OSEBNI DOHODEK — OSNOVNI VIR DOHODKOV KOMUN
V gospodarstvu naših koniu« so viri za poravnavanje proračuaskih izdatkov in komunalaih investioij posebno občut-ljivo vprašanje. Vedno ibolj čutimo, kako neprimerno je za te namene sodelovanje pri dobičku goispodarskih organizacij, Za-to dajejo ljudski odbori prednost rentu-bilnimi podjetjem iu zuueinarjajo tista, ki so sacer inauj rentabilna, toda kori-stij« •državlj&noni v ojihovem vsakda-njem življeaju. Težnja po najibojj renta-biliai produkciji povzroča t celolneni go-spodarstvu veliko nesigurnost, ker se ifl-vestira brez zadostuega preuiisfeka tudi v <tako proizvodnjo, ki je sicer Irenutno zaiadi velikega pomanjkanja z«lo renta-biLna, bo pa, ko se prve iti osnovne po-trebe zadovoljijo, zelo hitro postala go-spodarsko breme.
Odvi&nost od ddbička gospodarskih or-g-anizacij ima se druge slabosti. Pred-vsein povzroča stalni pritisk ljudskih od-baror na gospodarske organizacije, da bi povečale dobiček. To ni aikakršna sa-mostojna akcija ljudskih odborov. V mnog-ih primeriJi je bil pritisk Ijudskih odborov posleddca odrejenih kvot dobič-ka nad dejamskimi možnostmi, na teme-]ju katerih je bila ljudskiim odfooram od-rejena kvota za poravnavanje njihovih potreb. Ce smo torej upravičeno kritizi-rali nepotrehno poTečevaajje dobieka v gospodarskih organizacijali iin pri item kritizirali tudi Ijudske odbore, je kritika hkrati voljala iudi sistemu, fci je dobičku odredil tako Tažno mesto pri poravna^va-nju izdatkov ljudskih odborov.
Taiko sodelovanje pri dobičku je po svoji naravi onemogočalo zdrav razvoj viSjih gospodarskib. or,gunizmov. Nasprot-no, želja po dobičku je v rnnogih prime-rih, posabno ob prehodu na konianaiLai sistem, povzročila osamosvojitev posamez-aih obratov, ki so bili v ra&ličnili obLi-nah.
Do danes še -vedjio nerešeno vprašanje zadostnega števila prodajnih mest iina svoje korenijje ludi v doibičku. Industr.ij-ske prodajahie, ki bi bile za potrošaika najibolj koristne, se zelo počasi in slabo razvijajo. Izjema so saruo tiste veje (čevlji ia konfekcija), kjer je konkuren-ca posebna močna in kjer je take vrste • prodaja že traducionalua. V vseh drugih primerih pa ni bilo pri podjetjih veliko iateresa, ker so se bala, da bo ljudski od-bor prodajalno, brž ko bo urejena, osamo-svojilintako onemogofiil njeno nameosko uporabo. Ljudski odbori niso bil.i poseb-mi prijateljsko razpoloženi do imlustrij-skih prodajaln, ker stvarno od njih niso nič imeli. P<xJjetja so namreč inaržo, ki so jo oclobravala svojirn prodajal-nam, iako prikrojila. da so komaj po-ravnalo osnovne izdatke in tako ljudske-niu oclbr>ru tcr nja^ovemu področju ni nič ostalo. Tako orffanizirane prodajalne so pomenile za ljudski odbor neke vrste nelojalno konkurenco, čeprav so bili v Ijudskih odborih prepričam", da so za po-trošnike zalo koristne.
Tako postaja udeležba  komun  pri  do-
stran
2X. VU. 1957
NASA SKUPNOST
bi^ku 'Vprašanje, .ki <vedno ibolj lerja svojo reši:tev. Predvsem bi morali izilo-oiti dobiček kot sestavni 'del poravnava-nja izdatkov koniun v tekočem letu. To ponieai ueposredno nevaruost za nara-ščanje dolgov konnun zaradi večjih iz-datkov, ki temelje ua neposrcdnem planu dobička. Če i>i udeležba pri dobičku v kakršni koli obHki še ostala, bi se brez hujiiJi p*>slcdic lahko obračunavala saino od dejansko ustvarjenega in obračuinane-ga dobička v injuulih letih.
Po našeni mneuju pa bi dobiček kot vir finasiranja komuu moral odpa&ti. Prav z-aradi navedenih slabosii, ki bi jiii tudi nakuadna udeležba ne anogila v oeloti odpraviti, bi dobiček ne smel biti eden izined virov za poravnavanje izdatkov komu.ii. Postavlja se torei vprašanje, s čim naj bi ga zamenjali. Menimo, da bi bilo najbolje, če bi na njegovo mesto sto-pila neposredna udeležba komun pri do-hodku vsakega pasameznega državljaua. Osebni dohodek naj bi postaJ osnovni iu najvažnejši vir dohodkov komuae. To bi lahko izvršili na dva natina — direktno z neposredno udeležbo pri ustvarjenein dohodku ali pa indirekttno z različnimi taksami.
Vse te elernente danes v manjši meri že imamo. Obdavčitev. kmetov in svobod-iiili pokLicev temelji na tem načelu, a prav tako pomeni prve elemente komu-nalnili taks občinski davek na drobno prodajo. Potrebno bo torej njihovo v.logo samo okrepiti in najbi take naiiine, ki bodo v največji možjii meni zainteresi-rali komuno, da bo pospeševala trgoTino in promet, a še posebej, da se bo nepo-sredno trudila za stalno ;povečavanje dc-lovne stonilnosti. Pri enaki proizvodnji, a povečaui delovni storilnosti bo komuna irnela manj stroškov, a večji dohodek, posebno še, če bo uveljavljena blaga, a koristna progresija v razinerju do ^eli-kosti dohodka državljanov.
Uvajanje takega sistema zahteva iieka-tere spremembe tudi v pJačilnem siste-mu. To bo koristiilo raavoju gospodarno-sti r podj-etj.ih, ker bo plača v strukturi cene dobila tis+o rnesto, kii ji po važnosti pripada. Postala bo zelo zanimiva postav-ka, s katero se bosta ved'no bolj ukvar-ja:k tako delavski svet kakor iudi komu-na. Skupaj bosta iskala rešitve za zmanj-ševanje te postavke in tako povečevald svof in  družbeni dohodek.
Edino tako povečevaoje izdatkov ko-mnn daje odgovore na vsa vprašanja, ki smo jih t uvodu navedli kot slabosti. Briko odpade dobiček, preneha tudi in-teres komune za slastno podjetje«. Na-sprotno, koinUDa bo postala glavni bo-jevrnik «a (gospodarsko sodelovanje lin združevanje. S iem bomo omogočili bolj-šo delitev dela in pospešili razvoj pro-duktivnosti 7. vsemi pozitivnimi posledi-cami za kolektiv, komuno in družbo. PTaV tako bo komuna postala propa^ator za ustanaFljanje toTarniških prodajaln. ker ne bo več dobičkarskfi ozkosti. a prav tako bodo večji interps za 'to dobile to. varne. ker ne bo več strahu, da se bo prodajalna  >osamosvoji]a«,
t>r. Marijan  Dermastia