Kmetje hitijo — Zima nas je letos pošteno presenetila, saj običajno nismo navajeni snega v začetku novembra. Upali smo in pričakovali, da bo prvi sneg pobralo, a snežinke znova naletavajo in grozijo, da bo letošnja zima dokaj mrzla in dolga. Še posebne nevšečnosti pa imajo kmetje, ki ponekod še niso uspeli pospraviti vseh pridelkov. Kljub snegu in zimi pa so se marsikje podali na polje in na travnike, da bi vendarle opravili vsa tista dela, ki še čakajo in kijih morajo nujno opraviti. — Foto: F. Perdan al **novitelji: občinska konferenca SZĐL ! J(MBiee, Kranj, Radovljica, Skorja Loka , *■ Trtic - Izdaja Časopisno podjetje I GfaKnnj — Glavni urednik Igor Slavec * Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, 14. 11. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prihodnje leto za združeno delo ne bo lažje Bojazen pred drugim korakom i Negativna oziroma »črna« lista zveznega izvršne-I # sveta prepoveduje med drugim tudi uvoz takšnih surovin in repromaterialov, ki so nujni za 1°rnialno proizvodnjo izdelkov, namenjenih *®ozu — Zaradi težav pri zagotavljanju boizvodnje za izvoz naša poslovnost in soiidnost tujem ne sme trpeti, saj je to nevarnost za (Sp*6o trga — Bojazen, če bomo lahko prihodnje r^o normalno poslovali in izražali na letošnji rwni Manj — Prvi korak kranj-združenega dela pri po-^"***nju izvoza in zmanjševa-*v»za je bil uspešen. Izvoz je večji, uvoz pa manjši, ije leto je na vrsti drugi m za kar pogoji so, vendar Jtiroženem delu pojavlja bo-* če bo drugi korak prav "•pesen kot prvi. Prizade-zagotovite v surovin in cijskih materialov bodo ša kot letos, ko so bile I^*fc iz leta 1979, energija bo ||f stroški Se večja postavka, * *"ko pa se izvozniki, ki so tudi v precejšnji odvis-2£ *d uvoza, bojijo letošnjih izkušenj zaradi dnevnega jff^ajanja uvoznih in izvoz-**innov ter predpisov. Vsaj _**tas velja, da preradi ves ^* linearno, brez selektivnosti . >f*ve analitičnosti, mečemo v ^V*°*> ukrepamo in odločamo JJ^uititrativno, pa tudi neod-^yuo na rovaš izvozno usmer-f8*** združenega dela, čeprav v*B*ali prav njega tudi po-^•šiti za mnenje. ...'•dttavniki kranjskih izvoz-^*t0v Iskre, Save in Planike so .»redini seji izvršnega sveta l*~***ke skupščine, ki bo s to "^tematiko seznanil skupščin/uvajali negativne posledice l||r*f* ravnanja, hitrih in C^ulo premišljenih odločitev, ^'■radi necelovitosti terjajo l?**0 in stalno dopolnjevanje že Jj2*tega. To združenemu delu y*sgoea trajnejše planiranje, JfJ*ai pa povzroča kopico do-opravil, ki "bi bila ob rešitvah nepotrebna, primer je na primer ne-^ua oziroma »črna« lista zveznega izvršnega sveta o prepovedi uvoza nekaterih vrst blaga. Lista je upravičeno omejila uvoz nekaterih za preskrbo ljudi in proizvodnjo manj pomembnih artiklov. 2al pa smo bolj po administrativni kot pa po samoupravni poti na osnovi analiz in selektivnosti ter dogovora z združenim delom zmetali te artikle v isti koš kot surovine in material, ki jih kolektivi potrebujejo za zagotovitev redne proizvodnje za izvoz. Ponavadi so to blaga, ki jih doma ni ali pa predstavljajo minalno vrednost v uvozu. Posledice so hujše. V proizvodnji prihaja do zastojev (v kranjski občini jih doslej še ni bilo veliko, vendar se vedno pogosteje zagotavljajo surovine iz dneva v dan), do kasnite v pri dobavi blaga tujim kupcem, do manjše proizvodnje in produktivnosti ter nižje kvalitete, kar zmanjšuje naš ugled in poslovnost na tujem. Že so primeri odpovedi nakupa, kar zmanjšuje možnosti doseganja letošnje ravni izvoza tudi v prihodnjem letu. To so resna -opozorila. Enostranske in kratkoročne rešitve so posledica pretiranega administri-ranja, neenotnega reševanja iste problematike v državi, zapiranja za republiške meje in različnih položajev proizvajalcev enakega blaga. Tu je nujna enotna jugoslovanska politika. Prihaja do primerov, da v borbi za devize izvažamo domače surovine, potem pa jih dražje uvažamo, da domači proizvajalci surovin terjajo plačilo v devizah, čeprav je dinar plačilno sredstvo v Jugoslaviji, da nekatera blaga izvažamo do takšne merte, da jih bo zaradi zagotovitev najnujnejše preskrbe doma treba uvoziti, kot na primer gume, itd. Predvsem pa se mora naš zunanjetrgovinski režim ustaliti. Potem predstavnikom združenega dela tudi ne bo treba na posredovanja in »obiranja kljuk« po Beogradu, odveč pa bodo tudi moledovanja in iskanja izhoda, ko je že kritični. Košnjek Kalorije uhajajo skozi zidove ' Pred dobrimi petnajstimi leti so države kar tekmovale,katera bo zaprla več premogovnikov in zamenjala premog za čistejšo in tedaj tudi cenejšo nafto. Za njimi smo se zaleteli tudi pri nas in zaprli več kot tretjino jam, druge pa prepustili životarjenju. Ta dirka je trajala do srede sedemdesetih let, do naftne krize. In sedaj je pred nami veliko težja in tudi dražja tekma z enim samim ciljem, kako porabiti čimman j energije oziroma trošiti jo tako, da jo bo dovolj tam, kjer je nujno potrebno. Rezerv je veliko. Ne samo pri ugašanju žarnic, manj vožnjah z avtomobili in prihranki v proizvodnji. Največje izgube so drugod, saj praktično mečemo kalorije skozi okna in stene. Pri poprečno veliki hiši izgubimo zaradi slabo tesnjenih oken in vrat kar 35 odstotkov toplote, zaradi neprimerno izoliranih sten pa 20 odstotkov. V visokih zgradbah, predvsem v stanovanjskih blokih pa uhaja skozi zidove 40 odstotkov, skozi okna in vrata, zlasti zato, ker vzidavamo ponavadi veliko prevelika okna pa kar polovico toplote." Toda takšnih oken in vrat, ki bi bolje teknila, pri nas ni na trgu. V škofjeloški Jelovici so sicer že pred nekaj leti naredili prva okna s trojno zasteklitvijo, ki povečajo prihranek energije v primerjavi z dvojno zasteklitvijo za tretjino, vendar spodbud za takšno proizvodnjo ni. Okna so seveda dražja in trg nekako ni pokazal zanimanja, čeprav bi bil večji strošek hitro povrnjen s prihrankom pri energiji. Podobno je s toplotno izolacijo sten. Februarja je sicer izšel nov , predpis o toplotni zaščiti, ki je zamenjal starega o minimalni toplotni zaščiti. Po starem je bilo potrebno vgraditi v približno 100 kvadratnih metrov veliko hišo 6,4 kubičnega metra izolacijskih materialov, po novem pa 40 odstotkov več. Za popolno toplotno izolacijo sten pa je potrebno 30 kubičnih metrov izolacije. Če bi zato uporabili npr. tervol, bi to veljalo približno 40.000 dinarjev, letni prihranek kurilnega olja pa znaša slabih 80 kilogramov. Se pravi, da je strošek povrnjen v nekaj letih. Kot rečeno so novi predpisi strožji, vendar kakšnega vidnega učinka vsaj zaenkrat še ni pričakovati. Najprej bo namreč potrebno spremeniti politiko do proizvodnje tovrstnih materialov oziroma bo treba sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali proizvodnjo izolacijskih materialov in bolje tesnjenih oken in vrat na eni strani an sanacijo starih hiš. Sedanja kreditna politika, ki je odpravila kredite za tovrstne materiale, prav gotovo ni' pripomogla k prizadevanjem za prihranek energrije L. Bogataj 1 Razvoj gorenjskega kmetijstva Kranj — Sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Zdravko Krvina in predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Šulgaj sta sklicala včeraj na Gospodarski zbornici za Gorenjsko razgovor s predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin in njihovimi sodelavci, predstavniki zbornice in Temeljne banke Gorenjske o problematiki razvoja gorenjskega kmetijstva in pridelovanja hrane. Pogovor sodi k pripravam na