Amerik anski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
27. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 7. JUNIJA 1912.	LETNIK XXI.
KAZNOVAN DRŽAVNI PRAVDNIK.
V pravdi proti Darrowu, odvetniku bratov McNamara, prihaja do burnih prizorov.
ŠTRAJK NATAKARJEV SE ŠIRI.
Newyorški hotelirji v veliki zadregi. Boj med štrajkarji in policijo.
Los Angeles, Cal., S. jun. — Okrožni pravdnik John D. Fredericks je bil danes kaznovan z globo $25 in odvetnik H. H. Appel z globo $5 po sodniku Huttonu, ker sta se gospoda v pravdi proti Darrowu hudo sprla in skoro stepla s pomočjo obtoženca radi nasprotnega mnenja o dopustnosti gotovih papirjev kot dokazila.
Los Angeles, Cal., 4. jun. — Obtoži-teljstvo v pravdi, naperjeni proti odvetniku Darrowu zaradi podkupovanja, je danes jasno namignilo, da hoče dokazati, da je “Federation of Labor” ustanovila zagovorni sklad, s katerim da je bil porotnik Lockwood v slučaju McNamara podkupljen. Da se ta trditev utemelji, je bil pozvan kot priča blagajniški pomočnik pri “National Bank pf Washington”, H. H. Flather, ko je bil pravkar zaslišan Bert H. Franklin, kateri je s svojo izpovedjo povzročil navzočim lahko o-mraznico ali kurjo polt. Ime Samuela Gompersa, predsednika od “American Federation of Labor”, se je ponovno omenilo v razpravi. Franklin je izpovedal, da mu je Darrow o neki priliki izpovedal, da prihaja denar za pod-kupljenje Lockwooda naravnost od Gompersa.
Gompers, vprašan o izpovedi detektiva Bert Franklina, je izjavil snoči:
“To je nesramna laž, gola izmišljotina. Franklina sploh ne poznam in nisem imel z njim opraviti nikdar ničesar. Niti njemu, niti nobenemu drugemu nisem poslal denarja. Sploh nimam z denarjem ničesar opraviti, iz česar je že razvidno, da ni nič na stvari. Dokazna pisma imam za to, da je to neresnica, a začasno se jih ne poslužim.” ___________________
Šest oseb ustreljenih.
Newark, N. J., 5. jun. — Najmanj šest oseb je bilo ustreljenih in mnogo hudo ranjenih v pouličnem boju, ki se je vršil zjutraj med 150 štrajkujoči-mi delavci in mestno policijo. Pet štrajkarjev, en policist in neki neude-leženec na boju, ki ga- je zadela krogla, se nahaja v kritičnem stanju v mestni bolnišnici. Drugi obstreljenci so bili prepeljani v razne bolnice.
Krdelo italijanskih žensk, oboroženih z noži in kamenjem, je napadlo oddelek delavcev, zaposlenih v delavnicah Lackawanna-železnice, in je nadaljevalo srditi boj, ki se je vršil pred prihodom policije, ko so redarji pri-' hiteli stiskanim delavcem na pomoč. Ena izmed žensk je bila prijeta. Policista, ki jo je prijel, je veliko število štrajkarjev napadlo in gnjavilo, ko se je hotel podati z ujetnico do okrajne stražnice. Tovariši so mu prišli na pomoč in so razgnali napadalce.
Deček Albert Faulkes, ki se je na poti v šolo približal ulicam, kjer se je vršil krvavi štrajkarski boj, je bil zadet po krogli in je umrl za strelno rano. Neka ženska, ki se je baje udeležila izgreda, je bila najdena obstreljena v hrbet. Morda okreva.
Štrajk natakarjev.
New York, 4. jun. — Štrajk natakarjev in restavrantskih kuharjev, ki zahtevajo višje plače, krajši delovni čas in pripoznanje svojih unij, se širi dan za dnem, in tako štrajkarji, kakor tudi posestniki po štrajku prizadetih hotelov se kažejo nespravljive in zmage gotove. Nič manj nego šest velikih hotelov je bilo včeraj prisiljenih, zapreti vrata svojih obednic, in ostale gostilne so mogle zadovoljiti samo omenjeno število gostov.
Voditelji štrajka so se včeraj posvetovali in so sklenili, pozvati hotelske zaposlence vseh poklicev, vkolikor pripadajo unijam, naj se pridružijo štraj-karjem. Splošen štrajk hotelskih zaposlencev, zlasti če se ga udeleže strojniki, kurjači, oljarji in elektriki, utegne povzročiti natakarjem ugoden konec.
New York, 4. jun. — “International Hotelworkers’ Union”, kateri se je posrečilo, nad 40 hotelom in restav-rantom vsled štrajka kacih 5000 natakarjev napraviti veliko zadrego, je trdnega prepričanja, da bodo natakarji zmagali.
Streljanje v seji.
Chicago, 111., 6. jun. — “Sheet Metal Workers’ Union No. 73” je bila snoči zbrana v svrho letne volitve svojih u-radnikov v Musicians’ halllu pod h. št. 175 Washington st. Ko se je tekom seje pričenjala nominacija kandidatov za uradnike, je neki nečlan oddal sedem strelov. Dva člana sta bila ranjena.
Wilbur Wright umrl.
Dayton, O., 30. maja. — Wilbur Wright, sloviti zrakoplovec, je umrl danes zarana ob 3. uri 15 minut za mrzlico. Boril se je s smrtjo že več dni. Za časa njegove smrti so bili zbrani okoli njega njegov priletni oče, njegova sestra in njegovi bratje Orville, Reuchlin in Lorin Wright.
Wilbur Wright je bil rojen leta 1867. Že kot dečka sta kazala brata Wilbur in Orville izredno zanimanje in nadarjenost za mehaniko. Najprej sta popravljala in izdelovala biciklje, in si tako prištedila par tisoč dolarjev. Potem sta se bavila z zrakoplovnimi načrti in poizkusi, ter sta imela pri tem čimdalje večji uspeh. Iznašla sta takozvani Wrightov aeroplan in proslula zadnja leta po vsem svetu.
Washington, D. C., 30. maja.—Predsednik Taft, ki je izročil zlati kolajni, podeljeni po kongresu, Wilburu Wrightu in njegovemu bratu Orvillu, in ki je videl večkrat g. Wrighta letečega, je narekoval sledečo izjavo: “Žal mi je, da je oče velike nove znanosti zrakoplovstva mrtev, in da mu ni bilo dano živeti, da bi videl čudoviti razvoj, ki bo gotovo sledil prvotnim črtam, katere je on očrtal. Wilbur Wright zasluži stati poleg Fultona, Stephensona in Bella.”
Pariz, 30. maja. — Smrt Wilbur Wrightova je povzročila globoko žalost po vsem Francoskem, kjer je bil povsod priljubljen. Časopisi vsebujejo dolge, slaveče sestavke, še enkrat naštevajoč njegove prve polete na Francoskem začetkom leta 1908. Splošno priznavajo, da je francosko prvenstvo v zrakoplovstvu pripisati dejstvu, da sta brata Wright pokazala pot.
Visoke mesne cene.
Washington, D. C., 2. jun. — Visoke mesne cene prične zavezna vlada v kratkem preiskovati. Pravosodni department pa tudi namerava, iznova začeti preiskavo “beeftrusta”. Vprašanje, ali se oskrba ljudstva z mesom po naravnostnem prekrševanju Sherma-novega zakona sme trpeti, se je vnovič pojavilo in predložilo v presojo glavnemu pravdniku Wickershamu, ki namerava začeti civilno tožbo, po kateri se ima trust za meso razdražiti. Za-vezni pravdnik Wilkerson v Chicagu ima kup dokazil, zbranih med kazensko pravdo, ki se je končala nedavno z oprostitvijo velemesarjev. Tudi pravijo, da se ima v kratkem sklicati v Chicago zavezna velika porota, ki nastopi kazenskopravno proti več pričam omenjene pravde zaradi krive prisege. Govori se celo o tem, da se velemesarji morda prostovoljno izrečejo za razdružitev svoje zveze. -
Senator Lorimer in njegov sedež.
Washington, D. C., 4. jun.—Senator Lorimer pripravlja svoj zagovor in se posvetuje po več ur s svojimi prijatelji in uradniki, dočim je senator Kern iz Indiane pripravljen, pričeti boj proti Lorimerju z daljšim govorom po-poludne v senatu. Spet je zgodovina izvolitve senatorjeve v središču splošnega zanimanja, in doba zasedanja kongresa se utegne za en ali dva tedna podaljšati, če se hoče verjeti sicer dobro poučenim virom. G. Lorimer je odločnejši nego kdaj, bojevati se za obdržanje svojega sedeža v senatu, in njegovi nasprotniki ne bodo opustili nobenega dovoljenega sredstva, da dosežejo svoj namen.
Pred odločilno bitko v Mehiki.
El Paso, Mehika, 4. jun. — Blizu Chihuahue zbrane glavne čete Made-rove vlade in upornikov bržčas ne zadenejo skupaj pred žnim tednom, ker so tiri Mexican Central-železnice popolnoma razdejani in projdejo dnevi, če ne tedni, predno se pokvarjena mesta popravijo za porabo železnicam.
Generala Villa in Rabago marširata na čelu mnogoštevilnega oddelka vladnih čet proti Chihuahui in nameravata z napadom od strani izključiti oddelke generala Orozco od udeležitve na slučajni odločilni bitki. Uporniki so odposlali močan konjiški oddelek v izhodni smeri, da preprečijo namere generalov vladne armade.
General Orozco je svoje zmage nad sovražnimi četami tako gotov, da je odposlal generala Francisco del Tori z velikim številom vojakov na jug pokrajine, da malo naselbino Santa Rosalia, ki so jo vladne čete obdržale vkljub ponovnim naskokom, končno iztrže Maderovi vladi in zasede po u-pornikih.
Prebivavci Bachimbe, 40 milj južno od Chihuahue ob izhodu neke gorske soteske ležečega mesta, so se spet vrnili v svoje hiše, ko so se v soboto in nedeljo zatekli v gorovje v strahu, da se bo odločilna bitka med četami obeh sovražnih strank vršila v bližini njihovega kraja.____________
Cel kraj upepeljen.
Dunaj, 3. jun. — Vsled požiga je zgorelo celo mestece Toki v severni Galiciji. Upeljene so vse hiše in nad 2000 ljudi je brez strehe. Škoda znaša mnogo milijonov.
KDO BO NOMINIRAN V CHICAGI18. JUN.?
Delegati se zbirajo k republikanski konvenciji za nominacijo predsednika Z. D.
TAFT I ROOSEVELTUPAP0LNA.
Če bo Roosevelt nominiran, bodo demokrati morda spet za Bryana.
Chicago, UL, 6. jun. — Odločitev se bliža. Že današnja seja deželnega odbora pokaže, kako veter piha. Danes se ima odločiti, ali bodo razprave javne, torej občinstvu dostopne, tako da odbor javno glasuje o upravičenju tega ali onega delegata do sedeža in glasovanja. Taftovci so za to, da se občinstvo pripušča k razpravam, a med glasovanjem izključuje. Rooseveltova so pa za javnost tudi med glasovanjem.
Washington, D. C., 5. jun. — Podpredsednik Sherman je izjavil danes dop. med nekim pogovorom v Beli hiši, da bode po njegovih mislih predsednik Taft nominiran na deželni republikanski konvenciji v Chicagi, ki se prične dne 18. junija.
“Najmanj ne dvomim, da bo gospod Taft zopet nominiran,” je rekel. “Imel bo najmanj sto delegatov več na rlz-polago, nego Roosevelt. Nočem navesti natančnih podatkov, ampak moje trdno prepričanje je, da bo g. Taft zopet nominiran.”
Oyster Bay, N. Y., 5. jun. — Ker so bili izidi prvotnih volitev v South Dakoti samo nepopolnoma znani, ni hotel polkovnik Roosevelt izreči svoje sodbe o položaju. Polkovnik je bil vprašan, ali je res, da se udeleži deželne konvencije v Chicagi. “Tako mislijo moji prijatelji v Chicagi,” je odgovoril polkovnik, “in bodočnost pokaže, ali imajo prav.”
G. Roosevelt je rekel, da pač ne bo treba njegove navzočnosti v Chicagi in da bodo delegati ravnali, kakor jim je ljudstvo naročilo.
Chicago, UL, 5. jun. — Trikratni demokratični predsedniški kandidat, brezprimerni vodja naprednih demokratov, polkovnik William Jennings Bryan iz Nebraske, sedaj spet nastopa kot zvezda prve vrste na političnem nebu in opazovalci političnega položaja brez prav vsakih predsodkov ne bi bili nikakor presenečeni, če bi se postavil v četrtič za praporonosca demokratije. To je razvidno iz bojazni semkaj vsako uro dospevajočih delegatov k republikanski deželni konvenciji in iz razgovorov o političnem položaju na zapadu in jugozapadu.
Zadušeni po plinu.
Cincinnati, O., 4. jun.—4 osebe so se zadušile na iztekajočem plinu, ko so poizkušale, osvoboditi Jakoba Sachsa iz nekega podzemskega hodnika, ki mu je služil kot žitno skladišče.
New York, 4. jun. — Trupla ge. G. M. Warner, njenega 26 let starega sina in 21etne vnukinje so bila najdena v družinskem stanovanju. Vsi trije so bili žrtve svetilnega plina, iztekajočega iz zapipkov plinove napeljave.
Nesreča po zrakoplovu.
Seattle, Wash., 30. maja. — Zrakoplovec J. Clifford Turpin se je zaletel s svojim strojem danes pri svojem prvem poskusu vzleteti v prostor za gledavce, je usmrtil enega moškega in ranil 16 druzih oseb, med njimi šest žensk; en otrok prejkone podleže svojim poškodbam.
Mož in otrok, ki sta bila smrtno ranjena, sta bila takoj prepeljana v o-krajno bolnišnico, kjer je prvi koj izdihnil. Turpin in njegov spremljeva-vec Parmallee izjavljata, da je nesrečo povzročil neki gledavec, ki je baš pred strojem tekel, ko se je ta hotel dvigniti; da pa zavaruje dotičnika, je Turpin eno krilo odvil, in aeroplan se je zaletel s hitrostjo 50 milj proti odru.
V čast Kosciuszku.
Yonkers, N. Y., 30. maja. — Spominek Tadeju Kosciuszku, polskemu junaku, je bil odkrit danes pred polsko šolo in samostanom. Po odkritju je bila poulična parada mnogih društev. Predsednik Taft, škof Rhode, guverner Dix, polkovnik Roosevelt in drugi so brzojavno čestitali tukajšnjim Polakom k odkritju spominka junaku pri Saratogi.
Socialistovski izgredi v Belgiji.
Bruselj, 5. jun. — V Belgiji je prišlo ob volitvah do hudih izgredov in krvo-litja. Veliko število jezuitskih samostanov in šol so po socialistih nahujskane množice ljudstva oblegale, na-skokovale in deloma razdejale. 50,000 reservnih vojakov je bilo poklicanih pod orožje. Mnoge delavske zveze so zaštrajkale.
Zofija Hohenberg. *
Dunaj, 29. maja. — Senzacijo je vzbudila objava knjige, ki jo je spisal grof Adalbert Sternberg pod naslovom "V premeni časa” in ki v nji izjavlja, da je vojvodinja Zofija Hohenberg, poprej grofinja Chotek, ki je bila nekoč častna dvornica nadvojvodinje Izabele, upravičena biti smatrana za cesarico avstrijsko, ko pride nadvojvoda Franc Ferdinand do prestola, in da so njeni otroci zakoniti dediči prestola.
Grofinja Zofija je bila Ogrinja (Op. st. Ali ne Čehinja?) plemenitega, a ne kraljevskega rodu, in ko se je prihodnji cesar oženil z njo, se je odrekel vsem pravicam njenih otrok do pre-stolonasledstva. Pred kratkim je grofinjo pripoznal kot zakonito, ne mor-ganatično, ženo najvojvode nemški cesar Viljem.
Pisatelj knjige zahteva končno rešitev mučnega vprašanja o prestolona-sledstvu po cesarju Francu Jožefu, dokler je še živ.
Pisatelj trdi, da ženitev najvojvode z grofinjo ni bila morganatična, kakor se sploh misli, celo v Avstriji. To dokazujejo, pravd, naslova “vojvodinja” in “njena visokost”, podeljena Zofiji, in njeno dostojanstvo na avstrijskem dvoru in uradni stan na dvorih drugih dežel.
Nadalje trdi, da vprašanje enako plemenitega rodu ni merodajno, kakor so dokazali mnogi kraljevski prejšnji slučaji.
Potem izjavlja, da največji učenjaki v Avstriji pravijo, da je grofinja Zofija zakonito nadvojvodinja in nijeden pravoznanec ne more dokazati ničesar nasprotnega. Od visokih veščakov na drugih dvorih, ki jih je pisatelj vprašal o tej točki, je 99 odsto reklo, da imajo otroci nadvojvodinje zakonito pravico do prestola po smrti svojega očeta, vkljub njegovi prisegi pred njuno poroko, v kateri se je odrekel pravici o njihovem nasledstvu.
Grof Sternberg izjavlja, da najvoj-voda Franc Ferdinand ostane pri svoji prisegi, dokler bo živel, a preklicati ne more pravic svojih otrok.
Nemške vojne ladje dospele.
■ Fort Monroe, Va., 3. jun. — Častniki in moštva trojih nemških vojnih ladij, ki se mude na obisku v ameriškem vodovju, da vrnejo lanski obisk ameriškega brodovja v Kielu, so bili danes pozdravljeni po predsedniku Taftu. S tem pozdravom se je pričela vrsta slavnosti, ki pokažejo Nemcem ameriško gostoljubnost. Na krovu nemških vojnih ladij se nahajata dva princa, ki vzbujata posebno zanimanje družabnih krogov v Washingtonu in New Yorku.
Izjalovljen atentat.
Budimpešta, Ogrsko, 29. maja. — Pozno snoči je na stopnicah državnozborskega poslopja razletela dinamit-na patrona, ki je razdejala mnogo o-ken, a sicer napravila malo škode.
Oblastva domnevajo, da je bila patrona prinešena v poslopje med nedavnimi delavskimi nemiri.
Žrtvi zrakoplovstva.
Bremen, 2. jun. — Albert Buchstaet-ter, eden najbolj znanih zrakoplovcev nemških, in njegov pasažir, lajtnant Stille od nemške armade, sta danes naglo storila smrt, ko se je enokrilnik, s katerim sta letela, nenadoma prekucnil in je oba pod sabo pokopal.
480,000 gostiln na Francoskem.
Pariz, 30. maja. — Nasvetovani zakon, po katerem bi se imelo omejiti število gostilnic na Francoskem, se gotovo zavrže, ker so tri četrtine državnozborskih poslancev proti njemu. Na Francoskem je 480,000 gostilnic, ali ena na vsakih 80 prebivavcev. Predlagano je, omejiti gostilne na eno za vsakih 200 domačinov. Pariz ima 30,-000 gostilnic. Alkoholizem je baje predvsem odgovoren za “plemenski samomor” na Francoskem.
Edina pot.
Edino zanesljiva, četudi ne vedno najhitrejša pot do uspeha je zasluga. Dobra reč mora končno zmagati in odstraniti vse zapreke, ki ovirajo napredek. Ljudstvo rado sprejema .n podpira vse, kar ima zaslugo ali vrednost. Pred več nego dvaindvajsetimi leti je prišlo prvotno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v javnost in premagavši predsodke, ponaredbe in vse ovire, je pridobilo odlično mesto med družinskimi zdravili, katero zavzema danes, posebno v boleznih želodca in črev, v malokrvnosti in vseh takih boleznih, ki jih povzroči kaka nerednost v prebavi. Priporočljivo je v slabosti, razdražljivosti, izgubi spanja, težavi po jedi, zapeki, bljuvanju, napenjanju, bolečinah in krčih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
NA BALKANU ZOPET HUDO VRE.
Albanci pripravljeni na boj za svobodo ali smrt, in turške čete že marširajo.
KRALJ FERDINAND NA DUNAJU
Prvi avstrijski “dreadnought” baje napačno zgrajen in neraben.
Carigrad, 4. jun. — “V balkanskih državah pride prav gotovo v najbližji bodočnosti do splošnega vstanka, če ne bo velevlastim mogoče, napraviti konec italijansko-turški vojni.” Tako nekako je rekel danes bolgarski minister vnanjih zadev po neki brzojavki, dospeli iz Sofije. Neka brzojavka iz Ueskueba na Kosovem pravi, da je tja dospel Iza Bolatinec, znani albanski vodja, in izjavil, da je pričakovati splošnega vstanka.
“Albanci,” je rekel Bolatinec, “zahtevajo svobodo ali smrt. Turki ne o-stajajo pri nobenih obljubah.” Hasan bej in Nedjih Draga-bej, dva bivša člana otomanskega parlamenta, podpirata Bolatinca v njegovem prizadevanju, uprizoriti splošen vstanek.
Dunaj, 4. jun. — Iz Albanije dohajajo vznemirljiva poročila. Splošen vstanek smatrajo tam za neizogiben, ker se glavni rodovi oborožujejo in vsak dan ojačujejo. Znamenit pojav je okolnost, da se katoliški Albanci pod vodstvom Zefi Vogelsa udeležujejo gibanja. Albanci nočejo dlje prenašati preganjanja po mladoturkih. Turška vlada je že odposlala en armadni zbor proti Albaniji, da se nameravani vstanek zaduši v spočetku, ako mogoče.
Kralj Ferdinand na Dunaju.
Dunaj, 5. jun. — Pri svečani pojedini, ki jo je priredil cesar Franc Jožef v gradu Schoenbrunn v čast bolgarskemu kralju Ferdinandu, sta vladarja napila drug drugemu in si prav srčno nazdravila.
V zdravicah se je poudarjal uspešni razvoj Bolgarije, ki tako zelo pospešuje mir, in so se omenjali izvrstni od-nošaji med dvojno monarhijo in balkansko državo.
Najbolje poučeni krogi mislijo, da je obisku bolgarskega vladarja v sedanjem trenutku pripisovati političen pomen, in to misel podpira dejstvo, da se je kralj Ferdinand z avstro-ogrskim ministrom vnanjih zadev, grofom Berchtoldom, prav mnogo posvetoval.
Prvi “dreadnought” izkažen?
