Posamezna številka stan« 3® vinarjev*
wm

\r
PM tel»
samt —
, IC 18*--
- *-
. #—
td	1,	-.'äS,,;?wjrjr: St ««Ki ft
i p^iwfip i., tet® i	, 24—v;
ji- ’	' ‘	^
WWmmmm* M&vttkm -*» S»# vžssasrfav. —•
$m&s£**o L »pravmit*®: K ■ '%**«, Koroü» afiea ■
üb & — Tekfoa St W\
<	n ...,
-«.. £
72. številka.
Meođvisen političen list slovensko ljudstvo.
ammmmmamWUmWIBmmaU«BIRWmKBBlWtmaSWBUmattBm
Maribor, dne 9. septembra 1919.
Letnik XI.


I. Vesenjak:!
i si
a je našim političnim nasprotnikom zmešala glavo, da so izgubili smisel za dostojnost in resnico. Metoda je sicer stvar umstvene in srčne izobrazbe, zato je ne moremo predpisovati in zahtevati, toda dolžnost in pravico imamo, da neresnico zavrdčamo.
Jugoslovanski klub in kriza.
Iz vzrokov, ki jih je jasno in izrazito povedal Protič, se je zrušila definitivno prva vlada našega kraljestva, ki Je tekom svojega obstoja izgubila svoj «isti koncentracijski značaj vsled izstopa socijalnih demokratov in Narodnega kluba. Tudi ta izstop je zakrivil v prvi vrsti način vladanja Pribičeviča.
Težek in naravnost opasen zunanjepolitični položaj naše države, njena nekonsolidiranost, upravna in ekonomična neurejenost: vse to je bilo merodajno za zadržanje Jugoslovanskega kluba, ki seveda noče in ne sme zatajiti svojega Specifično strankinega stališča v kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanjih. Iz dosedanjega parlamentarnega življenja v Be-kratov“ in obr. „Demokratom“- ne brez „Radikalcev.“ ccm“ ni mogoče parlamentarno vladati brez „Demo -Jeralov“ in obratno „Demokratom“ brez „Radikalcev.“ (Zavedali smo se, da tudi parlamentarni boji razkro-jajo komaj rojeno državo in ji jemljejo ugled pri sovražnikih in prijateljih. Hočemo tudi, da sodelujejo po možnosti sploh vse stranke in nosijo odgovornost za ureditev države. Posebej pa smo mnenja, da je izločitev radikalcev zaradi njihovih tradicij, njihovega zadržanja v svetovni vojski in njihovega ugleda med •srbskim delom našega troimenega naroda največja politična napaka. Ako se malenkostni in kratkovidni ljudje radujejo, da je naš klub v razvoju te krize baje potisnjen v ozadje, ker črpajo svojo modrost le iz „Slovenskega Naroda“ in čudnih njegovih infor -matorjev, potem se korenito motijo. V Jugoslovans -kem klubu ni mesta za osebnosti in častihlepja, kakor ga ni v stranki, iz katere klub izhaja; zato nam Je prav vseeno, ali smo v vladi, ali ne, vseeno tudi, ,v. kakšnem številu smo zastopani. Tisti malenkostni ljudje in spletkarji naj se le spomnijo, da je naša /Stranka najbolj rastla tedaj, ko je bila v najbolj težkih bojih v deželnih zborih v Gradcu in v Ljubljani, ter v državnem zboru bivše Avstrije. Nam narekujejo aktivno soudeležbo v vladi ali pa opozicijo le samo «gjsti in stvarni razlogi, cesar pa posebno pri naših nasprotnikih okrog „Slovenskega Naroda“ in njego -yih trabantov ne smemo in ne moremo trditi, ker jim
.doffeam
odgovor»
s je politična eksistenca odvisna od vladnih njihovih I metod in milosti drugih političnih strank.
Spletke nasprotnikov.
j	Da bi diskreditirali našo stranko in naš klub v
Beogradu, so uporabili demokrati proti nam v glav -nem dva dokaza, češ, prijatelji Bolgarov smo in pokrajinske zbore zahtevamo. Kaj je na tem? Mi prav dobro vemo, da so Bolgari, zapeljani in zaslepljeni po nemško-koburški politiki, napravili nad Srbi grozodejstva, ki prekašajo še to, kar so počenjali Nemci v Belgiji. Ako se čisto po nedolžnem, brez sodbe in brez preiskave pobije tisoče in tisoče ljudi od nežne mladosti do sive starosti, potem pač rodi tako zverstvo ono grenko čuvstvo in spoznanje, ki izključuje vsako prijateljstvo ali ožjo zvezo. To dobro vedo aktivni naši politiki in to je v jedru tudi povdaril „Slovenec“ v svojih člankih. Tu ni treba nam opravičil, k večjemu pojasnil za nepoučene, saj so posebej znane še Koroščeve interpelacije iz dunajskega državnega zbora. Takih sredstev se zamorejo posluževati le vladoželjni spletkarji, ki nimajo poštenih dokazov.
In pokrajinski zbor? Hoteli so v Beogradu o-črniti našo stranko, češ, da stoji na separatističnem stališču, ker zahteva pokrajinski ali deželni zbor . Nečedni gospodje pri demokratih so čisto pozabili, da so se sami zavezali, da zahtevajo pokrajinski zbor . Povrh pa je iz vseh oficijelnih in neoficijelnih naših izjav več kot dovolj jasno, da ne zahtevamo postavo-dajnega zbora, temveč le takega, ki je združljiv in potreben v resnično demokratično urejeni državi s široko pokrajinsko avtonomijo. To potrebo je spoznal in ostro naglasil Protič sam v zadnji politični debati. 1 Utemeljenost zahteve po kontroli pokrajinske vlade in j inicijativi od strani zastopnikov ljudstva v takšnih j zborih so priznali tudi zastopniki Demokratske Za -S jednice, ko se je v prejšnjem kabinetu govorilo in sklepalo o pokrajinskih zborih. Naravnost hudobija je, ako se ne upošteva upravičenih želj našega ljudstva po demokratični soudeležbi pri samoupravi in se celo delajo spletke z najbolj utemeljenimi in naši državi ter posameznikom koristnimi napravami. Upamo, da si bo to hinavstvo in licemerstvo naše fjudst-vo dobro zapomnilo! Poskrbeli bomo, da pridejo in -trigantje na svoj račun, ki pa ne bo takšen, kakor ga oni pričakujejo.	(Dalje prihodnjič.)
HeBnoIja»
Nemčija je podpisala mir, blokada je ukinjena, pričenja se novo življenje. Ne, ni res, zapisali smo se, pričenja se staro življenje! Nemški zastopniki so
'4
S
S
I
j-
nastopili pred svojimi sodniki v Parizu in se postavili: Mi smo nekaj čisto drugega, kot je bilo ono, kan je bilo preje. Sedaj zastopamo nov narod in novo državo, ki ni odgovorna za ono državo, ki je bila pred tedni. Nekateri pariški gospodje so si pa začeli malo bližje ogledavati te nove nemške zastopnike, pred -stavitelje Nove Nemčije ter so vskliknili začudeno :i „Kako to? Saj ste vendar stari! Vi ste voditelji istih! strank, na katerih je slonela Stara Nemčija pred in med vojsko! Vi in od vas zastopane množice ste bili granitni podklad, na katerem se je dvigal s krvjo obliti prestol Hohenzollernov! “ — Pogledali so natančneje tega in onega, ter vskliknili: Pred tedni, meseci in leti si ti nastopal tako in tako, govoril to in to, delal to in to! Povej nam vendar, si stari človek ali novi?“ Nemca pa niso spravila taka vprašanja v nobeno zadrego. Odgovoril je čisto mirno: „Da, takrat sem bil v taki službi, danes sem pa v taki! Poglejte, pred nekaj meseci je bil naš gospodar Viljem II, danes je pa Ebert.“
V čem obstoji torej to prelevljenje Stare Nemčije v Novo? Potniki, ki so potovali po Nemčiji, pravijo, da ni pravzaprav nobenega bistvenega razločka. Firma države je druga, grb je nekoliko drugačen, in vojaštvo nosi drugačne znake, uradnik naslavlja nekaj drugače svoje akte. Izprememba obstoja večino -ma in bistveno v takih malenkostih, ki se sicer zda Nemcem pomenljive dovolj, ki so pa pravzaprav sa -mo lupina, zakrivajoča jedro. Mišljenje prebivalstva je ostalo isto, qel državni stroj teče po istem načinu.’ Ljudstvo se klanja maliku na državnem prestolu, na imenu ni ležeče nič, dovolj, da je ta malik simbol državne oblasti, obžaluje — ne zločin vojne, nego, da se je ta zločin ponesrečil. Uradništvo uraduje dalje* kakor poprej, spremenila se je samo firma na aktu* ničesar drugega.
