oktober 2005 Revija Slovenskih `eleznic Aktualno Prvi sestanek z novim vodstvom Luke Koper Za tesnej{e sodelovanje Aktualno Potni{ki center Ljubljana Odprta vrata za TriGranit Aktualno Vozni red 2005/06 Novosti in spremembe v potni{kem prometu Potni{ki promet @ivahen za~etek jeseni Nov vlak med Ljubljano in Prago Tovorni promet Priloga D (CUV) h novi konvenciji Cotif in vsebina Splo{ne pogodbe o uporabi vagonov (AVV) Nov na~in uporabe tovornih vagonov Mesec stavk Drugo polovico oktobra in prve dni novembra sta zaznamovali predvsem dve stavkovni napovedi. Osemnajstega oktobra je stavko napovedal Sindikat `elezni{kega prometa Slovenije. Svoje stavkovne zahteve je zdru`il v enajst to~k, ki so jim dodali {e dvanajst ugotovitev o slabem stanju v podjetju. Tik pred koncem redakcije tokratne Nove proge, tretjega novembra, pa so opozo- rilno stavko, za 15. novembra, napovedali {e Samostojni sindikat progovzdr`evalne dejavnosti Slovenije, Sindikat delavcev SVTK Celje in Sindikat delavcev SVTK Pivka. Na poslovodstvo so naslovili prav tako enajst stavkovnih zahtev. Do za~etka tiska Nove proge se dolgotrajna pogajanja poslovod- stva s Sindikatom `elezni{kega prometa Slovenije {e niso kon~ala, pogajanja z drugimi tremi sindikati pa se niso niti za~ela. Zato bomo ve~ o re{evanju omenjenih stavkovnih zahtev lahko napisali {ele v naslednji {tevilki. @e zdaj pa lahko zapi{em, da je dogajanje okrog obeh stavkovnih napovedi znotraj in zunaj podjetja dvigni- lo veliko prahu, nenazadnje zato, ker so ostali `elezni{ki sindikati jasno pokazali, da se s stavko S@PS ne strinjajo. Kar nekako v senci (pred)stavkovnih dogajanj pa so ostali poslovni dogodki, ki jih oktobra vseeno ni bilo malo. Naj omenim le za- ~etek re{evanja odprtih vpra{anj z na{im najpomembnej{im part- nerjem – Luko Koper, podalj{anje veljavnosti okoljevarstvenega certifikata ISO 14001, sprejem letošnjega poslovnega na~rta ter odlo~itev o nadaljevanju pogajanj o postavitvi Potni{kega centra Ljubljana z enim podjetjem. Pomembne stari pa se dogajajo tudi zunaj na{ega podjetja. Na sprejem v dr`avnem zboru ~aka reba- lans prora~una za naslednji dve leti, ki predvideva ve~ denarja za `eleznico in dr`avne ceste. V dr`avnozborskem odboru za promet pa se je nadaljevala tudi obravnava resolucije o prometni politiki, ki za zdaj {e ni dala dokon~nih rezultatov. Oktober se torej nikakor ni vrtel samo okrog nasprotij znotraj podjetja, ki pa so v senci predvidenega sprejema nove `elezni{ke zakonodaje pri{la na povr{je. Prav gotovo se bo diskusija o pred- logu spremenjenega Zakona o `eleznici tudi v prihodnjih mesecih odra`ala na razli~nih ravneh znotraj in zunaj podjetja. Aktualno Po avgustovskem iztirjenju tovornega vlaka v Laškem zaradi počene osi bodo pregledi osi potekali bolj natančno kot doslej. 2 4 6 12 14 19 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Marko Tancar, Marko Ga{per{i~, Dario Cortese, Mirjam Kasteli~, Andra` Bri{ki-Javor, arhiv S@. • tisk: Flaksy d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in roko- pisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 21. decembra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 5. decembra. 1 Uvodnik Mar ko Tan car, od go vor ni ured nik Nove pro ge Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Aktualno Projektni svet Potniškega centra Ljubljana je 14. oktobra odlo~il, da se bodo pogajanja o gradnji prve faze potniškega centra nadalje- vala z madžarskim podjetjem TriGranit. Aktualno Izdelava novega voznega reda, ki bo za~el veljati 11. decembra, je že kon~ana. Prinesel bo nekaj sprememb ali novosti, ki so nastale na podlagi pripomb in predlogov uporabnikov ali v dogovorih s tujimi železniškimi upravami. Potniški promet Decembra bo po naših progah zapeljal prvi EuroCity vlak, ki bo neposredno povezoval Prago z Ljubljano. Poimenovan bo po veli- kem arhitektu Jožetu Ple~niku. Tovorni promet Že nekaj ~asa pri~akujemo uveljavitev nove Konvencije o mednarodnem železniškem prometu COTIF, kar se bo o~itno zgodilo v za~etku prihodnjega leta. Reportaža Le kdo ne pozna priljubljenih »gomulk«, ki že štiri desetletja povezujejo Slovenijo. Na Poljskem še vedno vozi prva gomulka. 2 Osi vagonov na nove preglede Mesec dni po izrednem dogod- ku med Rimskimi Toplicami in La{kim je komisija, ustanovljena za preiskavo dogodka, objavila rezultate preiskave. Naj spomni- mo – v ponedeljek, 29. avgusta, se je med Rimskimi Toplicami in La{kim ob 18.49 iztiril tovorni vlak. Sestavljalo ga je 22 vagonov, nalo`enih z `elezovo rudo, ki so bili namenjeni na avstrijsko posta- jo Leoben Donawitz. Vlak je vlekla lokomotiva 363-002. Kot je bilo neuradno jasno `e kmalu po izrednem dogodku, se je vlak iztiril zaradi zloma osi na prvem podstavnem vozi~ku enega od vagonov. Komisija ni mogla ugotoviti, zakaj se je os zlomi- la, na podlagi pisnega poro~ila Javne agencije za `elezni{ki pro- met in fotografij pa je ugotovila, da je bila os `e prej delno po- ~ena. Preiskava je tudi potrdila, da je bilo sedem od dvaindvajsetih vagonov, ki so pri{li iz Luke Koper, preve~ nalo`enih. Za druge vago- ne pa tega ni bilo mo~ potrditi ali ovre~i, saj se je tovor razsul. V iztirjenju je bilo povzro~ene za okrog 330 milijonov tolarjev neposredne {kode, brez upo- {tevanja poslovne {kode. Zaradi zagotavljanja varnosti `elezni- {kega prometa je poslovodstvo Slovenskih `eleznic odredilo takoj- {nji natan~ni ultrazvo~ni pregled vseh osi tovornih vagonov te vrste, ki bodo po potrebi zamenjane. Pregledani bodo tudi sredinski deli osi, ki se prej niso pregledova- li, ~eprav tako natan~ni pregledi niso predpisani. Poleg tega pa je bila imenovana delovna skupina za prenovo pogodbenih odnosov z Luko Koper. V sklopu njenega delovanja je mogo~ tudi prenos tehtanja blaga nazaj na Slovenske `eleznice. Tehtanje vagonov sicer od za~etka leta 1998 opravljajo delavci Luke Koper, ki so usposo- bljeni v skladu z `elezni{kimi pred- pisi. V Luki so zato tudi odgovorni za pravilnost tehtanja in s potrje- nim tovornim listom s prilo`enim potrjenim tehtalnim listom jam- ~ijo, da je uradno tehtanje oprav- ljeno skladno s predpisi. Slovenske `eleznice preverjamo pravilnost tehtanja, o~itno pa je, da doslej ta nadzor doslej ni bil ustrezen. Aktualno Marko Tancar Slovenske `eleznice, Luka Koper in Voest Alpine o novih tovorih V za~etku oktobra so v Ljubljani ter v Kopru potekali pogovori med predstavniki Slovenskih `eleznic, Luke Koper in jeklarskega koncerna Voest Alpine iz avstrijskega Linza. Goste je na sede`u Slovenskih `eleznic v Ljubljani pozdravil tudi generalni direktor dr. Jo`e Jurkovi~. Tema dogovorov so bile mo`nosti za pove~anje prevozov rude in pre- moga za to avstrijsko podjetje. Predstavniki na{ega podjetja so zagotovili dnevni odvoz {estih vla- kov `elezove rude in dveh vlakov premoga iz Luke Koper za Voest Alpine. Predstavniki tega jeklarske- ga podjetja pa so izrazili `eljo po {e ve~jem sodelovanju in uvedbi dodatnih dveh vlakov. Zato sta se sestali tudi vodstvi Slovenskih `eleznic in Luke Koper in sku{ali poiskati re{itev, ki bo omogo~ila tak{no pove~anje zmogljivosti. Voest Alpine je eden od najpo- membnej{ih poslovnih partnerjev Slovenskih ̀ eleznic v tovornem pro- metu. Samo med lanskim in leto- {njim septembrom smo Slovenske `eleznice za Voest Alpine v lu{kem tranzitu prepeljale 2,4 milijona ton tovora, od tega 2,1 milijona `ele- zove rude. Novembra so se za~eli {e prevozi premoga, do konca avgusta smo ga prepeljali `e za 0,3 milijona ton. V istem obdobju je lu{ki tranzit Slovenskih `eleznic dosegel okrog 4,7 milijona ton. Prevozi za Voest Alpine sestavljajo kar 51 odstotkov te {tevilke. Hkrati pa so v zadnjih dvanajstih mesecih prevozi za Voest Alpine pomenili kar 13 odstotkov od celotnega tovora, ki so ga prepeljali na{i vlaki. 3 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Prvi sestanek z novim vodstvom Luke Koper Za tesnejše sodelovanje Nadzorni svet Luke Koper je 24 oktobra za novega predsednika uprave za naslednjih pet let soglasno imenoval dosedanje- ga direktorja Ferspeda, Roberta ^asarja. Za njegovega namestni- ka je bil imenovan mag.Marjan Babi~, dosedanji v.d. glavnega direktorja Luke Koper. Prvi ~lanek poslovodstva naše- ga podjetja z novim vod- stvom Luke Koper je potekal 3. novembra v Kopru. Pogovarjali so se predvsem o tehni~nem in operativnem usklajevanju dela ter tržnih dejavnostih obeh podjetij. Sogovorniki so ugo- tovili, da bo že za~eto uvaja- nje operativnih izboljšav vodi- lo k u~inkovitejšem delovanju in boljšemu poslovanju obeh partnerjev. Pogovori so tekli tudi o povezovanju pri trženju transportno – logisti~nih sto- ritev. Dejavnost obeh podjetij je namre~ tesno prepletena, zato sta se vodstvi dogovorili, da bosta obe podjetji pripravili izhodiš~a in na~rte za tesnejše sodelovanje na podro~ju trže- nja. Predstavniki obeh družb so poudarili nujnost vzposta- vitve ustreznih infrastrukturnih pogojev tako v sami Luki z izgradnjo tretjega pomola, pa tudi pri njenih povezav z zaled- jem z izgradnjo drugega tira do Diva~e ter s posodobitvijo železniške infrastrukture na V. in X. koridorju. Generalni direktor SŽ, dr. Jože Jurkovi~, je povedal da Slovenske železnice v luko in iz nje pre- peljemo ve~ kot 70 odstotkov tovora. Po njegovih besedah se poslovodstvo zaveda težav, ki jih imamo na tej trasi, sodelo- vanje operativnih in tržnih pro- jektnih skupin obeh podjetij pa že nakazuje možnosti za reše- vanje težav in izboljšano skup- no ponudbo našim partnerjem. »Naša tesna soodvisnost je dej- stvo in z smelim uresni~eva- njem zastavljenega sodelovanja bomo lahko pospešili uresni~- evanje nacionalnih programov in prometne strategije države,« je še poudaril. Predsednik uprave Luke Koper Robert ^asar pa je po sestan- ku povedal, da si je ureditev odnosov s Slovenskimi želez- nicami zastavil kot prednost- no nalogo v svojem programu vodenja Luke. »Dejstvo je, da sodelovanje doslej ni potekalo tako, kot bi moralo,« je pove- dal. »Z ustreznim partnerskim odnosom bomo marsikaj hitro izboljšali. Z dobro usklajenim delom lahko dosežemo bistve- no boljši izkoristek obstoje~ih zmogljivosti – tako luških, kot železniških.