Dunaj, 4. jun. — Zelo neprijeten vtis napravljajo govorice, ki se razširjajo o prvem dreadnoughtu vojne mornarice avstro-ogrske, “Viribus Unitis”. Govorice sicer še nikakor niso potrjene od merodajne strani, a se trdovratno vzdržujejo in zahtevajo skorajšnjega uradnega pojasnila. Po teh govoricah je nova bojna ladja napačno zgrajena. Pripetili so se baje vsi mogoči računski pogreški. Teža in gažnja sta baje prav znatno večji, nego je bilo preračunjeno v podrobnem načrtu, tako da je okretnost ladje baje za petdeset odstotkov zmanjšana.
Obstrukcija v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 4. jun. — Predsedniku grofu Tisza se je danes prvikrat po več dneh posrečilo, hrupne obstrukcio-niste v toliko pomiriti, da je bilo več predlogov sprejetih.
Šunder je bil strašen, predno je prišlo tako daleč. Vsi člani opozicije so si oskrbeli trobente, piščali, brundala in slično “miloglasno” orodje ter so povzročali tak hrušč in trušč, da ni mogel grof priti do besede dolgo časa. S pomočjo članov desnice se mu je končno posrečilo, da so bile sprejete brambne predloge, ki so ovirale vse zakonodajno delovanje več mesecev. Opozicija naprosi cesarja, da posreduje.	__________
Slovenske novice.
—	Sheboygan, Wis. Rojak John Skok, 38 let star, je stanoval tu pri svojem bratu, ki je salunar pod h. št. 222 N. Eight st. Dne 19. maja je čil in čvrst odšel neznanokam. Čez teden dni so našli njegovo mrtvo truplo v reki. Pokopan je bil na katoliškem pokopališču. V stari domovini zapušča ženo in otroke.
—	New York City. Rojak Mihael Košak je bil v nedeljo 26. maja ob 11. uri ponoči v vzhodnem dolenjem delu mesta napaden, pobit na tla in oropan. Neznani lopovi so mu vzeli uro z verižico in 103 dolarje v gotovini.
—	East Palestine, O. Rojaka Josipa Hafner je dne 25. maja zgrabil tu blizu vlak in ga usmrtil vpričo njegove žene in njunega sinčka.
—	Dunlo, Pa. Tu nameravajo rojaki zgraditi “Slovenski Dom .
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo;
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “linotype” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept. 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa, ki bodo list naročili po 1. sept. 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te prilike, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti • najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. Sl.
Okraden Američan.
Dunaj, 3. jun. — Iz Inomosta na Tirolskem se poroča o tatvini, katere žrtev je bil neki Američan. Newyor-čanu James Deeringu, ki je na svojem potovanju po Evropi šele pravkar dospel iz Trsta v Inomost, je bil ukraden njegov kovčeg, ki je vseboval starin in dragocenosti za $25,000. Policijska o-blastva evropska so brzojavno obveščena o tatvini.
Jolietske novice.
—G. John Mahkovec in njegova ga. soproga odpotujeta prihodnji torek v New York, odkoder odrineta dne 15. junija na krovu novega parnika “Kaiser Franz Josef I.” od Austro-Americana čez široko morje v staro domovino na obisk. G. Mahkovec obišče predvsem svoje brate v rojstni vasi Reka gojzd pri Litiji, v Trstu in v Trbovljah. Srečno pot!
—	Povodom letne konvencije državne zveze Elkov, ki se vrši ta teden v Jolietu, je vse notranje mesto v zastavah.
—	K ustanovitvi Krožka “Ameriška Slavij a” v Jolietu smo prejeli sledeči dopis:
Joliet, 111., 4. jun. 1912. — Možje in žene, ki so bili na seji Krožka “Ameriška Slavija” (American “Slavia” Circle) zadnjo nedeljo in oni, ki so pristopili takrat, so s tem pokazali, da res imajo slovanski narod; pri srcu in želijo kaj koristnega za jolietski slovanski narod storiti. To je najboljši “Krožek”, kar se jih je še začelo v našem mestu. Namen je, združiti ves slovanski svet v tem mestu, da se bodo bolje med seboj spoznali in bodo bolj spoštovani od tujega naroda. Ta “Krožek” bode imel čitalnico, koncerte, zabave, večerno šolo, pevski zbor, zgodovinska predavanja, igre i. t. d. in vse drugo kar je podučljivega za narod. Člani bodo zbrani iz najboljših mož in žensk. Vstopnina je $5.00 za moške in $2.50 za ženske, za celo leto — naprej plačano. Najboljši Polaki, Hrvati, Slovaki, Srbi in Slovenci so vabljeni pristopiti. Rev. Olszewski, Rev. Ivečič, Rev. Violič, Rev. Kranjec in Rev. Pollak so naši prvi člani in kažejo, da ljubijo “Slavijo”. Vsi “busi-ness men”, pristopajte hitro, da ne boste kaj dobrega zamudili, ker bo dosti za naučiti se in videti kaj zanimivega. Modri bodete, da ste Slovan, ako pristopite k temu “Krožku” — k “Slaviji”, katera bode “večerna zvezda” jolietskega slovanskega naroda. Bog pomozi! — Dr. M. J. Ivec.
«
Joliet, 111., 5. jun. — Lepo slovesnost 60 imeli zadnjo nedeljo naši cerkveni strežniki. Blagoslovilo se jim je pri popoludanski službi božji po primernem nagovoru krasno predelano strežniško bandero, za katerim bodo naši Strežniki stopali kot častna družba. Pri blagoslovitvi sta kumovala gospod in gospa Stonich. Zahvala za to slo-vestnost gre pred vsim drugim našim vrlim šolskim sestram in pa gospej kumici in gospodu kumu.
—	G. Matija Nemanich umrl. Spet je izgubila naša jolietska naselbina enega izmed najbolj znanih rojakov, ki je svojčas mnogo deloval za našo cerkev sv. Jožefa in za razvoj naših podpornih društev ter se mnogo let bavil tudi s politiko. G. Matija Ne-manich, stanujoč pod h. št. 1303 N. Center street, oženjen, star 43 let, je nanagloma umrl za srčno kapjo v ponedeljek, dne 3. majnika, okoli polu ene ure popoludne, ko se je vračal od dela pri tvrdki “Joliet Slovénie Bottling Co.” Dasi je pokojnik bolehal že tri leta in bil že sredi zadnje zime skoro kraj groba, vendar se je v zadnjem času toliko očvrstil, da je njegova nagla smrt vse njegove sorodnike in prijatelje in znance pretresla.
Pokojnik je bil rojen leta 1869. v Lokvici pri Metliki na Belokranjskem, odkoder je prišel pred 24. leti v Ameriko, in sicer najprej v Chicago, kjer je bival kacih devet let. Že v Chi-cagi je pridno deloval na društvenem polju in bil med drugim tajnik dr. sv. Stefana št. 1 K. S. K. J., zato je dobro znan tudi med chicaškimi rojaki. Pred
15.	leti pa se je preselil s svojo družino v Joliet. Tu se je združil s svojim bratom Antonom najprej v grocerij-ski trgovini in potem pred desetimi leti v pogrebniškem podjetju; pred petimi Jeti pa je otvoril sam svoj pogrebni zavod. Kakor že omenjeno, se je pokojni Matija Nemanich, prišedši v Joliet, takoj začel po svojih močeh truditi za vsestranski razvoj in napredek naše naselbine. Za našo cerkev je vneto deloval o vsaki priliki. Prav tako za naša podporna društva. Bil je član društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S.
K.	J., potem društva sv. Martina Zap. Kat. Unije; in pripadal je še drugim zavarovalnini družbam. Vneto se je udeleževal tudi političnega gibanja v tem mestu, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je bil 8 let pomožni supervisor; za republikansko stranko se je vnemal. Tudi za naš napredek v narodnem oziru je bil navdušen.
Oženil se je pokojnik pred 19. leti z gdčno. Marijo Horvat iz Brownsa, Iowa. Zapušča petero otrok, ki so John (v 18. letu starosti), Marija, Ana, Julija in Josip (v 7. letu starosti). Razun teh žalujejo za pokojnikom njegovi starši, oče Matija Nemanich in mati Katarina rojena Škof, oba stara po 78 let in 'stanujoča na Nemaniche-vem letovišču, Clement st. nad Thei-lerjevim parkom; oba že 13 let v Ameriki. Nadalje brat Anton, naš znani veljak; brat John, ki je pred 6. leti odpotoval v staro domovino;.sestra Barbara omožena Željko tukaj, in druga sestra Katarina omožena Weber v Chicagi. Vsem naše iskreno sožalje!
Pogreb se bo vršil radi jutrišnjega praznika (Telovo) šele v petek dopo-ludne s sv. mašo zadušnico ob 9. uri v naši cerkvi. O tem prihodnjič. Svetila pokojniku večna luč!
—	Za piknik, ki ga priredi slavno društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Theilerjevcm parku tretjo nedeljo tega meseca, to je, dne 16. junija, je zanimanje splošno, in pričakovati je naj-obilnejše udeležbe, če Bog da primerno vreme. Tiketi šo na prodaj po $1.00, a so vredni mnogo več, kajti vsak tiket ti daje pravico do prostega vstopa, prostega prigrizka in proste pijače, katere ne bo primanjkovalo. Zatorej na svidenje v parku dne 16. junija!
—	“Slovenski Dramatični Klub” je bil ustanovljen dne 31. majnika t. 1. v Jednotini dvorani. Ker je ta ustanovitev velikega pomena in nam topot nedostaje prostora, izporočimo več o tem prihodnjič.
—	Krožek “Ameriška Slâvija” v Jo-lietu je takorekoč že tudi ustanovljen. Uradno naznanilo o tem objavimo v kratkem. Danes samo opozarjamo na tozadevni dopis drja. Ivca na 1. strani te št.
j — G. Mihael Sitar se je podal te dni na Calumet, Mich.
—	Ga. Roza Zupančič in gdčna. Ku-lavic iz La Salle, 111., sta prišli zadnjo fioboto semkaj na obisk svojih sorodnikov, g. Zupančiča, g. Matt Grahka in dr. V spremstvu zadnjega sta si ogledali tudi tiskarno Am. Sl.
—G. Ignac Česnik iz Willarda, Wis., se je mudil v ponedeljek in torek tukaj po svojih opravkih.
—	Bližnji Rockdale, ki je po večini slovenski, res naglo napreduje. Novih hiš je čimdalje več, in sicer prav ličnih enonadstropnih hiš, podobnih pravim vilam ali selskim dvorcem. In obstranske tlake (sidewalks) bo imel Rockdale kmalu lepše nego Joliet. So res napredni naši Rockdalčani in zaslužijo javno pohvalo, da jo bo slišati še ouostran oceana.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Babič Alojz,"Borić Jo-
van, Bosnič Jakob, Brkljac Gjuro, Erjavec Josip, Gračanin Jure, Kern Frank, Majkar Frančiška, Mihalič Martin, Možina John, Ogulin John, Skompa Josip, Tadič Milovan, Vrbos Frank, Volk Fred.
St. Paul, Minn. — Umrl je dne 1. junija v tukajšnjem semenišču bogoslovec g. Anton Logar, sin znane Logarjeve družine, h kateri so se kaj radi zatekali naši slovenski semenišniki St. Paulskega semenišča. Pokojnik je bil sin delavske družine Logarjeve. Oče mu je umrl že pred par leti. Cela družina je stavila vse upanje svoje na nadebudnega mladeniča v nadi, da ji kdaj povrne velike gmotne žrtve. Božja previdnost je drugače sklenila in poklicala k sebi mladeniča .v cvetu mladosti. Pokojnemu kleriku naj sveti večna luč, vžaljeni družini pa naše sočutje!
St. Paul, Minn., 3. jun. — Ni dolgo odkar sem pisal nek dopis v A. Sl. in v njem tudi omenil nekaj o St. Paul-skem semenišču in o slovenskih študentih, ki študirajo v njem.
Bilo je ravno nekako o Božiču, ko je eden naših tovarišev zapustil semenišče in se podal kot delavec v vinograd Gospodov tja v državo Ohio, mesto Cleveland. Tako se je štiriperesna deteljca spremenila v triperesno. A ni nam bilo toliko žal zaradi tega, saj peresce deteljce se je samo začasno odcepilo od drugih peres. A bolj nam je žal za pero deteljčino, ki se je odcepilo pred kratkim; odcepilo se je za vedno od triperesne deteljice, uvenelo je za vedno.
Usoda je namreč zahtevala žrtev v najlepši dobi življenja.
Bilo je zadnji četrtek 30. maja, ko se je Anton Logar, v 24. letu svoje starosti, bogoslovec drugega letnika v semenišču sv. Paula, napotil sam k “Minnesota river” z namenom, da bi si kupil čoln (canoe) za približajoče se počitnice. Prost trudapolnega dela, ker smo ravno končali skušnje istega dne, si je hotel privoščiti in preživeti nekaj prostega časa na vodi v čolnu, ker je imel veliko veselje do tega, A nesreča je hotela drugače. Ko je on dospel do kraja, kakor sem ga ža omenil, si je kupil čoln (canoe) in se začel voziti po reki. Le malo časa je užival to veselje. Hudi vrtinci vode so ga zvabili v svoje okrožje in se začeli igrati z lahkim čolnom. K temu so pripomogli tudi valovi, ki so prišli od nekega parnika v bližini onega kraja, kjer se je čolnič vrtil za nekaj časa. A ker se ni mogel ustavljati preveliki premoči vrtincev, se je prvi konec vzpel kvišku in Tone je padel v vodo. Vrtinci so ga takoj potegnili notri, a pripomogel si je toliko, da je prišel zopet na površje. Toda nevešč plavanju in tudi zelo prestrašen, si ni mogel veliko pomagati. Ker se tudi nobena pomoč ni nudila, je moral podleči vodni sili in tako izdihniti svojo dušo na mehki vodeni postelji. Žalosten prizor je bil to za brata, ko je ravno prišel blizu obrežja, ko se je njegov brat boril z smrtjo, a ni mu mogel ponuditi nikake pomoči, da bi ga rešil gotove smrti.
Kak udarec je bil to za mehko materno srce, ko je zvedela to žalostno novico in istotako njegovi bratci in sestrice. Komaj so bili odložili črno žalno obleko, komaj se jim je srce malo utolažilo in pomirilo od zadnjega udarca, ki jih je zadel lansko leto, ko jim je bela žena pokosila in ugrabila očeta, ljubega očeta in s tem zadala rano srcu soproge in njegovim otro-
kom.	Gotovo hujše so morale biti bolečine v materinem srcu, ko je smrt ugrabila izpred njenih oči v trenutku njen up, njeno vse, njenega ljubega Toneta. Z radostjo je pričakovala in štela leta, ko bi bila učakala videti svojega sina novomašnika, ki bi bil pel novo mašo v teku dveh let, ako bi mu bila sreča mila. Ves up, ki ga je imela ljuba mati v njega, vsa pomoč, ki jo je dobivala od njega in tudi še pričakovala, je uničena, je razrušena za vedno. A naj bo potolaženo srce materino in srca bratcev in sestra, naj se zaceli rana src s tolažilom: le nekaj časa še, le nekaj zemeljskega trpljenja bomo prestali in potem se podali tja k tebi, zopet sešli v veseli družbi s teboj in z očetom v rajskih višavah. Ti Tone pa prosi za nas vse tam pri Bogu in Materi Majniški, kateri si še zadnji dan, predno si zapustil to solzno dolino, skazal čast z milimi pesmimi veselega, krasnega majnika. Marija te ne bo zapustila, dala ti bo stoterno povračilo za to, kar si jej ti na čast storil skozi celi mesec majnik.
Zatorej ti prosi za svojo mater, brate, sestre in tudi za nas druge, da srečno končamo boj tu na zemlji in se snidemo enkrat skupaj s teboj v nebeškem raju. Saj ti si prost boja zemeljskega sedaj, končal si ga v mladostnem cvetu, dopolnil si čašo življenja, zemeljskega trpljenja, a zdaj vživaš življenje mirno, življenje brez hrupa, življenje angeljsko. Zatorej naj ti zakličemo vsi skupaj:
Pač blagor, blagor tebi,
Tam dobro je za te,
Na srečnem božjem nebi Oj moli še za me!
Pogreb ranjkega se je vršil v ponedeljek 3. junija in se ga je udeležilo 16 duhovno. Ob 9. zjutraj je bilo truplo prenešeno v župno cerkev sv.
Neže. Pred krsto so stopali njegovi sošolci v talarjih in koretljih oblečeni in pevski zbor iz semenišča pod vodstvom Rev. Missia. Nato se je vršila peta sv. maša zadušnica, ki jo je opravil Dr. Schaeffer, ravnatelj semenišča sv. Paula, in dva dijakona, ki sta bila eden kot dijakon in drugi kot subdijakon. Father Solnce je v svojem pretresljivem in v srce segajočem govoru opisal in orisal mladostno življenje ranjkega, ki ga je orisal kot mladeniča lepega značaja in vzornega življenja. Potem je bilo truplo prepeljano na pokopališče “Calvary”. Za njegovo krsto se je peljala njegova tužna mati, katere srce se je topilo v solzah žalosti, in poleg matere njegova dva bratca in štiri sestre. Njegovo truplo je bilo položeno nato v hladen grob med jokom in jadikovanjem svojih žalujočih.
Spavaj Tone, spavaj sladko, v hladni zemlji se počij, dokler angelj s trobento glasno pride, te iz spanja vzbudi.
Pobratim.
Calumet, Midi., 27. maja. — Dragi urednik A. S.! Ker sem malo zaostal z naročnino, zatorej zdaj pošiljam en dolar, in ostanem še naročnik Vašega lista.
Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas prvo sv. obhajilo, ravno na binkoštni praznik. Dvainšestdeset deklic in šestdeset dečkov je prejelo Najsvetejše. Z veseljem jih je bilo videti, ko so prikorakali iz basementa v cerkev dva pa dva skupaj. Koliko veselje starišev, ki vidijo svoje otroke iti k mizi Gospodovi, a še večja sreča pa za same otroke ko pride sam Bog prebivat v njih srce. Zato se imajo zahvaliti Rev. L. Klopčiču za njegov trud, ki jih je tako izvrstno izučil. Marsikatero oko je bilo solzno, ko je naš župnik imel govor pri prvi sv. maši po angleško in po slovensko, tako da ako bi imel človek kamnito srce, bi ga moralo ganiti do solz. Zato rečem, da je izboren govornik.
Tudi pri nas na tem mrzlem Calu-metu se je začelo poletje, samo bojimo se, da bo spet čez par mesecev sneg zapal; ne bojimo se, da bi bili dolgo brez ledu.
Kar se pa dela tiče, je po navadi. Sliši se, da bo spet Osiola-rudnik začel delati prihodnji teden, ki je že počival tri leta; a kaj je bilo vzrok, tega sam ne znam. Delavcev ne vabim nobenega sem, zakaj jih je tukaj zadosti.	John Gosenca.
Cleveland, O., 3. jun. — Že delj časa mi ni bilo mogoče vam pisati iz naše velike naselbine. Tudi ni bilo posebnega, to je, izvanrednega. Seveda, nekaj se še vsak dan zgodi. Tu se dva poročita, tam se dva zaročita, tam smrt raztrga vez, in zopet tam zahteva smrt žrtev; včasih mladega otroka, včasih odrastlega. Nasprotno pa pridejo tudi novi naselniki, nekateri iz “stare kontre”, in zopet drugi, ne vem odkod, včasih so nam rekli, da jih tisti "tete” vlovijo v jezerih. In tako se naša naselbina, ki je že sedaj za pol Ljubljane velika, še vedno množi.
Napredujemo pa ne samo po številu, ampak tudi v drugih ozirih. Dela se dosti povoljno, vendar pa bi ne bilo svetovati ljudem hoditi semkaj iskat dela in službe, ne da jim preskrbi delo že popred kak prijatelj, ker drugače morajo včasih dolgo čakati, predno dobijo službo.
Vedno bolj in bolj kupujejo naši rojaki svoje hiše, kar je gotovo dobro znamenje. VsM< zdrav delavec, ki skrbi vsaj nekoliko za prihodnost, si lahko počasi napravi svoj dom. To nam kažejo zgledi tukaj. Vzrok, da morajo nekateri ljudje vedno plačevati "rent”, najemščino, je največkrat to. da so se ti ljudje od začetka premalo brigali za prihodnost. Kakor delajo nekateri danes, tako so delali drugi pred njimi, namreč živeli sg^od dne do dne. Kar so zaslužili, so po večini pustili po sa-loonih ali na drug nepotrebni način zapravili, in sedaj, ko imajo družine, pa je nemogoče priti na površje do boljšega stanja.
Torej, fantje, varčujte sedaj, dokler ste sami. Sedaj je čas. Začnite z malim, denite na stran vsak mesec par dolarjev in začelo se vam bode nabirati. Le začeti je treba, toda začeti takoj. Ne recite: "bom začel prihodnji mesec”, ali “bom začel hraniti prihodnje leto.” Danes začnite, sedaj! in videli bodete, da ni tako “strašno" težavno. Poglejte ljudi, ki so začeli z malim, ki so začeli “takoj”: danes imajo nekateri krasna domovja, morebiti še ne docela poplačana, vendar pa so na dobri podlagi in namesto da bi plačali rent vsak mesec, plačajo to za osvoboditev doma, in kmalu postanejo sami svoji. Tudi ti so delali kakor vi, tudi ti še danes delajo in bodo delali, vendar pa živijo zadovoljno v čednih domih, ne pa morebiti po starih umazanih bajtah, za katere bi morali plačati morebiti visoko najemščino. Le preveč naših ljudi je nebrižnih v mladih letih. Saj se človek lahko razveseli in razvedri na kak boljši način, kakor pa da namakuje svoj želodec vedno v pivu ali v kaki drugi “šalamurji”. Za potrebo piti, to ni pač nič slabega, toda nobeden pa nima take “potrebe”, da bi moral stati v pivnici po cele noči in potem se vračati preklinjaje in kri-čaje domov, kakor da ga je cel svet razžalil in se mora sedaj znositi nad ubogimi ljudmi ter kaliti njih potrebni počitek. Veliko je ravno to kalenje miru vzrok nove agitacije proti sa-loonom v Clevelandu. Lahko se zgodi, da bode mesto odpravilo več kot polovico saloonov, ker se govori, da bode za vsakih 1000 ljudi le en saloon,
in kdo bode vzrok? Saloonarji, ki dajejo pijačo že pijanim, in pa razgrajajoči pijanci. No, pa saj bodemo sedaj dobili dobro mestno vodo?!