Imamo torej pred sabo staro Nemčijo, ki si ja samo nadela firmo prenovljenja. Naredila je, kot ži-< dovski trgovec, ki je naredil konkurs. Pri sodniji protokolira namesto sebe svojo ženo, nad trgovino o-besi tablo, kjer je ime Smul Veilchenduft spremenjeno v Sara Veilchenduft, pa je vse novo, upniki se lahko obrišejo, žid bo lahko goljufal dalje.
Pač! Vse ni staro! Pred nami se dviga v resnici Nova Nemčija. Ta prikazen mora vzbujati naša pozornost, ker je velikega pomena za prihodnost — Nemčija se prenavlja in to zelo radikalno in naglo« Bismarckova Nemčija je imela na sebi še mnogo znakov razcepljenosti in starokopitnosti. Razcefedrana je bila na male državice, ki so cesto kazale različne znake antagonizma do vodilne Prusije. Te države in državice so imele lastne pošte, železnice, celo lastna vojaščino. Sedaj so naenkrat padle te meje in razli-
L IS TE K»
G**sixe>slejstifa w Srbiji.
Letošnja 227. številka graškega lista „Arbeiter-wille“ prinaša pod naslovom „Die Wiederauferste -living Serbiens“ (zopetno vstajenje Srbije) po nekem švicarskem listu to-le poročilo:
„Zopet doma? Ne! Kjer je stala očetova hiša: luknja! Kjer se je svetila prej domača vasica skozi prijazne sadonosnike: pogorišče. V mestih: cela stanovanja razvaline. In kje, so ljudje? Umrli, zmrznili, mrtvi od gladu, obešeni, ustreljeni, masakrirani, deportirani, zgoreli — in hiše, ki so še ostale? Opustošene in prazne. In Skednji? Oropani. O, kaj so počenjali sovražniki — vsak se sramuje poročati o tem, toda biti mora — mora — radi zgodovinske resnice se mora zgoditi.
Da se mi ne bi mogli očitati predsodki, se sklicujem tu na avstro-ogrske vire, na „Pester Lloyd“ in na „Ujsag“ iz oktobra 1918. Oba lista govorita o u -miku nemško-avstrijsko-ogrskih čet ter podajata tudi «seznam stvari, ki so se morale vzeti s seboj iz no -iranjščine dežele in Beograda samega, tako na pri -•mer vse transportabilno: žito, živila, obleke, pohištvo, slama, živina, perutnina, kratko: vsa hrana se je morala odvzeti prebivalstvu in prepeljati po ladijah , ali po železnici v Nemčijo, Budimpešto ali na Dunaj.
Od 5. do 29. oktobra je bilo tedaj po poročilih te transporte vodečega polkovnika Kerchnave, ki je foil v Beogradu pod poveljstvom generalnega guvernerja Rhemena, odpeljano v Avstro-Ogrsko to-le blagot: 4000 vagonov žita, 10.000 klavnih volov, 10.000 •vprežnih volov, 10.000 svinj, 4000 ovac, 15 vagonov
vina, 400 vagonov marmelade in vrh tega neizmerne množine lesa, brzojavnega*materijala, orožja, municije, 16 milijonov K v srebru; poleg hišne in sobne opreme ter poljskega orodja. Ubogo ljudstvo je torej bilo dobesedno slečeno do srajce. Vzeli so iz bolnišnic, in to v času španske bolezni, bolnikom zadnjo postelj, zadnje zglavje, zadnjo rjuho, da, celo slamo izpod njih in zdravila! Je še čudo, da ni izostala o-čividna božja kazen za tako vnebovpijo početje?
Toda to še ni vse; pojdimo dalje!
Celokupno državno in privatno premoženje Srbije je znašalo pred vojno okroglo 11 milijard. Od tega je bilo napravljene škode na zemlji, stavbah, pohištvu, poljskih strojih, tovarniških napravah, vojaških stvareh, prometnih sredstvih, umetninah, ne všte-vši niti razdejanja na muzejih, knjižnicah z milijonskimi vrednostmi"— za 7.887.787.000 frankov. Razven tega so bile pri umiku razdejane vse železniške proge, vsi mostovi in predori, tako da ni bilo niti mogoče pomagati vsega oropanemu ljudstvu.
Živine je izginilo: 700.000 glav goveđe, 70.000 konj, 3,000.000 ovac in koz, 800.000 svinj, 2500 mul,
450.000	gosij in pur, 170.000 rac, 4,000.000 kokoši i. L d. i. t. d.
Kaj bi rekli mi, če bi se bilo vzelo to nam?
In sedaj k človeškim izgubam!
, Od vseli prebivalcev moškega spola jih je. izginilo celih 53%, torej več kot polovica in od 4,500.000 celotnega prebivalstva jih je umrlo krog 1,330.925!
To grozno število mrtvih dobimo tako-le:
1.	Od 1. avgusta 1914 do septembra 1915 je u-rarlo v boju ali vsled posledic zadobljenih ran 170.925 mož.
2.	Nalezljiva bolezen je ugrabila 350.000 ljudi.
3.	Umik v jeseni 1915 je uničil 150.000 mož.
4.	Ob istem času je umrlo onemoglosti in gladu v Albaniji in na Krfu 60.000 mož.
5.	Cel kontingent vojaških novincev in mladih! Ijudij je umrl gladu na sneženih poljih albanskih — ker so se vojaške italijanske avtoritete protivile njegovemu prehodu čez Valono in Drač — 80.000 mla -dih Ijudij.
6.	Na istem umiku je poginilo gladu in mraza
250.000	civilnega prebivalstva, žen in dece.
7.	Od 200.000 interniranih vojakov jih je v Avstriji, Nemčiji in Bolgariji umrlo 130.000 mož.
8.	Obglavljenih, obešenih in zadavljenih ali pa drugače usmrčenih je bilo od vseh sovražnih sil skupaj 60.000 Ijudij.
9.	V Nišu, Prokuplju in Leskovcu so umorili Bolgari sami daljnih 40.000 ljudi, večinoma ženske iu ol-oice.
10.	Na solunski fronti in v tujini (v pregnanstvu) je umrlo 40.000 vojakov.
Skupno 1,330.925.
To je še pa neizčrpani, oficijelno razglašeni seznam od 7. aprilu 1919 v listu „La Serbie“ št. 14.