skupno sejo medobčinskih svetov ZKS in sindikata o tej problematiki. Wa osnovna °rfanizacija — Konferenca Zveze ko-7**tov je na zadnjem zasedanju ^ Predlog komisije za organizira Jr»/azvoj in kadrovnka vprašanja 2*^* "a novi osnovni šoli na Pla Jrjfrtanoviti novo osnovno orga-J7C,J0 Zveze komunistov. Solo iSa/lf 67"čianska delovna skupil* Članov Zveze komunistov je 12 ^10 je dovolj za ustanovitev *»e organizacije. GORJUPOVI SPOMINSKI DNEVI NA BRDU V„ RrHu so se včeraj začeli spominski < dnevi Mitje Gorjupa, kijih v spomin na prezgodaj umrlega nredZdnika Društva novinarjev Slovenije in Jugoslavije ter glavnega urednika Dela prireja lZ.lilnnnnariev Sloivnije. Spominski dnevi so ena najpomembnejših oblik izobraževanja K «3^iVfl letošnjih so sodelovali tud, Mitja Ribičič. Janez Zemljanč. Metod Rotar, AeksanderGrličkov, Bogdan Osolnik, Franc Šetinc in drugi slovenski družbenopolitični delavci VJrZpodarstvemki. Gospodarska stabilizacija mednarodm odnos, učinkovita javna beseda m Kardeljeva misel so glavne teme pogovora na Brdu. (jk) - Foto: F Perdan G LAS 2.STRAN PETEK, 14. HOVEMtM iSM PO JUGOSLAVIJI Predsedstvo CKZKJ o razvoju V Beogradu je bila razširjena seja predsedstva CK ZKJ. Razpravljali so o idejnopolitičnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v obdobju do leta 1985. Uvodno besedo je imel član predsedstva C K ZKJ Andrej Marine. Predsedstvo je sklenilo, da bo predlagalo centralnemu komiteju ZKJ, naj na svoji seji razpravlja o idejnopolitičnih vprašanjih družbenega in ekonomskega razvoja naše države v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Podpora kolektivnemu delu Javno razpravo o osnutkih dopolnil k zvezni in republiški ustavi, ki bo trajala do konca februarja, naj bi izkoristili predvsem za čim doslednejše uveljavljanje Titove pobude o krepiti'i kolektivnega odločanja na vseh ravneh. Razpravo o osnutkih dopolnil pa bi kazalo povezati tudi z razpravo o aktualnih problemih v naši družbi. To so poudarili na seji predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Štafeta vnovič na pot Zveza socialistične mladine Jugoslavije bo prihodnje leto, ko praznujemo 40-letnico vstaje in revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije, nosilka številnih prireditev, so poudarili na seji predsedstva ZSMJ. Glede sklepne prireditve ob dnevu mladosti so se domenili, da zasnove proslave ne kaže spreminjati. Ostane naj taka kot je bila vsa leta doslej. Nespremenjena naj ostane tudi štafeta mladosti. Se pravi, da bo v zgodnjih spo-mladinskih mesecih spet krenila na pot. Vloga žensk v družbi Na posvetu članov sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu republiške konference SZDL so obravnavali naloge teh svetov pri srednjeročnem načrtovanju in stabilizacijskih nalogah. Članica predsedstva SRS Vida Tomšič je poročala o svetovni konferenci dekade OZN, ki je bila v Kobenhagenu, Jože Smole pa je predstavil knjigo Vide Tomšič »Ženske v razvoju socia l istične samoupravne Jugoslavije«. Knjiga je izšla V nakladi 5000 izvodov v skupni založbi Naše žene in Delavske enotnosti. Delo je izšlo tudi v angleščini. Več vozil V zavodih Crvena zastava načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih izdelali milijon 485.000 osebnih avtomobilov, 58.000 tovornjakov in 45.000 dostavnih vozil. Proizvodnjo bodo večali postopoma, tako da bi leta 1985 izdelali okoli 370.000 vozil. Pri tem po udarjajo, da se bodo usmerili v proizvodnjo vozil z manjšo porabo goriva. Dovolj surovin Tovarna kemičnih izdelkov v Prahovu se sicer spo pada s številnimi težavami, a si vendar prizadeva, da bi domačemu trgu do konca leta zagotovila dovolj sum vin za proizvodnjo stekla in aluminija. Že prihodnje leto bodo razmere ugodnejše, ker proizvodnjo v tej tovarni stalno povečujejo in računa jo, da bodo leta 1982 le sami krili 90 odstotkov jugoslovanskih potreb po kriolitu in aluminijei in manj razvitimi ter nerazvitimi na drugi strani. Primere za takšne trditve je lahko najti. To niso le vojni spopadi, kot na primer vojna med Iranom in Irakom, ampak mednarodna srečanja, kjer bi morala biti varnost in sodelovanje v ospredju in smisel ter cilj vseh sodelujočih, pa so vse prej kot to. Madridsko srečanje o varnosti in sodelovanju v Evropi je že v pripravljalni fazi zabredlo v taksno krizo, da najbolj črnogledi napovedujejo polom, čeprav evropske neuvrščene in nevtralne države vztrajno iščejo izhod. Madridski sestanek je najbolj nazoren prikaz današnjih svetovnih razmer, blokov skih nasprotij in interesov. Dunajski sestanek zunanjih ministrov pa i* opozoril na neusklajeno gospodarsko rast sveta, na prepad med severom in jugom. Plačilni primanjkljaj manj razvitih in nerazvitih se povečuje, vedno večja pa je tudi kreditna in tehnološka odvisnost kar povečuje v končni fazi tudi politično nesamostojnost. Jugoslavija skuša v zunanjetrgovinski menjavi doseči enakoprav nejši položaj. To je tudi smisel sporazuma med Evropsko gospodarsk skupnostjo in Jugoslavijo. Prvič po podpisu se je v Beogradu sestala mešana komisija in ocenila sedanje odnose med našo državo ui Zahodno deveterico, uresničevanje začasnega sporazuma in protokola o finančnem sodelovanju. Naša država je ublažila primanjkljaj v trgovanju z deveterico, povečala izvoz in zmanjšala uvoz, vendar razmerje za nas še ni ugodno. To bo brez dvoma tudi ena osrednjih tečn pogovora predsednika francoske vlade Barra, ki je pri nas na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča. Primer kako se rešujejo sporna vprašanja med državama, je Osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Pet let poteka od podpisa in takrat ie bil Osimo ena najsvetlejših točk popuščanja napetosti v Evropi in reže vanja spornih vprašanj, zgodovinsko podedovanih. Zato je razumliiva pozornost, ki jo je svetovna javnost namenila proslavitvi 5. obletnice podpisa sporazumov v Osumi. Izvolitev Reagana za novega ameriškega predsednika še vedrw odmeva po svetu. V ugibanjih, kam se bo obrnila Amerika, je precet negotovosti. Gre za vprašanja odnosa nove ameriške administracije d« oboroževanja in izdatkov zanj, do sporazumevanja s Sovjetsko zvejo, do Bližnjega Vzhoda, do reševanja gospodarske problematike in o* discipline ter vodilne vloge Združenih držav v zahodni grupaciji. Za-hodnonemški kancler Schmidt in francoski predsednik Estaing sta se > Parizu o tem temeljito pogovarjala in to kaže. da povzroča Reagan pn ameriških zaveznikih obilo vprašanj. J. Košnjek Dogovori socialistične zveze Kranj — Nedavni seminar za predsednike krajevnih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva in člane organov občinske konference SZDL Kranj v Preddvoru je poživil dejavnost najmnožičnejše frontovsko organizirane orgnizacije, kar se še posebej kaže v resnih in temeljitih pripravah na seje krajevnih konferenc SZDL, ki se bodo v kranjski občini začele ta teden in bodo trajale do 25. novembra. Konference imajo sicer značaj program-skovolilnih vendar bo dana večja teža programski oziroma delovni plati, kadrovski pa le tam, kjer škriplje. Razen programa bo na konferencah govora o uvajanju kolektivnega dela in odgovornosti v SZDL in našem družbenopolitičnem delu nasploh ter o akciji Nič nas ne sme presenetiti. Socialistična zveza bo na krajevnih konferencah spregovorila predvsem o sebi, svoji organiziranosti in svojem delu. Reševanje družbenih vprašanj je namreč veliko odvisno od učinkovitega in uspešnega dela SZDL. Na zasedanjih krajevnih