. Zadnji teden se je utopil v jezeru 121etni Anton Novak. Šel je ribe lovit in si navil vrvico okrog pesti. Ne ve se ravno, ali je padel sam od sebe raz poda v vodo, ali ga je morebiti potegnila. za seboj kaka večja riba. Tukaj zapušča stariše in enega brata.
Za kratek čas se je mudil zadnji teden mil. g. škof Jakob Trobec iz St. Clouda. O priliki je tudi obiskal svoje tukaj bivajoče sorodnike, ozir. Dr. James Seliškarja in njegovo mater. Mil. g. škofu je zelo ugajalo slovensko petje šolarjev sv. Vida in moškega cerkvenega zbora, ki so med sv. mašo peli slovenske pesmi.
V nedeljo in par dni potem mudil se je pri nas tudi Rev. Dr. Seliškar, profesor modroslovja, nravoslovja in psihologije iz St. Paul - semenišča. Rev. Dr. Seliškar je pri tej priložnosti obiskal našo šolo ter se prav pohvalno izrekel o naših šolarjih. Res, če pomislimo, da se naši otroci učijo zraven potrebnega krščanskega nauka tudi vsega druzega potrebnega in to v dveh jezikih, in od petega razreda naprej v treh, potem mora vsak priznati, da se delo naših šolskih otrok daleč povzdigne nad delo vsake primarne javne šole v deželi, kjer se učijo otroci le enega jezika, malokedaj dveh, nikdar pa verskih resnic. Če pa človek ni poučen v teh in ne pride njegova izobrazba iz srca, je podoben vajeni živali, ki stori marsikaj koristnega, pri tem pa nima druzega motiva kakor to, da ustreže nagonu, ki ga je povzročila navada in jo sedaj žene do učinka.
Na svoji poti v staro domovino k starišem na obisk, mudila se je par dni pri svojih sorodnikih tukaj gospodična Mary Trobec iz St. Paula, Minn.
Ely, Minn., 2. jun. — Dragi mi A. S.: —Zopet se iz napol slovenskega mesta oglašam. Kar se tiče delavskega gibanja, še dobro gre. Delamo pa globoko pod zemljo, kjer kramp in lopato vihtimo, da se potimo. Smo marljivi slovenski delavci, katerih čvrsta roka ino dlan koplje srečo vsaki dan. Živimo na severu, kjer najdalje zima razvija svoj plašč, toda prišla je sila spomladi, ko narava cvete, zeleni in mene veseli. Juj-ju-hu-hu! Bil sem navzoč, ko so hoteli bezgov grm posekati, toda jaz sem se kregal, da ne grma posekati, kajti izkaz nam priča, da bezgovo cvetje je uspešno zdravilo.—Belokranjska mladenka Katarina Težak iz Dol, Suhorja pri Metliki je prišla na Ely. Prinesla nam je domačih pozdravov.— Dne 2. junija smo imeli slovenski izlet na piknik. Pač smo v svilnati volji poskočili, no ja tudi zavrtih se.—Tam iz A., Minn., nekdo mi je pismo poslal,
ki pravi, da na zvestobo je kriza udarila. Ha, ha, ha! Kaj meni mar. Sicer pa ne siliti prste v žrjavico. Gospodinja me kliče k obedu, zatorej stavim piko.	Ivo Težak, Box 429.
Kaylor, Pa., 28. maja. — Cenj. uredništvo! Ker še ni nikakega dopisa citati v našem kat. listu iz tukajšnjega kraja, in ker je položaj nas premogo-kopov v tukajšnjem kraju toliko resen, da je dolžnost enega ali drugega rojaka naš sedanji stan naznaniti, ozir. opisati, širom naše ljudovlade, zategadelj se čutim tako prostega, Vas, g. urednik, prositi, da priobčite ta dopis v cenj. naš list.
Menim, da je uže marsikateremu znano iz drugih listov, da je tu v našem kraju štrajk! Da, dragi bralec teh vrstic, tu imamo štrajk! In v pravem pomenu dosti hujši, kot je bil v Westmoreland okraju pred dobrim letom dni; uže s tem razločkom, da tu imamo trdno lokalno unijo uže odkar poslujejo te jame; družba je dosedaj še zmiraj ugodila v glavnih zahtevah uniji. Nekako pred letom dni pa je družba menjala nekaj bossov ozir. su-perintendenta, in ti so prišli semkaj iz zloglasnega skebskega okraja West-morelanda; in takoj prve mesece njih poslovanja pokazali so svoje sovraštvo do organizovanega delavstva v tem, da so hoteli nekatere delavce, kateri jim niso bili po njih volji, odpustiti, kar se jim pa ni posrečilo, ker s par-dnevnim štrajkom smo jim pokazali tudi našo moč. Sedaj pa, 1. aprila, ko je pogodba med delodajalci in odjemalci potekla, so se pa ti bossi ozir. družba kakor zaprisegli, da hočejo to lokalno unijo uničiti, razbiti, poteptati do celega. Tudi enega centa ne privolijo v zvišanje plače nad staro preteklo pogodbo! A še hujše kot to: družba prepoveduje v svoji plačilni lestvici uniji pobirati takoimenovani “check off”, nadalje naravnost prepoveduje nekatere vrste delavcem biti v uniji, in še več, bossi hočejo imeti neomejeno oblast nad ubogim trpinom delavcem, ga iztirati od dela, ozir. iz tukajšnjega kraja, ako bi ne hotel plesati po njih taktu; in še več enakih nesramnih zahtev na delavca, za katere pa primanjkuje prostora, da bi vse podrobno opisal.
Uže iz zgornjih zahtev družbe na delavca lahko trdim, da ta štrajk je največjega pomena v okraju mehkega premoga; ker, ako se podamo družbenim zahtevam, ozir. delavci podležemo, bil bi to najhujši udarec za celo našo unijo. Zato nam je pa tudi zagotovljena največja pomoč v vseh ozirih od našega distrikta št. 5. Obiskali so nas pretečeno soboto trije uradniki zgoraj omenjenega distrikta, kateri so nam zagotovili, da bode tudi glavni urad U. M. W. of America v Indiana-
polisu odobril naš tukajšnji štrajk in nam pomagal v vseh ozirih. Uže ta teden dobimo takoimenovane “tent-šotore”, ker moramo vsi iz družbinih stanovanj do 1. junija. Zagotovili so nam financijelno pomoč, kar je najbolj potrebno in pohvale vredno, ker vsaki boj stane denar in le denar. In smelo rečem, ako bodemo financijelno dobro podpirani, da zmaga je gotova. Zatorej dragi rojaki in bratje U. M. W. of A., udeležujte se sej vaše krajevne (local) unije, in ko bode prebrana “Prošnja” majnarjev iz Kaylor, Pa., glasujte za največjo financijelno pomoč za nas, ker se borimo in se bodemo borili ne samo za nas, ta borba je odločilna tudi za Vas, in še več — za naše otroke!
Rad bi še več poročal o tukajšnjih neugodnih razmerah premogokopa, pa bojim se, da se-ne bi g. urednik utrudil nad mojim dopisom. Samo toliko vam kličem, dragi rojaki in bratje U. M. W. of A., da nikar ne hoditi v naš :kraj! In naznanite tudi drugim narodnostim o našem kritičnem položaju!
Iz zgorajšnjega poročila je razvidno, da je ta štrajk tudi tukajšnje naše društvo sv. Barbare št. 96 K. S. K. J. spravil v zelo neugoden položaj. Ljudje se izseljujejo iz tukajšnjega kraja, ker vsepovsod je sedaj dela višje kot delavcev, in tudi zvišanje plače; tako tudi večina našega društva zapusti ali je že zapustilo ta kraj. Zaradi tega je društvo imelo v nedeljo 26. maja izvanredno sejo, v kar je bilo tudi upravičeno, da še društvo obdrži tu na Kaylor, dokler bode mogoče!
In s tem sem dobil nalogo, da naznanim članom društva sv. Barbare št. 96 K. S. K. J., da se bodemo držali in ravnali točno po pravilih društva ozir. naše Jednote! Ali bolj nadrobno razjasnjeno je tole: da vsacega člana, predno zapusti ta kraj, ali ima namen zapustiti ozir. se preseliti, sveta dolžnost je, priti do tajnika, spodaj podpisanega, izvoljenega na izvanredni seji
26.	maja, in plačati vsaj za par mesecev vnaprej svoje asesmente do društva in Jednote. V slučaju pa, da se član preseli v oddaljo 50 milj od tu, ima sveto dolžnost, vzeti ali zahtevati od tajnika spodaj podpisanega “Potni list” in plačati vnaprej za 6 mesecev vse asesmente!
Dragi sobrat društva sv. Barbare št. 96, vzemi si k srcu te vrstice! Delaj po pravilih, in storil bodeš tvojo dolžnost do društva ozir. Jednote, in potem bode tudi društvo ozir. Jednota storila svojo dolžnost v slučaju bolezni ozir. smrti napram tebi! Ako pa storiš po vzgledu par naših zanikrnih članov, kakor n. pr. član, kateri ima pohištvo uže poslano v drugi kraj in sam uže na potu proč od tu, me sreča na cesti (Nadaljevanje na 7. strani.)
Želodčni Grenčeč
(Sever’s Stomach Bitters)
ustvari slast in jedila in naredi želodec zdrav, da jih lahko prebavi. Je ionfka za oslabsla, onemogle stare ljudi in za okrevance.
En dolar steklenica.
Čezmerno delo, nespečnost, razdraže-nje, skrb in vse čezmernosti so vzroki
Nemirnost, malodušje, slaba volja in bojazljivost so nasledki
vaše živčne oslabelosti
Da prepredate bolj resne živčne neprilike, da okrepite živčevje in da naredite živce močne in zdrave,’mo
rate uživati
SEVEROV NERVOTON
En dolar steklenica.
Prodajajo se v lekarnah povsod. Zahtevajte samo Severova. Ako jih nima vaš lekarnah v zalogi, pi šite nam. — Ako iščete posebni svet, kaj storiti za svojo bolezen pišite na naš zdravniški oddelek.

CEDAR RAPIDS! IOWA
Severovo Zdravilo za nhkti in iptn	Severovo Gothardsko 01 i A
uviou m jiiiui (Severa’s Kidney and Liver Remedy)	vljv» (Severa’s Gothard Oil)
bo naredilo vaše obisti zdrave, da bodo lahko prestale delo in napor, katerem so podvržene. 50c in $1.00 steklenica.	je zanesljivo mazilo za celo družino. Je potrebščina za vsakega delavca, ki dela na farmi, v rudo- ali premogo-kopu, v gozdu ali tovarni. — Cena 50c.
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. maja 78 Slovencev, 60 Hrvatov in 45 Makedoncev; dne 6. maja 50 Hrvatov in 180 Makedoncev; dne 9. maja 5 Slovencev, 15 Hrvatov in 20 Makedoncev. Iz Amerike je prišlo dne 6. maja 80 Hrvatov in Slovencev.
—	Ruda na Gorenjskem. V okolici Tunjic je našel Henrik Brun, rudarski preiskovalec, mnogo rude, in sicer: cinka, bakra, grafita in oglja.
—	Kranjska in vodno-električne centrale. Električne družbe v Avstriji postajajo vedno bolj nevarne. Ravnokar se širi vest, da so sklenile vse električne družbe v Avstriji elektriko podražiti. To bo zopet občutljiv udarec ne samo za veliko obrt, ampak posebno za male obrtnike, ki se bodo vsled podražene električne moči še težje borili proti že tako veliki konkurenci velike obrti. Razmere vedno jasnejše kažejo modro in pametno postopanje kranjskega deželnega odbora, ki si je še o pravem času preskrbel primeren vodni zakon, potom katerega si je že naprej zasigural vodne moči. Obenem pa postaja vedno bolj jasna važnost in korist električnih naprav dežele Kranjske, ki je sama posegla na to polje in bo potom svojih električnih central vedela varovati domačo obrt pred monopolom električnih družb.
— Strupene kače ljudje na Kranjskem prav pridno preganjajo, ker je deželni odbor izdal razglas, da naj plača za vsako glavo strupene kače županstvo 1 K. — Posestnik Fran Per-havc iz Senožeč je dne 12. maja zjutraj na paši naletel na tri modrase, kateri so bili izvanredne velikosti, jih potolkel, ter glave istih oddal občinskemu uradu Senožeče. — 51 modrasov v 14 dneh se je nabralo v občini Prečna. Ena sama oseba (Terezija Može) jih je dne 5. maja, en sam dan ujela 8. Imenovana jih ima zdaj že 17. In to samo v dveh vaseh, Gor. in Dol. Kamence. Kdo bi mislil, da je tam toliko strupa.
—	Kranjska hranilnica in realka. Vlada želi, da se ljubljanska realka deli v slovensko in nemško. Kranjska hranilnica, ki je lastnica realčnega poslopja, je realki stanovanje odpovedala, kajti ona bi dala poslopje samo za Nemce. Kranjska hranilnica je napovedala, da bo nepreklicno avgusta meseca realko deložirala. S tem misli pritiskati na delitev zavoda. To vprašanje se pa ne da rešiti brez dežele in ljubljanskega mesta, ker ta dva faktorja prispevata za stvarne potrebščine. Pri posvetovanju je kot zastopnik deželnega odbora izjavil glavar dr. Šušteršič: Dežela ne dovoli niti vinarja za delitev, kajti dve realki v Ljubljani bi bili preveč. Srednje šolstvo je pri nas itak nenormalno razvito. Posledica delitve bi bila, da bi se absolventi slovenskega zavoda zapostavljali za Nemci pri službah. Ako Kranjska hranilnica svojo grožnjo izvede, potem naj država sama gleda, kam bo spravila pod streho svojo realko!
—	K zdravniški slavnosti. Kakor se poroča, obsegala bo slavnostna številka “Liječničkega Vijesnika”, ki izide ob priliki petdesetletnice “Društva zdravnikov na Kranjskem”, okolu dvaj set izvirnih strokovnih razprav izpod peresa slovenskih zdravnikov in to iz vseh panog medicinske vede. To delo slovenskih zdravnikov je torej kulturen dokument, ki kaže, da je naš jezik že danes izvrstno usposobljen za znanstvene medicinske razprave. Obenem nam pa izpričuje, da Slovenci v stari domovini vkljub vsem zaprekam in bojem mirno in tiho, a dosledno napredujejo na posameznih kulturnih poljih.
—	Razširjava ljubljanskega telefo-ničnega omrežja. Glasilo hrvaškega društva inženirjev in društva inženirjev v Ljubljani piše: Predloženi prora čun za razširjavo ljubljanskega telefo-ničnega omrežja je izkazoval 300,000 K stroškov. Načrt je bil izdelan skozinskoz po modernih sodobnih principih in s podtalno izpeljavo. Trgovsko ministrstvo pa je proračun restringi-ralo na 200,000 K, vsled česar se bo ves načrt znatno izpremenil in pojed-nostavil.
—	Velika binkoštna veselica v Po stojnski jami. Na binkoštni ponede ljek se je vršila ob 3. uri popoldne v Postojnski jami velika binkoštna veselica. Po različnih velikanskih dvoranah je igralo več godb, ki so nudile občinstvu obilo zabave. V jami je u-radovala c. kr. jamska pošta, katere posebnost je, da se pritisne vsem razglednicam, ki se tam oddajo, poseben jamski poštni pečat. Tudi za telesne potrebe jamskih posetnikov je bilo čim najbolje preskrbljeno. Iz Ljubljane Trsta, Reke, Gorice in Krmina so vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Postojnski bajni podzemski svet je bil v vsej svoji ob sežnosti slavnostno električno razsvetljen. Vstopnina je bila znižana od 5 K na 2 K za osebo.
—	Vojaški koncert 27. pešpolka v korist Pogorelcem v Tomačevem je dne 16. maja prvikrat po dolgem času
združil ljubljansko družbo v tako velikem številu, da je bila velika dvorana “Unionova” pretesna.
—	Požar v Tomačevem je napravil škode 108,708 K, zavarovanja znašajo samo 38,378 K.
—	Požari. Dne 19. maja je ogenj deloma uničil vas Uršno selo, občina Toplice na Dolenjskem. Pogorelo je četrt vasi. Rešilna akcija je bila otež-kočena zaradi pomanjkanja vode. — V noči od 19. na 20. maja so fantje videli od daleč nekoga, ki je zažigal kozolec Janeza Černeta iz Št. Vida nad Ljubljano h. št. 10. Slamnata streha na plajšču je bila takoj v ognju. Požigalca ni bilo mogoče dobiti.
—	Slovenski slikarji so napravili v Ljubljani razstavo svojih slik, ki se pa ni obnesla. Moderni slikarji so prinesli preveč tujega duha v domovino in ljudstvo jih ne razume. Za cerkveno slikarstvo, ki daje še največ kruha, je že malokdo sposoben.
—	Za začasnega izvršujočega intendanta slov. dež. gledališča je imenovalo “Dramatično društvo” g. Etbin Kristana. V tajni seji obč. sveta dne 15. maja je g. Etbin Kristan predlagal za zastopnika občinskega sveta v inten-danci prof. Reisnerja.
—Zatiški opat p. Gerard Maier je prestopil iz cistercijanskega v red trapistov in se je preselil v Zemonik pri Zadru.
—	Vojaška vest. Naš rojak g. Fran Vilfan, vpokojen major, je imenovan za podpolkovnika.
—	Josip vitez Gorup in postrežček. Pokojni milijonar Josip vitez Gorup je bil tudi dovtipen gospod. O njem poročajo to resnično dogodbico: Prinesel je postrežček prtljago njegovemu sinu, ki mu je za to dal 1 krono. Nekaj dni kasneje prinese dotični postrežček tudi neko prtljago očetu Josipu, ki mu je dal pa samo 40 vin. Postrežčku se je to malo zdelo, pa mu je rekel: “Oprostite, kako to, da mi daste Vi samo 20 soldov, a Vaš gospod sin mi je dal eno krono.” — “Da, dragi moj,” je rekel Gorup-oče, “moj sin lahko da, ker je milijonarjev sin, ali jaz sem sin ubogega čevljarja.”
— Japonski profesor v Ljubljani. Sredi majnika se je mudil v Ljubljani profesor na višji šoli v Tokiu dr. Hei-kicki Sakasi. Iz Ljubljane se je podal Kočevje ogledat naprave v ondot-nem premogokopu, iz Kočevja pa je odpotoval na Reko.
—	Smrtna kosa. V Podlazji pri Zagorju ob Savi je umrl šestošolec Rudolf Fessstein. — V Branici pri Vipavi je umrl mladenič Leop. Poljšak, načelnik telovadnega odseka Orel. — V Cerknici je umrla trgovka in posestnica ga. Katarina Werli. — Umrl je na Dunaju edini sin ministerialnega podtajnika dr. Viktorja Schwegla v 7. letu starosti. — V Spodnji Šiški je umrla ga. Antonija Srčnik, stara 31 let.—V deželni bolnišnici je umrla 20 let stara hčerka hotelirja pri “Petranu” na Bledu, gdčna. Frančiška Černe.
prestrašila, je izdala celo stvar gospodarju in gospodar sodniji.
—	Zaklal ga je. Dne 17. maja je v Slepšeku pri Mokronogu zloglasni nasilnež Mole iz Št. Ruperta sunil brez vsakega povoda zidarskega mojstra Valentina Lendaro z nožem v trebuh s tako silo, da je zadeti kmalu nato umrl.
—	Napad. Ko je Janez Virant iz Rašice peljal iz gozda železniške prage, so ga napadli Franc in Frančiška Žužek, Janez, Marija in Anton Grebenc iz Rašice ter ga naskočili z besedami: “Dajmo ga ubiti!” Pobili so ga na tla in davili. Ko je prišel Janez Pečnik, so ga nezavestnega pustili. Stvar zasleduje sodišče.
—	V špiritu bi kmalu zgorel dninar Jožef Benedičič v Martinjem vrhu, občina Selca. V gostilni si je zlil steklenico špirita po hlačah in se v neprevidnosti zažgal, vsled česar je dobil hude opekline.
—	Na opazovalni oddelek so pripeljali 291etnega delavca Avgusta Škarjo, ki boleha na delirium tremens.
—	Zgodovina zadnje številke “Jutra”. “Jutro” je bilo navihano cel čas svojega obstanka kakor Pavliha in je norce brilo iz svojih naročnikov, ampak šala, kakor jo je napravila zadnja številka nekemu dunajskemu inženirju, se pa ne sm,e pozabiti. V Trbovljah se je vršil komisijski ogled glede hi-droelektrične centrale, katerega se je udeležil neki dunajski inženir. Ker je slišal praviti o velikih povodnjih na Tirolskem in ga je stvar zanimala, bil je namreč sam v dotičnem okolišu več časa zaposlen, stopi na peron ljubljanskega kolodvora, da si kupi kak list. Zagleda tudi “Jutro”, ki je imelo samo eno stran tiska. Misleč, da je to kaka posebna izdaja, ki govori o povodnjih na Tirolskem, seže hitro v žep in kupi “Jutro”. Ker pa ni znal sam slovensko brati, poprosi svojega sopotnika, da mu prestavi najnovejše vesti o povodnji na Tirolskem. Sedaj si pa sami predstavljajte iznenađenje dunajskega inženirja in bučen smeh njegovega sopotnika, ki mu je začel prestavljati “Jutrov” testament. “Mi se poslavljamo, ker je premalo naročnikov in odpuščamo vsem sovražnikom, umirajoč krščanske smrti...”
—	Tatvine na Vinici. — Nevaren vlomilec. Dne 30. aprila je neznan storilec vlomil dve šipi v oknu hiše Petra Balkovec na Vinici. Skozi razbito okno je prišel v sobo. Tu je iz zaklenjene omare, katero je razbil, ukradel 40 komadov po 1 K in za 20 K drobiža. Isto noč je ukradel tudi na žagi Gregorja Benetič v Vinici iz zaprtega prostora, potem ko je razbil vrata hodnika, ki pelje v žago, dva 9 m dolga transmisijska jermena, vredna 180 K. — Dne 2. maja zvečer je prišel v gostilno Gregorja Čuliberg v Ogulinu isti neznani človek. V tej gostilni pri mizi je spal cerkovnik Gregor Šutej. Neznanec je pil četrt litra
a. Ko je izpil, je odšel. Gregor Šutej se prebudi in opazi, da mu manjka denarnica, katero je imel v telovniku z 32 K vsebine. Drugi dan so našli denarnico na vrtu gostilničarja, se-
eda prazno. Ker je ta človek tudi v drugi gostilni pil, se je po njegovem imenu izvedelo in dognalo, da je to znani tat Vid Flajnik iz Podklanca. Ko je ta izvedel, da ga orožništvo zasleduje, jo je neznano kam popihal. Govori se, da Flajnik pripada tatinski družbi.
nu tesar Valah, doma iz Slov. Bistrice. Vsled rane je kmalu umrl. Samoumor je najbrže izvršil iz obupa nad svojo boleznijo.