Ogorčeni se bodemo odvrnili od številk 7, 8 nr 9 z izklikom: To ni res, ne more biti res! — Treba torej dokazov. Evo jih:
1. Eks-general avstro-ogrske infanterije Bekič je pisal v listu „Agramer Tagblatt“, da je bilo v dobi vojne postavljenih načehoslovaškem in jugoslovanskem ozemlju 60.000 vešal v svrho popolnega iztrebljenja tega rodu. — Neki višji častnik, ataše prejš -njega avstro-ogrskega vojnega ministrstva, mu je naznanil (pravi Bekič), da je bilo v Srbiji na povelja predstojnikov usmrčenih 11.400 oseb; število onih pa* ki sc bili ubiti brez sodbe, se ceni desetkrat toliko..
ke, Nemčija stoji pred nami enotnejša, upravno močnejša, kakor je bila poprej. Viharji revolucije so jo pretresli malo ali nič. Kaj za to. če so se tolkli med sabo delavci po berolinskih ulicah ali če so v Mona-kovem ubili nekaj ministrov in Judov-komunistov — državni stroj je tekel mirno naprej, uradniki so se -deli na svojih stolih in vršili predpisano službo. Tudi če bi bili v celi Nemčiji zmagali komunisti, bi se ne spremenilo veliko. Namesto Eberta bi podpisaval akte Liebknecht in Roza Luksemburg, drugo bi pa šlo po starem. Resnična revolucija, ki se je izvršila na Nemškem, obstoji samo v notranjem konsolidiranju in izenačenju, ki se je izvršilo skoraj tiho in neopaženo.
Države, ki so nastale ob mejah Nemčije, morajo pazljivo gledati, kako se tam razvijajo stvari. Ne dajmo se slepiti z navideznimi spremembami, ki so bistveno brez jedra, ne omalovažujmo pa tudi dejst -va, da se Nemčija v resnici naglo preraja in konsolidira. Vse države, ki meje na Nemčijo, morajo v tern oziru nastopati enotno in sporazumno.
Samostalna Kmetijska Stranka»
Marsikje dela našemu kmetskemu ljudstvu ve -like preglavice takoimenovana Samostojna Kmetijska Stranka. Ta stranka ni stara in nima še ničesar pokazati. Vse njeno dosedanje bogastvo obstoji v velikanskih obljubah, čudovitem samozaupanju in močni veri v gotovo bodočnost.
Stranka je torej nova in si hoče pridobiti tal ravno tam, kjer jih že ima, oziroma jih še išče naša Kmečka Zveza. Ta stranka namreč hoče prekrižati račune Kmečke Zveze. Samostojna Kmetijska Stranka gre na delo z velikanskim pompom in vriščem . | 1T0 privabi človeku nehote ironičen nasmeh na ustni-eep vendar bi ne bilo prav, ako bi mi to stranko , le smešili. Gre na delo tudi s pomočjo natolcevanja in zaničevanja drugih, toda spet ne kaže, da bi jo zgolj napadali.
Zoper vodstvo Samostojne je vsekakor na mestu odločen nastop. Vodstvo bi se lahko zavedalo, da njegovo delo ne bo v blagor ljudstva. Ljudstvo pa, ki j nepremišljeno sledi tem svojim „voditeljem“, moramo j pomilovati in mu v svojih časopisih pogosto na stvaren način dopovedovati, da je delo Samostojne kvarno in nevarno.
Naj temu namenu služijo tudi sledeče besede: Samo kmet.
Samostojna stranka se obrača samo na kmeta in dela samo s kmetom. Noben drug stan nima in ne sme imeti besede pri Samostojni. In še med kmeti le samo tisti, ki sami z lastnimi rokami obdelujejo svojo, zemljo,, zato ne sme, kakor naglaša „Kmetijski List“, nihče govoriti na zborovanjih Samostojne, ako nima od dela žuljavih rok. Ljudje drugih stanov sicer morejo biti pri stranki, toda le kot podporniki in prijatelji „kmečkih koristi.“ Kakega vodilnega mesta jim pa Samostojna nikjer ne sme zaupati. Pred vsem se mora ogibati različnih doktorjev in profesorjev, u-Čiteljev in — seveda! — duhovnikov. Vsi ti so menda škodljivci „kmečkih koristi.“
Kmet je dosedaj — tako pravijo — zaupal ta -kim nekmečkim voditeljem. Vsi taki in enaki se pa v resnici za kmeta niso čisto nič zmenili, zato je kmet tako strašno zaostal, nazadoval, med tem, ko so vsi drugi stanovi napredovali in si znajo zboljšati svoj položaj. Ce torej hoče sedaj tudi kmet kaj doseči — in to hoče! — se mora otresti takih ljudi, stopiti mora na lastne noge in si sam, čisto sam, pomagati!
Kaj rečemo mi k temu? Gotovo je v tem nekaj resnice. Tudi Kmečka Zveza opominja in vspodbuja kmete, naj si sami pomagajo, zato jih vabi v organizacijo. zakaj le v združenju je moč in veljava. Tako deluje Kmečka Zveza ne morebiti šele par mesecev, ampak že leta in leta. Vendar pa Kmečka Zveza ne uvidi tega, da bi noben živ človek ne mogel kmetu koristiti, kakor izključno le kmet sam. Kmečka Zveza organizira kmete, toda ne a- nasprotju z drugimi stanovi, temveč v sporazumu ž njim.
Jasno je vendar, da bo organiziran kmet več dosegel, ako bo z drugimi stanovi v prijateljstvu, kakor če jim bo nasproten in sovražen. Kmečka Zveza ni posebna, samostojna politična stranka, ampak je le stanovska organizacija v okrilju velike in močne Vseslovenske Ljudske Stranke, a- kateri se zbirajo vsi stanovi k skupnemu prijateljskemu delu-za zboljšanje življenjskih pogojev našega slovenskega ljud -stva. Vsak pameten človek lahko spozna, da druženje in medsebojna podpora več uspehov obeta, kakor ločevanje in cepljenje.
Lastno stranko hočejo.
Samostojni pa hočejo lastno, neodvisno politično stranko. Do sedaj smo poznali pri nas tri politične stranke. Nobena od teh treh — tako pravijo Samo -stojni —, ni ničesar storila zä kmeta, ampak so ga le samo izkoriščale. - K večjemu klerikalci da so nekaj malega storili. Toda sedaj kmetje nočejo biti več ne klerikalci, ne liberalci in tudi ne rdečkarji. Socijalni demokratje sicer kmetje tudi dosedaj niso bili, toda znano je, da ta stranka nezadovoljnega delavstva posega dandanes tudi na kmete in si skuša zrahljati tla za. svoje nazore med kmečkim ljudstvom. Zoper te In druge nakane se mora kmet zavarovati na ta način, da postane — samostojen!
Ali pa ima kmet po tej poti upanje, da bo kaj gotovega dosegel? — Pravijo, da zelo veliko.
Naša država je namreč kmetijska dežela. 80%, če ne še več, je v Jugoslaviji samih kmetov. Med 100 ljudmi torej 80 kmetov! Ce ti stopijo skupaj, kaj more nasproti njim — peščica ostalih ljudi? Saj jih kar pomandrajo.
Tako in podobno se vzpodbujajo Samostojni. A sedaj pa postavimo te trditve pred sodni stol pametnega in modrega prevdarka!
Pojdite poslušat govore na shode socijalistov . Tam boste čuli. da ne govore o kmečkem, temveč o delavskem stanu. Pa kako? Trdili bodo, da je delavstva na svetu toliko, da, ako se združi, lahko dobi v roke vso oblast in vso pravico in zavlada nad drugimi stanovi. Ce vprašate, koliko odstotkov našega ljudstva si laste socijalni demokratje, boste zvedeli, da' najmanj nad 50, če ne tudi celih 80%. Torej kmet hoče imeti veliko večino, delavec pa istotako veliko večino. Kako se. bosta ti dve ubogi stranki še zlasali, predno pride vsaka do svojih zaželjenih — odstotkov. j
Pa poleg teh dveh stanov so še drugi, ki tudi j hočejo živeti in nekaj veljati. Celo doktorji in profe - ] sorji, uradniki in trgovci, učitelji in duhovniki — si j včasih domišljajo, da jim gre malo besede v javno -sti. Zoper vse te se pa druži kmet v Samostojni, naravno menda bo, da se bodo tudi vsi ti postavili zo -per samostojnega kmeta. Torej zopet lasanje in praskanje brez konca in kraja. Kakšna lepa bodočnost se obeta kmečkemu stanu v okviru Samostojne!