konferenc bo zato treba oceniti, kako se v našem družbenopolitičnem sistemu uveljavljajo sekcije in koordinacijski odbori SZDL ter problemska srečanja kot metode dela. ki omogočajo vključevanje širokega kroga delovnih ljudi in občanov ter usklajevanje njihovih interesov Prav tako bodo krajevne konferenca OCtnilt. kako se uveljavljajo delegatski odnosi v Socialistični zvezi: ali se delegati družbenopolitičnih in družl>enih organizacij v SZDL pojavljajo kot posamezniki oziroma zastopniki ali p* kol ljudje I stališč in napotili sredine, ki i<> zastopajo. Organizacijsko široko zasnovana SZDL z bogatimi metodami 3* omogoča aktivnejše vključeva** sindikatov v krajevno samouprav prav tako pa tudi interesnih skuf nosti. Ce bodo boljše delovale te ** potem na primer občan ne bo i dveh obrazov: enega v delovni ganizaciji in drugega v kraje, skupnosti. Konference pa mšftK biti tudi vzpodbuda boljšemu <$»* hišne samouprave in oblikovaa> potrošniških in poravnalnih svete ter drugih oblik odločanja občae* J. Košnjek Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — Izobraževalni center Radovljica, Gradnikov« i RAZPISUJE JAVNO ODPRODAJO ODPISANIH 08NOVNIS SREDSTEVIN DROBNEGA INVENTARJA Ogled in odprodaja bo v sredo, 19. novembra 1980 od 14. do 16. ure v zgradbi Izobraževalnega centra republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici. G radnik o- 1 J PEK, 14. NOVEMBRA 1980 »Uspehi prepričljivo razsojajo Kranjski komite ZKS o zadevi Oman in IBI 3.STRAN G LAS Poskusi omaloževanja uspehov Ibija in prispevka članov kolektiva z direktorjem Francem Omanom *w čelu so družbeno in politično nesprejemljivi in 2ato obsodbe vredni, saj uspehi Ibija pod Omano-wn vodstvom sami potrjujejo pravilnost usmeri-te, ugotavlja kranjski komite ZKS po proučitvi pnrnera IBI in Oman - Komite občinske kon-fcance Zveze komunistov Kranj je * 74- seji 20. oktobra po proučitvi *pobiljivega gradiva obravnaval 'fltave in pisanje o kranjski delov- * organizaciji IBI in njenem direk-*"JB Francu Omanu v slovenskem ^■•ficnem tisku ter ocenil takšno *»Banje kot neprincipielno in po-&b*o nesprejemljivo. Kranjski ko-*k * je do te problematike opredeljeval zaradi tega, ker je IBI pri-•»er, kaj vse je mogoče doseči, če ima Efektiv jasne razvojne cilje in če se zavzema s prizadevnim delom 53 odpovedovanjem. Nekdanja sta-na propad obsojena tovarna, je ^**la modema delovna organi-**°J*- ki dosega v svoji bombažni •■Paciji vrhunske rezultate. To so ^altati vlaganja lastnih sredstev v •**»oj. Prav tako pa tudi ustvarjalci* dela članov kolektiva z direk-^arjem Francem Omanem na čelu. « je uspešno reševal svoje pro-^■e in probleme zaposlenih, hkra- ti pa je bil vedno pripravljen pomagati okolju, v katerem žive njegovi delavci. IBI je primer kolektiva, kjer se kvaliteta samoupravnih odnosov in obseg samoupravnih pravic ter obveznosti trajno potrjujeta v medsebojni odvisnosti. IBI je spoznal, da so vztrajno in dogovorno delo. dobra organizacija dela, tehnični in tehnološki napredek, oprt na svoje znanje, usmerjenost k domačim surovinam, povečevanje izvoza in varčevanje ter skrbno vzdrževanje delovnih sredstev dejavniki uspehov in kvalitetne proizvodnje. Zato je vsak poskus omalovaževanja oziroma zanikanja takih rezultatov politično in družbeno nesprejemljiv ter obsojanja vreden. To velja po sodbi kranjskega komiteja ZKS še posebno sedaj, ko je treba v prid gospodarske stabilizacije takšno usmeritev ne le podpirati, ampak se tudi po njej zgledovati. IBI je primer praktičnega in ne le besednega uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. Crni gozd bo počakal htrebe po električni energiji so pokopale načrte Vgradnjo vodovoda Črni gozd — Preučiti druge *>žne vire in izkoriščenost sedanjih zajetij bilo enakovredno, svoje stališče pa utemeljujejo z vedno hujšo svetovno energetsko krizo, ko vsak kilovat električnega toka postaja vse bolj dragocen. V Bombažni predilnici in tkalnici, ki ima do vode v Mošeniku tudi določene lastninske pravice, celo menijo, da bi morali razmišljanja usmeriti v gradnjo novih podobnih elektrarn, ne pa v njihovo ukinjanje. In nadaljujejo, da so v tržiški občini verjetno še drugi viri, razen Črnega gozda, iz katerih bi lahko črpali pitno vodo. Vse to je gotovo res. Tako so pred dnevi dejali tudi člani izvršnega sveta, ki so ponovno pretresli obe plati; ugovore BPT in potrebe po pitni vodi. Zavzeli so se za strokovno raziskavo vseh možnih vodnih virov, medtem ko naj bi Črni gozd spravili »v rezervo« za toliko časa, dokler ne bi izkoristili drugih. Hkrati z izdelavo programa reševanja preskrbe s pitno vodo, ki naj bi bil pripravljen najkasneje v prvem trimesečju prihodnjega leta, °0««la se je namreč Bombažna bodo morali v komunalni skupnosti !"««uca in tkalnica Tržič, ki ima in Komunalnem podjetju preučiti tudi možnosti za razširitev in obnovo obstoječih zajetij ter za racionalnejše izkoriščanje Mošenika, iz katerega bi po grobih strokovnih ocenah lahko pridobivali še precej energije in pitne vode, ki jo BPT zdaj uporablja v tehnološke namene. H. Jelovčan Trtic — Prihodnje desetletje bo v minevalo v znamenju prizadeli za ohranjanje čiste vode pa 2" v iskanju novih virov, saj le jffina svetovnega prebivalstva J1* bakteriološko neoporečno vo- Podobnih problemov se že dolgo t ?*dajo tudi v tržiški občini. Stro-I **"*jaki so izračunali, da bo že v ^dednjih petih letih začelo prilizovati pitne vode, potrebne fj*1 za življenje občanov v novih P^^aaiskih naseljih pa tudi za TNeoo delo v industrijski coni. Jtoso se že pred dobrim desetlet ^^tili izdelave projekta za grad-J[novega zajetja v Črnem gozdu, '•terega bi po strokovnih izraču-*J*ako dobivali 180 litrov vode v ^■di Bilo bi je dovolj tudi za del S^ke občine, in to za nekaj de- „ * je že kazalo, da bo gradnja le-*jtekla — polovico denarja je bila 2j**ljena prispevati kranjska ko-S^kta skupnost — ko so načrti ila se je namreč Bombažna —ca in tkalnica Tržič, ki ima ^**oku Mošeniku štiri majhne hi-j*7**trarne4 v katerih pridobiva T***no enajst do dvanajst kilo-energije na leto. Objektov, 2** blizu 90 milijonov dinarjev. nadomestilu za izgubljeno SJgPJo niso pripravljeni opustiti. ^J* po njihovem mnenju ne bi Pogrešana evidenca Zaradi neenotnih meril in nepopolne evidence hhko občan izposluje tudi več socialnih po-r^oči, zato bi kazalo v prihodnje to urejevati *o enem mestu Kranj - Socialna politika v kranjski občini ni postranskega polena in jo je treba zaradi značilnosti občine bolj upoštevati pri ••crtovanju razvoja v prihodnjih letih. Ugotovitvi v prid govorijo po-datki, ki, čeprav skopi, terjajo za socialno politiko in način dodeljena najrazličnejših socialnih pomoči več družbene pozornosti. Neza-fcntenost za kranjsko občino res ne predstavlja resnejšega problema, "etiko večji pa je brez dvoma dejstvo, da 50 odstotkov zaposlenih nima »trezne izobrazbe ali kvalifikacije, kar povzroča nižje osebne dohodke * več prošnja po najrazličnejših denarnih pomoč * iS odstotkov žensk, kar brez dvoma zvišuje dru kugi strani pa povečuje pritisk na sprejem otrok Ražina prispevka za varstvo otrok ne zmore in družba je prisiljena K»krbeti za denarno pomoč ali nadomestilo. Prav tako peša socialna *«tava kmečkih gospodarstev, sploh pa se kranjska občina uvršča med *j»tarejše občine v republiki. 12 odstotkov prebn e ali kvalifikacije, k«i — — • *eč prošnja po najrazličnejših denarnih pomočeh. Med zaposlenimi ' uir brez dvoma zvišuje družinske proračune, po pritisk na sprejem otrok v vrtce. Mar rstvo otrok ne zmore in družba je pi moč ali nadomestilo. Prav tako peša .