« Robert ^asar, novi predsednik uprave Luke Koper. Aktualno Poslovni na~rt sprejet Nadzorni svet je 27. oktobra sprejel predlog poslovnega na- ~rta za leto{nje leto. Obenem je sprejel tudi dopolnjeni predlog ukrepov za izbolj{anje poslova- nja v letih 2005 in 2006 ter poro- ~ili o zagotavljanju kapitalske ustreznosti dru`be S@-Potni{ki promet, d. o. o., in dru`be S@- Infrastruktura, d. o. o. Sprejetje teh dokumentov Slovenskim `eleznicam daje osnovo za spre- jetje nujnih ukrepov za izbolj- {anje poslovanja, zlasti v dru- `bah S@-Infrastruktura, d.o.o. in S@-Potni{ki promet, d.o.o. Prva je namre~ poslovno leto 2004 kon~ala z bilan~no izgubo v vi{ini 929 milijonov tolarjev, kar pomeni kapitalsko neustrez- nost, in druga z izgubo 1.179 milijonov tolarjev, kar je na meji kapitalske neustreznosti. Generalni direktor dr. Jo`e Jurkovi~ je povedal, da poslo- vodstvo v sodelovanju s poslov- nimi partnerji `e izvaja razli~ne ukrepe, ki bodo v naslednjih mesecih dali prispevek k izbo- lj{anju poslovnega rezultata. Hkrati je napovedal, da se bo takoj za~ela priprava poslov- nega na~rta za leto 2006, nje- govo dokon~no oblikovanje pa bo odvisno od dr`avnega prora~una. Dve napovedi stavk Sindikat ̀ elezni{kega pro- meta Slovenije je za sredo, 9. novembra, napovedal {tiriurno opozorilno stav- ko. Dolgotrajna pogaja- nja o razre{itvi enajstih stavkovnih zahtev se do konca redakcije {e niso kon~ala. V primeru, da pogajalski skupini ne dose`eta dogovora, naj bi se stavka nadaljevala vsako sredo od 8. do 12. ure. V za~etku novembra pa so opozorilno stavko napovedali {e Samostojni sindikat progovzdr`eval- ne dejavnosti Slovenije, Sindikat delavcev SVTK Celje in Sindikat delavcev SVTK Pivka. Na poslovod- stvo so naslovili prav tako enajst stavkovnih zahtev. Do konca redakcije Nove proge se pogajanja {e niso za~ela. Stavka je napovedana za torek, 15. novembra, od 6.30 do 8.30. Trije sindikati so {e zapisali, da se bo stavka stopnjevala vsak torek, do uresni~itve stavkovnih zahtev. 4 Aktualno Marko Tancar Potni{ki center Ljubljana Odprta vrata za TriGranit Projektni svet Potni{kega centra Ljubljana je 14. oktobra kot stra- te{kega partnerja za gradnjo prve faze potni{kega centra izbral mad- `arsko podjetje TriGranit. »Ne gre {e za izbor ekskluzivnega strate{ke- ga partnerja,« pravi direktor Centra za nepremi~nine Boris Zrimc, ki je tudi ~lan projektnega sveta. »Pred za~etkom ekskluzivnih pogajanj bo TriGranit moral {e izpolniti ve~ pogojev, kar smo zahtevali prav na Slovenskih `eleznicah.« Prva faza gradnje novega Potni{kega centra Ljubljana zaje- ma 50.000 kvadratnih metrov veli- ko ozemlje zahodno od sedanje zgradbe `elezni{ke postaje, njego- va vrednost pa je ocenjena na dve- sto milijonov evrov. Na~rtovano je oblikovanje celovite re{itve, ki bo povezovala javno-logisti~ni del s poslovno-stanovanjskimi povr{ina- mi. Pod tiri bo zrasel nov podhod (zahodno od sedanjega), ki bo precej {ir{i, omogo~al pa bo pove- zavo sredi{~a mesta in Be`igrada. S tem bo omogo~ena tudi pove- zava sredi{~a z novo avtobusno postajo, ki bo na Vilharjevi, na severni strani podhoda. Novi podhod bo omogo~il veliko la`ji, pokrit dostop do vseh peronov, celotna zasnova prve faze pa bo tudi prispevala k o`ivitvi sredi{~a Ljubljane, ki jo sedanja zasnova postajnega obmo~ja deli na dva dela. Poleg javno-logisti~nega dela bo zrasel {e poslovno-stanovanjski del s trgovinami, hotelom in dru- gimi poslovnimi ter delno stano- vanjskimi povr{inami. »Po sprejeti arhitekturni re{itvi se je iskanje strate{kega partnerja za~elo konec lanskega leta z obja- vo v Delu in Financial Timesu,« pove Zrimc. »Strate{ki partner bo zagotovil sredstva za zgradi- tev novega centra, na{e podjetje, Mestna ob~ina Ljubljana in `elez- ni{ka agencija pa bodo zagotovili komunalno urejena zemlji{~a.« Na mednarodni razpis se je prijavilo osem resnih kandidatov. Projektni svet, v katerem sta po dva pred- stavnika Mestne ob~ine Ljubljana in Slovenskih `eleznic ter po en predstavnik `elezni{ke agencije in prometnega ministrstva, je med kandidati {tiri povabil v o`ji izbor. V nadaljnjih pogajanjih je odpa- del {e en kandidat, tako da je zadnji krog pogajanj potekal s podjetji ECE iz Nem~ije, A. M. Development z Nizozemske ter TriGranit z Mad`arske. »Gre za mednarodno uspe{na podjetja s {tevilnimi referencami, ki so v pre- teklosti `e vodila tak{ne projekte,« poudarja Boris Zrimc. Prav na zahtevo dr. Jo`eta Jurkovi~a in Borisa Zrimca so pogajanja ves ~as potekala ne le z enim, temve~ z vsemi tremi kandidati. »To je bila pravilna odlo~itev, saj so vsi trije ponudniki bistveno izbolj{ali finan~no stran svojih ponudb in ponudili veliko bolj{e pogoje,« {e pove Zrimc. V petek, 14. oktobra, je bil mad`arski TriGranit izbran za strate{kega partnerja, a ob upo{tevanju dolo~enih pogojev. Na zahtevo predstavnikov na{ega podjetja mora namre~ zagotoviti neto koristi za lokalne partnerje v vi{ini 75 milijonov evrov, javno- logisti~ni del pa mora zgraditi sam, brez dodatnih vlaganj, ter ga prenesti na lokalne partnerje. Tretja zahteva S@ pa je bila, da mora TriGranit zagotoviti, da bo celoten projekt izpeljal v pred- laganem obsegu, in ne le morda pri zanj finan~no najbolj zanimivih vsebinah. Projekt Potni{kega centra Ljubljana bo ena najve~jih tujih nalo`b v Sloveniji, njegova izvedba bo o`ivi- la mestno sredi{~e in predvidoma odprla kar dva tiso~ novih delo- vnih mest. Izbolj{ane pa bodo tudi na{e storitve. Novi podhod in potni{ka dvorana bosta izbolj{ala sprejem in odpravo potnikov ter ponudila kar najkraj{o pokrito pot na perone, ~e dodatnih vsebin, ki bodo na razpolago potnikom na postajnem obmo~ju, sploh ne omenjamo. Naslednji korak bo dogovor z izbranim ponudnikom o dodatnih jamstvih, potekajo pa `e poskusna arheolo{ka izkopa- vanja, da se ne bi dela pozneje zaradi njih ustavljala. Med gradnjo bo treba tudi preseliti nekatere slu`be, ki so sedaj na postajnem obmo~ju, pri ~emer pa bo sedanja postajna zgradba ohranjena. Po trenutnih na~rtih naj bi bila prva faza kon~ana do leta 2008. 5 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Ve~ denarja za `eleznice, manj za avtoceste Rebalans dr`avnega prora~una predvideva, da bo za promet letos namenjenih 110 milijard tolarjev, prihodnje leto bo ta {tevilka 98 milijard, leta 2007 pa 107 milijard tolarjev. Kot je na seji parlamentarnega odbora za promet sredi oktobra povedal prometni minister Janez Bo`i~, bo v prihodnjih dveh letih najve~ sredstev namenjenih prav `elez- nici, avtocestni program pa se bo moral zadovoljiti z manj{imi sredstvi. Prihodnje leto bo dr`ava za oprav- ljanje javnih gospodarskih slu`b namenila 38,8 milijarde tolarjev, leta 2007 pa 38,4 milijarde tolar- jev. Kljub na prvi pogled visokim {tevilkam {e ne moremo pri~ako- vati novih investicij. Dr`ava bo ponovno prispevala le k projek- tom, ki jih sofinancira Evropska unija – leta 2006 4 milijarde tolarjev in leto pozneje 3,6 mili- jarde. Dr`ava pa bo prispevala 3,9 in 6,2 milijarde za pla~ilo obresti in glavnic posojil. V pri- hodnjih letih naj bi sicer v vzdr- `evanje `elezni{ke infrastrukture vlo`ili 10,4 milijarde tolarjev. Zaradi pove~anja sredstev za `eleznice in dr`avne ceste se bodo zmanj{ala sredstva za avto- ceste. Teh bo prihodnje leto le 6 milijard, leta 2007 pa 10 mili- jard. Zato bo Dars moral najema- ti dodatna posojila – prihodnje leto za 130 milijard tolarjev, leta 2007 {e za 110 milijard. Kljub temu naj bi se avtocestni pro- gram ob pove~ani gradnji na severovzhodu dr`ave celo pove- ~al za 40 odstotkov. Loyola de Palacio o V. koridorju Slovenijo je 11. oktobra obiska- la nekdanja evropska komisarka za promet Loyola de Palacio, ki od leto{njega poletja deluje kot evropska koordinatorka za peti koridor. Na prometnem ministr- stvu se je pogovarjala z ekipo, v kateri je bil tudi dr. Jo`e Jurkovi~, svoje poglede pa je predstavila na tiskovni konferenci po pogo- vorih. Loyola de Palacio je tokrat prvi~ obiskala Slovenijo. Po njenih bese- dah so slovenski dose`ki na avto- cestnem programu nanjo naredili velik vtis. Hkrati pa je vesela, da se bo po njegovem koncu vlada osredoto~ila na `eleznico, saj je ta bistvena za konkuren~ni evrop- ski prevozni{ki trg. Napovedala je, da se bo sestala {e z vsemi drugimi prometnimi ministri na poteku V. koridorja, Sloveniji pa je priporo~ila dvostranske dogo- vore z Mad`arsko in Italijo. S konkretnimi podatki o delih na V. koridorju Loyola de Palacio ni postregla. Po njenih besedah naj bi bila slika za naslednjih sedem let znana v naslednjih mesecih; prvi korak do njenega oblikovanja bo sre~anje trans- portnih ministrov, ki bo decem- bra. Tudi prometni minister Bo`i~ je povedal, da {e ne more govo- riti o to~nih letnicah, za gradnjo in posodobitev slovenske `elez- ni{ke infrastrukture pa naj bi do leta 2020 potrebovali kar 10,8 milijarde evrov. Povedal je tudi, da je za leto 2007 predviden za~etek elektrifikacije proge med Slovenijo in Mad`arsko, kon~ana pa naj bi bila leta 2009. Razli~nih mnenj o gradnji