Socijalni demokraciji vsi njeni nasprotniki najbolj zamerijo takoimenovani „slojni boj.“ Nezadovoljno delavstvo napoveduje odločen boj vsem drugim stanovom. Tudi v vrstah socijalnih demokratov samih jih je mnogo, ki so izgubili vero v zveličavnost tega nauka. Ne boj med stanovi, temuč solidarnost in medsebojna podpora na podlagi krščanskih načel bo ustvarila zadovoljnost in srečo med stanovi.
2.	Brice, iz angleškega glavnega stana orijent-ne armade, je priobčil, da so izročili Bolgari 30.000 srbskih vjetnikov mučenju in smrti od gladu.
3.	V raportu internacijonalnega Rdečega križa v Ženevi, čegar zastopniki so posetili Srbijo in Bol -.garijo, se poroča v seriji XVI na strani 11 v avgustu 1917:
„Številne srbske vasi smo našli razdejane, po- ] žgane in nesrečno prebivalstvo — starčki, žene in o- jj troci — je bilo odvedeno v Bolgarijo. Tam smo našli | v vseh taboriščih, ki smo jih posetili, številne srbske ) internirance obeh spolov in vsake starosti, od osem - ! dnevnega otroka do 901etne žene, ki je imela še edi- j no tolažbo, da more umreti v krogu dela svoje dru - j žine.“
Na strani 62 raporta iste delegacije se pravi, | 'da je našla med vjetniki mnogo duhovnikov, katerih .veliko število so znašali hudo trpeči, tudi najpotrebnejše pogrešajoči starčki in za katere je. prosila pri bolgarskem guvernmanu za zboljšanje njihovega položaja, toda li z uspehom ali brez njega, ne ve, ker Bolgarija ves čas vojne ni dovoljevala poštnega prometa z inozemstvom in na vprašanja mednarodnega Rdečega križa niti odgovarjala ni.
Danes moremo ugotoviti, da je umrlo najmanj 80 duhovnikov, vštevši nadškofa niškega in skop-Ijanskega, na najžalostnejši način; sploh je bil eden glavnih principov sovražnikov: uničenje duhovništ -va, učiteljstva, inteligence, višjih uradnikov in finančnih krogov.
4.	40.000 drugih Srbov obojega spola je bilo odpeljanih v Malo Azijo in tam izročenih Turkom — nečuveno početje, proti kateremu je slovenski državni poslanec Hribar najodločnejše protestiral v avstrijskem parlamentu.
Sicer niso dospeli vsi odvedenci na turška tla. Na tisoče jih je bilo ubitih’ prej.	i
5. V Jurdukici v južnem delu Srbije je našla \ „Interaliirana komisija“, ki je potovala po Balkanu v j svrho spoznavanja razmer, tamošnje gorske klance j na raznih mestih takorekoč napolnjene z mrliči. Na tisoče mož, žen in otrok je bilo pri odvajanju v Bolgarijo zvezanih in pometanih v te klance, ki tvorijo , nekako neizmerno srbsko pokopališče.
In kaj so zakrivili ti ubogi ljudje, da se je ta- j ko postopalo ž njimin Vsakega Srba in vsako Srbi - ; janko so bolgarski vojaški dostojanstveniki vprašali, f hočejo li biti srbski ali bolgarski podaniki; kdor se 1 je dal vpisati za Bolgara, tega so takoj dodelili ka - | k emu bolgarskemu polku in ga odposlali na fronto , j kjer se je moral boriti proti svojim bratom. Kdor se | ni dal pobolgariti, tega so napravili z družino vred j neškodljivega; in matere, kojih sinovi so se kakor - I koli pregrešili zoper subordinacijo ali so pobegnili, ! so kratkomalo pobrali iz njihovih domov in jih obe - jj sili ali pa javno pretepali;	25 udarcev je bila naj - jj
manjša mera in teh ne le po hrbtu, ampak tudi po I glavi in po sprednjem delu telesa. Razume se, da je | večina podlegla ob tem nečuvenem početju.
Na tak način bi se moglo še ugotoviti na stoti- I ne najgrozovitejših' krvoločnosti; vendar naj zadostu- jj jejo te za dokaz, kaj je moral prestati ta 4/4milijons- 1 ki narod, dokler ni bilo uničenih 1,330.925 ljdui, to- | rej cela tretjina vseh prebivalcev. Francija je imela 'približno enake izgube; njim pa stoji nasproti prebi- ■ valeev ne 454, ampak 40 milijonov.	.	j
Sedaj je vojne konec. Blazno morjenje je pre - ; nehalo, morilna slast je usahnila. Ni pa usahnilo še § gorje. Gorje, ki ga je prinesla vojna, je tako neiz - I memo, kakor nebo in tako nepregledno, kakor široko § morje.“
Tako nemški list! In mi?!-----------
Kar je obsodbe vredno pri delavstvu, to uvaja Samostojna med naše kmete. Kmet in spet kmet in edinole- kmet! Izven vseh stanov in vseh strank svojo pot — četudi proti vsem! Ali je to krščansko? Ne, to ni niti človeško! To načelo vodi v obupen boj za obstanek, pri katerem podleže vse, kar je slabo in šibko, in zmaga, kar je močno, silno. Že navadno človekoljubje pa zahteva, da podpiraš slabega in pa majhnega zoper silnega in močnega — ne pa narobe. Koliko -bolj zahteva to krščansko načelo, katero naše ljudstvo do sedaj še vedno priznava: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.“
i Wer® tiščijo k wratom.
\ * ■
Živimo v dobi ljudskih pravic, v dobi demokratizma, socijalizma in liberalizma. Pametnemu člove -ku, ki trezno razmišlja vse te irazerske pravice na -šega časa, se mora studiti goljufivost in hinavstvo današnjih ljudskih demagogov, v imenu svobode bo-; do naše ljudstvo spravili v največjo tiranstvo, v ime-! nu demokratizma širijo najhujši despotizem, v imenu socijalizma širijo egoizem. Kakor vse kaže, prihajajo nad nas uboge Slovence časi hude preizkušnje in še večjega suženjstva, kakor smo ga morali prenašati nekdaj pod nemško strahovlado. Poprej so zatirali le samo naš jezik in narodno čutenje, sedaj „pod svo -; bodnim solncem“ pa zatirajo še bolj občutljivo stran j človeškega srca — verski čut našega naroda.
Mogoče bo kdo z glavo zmajeval, češ, to je pa i j i ečrnogleda trditev. Vere nam v Jugoslaviji še no-I beden ne zatira. Saj so še povsod stare postave in \ pit-vice v veljavi. Ni tako, predragi. Za kulisJtmi se S pril ravljajo zakonski načrti v šolskih in cerkven,yu-I liti enih' zadevah, ki dovolj jasno pričajo, v kakšni : di da plava naš vladni čolniček. Najnovejši načrt šolskega zakona, kakor ga je izdelal „Prosvetni odbor“ šolskih strokovnjakov v prosvetnem ministrstvu, dovolj jasno dokazuje bridko resnico naše trditve.
Krajni šolski sveti nimajo več pravice pri razpisih učiteljskih mest terno sestavljati, ali se to ne pravi, država edina ima pravico določevati vzgojo o-trok, stariši, družine so brezpravne. V stari Avstriji ; sicer nismo bili razvajeni v tem oziru, a vendar se je tam s tem predlogom dala starišem vsaj možnost so-odločevati pri določitvi vzgojiteljev svojih otrok. Sedaj so pa še to pravico zgubili. Ce imenuje vlada za učitelja njihovih dobrih in nepokvarjenih otrok brezvernega Juda ali pagana, ne morejo stariši si nič pomagati. Krajni šolski sveti so s tem zgubili svojo zadnjo pravico, ki so jo še imeli, sedaj imajo le pra-vico plačevati in opravljati hlapčevsko službo šolskega pometača.
Zasebne ljudske šole, četudi imajo pravico javnosti, morejo izdajati pravnomočna spričevala le, če je bil pri izpitih navzoč državni nadzornik, drugače pa ne. Ali ni to gov udarec mnogoštevilnim katoliškim zasebnim šolam, ki so po splošnem priznanju velikokrat boljše, nego državne?