—	Nagla smrt. V Berenškovi gostilni na Graški cesti v Celju je pil postrešček Janez Pavernik. Naenkrat se mu je skozi usta vlila kri in kmalu nato je umrl. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
—	Uboj in požar. Iz Ormoža: V nedeljo 12. maja pop. je priredila ivanjkovska požarna bramba pri Pe-tovarju tombolo. Po tomboli so se fantje, ki so bili močno vinjeni, stepli in 201etni viničarski sin Ignacij Ivanj-čič iz Veličan je kovača Antona Ke-meniča iz Ivanjkovc dvakrat sunil z nožem v prsa. Kemenič se je takoj mrtev zgrudil na tla. Morilca so zaprli. — Ko so bili požarniki zaposleni pri tomboli na veseličnem prostoru, so pogorele hiše in gospodarska poslopja trem posestnikom v Žerovnicih.
dni zapora, ščen.
Tomsig ml. je bil opro-
— Smrtna kosa. V Oblazu pri Slapu ob Idriji je umrl veleposestnik Blaž Lapanja, jako znana oseba. — Na Opčinah je umrl gostilničar Ivan Kravanja. — V Št. Andražu je umrl g. Franc Paškulin, prvi podžupan, trgovec in gostilničar. — V Dol. Vrtojbi je umrla v najlepši ženski dobi ga. Emilija Maraž roj. Gruden, soproga znanega veleposestnika in gostilničarja Jakoba Maraža. — V Trstu je umrl 511etni zidar Franc Ferluga. — Istotam je u-mrl dne 18. maja c. kr. polkovnik v pokoju Fran Šeme.
HRVATSKO.
□
— Na Hrvaškem nasilstva trajajo dalje. Bivši poslanec Pisačič je pri-Škoda je ogromna in le deloma krita *e'v Magreb, pa so ga prijeli, ga gnali
v Sisek in mu tu naznanili, da mora iti iz dežele. Šel je v Celje.
_________ ^ _______ — Liška železnica. Poročajo, da se
borske postaje z imenom I. Kozole.	začela precej graditi železnica iz
-	'	Ogulina proti Kninu do dalmatinske
meje.
z zavarovalnino.
— Ustrelil se je dne 14. maja zjutraj z svojo službeno puško orožnik mari-
Povod samoumoru je neznan.
—	Sodi so mu zdrobili glavo. Trgovec Tischler v Tegetthoffovi ulici v Mariboru ima zelo divjega konja. Ko je ondan peljal hlapec Šalamun s sodi obložen voz po Tegetthoffovi ulici, se je pripeljal nasproti automobil. Konj se je splašil in skočil na stran. Voz se je prekucnil in hlapec je padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je bil pri priči mrtev. Nanj padajoči sodi so mu zdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
—	Otroka zadavila. Iz Žusema, 13. maja: Pred desetimi dnevi je ponoči porodila Marija Čavs, 221etna hči premožnega kmeta, nezakonskega otroka. Ko je dete začelo jokati, se je zbala strogega očeta ter otroka zadavila. Cele tri dni ga je imela v postelji, nato ga je skrila nad svinjakom, naposled ga zanesla v neki prepad ter ga z zemljo pokrila. Deseti dan pa je, ko sta šla oče in mati z doma, vse povedala bližnji babici, ji pokazala kraj, kjer otrok leži in jo prosila, naj hitro orožnikom sporoči, kar je babica tudi storila. Nato so jo orožniki zaslišali in odvedli v zapor.
—	Z ladijo “Titanic” se je vozil tudi Janko Vovk s Save. Kakor sedaj poroča agentura, je mladenič tudi utonil. In ravno tako Jakob Pašič iz Štrek-ljevca, okraj Črnomelj.
—	Smrt radi umrle neveste. Četo-vodja 17. pešpolka Jeretin se je ustrelil radi smrti svoje neveste, ki je umrla že pred tremi leti. Od tedaj je vedno pravil, da mu ni več živeti in da se bo ustrelil. Napravil je obširno oporoko, v kateri je izrazil svojo zadnjo željo, naj se ga pokoplje poleg umrle neveste. Sestavil si je tudi sam napis na grob.
—	V kamnolomu je ubila skala pri Sv. Duhu, sodnijski okraj Lož, 91etne-ga posestnikovega sina Franceta Zakrajška.
—	V luži utonil. Iz Hinj se poroča: Čudno se sliši, da more kdo v suhi krajini utoniti. Pa se je vendarle zgodilo. V nedeljo 12. maja popoldne ob 2. uri je utonil v žvirski luži 141etni mladenič Ivan Turk iz Žvirč. Ker je bil.nenavadno vroč dan, se je šel kopat v mrzlo lužo ter tako nesrečno končal mlado življenje.
—	Zaradi oskrumbe so v Kočevju 16. maja aretirali hlevnega mojstra pri g. Kajfežu Avgusta Metelkota, rojenega v Dutovljah pri Trstu. V Trstu se je bil seznanil z vdovo, ki je prihajala z dvema hčerama iz Amerike. Poročila sta se, ko je bil dobil službo v Kočevju. Tako sta nekaj časa živela sku paj, a ženi se je tožilo po starem kraju in odšla je v Ameriko in pustila osem in trinajstletno hčerko očmu Metel-kotu. Sedaj se je nastanila družina pri posestniku v Kočevju na hrani in sta novanju. Ker je pa bil Metelko zelo nasilen in sirov človek, ga je ta odpravil od hiše, deklici pa obdržal v oskrbi. Toda Metelko je hodil večkrat nazaj obiskovat deklici in ljudska gov-o rica je imela prav, da je pohotnež sta rejšo 131etno deklico oskrunjeval. Začetkom maja, ko je deklica že počivala in ni mogel z njo govoriti, ji je oddal "pismo, v katerem jo roti, da jo umori ako to razmerje med njima sodišču izda. Ker se je 131etno dekle (Ema)
ŠTAJARSKO

—	Boj za Pesnico nad Mariborom postaja vedno bolj vroč. Nemci hoče-
o to občino dobiti nazaj v svoje kremplje. Zato snujejo tam šulferajn-sko šolo, za katero naravnost mrzlično nabirajo sredstva. V Mariboru so priredili že gledališko predstavo v korist tej šoli. Slovenci v Pesnici se pričenjajo vsestransko trdno organizirati da odbijejo sovražni naval.
—	Bolnišnica usmiljenih bratov v Žalcu? Prvotno so mislili usmiljeni bratje na bolnišnico v Št. Petru, sedaj se pa Žalčani trudijo, da bi jo dobili v Žalec. Ondan je intervenirala v tej zadevi posebna deputacija žalskih tr-žanov pri konventu usmiljenih bratov
Gradcu in je baje dobila utisk, da pride bolnišnica vendarle v Žalec. Tr-žani si ž njo obetajo več prometa in zaslužka.
—	K nedavnemu požaru “glavnega mlina” v Gradcu poročajo: Ogenj je uničil 18 vagonov pšenice, 20 vagonov rži, 18 vagonov koruze in ječmena, 25 nagonov moke in 20 vagonov otrob. Blago je bilo približno vredno 216,000 K. K tej škodi še pride škoda na po slopjih i. dr. Obrt bo mirovala več tednov, če ne mesecev.
—	Telefon nameravajo zgraditi med Celjem in Rogaško Slatino.
—	Solicitator pobegnil. V Šmarju pri Jelšah je pobegnil notarju Kranjcu njegov solicitator Janez Kosi; poneveril mu je neko malo vsoto denarja in se odpeljal v Ameriko.
—	Smrtna kosa. Dne 14. maja je umrl v Mariboru ključavničarski moj ster Karol Pirh, mož izmed redke vrste onih Nemcev, ki Slovence spoštujejo. — V Presiki je umrl g. Ivan Va-bič. — V Črnem vrhu pri Št. Juriju jc umrl Jožef Jelen, pd. Šoštar.
—	Samoumor v bolnišnici. V splošni deželni bolnišnici v Gradcu si je prerezal vrat v samomorilnem name-
—	Proti germanizaciji slovenske mladine na Koroškem. Dunaj, 18. maja: Koroško-slovenski poslanec Grafenauer je vložil interpelacijo glede u-vedbe nove germanizatorične učne knjige v dvojezičnih ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške.
—	Vlak je povozil in usmrtil pri Beljaku železniškega uradnika M. Fi-laferja. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samoumor.
—	Umrl je v Pragi umirovljeni župnik Jan Vaneček, ki je dalj časa služboval na Koroškem.
—	Pod vlak se je vrgel v Celovcu dne 9. maja delavec Andrej Kurjan, rojen leta 1863. v Vobrah pri Velikov-
l. Bil je strašno razmesarjen.
—	Srčna kap je zadela na cesti odvetnika, 431etnega dr. W. Jutmanna, v Volšperku. Prenesli so ga v sosednjo hišo kleparja Kagerja, kjer je par minut pozneje umrl.
—	Samomor. V Celovcu se je obesil v svojem stanovanju 581etni čevljarski mojster Karel Francki. Obesil se je na hlačni jermen, katerega je pritrdil na kljuko sobnih vrat. Vzrok samomora je neznan. Zapustil je vdovo in 81etnega sina.
—	Nevaren zločinec pobegnil. Iz Beljaka poročajo, da je pobegnil orožnikom med vožnjo po železnici nevaren tat in zločinec, Lah Ivan Zem-piero, ki je že iz vseh avstrijskih kro-novin izgnan. Kako se je zločincu posrečilo uiti, še ni znano.
— Ponarejevavci denarja. Iz Zagre ba: Policija je izvršila hišne preiskave hkratu v Križevcu, Koprivnici in Bjelovaru. Pri orglarskem mojstru Er-hartiču je dobila ponarejenega denarja za 30,000 kron. Največ je dvajsetič ogrskega kova iz leta 1908. in avstrijskega iz leta 1895. Tudi ponarejene dvajsetkronske zlatnike avstrijskega kova iz leta 1893. so dobili. Erhatič je imel v prvem nadstropju svoje hiše veliko delavnico za ponarejanje. V delavnici ni dobila policija nobenega denarja, pač pa v podstrešju v nekem votlem tramu, kjer je bilo ponarejenega denarja za 30,000 K. V Erhati-čevem stanovanju so našli pisma, iz katerih je razvidno, da je Erhatič bil v zvezi s fotografom Kolumbarjem iz Koprivnice. Kolumbar je pomagal pri izdelovanju dvajsetkronskih bankovcev. Kolumbarja in njegovo sestro je policija takoj aretirala, ravno tako tudi Erhatiča, njegovo ženo, njegove starše in enega pomočnika. Doslej še niso dognali, koliko ponarejenega denarja je v prometu. Vsota bo najbrže zelo velika, ker kroži ponarejeni denar že več let v tamošnji okolici. Erhatič je kradel po cerkvah, kjer je popravljal orgije, zlate križe, ki jih je porabil za izdelovanje zlatnikov. Ponarejeni novci, ki so jih našli v podstrešju Erhatičeve hiše, so tehtali dva centa. V Bjelovaru, Kopričnici in Križevcu so aretirali mnogo oseb, ki so razpečavale ponarejeni denar. Policija ceni ponarejeni denar na 100,000 K. Vse aretirance so prepeljali v Bjelovar. — Po drugi verziji se piše aretirani orglarski mojster Oršanič. Ponarejeni denar so raznašali njegovi sokrivci v orgljicah, kakoršne rabijo berači ob cestah. Pričakuje se še več aretacij. V Oršaničevem stanovanju so našli 250 tisoč komadov ponarejenega denarja po 20 vin. in nekaj komadov po 10 K in 20 K v zlatu.
Garnsey, Wood & Lennon
A d vo k a t i.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet IB
Prijateljem in znancem naznanja« da sem kupil Mauserjev salun, kjer ra> lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug. pijače.
John Grahek
¡..Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fomijsko vino, dobro žganje ia najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILI.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaflo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
▼ogal Cass Sts.
BAR 4t CAFE,»?
Postrežba Uborna— prav po domače.
•••••J 0LXET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave itt in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
ËHI
Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway n« pozabite vstopiti v
I MOJO GOSTILNO
ss
kjer boste najbolje posteeieni.
S Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
=
S Ruby and Broadway JO LIB T
^miiiiiiiiiiiHiiniiiniiiiiiiiniuitiiiiiiinniifliiifiiimiiiHiifini
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
r katere) bodem točil najboljše pen terjevo pivo, izvrstno žganje, dow<e vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, III
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovine^ U-tro točne ia po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in
ROJAKI DOBRODOŠLI!
MM K. BSth St S» Chicago,
—	Toča je napravila v Istri silno škodo. Padala je debela kakor orehi. V okolici Marezig je škode 150,000 K.
—	Oderuštvo izseljevalnih agentov pred sodnijo. Pred kazenskim senatom v Trstu se je vršila sredi maja meseca pravda proti Homerju Cosu-lich in sokrivcem zavoljo sleparstva in oderuštva. Obtoženci pripadajo vsi Austro-Americani, paroplovni družbi v Trstu. Vabili so različne potnike v Ameriko, češ, da je tam ugodna priložnost zaslužiti si na nekem nanovo obdelanem kompleksu lepe dolarje. Mnogo od njih, ki niso imeli denarja, ampak le voljo do obećane sreče, je potožilo čez to okolnost. Obtoženci Cosulich, brata Tomsig in Anton Medved pa so bili dobri ljudje. Preskrbeli so emigrantom vožnje listke, ki so stali 170 do 180 K, proti podpisu zadolžne obveznice za 240 K s 6, 6jž do 10 odst. obrestim. Njihove trditve, da si bodo emigranti zaslužili 16 do 20 K na dan in da bodo delo dobili takoj, so bile skozinskoz laž, ker so ubogi ogolju fanci v Ameriki na obetajoči jim “zlati poljani”, če so sploh delo dobili, zaslužili komaj 1 dolar. Zaslišanih je bilo preko 140 prič. Razsodba se je razglasila 18. maja. Obsojeni so bili Cosulich na šest tednov, Tomsig star. na tri mesece, Anton Medved na pet
■■	— 1 "	------------------------------- ■ II m ■ mW ■■
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 41% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM» TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN» KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRA» NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kake drugo varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanarljen 1. 1S91.
IM) «ejvečji in edini »tovenski-«■ttdifki list T Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chiicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
■MpUi in denarne poiiljatve naj ae
pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
M spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Napise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Coa'ik za oglase pošljemo na'prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
Dm Arst, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the •LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Movenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva ia edina slovenska unijska tiskarna.
itradEšTPSI council ft
	CERKVENI		KOI-EDAR.
9.	jun.	Nedelja	Jezusovo srce.
10.	u	Pondeljek Margareta.	
11.	n	Torek	Barnaba ap.
12.	a	Sreda	Janez Fak., spozn
13.	“	Četrtek	Ant. Padovanski.
14.	n	Petek	Basilij.
15.	ii	Sobota	Vid. Mođest i tov
NAUK ZA DRUGO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Gospodove prilike ne razsvetljujejo le evangeljskih naukov, one marveč kažejo tudi hudobije sveta, ki nas odvrača od krščanskega življenja. Prav zato pa je evangelij primeren za vsa stoletja in njegove prilike nam kaj lepo predočujejo naše dolžnosti. Poglejmo n. pr. današnjo evangeljsko priliko in našli bomo v njej popisan svet, ki se z raznimi izgovori odteguje angeljski mizi, pri kateri nam ponuja Gospod hrano, ki nam hasne za večno življenje. V obče nam je skoraj vedno dobro došlo povabilo na kako pojedino ali gostijo. Današnji evangelij pa nam pripoveduje o izgovorih, s katerimi so nekateri odklanjali povabilo na prav imenitno gostijo. Prvi izmed povabljenih se je izgovarjal, da mora poskusiti pet jarmov volov, drugi, da si mora ogledati pristavo, tretji pa pravi, da se je oženil in torej ne more priti. An-geljska miza je tudi dandanes vsim kristjanom pogrnjena, toda tudi dandanes jih je mnogo, ki se izgovarjajo z raznimi opravili in se vsled tega celo leto ne približajo angeljski mizi.
Najbolj pogost izgovor je: “jaz nimam časa.” Kaj je na tem ogovoru? Sv. Cerkev, ki nas opominja, da spol-nujemo svoje krščanske (Jolžnosti, s tem nikakor ne mara, da bi zanemarjali delo. Vedno bo ostalo res, da si moramo služiti svojega vsakdanjega kruha v potu svojega obraza. Zemlja sama od sebe rodi le trnje in osat. Ako pa hočemo, da bo rodila kruha in vina, jo moramo namakati s potom svojega obraza.
Vendar pa je zopet res, da naša časna opravila in naše časne zadeve, niso naša najvažnejša dolžnost. Cilja našega življenja ne smemo ¡skati tukaj na tem svetu, marveč v nebesih. Kdor pozabi na to velevažno resnico, ta jako neumno ravna. Kaj bi rekli o popotniku, ki se prav nič ne zmeni za cilj svojega popotovanja, je marveč zadovoljen, kjerkoli mu je prijetno in se ne zmeni za to, da bi nadaljeval svojo pot. Vendar pa tak popotnik še lahko dospe do svojega cilja, akoravno morda s zamudo. Ako pa stopiš ob koncu svojega življenja, tedaj, ako nistopi smrt, ne moreš več popraviti, ako si zgrešil svoj cilj.
Naše najvažnejše in najbolj potrebne dolžnosti so zapopadene v besedah sv. pisma, ki pravi: “Boga se boj in spolnuj njegove zapovedi.’-" Vse, kar je časnega, je minljivo, kar pa meri na dušo je neminljivo. Zato pa je tudi izmed vsili skrbi najvažnejša skrb za
našo dušo. Jezus sam nas opominja: “Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo dodano!” Ako tedaj praviš, imam svoja opravila, za sv. zakramente pa nimam časa, ne pomisliš pri tem, da “prazno je delo brez blagoslova iz nebes.” Ne da se tajiti, da se dandanes mnogo in pridno dela in da se radi dela in obilnih opravil, zanemarjajo sv. zakramenti in služba božja. Ali je pa zavoljo tega blagostanje na svetu večje? Ne! Zakaj ne? Zato ker nam manjka božjega blagoslova.
Sv. cerkev ti ne veleva zanemarjati stanovske tvoje dolžnosti, ona ti ne vkazuje, da bi se pečal le z večnim življenjem in da bi z ozirom na telesno delo lenaril. Kar cerkev od tebe zahteva je to, da bi si vsaj enkrat v letu očistil svojo vest in se nasitil z an-geljskim kruhom in da bi posvečeval nedelje in praznike s tem, da se ogiblješ teškega telesnega dela in da bi se vdeležil te dni službe božje. Kar tipa cerkev prav presrčno in goreče v tvojo lastno in največjo korist priporoča je pa to, da bi se večkrat med letom o-krepčal se svetimi zakramenti. To se zlasti lahko zgodi ob nedeljah in praznikih, ko nimaš in ne smeš imeti drugih opravil.
Kako previden si, dragi bravec, ako se gre za časno imetje ali pa časni dobiček. Ako posodiš n. pr. komu večjo vsoto denarja, kako previden si tedaj. Ti se zavaruješ, zahtevaš, da se dolg vknjiži, ali pa tirjaš poroštva. Vse to je prav in pameten človek ti tega ne bo zameril. Ali ti ne kaže biti prav tako opreznemu glede dušnih svojih zadev? Saj se tukaj ne gre za časen dobiček ali pa za časno zgubo, gre se marveč za tvoje duše večno srečo in blaženost. In za to tvojo večno srečo ti ni treba ne kapitala, ne zmožnosti, ne poroštva. Zadosti je, ako imaš dobro in trdno voljo, da z njo sezidaš poslopje svojega večnega zveličanja.
Prav besede: “imam svoja opravila,” s katerimi izgovarjaš svojo mlačnost, obrni prav in reci: imam svoja opravila glede svoje duše, glede svoje večnosti in ta opravila so najvažnejša, zato imajo prednost pred drugimi. Ako te hoče kdo odvrniti od službe božje od sv. zakramentov, od dobrih del, tedaj reci: “imam svoja opravila in ta morajo biti storjena.” Ne pustimo se zapeljati od sveta in raznih strasti, marveč ohranimo si pred očmi vedno svoj večni cilj. Edina skrb, ki tirja vso našo pozornost, je skrb za neumr-jočo našo dušo. Glede te skrbi veljajo besede Gospodove: “le eno je potrebno.” Ako bomo za to eno res skrbeli z vsemi svojimi močmi, tedaj nam bodo tudi naša časna opravila šla bolje izpod rok in čutili bomo že tukaj na tem svetu predokus večne sreče.
REV. JOS. POLLAK.
PROHIBICIJA NAZADUJE.
Na letnem zborovanju deželne zveze trgovcev z opojnimi pijačami, ki se je vršilo pred kratkim v Philadelphiji, je bilo dognano, da prohibicija v Združenih Državah odločno nazaduje. Ni pač nikogar v deželi, ki bi mogel to z večjo gotovostjo presoditi, nego baš ljudje, ki se pečajo s prodajo opojnih pijač ter morajo oseko in plimo v pro-hibicijskem gibanju prav neposredno občutiti.
Sicer potrjuje dognano nazadovanje prohibicije tudi vrsta sploh znanih dejstev: Alabama je svoj prohibicijski zakon preklicala, Texas ni hotel sprejeti sličnega, v Maine se je večina “refor-merjev” zmanjšala od 47,000 na 127, in v Ohiu so v 21 okrajih po triletni “suši” spet uvedene licenčne krčme namesto zakotnih beznic.
Vendar je z druge strani tudi res, da je še mnogo milijonov ljudi v tej blagoslovljeni deželi še pod nedostojnim jarmom prohibicijskih fanatikov ali prenapetnežev, in da se ti spet resno napenjajo, nazaj pridobiti izgubljene okoliše. Zelo znamenit v tem oziru je njihov — kajpada žalostno izjalovljeni —■ poizkus, vtihotapiti prohibicijo kot planko v eno izmed platform obeh velikih strank.