dru- gega tira Koper-Diva~a oziro- ma proge Koper-Trst Loyola de Palacio ni komentirala, saj da o zapletih {e ni govorila z italijan- sko stranjo. Povedala pa je, da bi morala koprsko in tr`a{ko prista- ni{~e sodelovati in skupaj ponu- diti bolj{e storitve kot alternativo severnoevropskim pristani{~em. Aktualno Loyola de Palacio se je pogovarjala s slovenskim prometnim ministrom Janezom Bo`i~em. 6 Aktualno Barbara @vab Vozni red 2005/06 Novosti in spremembe v potni{kem prometu Vozni red za obdobje 2005/2006 bo veljal od 11. decembra letos do 9. decembra prihodnje leto. Konstrukcija voznega reda je `e kon~ana in voznoredni dokumenti ter publikacije se `e tiskajo. Vozni red prina{a tudi nekaj sprememb ali novosti, ki so nastale na podlagi pripomb in predlogov uporabnikov ali v dogovorih s tujimi `elezni{kimi upravami. Poleg tega pa je pri oblikovanju voznega reda seveda treba upo{tevati tudi mo`nosti organizacije prometa in razpolo`ljivost prevoznih zmogljivosti. V nadaljevanju navajamo pomembnejše spremembe in novosti. Mednarodni potni{ki promet - nov par vlakov EC 100/101 Jo`ef Ple~nik na relaciji Praga- Maribor-Ljubljana in nazaj, ki v Ljubljano prispe ob 17.32, iz nje pa odpelje ob 10.18, - nov par vlakov IC 154/155 na relaciji Gradec Hbf-Maribor in nazaj s prihodom v Maribor ob 16.47 (ima zvezo z Ljubljano z vlakom ICS 21) oziroma odho- dom ob 14.14, - par vlakov EC 50/51 Casanova vozi samo iz/do Ljubljane, na relaciji Maribor-Ljubljana ima zvezo z novima vlakoma ICS 13 in 26), - na relaciji (Hamburg-Altona, Dortmund)-Bischofshofen- Maribor vozi v zimski sezoni enkrat na teden novi par agen- cijskih vlakov 13364/13365 s prihodom v Maribor ob 12.19 in odhodom ob 17.34, - par vlakov EN 240/241 Venezia na relaciji Budimpe{ta Keleti pu.-Benetke S. L. vozi ponovno ~ez mejni prehod Dobova, - vlak IC 310/311 na relaci- ji Ljubljana-Beljak odpelje iz Ljubljane ob 8.05 (125 minut pozneje) oziroma prispe v Ljubljano ob 19.48 (238 minut prej), - vlak 150 Emona odpelje iz Ljubljane 5 minut pozneje (odhod ob 15.50), - vlak MV 431 odpelje iz Ljubljane 20 minut pozneje (ob 15.40 ) zaradi zveze z novim vlakom 101 proti Zagrebu, - par vlakov MV 410/411 Olympus vozi na relaciji Solun- Ljubljana in nazaj ter nima ve~ kurznih vagonov v Atene. Notranji potni{ki promet - ob sobotah, nedeljah in prazni- kih vozi na relaciji Zidani Most- Sevnica vlak 22801 z odhodom iz Zidanega Mostu ob 13.55, - vlak 2931 odpelje iz Maribora prej, in sicer ob 21.05, in s tem dobi v Zidanem Mostu zvezo z MV 296 Lisinski v München, - vlak ICS {tev 19 se ukine, nje- govo ponudbo nadome{~a vlak Eurocity Jo`ef Ple~nik, - vlak ICS 24 bo imel novo {tevilko 1124 in bo vozil le ob nedeljah do 18. junija in od 3. septembra 2006 ter 8. februarja in 2. maja; ne bo pa vozil 1. januarja, 16. in 30. aprila ter 29. oktobra 2006, - nanovo vozita vlaka ICS 13 in 26, z zvezo z vlakom EC 50/51 Casanova, - regionalni vlak 600/601 So~a vozi samo na relaciji Nova Gorica-Jesenice in nazaj, na Jesenicah pa ima zvezo z vla- kom v Ljubljano, - vlak 2424 z odhodom iz Ljubljane ob 16.20 vozi do Jesenic, in ne ve~ samo do Kranja, - vlak 2401 odpelje z Jesenic 24 minut prej, in sicer ob 4.40, - vlak 4007 odpelje s Prevalj ob 10.02 in ima v Mariboru zvezo z vlakom EC 151 Emona v Ljubljano, - vlak 518 ustavlja na vseh posta- jali{~ih od Murske Sobote do Hodo{a, - zaradi vzpostavitve zveze z vlakom EC 101 Jo`ef Ple~nik iz Prage in `elje potnikov po poznej{i povezavi Ljubljane in Kopra vlak IC 509 Koper iz Ljubljane odpelje ob 18.10, - vlak 2610 v Se`ano ima zgod- nej{i odhod iz Ljubljane – ob 16.58, - vlak 2626 v Borovnico odpelje iz Ljubljane pozneje – ob 15.55, - iz Borovnice v Ljubljano vozi dodatni jutranji vlak 2633 z odhodom iz Borovnice ob 7.05 in dodatni popoldanski vlak 2632 v Borovnico z odhodom iz Ljubljane ob 14.17, - pri vlaku 602 so med postajama Trebnje in Ivan~na Gorica pred- videni postanki na vseh postajah in postajali{~ih. Nekaj sprememb je tudi pri kole- darju vo`enj nekaterih lokalnih vlakov ali pa so manj{i ~asovni popravki voznega reda poveza- ni s potrebami prevoza dnevnih migrantov na delo ali v {olo. 7 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Aktualno Matja` Tr{an Slovenske `eleznice na WAP-u Razvoj e-poslovanja, ki pote- ka v Centru za informatiko, je dal v zadnjem ~asu opaz- ne rezultate. Spletni moduli, kot so Intranet, Obseg dela S@, Zamude, E-tovorni promet, Predpisi, Nabava in tako naprej, pomenijo pomemben preskok v zagotavljanju kakovostnih informacij na{im uporabnikom. Nove aplikacije pove~ujejo rele- vantnost, pravo~asnost in to~- nost podajanja informacij ter zmanj{ujejo negotovost. Tako danes po spletu do na{e baze podatkov neposredno dosto- pajo zaposleni na Slovenskih `eleznicah, potniki ter doma~i in tuji poslovni partnerji. Na{a zadnja pridobitev je apli- kacija, ki deluje v okolju WAP in omogo~a posredovanje podatkov na mobilne telefo- ne. Center za informatiko je v tesnem sodelovanju s poslov- no enoto Potni{ki promet razvil tako imenovano storitev WAP, ki ponuja iskanje po voznem redu z izra~unom cene vozov- nice, pregled trenutnih zamud, ogled zadnjih novic in obvestil ter informacij o aktualni ponud- bi v potni{kem prometu. Izbor vsebin je bil opravljen na pod- lagi analize potreb reprezen- tativnega vzorca potnikov in na podlagi analize rabe splet- ne strani na{ega podjetja. Pri oblikovanju vsebine strani WAP smo upo{tevali, da je skoraj 60 odstotkov potnikov dnevnih migrantov in da so ve~ina potni- kov mladi, ki tudi uporabljajo dodatne funkcije mobilnih tele- fonov. Rezultati analize spletnih dostopov so pokazali, da {tevilo poizvedovanj po informacijah iz spletnega voznega reda pre- se`e 1,2 milijona na leto, {tevilo spletnih dostopov do modula Zamude pa je okrog 170.000. Aplikacija WAP je na ogled na naslovu wap.slo-zeleznice.si. Povezavo nanjo pa so naredili tudi pri dru`bi Mobitel, in sicer na portalu WAP Planet/Vesolje. Zaradi posebnosti mobilnih tele- fonov smo posebno pozornost namenili enostavnosti izbirnikov in pregledni navigaciji. Potnik lahko z novo aplikacijo WAP pridobiva sve`e podatke kadar koli in tako reko~ kjer koli. Na ta na~in ohranja mobilnost, pri- dobiva ~as in informacije, vse to pa so kategorije, ki imajo klju~ni pomen pri na~rtovanju potovanja. @ivimo v ~asu zelo hitrih in obse- `nih tehnolo{kih sprememb v na{em `ivljenjskem okolju. To dejstvo daje poseben pomen informatiki, oziroma njenemu nenehnemu razvoju, ki mora a`urno zagotavljati relevant- ne informacije za odlo~anje in opravljanje procesov v realnem ~asu. Skladno s tem se znova potrjuje upravi~enost in ka`ejo prednosti lastne razvojne zmog- ljivosti informatike v tako speci- fi~nem tehnolo{kem in poslov- nem sistemu, kot so Slovenske `eleznice. Vozni red s cenami – odslej tudi na mobilnih telefonih. Slovenski ljubitelji `elezne ceste so ~rke »www« `e zdavnaj vzeli za svoje in iskalniki najdejo {tevil- ne ljubiteljske strani, namenjene `eleznici. V za~etku septembra pa so »ferofanatiki« dobili {e eno privla~no spletno stran, ki se trudi vsak dan zdru`eva- ti ljubitelje slovenskih in tujih `eleznic. Na spletnem naslovu http://www.vlaki.info/forum/ je zrasel forum z imenom @elezna cesta od A do @. Na njem lahko ljubitelji v devetih kategorijah debatirajo o vseh vidikih prave in modelne `eleznice. V ~asu pisanja ~lanka je imel forum 45 prijavljenih uporabnikov. 8 Potniški promet Ana Tu{ar Recertificiranje sistema ravnanja z okoljem Certifikat ISO 14001 podalj{an Med 4. in 6. oktobrom je orga- nizaciija BVQI v na{em podjetju recertificirala sistem ravnanja z okoljem. Glede na to, da je sistem ravnanja z okoljem enoten, in sicer tako, da so vanj vklju~ene vse dejavnosti jedrnih dru`b, je bila tudi presoja enotna. V njej so sodelovali poslovodstvo, slu- `ba za razvoj kakovosti in rav- nanja z okoljem, nabava ter ve~ sekcij in organizacijskih enot na obmo~ju Ljubljane, Maribora in Celja. Presoja je bila uspe{na in certifikat ISO 14001 bo na{ {e za naslednja tri leta. Presojevalci BVQI so bili z rezul- tati in u~inki sistema ravnanja z okoljem zadovoljni. Vodja presoje je med drugim zapisal: »Sistem ravnanja z okoljem je zelo dobro postavljen in obvla- dovan. Zaposleni izkazujejo viso- ko stopnjo okoljske zavesti, kar je verjetno posledica sistemati~- nega usposabljanja vseh nivo- jev. Sistem notranjih presoj je u~inkovit. Spremljanje okoljske in lokalne zakonodaje je u~inko- vito, ocenjevanje ustreznosti je obvladovano na najni`jih nivojih. Priporo~amo recertificiranje po odpravi dveh manj{ih neskladji. Kontinuiteta certifikata je zago- tovljena.