V novem učnem načrtu za srednje šole je verouk v višji gimnaziji izločen kot učni predmet. Posvetni predmeti so torej važnejši, potrebnejši za mladino kakor predmet, ki razpravlja o Bogu, o večnih resnicah !
Kam plovemo? Kam bomo priplavali, če bo šlo v tej smeri naprej ? Vero, najimenitnejši činitelj v narodnem življenju, tiščijo kakor pastorko iz hiše, vedno bliže jo dregajo k vratom in enega lepega dne se lahko zgodi, da jo vržejo skozi vrata čez prag na — cesto.
Možje, naši narodni zastopniki, slovensko verno ljudstvo, zgani se, ednajsta ura že bije. Protestirajmo ogorčeno proti zlorabi ljudskih pravic od strani nepoklicanih vsiljivih elementov. 125 poslancev se-dajne demokratsko-socijalistične vladne stranke, ki takšne zločinsko-zavratne zakonske načrte snuje za naše ljudi, ne predstavlja ljudstva, ampak samega sebe. Nekdaj je imelo naše ljudstvo samo enega despota, sedaj jih ima namesto 1 — 125. Zatorej proč z neizvoljenimi ljudskimi zapeljivci, nove volitve naj bodo, da bodo govorili možje iz ljudstva.
Politične Testi.
Vladna kriza v Beogradu še ni rešena, ker u-plivajo na klub demokratov preveč oni ministri,, radi katerih je prišlo do razpora. Ministrski predsednik Daviclovič nima dovolj samostojne moči v demokratski zajednici. Zaključek vseh razmotrivanj in pogajanj med vlado in opozicijo so le gole obljube in koncesije brez dejanj. Razvozlanje krize je še precej dvomljivo.
Minister PriMeevie je predložil svojo demisi -jo. Kandidati za notranje ministrstvo so: Kosta Stojanovič, M. Trifkovic in A. Radovič. Predsedstvo v Vladi bi naj vodili demokrati, radikalom pa bi se dalo pet portfeljev. Minister za konstituanto bi naj bil Stojan Protič. Sporazum v glavnem je dosežen, radikalci še samo zahtevajo, da se izvršijo izpremembe pri pokrajinskih vladah, osobito v Sarajevu.
Narodni Mah zahteva, da se vpostavi novi ban iz njegovih vrst. Kandidatom za to mesto se imenujeta: dr. Matko Laginja in dr. Ante Pavelič. Davido-vič je odklonil to zahtevo Narodnega kluba, naglašu-joč, da naj bi bil novi ban izven vsake stranke, Narodnem klubu pa bi se zagotovilo mesto podbana. Sedanji ban dr. Paleček je predložil demisijo.
Ako se ko dosegel sporazum, bodo imeli demokrati 10 ministru, radikalci 5, socijalisti bodo pa sta-s
.krati 10 ministrov, radikalci o, socijalisti bodo pa stavili svoje zahtevo ■glede portfeljev, kadar bodo poznali ministre radikalov.
Naš Jugoslov. Mnb čaka na dogovore med demokrati in radikalci, še le po sporazumu teh dveh največjih in najvplivnejših strank se bo tudi on od -ločil.
General Francliet d’Esperey, poveljnik izhodne vojske, je povabil k sebi dr. Korošca in se z njim dolgo razgovarjal o naši znotranji in zunanji politiki.
V Franciji bodo iznova uvedli krušne karte.
Drž. kancler dr. Renner bo odpotoval v Saint Germain kot pooblaščenec, da podpiše mirovno po -godbo.
Hrvatski kmetje so ovajali na vlado Radičevo •družino, da hujska proti naborom in navaja seljake, da se protivijo vojaškim obveznostim. Višja oblast je izvršila pri Radičevi družini hišno preiskavo 'in na tej podlagi zaprla Radičevo ženo in njegovi hčerki.
Tedenske novice.
Himen. Dne 9. septembra se je vršila v baziliki Matere Milostt poroka nadporočnika Adolf Bezjak z .gspdč, Marico Goleč, veleposestnikovo tn gostilničarjevo hčerko iz Maribora. Poročal ju je nevestin bral, urednik Januš Goječ! — V ravnoisti cerkvi sta bila dne 8. septembra poročena g. Ivan Jarc, veleposestnik od Sv. Jakoba v Slov, gor. z gspdč. Gonoleio Lorber, hčerko veleposestnika v Jurjevem dolu. Poročal ju je o. Valerijan Landergott. Starešina sta bila gg. veleposestnika Plastojs in Peklar. Obema vr-lonarocihima paroma obilo sreče in nebeškega blagoslova !
Avstrijci z lažjo delali za Radgono? Dr. Kamni ker se hvali v graških listih, da je bila v avstrijskih probpredlogih Lot utemeljitev, da mora b'ti Radgona avstrijska, izjava dr. Kukovca, ki je izjavii kot poverjenik za finance vpričo vlade v Gradca brezbrižnost (des i n ter e,ssemen t) Slovencev glede Radgone. :Ze svoj čas so širili Radgončani to Kukovčevo izjavo. Slovenski listi so jo takrat nekako demantirali. Vendar bi bilo potrebno, da g. dr. Kukovec oficijelno naznani, kaj je s to njegovo izjavo, da v slučaju, da ni resnična, lahko rečemo, da so Avstrijci nalagali vrhovni svet peterih velesil.
Shodi SKZ se vršijo: Dne 14. septembra: po prvi božji službi v Poljčanah v šoli-(dr. Juvan, Marko Krajnc), pri Sv. Rupertu v Slov. goric. •(Žebot), v K a m n i c i (Hlebič) in pri S v. Urbanu pri Ptuju (Brenčič, Goleč), popoldne po večernicah v Makolah (dr. Juvan, Kranjc) in pri Sv. Barbari v Slov. gor. v šoli (Žebot). Dne: 21. septembra po rani službi božji v Selnici ob Dravi v Kroiso-vi hiši (Goleč, Žebot), na P t n j s k i gori pred cerkvijo, po božji službi v St. Lovrencu na D. p. (Govorniki se še določijo.) Prosimo zaupnike, da shode dobro razglasijo po vseh občinah. Oblašti naznani «hode tajništvo SKZ.
SKSZ v Mariboru pričenja ta teden s svojimi rednimi tedenskimi predavanji. Predavanja bodo namenjena vsem organizacijam in društvom, ki so podrejena tej Zvezi. Vršila se bodo vsak petek ob uri v dvorani Strokovne Zveze v Mariboru v Flosar-ski ulici in bodo obsegala najrazličnejša polja sodobne znanosti. Vstop vsakomur prost. Prvo predavanje v petek, dne 12. septembra ob označeni uri. Predava JZvezin tajnik o kulturnih ciljih Zveze. Pridite!
Kmetski tabor v Slivnici pri Mariboru. Svečano se je izvršilo zborovanje Slov. Kmečke Zveze v Slivnici dne 8. septembra. Velika dvorana cluštvene’ ga doma je bila polna zavednih mož, žen in mladeničev. Shod je otvori! poslanec in župan Pišek. Za predsednika je bil izvoljen posestnik Kmetec iz Hotinje vasi. Zborovanje je vodil zelo spretno. Podpredsednika sta bila vrla župana Rečnik iz Rač in Frangež iz Bohove. Govorili so: poslanec Pišek o delovanju naših poslancev, urednik Goleč o političnem položaju in o programu raznin strank, kmet Ivan Hlebič od Sv. Križa o naših nasprotnikih, urednik Zebot o političnim in gospodarskem programu Slov.. Kmečke Zveze. Veliko odobravanje je žel vrl naš pristaš Hlebič, ki je v izbornem, poljudnem in v srce segajočem govoru predočil zbranemu ljudstvu, da je maš spas edino v Kmečki Zvezi, ki se je že davno pred vojsko in med vojsko,, ko ni bilo nikogar, ki bi zastopal in ščitil koristi našega kmetskega ljudstva , začela organizirati naše ljudstvo in je bila njega edina braniteljica. Zborovalci so sprejeli nato 12 resolucij gospodarske in politične vsebine. Objavil jih bo .„Slovenski Gospodar“. Slivnica in Hoče — odkoder, je bilo mnogo, udeležencev — ostaneta zvesto v taboru Slov. Kmečke Zveze. Shoda so se udeležili župani: Rečnik iz Rač, Lečnik iz Podove, Domadenik iz Pohorja, Frangeš iz Bohove, Lesjak iz Slivnice, Pi-šek iz Hotinje vasi in več drugih.