< irstev, sploh pa se kranjska občina uvn ibliki. 12 odstotkov prebivalcev je star *let in tudi tu se rojevajo prošnje po najrazličnejših pomočeh. Socialne politike in politike socialnih pomoči torej ne gre zane-^rjati. Predvsem se bo treba dogovoriti, katerim elementom socialne Jtolitike dati prednost v prihodnjem in tudi naslednjih srednjeročnih •*dobjih, pri dodeljevanju socialnih pomoči pa večja enotnost in po-Mnost pri oblikovanju meril ne bi škodovali. Vsaka interesna skup-"°*t ima po svoje oblikovana merila za pomoči, prav tako pa pogosto en* skupnost ne ve za drugo, kakšna je politika pomoči in kdo leto Pojema. Dogaja se, to je bilo slišati tudi na zadnji kranjski konferenci fKS, da imajo nekateri občani zaradi pomanjkljive evidence in obve-*knosti po več pomoči, kar jim omogoča življenje, ki ga delavec na "^ji cenzusa za pomoč ne dosega. Politiko socialnih pomoči bo zato n°jno urejevati na enem mestu, prav tako pa združiti evidenco, kdo vse Mjerna pomoč in kdo jo dajef J. Košnjek Kolektivu in slovenski javnosti je poznan izreden osebni prispevek direktorja Franca Omaha, pri rezultatih kolektiva. O tem pričajo tudi nagrada Borisa Kraigherja in Borisa Kidriča, nagrada občine Kranj in nekatera državna odlikovanja. Slovenska' politična, gospodarska in strokovna javnost je s temi priznanji kvalificirano in argumentirano ocenila Omanov prispevek k razvoju delovne organizacije, ki jo vodi že 25 let. Tako družbeno vrednoteno delo posameznika ne more in ne sme biti povod za omalovaževanje dosežkov delovne organizacije, kakor članov delovne skupnosti, kar pa je značilno za članke, objavljene v tisku, ocenjuje kranjski komite. Ocene ne spremeni okoliščina, da sta Franc Urevc in Janez Zibler svojo gonjo zoper Omana in IBI skrila za »strokovno« vprašanje, ali je moderna organizacija proizvodnje v IBI, imenovana »Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do oplemenitenih tkanin« sploh inovacija oziroma kdo je njen avtor. Za komuniste je nedopustno, da se ob izrecno strokovnem vprašanju, o katerem so dali mnenje ugledni slovenski strokovnjaki, vodi v javnih sredstvih obveščanja dialog, poln podtikanj in namigovanj, ki ga spremlja težnja izničiti uspehe kolektiva in posameznika. Urevcu in Ziblerju so znana prava pota za dokazovanje svojih trditev. Komite občinske konference ZKS Kranj daje kolektivu Ibija, komunistom v tej delovni organizaciji in direktorju Francu Omanu vse priznanje za dosedanje delo in podporo prizadevanjem za napredek delovne organizacije. f J. Košnjek Telefonska akcija končana Podnart — V krajevni skupnosti Podnart so te dni zaključili akcijo o telefonskih priključkih v vseh vaseh. Ze februarja smo poročali, da so krajani krajevne skupnosti Podnart dobili 40 novih telefonskih priključkov, ker so takrat dokončali telefonsko omrežje za vasi Podnart Zaloše, Prezrenje, Češnjico, Dobravo, Ovsiše, Poljšico in Rovte. Krajam so od februarja pri napeljavi telefonskega omrežja opravili za nad 8 milijonov dinarjev prostovoljnega dela in vplačali po 15.000 dinarjev za priključek. Ostalih 80 priključkov pa so dobili krajani v teh dneh, ko je bila na pošti v Podnartu vgrajena nova telefonska centrala. Kljub temu, da se je v krajevni skupnosti Podnart letos junija iztekel prvi samoprispevek, aprila pa so na referendumu izglasovali že drugi samoprispevek za naslednjih pet let, so krajani s prostovoljnim samoprispevkom, brez referenduma in z veliko soudeležbo zgradili tudi telefonsko omrežje. V krajevni skupnosti Podnart je 242 gospodinjstev in 150 telefonskih priključkov, medtem ko je bilo pred zgraditvijo novega omrežja le 20 telefonskih priključkov. Sedaj imajo na 100 gospodinjstev 62 telefonov. Nova centrala pa ima take zmogljivosti, da lahko dobijo telefone vsa go-spodinjstva. Ciril Rozman Obnovili streho na šoli Radovljica — Zaradi nezadovoljive izvedbe, ki je bila tudi posledica slabih načrtov je strešna konstrukcija na stavbi osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici že od vseea začetka ob vsakem deževju prepuščala vodo. Zato se je šolsko vodstvo odločilo za popolno obnovo strehe. Še pred začetkom letošnjega* šolskega leta sta zasebna obrtnika s svojimi delavci iz Obrtne zadruge iz Kamnika povsem obnovila strešno kupolo nad šolsko avlo v površini 450 kvadratnih metrov. Položili so več plasti toplotne in vodne izolacije in dokončno rešili problem namakanja s pogodbenim jamstvom za najmanj deset let. Ostali del strehe nad učnimi in drugimi prostori v površini 1.033 kvadratnih metrov bodo izvajalci začeli obnavljati v dveh fazah. Ze v prvem primernem vremenu bodo položili izolacijske plasti, celotni zaščitni sloj pa naslednje leto. Zdaj so porabili že okoli 370.000 dinarjev, za celotno obnovo strehe v dveh fazah pa bo potrebno zagotoviti najmanj 900.000 dinarjev. Ker izobraževalna skupnost vsega denarja letos skoraj gotovo ne bo mogla nameniti, računajo, da bodo ostanek sredstev zbrali v prihodnjem letu in dokončno opravili rekonstrukcijo st rehe. I KOVIN kovinsko podjetje Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije razpisuje dela oziroma naloge (Vn?^fekSw°DARSK0-RACUNSKEGASEKT<>RJA Pogoji: — dokončana višja šola ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, — da ima kandidat organizacijske in vodstvene sposobnosti in moralno-politične vrline. — delavca se izbira za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice — Razpisna komisija — 64270 Jesenice, H. Verd-nika 22. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za delovna razmerja v združenem delu na podlagi sklepa komisije objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VZDRŽEVALEC HLADILNIH NAPRAV 2 MESAR - SEKAČ Pogoji pod 1.: — VK monter hladilnih naprav, — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju del servisiranja hladilnih naprav, . I — poskusno delo 60 dni pod 2.: — poklicna živilska šola, — eno leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosti deli oziroma nalogi v kadrovskem sektorju: 1 VODENJE VARSTVA PRI DELU Pogoj: — višja ali visoka izobrazba varnostnega inženirja ali tehniške smeri in 5 let delovnih izkušenj v tekstil- ni industriji bombažne stroke. — kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu, — poskusno delo je 3 mesece. 2 OPRAVLJANJE VRATARSKIH POSLOV V DELAVSKEM DOMU Pogoji: — dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da kandidat ni bil kaznovan zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj. — starost nad 35 let, — poskusno delo je 2 meseca Delo se opravlja s polnim delovnim časom po 8 ur in to v popoldanski in nočni izmeni. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor v roku 10 dni od dneva objave. CL> A S4.STRAN. GOSPODARSTVO PETEK. 