« Namen presoje sistema ravnanja z okoljem je bil dvojen, in sicer podalj{anje veljavnosti okoljskega certifikata in prehod na nov stan- dard po ISO 14001:2004. Oba cilja smo dosegli. Naj spomnimo, da nova verzija standarda daje veliko ve~ poudarka izpolnjevanju zakonskih zahtev ter vklju~evanju pogodbenikov, ki delajo na loka- cijah S@. V okviru izpolnjevanja zakonskih zahtev je med drugimi treba zagotoviti tudi preglednost nad upravno dokumentacijo za objekte in naprave, s katero se zagotavlja zakonitost izvajanja razli~nih dejavnosti podjetja. Presojevalci BVQI so poudarili dve neskladnosti, ki sta se nana- {ali na neustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki in pomanj- kljivo oddajanje odpadkov poob- la{~enim zbiralcem odpadkov brez predpisane dokumentacije. Obe neskladnosti sta `e odprav- ljeni, certifikacijski organizaciji pa smo poslali ustrezna poro~ila s korektivnimi ukrepi. Nov certifi- kat pri~akujemo v pribli`no enem mesecu. Poleg neskladnosti, ki smo jih morali odpraviti za podalj{anje certifikata, so bila podana {e pri- poro~ila za izbolj{anje delovanja sistema ravnanja z okoljem. Zato je generalni direktor `e potr- dil program korektivnih ukrepov za udejanjitev opa`anj, ki jih je predlagal BVQI. V njem so poda- ne natan~ne usmeritve za vse organizacijske enote na terenu. Rok za izvedbo korektivnih ukre- pov je do konca leto{njega leta. Presoja je pokazala {e na neka- tera opa`anja (observacije) pre- sojevalcev. Na ravni sekcij in ni`jih enot je treba opredeliti obseg delovanja sistema ravna- nja z okoljem. Gre za zagotav- ljanje preglednosti in s tem jasne razmejitve odgovornosti, kajti ponekod se prepletajo razli~ni lastniki, upravljavci in uporab- niki objektov in naprav. Zlasti je pomembno razmejiti odgovor- nosti poobla{~enega upravljavca javne `elezni{ke infrastrukture. Poleg tega je treba bolj natan~no navesti, katere nevarne snovi se pojavljajo na dolo~eni mikroloka- ciji in kak{no je njihovo operativ- no obvladovanje. Dopolniti bo {e treba povezavo zakonskih zahtev s prepoznanimi okoljskimi vidiki na ravni sekcij, kjer si morajo poleg tega postaviti vsaj en cilj in program za nenehno izbolj{e- vanja poslovanja. Bolj u~inkovito je treba nadzorovati dejavnosti Petrola na opremali{~ih goriv ter jasno razmejiti naloge in odgo- vornosti upravljalca in lastnika. Prav tako bo treba vsem podjet- jem (CD, @IP, GP …), ki delajo na posameznih skupnih lokacijah, postaviti jasne zahteve po ures- ni~evanju okoljskih zahtev, in to nadzirati. Stara bremena - zama{~ena tla na tirih in kretnicah, neuporab- ni in zapu{~eni objekti, ki so predvideni za ru{enje, zapu{~ena vozila in vagoni, divja odlagali{~a odpadkov na `elezni{kih obmo~- jih in podobno - kvarijo videz okolja in s tem ustvarjajo nega- tivno podobo v javnosti. Z last- nikom zemlji{~ bo treba dose~i dogovor o postopni sanaciji sta- rih bremen in na~rtovati sredstva za ekolo{ko sanacijo. Nekatere neskladnosti so bile tudi fotogra- firane in posredovane enotam v ureditev. Med drugim so opazili, da ponekod odpadke kurijo, kar pa je prepovedano. Aktualno Dr. Josip Orbani} Neustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki. 9 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Potniški promet Izidor Gruden Aktualno Anton Krajnc Vaja Vlak 2005 Trk potni{kega vlaka in cisterne Sredi oktobra se je sredi Maribora iztirila cisterna, napolnjena s teko~im plinom. Prebila je zapor- nico na potnem prehodu na Ljubljanski ulici pri postajali{~u Maribor Tabor ter se zaletela v vlak. Po trku kamiona cisterne z vlakom je za~el iztekati plin, ki se je vnel in povzro~il mo~no eksplozijo ve~jih razse`nostih. Njene posledice so bile strahot- ne. V uni~eni lokomotivi in prvem vagonu je bilo poleg strojevodje {e dvajset mrtvih potnikov, umrla sta {e {ofer kamiona in ~uvaj zaporni~ar na prehodu. V dru- gem vagonu potni{kega vlaka je bilo te`e ali la`e ranjenih 55 potnikov. La`e je ranjen tudi spre- vodnik vlaka, drugi potniki pa niso bili po{kodovani. Na sre~o se to iztirjenje ni v resnici primerilo, gre le za opis vaje Vlak 2005, ki je 13. oktobra potekala v okviru dnevov za{~ite in re{evanja v Mariboru. Izhodi{~e za vajo je bilo realno, saj analize ka`ejo, da v povpre~ju skoraj vsak drugi dan pride do po{kodovanja zapornic na prehodih. Vzrok je nepravilna ali objestna vo`nja udele`encev v prometu. Veliko pa je namernih po{kodovanj, ko nam objestne- `i zapornico zlomijo, zvijejo ali pretrgajo kable. Tako povzro- ~ena {koda je velika, po nekaterih izra~unih bi lahko za ta denar vsako leto z zapornicami opremili vsaj dva prehoda. Na vaji je sodelovalo ve~ kakor {estdeset gasilcev Javnega zavoda za pomo~ in re{evanje Maribor in sedem okoli{kih prostovoljnih gasilskih dru{tev. Naloga gasil- cev je bila v prvi vrsti pogasitev po`ara na lokomotivi, vagonih, ~uvajnici ter osebnih avtomobilih, ki so bili v ~asu trka na cesti. Ko je bil po`ar poga{en, se je za~elo re{evanje ranjencev iz vagona ter njihova identifikacija. Ranjence so gasilci re{evali skozi okna vago- na, ki so jih prej razbili, da je bilo re{evanje hitrej{e. Za oskrbo ranjencev in identifikacijo mrtvih so poskrbele enote Zdravstvenega doma Maribor, Splo{ne bolni- {nice Maribor ter helikopterske enote NMP. Glavno pomo~ so ranjencem ponudili `e v vago- nu, oskrbeli so jih {e v bli`njem parku ter jih prepeljali v bolni- {nico. Policisti policijske uprave Maribor so poskrbeli za zava- rovanje kraja dogodka, promet- ne zapore in preiskavo nesre~e. Pomagali so jim tudi strokovni delavci Slovenskih `eleznic, pre- iskovalni sodnik in druge slu`be. V vaji Vlak 2005 so dejavno sode- lovale tudi Slovenske `eleznice. Zagotovile so poseben potni{ki vlak s tremi »pulmani« in loko- motivo ter osebjem vlaka (stroje- vodja in sprevodnik). Obve{~anje in delovanje na vaji je poteka- lo v skladu z Na~rtom za za{~- ito in re{evanje na obmo~ju Slovenskih `eleznic. ^uvaj preho- da je o trku cisterne po telefonu obvestil vlakovnega odpravnika na postaji Maribor Studenci, ta pa Republi{ki center za obve- {~anje na {tevilko 112, slu`- bujo~ega glavnega dispe~erja in vodjo nadzorne postaje Maribor Tezno. Po predpisanem scenariju vaje ter v skladu z notranjimi predpisi je bila na pomo~ pokli- cana re{evalna skupina delavcev z dvopotnim vozilom Unimog iz Ljubljane. Vozilo Unimog je bilo vtirjeno na postaji Maribor Tezno, od koder je pripeljalo na kraj iztir- jenja. @elezni{ka ekipa je po navo- dilih vodje intervencije prerezala zagozdena vrata vagona s poseb- no rezalko in tako sprostila izhod za re{evanje ranjencev. Nato so se lotili vtirjanja prve osi lokomotive, s posebnim dvigalom, ki je del Unimogove opreme. Po kon~ani vaji pa so to dvopotno vozilo iztirili kar na potnem prehodu. Vodenje vaje s strani Slovenskih `eleznic je prevzel {ef Sekcije za vodenje prometa Maribor, ki je bil tudi uradni komentator za `eleznico. Zapi{emo lahko, da so `elezni~arji na vaji delovali profesionalno ter v skladu s predpisi. Tako obve{~anje kot re{evanje in vodenje je pote- kalo brezhibno. Dokazali smo, da smo na tak{ne in podobne nesre~e pripravljeni. Na vaji pa smo lahko pridobili tudi prakti- ~ne izku{nje. Le s tak{nimi vajami se lahko na tak{ne in podobne nesre~e pripravimo, tako `elezni- ~arji kot profesionalne re{evalne ekipe, ki nam v tak{nih prime- rih prisko~ijo na pomo~. Zato so tak{ne in podobne vaje zelo dobrodo{le. Po kon~ani vaji je bila opravljena kratka analiza, pozneje pa bo izdelana {e temeljitej{a analiza delovanja posameznih udele`encev vaje. V imenu Slu`be za obrambne zadeve, za{~ito in varnost Slovenskih `eleznic, ki je strokovno sodelovala pri pripravi vaje, se sodelujo~im na vaji iskre- no zahvaljujem. Ob trku s cisterno, napolnjeno s teko~im plinom, je vlak stresla mo~na eksplozija. Posvetovanje `elezni~arske ekipe pred vtirjanjem lokomotive. 11 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Potniški promet Mirjana Vanovac Skok ~ez … Enodnevni izleti v tujino Poletje - kolikor ga je pa~ bilo - je `e kar nekaj ~asa za nami, dopustni{ki dnevi so kon~ani, vsakdanjik pa je `e zasidran (slu`ba, dom, otroci …). Da pa kljub temu ne pozabimo nase in na tako nujno spro- stitev, vam predlagamo, da se odpravite na enodnevni izlet, le skok ~ez ... Z vlakom se lahko odpeljete in vrnete v enem dnevu: - do Opatije na kavo ujet zadnje son~ne `arke, - v Zagreb na katerega od {tevilnih sejmov ali kar tako na pohajkovanje po Ilici, - v Beograd na obujanje spo- minov ali odkrivanje nezna- nega mesta, - v Gradec na sprehod po gale- riji nenavadne oblike v sre- di{~u mesta ali po nakupih v Ikeo, - v Salzburg, ki je {e posebej o~arljiv v adventnem ~asu, s {tevilnimi stojnicami s ponud- bo za prazni~ni ~as, - v Budimpe{to na ve~erjo v tradicionalni gostilni – ~ardi s cigansko glasbo in plesom, - v Trst, ki od nekdaj velja za sinonim ugodnih nakupov – preverit, ali trditev {e dr`i, - v Benetke na sprehod od `elezni{ke postaje do Markovega trga, nazaj na `elezni{ko postajo pa z vapo- rettom, kakor imenujejo bene- {ke »vodne tramvaje«; med vo`njo skozi Veliki kanal (Canal Grande) pa si ogledate Benetke z vodne perspektive. In {e bi lahko na{tevali mesta, v katera se lahko zapeljete nepo- sredno z vlakom, ne da bi vam bilo treba vmes prestopati in ~akati na zveze. In ne le to, da se lahko neposredno zapeljete v katerega od na{tetih mest, izbirate lahko tudi, s katerim vlakom se boste zapeljali v »pustolov{~ino«, saj so pove- zave do omenjenih mest zelo dobre. Pri odlo~itvi za potovanje - poleg ve~nega vpra{anja, kako si vzeti ~as - ne gre zanemariti denarne plati, zato si vse `elez- nice prizadevajo za ~im bolj raznoliko ponudbo in dostop- ne cene. Tako boste najbolj poceni na Hrva{ko ali v Srbijo in ^rno goro potovali v sku- pini. Za vas smo pripravili dve ponudbi: CityStar International – ~e potuje do najve~ pet odra- slih oseb in en otrok, popust za skupine – ~e potuje {est in ve~ oseb. Vozovnica CityStar International velja en mesec. Za potovanja v Avstrijo, {e posebej v bli`nja mesta, izrabi- te mo`nost nakupa vozovnice Regio AS, ki velja za enkratna povratna potovanja z vsemi vlaki v 2. razredu na rela- cijah Ljubljana/La{ko/Celje/ Pragersko/Maribor–Gradec, Ljubljana/Kranj/Lesce Bled/ Jesenice–Celovec ~ez Beljak, Ljubljana/Kranj/Lesce Bled/ Jesenice–Bel jak ter Nova Gorica/Most na So~i/Bohinjska Bistr ica–Beljak. Vozovnice veljajo {est dni. V Avstrijo lahko cenovno zelo ugod- no potujete tudi z vozovnico CityStar – le nekaj pozorno- sti je treba nameniti ~asov- nim terminom potovanja. Toda ~e si za svoj enodnevni izlet izberete nedeljo, vse skrbi odpadejo. Vozovnice CityStar International se izdajajo za povratna potovanja za posa- mezne potnike ter za skupin- ska potovanja, vendar za naj- ve~ pet oseb. Za potovanje ve~ kakor petih oseb lahko kupite ve~ vozovnic. Vi{ina popusta je odvisna od {tevila potnikov. Prvi potnik pla~a polno ceno, drugi odrasli imajo 50-odstot- ni popust. Ponudba City Star je {e posebej primerna za poto- vanje dru`in. Otroci v starosti od 6 let do 15 let v spremstvu star{ev ali starih star{ev po tej ponudbi namre~ potujejo brezpla~no. Seveda pa potu- jejo brezpla~no tudi otroci v starosti do 6. leta; slednji ne glede na to, s kom potujejo. Za otroke bo potovanje, {e posebej, ~e gre za prvo snide- nje z vlakom, nedvomno zelo zabavno in pou~no. Podrobnej{e informacije o voznem redu vlakov in cenah vozovnic dobite na svoji `elez- ni{ki postaji, pri poobla{~enih prodajalcih, na telefonski {tevil- ki 01 29 13 391, na spletni strani Slovenskih `eleznic www. slo-zeleznice.si in po e-po{ti potnik.info@slo-zeleznice.si. Tudi letos je [tudent- ska arena, tokrat {est i~ zaporedo- ma, na ljubljansko Gospodarsko razsta- vi{~e privabila pisa- no mno`ico mladih. V ~asu med 18. in 20. oktobrom smo se med ponudniki razli~nih storitev iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine, predsta- vile tudi Slovenske `eleznice. Na ogled so bili predstavitveni materiali s podro~- ja potni{kega pro- meta. 12 Potniški promet Ana Tu{ar @ivahen za~etek jeseni Nov vlak med Ljubljano in Prago V mednarodnem sodelovanju vlada v poletnih mesecih dokaj- {nje mrtvilo, a jeseni se vsaki~, brez izjeme, za~ne `ivahna dejav- nost tudi v mednarodnem potni- {kem prometu. Tudi letos ni ni~ druga~e. Prvi sestanek, ki smo ga pred- stavniki PE Potni{ki promet orga- nizirali s katero od tujih uprav, je bil septembra v La{kem z direktorjem potni{kega prometa mad`arskih `eleznic Miklosem Deveczom. Ker je bil Miklos Devcz na omenjeno delovno mesto ime- novan {ele letos spomladi, je bil to obenem spoznavni sestanek. Na sestanku smo se pogovorili o mo`nostih pospe{evanja rasti prometnih tokov med Slovenijo in Mad`arsko oziroma z Mad`arske v tranzitu. Na Slovenskih `elezni- cah pri~akujemo, da bo `e sama preusmeritev vlaka EuroNight Venezia s prevozne poti ~ez mejni prehod [entilj na prevozno pot ~ez Dobovo znatno vplivala na rast potnikov – tako zaradi {iritve kroga potencialnih potnikov na obmo~je Hrva{ke in Srbije ter ^rne gore kot tudi zaradi novih ni`jih cen relacije Budimpe{ta- Benetke, ki bodo uveljavljene 11. decembra letos. Strinjali smo se, da je treba ponuditi ugodne tarif- ne ponudbe tudi v bilateralnem prometu. Govor je bil o mo`nosti uvedbe posebej ugodne ponud- be za vlak IC Citadella, ki v med- narodnem prometu {e ni dovolj izkori{~en. Pri tem vlaku bo treba tudi izbolj{ati kakovost vagonov ter potnikom ponuditi gostin- ske storitve. Da bi bili na trgu turisti~nih storitev konkuren~ni avtobusom, smo se pogovarjali o {iritvi ponudb za skupine, zla- sti za take, za katere je avtobus relativno drag zaradi svoje zmog- ljivosti. MAV so pokazale veliko zanimanja za nadaljnje sodelo- vanje, tako da je spremembe pri- ~akovati `e decembra letos. V za~etku oktobra nas je obiskala delegacija potni{kega prometa Avstrijskih `eleznic, ki jo je vodil direktor uprave, dr. Wehinger. Na sestanku smo se pogovarjali predvsem o potrebi po dvigu kakovosti vlaka EuroCity Emona. Na ozemlju ÖBB vlak namre~ vozi v prometni konici, in zato se z njim vozijo tudi {tevilni potni- ki v notranjem prometu med Dunajem in Gradcem. Avstrijski potniki so zelo zahtevni gostje, in zato je treba ponuditi visoko- kakovostne storitve. Dogovorjeno je bilo, da bo v sestavi vlaka z novim voznim redom za~el voziti avstrijski jedilni vagon ter vagon 1. razreda. Oba vagona bosta seveda klimatizirana. Decembra bo po na{ih progah zapeljal prvi vlak EuroCity, ki bo neposredno povezoval Prago z Ljubljano. Ker je novi vlak pomembna pridobitev, je treba njegovo uvedbo seveda ustrezno pripraviti ter promovirati. Logi~no je torej, da so bili na{i gostje tudi predstavniki ^e{kih `elez- nic. Delegacijo je vodil Jaroslav Kocourek, pomo~nik direktorja za mednarodni in daljinski pro- met. EC vlak Jo`e Ple~nik – obe `eleznici sta se strinjali, da je ime velikega arhitekta, ki je ustvarjal tako v Ljubljani kot v Pragi, naj- bolj idealno ime za vlak med tema mestoma – bo korak naprej k povezovanju obeh dr`av. Na ^e{kem je namre~ zelo veliko informacij o mo`nostih potovanj in po~itnikovanj na Hrva{kem, zelo malo pa o Sloveniji. Uvedba vlaka je eden od na~inov, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Novi vlak pomeni bistveno izbolj{anje sedanje ponudbe – potniki bodo lahko potovali v dnevnem ~asu, ne da bi jim bilo treba presto- pati. Ker bo imel vlak v Zidanem Mostu zveze s Hrva{ko, bo s tem krog potencialnih potnikov {e dosti {ir{i. Za vsako novo storitev je promocija bistvenega pome- na, zato smo se dogovorili, da bomo, predvidoma januarja, pri- pravili promocijsko vo`njo. Pri pripravi vo`nje bo sodeloval tudi Zavod za turizem Ljubljana, saj bo novi vlak vsekakor pomemb- na pridobitev za rast turisti~nih potovanj med Prago in Ljubljano. Ker je na sestanku sodeloval tudi Handrejch Michal, izvr{ni direk- tor podjetja JVL, ki bo na vlaku opravljalo gostinske storitve, smo lahko izvedeli marsikaj tudi o predvideni ponudbi v jedil- nem vagonu. ^e{ka je seveda znana po pivu, in na tem vlaku si bodo lahko potniki privo{~ili pravo to~eno ~e{ko pivo. V JVL so nam obljubili tudi »~e{ke« cene. Za tiste, ki jim je plasti~ni denar postal del vsakdanjika, pa naj povemo, da bo v jedilnem vagonu mogo~e pla~ati tudi s kreditnimi karticami (kar se na primer v drugih jedilnih vago- nih, ki vozijo na ozemlju S@, ne da). ^e `elite torej do`iveti ~e{ki ambient, bo to mogo~e kar doma – na poti med Ljubljano in Mariborom. Vlak EuroCity Jo`e Ple~nik je odli~na zamisel. Zakaj ne bi prijateljev povabili kar v restavracijo na kolesih? Novi vlak se bo imenoval po velikem arhitektu Jožetu Ple~niku, ~igar delo je tudi ljubljansko Tromostovje. 13 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Potniški promet Milo{ Rov{nik Delavnica EU Mo`nosti finaciranja nabave `elezni{kih vozil za potni{ki promet Generalni direktorat za energijo in transport EU je 30. septembra v Bruslju organiziral delavnico o pogojih, mo`nostih in oblikah financiranja nabave `elezni{kih vozil v `elezni{kem potni{kem prometu. Posodobitev vozne- ga parka in s tem povezano pove~anje prevoznih zmog- ljivosti v potni{kem prometu sta aktualna in nujna zlasti v novih ~lanicah EU in v dr`avah, ki se na vstop {e pripravljajo. Pri~akovana liberalizacija trga od `elezni{kih prevoznih pod- jetij zahteva primerno konku- ren~nost pri ponudbi prevoznih storitev. Dejstvo je, da vlaganja v prevozna sredstva potni{kega prometa v novih ~lanicah EU v preteklosti niso bila zadostna, da bi lahko izpolnili vsa pri~ako- vanja uporabnikov storitev. Ob bli`nji prihajajo~i liberalizaciji so konkuren~ne mo`nosti tak{- nih prevoznikov, v primerjavi z `elezni{kimi prevozniki iz dr`av Zahodne Evrope, zelo slabe. Delavnice so se poleg pred- stavnikov `elezni{kih podjetij iz novih in prihodnjih ~lanic EU udele`ili tudi predstavniki {tevilnih proizvajalcev `elezni- {kih vozil ter predvsem organi- zacij s podro~ja financiranja, kot so UNIFE (evropsko zdru`enje proizvajalcev `elezni{ke opreme in vozil), Eurofima (dru`ba za financiranje nabave `elezni{kih vozil) ter EIB (evropska inve- sticijska banka). Vsa navzo~a `elezni{ka podjetja so nastopila v okviru evropskega zdru`enja `elezni{kih in infrastrukturnih podjetij CER. Slednje je pov- sem upravi~ilo svoj slogan The Voice of European Railways, ko je bilo treba predstavnikom Generalnega direktorata za energijo in transport predstaviti dejanske razmere na `elezni- {kem trgu v novih in perspektiv- nih ~lanicah EU. Vsebina delavnice je bila razde- ljena na tri sklope: - predstavitev mo`nosti, pogo- jev in pomena investicij v posodobitev oziroma obnovo `elezni{kih vozil, s strani EU, - predstavitev dejanskih razmer in mo`nosti za izvedbo investi- cij v novih ~lanicah EU, s strani CER, - izmenjava mnenj o mo`nosti izvedbe v okviru znanih pogo- jev med navzo~imi predstav- niki strokovnih organizacij in bank ter `elezni{kih podjetij. Pomemben je bil predvsem govor direktorja CER, Johannesa Ludewiga, ki je opozoril na upo{tevanje dejanskih razmer v novih ~lanicah EU. Te `elez- ni{kim prevoznim podjetjem, kljub izra`enim nameram in finan~no podprtim ciljem EU, {e ne omogo~ajo potrebne kon- kuren~ne prilagoditve. Zna~ilne so predvsem izrazito kratkoro~- ne pogodbe (eno leto ali celo manj), ki jih imajo `elezni{ki prevozniki sklenjene z ustrez- nimi dr`avnimi institucijami za izvajanje javnega `elezni{kega prometa. Kratkoro~ne pogodbe in s tem pogosto povezane tudi nedolo~ene ali spreminjajo~e se prometne politike lahko resno ogrozijo `elezni{ke prevoznike v novih ~lanicah Evropske unije. V tak{nih razmerah delovanja `elezni{ka podjetja ne bodo mogla uspe{no uporabiti sicer ugodnih pogojev za prenovo oziroma posodobitev voznega parka. Evropski trg `elezni{kih prevoznih storitev bo po letu 2010 odprt za prosto konku- renco, najprej v mednarodnem, potem {e v notranjem prometu. Pri tem je tudi z vidika med- narodnega prometa treba upo- {tevati mo`nost kabota`e tudi v notranjem prometu. V povezavi z na{tetimi te`avami je bila predstavitev in argumen- tacija gospoda Ludewiga zelo konkretna in dobrodo{la. Le z u~inkovitim usklajevanjem pri- hodnjih dejavnosti bomo evrop- ske `eleznice lahko dosegle zastavljene cilje. Druga~e bomo ob uvedbi liberalizacije soo~eni z izrazito neprimerljivo konku- ren~no sposobnostjo `elezni{kih podjetij v okviru EU. Pomembno je, da so »izzvani« predstav- niki EU sprejeli in upo{tevali izra`ene pomisleke ter izrazili tudi pripravljenost za bolj kon- kretno delovanje. Liberalizacija transportnega trga naj ne bi bila le politi~na odlo~itev brez ustreznih prakti~nih korakov za ustrezne prilagoditve ̀ elezni{kih podjetij. V pogovorih s pred- stavniki strokovnih ali finan~nih organizacij so bile sicer ugo- tovljene {tevilne mo`nosti za financiranja nabav `elezni{kih vozil. Vsekakor pa bo za njihovo izrabo najprej treba zagotoviti vse potrebne osnove. Podobne dialoge bi bilo treba spro`iti tudi v Sloveniji. Ne naza- dnje bi lahko tudi v Sloveniji pri- pravili podobno delavnico kot dialog med dr`avnimi organi in prevoznikom, kjer bi lahko sodelovali tudi dolo~eni pred- stavniki organov EU oziroma evropskih finan~nih in strokov- nih organizacij s podro~ja `elez- ni{kih investicij. 