Naši shodi v Konjiškem okraju v nedeljo in ■pondeljek so krasno uspeli. V Cadramu pred cerkvijo se je zbralo nad 300 ljudi, ki so pazljivo sledili in .pritrjevali govoru- dr. Leskovarja in dr. Jerovšeka. Ravnotako je bilo v Zreča h. Posebno lepo pa je bilo v L o č a h. Trnu ljudje dozdaj še ne pomnijo nobenega političnega shoda; Kmečka Zveza jim je priredila prvega, Zeto je pa bila tudi udeležba naravnost veličastna. Naši kmetje so na vseh treh shodih soglasno sklenili, oziroma zahtevali: 1. Država naj takoj uredi denarno vprašanje, 2. Odpravi, oziroma zniža se naj carina na kemtske potrebščine iz tujih držav;,3. davki, posebno osebno dohodninski davek naj se postavi na pravično podlago, da kmetje ne bo-
do nosili krivičnih bremen; 4. Vojni dobičkarji naj se pošteno obdačijo, da bo prišlo manj bremen na kmeta. 5, Uredijo naj so vojna posojiia tako, da manj premožni ljudje ne bodo trpeli škode. Ce miljonarji in drugi velikaši kaj izgubijo, nič ne škodi. Saj še bodo vedno lahko živeli. — Po vseh župnijah konjiškega okraja se ustanovijo krajevne organizacije Kmečke Zveze.
Vsem delavcem na polju krščanskosocialne izobrazbe in organizacije v mariborskem okrožju. Slovenska krščansko-socijalna zveza (SKSZ), Jugoslov. Strokovna Zveza (JSZ) in Orlovsko Okrožje v Mariboru žele dosedaj po vojni započeto organizatorično delovanje posameznih raztresenih skupin v mariborskem okrožju, ki obsega ozemlje ob Dravi (Ptujsko Polje, Slovenske Gorice, Kozjak, Pohorje in na jugu do razvodja med Dravinjo in Savinjo), spraviti v or-ganično zvezo in obstoječe vrzeli izpoliiiti, sploh poživiti to, kar je med vojno tu tako lepo vscvetelo in kar je vojni vihar zatrl. Nešteta poročila o delovanju naših organizacij v preteklih mesecih nam dokazujejo, da so stari in novi organizatorji pridno na delu in vrlo razumevajo potrebe in naloge časa. Povsod se vidi, da bi bila tudi po vojni za nas žetev bogata, le samo delavcev vedno primanjkuje. Temu je deloma krivo dejstvo, da je inteligenca našemu prizadevanju odtujena, deloma pa tudi to, ker dosedaj to delovanje Še nima svoje centrale. Tako centralo vsega krščanskega kulturnega delovanja lahko ustanovimo v Mariboru. Tu imamo vsa sredstva (bogoslovje, semenišče, šole, knjižnice, inteligenco) na razpolago. Tako središče naj bi bila v prvi vrsti SKSZ in skupaj ž njo JSZ iii OÜ. Treba nam je najprej dobiti pregled vsega obstoječega, da pričnemo s smotreno akcijo . Prosimo torej, da izpolnite vprašalne pole, ki smo jih te dni razposlali vsem župnijam, in jih izpolnjene v-pošljete na tajništvo SKSZ, Maribor, Cirilova tiskarna.: — Tajnik SKSZ za mariborsko okrožje.
Zavod šolskih sester v Mariboru naznanja vsem svojim gojenkam in učenkam, da se po odredbi poverjenika za uk in bogočastje šolsko leto 1919—20 začne z vpisovanjem dne 15. še le dne 22. septembra 1919. Torej je vpisovanje dne 22. septembra od 8. do
12.	ure. Sprejemni in ponavljalni izpiti se začnejo
dno 23. septembra ob 8. uri. Šolska sv. maša je pa dne 25. septembra. K vpisovanju je treba prinesti izpričevalo o cepljenju koz, krstni list, zadnje šolsko | naznanilo in za učiteljišče tudi zdravniško izpriöeva- I
lo.	Gojenke, ki hočejo vstopiti v učiteljišče, morajo pri § sprejemnem izpitu predložiti tudi izdelke za lepopis , f risanje in ročno delo. — Ravnateljstvo.	|
Državna realka v Mariboru. Šolsko leto 1919— 1920 se začne dne 22. septembra. Vpisovanje za prvi slovenski razred realke bo dne 22. septembra. Učenci, ki želijo biti sprejeti, se morajo javiti v spremstvu starišev ali drugih odgovornih ob 8. uri s krst -nim listom in zadnjim šolskim spričevalom v ravna -teljevi pisarni. Po vpisovanju sprejemni izpiti. Zah -teva se iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole.
Iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravopisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka. Iz raöußstva iz-vežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah. Izpita iz krščanskega nauka se lahko oprosti, kdor ima v izpričevalu dobro ali prav dobro. Nemščina se ne zahteva. Želeti bi bilo, da se za prvi slovenski razred realke oglasi veliko učencev. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 23. dop.
Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v 2-letno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dvoletno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919-20 se vrši dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. ter. od 15. do 17. ure. Na deški trgovski šoli se spreje -majo:	V pripravljalni letnik učenci, ki so dopolnili
13.	leto ali ga bodo dopolni li še tekom šolskega iela sprejema; v I. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14.
nj'ec, kaznilniški učitelj: pregledovalca računov Fran: Pišek, posojilniški tajnik in Miha Cizi, kaznilniški u-čitelj; odborniki: Rudolf Vodep, tajnik mestne hra -nilnice, Anton Fabjan, nadrevident južne železnice,-] Josip Trafenik, stolni kapelnik, Janko Jež, magistr., • uradnik; dr. Alojzij Juvan, odvetniški kandidat;1 5 koncertni vodja sodni svetnik Oskar Dev. — Vabimo č na pristop k temu velevažnemu kulturnemu zavodu „ 1 Ustanovniki plačajo no 2000 K. oziroma 400 K. ali naenkrat, ali pa v štirih letnih obrokih zaporedoma po 500 K, oziroma po 100 K. Redni društveniki pla -čajo na leto po 12 K, izvršujoči člani so članarine prosti. Člane sprejema društveni blagajnik g. Rudolf Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v svoji pisarni Gosposka ulica.
Gremij trgovcev je pri 50. izvanrednem zborovanju dne 30. avgusta t. 1. sklenil enoglasno sledeče: I. Vse prodajalke, katere so čea) 3 leta v trgovi* ni, so s trgov, nastavljeno] na. jednaki stopnji. Druge prodajalke ki se nahajajo čez 3 leta v trgovini in nimajo učnega spričevala, lahko z izpitom dovršijo trgovsko nadaljevaljno šolo, ne smejo pa za ta čas biti plačane,\ ter se smatrajo kot učenke. Vse prodajalke, ki so manje kot 3 leta v trgovini, se imajo odpustiti do najkasneje 31. oktobra t. 1. II. Trgovci, ki žele trgovskega nastavljenca, naj se obrnejo do njih organizacije, v slučaju pa, da ni primerne moči, si jih trgovec lahko drugod poišče. III. Najnižja mesečna plača nastavljencem: na novo oproščeni K 120, od 2. leta do 20 leta; starosti K 140, od 21 do 25 let starosti K 200, od 26 let naprej’ K 240. Pri teh plačah pride priračuniti za časa draginje 60% draginjske doklade. IV. ob 'nedeljah in praznikih popolen počitek^ V. Deveturni delavni čas in sicer: od pot 8. do 12. ure in od pol 14. do 18. ure.. Ta sklep stopi takoj v. veljavo. Isti, ki se tega sklepa ne bi1 držali, bodo po § 25 trgovskih pravil strogo kaznovani. Na te* sklepe se torej trgovstvo posebno opozori.	i
Dobava mesa za garnizijo Maribor oddala se bode potom,.ofertalne licitacije. Ofertalna licitacija se vrši dne 30, septembra t. 1. ob 10. uri' predpoldne pri Komandi mesta. Vsi interesenti se povabijo, da vložijo svoje pismene oferte zapečatene najpoznejše do, 28. septembra t. 1. komandi mesta. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa v „Službenih Novicah“, ki izhajajo v Beogradu.