Prohibicionisti so po številu mnogo preslabi, da bi mogli sami količkaj znatneje vplivati na zakonodaj stvo. Njihova moč tiči v sobojevavcih, in tem pripadajo mnogoštevilni, v celoti svobodoljubni državljani, ki se bore proti izrastkom amerikanskega “sa-loona”. Illinois in posebno Chicago lahko s ponosom kaže na to, da se je v tem oziru v zadnjem času prav mnogo zboljšalo. Po zaslugi pivovarjev, ki vidijo v gojitvi zmernosti najostrejše in najizdatnejše orožje proti prohibicijski prenapetosti, je v nravnem oziru krčmarstvo precej nepre-dovalo.
Tudi krčmarska društva v Chicagi so se resno in uspešno potrudila za povzdig stanovske zavesti med svojimi člani. “Saloon” je danes samo še v izjemnih slučajih torišče zločincev in mnogo redkeje sprejemalnica za pregrešne brloge. Krčmar je dostojen trgovec in po pravici zahteva spoštovanje, ki mu kot takemu pristoji.
Če bo trgovina z opojnimi pijačami tem potom napredovala, se ji od prohibicije ne bo treba mnogo bati. Kajti tako izmakne tla sovražnemu mišljenju, ki danes še vlada proti njej v nekaterih, tudi ne res prohibicioniških krogih.
ZA IZSELJENCE.
Pod tem naslovom poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 17. maja iz državnega zbora sledeče:
Že mnogo let se posamezniki, društva in poslanci bavijo z vprašanjem,
kako bi bilo mogoče varovati izseljence pred odhodom iz domovine, med vožnjo, ob prihodu v tuje dežele in tudi na tujem. Izseljevanje se more pač omejiti, a ne prepovedati. In kdor že hoče ali mora v tujini iskati dela in kruha, more tudi zahtevati kot državljan in človek, da ga stara domovina varuje pred raznimi izkoriščevalci. Tuje države, parobrodna društva in agentje se ne čutijo poklicane, da bi varovali koristi izseljencev. In tako se dogaja, da marsikaterega reveža v tujini oskubijo do golega. Če izseljenec v tujini išče dela ali se ponesreči, se navadno živ krst ne zmeni zanj. Društvo sv. Rafaela in enaka druga društva store, kar morejo, toda brez gmotnih sredstev tudi ta dobrodelna društva ne morejo vstrezati vsem potrebam in zahtevam izseljencev.
V avstrijski zbornici so zadnja leta razni poslanci — imenujemo samo Bi-ankinija, Kreka in Žitnika — poživljali vlado, naj izdela in predloži načrt zakona o varstvu izseljencev. Zadnji predlog Krekov je narodnogospodarski odsek sprejel soglasno. Vlada pa še vedno “proučuje” to vprašanje, katero pa je že davno zrelo za rešitev. V sedanjem zasedanju je grof Bavvo-rowski sprožil misel, naj bi država nastavila posebne strokovnjake za izseljence. Ti strokovni poročevalci naj bi bili prideljeni konzulatom, pa tudi nameščeni v krajih, koder biva več naših izseljencev. Včeraj je zbornica pričela razpravo o predlogih, ki se glase:
1.	Vladi se naroča, da čimpreje nastavi strokovne poročevalce za izseljence v ameriških Severnih in Južnih državah, pa tudi v evropskih, koder je več avstrijskih delavcev.
2.	Ti poročevalci morajo biti popolnoma zmožni jezika izseljencev.
3.	Vladi se naroča, da v najkrajšem času predloži zbornici načrt zakona o varstvu izseljencev.
NAJVEČJI DEMANTI NA SVETU.
Z ladjo “Titanic” se je potopil eden najkrasnejših in najdražjih demantov, takozvani “višnjevi demant” ali “San-cy”, svetovnoznan zaradi svoje izvanredne krasote, ognja in barve, pa tudi slaboglasen zaradi nezgod, katere so le pogostoma zadevale njegove lastnike.
“Sancy” je bil svoječasno last nekega indijskega kneza, kateri je bil pa otrovan, pozneje ga je dobil razkošni vojvoda Burgundski “Karel Pogumni”, kateri je v bitki pri Nancy leta 1477 nesrečno končal. Švicar, ki je mrtvega vojvodo oplenil, je nevede prodal kamen za en forint. Leta 1489. ga je kralj Anton Portugalski kupil in pozneje prodal na Francosko za 100,000 frankov plemiču “De Sancy”, od katerega je kamen tudi ime prejel. Demant je bil pozneje last angleškega kralja Jakoba II. in francoskega kralja Lu-dovika XIV., njegovih naslednikov in nesrečne kraljice Marije Antoinette. Po francoski revoluciji so se menjali pogosto njegovi lastniki Holandci in Američani in sedaj počiva krasni kamen za vedno v globini atlantskega oceana. Sploh se je čulo, da “Sancy” ni nikomur prinesel sreče, pač pa je mnogo njegovih lastnikov, tudi zadnji, nesrečno končalo.
“Koh-i-Norr” (gora luči), najden v Indiji, je bil s početka mnogo večji, vsled večkratnega brušenja pa se je njegova teža zmanjšala na 106 karatov in krasi sedaj krono angleškega kralja.
Dve velika demanta “Veliki mogul”, 279 kar. in “Orlov”, 194 kar., se nahajata v zakladnici ruskega cara.
“Florentinec”, 133 kar., je bil tudi nekdaj last “Karola Pogumnega” in ga je izgubil v bitki pri Gransonu in je sedaj v posesti avstrijskega cesarja. Barve je nekoliko rumenkaste.
“Regent” ali “Pitt" je posebno krasen, čist in brezbarven kamen, tehta 136 karatov in se nahaja v francoski državni zakladnici. Cenijo ga na 12 milijonov frankov.
“Južna zvezda” je bil najden leta 1853 v Braziliji in tehta brušen 123 karatov, popolnoma čist in se nahaja v zasebni lasti.
“Juhilu” je bil najden pri Kimber-ley-u v Južni Afriki, tehta brušen 239 karatov in je popolnoma čist in brezbarven. Na pariški razstavi leta 1900 je bil zavarovan za 10 milijonov frankov in je imel poleg tega še vedno ponoči in podnevi častno stražo.
Največja demanta sta bila izkopana v južni Afriki. “Excelsior” leta 1893 v deželi Griqua in tehta nebrušen 977 karatov.
Še večji je bil pa leta 1907, tudi v južni Afriki najden kamen, katerega so naslovili “Cullinan”. V prvotnem stanju je bil kamen 10 cm visok in je meril 66 mm v premeru. Tehtal je 3025 karatov, bil je torej še nad trikrat večji kot pa njegov prednik “Excelsior”. Sedaj «e nahaja v zavodu za brušenje dragih kamenov v Amsterdamu in je določen, da bo krasil žezlo angleškega kralja. — Sl.
Bil je osamel, ne sam!
Mično povedko pripoveduje neki časopis v Norfolku, Nebr. Saj nova ni, a je lepa. Neki pastor je rekel koncem ene svojih pridig: “Naj vsi v hiši, ki plačujejo svoje dolgove, vstanejo.” Takoj so se dvignili moški, ženske in otroci z eno edino izjemo. Potem je prosil pridigar ljudi, naj sedejo, in je rekel: “Sedaj se pa dvigni vsak, ki svojih dolgov ne plačuje.” Dvignil se je en edin, odrt, razdrapan in na videz lačen možek počasi s svojega sedeža, luknjasti klobuk v rokah držeč in čakajoč, kaj pač utegne priti. “Kako je to, prijatelj moj,” je rekel pridigar, “da si ti edini mož, ki svojih dolžnosti ne izpolnjuje?” “Jaz izdajam časo-
pis,” je odgovoril v slabotnem glasti, “in bratje tukaj, ki so poprej vstali, so moji čitatelji in —“Molimo,” je rekel pridigar.
Brazilski državni dolgovi znašajo nad $600,000,000.
Uruguayska vlada namerava tele-fonstvo v deželi monopolizirati.
Velika Britanija uvaža od leta do leta manj žive živine, a čimdalje več zmrzlega mesa.
Več nego 11,000 od 50,000 potniških vozov v rabi po železnicah Združenih Držav se zdaj električno razsvetljuje.
V Italiji delavcem primanjkuje dela, ker veliko trpi zaradi vojske industrija. V Milanu je 30,000 delavcev brez posla.
Za vsako osebo v Združenih Državah se uvaža iz Japonije vsako leto dvanajst prtičev (servijet) iz papirja in tretjina funta čaja.
Angleška hoče še pomnožiti vojno brodovje in glede rezervistov tako u-rediti, da bi bilo 33 vojnih ladij malo ur po napovedi vojske pripravljenih za boj.
Lurd postal sedež škofije. Konsi-storialna kongregacija v Rimu je izdala dekret, po katerem postane Lurd sedež nove škofije. Za enkrat je tarb-ski obenem tudi lurdski škof.
11,000	srednješolcev strelcev v Avstriji. Na 323 srednjih šolah se je urilo to šolsko leto 11,200 srednješolcev. V 161 strelskih društvih se je pa urilo v streljanju 11,400 mladih strelcev.
Letalni stroji na Angleškem. Angleška vlada je sklenila nakupiti 40 letalnih strojev poleg že 20 naročenih. Petnajst letalnih strojev bo stacioniranih v Londonu, medtem ko bodo ostale razdelili na posamezne armadne zbore.
Angleški vojni poročevavec “Daily Chronica” Malwood je bil pri nekem rekognosciranju v Tripolisu ustreljen. Arabci, ki so ga spremljali, so streljali na neko italijansko prednjo stražo, ki je tudi streljala in krogla je zadela Malwooda.
Proti dvoboju je bila razprava v nemškem državnem zboru. Vojni minister je dvoboj še zagovarjal. Državni zbor je pa sklenil, da se častnik, ki odklanja dvoboj, ne sme odpustiti iz armade. Katoliški poslanec Groeber je zahteval, da naj cesar dvoboj prepove.
Ledeni možje — vroči možje. Pankracij, Servacij, Bonifacij radi prinašajo slano. Letos so pa na vso Evropo naenkrat prinesli silno vročino. Iz Londona, Pariza in Madrida se poroča, da je več ljudi umrlo za solnča-rico, ker je vročina dosegla do 40 stopinj.
Angleži so stari kramarji. Zveze sklepajo, kakor jim kaže, včasih tudi s takimi, ki so si med seboj nasprotni. Tako so zdaj baje Angleži sklenili zvezo po eni strani s Turčijo v obrambo njene celokupnosti, na drugi strani pa z Italijo, kateri so dovolili, da naj zasede male turške otoke.
Originalna prodaja mleka. V mnogih italijanskih mestih, zlasti v Neaplju, je mogoče videti dostikrat na cesti črede koz, ki jih pase kak moški in se trudi, da bi z glasnim zvonenjem in vpitjem obrnil nase pozornost. To je prodajalec mleka, ki prodaja vedno sveže blago, pomolzeno pred očmi kupca.
Samoumor odvetnika. V Budimpešti se je 4. t. m. ustrelil odvetnik dr. Ivan Nagy, ki je bil brez sredstev. Pred desetimi leti je imel dobro idočo pisarno ter se je oženil z neko posestnikovo hčerjo, ki je imela veliko doto. Zapravljati pa je začel denar, žena se je ločila od njega in prišel je v tako stisko, da je bil od 1. t. m. brez stanovanja.
Vojska v zraku. Ker so si Italijani pripravili celo brodovje zrakoplovov in so kralj in posamezna mesta za to veliko žrtvovali, se je ganila tudi Turčija. Zadnji čas se vežbajo pri Carigradu turški vojaki v zrakoplovstvu pod vodstvom angleških in francoskih letav-cev. V kratkem utegnemo dobiti poročilo, da je bila bitka med Turki in Italijani v zraku.
Ladja se je potopila. Islandska ri-j biška ladja “Sanus” je zadela ob južni islandski obali na francosko ladjo in se potopila. Nezgoda se je zgodila v silnem snežnem metežu, ki je zastiral pogled. Dvanajst mornarjev se je rešilo, 20 jih je utonilo, ker so med nesrečo spali. Zadnje tedne je doletela v morskih viharjih nad 60 islandskih ribičev smrt v valovih.
Ljudske šole v Belgiji so bile nekdaj komunalne. Ljudje so pa prišli do prepričanja, da so verske ali samostanske šole veliko boljše, ker so učne moči cenejše in uspehi sijajnejši. V Belgiji zato narašča število duhovnikov in nun, ker se jih vedno več uporablja kot učne moči na ljudskih šolah. Ker nasprotniki katoličanov spoznavajo, da izgubljajo v šolah tla, postajajo divji in besni proti duhovnikom in samostanom.
FARMA NA PRODAJ.
54 akrov zemlje, 12 akrov hoste, to drugo pa je orano. Veliko mladih sadnih dreves, starih po kakih 8 let, katera vse rodijo — jabolka, hruške, različne slive, breskve in črešnje. Dva studenca — prav dobra voda v kateri nikoli ni še zmanjkalo vode; čez sredino farme pa teče potok. Na farmi je ena hiša s 6. sobami, en hlev za 12 glav živine in svinjaki. Če kdo izmed rojakov želi kupiti farmo, zdaj je čas, ker si lahko ogleda kako lepo vse raste na farmi, ki je dve milje od želez-nične proge in od “strit” kare; dve milje od mesta Dauphin in 6 milj od glavnega mesta Harrisburga, ki je glavno mesto Pennsylvanije. V Har-risburgu stanuje veliko Slavjanov, ter je 9 milj od mesta Steelton, v kojem stanuje nad tritisoč Slavjanov, z dvema slavjanskima kat. cerkvama. Cena farmi je tritisoč dolarjev. Za večje pojasnilo vprašajte in pišite na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše jej postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do mača in kalifornijska viha ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih -zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejia paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dv»
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka oV sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
Z Washington St.,	New York
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-kričanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Bray-eva Lekarna
SepriporoČa slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
UH Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezieik, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih 4opt sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijace.
<<
Tonček Is 0. K.”
N. IV. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne »leg ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $joo.OM.M-
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in fimežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegn papirja po nizkih cenak.
.Chi. Phone 376.
N. W. 927.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Fiainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa.

K.	S. K.
******
Bell Phone 1048.
OigMusovana t Jolict-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St, Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2089 Marija Bučar, 25. maja 1912.
Dr. št. 145 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4795 Neža Gornik, 25. maja 1912.
Dr. št. 35 članic.
Od društva Vit. sv. Florija 44, So. Chicago, III., 4696 Marija Peršin, 2747 Eva Grahovec, 4. junija 1912.	Dr. št. 48 članic.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 96 Marija Pleše, 31. maja ^912.	Dr. št. 13 članic.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 4326 Katarina Pavli, 29. maja 1912.
Dr. št. 53 članic.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4938 Alojzija Krajnik, 27. maja 1912.
„	Dr. št. 65 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K društvu sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 3257 Franca Jamnik, 2. junija 1912.
Dr. št. 10 članic.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Z tekočim mesecem se zaključi prvo polovico Jednotinega poslovanja za letošnjo leto. Radi tega se obračam s prošnjo do vseh društev K. S. K. Jednote oziroma njih zastopnikov(ic),ter prosim, da mi dopošljejo denar v poravnavo mesečnih asesmentov, kakor hitro mogoče. Nekaterim gg. za-stopnikom(icam) krajevnih društev tudi prporočam, da prečitajo pravila str 40 in 41 “KDAJ PLAČUJEJO DRUŠTVA SVOJE ASESMENTE JED-NOTINEMU TAJNIKU”, ter se po tem ravnajo. Ker moram napraviti šestmesečni račun in istega gg. nadzornikom Jednote ob pravem času predložiti v pregled, vsled tega se zahteva, da vsa slavna društva plačajo svoje ases-mente najzadnje do 29. junija 1912. Imena društev, ki tega ne bodo storila, bodo gg. nadzornikom predložena in objavljena v uradnem glasilu. Upam torej, da bodo vsa društva to vpoštevala in se ravnala kakor pravila zahtevajo.
Na vsa vprašanja od strani društev, zakaj ne pošljem certifikatov čla-nov(ic) pristopilih meseca aprila in maja naznanjam, da mi je to začasno nemogoče napraviti, ker nimam tiskovine na rokah, da bi iste izpisal. Dne 23. marca 1912 sem razpisal na več tiskarn, ter povprašal za cene nekaterim tiskovinam. Brat predsednik pravnega odbora K. S. K. Jednote, je potem naročil gotovo svoto certifikatov, kakor od mene naprošeno, katerih pa do danes še nisem prejel. Kolikor sem imel certifikatov na rokah sem jih izpisal in razposlal, za ostale pa prosim, da se malo počaka, da dobim novo-naročene. Kakor hitro jih prejmem se hočem potruditi in jih izgotoviti, ter na pristojna mesta odposlati. Prosim torej malo potrpljenja.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 18308 Franc Mravlja, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 175 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18309 Martin Legan, roj 1894, zav. za $1000,
1.	razred; 18310 Peter Miklavčič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 18311 Ivan-Rosman, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 2. jun. 1912.
Dr. št. 269 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18312 Jožef Modic, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18313 Franc Čampa, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred;
1	S314 Jožef Erbežnik, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 3. junija 1912.
Dr. št. .354 članov.
K društvu sv. Frančiška šal. 29, Joliet, III., 18315 Franc Benčina, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 3. jun. 1912.	Dr. št. 214 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 18316 Josip Pavlakovič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18317 Mihael Grabrijan, roj 1883, zav. za $1000,
3.	razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 18318 Peter Mušič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 102 člana.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18319 Mihael Starešinič, roj 1893, zav. za $1000, 1. tajnik; 18320 Alojzij Hudoklin, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18321 Leopold Vetrih, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18322 Aleš Messe, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 18323 Matija Klobučar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 3. jun. 1912. Dr. št. 182 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18324 Dragotin Taudarič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 27. maja 1912. Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18325 Martin Rukovina, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 18326 Franc Stopar, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 18327 Anton Krašovec, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18328 Franc Adam, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. maja 1912.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 18329 Ivan Guštin, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. maja 1912.	Dr. št. 18 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18330 Alojzij Novšek, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jun. 1912. Dr. št. 39 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111., 16059 Franc Sodec, 31. maja 1912. I. dr. št. 115 čl. II. dr. št. 22 čl.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu Mar. sv. Rožnega Venca, 131, Aurora, Minn., 7730 Anton Skubic, 28. maja 1912. I. dr. št. 214 čl.
II. dr. št. 45 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4452 Ivan Polmin, 2. jun. 1912.	I. dr. št. 44 članov.
II. dr. št. 214 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11680 Mihael Krevel, 2. jun. 1912. I. dr. št. 213 članov.
II. dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Janeza Nepomuk 141, Linton, Ind., k društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17386 Ivan Keržan, 2. junija 1912. I. dr. št. 3 člane.
II. dr. št. 128 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17891 Franc Podpadec, 1. jun. 1912.
Dr. št. 351 članov.
K društvu sv. Petra 30, alumet, Midi., 5940 Josip Jordan, 26. maja 1912.
Dr. št. 299 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 8830 Ivan Jamnik, 2. jun. 1912.
Dr. št. 48 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12845 Ivan Vidmar, 12567 Franc Rus, 688 Franc Zupančič, 6446 Franc Bučar, 9572 Karol Kljun, 25. maja 1912.
Dr. št. 256 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17891 Franc Podpadec, 13007 Franc Adamič, 27. maja 1912.	Dr. št. 350 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 16346 Ivan Ravnik, 12852 Pavel Meteš, 26. maja 1912.	Dr. št. 297 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15653 Ivan Matan, 8949 Jožef Gornik, 12880 Martin Bajuk, 15700 Miko Pezdirc, 25. maja 1912. Dr. št. 87 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16845 Ivan Peršin, 9650 Anton Grahovac, 4. jun. 1912.	Dr. št. 177 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 15495 Zvonimir Požega, 16101 Franc Kučan, 15389 Stefan Vrgles, 23. maja 1912. Dr. št. 219 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15932 Ivan Virant, 17319 Josip Kumše, 28. maja 1912.	Dr. št. 209 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13076 Leopold Kravas, 148 Anton Pleše, 31. maja 1912.	Dr. št. 75 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10661 Franc Žigon, 854 Florijan Ravnikar, 17404 Anton Jakelj, 25. maja 1912. Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5760 Ivan Tovornik, 26. maja 1912.
Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17327 Mihael Kuglič, 12765 Ivan Peteh,
27.	maja 1912.	Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16178 Luka Božičevič, 17519 Anton Sporčič, 18177 Anton Slapnik, 26. maja 1912. Dr. št. 37 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17256 Matija Derganc, 28. maja 1912.	Dr. št. 36 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 16823 Ivan Peršin, 16830 Josip Zupanc, 30. maja 1912.	Dr. št. 6 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5309 Marija Brodarič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 32 članic.
K društvu sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 5310 Marija Strukel, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 2. jun. 1912.	Dr. št. 25 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1808 Ana Polmin, 2. jun. 1912. I. dr. št. 20 čl. II. dr. št 94 čl.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, I1L k društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3661 Marija Krevel, 2. jun. 1912. I. dr. št. 93 članic.
II. dr. št. 12 članic.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4559 Jožefa Kerč, 12. maja 1912. I. dr. št. 10 čl. II. dr. št. 54 čl.
940*0*040t004040*<H04vVi
? Društvene vesti.
Allegheny, Pa., 30. maja. — (Uradno naznanilo društva Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote.) Ker se bliža zadnji čas, se zavarovati proti poškodbi ali bolezni pri K. S. K. Jed-noti, so naprošeni vsi člani, isto storiti na prihodnji seji dne 9. jun., ker po preteku prvega julija 1. 1912 se bo moral vsaki podvreči zdravniški preiskavi, kateri se bo hotel v ta namen zavarovati.
Enako tudi opozarjam vse, kateri dolgujejo društvu mesečne asesmente, da poravnajo na prihodnji seji, da bo ložje skleniti polletni račun; kakor tudi vse one, katerim je potekel čas veljave potnega lista, da si ga v najkrajšem času ponove.
Z bratskim pozdravom
Frank Mravintz, I. tajnik.
Aurora, Minn., 1. jun. — Tukajšnje društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131. K. S. K. J. je sklenilo na svoji mesečni seji dne 22. aprila, da zniža pristopnino k društvu na $2.50 (dva dolarje in 50c) za 3 mesece, to je, m. maj, junij in julij.
Torej poslužite se lepe priložnosti, katera se vam sedaj ponuja! Kedor še ni v društvu, naj sedaj nikar ne premišlja, samo naj porabi to priložnost in naj pristopi sedaj, ko je malo stroškov, ker s tako malimi stroški sploh ne morete pristopiti v nobeno drugo društvo, kakor ravno sedaj v društvo Marije sv. Rož. Ven. To društvo izplačuje bolniško podporo $1.00 (dolar na dan) z odbitkom prvih petih dni.