14 Tovorni promet Slavko @an Priloga D (CUV) k novikon venciji Cotif in vsebina Splo{ne pogodbe o uporabi Nov na~in uporabe tovornih @e nekaj ~asa pri~akujemo uve- ljavitev nove Konvencije o med- narodnem `elezni{kem prometu Cotif, kar se bo o~itno zgodilo v za~etku prihodnjega leta. Ena izmed posledic te uveljavitve bo tudi uvedba novega na~ina upo- rabe tovornih vagonov. Da bi la`e razumeli spremembe, je treba opozoriti na to, da novi Cotif zamenjuje pojem lastnika vagona z imetnikom. To je »oseba, ki kot lastnik ali imetnik razpolagalne pravice trajno uporablja vagon kot prevozno sredstvo«. Razlik oziroma poudarkov je glede na sedanjo uporabo vago- nov kar nekaj. Tehni~no dovo- ljenje za vagone je po novem v pristojnosti dr`avnega organa – trenutno agencije za `elezni{ki promet. Vpeljal se bo centralni evropski register vseh vagonov, vendar {e nih~e ne ve, kdaj bo za`ivel, zasebni vagoni in vagoni, ki so last `elezni{kih prometnih podjetji (@PP), so izena~eni. Vsa pravila veljajo za obe vrsti vago- nov, dosedanjo pogodbo o uvr- stitvi vagonov pa bo nadomestila pogodba o uporabi vagonov. Imetnik ima popolno razpolagal- no pravico do vagona. V prak- si to pomeni, da brez soglasja imetnika ne bomo smeli nakla- dati vagonov ob vrnitvi. Novost je tudi vra~anje praznih vagonov na dogovorjeno postajo, in ne ve~ le na mejni prehod. Potrebna pa bo izmenjava podatkov o sta- tusu vagonov, da bo vsak imetnik lahko ugotavljal polo`aj in status svojega vagona ter dosegel ~im bolj{e gospodarjenje z vagoni. Novi bodo napisi na vagonih. Iz {tevilke vagona ne bo ve~ mo~ prepoznati njegovega lastnika. To bo mogo~e ugotoviti le iz drugih napisov in iz centralnega evropskega registra. Najemnina RIV bo ukinjena, vpeljano pa bo vagonsko nadomestilo, to je od{kodnina, ki se bo pla~eva- la kot od{kodnina za ~ezmerno zadr`evanje vagonov pri kakem @PP. V bistvu se bodo za prevoze dolo~ili prevozni roki – nekak{ni izro~ilni roki, vagonsko nado- mestilo pa se bo za~elo zara- ~unavati po preteku teh rokov. Spremenjeno bo tudi obra~una- vanje vagonskega nadomestila glede na sedanjo najemnino RIV. Sedaj na obra~un vpliva seri- ja vagona in ~as zadr`evanja v urah, poslej bo odlo~ilna serija vagona, dol`ina vagona preko odbojnikov in ~as zadr`evanja v 15 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Tovorni promet vagonov (AVV) vagonov koledarskih dneh. Spremembe so na~rtovane tudi pri prevozih praznega vagona kot prevoznega sredstva z vagon- skim listom CUV (isti obrazec za tovorni list CIM in vagonski list CUV z ustrezno oznako na obrazcu). Prevoz praznega vago- na pla~a imetnik. Novosti pri- ~akujemo tudi pri odgovornosti za vzdr`evanje vagonov in pri sklepanju komercialnih pogodb. Po novem bo za {kodo, ki jo pov- zro~i vagon, odgovorna oseba, ki je vagon dala na razpolago, da se uporablja kot prevozno sredstvo, ~e bo za to kriva. Za {kodo na vagonu pa je kriv @PP, ki je skrbnik vagona, razen ~e ne doka`e, da {koda ni nastala po njegovi krivdi. Da bi si olaj{ali nepregledno mno- `ico pogodb oziroma dvostran- skih ali ve~stranskih sporazumov med posameznimi @PP-ji, sta se UIC in UIP (mednarodno zdru`e- nje lastnikov zasebnih vagonov) dogovorila o Splo{ni pogod- bi o uporabi vagonov (nem{ko Allgemeiner Verwendungsvertrag von Güterwagen – AVV, angle- {ko Standard usage contract in francosko Contrat uniforme d’uti- lisation des wagons – CUU). Za la`je razumevanje bomo v nada- ljevanju uporabljali kar nem{ko kratico AVV. AVV je krovna pogodba o uporabi vagonov med imetniki vagonov. Dopolnile jo bodo dvostranske oziroma ve~stranske pogodbe in sporazumi. Pridru`itev k AVV ni obvezna, vendar bo moral imetnik vagonov, ki tega ne bo storil, z vsakim @PP-jem posebej skleniti posebno pogodbo. Kon~na verzija AVV je bila sprejeta in smo jo tudi `e prejeli, vendar ugotavljamo, da so med nem{ko, francosko in angle{ko razli~ico razlike. Kljub sprejetju {e vedno manjkata Priloga 8 in pa Priro~nik za prakti~no uporabo AVV, ki naj bi bil izdan v kratkem. Ne glede na navedeno pa je vsebina AVV sestavljena iz samega AVV-ja in prilog. V preambuli je opisan namen AVV-ja. Prvo poglavje govori o predmetu, podro~ju uporabe, odpovedi in spremembah pogodbe: - komercialni pogoji za uporabo vagonov niso predmet AVV, - dolo~ila se uporabljajo med imetniki vagonov in @PP-ji, - AVV velja, ~e ni drugih pogodb, - k pogodbi se je mogo~e pridru- `iti 1. januarja ali 1. julija, - AVV se lahko odpove najmanj {est mesecev pred koncem kole- darskega leta. Obveznosti in pravice imetnika vagonov so opisane v drugem poglavju: - imetnik mora skrbeti za vzdr- `evanje vagonov in tehni~no dovoljenje za vagone, - dolo~ena je vsebina napisov na vagonih – za zdaj v okviru Objave UIC 438-2, - zagotovljena je razpolagalna pravica nad svojimi vagoni, - dolo~ena je obveznost dajanja navodil za ravnanje s svojimi vagoni. Tretje poglavje dolo~a obveznosti in pravice @PP: - opredeljena sta sprejem in razlo- gi za zavrnitev vagonov – razlik glede na sedanje stanje skorajda ni, - @PP morajo z vagoni ravnati skrbno in vestno ter jih redno pregledovati, - prevozni roki so predmet dogo- vora, sicer veljajo izro~ilni roki v skladu s ~lenom 16 CIM, - opredeljene so oprostitve odgo- vornosti za prekora~itev pre- voznega roka: krivda imetnika, pomanjkljivosti na vagonu ali na nakladu ... - vagonsko nadomestilo za pre- kora~itev prevoznih rokov se dolo~i z dogovorom, sicer velja na~in obra~una po Prilogi 6 AVV, - @PP prevoz praznih vagonov opravlja v skladu z navodili imet- nika in z vagonskim listom CUV, - ~e imetnik ne da pravo~asnih navodil za ravnanje z vago- nom, se vagon vrne imetniku na dogovorjeno postajo ali geo- grafsko obmo~je, - @PP imetniku posreduje poda- tke, ki so potrebni za obratova- nje in vzdr`evanje vagona. ^etrto poglavje obravnava ugo- tavljanje in obravnavanje {kode na vagonih, ki so v skrbni{tvu @PP: - {koda se takoj zapi{e v Zapisnik o dejanskem stanju, izvod oziro- ma kopijo prejme imetnik, - ~e se vagon kljub po{kodbi {e naprej uporablja, navzo~nost imetnika pri ugotavljanju {kode ni potrebna, - dolo~eni so podatki, ki jih mora @PP takoj po po{kodbi posredo- vati imetniku: {tevilka vagona, stanje vagona (nalo`en, pra- zen), datum in kraj izlo~itve, vzrok izlo~itve, navedba slu`be, ki primer obravnava, predvideno trajanje nerazpolo`ljivosti vago- na (do ali ve~ kot {est delovnih dni), - @PP vagon usposobi v skladu s prilogo 10 AVV. Za popravila, dra`ja od 750 evrov, je potreb- no soglasje imetnika. ^e imetnik ne odgovori v dveh delovnih dneh, se vagon popravi, - vagon se {teje kot izgubljen, potem ko prete~ejo trije meseci od vlo`itve zahteve po poizved- bi po njem, - od{kodnina za izgubljeni vagon se obra~una po Prilogi 5 AVV. Odgovornost za izgubo ali po{kodbo vagona je urejena v petem poglavju: - @PP uporabnik odgovarja za {kodo, povzro~eno na vagonu, razen ~e doka`e, da {koda ni nastala po njegovi krivdi, zlasti pa, ~e je {koda nastala zaradi vi{je sile, krivde tretjega, ~e je imetnik vagon slabo vzdr`eval ali ~e je za nastalo {kodo kriv imetnik, - za obravnavanje {kod se upo- rablja Priloga 12 AVV: {kodo, pripisano imetniku, poravna imetnik; {kodo, pripisano @PP, poravna @PP uporabnik do vi{i- ne 750 evrov; {kodo, pripisano @PP, vi{jo od 750 evrov, poravna @PP uporabnik, razen ~e doka`e, da {koda ni nastala po njegovi krivdi, - izguba vagona se obravnava po Prilogi 5. [esto poglavje govori o odgo- vornosti za {kodo, ki jo povzro~i vagon, in dolo~a, da je imetnik ali predhodni uporabnik vagona odgovoren za {kodo, ki jo pov- zro~i vagon. V sedmem poglavju je oprede- ljena odgovornost pogodbene stranke za svoje uslu`bence in osebe, ki sodelujejo pri izpolnjeva- nju pogodbe, v osmem poglavju pa so {e kon~ne dolo~be. AVV dopolnjuje {e 12 prilog: sez- nam imetnikov in @PP, podpisni- kov pogodbe, opredelitve pojmov, vagonski list, zapisnik o {kodi na vagonu, metoda izra~una ostanka vrednosti vagona, vagonsko nado- mestilo, nadomestni deli, poslov- nik AVV ({e ni izdelan), pogoji za predajno tehni~ni pregled tovornih vagonov (sedanja Priloga XII RIV), teko~e in obdobno vzdr`evanje, napisi in oznake na vagonih (seda- nja Objava UIC 438-2), katalog {kod na vagonih ({e v izdelavi). Ker AVV s prilogami v celoti {e ni izdelan in ker bi se hoteli kar naj- bolj izogniti nejasnostim pri nje- govi uporabi, se bomo, kot ka`e, s prakti~no vsemi @PP dogovorili, da bomo za vagone, last @PP, tudi leta 2006 uporabljali Pravilnik RIV 2000. 