Ljutomer. Bralno društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 14. t. m., v telovadnici narodne šole igri „Ljudmila“ in „Rdeči nosovi.“ Začetek ob pol 4. uri pop.
Pobi”ež|e pri Mariboru. Pred kratkim se je izgubil na poti čez polje od pokopališča do doma na Zrkovški cesti št. 41 zlat prstan z briljantom v vrednosti 1600 K in poleg tega tudi še en zlat gumb za manšete. Kdor to najde, je naprošen, da odda to pri g. Karel Zmazeku, naredniku, stanujoč na Zrkovški cesti št. 41. Dobi nagrado 300 K.
Pobrežje pri Mariboru. V četrtek, dne 18. septembra, se vrši v občinski pisarni glasovanje hišnih posestnikov, ker je občinski sosvet sklenil, da poviša stanarinske vinarje od 4 na 5%. Glasuje se z da ali ne. Hišni posestniki se uljudno vabijo, da se udeleže tega glasovanja. Tisti, ki ne pridejo, se smatrajo, da so za to povišanje in se bodo kot taki šteli. Glasovanje se prične ob 6. uri zvečer.
VESTNIK ORLOVSKE ZVEZE
leto ali ga pa bodo še dopolnili tekom šolskega leta sprejema in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kakšne srednje šole ali c) uspešno prestali posebno sprejemno skušnjo; v II. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj zadostnim uspehom I. letnik Mestne trgovske šole v Celju ali kakšnega drugega tuzems -kega javnega zavoda, zasnovanega na enaki podla -gi. Na dekliški trgovski šoli se sprejemajo učenke v I. in II. letnik pod istimi pogoji, ki veljajo za spre -jem v deška letnika. Vstopnina znaša 5 K, prispevek za učila 10 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred se vrši dne 22. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Starost najmanj 10 let dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne
Spored Oorlovskega vaditeljskega tečaja v Mariboru od 14. do 16. septembra 1919. Nedelja 14. septembra 1919: Ob 7. uri sv. maša v cerkvi sv. Alojzija; ob <3. uri otvoritev tečaja v dvorani JSZ; od pol 9j do 10. ure redovne vaje z razlago povelj; od 10. do 11. ure I. članska prosta vaja z razlago gibov, prostih vaj. (Vmes odmor).Od 2. do 3. ure predavanje: Pomen Orlovstva in drugih organizacij (p. Bernard); cd 3. do 6. ure izlet. Pondeljek 15. septembra 1919: od 8. do D. ure II. članska prosta vaja; od 9., do 10. ure ponavljanje I. in II. članske proste vaje;] od 10. do 11. ure narašcajske proste vaje (vmes odmor); od 11. do 12. ure predavanje: Orlovslvo in narodni položaj (dr. K. Capuder); od 2. do 3. ure xa-raščajske proste vaje; od 3. 'do 4. ure III. članske J proste vaje; od 4. do 5. ure redovne vaje ob povelje-I vanju udeležencev (vrneš odmor); od 5. do 6. ure pre-I davanje: Orel mladeniška organizacija (Jože Stabej)., I Zvečer komerz vlcavuev). Torek 16. septembra 1919:,
I od 8 do 9. ure narašcajske proste vaje; od 9. do 10,
pismeno od 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. I ure vse članske pu ste vaje; od 10. do 11. ure redo-Nemšema se ne zahteva. Učenci, ki so že bili na za- i
vodu, se sprejemajo dne 23. septembra od 9. do 11. ure vsak v tistem razredu, v katerega pride. Učenci, ki pridejo iz drugih srednjih šol, se javijo dne 23. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Prijave za stanov anje na vodstvo dijaškega doma.
Glasbena Matica v Mariboru. V peiek, dne 5. t. m., se je vršil v prostorih prejšnjega Filharmoničnega društva ustanovni občni zbor Glasbene Matice v Mariboru, pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor in sicer: Predsednik dr. Rudolf Ravnik, odvetnik; podpredsednik Drago Stefin, postajni načelnik; tajnik Ivan Ašič, notarski kandidat; blagajnik Drago Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru; knjižničar Vlado Premru, nadrevident južne železnice; šolski nadzornik Gabr. Majcen, profesor v pokoju; gospodar Emil Gerbac, magistralni uradnik; nadzornik poverjenikov Anton Hoh-
vne vaje ob poveljevanju udeležencev (vmes odmor);] od 11. do 12. ure predavanje: Cehoslovaški Orel (Franc Pavlin); od* 2. do 3. ure razgovor o tečaju; od 3 do 4. ure občni' zbor Mariborskega Orlovskega se nošiljajo na naslov: „Orel v Ma-a tiskarna.
I okrožja. Prijave \ riboru“, Ciriiova
Razgled po ivetn.
O zemlji. Že v starih časih so spoznali, da je zemlja kroglja, ki plava prosto, v zraku; v novejših časih šo dognali, da ni baš pravilna kroglja, pač pa bolj podobna elipsi. (Elipsa nastane, če m$lo stisnete n. pr. žogo iz kavčuka.) Da se je pa zdela zemlja kot rroglja, so veliko pripomogla ogromna morja, ki deloma enačijo vse zemeljske neravnine, kajti pravo ze-
meljsko površino si moremo predstavljati le tedaj, če \ si jo mislimo brez vsake vode. Potem" kaže zeio end- f ne oblike, kajti ponekod doseže višino 8000 m in po- j nekod globino do 10.000 metrov. Vendar so vse te-le | razlike pri tako ogromni površini kakor je zemeljska, \ skoro nevidne. Najvišje gorovje na naši zemlji je Hi- j malaja v Indiji (Azija). Najvišji vrh je skoro 9000 m | .visok in je najvišji na zemlji, A najvišji kraj, 'koder so sploh še prebivali ljudje, je v Evropi neka vas v Alpah, visoka 2540 m. V Ameriki obstojajo trajna bivališča tudi še mnogo višje. Četudi more človek na zemlji doseči samo višino 8000 m,, vendar se je z zra- | koplovu posrečilo, prodreti v še mnogo vrtoglavejše vi- | šine. Tako se je leta 1901 dvignil profesor Berson — | baje 10,000 m visoko in neki neznanec je v 1 uri in S 7 minutah dosegel baje višino 18.500 m, V primeri to- 1 rej z najvišjimi zemeljskimi vrhovi in z višino, ki jo f more človek doseči v zrakoplovu, so vse stavbe na 1 zemlji razmeroma prav. malenkostne. Že 25 let velja | kot najvišja stavba Eiliov stolp v Parizu, ki je 300 m 1 visok. Zanimivo, je, da smo dosegli z zrakoplovom i- 1 sto višino, kafcoršno globino je bilo možno .določiti v najglobljih morjih. L, 1912 so določili najgloblji kraj morja 9780 m. Potapljači pa se morejo spustiti samo 75 m globoko. Kđp ve, kaj krijejo še one globine, ki ne more človek do njih;
Pripeilitwe*
y nedeljo, dne 14. septembri:
Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozarjamo sosedna društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati. — H o č k i Orli priredijo ob pol štirih popoldne pri g. županu Antonu Vernik igro „Trije ptički.“ — Velik mladeniški shod na Brin j evi gori pri Zrečah z začetkom ob 10. uri. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se vprizorijo v šoli dve igri „Vse naše“ in „Čevljar.“ Med odmori udarjajo domači tamburaši. Po igrah prosta zabava na vrtu Cafove gostilne: srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri. — Izobraževalno in bralno društvo pri Sv. Rupertu v Slov. gor. ponovi igro „Mala pevka“ s petjem in tudi „Stotnik in njegov sluga“ ob 3. uri popoldne v poslopju nove šole. — Izobraževalno društvo pri S v . Andražu v Slov. gor. priredi ob priliki slovesne otvoritve „Krekovega doma“ ob pol treh popoldne narodno igro „Deseti brat“ s petjem in tamburanjem in narodno veselico (srečolov, šaljiva pošta, licitacija).