14 NOVEMMA 1W Nesmisel izvažati, kar drugi v • uvažajo Gorenjska predilnica letos dobro gospodari — Z lastnim izvozom krijejo 40 odstotkov uvoza — Drugo leto večji izvoz, vendar to ni rešitev, saj morajo tkalnice zato več uvažati — Potrebna sistemska rešitev položaja primarnih panog Skorja Loka - V Gorenjski predilnici kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja letos dosegajo ugodne poslovne rezultate. V devetih mesecih se je celotni prihodek povečal za tretjino, dohodek in čisti dohodek pa za dve tretjini v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ostanek čistega dohodka je znašal 50 milijonov dinarjev, 25 milijonov dinarjev pa so obračunali amortizacije. Vzrok za ugoden poslovni rezultat je preusmeritev v zahtevnejšo proiz- vodnjo in opustitev proizvodov, ki ne prinašajo dohodka. Precej so prihranili tudi pri energiji in sicer so z organizacijo večje enakomernosti teka strojev precej zmanjšali porabo mazuta. Na-'to so mislili že pri obnovi tovarne, ko so iskali takšne rešitve, ki zahtevajo čimmanjšo porabo energije. Nadalje pripravljajo skupaj z LTH projekt uporabe odpadne tople vode v barvarni, ki naj bi jo ponovno vračali v obrate za ogrevanje, enako naj bi s toplotnimi črpal- /±\ KMETIJSKO 2IVIL-A KOMBINAT Kranj, z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SR VIS KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge v novi samopostrežni trgovini v H rastju: 1. TRGOVSKI POSLOVODJA ŽIVILSKE STROKE za vodenje dela v poslovalnici Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj 2. PRODAJALEC ŽIVILSKE STROKE (5 delavcev)' za prevzem in izdajo blaga (S delavci) Posebni pogoj: — 1 leto delovnih izkušenj za vodenje blagajne (2 delavca) Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj Nastop dela 1. marca 1981 oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. NA DELOVNEM MESTU Joži Novak — pakiranje predelavi povrtnin v Eti Dopoldne dela sicer. Samo dopoldne, ker ima doma majhnega otroka. Tako je dogovorjeno. Sicer pa v kamniški Eti delajo v dveh, v konicah pa celo v treh izmenah. To popoldne je prišla delat solidarnostno. Za dva dni so se Etini delavci zednili. da bodo še dodatno delali v proizvodnji. Vsi. Od direktorja do zadnjega delavca. Kajti, ko je sezona tu, je treba pošteno zagrabiti, da hitro predelajo vso zelenjavo za ozimnico, da se na skvari in da gre med ljudi, ki bi se radi čim prej založili za zimo. Izurjene so tako. da vsaka lahko v predelavi povrtnin prime za vsako delo. Včeraj je Joži delala pri stroju za sušenje doz. danes pa lepi etikete na 2-kilogramske kozarce rdeče pese in jih spravlja v kartone. Živahno je v tejle proizvodnji. Po posebnih tekočih trakovih se vozijo kozarci, pločevinaste doze. se polnijo, zapirajo, etiketirajo. tleskajo druga ob drugo, na koncu jih dekleta zla gajo na palete in ko se jih nabere dovolj, jih zgrabi in odpelje viličar . .. Ropota več kot dovolj. Pa se ga navadiš, pravi Joži. Tam z zadnjega konca, kjer pravkar pripravljajo srbsko solato, prihaja močan duh po kislem Na drugi strani ropotajo pločevinke, ki prihajajo iz stroja za pranje. Na Jožičinem koncu je se kar mir in z vajeno roko hitro lepi nalepko za nalepko, postavlja ko zaree v karton, pa spet lepi Delo je normirano. 84 2-kilo-gramskih kozarcev mora etiketirati in zapakirati na uro. Najtežje je pakirati 5-kilogramske doze. Jih je treba le nizko polagati, ko jih postavljaš na prvo. najnižjo paleto, in visoko dvigati, ko jih postavljaš na najvišjo, peto paleto. Pa hiteti moraš, ker te stroj priganja. Ko bi vsaj tisto peto paleto ukinili in bi le štiri nakladali. Veliko lažje bi bilo. Režijci te svoje solidarnostne dneve v neposredni proizvodnji opravijo največkrat pri pakiranju. Pošteno morajo biti utrujeni, toda ne priznajo ... Litrske kozarce, pravzaprav 720-gramske. etiketirajo in emba-lirajo strojno. Le velike kozarce, pločevinke in male kozarce z olivami, polži gobami in podobnim pakirajo ročno. Joži najraje pakira, ker je tega dela najbolj vajena, dela pa tudi pri ročnem vlaganju kumar, paprik, fefero-nov in druge zelenjave, če je potreba. In kje je najbolj nevarno delo? Morda pri paste-rizatorju. kjer se pri pobiranju kozarcev lahko pošteno obrežeš. Pa prepiha je preveč. Posebno pozimi. In glede na take pogoje dela. bi morali biti osebni dohodki nekoliko višji. Nekaj čez 6.000 dinarjev dobe tovrstne delavke. Prav zdaj se dogovarjajo o zvišanju osebnih dohodkov. Potem bo bolje. Joži je sicer po po klicu frizerka. Tudi ta pokic ni lahek. Ves dan si na nogah, osebni dohodki pa nizki. Tu pa je le dobra organizacija dela in možnost ima delati v eni izmeni, da ima preskrbljeno varstvo za otroka. To pa je tudi veliko vredno. Morda ho Joži še kdaj poskusila s svojim poklicem, toda to kdaj kasneje- Joži je v Eti tudi predsednica mladine. Okoli 70 mladincev ima v svoji organizaciji. Rada dela. pravi, če so tudi okrog nje delavni. Ce si pa sam za vse, pa ni prave volje. Njena organizacija se morda lahko pohvali s tem. da je bila prva iz Kamnika na Titovem grobu. Pred kratkim so ustanovili žensko rokometno sekcijo — mimogrede, v Eti je večina žensk - in mogoče jim bo uspelo, da bo to nekoč še uspešna ekipa Prav lahko bomo še slišali in pisali o njej I) Dolenc 1 kami »ujeli« odpadno toploto i/ zraka in jo ponovno vračali v obrate. Medtem ko so s prvimi ukrepi že letos prihranili znatne količine mazuta, bodo druge rešitve povrnile vlaganja v naslednjih letih. Po drugi strani so k dobrim poslovnim rezultatom prinesle svoj delež zaloge surovin in višje cene izdelkov, ki jih dosegajo predvsem na tujem trgu in so z njimi pokrili znaten del višjih materialnih stroškov. Na tuje tržišče so v letošnjih desetih mesecih prodali za 90 milijonov dinarjev prej, kar je za četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Izvozili so 15 odstotkov proizvodnje. S takšnimi poslovnimi rezultati so v zgornji tretjini tekstilne industrije v Sloveniji. Tudi z osebnimi dohodki so pri vrhu. saj so delavci Gorenjske predilnice v prvih devetih mesecih letos zaslužili v poprečju 8.250 dinarjev. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom tudi v Gorenjski predilnici niso brez težav. Najbolj jih pesti uvoz surovin in sicer bombaža, volne in sintetičnih vlaken ter uvoz potrebne opreme in rezervnih delov. Vse to morajo kupiti na konvertibilnem področju in potrebujejo letos zato 270 milijonov dinarjev. Z lastnim izvozom lahko pokrijejo le 40 odstotkov potreb. Zato skušajo druge devize dobiti od finalistov v tekstilni industriji, kar pa je zelo težko, ker le malo tekstilcev veliko izvaža. Razen tega pa domače proizvajalke surovin zahtevajo plačilo vsaj dela surovin v devizah. Redna preskrba s surovinami tako postaja najtežji problem. Zaradi neredne dobave so že imeli nekaj krajših zastojev v proizvodnji, pričakujejo pa nove, če se razmere ne bodo uredile. Največ težav pričakujejo konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta. V Gorenjski predilnici menijo, da bi se preskrba z osnovnimi surovinami morala urejati širše, ker se nanje veže celotna reprodukcijska veriga. Nesmiselno je namreč, da zato. ker si morajo zagotoviti devize za nakup surovin, predilničarji prejo izvažajo, tkalnice pa jo uvažajo. Ker pa te zadeve niso rešene, bodo morali v predilnici prihodnje leto za polovico povečati izvoz, da bodo lahko pokrili 60 odstotkov potreb po uvozu surovin. Delno pa se bodo preusmerili na domače surovine. Umetna vlakna bodo kupovali v Yulonu. Ohisu, Hemteksu in Varaždinu. Naslednja rešitev pa je v tem, da bi finalisti v tekstilni industriji povečali izvoz in bi se z njim vključevali v uvoz surovin, brez katerega kjub največji možni uporabi domačih surovin ne bo šlo. L. Bogataj REMONTU POTREBNA OBNOVA ŽIRI - Podjetje Remont, ki je ena manjših delovnih organizacij v občini in tudi v Žireh, je že nekaj let med poslovno manj uspešnimi kolektivi v občini. Vse bolj vprašljiva je tudi njihova poslovna usmeritev v komunalno in gradbeno dejavnost, ki jo bremeni tudi slaba organizacija dela in slaba kadrovska