1 CUV - Priloga D h konvenciji COTIF – 2. ~len 16 Iz tujine Marko Tancar Aktualno Okrevanje po Katrini Po razdejanju, ki ga je povzro- ~il hurikan Katrina, so ameri{ke `eleznice s prizadetih obmo~- ij v obnovo vlo`ile ogromno prizadevanj. Eden od dokazov te trditve je `elezni{ko podjetje Norfolk Southern, ki je svojo povezavo z New Orleansom odprlo `e 13. septembra po izredni obnovi mosta na jeze- ru Pontchartrain. Skoraj 8 od skupaj 9,3 kilometra tirnic je odneslo z vrha mosta naravnost v jezero. Na sre~o je most utr- pel le povr{inske po{kodbe. NS so uporabili devet `erjavov na barkah, s katerimi so z jezerske- ga dna dvignili tirnice, ki so jih lahko ve~inoma ponovno vgra- dili na most. Kjer je bilo treba, so zamenjali tudi pragove in namestili nov gramoz. Preostale ekipe pa so popravile {e 14,5 kilometra proge, ki poteka skozi New Orleans. Delavci Norfolk Southerna so po rekordnem neurju pregledali 2.253 kilome- trov prog, odstranili 5.500 podr- tih dreves, zamenjali 11.000 pragov in razlo`ili 55.000 ton gramoza. ^eprav je ve~ina `eleznic svoje proge odprla `e do sredine sep- tembra, pa so na nekaterih pro- gah {e vedno omejitve, ve~ja pristani{~a, kot so New Orleans, Mobile in Gulfport pa {e ne obratujejo s polno mo~jo. Pametna kartica na Danskem Danska bo druga evropska dr`ava, ki bo uvedla dr`avno pametno kartico – vozovnico, ki bo veljala na vlakih, avtobusih in metrojih vseh prevoznikov. Projekt vodi delni{ka dru`ba, ki so jo ustanovili vsi danski javni prevozniki. Po pilotskem pro- jektu leta 2007 bodo potoval- no kartico leto pozneje uvedli v Koebenhavnu in okolici, leta 2009 pa se bo raz{irila po vsej dr`avi. Pogodba o uvedbi novih kartic predvideva uvedbo naj- manj enega milijona brezkon- taktnih kartic do leta 2009. Sodelovanje v potni{kem in tovornem prometu ter inter- operabilnost v prometu med Slovenijo in Hrva{ko so bile glavne teme pogovorov med vodstvi slovenskih in hrva{kih `eleznic, ki so potekali 12. oktobra na Oto~cu. Dr. Jo`e Jurkovi~ je svojemu hrva{kemu kolegu Davorinu Kobaku najprej predstavil sta- nje, v katerem je na{e podjetje. Poudaril je, da prevozi sicer nara{~ajo, toda promet ovirajo ozka grla na infrastrukturi ter pomanjkanje voznih sredstev. Opisal je tudi predvideno reor- ganizacijo podjetja ter spre- membe `elezni{ke zakonoda- je. Generalni direktor Hrva{kih `eleznic, Davorin Kobak, je povedal, da ima uprava H@-ja trenutno le dva ~lana; v krat- kem naj bi imenovali {e dva. Hrva{ke `eleznice so v prvih osmih mesecih leta prepeljale za {tirinajst odstotkov ve~ tovora in za osem odstotkov ve~ potni- kov kakor lani. Zato pri~akujejo, da bodo tudi konec leta dosegli postavljene cilje, zlasti ker se pove~uje promet iz hrva{kih luk proti notranjosti Evrope. Kobak je napovedal tudi, da bo z dr`avnimi subvencijami za potni{ki in kombinirani promet poslovni rezultat konec leta pozitiven. Prvega januarja 2006 bo na Hrva{kem za~el veljati novi Zakon o `eleznici, ki pred- videva preoblikovanje H@-ja v skladu z evropsko zakonodajo. V tovornem prometu slika tre- nutno ni najbolj{a, saj je obseg prevozov v prvih osmih mesecih leta za sedem odstotkov manj{i kakor v istem lanskem obdobju. Kobak je poudaril, da bodo H@ {e naprej konstruktivno pod- pirale produkta East Express in Sava Express ter druge produk- te. Po njegovem prepri~anju pa je nujna preglednost poslovanja med udele`enimi podjetji, ki je pri AS Expressu ni bilo. Polo`aj v potni{kem prometu je opisal Igor Hauptman, pomo~- nik generalnega direktorja S@. Dosedanje sodelovanje je dobro, kar ka`e tudi rast {tevila potnikov. Udele`enci sestanka so se dogovorili, da bodo nada- ljevali uresni~evanje zamisli o uvedbi poslovnega vlaka med Ljubljano in Beogradom. Obe podjetji se bosta dogovorili tudi o novem sporazumu o dolo- ~itvi komercialnih pogojev, v katerega bi lahko vklju~ili tudi @eleznice Srbije. Prilo`nosti pa se ponujajo tudi pri prevozih na svetovno nogometno prven- stvo, ki bo prihodnje leto v Nem~iji, ter pri izbolj{anju sto- ritev vlaka Mimara. S@ in H@ o novih projektih 17 Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Iz tujine Podrobnejšo predstavitev naše ponudbe vam bomo z veseljem posredovali na: tel. 02 / 603 67 00 faks 02 / 603 67 41 e-mailu info@aparthotel-pohorje.com www.aparthotel-pohorje.com APARTHOTEL POHORJE Spoštovani ... oddahnite si ... Prispeli ste. Vsakodnevno enoličnost ste pustili za seboj, pred vami so dnevi doživetij in sprostitve v objemu svežine pohorskih gozdov ... ... globoko vdihnite ... čutite ... zdaj ste na Pohorju ... ... nenavadno, pač! Ko boste razmišljali o prihodnjem kraju za vaš seminar, delav-nico, poslovno srečanje ... in nenazadnje počitek in sprostitev, nikar ne prezrite številnih možnosti, ki vam jih nudimo v Aparthotelu Pohorje in njegovem naravnem okolju. Pa naj gre za naše sodobno opremljene apartmaje, seminarske prostore za organi- zacijo različnih poslovnih in družabnih srečanj, avtohtono in sezonsko obarvano pohorsko in štajersko kulinariko po meri modernega človeka ali pa številne možnosti sprostitve in aktivnosti, ki jih nudi neposredna okolica –sprehodi, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, jahanje, adre- nalinski športi, zeliščarstvo, gobarjenje in raznovrstne zimske radosti v največjem slovenskem smučarskem središču. Po delovnem, športnem ali samo mirnem dnevu si ob kaminu privoščite kozarec vrhunskega vina, ki so ga pridelali v mariborskih vinorodnih gričih. Dovolite nam, da to kratko predstavitev namesto s pozdravom skle- nemo s pozivom. Poskusite! Z veseljem vam bomo predstavili možnosti in prednosti ter jih uskladili z vašimi željami. Sodelavci Aparthotela Pohorje UIC in CER proti hrupu Mednarodna `elezni{ka zveza UIC in zveza evropskih `eleznic CER sta 25. oktobra organizi- rali delavnico o zmanj{evanju hrupa v `elezni{kem tovor- nem prometu. Razpravljali so o novih ukrepih v sklopu evropske direktive 2002/49. Ta namre~ od vseh ~lanic EU zahteva, da do leta 2007 pri- pravijo akcijske na~rte za zmanj- {evanje hrupa. Razprava je pokazala, da bi zahteve direk- tive evropske `eleznice lahko izpolnile, saj jim tehnologija omogo~a zmanj{anje hrupa tovornih vlakov za 8 do 10 decibelov. To bi lahko dosegli z vgradnjo novih zavornjakov. Analize so namre~ pokaza- le, da je zmanj{evanje hrupa naju~inkovitej{e in najcenej{e prav na njegovem izvoru. UIC naj bi natan~en program pre- delav pripravil do naslednjega poleta. V praksi pa bo na~rtovane pre- delave te`e izpeljati, je opo- zoril izvr{ni direktor CER-a, Johannes Ludewig. »Z novimi zavornjaki bi morali opremiti okrog 600.000 vagonov po vsej Evropi,« je opozoril. Zato bo `elezni{ki sektor po njego- vem prepri~anju potreboval podporo dr`avnih in evrop- skih institucij. Same `eleznice tak{nega finan~nega breme- na ob neurejenih tr`nih raz- merah ne bodo zmogle, je {e povedal. Delavnice so se udele`ili tudi predstavniki Evropske komisi- je, ki so potrdili, da so spre- membe na zavornih sistemih pogosto lahko bolj u~inkovite od gradnje protihrupnih ograj ob progi. Evropska komisija je pripravljena na pogovore o zunanjem financiranju, pri- ~akuje pa natan~nej{e podatke o potrebnih vlaganjih. Na izlet z vlakom Skozi Blejski Vintgar Sv. Katarina, v ozadju Stol. Z `. p. Vintgar dr`i ve~ izletni{kih smeri in vse so prave. Vsaka nas napoti skozi Blejski Vintgar, potem pa lahko krenemo nazaj na izhodi{~e ali na bli`njo `elez- ni{ko postajo Podhom, morda pa se napotimo kar na Bled. Blejski Vintgar je ena najla`je dostopnih re~nih tesni pri nas. Pred dobrimi 110 leti so skozi sicer nedostopno sotesko nadela- li pot, uredili galerije in mostove. Tako se lahko udobno spreho- dimo skozi svet, ki je po navadi skrit o~em ter zavit v skrivnosti neznanega. Hoja skozi Vintgar je komaj dalj{a od pol ure, vendar traja poljubno dolgo, saj barvite vodne globine in visoke skalne stene kar naprej ustavljajo korak. Ko se tesen raz{iri in pridemo v {ir{o dolino ter do prvih hi{, pridemo v drug svet. Po nad- vse udobni poti pod Homom, ki mu ne pravijo zastonj »prestol Gorenjske«, si privo{~imo enega najbolj razglednih sprehodov v teh krajih. Vsa gorenjska ravan je kot na dlani, izza bli`njega grebena se postopoma odstrejo vrhovi Karavank. Tudi tu ne gre, da bi hiteli. Sploh najlep{e je, ~e se tu ali tam kar usedemo na klop ob poti ter si z razgledi pri- vo{~imo vse {irine, kar jih je. Z `elezni{ke postaje Vintgar gremo na cesto, po njej levo mimo trgovine do razcepa pri znamenju, kjer sre~amo prvi smerokaz Vintgar. Po njegovem nasvetu gremo skozi vas, raz- cepi so ozna~eni, do slapa [um in za~etka Vintgarja. Za prehod skozenj nam v poletni sezoni in ob koncu tedna zara~unajo vstopnino. Ko se skozi veli~astne tesni Vintgarja sprehodimo do ceste, gremo po njej ~ez Radovno in na prvem razcepu nad ovinki najbolj levo, kot ka`e smerokaz Katarina. Po stezi ~ez travnike se napotimo pod gozd. Vrh trav- nikov se od {ir{e poti, po kateri hodimo, odcepi ozka steza v gozd, po kateri se lahko vzpne- mo na Hom (834 m) ter z vrha sestopimo do cerkve sv. Katarine. Sicer nadaljujemo naprej po {ir{i poti po razglednih pobo~jih, sko- raj ves ~as po ravnem, do cerkve sv. Katarine. Skozi Vintgar in pod Homom hodimo do sem pribli- `no 1 uro in 30 minut, po raz- li~ici ~ez Hom pa 30 minut ve~. Zatem imamo tri mo`nosti: ~e pri cerkvi zavijemo levo, gremo nazaj mimo Radovne in v dobre pol ure pridemo na izhodi{~- no `elezni{ko postajo. V tem in v naslednjem primeru hodimo vsega skupaj okrog 2 uri do 2 uri in 30 minut. [e kraj{a