Frank Kržič, tajnik, Box 612.
Chicago, 111., 3. jun. — Ni dolgo časa, kar sem opozarjal člane društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. zaradi potnih listov in za spričevalo velikonočne spovedi. Torej še enkrat opomnim, da sem dal vsakemu priložnost do prihodnje seje, katera bode 9. junija. Kateri ni torej še sv. spovedi o-pravil in ne prinese spričevala, bode izključen od društva, ker vsaki zna, da določen čas je že pretekel. Torej naj si vsaki zapomni, kaj ima storiti.
Nadalje opozarjam vse člane, da se udeležite polletne seje 9. junija. Kateri ne pride na to sejo, zapade kazni 25c, razen bolezni ali pa kateri dela. Kateri ne more priti, mora se pismeno izpričati.
Tudi moram sporočiti, da so člani sklenili pri seji 12. maja, kateri član se ne udeleži piknika društvenega 23. junija po nemarnosti, da plača 3 dolarje v društveno blagajno. Kateri je bolan, je prost; in kateri bi pa delal, mora plačati v blagajno 1 dolar, ker ta piknik se priredi za korist blagajne in bolnih sobratov. Torej naj vsaki član gleda, da se piknika udeleži 23. junija. Začetek bode ob T. uri popoludne na Central Park Ave. in 31. ulici. Blue Island-kara vas pripelje tja. Tem potom so vabljeni vsi Slovenci in Hrvati na to veselico in dobro došli!
S pozdravom
John Wukshinich, tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
Newburg, O., 1. jun. — Iz urada dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. se uljudno vabi vse cenjene člane živeče v predmestju Nervburg in okolici, da se gotovo udeležite redne dr. seje v nedeljo dne 9. junija. Na dnevnem redu je več važnih reči, kakor tudi izvolitev natakarjev za društveno vrtno veselico, katera bode dne 30. junija v spomin lOletnice dr. obstanka.
Obenem se tudi naznanja, da nova dr. zastava je tudi gotova, kojo bode imel vsaki priložnost na prihodnji seji ogledati. Delo je krasno, mojstrsko izgotovljeno v čast in ponos vsemu slovenskemu narodu po širni Ameriki, da se med Slovenci dobi tolik umetnik, da je kos tako težki nalogi. Delo
je izgotovil rojak Ivan Pajk v Cone-maugh, Pa.
Pozdrav vsem članom! Tebi, vrli Am. Slov., obilo naročnikov in predplačnikov. Jakob Resnik, tajnik.
Denver, Colo., 27. maja. — Tem potom naznanjam, da je dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. J. sklenilo na zadnji mesečni seji, da bode znižana pristopnina za tri mesece, samo po dva dolarja, namreč za junij, julij in avgust. Sedaj dragi Slovenci v Denverju in okolici, imate jako lepo priliko, pristopiti k društvu sv. Roka prav z malimi stroški, torej na svidenje 13. junija!
Sedaj moram še naznaniti, da daje že omenjeno društvo bolne podpore vsaki dan 1 dolar, to je 7 dolarjev na teden, kar daje malokatero društvo.
Pozdrav vsem članom in članicam
K.	S. K. Jednote!
Louis Andolšek, tajnik.
Imperial, Pa., 30. maja. — Društvo Marije Vnebovzete št. 138 K. S. K. J. prosi vse gg. tajnike, kateri še niso poslali neprodanih listkov za žrebalno uro nazaj, naj to v kratkem storijo, ker nam drugače ni mogoče računa skleniti in tudi ure ne izžrebati.
Alojz Tolar, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 3. jun. — Članom društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote naznanjam, da se vrši redna društvena seja v nedeljo 16. junija v prostorih K. S. Doma. Ker bode istega dne več važnih reči v predlogu za korist društvu in članom, so vsi člani tega društva naprošeni, da se iste blagovolijo udeležiti.
Rojakom Slovencem, bodisi Hrvatom, v Pittsburghu in okolici, posebno onim, kateri niso še pri nobenem društvu zavarovani, naznanjam, da je naše društvo znižalo pristopnino in sicer: Od 16. do 25. leta plača $1.00, od 25. do 35. leta $2.00 in od 35. do 45. leta samo $3.00. To velja do novega leta. Sedaj se rfudi lepa prilika vsem onim, kateri niso še pri nobenem društvu, ali pa kateri bi hotel biti zavarovan pri več društvih. Marsikateri je že rekel, da bi pristopil v društvo, če ne bi bila pristopnina prevelika. Sedaj pa ne bode izgovora, če mu je kaj mar za društvo, ker je tako majhna pristopnina, da nobeno društvo K. S. K.
J., pristojno v Pittsburg, nima tako male pristopnine, kakor naše zdaj.
Torej dragi rojaki, pristopajte ik podpornim društvom in Jednotam, dokler ste zdravi! Ne odlašajte do časa, ko vam zdravnik naznani, da ure vašega življenja so že preštete. Kakor na primer, je hrana potrebna za vsacega, ravno tako in še bolj je potrebno društvo in Jednota, posebno onim, kateri imajo družine tukaj ali v stari domovini. Večkrat se zgodi, da umrje kateri od naših rojakov; v društvu ni nobenem, denarja ni imel, odkod se naj vzame za pogrebne stroške i. t. d.? Naj pa rojak zboli in mora iti v bolnišnico, vsak ti stavi prvo vprašanje, če je ta oseba v društvu; in če ni in nima denarja, se ga ne sprejme. In kaj potem s takim človekom? Najbrž mora umreti. Pogrebnik bode ravno tako naredil. Da je temu resnica, vam sporočam, kako se je zgodilo dne 28. decembra pretečenega leta v Derry, Pa., 42 milj daleč od Pittsburgh-a.
Bilo je na Božični dan, ko se je zbralo v nekem stanovanju več ondot-nih delavcev, med katerimi sta bila tudi Peter Pzderc in Jakob Šutej. Vse skupaj jih je bilo 5 oseb. Slučaj je prinesel, da je prišel dinamit in raznesel vso hišo. Kedo ga je podvrgel, ni znano, in se ne ve še danes. Znano nam je, da je Peter Pzderc na dan raz-strelbe vsled prizadetih ran izdahnil svojo dušo. Imenovani je bil član našega društva in K. S. K. Jednote. In tamošnjega pogrebnika je bilo prvo vprašanje za kovčeg, prej nego se je dotaknil trupla. In ko je videl njegov certifikat in potni list, je naznanil našemu društvu o nesreči brata Petra Pzderca ter je zahteval prej plačilo za
pogrebne stroške. In ko je denar prejel, je naredil tako krasen pogreb, da boljšega se ni moglo pričakovati. In sedaj počiva na katoliškem pokopališču sv. Martina v Derry, Pa. In našemu pokojnemu članu naj sveti večna luč! In ko je omenjeni pogrebnik pripovedoval našim uradnikom o nesreči, je omenil, da ima tudi Jakob Šutej certifikat, a potnega lista ni videl. Nato mu se je odgovorilo, da Jakob Šutej ni več pri društvu in v K. S. K. J., in njegov certifikat je bil neveljaven, ampak da ima v Pittsburghu brata in ožjih sorodnikov. Čez tri dni je Šutej umrl. Naznanilo smo dobili od pogrebnika, pa ne od onega, ki je pokopal brata Pzderca, ampak od druze-ga. To žalostno novico smo naznanili njegovemu bratu. Odgovoril nam je, da on mu ne more pomagati, zakaj ni vzdrževal društva. Kaj se je zgodilo s truplom Jakob Šuteja, nam ni znano. Najbrže je bilo poslano tja, kamor se vsa druga pošiljajo, kateri niso preskrbljeni ali pa v društvi.
Dragi rojaki, tu imate lep vzgled in iz tega lahko sprevidite, da se spoštuje in več zaupa Jednoti in društvom, kakor lastnemu bratu ali sorodniku. In zadosti jih je, ki pravi, kaj mi mar društvo; kedar umrem, naj delajo z menoj kar hočejo. Ali dragi rojak, premisli si, naj pride dolga bolezen in kaj potem? Denarji se potrošijo; če podpore nemaš v tej veliki bedi, ti ne bode tvoj največji prijatelj hotel pomagati. In ti dragi rojak, trpin, kateri si v potu svojega obraza služiš vsakdanji kruh, ne veš ne ure, ne dneva, kje te nesreča dohiti, ali nisi ti vreden, da se tvoji zemeljski ostanki lepo spra vijo k večnemu počitku? In ostala tvoja svota more posušiti solze, katere bodejo za teboj jokali.
Upajoč, da ne bodejo moje besede glas vpijočega v puščavi, ampak da bi pripeljale vsaj še en par tisoč dobrih in zvestih članov pod zastavo naše slavne matere K. S. K. J., pošiljam pozdrav vsem članom in članicam iste, in onim, kateri še niso pod zastavo naše slavne Jednote, priporočam isto.
Josip Bahorich, I. tajnik.
Springfield, 111., 3. jun. — Naznanjamo vsem članom društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote, da bodemo imeli dne 9. junija šestmesečno sejo in vabimo vse člane tega društva, da se udeležite te seje, ker bode veliko važnega na dnevnem redu. Zato pridite vsi ob polštirih v nedeljo popoldan na sejo, da ne bo nobenega govorjenja, da to in ono ni bilo prav narejeno. Zatorej na svidenje goriomehjeni dan!
Društveni odbor.
Izgovor.
Žena možu, ki pride ob petih zjutraj domov: “No, Tone, ali že vendar prideš domov?”
Tone: “Da, ljuba Mica, mi ni bilo nič več všeč!”
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, n» SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega itt popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje'..* do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boi kupoval od nas, ti bomo tm> lej p*»trcg!i s n» j nižjimi tržnimi «s» ■i»« Mi imamo ▼ nalogi vsakem!» vaga lesa.
Za stavbo hiš in poslopij nsekM ki trdi les, late, cederne stebre, deak la iiegin s vsake vrste.
Nai prostor je na Desplainaa dU Miza novega kanala.
Prodno kupil LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si naio zalogo) Ml MF boaao zadovoljili in ti prikraniU denar.
W. J. LYON»
Nal Office in Lumbar Yard na logka BBS PLAINES IN CLINTON STB.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
04<Heoeoeoeoeoeoso40soeoeo40soeoeoeoeo4oeoeMOeosoeci i
f Joliet Citizens Brewing Co- :
f	North Collins St., Joliet, 111.
I 3?iite “Elk. Brand” pivo
1 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
M*»»04040«04i>«04(H040404040e040«OeCHSO«flOe(HM<Hse
“i
malimi svotami, ki jih prihraniš od plače?
Kaj delaš Z novci	Ali jih devlješ v banke, kjer jih lah-
ko zgubiš radi špekulacij banke in propada?
Zakaj ne kupiš od mene dober kos rodne zemlje tik moje farme v Michiganu, koje cena dnevno raste in se gotovo podvoji v petih letih ?
Ali nisi še sit delati za druge i to. za malo plačo? Tu imaš lahko svoj dom, kamor se imaš zateči, in pridelaš lahko vsega zase, pa ti še ostane mnogo za prodajo — za gotov groš.
Cena $12.00 do $14.00 aker — na lahke obroke.
Piši še danes za nadaljna pojasnila na:
JOS. KLUZAK, Room 2, Kaleva, Michigan.
^MmBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^MBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBi
pino pivo v steklenicah.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Za prepričanje.
Mogočno se je dvigala proti nebu grajščina grofa Gilberta. Na strmem hribu je bila videti, kot zidana za celo večnost.
Grof Gilbert je bil odločen katoličan, s srcem in z dušo. Bil je odličen veljak v državi in hraber borilec za svobodo Angleške. Zgodovina poroča o več hrabrih delih, s katerimi si je v raznih vojskah pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod in za svojo domovino.
Družina grofa Gilberta je bila popolnoma gospodarjevega duha. Vera jim ni bila samo zunanja stvar, ampak stvar srca. Zato so bili v vernosti lep zgled vsem prebivalcem daleč na okoli.
Zlasti se je odlikoval v vernosti njegov najstarejši sin Pankrac Gilbert, ki je bil čast in veselje svojega očeta. Večkrat, ko ga ni sin videl, opazoval je skrivaj to krepko postavo, nedolžne poteze mladeniškega obraza svojega sina in se radoval, da ga je Gospod obdaril s tako plemenitim sinom.
“Gospod, ohrani ga takega skozi celo življenje”, je večkrat vzdihnil ob takih prilikah.
Drugi sin je bil popolnoma brat Pan-krata. Tretji se je pa posvetil duhovskomu stanu in bil župnik v Nortu, malem mestecu.
Bilo je ob nastopu kraljice Elizabete angleške, ko je Pankrat pripeljal neke spomladi mlado nevesto seboj v grad, kjer je srečni par sprejel blagoslov o-četa, starega grofa. Oče se ni dolgo veselil sreče sina svojega. Kmalu je zatisnil svoje oči za vedno. A srečen, da je končal takrat, ker kmalu po nastopu kraljice Elizabete so se začeli zbirati težki oblaki nad Angleško, ki so zlasti grozeče pretili angleškim katoličanom.
Elizabeta, verska odpadnica, je bila kruta vladarica. Polna smrtnega sovraštva do rimsko-katoliške cerkve, začela je kmalu izdajati najstrožje naredbe zoper katoličane. Prepovedala je, javno priznati se katoličana. Vse duhovnike je izgnala iz dežele. Oni zvesti duhovni pastirji, ki so se raj^ izpostavili nevarnosti mučeniške smrti, kakor da bi v takih nevarnih časih zapustili svojo ljubljeno čredo, so drug za drugim končali svoje življenje med najgrozovitejšimi mukami. Kdor je našel duhovnika v deželi, smel ga je ubiti ali obesiti na najbližje drevo. Pod smrtno kaznijo je bilo prepovedano, sprejeti duhovnika v hišo, naj je bil to tudi sin ali brat. Velika denarna kazen je bila zažugana vsem, kogar bi našli, da je bil pri sv. maši.
V teh groznih razmerah so se zvesti katoličani kar trumoma izseljevali v Francijo, kjer so si raje prognanstvo izvolili, kakor pa da bi postali nezvesti sv. cerkvi.
i Veliko tisoč duhovnikov je bilo pomorjenih na najgroznejše načine. Tisoč odločnih katoličanov je zdihovalo po ječah ali pa je zapravilo vse svoje premoženje, katero so morali plačevati kot kazni zaradi udeležitve pri sv. maši.
Med nesrečnimi žrtvami sovražnega brezverstva je bil tudi duhovnik iz Norta, brat Pankrata Gilberta. Nekoč je opravljal v gozdu službo božjo, ko je nek izdajalec pripeljal vojake, ki so skoraj vse navzoče polovili skupaj z župnikom vred in odpeljali v ječo v Nevvgate. Kdor je imel premoženje, je moral plačati denarno globo, revnejše so pomorili, župnika pa najprej do krvi pretepli, z železom žgali, da bi ga prisilili, da bi povedal, kje so cerkvene sv. posode in slednjič vsega razmesarjenega obesili na drevo.
Tudi drugi brat je bil umorjen radi zvestobe do cerkve. To so bili v resnici žalostni, da, najžalostnejši časi, kolikor jili pozna angleška zgodovina.
Bilo je ob veliki noči. Družina grofa Gilberta je bila zbrana pri maši v gradu, kjer so imeli skritega župnika iz župnije, kamor je grad spadal. Proti koncu maše je že bilo, ko začujejo prestrašeni prebivalci grajščine velik ropot v pritličju. Truma razbrzdanih vojakov je vdrla v grad. Dobili so duhovnika v hiši in grof je takoj zapadel smrti. To je grof Gilbert takoj spoznal, ko je začul krik. Planil je k skrivnim grajskim stopnicam in se še o pravem času rešil. Vojaki so duhovnika zvezali in potem ropali po gradu in slednjič ga nad glavami do smrti prestrašenih prebivalcev zažgali. Duhovnika so odpeljali v ječo, kjer je bil drugi dan obešen. Družini niso sicer ničesar žalega storili, ker so bili itak vsi obsojeni na velike denarne kazni radi tega. Le obilo dragocenosti, katere so po velikem gradu našli, so odnesli.
Drugi dan je grof prišel iz skrivališča ter nemudoma vzel svojo družino in zbežal na Francosko, kjer je kmalu potem umrl.
Njegova žena Uršula je živela z dvema otročičema in staro grofico Margareto več let na Francoskem. Toda slednjič se je stari Margareti zatožilo po domu, kjer je želela preživeti zadnje ure svojega življenja. Tako se je pregnana družinica vrnila nazaj domov. Grajščino so za silo popravili, kolikor požar ni uničil ter se zopet tu nastanili. Žalostni spomini so jim grenili prve dneve, zlasti stara gospa Margareta je večkrat cele ure prejokala in premolila v srčni bolesti.
Vkljub vsem grozovitostim, s katerimi so pobijali katoliške duhovnike,
jih je bilo vendar veliko, ki se niso bali smrtne nevarnosti, katerim so bili kot duhovniki izpostavljeni ter delovali med preganjano čredo.
Tako je bil tudi v tej župniji goreč duhovnik, Hugh, ki se je žrtvoval za ubogo ljudstvo. Varno zavetje je našel v grajščini “Courtland Towers”, kjer se je večkrat ljudstvo zbiralo k službi božji, seveda na skrivnem.
Vlada namreč ni več strogo pazila na to napol podrto razvalino, ker se je mislilo, da se boječe žene ne bodo upale sprejeti še enkrat pod streho duhovnika, po prvi bridki izkušnji pred leti.
Grofica je dala napraviti tudi skrivno kapelico sredi debele stene v vrhnjem nadstropju. V sredi, kjer so vodile skrivne stopnice, dala je zvotliti mali prostor, a komaj tolik, da je imela prostor miza, ki je služila za altar. Vhod v ta prostor je bil zakrit z veliko sliko tako, da se ni moglo niti slutiti, da je kaj zadaj. Tudi če bil kdo sliko odmaknil, bi le prav pazno oko opazilo na steni, da so tu vrata.
Tako je bilo vse urejeno, da, če bi tudi med službo božjo udrli vojaki v hišo, bi navzoči v nekoliko trenutkih lahko ta skrivna vrata zaprli, sliko nazaj obesili in duhovnik bi bil zdaj povsem na — varnem.
Tako se je cela okolica čutila srečno, da je mogla nemotena vršiti svoje verske dolžnosti in prejemati tolažila sv. vere kljub krutemu preganjanju. Kakor preplašene ovce zbirali so se dobri verniki pred to kapelico okrog svojega pastirja Jezusa v sv. Rešnjem telesu.
Duhovnik Hugh jih je bodril in tolažil, da naj le ne obupajo. Bil jim je v resnici dobri pravi dušni oče in pastir, ki se ni strašil niti smrti, samo da je ostal, s svojimi vernimi otroci v hudem času preganjanja.
Tako je pri družinici Gilbert potekal čas. Čas, ta najboljši zdravnik, je že precej zacelil vsekane rane v srce ubogima in zapuščenima ženama. Popolnoma zaceliti jih seveda ni mogla nobena stvar, preveč globoko so bile vsekane, vendar ste pa svojo usodo precej voljno prenašali. Navadili sta se tega življenja, zlasti še, ker ste imeli dovolj prilike, v molitvi in svetih zakramentih iskati zdravila za bolno srce.
Duhovnik Hugh je večkrat cele tedne ostal v grajščini in če le vojakov ni bilo blizu, je odšel po sosednih vaseh obiskat bolnike in krstit novorojenčke. Hugh je pa ta čas porabil, da je poučeval 131etnega Pankraca in 91etno Margareto. Prejela sta v tem resnem času skupaj z več drugimi otroci skupno prvo sv. obhajilo in lepo napredovala v vseh potrebnih vednostih.
Toda predno si je uboga družinica le misliti mogla, zbrali so se zopet temni oblaki nad njih glavami in napovedali pretečo nevarnost.
Kraljica Elizabeta je šla v svojem smrtnem sovraštvu tako daleč, da je v tem času že razpisala primerno nagrado vsakemu, ki je izdal bivanje katoliškega duhovnika, ali ki bi pomagal priti na sled krajem, kjer se vrši sv. maša.
V grajščini je bil uposlen hlapec, Tomaž po imenu. Bil je pokvarjen človek. Veliko dobrega je že prejel za-se in za svojo bolno mater iz rok grofice Uršule.
Toda, ko je izvedel, da dobi precejšnjo nagrado, če izda Hugha, zahlepel je po tem denarju. Judeževa strast se je zbudila v njem. V začetku se je ustrašil te misli. Spomnil se je dobrot, katere je že prejel iz rok teh blagih ljudi, toda počasi se je udal skušnjavi in res — odšel je nekoč v mesto in tam povedal oblasti, da imajo tu v grajščini duhovnika, povedal je celo, kje se mašuje in kako se zakrije dotični prostor.
Bilo je na veliki pondeljek zjutraj. Vsa družina je bila zbrana pred altar-jem, kjer je maševal oče Hugh.
Ravno je končal zavživanje, ko se začuje na dvorišču konjsko kopito. Nekdo je v naglem diru prijezdil na dvorišče.
Prestrašena vstane grofica Uršula in hiti k oknu. Oddahne se, ko vidi na dvorišču Godfreja Kenta, sina prijatelja družine iz mesta.
Takoj pošlje služabnico ponj, naj ga pripelje nemudoma gori.
Novica, katero je prinesel, ni bila vesela, vse je obšla groza.
“Deset orožnikov hiti v naglem diru proti grajščini. Izdani ste! Hlapec Tomaž Vas je izdal. Poveljnik Top-clife je 'dobil naročilo, da Vas preseneti ravno pri sv. maši.”
Oče Kentov je bil slučajno pri sodniji, ko je od strani zvedel, za kaj se gre.
Oče je takoj odposlal Godfreja, naj hiti v grad svarit ubogo družino.
“Hitite in rešite se,” je dejal. “Toda jaz moram takoj po drugi poti v gozd. Če me Topclife dobi tukaj pri Vas, gorje tudi naši družini!”
S težkim srcem je krepki mladenič zajahal svojega brhkega konja in oddirjal v nasprotno smer in kmalu izginil med drevjem gozda, po katerem je peljala pot.
Prestrašena je stala družina nekaj časa kakor nema. Nihče si ni vedel svetovati.
