izročen prometu, ptujskogorska cesta pa je bila dne 2. junija 1923 slovesno blagoslovljena in otvorjena po g. škofu dr. Karlinu. O priliki birmovanja je rajni knezoškof dr. Napotnik storil začetek in zasadil prvo lopato ter otvoril delo ceste, omenjeni dan pa je g. škof dr. Karlin venčal to delo s slavnostno blagoslovitvijo. Gospod škof se je pripeljal v petek, dne 1. junija popoldne. Pozdravila ga je najprej četa 23 jezdecev na okrašenih konjih in ga sremljala na Goro, kjer ga je sprejela duhovščina in ljudstvo. Z iskrenimi besedami so izražali svoje veselje in hvaležnost nad prihodorn milega nam gosta g. župnik, šolarji, šolsko vodstvo, Marijina družba, župan občine Ptujska gora, v imenu okrajnega zastopa član sosveta A. Sagaj. Ista čustva so izražali tudi številni in lepi slavoloki s pomenljivimi napisi. Drugi dan v soboto se je vršila slovesna blagoslovitey. V slovesnem sprevodu je prišel gospod škof na slavnostni prostor, kjer je bil rpripravljen ličen šotor z oltarjem. Zbralo se je tam mnogo udeležencev, pred ysem gospod okr. glavar ptujski, vladni svetnik dr. Yodopivec, yladni komisar okrajnega zastopa Miha Brenčič s člani sosveta, zastopnik ptujske garinzije, gradbeni svetnik inž. Vanek iz Ptuja z obiteljo, ravnatelj majšberške tovarne, yei županov, učiteljstvo s šolskimi otroci ter uradništvo okr. zastopa in precej ljudstva iz domače in sosednih občin. Po sv. maši, pri kateri je lepo pel domači cerkveni zbor, je gospod blagoslovitelj imel na navzoče prisrčen nagovor, v katerem je razložil pom€n blagoslovljenja cest na podlagi molitve, s katero sy. cerkev blagoslavlja ceste in pota. Nato je prevzvišeni blagoslovil novo krasno cesto, ki je bila par dni poprej dograjena in bo zelo olajševala zelo živahen promet črez ptujskogorski breg, Nato je povzel besedo gospod vladni komisar okrajnega zastopa M. Brenčič, ki je po daljšem govoru izročil cesto splošnemu prometu. V syojem govoru je orisal tudi kratko zgodovino te ceste, iz katere hočemo omeniti nekatere reči. Stara cesta je zelo strma ter gre naravnost na vrh. Tekom let, da ysako leto skoro so se dogajale vsled strme lege te ceste razne nesreče, ki so zahtevale tudi človeške žrtye. Tako se je 9. ayg. 1919 smrtno ponesrečil pos. Martin Rožman iz Apač. 2e prej je okrajni zastop pod načelnikom dr. Jurtelom preložil strmo okrajno cesto dol na Majšberg, tako je okr. glavarstvo, je ptujskogorska občina in yse sosedne občine zahtevale, da se naj tudi cesta na severno stran brega proti Sv. Lovrencu preloži y serpentine. — Vršile so se komisije iz dež. stavbncga urada y Gradcu in so se leta 1910 napravili načrti. Ker pa deželni odbor ni hotel dati nobenega prispeyka za zgradbo ceste, se delo ni začelo in je mirovalo do leta 1914, oz. 1915. E>ne 9. maja 1915 se je določila končna trasa noye ceste. Deželni odbor y Gradcu je določil k zgradbi 50 odstot. prispevka. Državna oblast na Dunaju ni hotela nič prispeyati češ, da nima denarnih sredstey. Leta 1914 »o bili proračunjeni stroški na 68.000 K. Iz proračunoY okr. zastopa je razvidno, da so bile leta 1916, 1917 in 1918 določene zadostne syote, a se niso porabile ea. egradbo. Pričetek dela se je izvršil, kakor smo ie y četku omenili, leta 1916 z ruskimi ujetniki, a se ni nadaljeyalo, ker so ujetniki šli drugam na delo. drugik delavcey pa ni bilo dobiti. Prišel je državni preobrat in okrajni zastop je seyeda prišel y slovenske roke. Nemškutarski okrajni ¦»stop je navadno delal ceste le tam, kjer je bilo ptujski nemški gospodi in njenim prijateljem y korist. Tudi i j« pred in med yojno zgradbe cest tcr popravila mostov ] skoro popolnoma zanemarjal. Zato je čakala g. Mih. j Brenčiča, ki ga je narodna ylada y Ljubljani imeno- j yala za yladnega komisarja ptujskega okrajnega za- | stopa, yelika in težka naloga: graditi nove, neobhodno j polrebne ceste, popravljati stare, zgraditi in popravljati [ mostoye, ki so bili skoro vsi poškodovani, zanemarjeni j ter so se morali nujno popraviti, mnogi na novo zgraditi, ker niso bili yeč sposobni za promet. Z občudo- j vanja yredno vncmo se je yladni komisar lotil težke I naloge. Tekom zadnjih štirih let se je zgradilo in po- ! prayilo cest in moslov (okrog 40) yeč ko prej y desetih j letih. Ko je član sosveta gospod Jurij Topolovec pro- j sil za preložitey ptujskogorske ceste, je bil tudi ta pred- | log sprejet. Gradbena direkcija y Ljubljani je obljubila j na prošnjo ptujskega okr. zastopa isti prispevek iz drž. ¦ blagajne za to cesto, kakor štajerski deželni odbor, j uainreč 50 odstot. | Leta 1921 so se našli prejšnji načrti in po teh je j irredla gradbena sekcija y Ptuju pod yodstyom gosp. i gradbenega gvetnika inž. Vaneka za noyo razmeritCTf . Sb z^i^MNkDj'« pryega- dti* ceste. ^egtc« |«ni^ 1921 - i j« spet zapela lopal* in motik*. da se nadaljuje delo tam, kjer je leta 1916 prenchalo. Od lakrat do sedaj so bili neprenehoma delayci na cesti. Cestni mojstep g. Zagoršek je yodil delo z domačimi delavci. Prišlo je na pomoč vojaštyo kr. pionirskega balaljona y Ptuju pod vodstvom gg. majorjey Djeločeviča in Koyačiča. Prvi del ceste jc bil leta 1922 izgotoyljen in promet na njem otvorjen. Drugi del ceste je bil dovršen do konea majnika 1923 s pomočjo domačih delavcev in kraljeve yojske. Gospod Turkuš Janez star., \z Majšberga je dal brezplačno na razpolago polrebno kamenje za grun diranje ceste (nad 1000 kub. m), g. Simon Mlakar iz  Župečje vasi pa prodec na svojcm zemljišču. Vozniki iz Majšberga, Rujske gore, Sv. Lovrenca in Cirkoyc ter  g. Repa z avtomobilom so vozili kamen in prodec.  Tako je bilo z združeno niočjo, podporo ylade i» domačinov dovršeno od okr. zastopa delo, ki je zahtevalo mnogo truda in denarnih sredstev davkoplačevalcey ptujskega okraja. Vsi izdatki za to cesto znašajo poldrugi milijon kron. H sklepu je gospod Brenčič izrekel y tmenu okr. zastopa najprisrčnejšo zahvalo prevzvišenemu blagoslovitelju ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej cestni zgradbi. Naj služi y korist vsem prebivalcem ptujskega okraja in cele naše ljubljene domovine. Naj srečno vozi, hodi vsak po tej cesti. V imenu občine se je zahvalil okr. zastopu in udeležencem g. župan Rodošek. Lepa slovesnost ostane vsem navzočim y najlepšem spominu!