mo`nost se ponuja, ~e pri cerkvi zavijemo desno in se po cesti spustimo v vas Zasip, kjer gremo desno v Podhom do `elezni{ke postaje. Najbolj izzivalno pa je podalj- {anje izleta na Bled, kamor iz Zasipa nadaljujemo po cesti. Ko pridemo na kri`i{~e s Pre{ernovo cesto, gremo desno do kapelice. Pri njej gremo levo na Grajsko cesto in tik pred gostilno Bledec desno navkreber, smerokaz Grad 1. Vzpnemo se do parkiri{~a pod gradom, kjer nas na desni strani pod njim ~aka ozna~ena pot; prej si lahko ogledamo grad, muzej in si pri- vo{~imo {iroke poglede na Bled. Nato gremo po omenjeni poti pod gradom proti vzpetini Vi{ce. Mimo vrha pridemo na pre~no pot in po njej desno do prvih hi{ na robu gozda. Tam stopi- mo levo ~ez potok, gremo na Kolodvorsko cesto in po njej levo do `elezni{ke postaje Bled. Od cerkve sv. Katarine do sem hodi- mo 1 uro 30 minut do 2 uri. Skupaj 3 do 4 ure hoje. Zemljevida izletni{ka karta Gorenjska (1 : 50.000), turisti~na karta ob~ine Bled (1 : 30.000). Iz smeri Nova Gorica se proti Jesenicam odpeljemo ob 7.35 in na `. p. Vintgar izstopimo ob 9.33. Z `. p. Bled jezero se nazaj proti Novi Gorici odpelje- mo ob 17.07. Z Jesenic se ob koncu tedna edini dopoldanski vlak ustavi na `. p. Vintgar ob 11.22, z Jesenic pa odpelje 7 minut pred tem. S postaje Bled jezero se proti Jesenicam odpe- ljemo ob 17.10. Tako v prihodu kot v odhodu ima vlak zvezo za Ljubljano. Reportaža Dario Cortese 18 Nad Vintgarjem se bo~i most `elezni{ke proge. 19 Gostujo~e pero dr. Janez Novak Po sledeh prve gomulke na svetu Reportaža Til n [etina Andra` Bri{ki-Javor Revija Slovenskih `eleznic oktober 2005 Gomulke – le kdo ne pozna teh priljubljenih elektromotor- nih vlakov, ki so `e ve~ kakor {tirideset let nepogre{ljivi v lokalnem prometu na na{ih elektrificiranih progah. Poleg v Sloveniji take garniture vozi- jo le {e na Hrva{kem in na Poljskem. Predvsem na Poljskem, saj gomulke izvirajo prav od tam. Za~elo se je davnega leta 1961, ko so v tovarni Pafawag v Wrocławu izdelali prvi tak motor- nik, sestavljen iz treh vagonov in ozna~en z EN57-001. Do leta 1997, ko je iz Pafawaga pri{el {e zadnji zółtek (slov. rumen~ek), kot so zaradi prvotnega rume- no-modrega opleska te vlake imenovali Poljaki, so jih naredili okrog 1.500 in ~eprav jih veli- ko ne vozi ve~, po vsej Poljski pomenijo hrbtenico potni{kega prometa. Med ve~ kakor tiso~ gomulka- mi, ki danes vozijo po Poljskih dr`avnih `eleznicah (Polskie koleje panstwowe), je mo~ najti ogromno razli~nih primerkov, ki se med sabo razlikujejo po ople- sku, notranji ter zunanji opremi in {tevilnih drugih podrobno- stih. Izdelovali so jih v {tirih raz- li~nih serijah, in sicer EN57, ki so tri~lenske, ter EN71, ED72 in ED73, ki so {tiri~lenske in jih je skupaj za manj kakor desetino. Najnovej{e ter v zadnjem obdo- bju prenovljene enote so `e zelo podobne sodobnim potni{kim vlakom, nekatere pa imajo celo prvi razred ter bife. Ne manjkajo niti nenavadni primerki, ki so bili sestavljeni iz ostankov ve~ med sabo razli~nih garnitur, ali pa v izrednih dogodkih po{kodovane enote, pri katerih so uni~eni del obnovili druga~e od izvirne podobe vozila. Vendar pa se med vso to nepregledno mno`i- co gomulk, ki vsak dan prevozijo na tiso~e potnikov, skriva ena, ki se je od svojih prvotnih dni ohra- nila natanko tak{na, kot je bila nekdaj, in kljub visoki starosti {e vedno slu`i svojemu namenu. V mislih imam `e omenjeno garni- turo EN57-001, ki nosi ~astitljiv naziv prve gomulke na svetu ter je v {tiriin{tiridesetem letu obratovanja {e vedno v rednem prometu na poljskih progah! Ker nam je ljubiteljem `eleznic prvo vozilo dolo~ene vrste vedno {e posebej drago, sva se avtorja tega ~lanka leto{njega septem- bra odpravila na Poljsko z enim samim jasnim ciljem: poiskati prvo gomulko na svetu ter se peljati z njo! Takrat si {e niti pri- bli`no nisva znala predstavljati, kako zahtevna je naloga, ki sva si jo zadala. Pred odhodom sva vedela le to, da vozi nekje v {ir{i okolici Krakówa, za natan~- nej{e informacije pa sva se Tri~lenska gomulka vrste EN57. 20 Reportaža zana{ala na prijaznost poljskih `elezni~arjev in upala, da bodo razumeli `elje dveh ljubiteljev gomulk. Takoj po nastanitvi v hotelu sva se vrnila na krakov- sko postajo in kaj hitro naletela na te`ave. Prav nenavadno je, da skoraj nih~e, niti osebje na informacijah, ne zna angle{ko. Na sre~o sta poljski in sloven- ski jezik dovolj podobna, da je sporazumevanje sicer mogo~e, vendar le, ~e se oba sodelujo~a v pogovoru dovolj potrudita za to. Takih pa je v Krakówu malo. Po nekaj urah sva kon~- no na{la skupino `elezni~arjev, ki so razumeli najino vpra{anje, za odgovor celo pobrskali po ra~unalniku ter nama s pre- cej nejevolje posredovali ni~ kaj obetaven podatek: EN57-001 ne vozi ve~! Odstavljena! ^eprav so se nama prakti~- no takoj po prihodu na cilj vsi na~rti razblinili, k sre~i nisva izgubila volje in optimizma za naslednje dni. ^e se `e ne bova mogla peljati z njo, si jo {e vedno lahko vsaj ogledava. ^etudi odstavljena, nekje ven- darle mora biti! Tako sva se odpravila v Sucho Beskidzko, slabih 70 kilometrov ju`no od Krakówa, kjer je kurilnica, ki je hkrati tudi nekak{en depo za odslu`ene elektromotornike. Iskane gomulke tam sicer nisva na{la, sva pa v kurilnici naletela na nekaj zelo prijaznih delav- cev, ki so nama bili pripravljeni pomagati. Z najinim vpra{anjem so naju naslovili k samemu {efu kurilnice, Zbigniewu Miki. Takoj se je videlo, da gre za enega tistih `elezni~arjev, ki to niso le po poklicu, temve~ tudi po du{i in srcu! In kak{no presene~enje, v nekaj minutah mu je uspelo izvedeti, kje je EN57-001 ter kateri vlaki bodo naslednji dan vozili v njeni sestavi! Kaj sva si ob tem mislila o prometnikih iz Krakówa, gotovo ni te`ko uganiti. Morda pa sva jim {la zgolj na `ivce in se jim je tisto zdel najla`ji na~in, da se naju znebijo ... V Suchi Beskidzki pa je bilo vse druga~e. Naklju~no sre~anje treh ljubiteljev `eleznic je nanes- lo na prijeten klepet o na{ih in njihovih vozilih. G. Mika je bil res zanimiv sogovornik. Ne le, da se mu ni bilo te`ko potru- diti, da je razumel sloven{~ino, povedal nama je tudi veliko novega o vlakih, ki vozijo po Poljskem, seveda predvsem o zółtkih (izgovori `utek). @elez- ni~arji, ki jim vlaki pomenijo nekaj ve~ kot le vsakodnevno rutino, gojijo do prve gomulke na svetu prav poseben odnos. Zanjo imajo celo ime, pravijo ji Jedynka (slovensko Enka), in kljub tako preprostemu imenu vsakdo ve, kaj ima ~lovek v mis- lih, ko omeni to besedo. Naslednji dan naj bi Jedynka vozila na progi med Tarnówom in Krynico, to je v vzhodnem delu pokrajine Mala Poljska. Vendar pa se te`ave tu {e niso kon~ale. Ravno tisti teden je bil promet na tej progi oviran zara- di gradbenih del, tako da je bil dopoldne del proge zaprt za promet, obrat garnitur pa zato druga~en kot sicer in precej nepredvidljiv. Jedynka bi mora- la ob 7.47 odpeljati iz Tarnówa do Grybówa, kraja, kjer je bil za~etek zapore. Zana{ala sva se na to informacijo, se zgodaj zjutraj odpravila do Tarnówa, tam pa je bil polo`aj druga~- en od predvidenega. Ob pero- nu je stala druga gomulka. Spet sva morala spra{evati in upati na prijaznost polj- skih `elezni~arjev, k sre~i tudi tokrat ne zaman. Izvedela sva, da je Jedynka na drugi stra- ni zaprtega dela proge, med Nowym Sączem in Krynico, saj je iz Tarnówa odpeljala kot prvi jutranji vlak, {e pred za~etkom del. Pravzaprav kar dober pol- o`aj, saj je bila zato dobesedno ujeta na tistem delu proge in je ne bo te`ko najti! Ostalo pa nama je le {e bolj kot ne ugibanje, kateri vlak bo vozil v njeni sestavi. S prera~unava- njem podatkov iz voznega reda sva vse upe stavila na opoldan- ski vlak Krynica–Tarnów. ^akala sva ga na idili~nem majhnem postajali{~u Piwniczna Zdrój, dolge pol ure, ki so se vle- kle kot pol dneva. In res, ob 11.20, to~no po voznem redu, se je izza ovinka in dreves ob progi ~isto po~asi, skoraj malce srame`ljivo, za~ela risati silhu- eta gomulke, ki je iz trenutka v trenutek bolj spominjala na Jedynko, in le nekaj sekund za tem so o~em postale vidne tudi {tevilke na njenem ~elu: EN57-001! [e preden sva se zares zavedla, je `e stala ob peronu, ~isto prava in resni~na, prva gomulka na svetu! Sledili so nepozabni trenutki vo`nje z njo, ki sva jih podalj{ala {e v naslednji dan ... Kaj se bo v prihodnosti zgo- dilo z Jedynko, trenutno {e ni znano. Dejstvo je, da taka, kot je sedaj, dolgo ne bo ve~ mogla voziti, saj je bila zadnji~ v reviziji pred dobrimi {tirimi leti, kar po poljskih standardih pomeni, da jo bo kmalu treba odstaviti. Na sre~o pa bojazni, da jo bodo razrezali za staro `elezo, ni, saj zainteresirani poljski `elezni~arji ter ljubitelji `eleznic tega nikoli ne bi dopu- stili. Nedvomno jo ~aka revizija, o kateri pa kro`i ve~ razli~- nih teorij. Ena od mo`nosti je, da jo bodo posodobili kot vse druge, druga pa, da jo bodo le obnovili, vendar ohranili njeno zdaj{njo podobo. Tako obnov- ljena bi lahko {e vedno ostala v rednem prometu, zelo verjetno pa je tudi, da bo vozila le ob posebnih prilo`nostih, na pri- mer kot muzejski vlak. Na vsak na~in je lepo videti, da imajo Poljaki spo{tljiv odnos do svoje tehni{ke dedi{~ine ter da jim Jedynka dejansko nekaj pome- ni. Prav poseben, kar malce vznemirljiv ob~utek te prevza- me, ko si v mislih sku{a{ nasli- kati 22. december 1961, dan, ko se je gomulka prvi~ odpra- vila na pot ... in predvsem ko se zave{, da je bila to ravno ta gomulka, ki te prav zdaj vozi nekje po Poljskem ... Takole sva zagledala ~isto prvo gomulko na svetu – EN57-001! Iz @elezni{kega muzeja v Ljubljani