Hugh je odložil mašna oblačila in jih skril ter stopil v sobo k družini.
Bledi in prestrašeni obrazi so mu takoj povedali — nekaj resnega je! Grofica mu razloži veliko nevarnost. “Oče, umorili Vas bodo. Moj Bog!” Vsem so se solze vlile po licu. “Otroci, ne bojte se za-me! Jaz sem na ta dogodek že dolgo pripravljen! Hvala ti bodi, Gospod, da me boš vred nega spoznal za te trpeti! Da, nasproti jim bom šel, kakor naš Gospod, ter tako rešil vsaj Vas.”
“Ne, ne! Skriti se morate! Oče, kaj naj počnemo sirote brez duhovnika? Ne, ne! Skrijte se! A kam?”
Stara grofica Margareta je zatrepetala ob tej grozni vesti. Živo ji stopi pred oči ona strašna noč, ko je bil vjet stari župnik in so vojaki zažgali grad nad njih glavami.
“Da, da”, pravi duhovnik. “Jaz moram sedaj ven, nasproti jim moram! Uboga grofica Margareta ne prenese več tega obiska surovih orožnikov. Saj je najbližja pot v nebo čez “Tybun Hill” (to je kraj, kjer so bile tedaj ječe in morišče za katoliške duhovnike).
Že je hotel junaški duhovnik oditi iz sobe, ko se 131etni Pankrac oglasi: “Oče, ne! Vi ne smete ven! Mi ne moremo biti brez Vas! Kaj bomo počeli? Uboga stara mamica bodo u-mrli brez Vas! Poskusimo z zvijačo. Jaz in mala sestrica bova pomagala.
Načrt je bil kmalu storjen: Duhovnik naj se obleče v obleko dekle, skrivna soba naj se le na pol zapre, tam naj se pa igrata mali Pankrac in mala sestrica.
Sklenjeno, storjeno. In to ravno še o pravem času, ker truma orožnikov je stopila v hišo, ko je bilo vse storjeno.
“Je grofica Uršula doma?” zarohni poveljnik vratarju, “pa saj vem, da je. Primite ga in peljite ga za menoj! — Drugi obstopite hišo! — Nikdo naj vam ne uide! — Bogato plačilo vas čaka za današnji plen! — Ha, ha, ha, zo-pet se je tiček vjel v — past!”
Topclife je bil zelo surov človek. Posebno sovraštvo je pa še imel do ubogih katoliških duhovnikov. Polovil, ali vsaj pomagal je poloviti več katoliških duhovnikov, kakor kdo drugi na celem Angleškem. In na to je bil jako ponosen. To je bilo tudi vzrok, da je postal poveljnik.
Grofica Uršula mu pride na hodniku že nasproti.
“Mislila sem, da nas bodete pustili v miru, ko ste se že lahko napili krvi Gil bertov, katere ste poklali. Pa, zmotila sem se! Se vas žeja po naši krvi. O, Bog bo plačnik!”
“Grofica, ne žalite me! Njeno veličanstvo kraljica je zvedela, da skrivate tukaj v svojem gradu mašujočega duhovnika, kar je pa po njenih milostljivih postavah prepovedano. — Nalogo imam, da ga vjamem!”
“Pa, prosim, imejte vsaj usmiljenje z ubogo staro grofico, katero zna divje razsajanje razburiti do smrti!”
“Dobro! Pokažite nam duhovnika, pa bodemo takoj mirno odšli. Plačali boste le naloženo denarno kazen!” “Ne, izdajalka pa grofica Uršula ne bo! Če je duhovnik tukaj, poiščite ga sami!”
Topclife da najprej sklicati vse posle skupaj v glavno sobo grada in postavi pred nje orožnika za stražo. On sam pa hiti po stopnicah v tretje nadstropje.
Hitel je ves vesel proti sobi, katero je opisal izdajalec Tomaž kot ono sobo, kjer je skrit altar in duhovnik.
Bil je prepričan, da ga gotovo tam najde, in število duhovnikov, katere je on polovil, se bode pomnožilo za enega, pomnožila tako tudi njegova veljava pri oblastih.
“Tukaj imate vašega duhovnika,” pravi krohotaje se proti grofici Uršuli. “O, ga bomo že dobili,” in potegne meč iz nožnice in začne nalašč na drugem sobinem koncu zabadati v steno in v vse slike po steni.
Ko pride do slike, katera mu je bila od izdajalca opisana kot slika, pod katero je skrit uhod v kapelico, zabode s silo, da prebode sliko in zadere meč do ročaja vanjo.
“Če so častiti gospod duhovnik zadaj”, pravi zaničljivo, “dobili so jo zdaj-le pošteno, prav po zasluženju, ker ne znajo poslušati postav in ukazov njegovega veličanstva, naše pre-svitle cesarice Elizabete!”
Otroški krik se začuje izza slike, kakor bi bil kdo ranjen.
Grofica Uršula hoče k sliki, toda Topclife jo pahne nazaj.
“Le počasi, blaga gospa! Bomo že mi očeta in častitega mašnika pozdravili in mu v roke segli, da sklenemo prijateljstvo ž njim in vrvico, ki mu bo zadrgnila grešni vrat!”
“Hahahaha,” zakrohotal se je Topclife in vsi orožniki.
Počasi vzdigne poveljnik sliko in res se vidi skriven prostor. Pa obraz se mu stemni. Bil je prepričan, da najde v tem izdanem kotičku katoliškega duhovnika..
Pa mesto istega sedi zadaj mali Pankrac in njegova sestrica pri — igrači!
Igrače so ležale okrog obeh otrok, da se je videlo, kakor bi bil ta vedno j njih navadni prostor za igranje.
Prestrašena otroka skočita ven k | materi v sobano.
I “Mati, kdo pa je to, da naju moti pri igri? In kaj pa hočejo ti možje?” Topclife se je ugriznil v ustnice same jeze. Torej jih je hlapec Tomaž za nos vodil. Da bi bil tukaj kraj, kjer skrivajo katoliškega duhovnika, ni verjetno,-kako da potem puste otrokom, da se igrajo tu?
Tako si misli sam pri sebi in že sklepa, kako bo hlapec Tomaž kaznovan, ker je vodil za nos njega, poveljnika orožnikov!
Bil je razjarjen in tudi osramoten.
Pogledal je površno še v par sob, potem preklinjevaje odšel v mesto.
Neka dekla mu je še vežna vrata odprla.	_________
Ko bi bil Topclife malo natančneje pogledal — morda bi bil spoznal v njej iskanega katoliškega duhovnika.
Pa bil je preveč razjarjen in skušal je samo, prej ko mogoče oditi iz grada! ---------
¿6
Kajzerhof
99
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNfl” OBLIŽI
Aoton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway	Joliet, IlL
POZOR, ROJAKINJE!
Ali Teste kje je dobiti najboljše me «o p« najaižji ceni? Gotorol V mesnic
J.	& A. Pasdertz
-e dobijo najboljše svete in prek» jene klobase in najokusnejše mete Vse po najnižji ceni. Pridite toraj it . ©skusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba !>-aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-ln Broadway and Granite Streets. Ibie. Phone 4531. N. W. Phone 111.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa ta stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
AU amjb a volčjih tate« so kwstn m,
REVMATIZMI/
HROMOSn BOLESTI v KOLKU
bolestih » Členkih
NEVRAUSJt PROTINU OTRPLOSTI MÖC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH T ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNU «RAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRBC PREHLAJOIJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH . KRIŽU
HUDEM KASUU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tim A. ff. Flexor Drag Co.
LEKARNARJL
lot. Bluff and Exchange Strnnta JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
WVWWWVWWVWVWVWVM
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WrtVWWWWWMMWW
Popravljamo
Delo jamčim«,
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplača«, NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žg». nje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajta se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» Uk,
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lep« «čišč«. no perilo pošljite ga v edin« sl«v«asla perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 130«;
Naše delo je izborno. Podpirajta domačo obrti
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, IU.
Edina slovanske fotografija v Joliet«.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate ra-biti Pri	Uživi . ,
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
bitter-wine
\ \è

TRINEROVO
N0RKÉ VÍN0
^»fiCVed b/JOSEPH TRtNER 739 SAskland Ave.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
, ILL.
A. NEMANICH, pred s.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag
Slovenian
Liquor
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
GLAVNICA $50,000.00.
Ust&n. in inkorp. leta 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. niHminiiimuiuiiuiiscanimisnnsnvsfmstsiminiimniiiii
i«g«eo^\\v\\\\^^
Iz malega raste veliko! \
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po	]
3%—tri od sto—3%	j
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa ] pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod f nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

Spomini na moje roma- ji
nje v Sv. Deželo.	f j' Pollak
Rev. Jos.

The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr-d..
CHAS. G. PEARCE, kailr
EDINA SL0VENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
(Dalje.)
22.	Sijonske hčere. Cerkev Gospodo-| vega bičanja. Cerkev sv. Štefana.
Jeremijeva duplina.
Popoldne smo pogledali najpoprej J samostan in cerkev sijonskih hčera.
I Tu se vidi čez cesto speljan obok sta-j rega zidu, ki sega notri v cerkev ime-j novanih redovnic. Na tem oboku, — j tako trdi izročilo — je pokazal Pilat i judom Gospoda oblečenega v škrla-| tast plašč, s trnjevo krono na glavi.
I Celo trdosrčnega rimljana je ganila [ razmesarjena Gospodova vunanjost,
[ tako, da je rekel: "Glejte, človek!"
| Hotel je s temi besedami vzbuditi vsmiljenje, hotel je, da bi judje, ki so tirjali zveličarjevo smrt, odnehali. To-! da judovsko ljudstvo je bilo dospelo j do vrhunca svoje hudobije. Pagani so j Gospoda le zaničevali, judje so tirjali j pa njegovo kri. Kričali, vpili so: Križaj ga! križaj ga! — Obok, ki sega čez ulico in je dandanašnji ohranjen v glavnem altarju cerkve Sijonskih hčera, je obok stranskih vrat, skozi kate-t ra je pripeljal Pilat razmesarjenega j Gospoda krvoločnim judom na ogled. To mesto se je nekedaj imenovalo Li-tostratos ali Gabata.
Kako je prišel ta sveti kraj v roke in posest katoličanov? Poslužila se je božja previdnost zato človeka, ki je bil po svojem rodu jud. P. Alfonz Marija Ratisbon, sin imenitne in bogate judovske družine, je bil rojen 1. majnika leta 1814 v Strasburgu na Nemškem. Mladenič je silno sovražil katoliško cerkev, zato, ker je bil njegov starejši brat 1827 postal katoličan. Leta 1842 gre mlajši Ratisbon v Rim, in tam pride slučajno v cerkev sv. Andreja, kjer se mu prikaže prečista devica Marija. Ves preplašen od nebeške luči, pade mladenič, kakor nekdaj Savel, na tla. Žarek božje milosti ga zadene, krstiti se da in postane leta 1847 mašnik. Se svojim bratom vsta-novi kongregacijo redovnic ‘‘Naše ljube Gospe Sijonske’’. Ta kongregacija ima nalogo vzgojevati žensko, zlasti judovsko mladino. Mašnik Alfonz Ma-. pade nekdaj s konja in si zlomi roko. Njegova sestra mu pošlje 5000 frankov, da bi si s tein denarjem po magal in ozdravil svojo roko. Kar Ratisbonu preostane denarja, ga po rabi za popotovanje v Sv. Deželo, ka mor pripelje tudi sijonske hčere.
Nekega dne sreča pri oboku: “Glejte, človek!’’ dobro znanega arabca, ki mu pove, da so te razvaline naprodaj in da bi bile te razvaline prav primeren stavbni prostor. Posestnika tega
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Jolieh 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
Angleščina brez učitelja I
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Naj večja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
prostora sta bila dva brata, ki sta zahtevala prvotno zanj 17,000 frankov, pa kmalu sta ceno vzdignila na 25,000 in slednjič na 30,000 frankov. Ratisbon se vrne v Evropo in prosi v ta namen v Belgiji in po severnem Francoskem od hiše do hiše denarja. Ko se vrne v Jeruzalem, sta poskočila posestnika na 60,000 frankov. Ratisbon je takoj plačal zahtevani znesek, da nista brata mogla še višje segati s ceno. Kupil je tudi sosednji posestvi. Za celi stavbni prostor je moral plačati 120,000 frankov. Ko so Rusi zvedeli o kupčiji, so ponudili Ratisbonu takoj še enkrat toliko, toda Ratisbon je lepo odgovoril: “Katoliški duhovnik ne popotuje v Jeruzalem s hišami barantat.”
Loti se dela. Najprej je bilo treba odstraniti gramoz. Ko so to storili, so našli tri metre pod sedanjim cestnim tlakom lep se štirivoglatimi ploščami sestavljen tlak. V nekatere tih plošč so bile vdolbene črte, kakor so jih rabili rimljani, kedar so igrali s kockami. Ta tlak, ki je segal notri do sedanjega svetišča bičanja, je bil brez dvojbe del nekdanjega gradu Antonija. To je bil tedaj tisti očitni prostor, na katerem so sodili Gospoda in tukaj ga je pokazal Pilat judom. Kjer se je vse to godilo, stojite sedaj cerkev in samostan Ratisbonovih redovnic. Ginljivo je pri sv. maši petje teh nun. Takoj po povzdigovanju se o-glase orgije prav rahlo, nune in gojenke pa zapojo milo proseče: “Oče, odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo.” Par trenutkov potem se oglase orgije glasneje, in glasneje se zapoje ista prošnja. Tretjič zadone orgije v vsej svoji moči in v mogočnem koru, se vzdigne ista prošnja proti nebu. Tam, kjer so pred več kakor 1800 leti zaslepljeni judje besno kričali: “Proč ž njim, proč ž njim!” kličejo sedaj dan za dnem pobožne redovnice in nedolžne deklice: “Oče, odpusti jim!” Za cerkveni tlak služijo plošče, ki so jih tukaj izkopali. V veliki altar je vzidan konec oboka, na katerem stoji krasen marmornat kip trpečega Izve-ličarja (Ecce homo). V tej cerkvi nas vse spominja strašnih dušnih in telesnih bolečin, ki jih je napravila Gospodu hudobija paganska in neizmerna nehvaležnost judovska, s katero je za nas on vse pretrpel. — Priletna nuna, Nemka, nam je pokazala cerkev in samostan. Peljala nas je tudi na ploš-nato streho, raz katero je kaj lep razgled po Jeruzalemu, zlasti na prostor, kjer je stal nekdaj judovski tempelj.
(Dalje prih.)
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
in me nagovori takole: “Jelovčan, kaj pa bode z našim društvom, ali se bode sedaj razkopalo?” Odgovor mi je bil lahek, in sicer: “Razkopati se mora, ako bi vsaki član tako storil kot ti, da bi zapustil kraj meni nič tebi nič!” Dolžnost tvoja je, iti do tajnika in mu plačati, kakor sem uže zgoraj omenil, . društvo se bode in se tudi mora vzdržati na površju, in ne bode se razilo! Ali pa n. pr. član, ki je od-¡en od tu komaj 15 milj, pa se ne
i in ne plača svojih asesmentov cele 3 mesece, in dobro zna, da imamo pravila, ki se glase: ako se ne zglasiš ozir. ne plačaš svojih asesmentov dva meseca, nisi deležen podpore v slučaju bolezni, in tretji mesec se ga suspen-duje brez ozira; tretji mesec pa pošlje zdravniško spričevalo, da je bil bolan, s pripombo: pa mi plačajte in mi pošljite samo na moj naslov. Da, lepo! Ti ne plačaš in se ne zmeniš nič 3 mesece, še le ko te zadene nesreča, pa pišeš: pa mi pošljite simo! Oh! dragi člani našega društva! Ako bodemo tako delali ozir. take podpore izplačevali, nam je propad gotov! Zategadelj pa, da se društvo obvaruje propada, smo sklenili na izvanredni seji 26. maja, delati točno po pravilih, in jaz spodaj podpisani bodem tudi gledal, da se bo to izpolnjevalo!
Zatorej javno opominjam one člane našega društva, kateri ste zapustili ta kraj, ne da bi bili spolnili svojo dolžnost, to je plačati svoje asesmente, da se zglasite pri meni osebno ali pismeno, in da plačate v teku enega meseca, kar vsakemu pripada plačati. Kateri član pa tega ne bode vpošteval in storil svoje dolžnosti, primoran bodem se ravnati po pravilih in vsacega tace-ga zanikrneža naravnost suspendova-ti! Ker samo ta pot nam je odprta, da obvarujemo društvo pred propadom, mi to hočemo tudi natančno izpolniti in to naše društvo vzdržati na površju! Zategadelj gotovo upam, da bodete člani društva sv. Barbare to tudi vpoštevali. V slučaju pa, da bi kateri ne znal, koliko ima za plačati, naj mi piše in jaz mu drage volje vse pojasnim.
Toliko o tukajšnjem položaju pre-mogokopa in o društvu za danes; pa v kratkem zopet pridem, ako me g. urednik ne zavrne. (Dobro došli!)
I.	Jeloučan,
začasni tajnik dr. sv. Barbare,
R. F. D. No. 1, East Brady, Pa.
Minneapolis, Minn., 27. maja. — Tukaj pri g. in gej. Zellinger se je ga. štorklja ustavila in jim je za spomin pustila zalo hčerko, in 19. maja so jo krstili. Kumovali so g. in ga. Strauss, oba Slovenca. To je jako lilo. Časti-tamo! — Vreme imamo prav gorko
ta teden; dozdaj je bilo bolj hladno. Z delom gre še precej dobro dozdaj, kakor že bo zanaprej. — Zdaj pa pozdravljam vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki. John Strauss.
Valley, Wash., 30. maja. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim, da natisnete par vrstic kot odgovor na dopis s podpisom “Hčer majke Slave”, ki ga je neznanka pustila natisniti dne 10. maja, kjer se ona posmehuje in narobe obrača naše rojake. Tista dva zakonska, ki sta si že obljubila zakonsko zvestobo, sta: nevesta je rodom ogrska Slovenska, vdova Ana Rojc, po spoštovanem posestniku 'in gostilničarju Ivanu Rojc, doma iz Kamnika; *ženin je pa rodom češki Rus, spoštovan mehanik, Filip Ivanovič Rolinski, doma iz Kijeva.
Posebnih novic ni tukaj, kakor da imamo lep majnik, gorko vreme in tudi dosti dežja; imamo dobro upanje, pričakovati dobre letine. Tukaj Vam .pošiljam en dolar za naročnino. Vam želim veliko novih naročnikov in se tudi jaz pridružim njim. Sedaj pa moram skončati ta moj prvi dopis ter prosim g. urednika, da ga naj uvrsti v predale nam vsem tolikanj priljubljenega lista, naj‘ga ne zadene poguba v njegovem košu. Pozdrav vsem bralcem in bralkam A. S.! Listu pa želim mnogo naročnikov.
Ana Rolinski.
Waller, Tex., 27. maja. — Dragi u-rednik! Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu A. S. in prosim, da bi dopis tudi zagledal beli dan, da ne bi šel v nenasitni uredniški koš.
Rojaki, zanimajte se bolj za farme! Tam si sam svoj gospod. Tam ti ne bode boss zmerom za hrbtom stal in te priganjal. Tam se odpočineš, kadar hočeš. In kako boš vesel, kadar greš čez polje in vidiš, kako ti vse lepo rase. In koliko si bolj na zdravem zraku, ne kakor v zaduhlih podzemeljskih rovih ali pa v zakajenih mestih v prašnih fabrikah pri razbeljenem železu. In ako si oženjen in imaš otroke, lahko jih zrediš za dobre državljane in dobre farmarje. Vprašam te, dragi rojak, kaj imaš od otrok v mestu? Nič in zopet nič druzega, kakor skrbi. Koliko otrok se v mestu pogubi! Krščanski oče, ali veš, da bo Bog terjal duše tvojih otrok? Na farmah se ti skoro ne more kaj tacega prigoditi.
Jaz sem prišel komaj pred par tedni iz mesta na deželo, pa se mi prav do-pade. 5jmo malo prekasno šem prišel za začeti na farmi. Tukaj je najboljše za naseliti se okoli Božiča, zdaj je pa najboljši čas za pogledati. Zdaj lahko vsaki vidi, kako vse lepo rase. Rojaki, ne verjemite preveč zapeljivim agentom! Prepričajte se dobro na lastne oči, zakaj nobeden agent ne bo gledal za vas, ampak zase. Ne veruj-
te preveč na Missouri priliko! Sem imel že večkrat citati skoro po vseh slovenskih listih, kako neki Slovenec kriči nekje v Missouri. Bil sem že dvakrat, pa nisem videl nikjer tiste obljubljene dežele. Toliko povem, da je en moj faran zgubil tam $800, beri: osemsto dolarjev. Premisli, koliko časa je moral ta rojak delati, da si je toliko denarja prišparal. Tako, kateri se da agentom v roke. Tukaj ni tega. Ako nočeš kupiti od'agenta, lahko ku-puš od zasebnika, in tukaj tudi država gleda na to, da ni nobeden prevarjen. In podnebje je tukaj dobro, ni tako vročina, kakor je po severu ali po vzhodu. Zime ni skoro nič. Snega ni nikoli. Raste tukaj vse, kar hoče eden vsejati, po dvakrat na leto. Koruza je tukaj 5 do 6 čevljev visoka. Prvi krompir se zdaj kopa, konec septembra se zopet drugi sadi. Tukaj je sedaj 11 Slovencev, pa vsi pravijo: “Čast Bogu, da smo enkrat iz mest in iz fabrik in jam.” Tukaj imamo tudi svojo far-marsko cerkev s Čehi skupaj. Ako bi bilo nas enih 30 familij, bi imeli lahko sami svojo župnijo. Sedaj imamo samo vsaki mesec dve maši, zato ker je nas premalo za večkrat priti.
Opomba. Veliko se govori od Tex-asa, pa po pravici povedano, da jaz je še nisem videl lepše “kontre” in da bi bila lepša letina kje, kakor je ravno tukaj. Neki pravijo, da ni voda za nič; drugi, da je prevroče; tretji, da je veliko komarjev, in drugi, da je nezdravo podnebje. Pa vsega tega ni nič res. Tukaj je zdrava voda, zdravo podnebje, ni “gasa” in olja in ni “kolna” v zemlji tu okolu. Lahko se vsaki sam prepriča.