sestava zaposlenih. Sedaj je prišla na dan še vrsta drugih nepravilnosti. Začeli so jih odkrivati, ko je direktor pred mesecem dni dal ostavko, ki jo je delav*4ri avet sprejel in imenoval 'Vršilca dolžnosti. Sele- podrobnejša preiskava bo pokazala, kdo je večji krivec za vse, kar je v Remontu narobe. Ali je to direktor ali drugi delavci. Direktorju v podjetju očitajo samovoljo pri odločanju in nepravilnosti pri delitvi stanovanjskih kreditov, ari izplačilih potnih nalogov in podobnih izplačilih. Direktor pa odgovarja, da so za razmere največ krivi slabi medsebojni odnosi, nizka delovna zavest in nepravilen odnos do samoupravljanja v podjetju. Ko je pred dobrima dvema letoma prišel v Remont, je bila tam še veliko večja nedisciplina. Med delovnim časom se je razpasle popivanje in se je seveda slabe in malo delalo. Slaba je bila tudi poslovna politika. Vsak teh slabosti v dveh letih odpravili in po mnenju direktorja zato ne, ker je pri vsak prizadevanjih ostajal osamljen. O razmerah v žirovskem Remontu so spregovorili M »*. ■Ji «e* akaJraJoafeng ga sveta. OceniK se, najbrž kolektiv ne bo sam razrešiti in bo potrebam ukrep družbenega varstva. Zato bo predlagal občinski skupščini, da razreši vršilca dolžnosti direktorja, rt delavski avet in druge upravne organe in eanaji delavcev ta ga upravitelja Brez gnojil ne bo polnih miz Sneg, ki je zapadel prezgodaj in onemogočil jesenska dela na polju, še prej pa obilna moča in hladno poletje, dajejo kaj slabe obete za letino v prihodnjem letu. Vendar pa obeti niso slabi le zaradi vremena, prav nič manjše niso težave zaradi pomanjkanja umetnih gnojil in drugega repromateriala za kmetijstvo, ki jih še povečujejo zapleti z uvoznimi pravicami. Te so namreč v tej panogi vse manjše in zato vse bolj primanjkuje reprodukcijskega materiala iz uvdza. domačega pa imamo premalo ali pa ga sloh ni. Čeprav je splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije zaradi omejenih uvoznih pravic pravočasno opozarjalo na krizo, s katero se sedaj srečujemo, ni bilo pri preskrbi z gnojili še nič narejenega. Tedaj je tudi zahtevalo, da bi morali ta del gospodarstva vključiti med dejavnosti posebnega družbenega pomena. Predvideli so, da bi v Jugoslaviji morali uvoziti letos za 5,6 milijarde dinarjev gnojil in drugega repromateriala, vendar pa je zaradi omejenih uvoznih pravic do konca leta na voljo le še 1,44 milijona dinarjev. Ker pa bo v tujini potrebno še to jesen kupiti veliko gnojil in drugega repromateriala, je jasno, da iskanja deviz še ne bo tako kmalu konec. Samo za jesensko dognojevanje bi morali v Sloveniji uvoziti do konca /Z\ Veletrgovina ŽIVILA Kranj — Razpisna komisija pri delavskem svetu DO v skladu s sklepom DS DO in določil 105. člena Statuta DS Skupnah služb razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali viSja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog — organizacijske sposobnost i — da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba predložiti v 15 dneh po razpisu v zaprtih kuvertah priporočeno na naslov: Razpisna komisija pri DS DO Živila Kranj, poslovni prostori Naklo 251. Vodja splošnega sektorja ne imenuje za dobo Atirih let. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. leta za 113 milijonov dinarjev pa? Kmetijstvo samo pa deviz >•* Prav tako nima nobenih ** gnojil, saj jih je primanjkovaft * lansko jesen in letos spomladi »* zadruge in kmetijska posestva** vajo te dni v podpis samota*** sporazume o odkupu deviznih p** in oziroma plačilu gnojil v de«** Da bi bila zadrega še večja«** jeta tudi domača proizvajalca, v varna dušika Ruše in Ina Ka** slovenskemu kmetijstvu kar 80 ton gnojil. Od pogodbenih konca* do sedaj prodali' na trg le 2060 * Proizvodnja gnojil ni nič n*# kot v preteklih letih, pač pa to*** več izvažajo, da dobijo pot«** surovine. Ce dajo gnojila na trg, morajo devize preskrbeti in to želijo tako, da bi jih p kupci, to je kmetijstvo. To pa seveda, nima. Rešitev, pravijo, bi bila v tem. bi potrebna sredstva za nakup vin, ki jih potrebujejo za prnjo gnojil, regresirali iz repu skladov. Tako bi gnojil ne bi potrebno izvažati in bi lahko vsa na domači trg. Seveda pa bi »* s tem rešeno le vprašanje tiste b* čine gnojil, ki jo lahko pridela*1 doma. Ll Medexova nova trgovina »Narava vam nudi« Ljubljanski Medex je na M** šičevi cesti odprl še eno svojo vino, ki že s svojim nazivom z***r no pove, kaj ponuja. »Narava* nudi« je namreč specializiran* * vina, kjer so naprodaj irklj** pridelki čebeljega panja, idr*«* zelišča in čajne mešanice. Trr** naj bi pomenila pri nas vM zametek gibanja za zdrav življenja in tudi prehrane, ki J*' svetu že dokaj dolgo znan. Razen že znanih in neka***' novih preparatov izdelanih ix ** delkov čebeljega panja, so v M*** su pripravili tudi čajne mesta*'* strokovnjaki pod vodstvom mr P* Janeza K romarja so iz zdravila* zelišč pripravili najrazličnejše JaJ** mešanice, na voljo pa so se ' trgovini tudi še znani in »klasičae čaji. Kupcem bosta občasno s** vala pri izbiri preparatov in Atr" priznana strokovnjaka s podrtČ* a pite rs pije in fitoterapije dr. T** Krisper in mr. pf. Janez Ko*** Nova trgovina je doslej edina * vrste v Jugoslaviji. v ZIMSKO-ŠPORTNA OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO na oddelkih blagovnice TINA, Kranj v prodaji so: nov. modeli in vzorci puloverjev, kap, rokavic, puhovk, smučarskih kompletov in smučarskih hlač [J k KTiK, U. HOVEMMA 1980 KULTURA 5. STRAN. G L A Kulturni koledar KRANJ — V Prešernovi hiši razstavlja Franci Zagoričnik: Verbo. voco. vizualno 196,5 do 1980. V galeriji Mestne hiše je ob avtorjevi šestdesetletnici na ogled pregledna razstava foto frafij Jožeta Kološe-Kološa V mali galeriji Mestne hiše se z ■ajnovejšimi deli predstavlja «nwr Henrik Marchel Raz **ve so odprte vsak dan od 10 *»12. in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do l&ure. ob ponedeljkih so za prte. Prešernovo gledališče bo Prihodnji teden gostilo Stalno dftaensko gledališče iz Trsta. Tržaški gledališčniki bodo upri-komedijo Pirandella: Clo *ek, zverina in čednost. V ponedeljek. 17. novembra, ob 19.30 red premierski, naslednje dni. *«iej ob 19.30 za red torek, srečki četrtek, petek in sobota. Komisija za kulturo pri sindikati konferenci DO Iskra Elektromehanika Kranj bo s *Wevanjem Društva sloven-*ao pisateljev in pesnikov v pe-tek, 14. novembra, ob 19. uri pri-! sadila literarni večer, na kate-nsn bodo poleg Iskrinih literarnih ustvarjalcev, Jožeta Pu-kiavca in Franca Pavčiča, svoja dela predstavili tudi gostje: Tone Pavček, Ciril Zlobec, Ervin »rhz in Lojze Kovačič. Sodelo-*»h* bodo tudi gojenci kranjske daabene šole. Literarni večer se a> nadaljeval s pogovorom z avtorji Prireditev bo v dvorani de-bvškega samoupravljanja nad "■ta vrači jo Iskre. - KAMNIK - V petek, 14.no-*nnbra, ob 18. uri bodo v raz-' **višču Veronika odprli razsta-w Rastlinski, živalski in ar-fcfeekturni motivi na antič-ift novcih. Prenesena je iz f faaja, saj sta jo s sodelova-•JBni Numizmatičnega društva ^Wnije in ob podpori Ljub-L4Paske banke pripravila Go-fP*jaki muzej iz Kranja in Kul-Hvnicenter Kamnik. Ni &OFJA LOKA - V galeriji loškem gradu je odprta raz-Titova srečanja na Go-em. Ogledate si jo lahko ^anes, ter ob sobotah in Nedeljah od 9. do 12. in od 14. do 7. ure. V knjižnici Ivan Tavčar bo »del jek, 17. novembra, ob na vrsti glasbeni večer, v m bo Jani Krek predstavil igranja na kitaro. V to-^fc 18. novembra, ob 