V nedeljo, dne 21 septembra:
Fantje in dekleta iz St. Ruperta in Trno v e prirede veliko narodno igro s petjem v petih dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre“ in „Dva gluha“, burko v enem dejanju. Kdor se hoče to popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne v našo kaplanijsko dvorano!
Zveza vojnih invalidov:	Vaš „De -
ment“ smo med tem v izvlečku priobčili in upamo, da boste sedaj potolaženi. Grozite nam, da ste „vedno pripravljeni bojkotirati naš list na ta način, kakor „Novo Dobo“, ne boste imeli velikanskih uspehov , kajti invalidom bomo vsestransko odprli oči.“ Prosilko, da bi v resnici izvršili vašo grožnjo. Sicer smo pa pričakovali, da nas boste tožili in smo se že ve -selili na trenotek, ko bomo zamogli našim čitateljem prirediti zabavo, da bomo stali z vami skupaj pred porotniki.
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilnsi“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/VHL
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Gb nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
M. Vidovič, gostilničar.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
mesarijo na Glavnem trgu v Mariboru.
Cenjenim odjemalcem bom nudil blago prvovrstne kakovosti. Postrežba točna in solidna! Za obilen obisk se priporoča
Franjo Orlič, mesar.
Mula naznanila.
Proda se s
Trgovci pozori
Ne zamudite ugodne prilike !Kaz- 5 pošiljam po povzetju dobro kre- | 210 za čevlje. Cena za en ducat | stane K 16-—. Anton Jenčič, tir- | govec, Fodgorica p. Dol pri Ljub- | ijiini.	1471 j
Grlavaa sabga in zastopstvo
::	poljedeljskih stroje?
Iwan Hajny ii Maribor?
feestu ii« 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
SUK&GSEC
(cvirn)
1 klopčič, (spala) 366 m črn št. '24, 30,	36
B®fcer šivalni g tre j
2a šivilje	j
se proda po nizki ceni. Mozartova f, ulica št. 46, II. nadstr. vrata 16, ?
Maribor.	. ■. |
j priporoča vitel ne, mlatilnice, žitne čistilne mline, Hiše Ha prodaj: j sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-
l rezniee, stiskalnice ali preše, slamoreznice, plage, \ brane, posebno izvrstno pocinkane brzoparilnike, j drobila© mline kakcu’ tudi inštaliranje električne I luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carin® in tovoru Sne.	1.586-349
bei št,
1 klopčič 1 ducat.
24,
30, 36 K S-~~ K 69 —
Dvonadstropna hiša, solnima stran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena taka se proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se proda za K. 140.000 K, Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primarna sa pekarijo, imeniten prostor ■ s prodajalnico se proda za 16,0.000 K. Josip Nekrsp, Mozartoma ulita 59, Maribor. 1570
Em. skladišče
ILUZIJ 01IIIŠE1,
Maribor, Glavni trg št. 6.
proda Karel Ko j, Selnici ob Muri, p. gor.
posestnik v S?. lij v Slov. 1607
Proda se
dvonadstropna hiša
17 let stara, Lessingova ulica 29, kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvu lista.	1611
Proda se hrastove stebre, stopnje (stafle.) letve ali late, svezane in navadna strešna opeka, tudi opeka sa zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 59, Maribor.
1477
OKOMI
za postelje se prodajo na drobno in debelo pri „MJasasrsls.»
©rajslsi sr® 3, Maribor«
Avto za osebo, 4 sedeži, dobro ohranjen sa po ceni proda. Kukovič, Tegetthoffova ulica št. 38, I. nadstropje. Maribor.	1610
Kraška slika našega priljubljenega generala Maistra je ravnokar izšla. Ljudstvo naj ma izkaže hvaležnost s tern, da si okrasi vsak svojo soho z njegovo sliko. Ista stane 20 kron, po poštnem povzetju 24 kron pri založniku Vilko j Weixl, knjigama v Mariboru.
1606
NEiREP JOŽEF
tesarski mojster, stavljeni podjetnik,
Maritoo-, Mozartova «1,59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Bsifftl Jakob,
tovarna finih likerjev In žganja v Krnovč (Jägeradorf)
Šlezija
Čeho-slovaška republika.
Priporoča svojo prvovrstno blago. 1609
Službo s
Krznarskega učenca sprejme takoj Blaž Rogina, Gosposka ulica št. 26, Maribor.	1508
Spreten viničar s štirimi delavski močmi se sprejme Kje se izve v posredovalnici služb M. Scheiber, Göthegasse 2.	1601
Spretnega mizarskega pomočnika, ki ima veselje za cerkveno delo sprejme Ivo Sojč, kipar, Maribor, Keiserjeva ulica 26.	1593
HMELJ
kupi vsako množino Rudolf S*®w@© v Mozirju Cena po dogovoru z vzorci.
Službi dveh prefektov
v „Dijaškem domu“ v Maribora se razpisujeta. Prosto stanovanje in hrana. Prošnje je vložiti do 12. septembra t. 1. na društvo „Dijaški dom“ v Maribora.	1605
Razpisuje se
mesto ravnatelja
v „Dilaltem difflu“ v Nirlb««»
Ravnatelj dobi prosto stanovanje, kurjavo, svečavo in hrano za celo obitelj. Prednost imajo oženjeni pedagogi. Prošnje je vložiti do 12. septembra 1919 na društvo Dijaški dom v Maribora.
1604
.1 varovanje
coper škodo
po požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, po vzročeno po požaru je ljubljanska
1563
Vzajemna zavarovalnica.
Glavni zastop za naše obmejne kraje je v Celja. (Breg); v Mariboru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št. 10; v ILamaic! pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
Ekspedicija blaga iz Nemške Avstrije,
Meniči;e in Gehoslovaške v
1541
MARIBOR
in okolico
v direktnih zanitanih železniških vozovih & spremstvom, (naj večja varščina zoper oropanje) izvršujejo po naročilu s popolno varščino :
Caro&Jellinek
sirnimi i* a, z. Špediterji
Pragi Dunaj 1 Trst
Biskupska ni. 7. Deutschmeisterpl.4. Via Trento 16
Preskrbuje dovolj©ujs za izvoz in prevoz.
Zastupstvo v Mariboru: A. Malty naslednik.
Na
Legato vem zaseb. učilišču
1582
v Mariboru
se prično
1. oktobra 1919 novi tečaii
za stenografija, strojopis, pravopis in poslovni sestavki, raSuastro v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17,1. nadstr. Prospekti brezplačno.
sdioi slov. kjučavulčar v Hariboru, Flasarfava ui.-3
se priporoča ceaj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tuli vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila,
1486—151
„a*
Obrtniki, trgovci itd. iasarirajte v mašili listih, ki äfl neoporečno najbolj razširjeni slovanski časopisi f
Sloveniji!
Tisk tiskarne sv* Cirila v Maribora*
TzUoiatelJ in založnik: Konsorcij „Straža.“
'Odgovorni rrednik: Vekoslav Stupam.