Oprostite, dragi urednik, da se je ta moj dopis malo preveč zavlekel. Imam še veliko več gradiva, pa ne morem zdaj, se pa drugikrat zopet kaj oglasim. Sedaj smo preveč “busy” na polju. In kličem vsem rojakom in naročnikom: Srčen pozdrav! Tebi pa, Am. Slovenec, obilo naročnikov in predplačnikov! Star naročnik.
Waukegan, 111., 4. jun. — Rojakom v Waukeganu in North Chicagi naznanjam, da priredi Slov. pevsko in dram. društvo “Ljubljanica” v soboto 8. t. m. veselico v Math. Slanovi dvorani. Čisti dobiček je namenjen v prid slov. šoli. Ker ima veselica res blag namen, namreč pomagati slov. šoli kakor tudi vašim otrokom, je pričakovati od rojakov obilne udeležbe. Začetek ob 7. uri zvečer. Svirajo tamburaši pevskega društva Ljubljanica.
Torej v soboto večer na svidenje v Slanovi dvorani! Zabavali se bodemo prav po domače, obenem pa položili mal dar naši šoli na altar.
Pavel Bartel, I. tajnik.
Na Bregu pri Ljubljani, 16. maja. — Spoštovano uredništvo A. S.! Prosim vas, da bi natisnili v A. S. moje potovanje v staro domovino, oziroma na Breg pri Ljubljani.
Šest dni smo bili na vodi, na parniku “France” francoske družbe. Naša vožnja je bila iz New Yorka do Haver, 3,238 morskih milj. Naš parnik je prevozil 1. dan 518 milj, 2. dan 537, 3. dan 538, 4. dan 546, 5. dan 555 in 6. dan 532 milj. In šesti dan pa zagledamo suho zemljo. Kako je bilo vse veselo! Vse je začelo prepevati na parniku. Italijani so svojo peli, tisto "La mia barchetta”, Hrvatje spet svojo in mi Slovenci pa spet mile slovenske, kakor prej še, ko smo bili v tej preljubi domovini. In dne 9. maja smo se vozili iz Havra. Lepe doline in hribi so kinč francoske dežele.
Smo prišli v Pariz. Je lepo mesto, strašansko tudi veliko, na ta način je bolj kakor Chicago. In tudi smo zagledali neko slavno cerkev, pa mi' nismo bili v cerkvi, okrog cerkve smo šli, ker je bila cerkev zaprta; cerkev je velika, na okroglo je zidana, nad velikimi vrati je kip apostolov, velike stopnice peljejo gori do velikih vrat. Gremo naprej po cesti in dobimo tudi enega Slovenca, ki je nam povedal, da je že delj časa v Parizu, je doma od Cirknice in vposlen v tovarni krojač-nici; je povedal, da še dosti dobro zasluži. Potem spet dobimo neko Nemko, ki se bi še kmalu zgubili; tista nam je še povedala, kod da naj gremo nazaj, kjer smo imeli svoje prtljage ali kovčege. In tako smo si ogledali veliko mesto Pariz.
Odhod iz Pariza zvečer ob 10. uri. Naš brzovlak je vozil kar je bilo mogoče. Potem pridemo v Basel. Tani si nismo ogledali mesta, smo šli kmalu naprej. Ampak Inšpruk, tistega smo pa vsi dobro ogledali. Je pa na ravnem veliko mesto, ampak okoli in naokrog so veliki snežniki in strašansko veliko skalovje. Snega je bilo še tudi dosti po teh snežnikih. Ko smo se vozili z vlakom, tako skalovje je bilo povsod na obe strani. Voda je drla gori iz vrha navzdol, kakšnih približno 50 metrov je voda letela po kakšni peči naravnost navzdol. Po teh snežni-kih ne rase nič, samo golo skalovje in strašanske pečine se nahajajo. Tam se dostikrat ubije kakšen hribolazec, kot so nam pripovedovali drugi in domači ljudje.
In kaj še? Ena slovenska žrtev se je pripetila. Je bil eden, ne znam njegovega imena in je nam povedal, da se pelje iz Mantove, pa je revež ob um prišel. Zmerom je govoril, da on ne bode prišel v Ljubljano, in doma je bil od Celja, Štajersko. In predno smo prišli v Avstrijo, se je naš vlak vstavil na postaji in v tem času, ko smo mi stali, pridrdra nasproti mimo nas drugi brzovlak, a naš rojak je skozi okno skočil ravno pred parni stroj, kjer ga je vsega raztrgalo. Ena ženska ga je videla, kako je z rokami si glavo zatis-(Nadaljevanje na 8. strani.)
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—• 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard“
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. Cal
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN D0MAČIHb,SM0DK
Posebnost so naše
‘The U. S.” 10c. in “Meerschaum* 1* te, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
10« Jefferson Street JoHet, IE
Mirovni ^sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo,
Geo. Lopartz
Grocerljska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Nadellioirer k TOiitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet IH.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka gostilničar
Corner State and llth Street NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banko.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, Dl Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a ceae najnižje.
S Filipinov na Kranjsko.
Za Am. Sl. .pisal Jakob Cuznar.
j	' (Konec.)
Zapustil sem rodno vas, hišico očetovo, spomladi 1. 1903. in se čez 8 let j 4 mesece potom okrog sveta vrnil zo-1 pet nazaj zdrav in srečen pod njen krov.
Prvi teden po rihodu v domovino bil sem pod zdravniškim nadzorstvom. To povelje je dobilo županstvo iz Trsta brzojavnim potom, ker sem prihajal iz okuženih krajev. Kmalu nato sem dobil poziv od okrajnega sodišča; bil sem obtožen radi vojaških zadev, radi begunstva. Ko je pri okrajnem sodišču sodnik vse razmere natanko popisal, sem dobil po preteku par tednov vabilo od deželnega sodišča iz Ljubljane. Tam so mi prisodili povsem milostno kazen, sedem dni zapora in deset kron denarne globe. Bil sem zadovoljen s to kaznijo, misleč, bodem vsaj na pošten način poskusil tudi jetniško življenje. Šel sem v zapor takoj prvi dan po obsodbi.
V Ljubljano sem stopil s korajžo vesel, ko Žabjek zagledal, sem jokat’ začel.
Ko sem stopil v jetnišnico, me je peljal paznik najprvo v urad. Tam so me natanko opisali, da me morejo iskati v slučaju, če bi utekel. Oddati sem moral denar in razun zobne kr-tačke vse stvari, ki sem jih imel pri sebi, še celo znak J. S. K. Jednote, ki sem imel pripetega na suknji. Iz urada sem šel v drugo sobo. Tam sem moral sleči vso zgornjo obleko, tudi čevlje. Vse to je paznik natanko pregledal od zunaj in znotraj, če ni zašitega kje kaj tobaka. Obrnil je vse žepe, pa tudi čevlje je natanko pregle dal, a ni dobil nič sumljivega. Nato sem dobil svojo obleko nazaj, arestan-tovske nisem dobil zato, ker sem imel premalo časa za “dinati”, pač pa sem “fasal” dve volneni odeji, eno posteljno rjuho, glavnik, posodo za vodo piti in pa čepico za na glavo, ki ima prav popolnoma tak “furm” kot sokolske; mislil sem, samo peresa še manjka, pa bodem sokol. Ko sem dobil vse te stvari, me je peljal paznik v tretje nadstropje, kjer ima biti moj dom za en teden. Soba, v kateri bi se bil moral pokoriti jaz v družbi sedem drugih grešnikov, je bila polna, zato ni bilo tam prostora za mene. Paznik me praša, če hočem stanovati za dva dneva v “aincel arestu”, ker čez par dni gre eden iz imenovane sobe na “ur-laub”. Bil sem takoj zadovoljen, tudi to hočem poskusiti. Odprejo se težka vrata in hajd v luknjo. Začudil sem se, ko sem stopil v prijazno, lepo pobeljeno, A—S m. dolgo in od 2—3 m. široko sobico. Ob stropu je visela električna svetilka; v kotu miza in stol, v drugem polica, na kateri je stala posoda z vodo; ob steni okrog srede sobe pa je bila pripeta železna postelja s precej trdim “štrozokom”, kamor jetnik lahko položi svoje ude od 8. ure zvečer pa do 6. zjutraj. Že zvečer me je paznik poučil, kakšen je hišni red in kaj je moje delo. Takoj zjutraj, ko je na hodniku zazvonil elek. zvonec, sem skočil po koncu kot pri vojakih, lepo zravnal posteljo" in jo pripel na steno, sobo lepo pomedel, vse lepo očistil in oprašil, nato se umil in delo je bilo končano, nakar se odprejo vrata, skozi katera mi poda en sojetnik hlebec črnega kruha in skodelo s prežgano juho. Opoldne se zgodi ravno tako, vendar mesto ene dobita se dve skodeli za menažo; v eni se dobi vsak dan v tednu kaj drugega, enkrat ričet, drugič fižol, zelje, cmoki i. t. d., v pondeljkih pa še celo košček mesa zraven; v drugi posodi (skodeli) pa je vsak dan jednako, petek in sve-tek, požgana “župa” za “čušpajs”. Zvečer za večerjo pa je sol in suhi kruh, če tega od zjutraj kaj ostane. Vsak dan izpustijo jetnike za eno uro na dvorišče na sprehod, kjer korakata po dva skupaj naokrog. Vsi, ki so v zaporu dalj ko dva tedna, opravljajo tudi kako delo čez dan. Moja dva dneva v “aincelnu” sta hitro minula. Čital sem knjige, katere sem prinesel s seboj, katere so prej vse skrbno pregledali, da ja ni pisano v njih čez cesarja ali kaj 'sličnega, predno sem jih dobil v roke. Tretji dan sem zapustil “ainccl” in šel v sobo k tovarišem. Bilo nas je 8 skupaj in večina vsi taki grešniki kot jaz, Amerikanci. Čas je hitro tekel. Pogovarjali smo se o lepih, pa tudi slabih časih v Ameriki in pripovedovali eden drugemu svoje dogodke.
Poslopje deželnega zapora je še novo in najmoderneje urejeno. V zaporu vlada strogi red in snaga, da si ni želeti boljše.
Dobre pol ure pred odhodom bil sem poklican v jetniško pisarno, kjer sem dobil svoje stvari nazaj in plačal svoj dolg. Male postave paznik s črnimi brkami, ki je tam za pisarja, mi je" napisal račun na košček navadnega papirja, bil je sledeči: 10 K globe, 8 K 33 v. za hrano in pod tem še 2 K 98 v, ki pa ne vem, ali je bilo to za napit-nino^ali kaj. Prašal sem ga, pa je odgovoril: “To so posebni stroški.” Odgovoril sem mu pa, da napitnino, ker je po hotelih že taka navada, mu iz proste volje dam, vendar prisiliti se pa k temu ne dam, in odločno mu odgovorim, da ne plačam in da hočem govoriti s predstojnikom zapora. Nato se usede in pravi: “Čak’te, bom še
v
Rezervni sklad
•v*
nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1 C/
brez odbitka rentnega davka.	XXX S /O
Frank Sakser,
Naš zaupnik v Zjed. državah je
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
enkrat zračunil,” in kmalu se obrne ves nedolžen k meni in pravi, da se je zmotil za tisto svoto, ki je poprej rekel, da so posebni stroški.
Zatorej rojaki, ker na stotine je vas, katere čaka v domovini kazen, če se kedaj povrnete, da bodete vedeli, da se tudi v Avstriji pobira “bakšiš” in pazite, da se paznik pri pisarniški mizi v pisarni deželnega zapora v Ljubljani ne zmoti, ker je zelo slab računar.
Dolgi teden jetništva je minul, prišel je dan rešitve in zapustil sem hišo pokore, katere praga ne želim več prestopiti. Ves srečen in vesel sem se podal v ljubo prostost. Pomilovanja vredni so oni, ki morajo sedeti mesece in celo leta. Vsak naj se varuje tega stanu, če le mogoče. Jetniški stan je težaven stan.
Znano je tako vsakemu, da so razmere v domovini jako slabe. Draginja je zelo velika, tako da delavec komaj zasluži za skromno vsakdanje življenje. In gotovo so le redki oni, ki pridejo iz Amerike v domovino, ki bi ne želeli nazaj.
Po domovini tudi zelo razsaja nesrečna bolezen “žganjepitje”, ki je tudi vzrok veliki revščini. V koliko družinah, v katerih je oče pijanec, stradajo otroci potrebnega kruha! Pijača, predvsem “šnops” je največji sovražnik dobremu gospodarstvu in napredku. Pri hišah, katerih gospodar je pijanec, ni nobenega napredka, vse v neredu, vse gre rakovo pot, in končno zapoje boben, ki v naši domovini zelo pogosto poje. Pijača, posebno ‘šnops’ je največ vzrok, žal posebno na Slovenskem, tolikim bojem in pobojem. Vlada gleda mirno ta propad, prezadovoljna je z dobičkom, ki ji ga nosi za ljudstvo toliko nesrečno žganje. Poslanci, ljudski zastopniki tudi vse to mirno gledajo, ker bojijo se zameriti onim volilcem, ki se žive od žuljev snepšarjev. Res je, da niso vsem slabim razmeram krive opojne pijače, vendar pa to v veliki meri. Le poglejmo na Dansko, o kateri sem čital pred leti še v Ameriki, da na Danskem se je včasih zelo veliko pilo in pijančevalo, zato je bilo gospodarstvo na zelo slabi stopinji. Mnogi so uvideli, kaj je vzrok tega propada, zato so pričeli boj proti alkoholu, in to z velikim vspehom. In danes je Danska ena najbolj prospevajočih in naprednih dežel na svetu.
Velika nadloga za našo domovino so tudi čezdalje večji prepiri in sovraštvo med strankami. Sicer se danes za ljudstvo, posebno kmeta, dela ;n skrbi veliko bolj kot nekdaj, a to strašansko ovirajo in onemogočujejo strankarski prepiri in sovraštvo. Če ena stranka dela in zida kaj koristnega, to druga z vso silo podkopava in podira. Deželni odbor S. L. S. je pričel za domovino prekoristno delo, da se izrabijo vodne moči Kranjske dežele v korist ljudstva, a nasprotna stranka temu delu nasprotuje in ga črni, in bilo bi ji ljubše, da bi se tega preko-ristnega zaklada polastil tujec.
Zimo smo imeli v domovini zelo lepo, milo. Snega in mraza je bilo prav malo. Vse se je že prav zgodaj jelo zeleniti in kmalu bode začela peti kukavica in “Liepa naša domovina” se bode začela ogrinjati v prekrasno spomladansko odejo, ko se bodem jaz poslavljal od nje. Podati se zopet hočem v prav kratkem času po širnem svetu čez široko lužo v obljubljeno deželo Ameriko, z gorečo željo v srcu, da se zopet kedaj povrnem zdrav in zadovoljen v domovino.
O duša le Boga mi prosi vroče, neprestano, ko me britka smrt pokosi, to mi bodi dano:
Pri cerkvi sv. Andreja naj truplu bo odeja v zamrlih rajnih vrsti v domači sveti prsti!
Vam, g. urednik, in vsem čitateljem A- S. želeč najboljšega napredka, po šiljam zadnje pozdrave iz naše lepe slovenske domovine.
Na svidenje!
JAKOB CUZNAR.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
nil, ko je čez tračnico skočil. V eni minuti je skočil in mrtev je bil. Mater, je rekel, da ima še živo, tudi nekaj denarja je imel pri sebi, potem ne znam, kako so z denarjem naredili, ali so ga materi poslali, ali če so ga sami obdržali. Njega so pustili tam tako dolgo, da je komisija prišla.
In tako smo šli spet naprej proti Jesenicam. Smo prišli ob 1. uri po polnoči. Tam smo spet čakali druzega vlaka. Ko je bil dan, smo si spet o-gledali Jesenice. Je spet prijazno mestece. So imeli tisti dan birmo, in je mil. škof še prej ta dan prišel, je bilo vse ozaljšano s trobojnicami in mlaji. Iz zvonika se je slišalo potrkavanje. Zjutraj na vse zgodaj je že vse hitelo v cerkev, staro in mlado.
In tako se ob 6. uri zjutraj usedemo na vlak proti Ljubljani. Pridemo v
Ljubljano. Spet tako lepo mesto, vse drugačno kot pred 9. leti. V 9. letih se vse prenaredi. Ljubljana je res bela Ljubljana, kot sem že včasih slišal. Lepo je res, vse je prijazno!
In ob 1. uri popoldan pridemo v Borovnico, kjer je naš rojstni kraj, kjer je tekla naša zibelka. Smo bili 3 od borovniške župnije. To je bilo veselje! Nas niso poznali. Gremo proti naši cerkvi, ko so šli ravno ljudje k popoldanski službi. Si ogledamo cerkev. Je res kinč borovniške župnije, vsa je nekako prenarejena in je res pri jazna cerkev. Potem gremo vsak na svoj dom. Pridem domov, me pa spet nobeden ni poznal. Kaj si mislite, dragi čitatelji A. S.: od doma ravno pred 9. Leti in domov po 9. letih! Ko sem šel v obljubljeno deželo, sem pustil še starše žive; ko sem pa prišel, očeta nisem našel, samo mater. Mati so začeli jokati od veselja. Tudi od moje žene mati so prihiteli, so tudi jokali od veselja, ko niso mislili, da bi me še kakšenkrat videli. In tukaj je res vse lepo. Cvetlice cveto po travnikih, letina kaže dobro, vroče je že delj' časa, trava je že za kositi. In kaj še? Tista ptica, ki je nisem slišal 9 let, ki poje “Ku! kul” v gozdu, sem spet slišal. Ku-ku, ku-ku...
Koncem tega dopisa še pozdravljam vso mojo žlahto, kot mojo ženo, moje mlajše v Coloradi, mojega švogra, njegovo ženo, njegove mlajše in v Clevelandu pri Kolarji kot Toneta, Petrov-čeve, njegovo celo družino, in vas, g. u-rednik in bralce A. S. Vas prosim, da bi natisnili to v list, da bi “rajžal” ta dopis po celi Ameriki, da ne bi ga v koš zavrgli. Kar je pomote, prosim dajte popraviti, ker jaz nisem dosti vajen v taki reči, posebno v dopisih.
Franc Suhadolnik.
— Največ hladne sence boste našli “na hribu” pod košatimi drevesi, in najbolje vas obrije naš stari in poznani brivec, g. Filip Hibler na Ruby in Summit Sts., Joliet, 111.
Nemogoče.
Korporal: “Gospod major, ponižno naznanjam, da se je tambor Jurič ponoči ustrelil!”
Major: “Saperlot! Tambor — pa ustrelil? Saj nima puške, ampak bo-
ben. To	ni mogoče!”			
$25-	-Zastonj--			-$25
r™	/	7	/	
2	/	9	/	6
1 io	/	5	/	8
				
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani soštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dep. 11, New York.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
MALI OGLASI.
Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo .............................25c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo .........................50c
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
Godba za plese in vse drage zabav«,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unij skl ceni. Tudi iščem slovenskih godeev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, III.
G©DBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stanov. teL Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne.
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Već	pove	oprav
“A. S.”	of*.
HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St., vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St., Joliet, 111.	4
HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St, La	Salle,	111.	5t
AKO KATERI ROJAKOV VE KJE je Janko Vouk, doma iz Jesenice, Gorenjsko; 10. aprila odpeljal se je z parnikom v Ameriko in še ni ni-kakega poročila od njega. Prosim naj se naznani njegovemu stricu: John Poglajen, St. Joseph, Minn., R. R. No. 1, Box 29.
NAPRODAJ 2 VELIKI LOTI S 3 hišami, ker se moram seliti v drugo mesto. Tu je prilika — ceno. C. Johnson, 405 Shelby St., Joliet, 111.
KJE JE JOS. FURAČ, DOMA OD Karlovca na Hrvaškem? Prosim, da se ml javi njegov naslov. Ant. Ste-fanec, Box 963, Manistique, Mich.
IŠČEM ŽENSKO KATERA ŽELI v zakon stopiti. Vzame se vdovo ali dekle, bolj priletno, staro okoli 35 let. Imam svoj dom in pohištvo. Bog mi je ženo pobral, zato sem primoran poiskati druge. Naj mi piše takoj. Naslov se glasi: M. K., Box 336, Ironwood, Mich.
NAPRODAJ HIŠA PRIMERNA ZA prodajalno na 1101 N. Plickory St. Dober vogal; proda se poceni, ker mora biti prodana. Vprašaj tam. DELO IŠČE 25 LETNI SLOVENEC z možen poleg slovenščine tudi nem-iščine ter delne angleščine v govoru, pisavi in računanju—v kaki trgovini ali saloonu. Vprašajte pri uredništvu tega lista.	t2
BODI KMET !
NE OSTANI SUŽENJ!
BODI SVOJ GOSPODAR!
Delaj, ko se dobro počutiš; počivaj ko si bolehen, in plača ti gre naprej celo leto vseeno. To je kar si vsak želi in to ti mi ponujamo.
Imamo 45,000 akrov zemlje v Michiganu; najboljša prst, najugodnejše podnebje na svetu; prodamo jo ceno in na lahke obroke.
Vse kar rabiš je $150 za prvo plačilo, in damo ti kolikor časa želiš za plačevanje ostanka.
Rojaki tvoji so že tam in imajo polje tako lepo, da ti bo takoj odprlo oči; 250 bušljev krompirja zraste na akru; 2ton sena na akru, 75 bušljev ovsa na akru; tako tudi mnogo drugega. Najlepši sadovnjaki v Ameriki so poleg naše zemlje.
Zdaj je čas kupiti predno se cena zviša.
Kupi kmalu in prihrani novce.
Tu ni rudniških eksplozij, štrajkov ali zgube dela.
Daj družini dovolj dobre hrane, prostega gibanja in svežega zraka — in popolne svobode.
Ekskuršon gre vsak 1. in 3. torek na naše zemljišče vsak mesec. Pripravi se za prihodnji in pojdi, da ti pokažemo dobro deželo, krasna farma in dobre zabave. — Piši za knjigo — zastonj, ki pove o vseh udobnostih, ali pa vprašaj pri nas za podrobnosti.
Illinois-Northwest Colinization Co.
908 Tacoma Building
5 LaSalle Street	CHICAGO, ILL.
POZOR, SLOVENCI!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4J4 odst. brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Kadi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
Naprodaj farma.
160 akrov čiste zemlje s poslopji. Hiša z 11 sobami, hlevi, par konj, 10 glav govedi in vsakovrstno kmet. orodje, 100 kokoši in 3 prešiči. Vse prodam za $3,500; lahko se tudi farma na pol razdeli. Več pove:
JOS. STARIHA,	8t
R. F. D. No. 1.	Holton, Mich.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Blaff St., Joliet, 111.