17. uri bo % Florjančič najmlajšim •odstavila Nove slikanice o J*ri. kužku, zajčku in piščanč-V četrtek, 20. novembra, ob ^uri bo Janez Ahačrč vodil plavanja z diapozitivi: Indija TR2IC - V paviljonu NOB J* odprta razstava črnobelih fo-tografij Foto šport Tržič'80 ogled bo do 24. novembra, »*dan od 16. do 18. ure. r Poleg večernega koncerta so pevci Akademskega komornega zbora iz Kranja na poti po Nizozemski večkrat tudi spontano zapeli. Med drugim tudi na pokopališču žrtvam druge svetovne vojne v pokrajini Limburg, kjer je nastal tudi skupinski posnetek. AKZ na Nizozemskem Trdno spletli vezi prijateljstva Cokle, mlini na veter, dober sir. Izredno gostoljubni ljudje, prijatelji dobrega petja in prijazna pokrajina, ki te sprejme kot dobrodošlega gosta, od nje pa se posloviš že kot prijatelj. Nizozemska. Vse to smo pevci Akademskega komornega zbora iz Kranja pod vodstvom dirigenta Matevža Fabijana občutili in videli, ko smo konec oktobra gostovali v nizozemskem mestu Schin op Geul. Domači moški pevski zbor In ter nos je gostoval v Kranju preteklo jesen in že tedaj smo se dogovorili, da vrnemo obisk. Na dolgo pot — tokrat je bila zares dolga, saj smo vozili poln dan Prodajna razstava male grafike _ V kranjski knjigarni Mladinske knjige so uvedli še eno novost. Odprli so prodajno razstavo slovenske male grafike, ki jo želijo približati ljubiteljem likovne umet nos ti. Cene se gibljejo od 500. do 2.000 dinarjev in odziv je dober, so nam povedali. Nedvomno tudi zaradi možnosti obročnega odplačevanja kupljenih del. — Boris Bogataj Nagrada tudi v Duplje ^a jugoslovanskem festivalu pionirskega filma ^delovalo 53 filmov - Nagradi tudi v Duplje in v ^ubijano - Kino klub Duplje dobro zastavil ^fo na področju pionirskega filma renjskem in zato toliko pomembnejša. Ponovno se je izkazalo, da so Dupljami dobro zastavili delo na JUzveselili so se člani pionirske -JeiJeKino kluba Duplje Tanjugo V ***i, da je bil na festivalu jugo-filma v Ko-tudi nji- ^?**|?«kega pionirskega filma ^j*J Mitrovici nagrajen tu \JT»lm. V zvrsti igranega filma je zmagal in prejel zlato plake-Kam avtorja : Boštjana Gra-^TJa Film je veliko pozornosti 1L? že na republiškem festivalu Voljah, kjer je zmagal v zvrsti v^ega pionirskega filma, občin \^Pa mu je prisodilo prvo mesto. v^"*je je film potoval v Celje na ^ j*n domačega filma, kjer nagrad J_*o, fiJm pa je bil dobro sprejet, kioski selekciji je odpotoval s «Nko Mitrovico, nakar se ™ v Celje, kjer je bila v pone-1 projekcija pionirskega filma. - zveznem festivalu pionirskega Kosovski Mitrovici je sodelo-filmov. Poleg dupljanskega nagrajen še en slovenski film in V* v zvrsti izobraževalno poučne 'Vfilma je zlato plaketo prejel film \^vka« vzgojnega zavoda Janez \ - 'z Ljubljane. V zvrsti doku-, črnega filma je zmagal film V/donosci« foto kino kluba osnov-*»ie Petofi Sandor iz Ni )vega Sa-zlato plaketo za najboljši animi-■ pa je prejel film »Drugi ) kluba osnovne šole Zeni-mskijjdrerii., [MlMM< a. kt jo« je?prejel k Boštjan tovrstna na Go- fil kin< le |d1 prva področju pionirskega filma. Res so doslej posneli šele dva filma, toda oba sta bila nagrajena. Pripravljajo se na nove, ki jih bodo predvidoma posneli v zimskih počitnicah, druge julija in avgusta, prihodnje leto. Pretekli teden so začeli tudi s pionirsko filmsko šolo, ki teče ob petkih zvečer. Drugače ne gre* saj ima večina članov dvoizmenski pouk in tako je na razpolago le čas po 19. uri. V filmski šoli se bodo srečali s predavanji iz filmske umetnosti, estetike, tehnike, kakor tudi seznanili o snovanju idej. Pri delu bodo uporabljali filme starejših avtorjev, ki so bili nagrajeni in ob katerih se bodo lahko veliko naučili. Odšli bodo tudi na teren, kjer se bodo praktično preizkusili Ker takšno delo tudi veliko stane, so prepričani, da jih bosta ob uspehih podprla Zveza kulturnih organizacij in občinska zveza za tehnično kulturo, pričakujejo pa tudi pomoč izobraževalne skupnosti. Dosedanji uspehi morajo biti povod, da ne posnamejo več le enega ali dveh filmov, temveč da imajo pionirji ob podpori starejših še ver možnosti izražanja idej. misli in ob-č.uA<>* ' « t •'->* + «'<•?»* r s • i a * • * t * * « * * * * -» * » '*<**« Ivan Meglic se z avtobusoma - smo odšli v zgodnjih jutranjih urah in naslednji dan dopoldne smo polni vtisov s poti preko Avstrije in Nemčije doživeli prijeten sprejem v mestu Schin op Geul v pokrajini Limburg, ki leži na tromeji Nizozemske, Belgije in Nemčije. Aplavz na koncertu, ki smo ga priredili še isti večer v njihovem kulturnem domu, nam je povedal več kot besede ob sprejemu. Pesem o svobodi je razgrela dlani, Jugoslavija — zapeli smo jo pb mizah, ko se je uradni del koncerta že končal — pa srca akezejevcev in vseh prisotnih. »Se lepše bi lahko zapeli, boljše,« smo komentirali koncert, »a več srca in duše bi težko vložili v pesmi.« Naše harmonike in naši glasovi so bili iz ure v uro manj ubrani, prijateljstva, ki smo jih skovali že v prvih urah, pa vedno bolj trdna. Mestece, pravzaprav večja vas, leži v bližini Valkenburga, turističnega središča pokrajine. Pod vodstvom domačinov smo si pokrajino ogledali, a v glavnem iz avtobusa. Celo mlin na veter smo videli, čeprav so običajno postavljeni ob morju, od katerega pa je ta pokrajina precej oddaljena - nizozemska Gorenjska bi ji -lahko rekli, saj ima »hribe« visoke celo okrog 600 m! V Valkenburgu v jami, kjer so že pred tisočletji kopali kamen za gradnjo, so nam pripravili uradni sprejem, mi pa smo zapeli v spomin pokojnemu članu Inter nosa, ki je umrl pred nekaj leti. Še nekajkrat smo zapeli neuradno, a takoj smo imeli dovolj poslušalcev; Nizozemci so namreč znani kot dobri prevci. In kdor rad poje, dobri pesmi tudi rad prisluhne. Na poslovilnem večeru s pevci moškega zbora Inter nos so tudi naši štirje spremljevalci z občine opravili svojo dolžnost, ko so s predstavniki nizozemskih kulturnih in političnih organizacij izmenjali darila. V govorih obeh predsednikov zborov, mladih, a prav zato polnih načrtov, so se ponavljale besede: nadaljujmo tradicijo izmenjave nizozemskih in slovenskih pesmi; pridite še! Tudi ob slovesu smo ponavljali samo eno: še se bomo videli, še bomo prišli. Če ne mi k vam, pa vi k nam. Pesmi, od najbolj veselih do žalostnih, so izzvenele, zelo težko se je bilo posloviti, solze smo pripisovali otožni melodiji, a vsi smo vedeli, da so to le solze slovesa pravih prijateljev. Trije dnevi v Schin op Geulu so bili premalo, da bi spoznali Nizozemsko, a dovolj, da smo spoznali njene ljudi, prijazne, gostoljubne, odprte. Se v Dachauu smo se ustavili, zapeli vsem žrtvam fašističnega nasilja in trdno smo sklenili: pesem nas bo družila, ostali bomo prijatelji, pravi prijatelii nk AVTO MOTO DRUŠTVO Kranj razpisuje tečaj za INŠTRUKTORJE PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoji: - starost 23 let, — vozniški izpit, najmanj tri leta ustrezne kategorije. - popolna osemletka, — zdravniško spričevalo Interesenti naj vložijo prijave v pisarni AMD Kranj (sekretariat), Koroška 53/d, kjer lahko dobijo vse informacije v zvezi s tečajem. Rdk /a prijavo je 15* dni po, , objavi oglasa. Odprta vprašanja likovnega ustvarjanja Ateljeji Skrb za gradnjo ateljejev je danes povsem prepuščena likovnikom. Zakon najemne ateljeje izenačuje s poslovnimi prostori. Dva bistvena problema, ki porajata razmere, da je številnim mladim likovnim umetnikom atelje skorajda nedosegljiv, da tudi starejši delajo v stanovanjih, garažah, skratka kjerkoli morejo. Ateljeje smo z družbenimi sredstvi gradili prva leta po vojni, v najtežjih gospodarskih razmerah. Danes jih ne. Načrti stanovanjskih skupnosti gradnje ateljejev ne vsebujejo. Pri nobeni kulturni skupnosti ne najdemo predloga za razreševanje te problematike. Poglejmo na Gorenjsko. Zlahka ugotovimo, da zadnja desetletja nismo zgradili prav nobenega ateljeja. Pred leti je bila pobuda živa v Skorji Loki. Predvideni so bili pod streho stolpnic v Podlubniku. Toda le namen je bil dober, kajti spremenili so se v solidarnostna stanovanja. Žgoča stanovanjska stiska pač. Tako si morajo likovniki zgraditi atelje sami, če zmorejo seveda. Največ sreče imajo tisti, ki imajo prostor doma. Najtežje je za mlade, ki prihajajo iz šole, saj je njihov začetek tako v vseh pogledih težak. Najemne ateljeje zakon izenačuje s poslovnimi prostori, kar pomeni višjo pristojbino za najemnino, razsvetljavo, vodo itd. Najemodajalec pa lahko brez obrazložitve odpove uporabo prostora. Vselej zato obstaja nevarnost, da se spremeni namembnost prostora. Znani so primeri, da je atelje postal družinsko stanovanje. Likovnik je vsled tega takorekoč izenačen s privatnim obrtnikom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je pred časom naredilo anketo, v kakšnih prostorih delajo njegovi člani. Odgovorilo jih je 139, ostalih 241 se ni oglasilo. Zato lahko le sklepamo, da imajo ustrezne prostore ali pa so že obupali, da bi jih dobili. Med tistimi, ki so odgovorili na vprašalnik, jih je 40 zapisalo, da imajo ustrezne delovne prostore. Da nimajo rešenega tega vprašanja, jih je napisalo 99, torej kar četrtina članstva. Med temi jih 34 dela v majhnih, temačnih prostorih, 65 pa prostora sploh nima. Med slednjimi je največ mladih. 34 likovnih umetnikov, ki delajo v neustreznih prostorih, je v preteklih dveh letih ustvarilo 966 oljnih slik, 4.090 grafičnih listov, 912 akvarelov, risb ... 65 likovnih umetnikov, ki nimajo delovnega prostora pa 1.618 oljnih slik, 4.147 grafičnih listov, preko 5.000 akvarelov, risb ... Zadrega z ateljeji je največja v Ljubljani, saj največ likovnih umetnikov želi delati v glavnem mestu. Z načrtno gradnjo ateljejev bi tako lahko razreševali tudi vprašanje policentrizma. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je na kulturno skupnost že poslalo predlog, da bi novi zakon o poslovnih prostorih glede najemnin in drugih dajatev ateljeje obravnaval kot stanovanja in tako zaščitil njihove uporabnike. Preko socialistične zveze pa bo sprožilo akcijo gradnje ateljejev, ki bo morala biti stalna, usmerjena v stanovanjske skupnosti. M. Volčjak Prizor iz uprizoritve komedije L, Pirandella: Človek, zverina in čednost, s katero bodo tržaški gledališčniki gostovali v Kranju. Gostovanje tržaških komedijantov Plodni delovni stiki Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in kranjskega gledališča se nadaljujejo — Uprizoritev komedije za kranjski abonma predstav za odrasle — Večkratna ponovitev recitala »Bazovica« za šole Kranj - Od 17. do vključno 24. novembra prihajajo v goste Prešernovega gledališča igralke in igralci slovenskega gledališča iz Trsta. Gostovanje sodi v sklop abonmajskih predstav za odrasle, istočasno pa pomeni okrepitev delovnih stikov med gledališčema, ki so se z izmenjavo predstav močno utrdili lansko sko sezono. Tržaški igralci bodo za abonmajsko občinstvo ter za vse, ki jih gledališče zanima (nekaj prostih vstopnic je vedno še na razpolago), uprizorili komedijo Luigija Pirandella: Človek, zverina in čednost, ki so jo prvič uprizorili pretekli mesec ter je tako med kritiki, posebej pa med občinstvom doživela izjemen sprejem. Komedija, v kateri se burkaški elementi družijo z resnimi, bo gotovo razvedrila tudi kranjsko gledališko občinstvo, ki je Tržačane zadnjič videlo v znameniti uprizoritvi: Kdo se boji Virginije VVoolf, s katero so zaključili lansko gledališko sezono v Kranju. Nedvomno se tudi tokrat obeta mikaven gledališki večer, ubran v iskrivo komedijo. tV času gostovanja bodo Tržačani brezplačno- -uprizorilf -tndi - recital -Maria Uršiča in Miroslava Košute Bazovica, ki osvetljuje polpretekle tragične dogodke naše skupne zgodovine. Tematika je posebej zanimiva za mlade in z recitalom bodo štirikrat nastopili v več šolah. Brezplačen nastop Tržačanov v Kranju nedvomno pomeni dejanje vredno vse pozornosti. In to v trenutku, ko Stalno slovensko gledališče iz Trsta po vrsti let še ni uspelo dokončno oblikovati finančna sredstva, ki bi omogočala normalne pogoje za gledališko ustvarjalnost. Brezplačen nastop ponovno dokazuje, da živega gledališča, gledališča z jasno vizijo, ni moč ustaviti ... Tržaško gledališče bo živelo naprej, mora živeti, saj s svojim delom potrjuje izjemno pomembno vlogo. Uprizoritev Pirandellove komedije so pripravili: prevajalec Smiljan Samec, režiser Mario Uršič, kostu-mografka Marija Vidau ter scenograf Marjan Kravos. Predstavil se nam bo domala celoten igralski ansambel tržaškega gledališča: Silvij Kobal, Lidija Kozlovič, Anton Petje. Livij Bogateč. Adrijan Rustja, Zlata Rodošk ova, Andrej Pressburger, Bogdana Bratuž. Alojz MiliČ, Loris "Tavčar in F ranico Korošec.-' ML'. G L« AS 6 STRAN PETEK. 14 NOVEMBRA 1380 RADAR KONEC DVEH Največji zagovornik avstrijskih drednotov je bil tedanji poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice admiral Montecuccoli. Pn jeklenih mrežah so nastale težave zaradi njihove vedno večje teže. Prvotno so bile mišljene do globine 25 metrov, kasneje pa so to povečali na 40 in še na 50 metrov. Mreže naj bi držale v določenem položaju deloma velike boje hruškaste oblike, deloma pa manjše zasidrane ladje, tako imenovane drifterji. Medtem ko so te boje in drifterji pri ne preveč razburkanem morju še lahko sledile gibanju valov, je bila pri hudem neurju razlika med najvišjo in najnižjo točko tudi do 10 metrov. Globinske mreže, ki so visele na bojah in drifterjih, temu naglemu gibanju niso mogle slediti prvič zaradi lastne teže in drugič zaradi velikega trenja z vodo spričo neprikladne hidrodinamične oblike. Vezi, s katerimi so bile mreže pripete na boje oziroma ladje, so se trgale in mreže so se potapljale. Britanci so ugotovili, da je nemirno morje novembra 1917 v skopih 17 dneh popolnoma uničilo 2200 metrov dolgo mrežno baražo. Skušali so usidrati mreže tako, da bi bil njihov vrh 10 metrov pod morsko globino, do kamor delovanje morskih valov ne seže, toda s tem so odprli podmornicam pot nad mrežami. Vse to kaže, da je bila zajezitev Otrantske ožine z mrežnimi baražami zelo zapleteno delo, ki je zahtevalo tudi velika materialna sredstva. Uspeh je bil neznaten. Med vso vojno je zaradi baraž in ladij, ki so stražile Otrantsko ožino, avstrijska mornarica izgubila le dve podmornici (U-6 in U-23), prav toliko pa tudi Nemci (UB-44 in UB-53). Ko so začeli zavezniki leta 1918 bolj resno izpopolnjevati ta baražni sistem, se je poveljstvo avstrijske mornarice odločilo za obsežnejši napad na to važno ožino z vsemi razpoložljivimi lahkimi enotami -križarkami in rušile i — velike vojne ladje pa na i bi čakale v zasedi na določenih položajih ob črnogorski obali, od koder bi priskočile na pomoč svojim lahkim enotam, če bi jih zasledoval močnejši sovražnik. To je bil razlog, da so vse večje ladje izplule iz varnega Pulja in se usmerile proti južnemu Jadranu. Štiri najsodobnejše bojne ladje so bile razdeljene v dve skupini. Prva skupina z ladjama Viribus unitis m Prinz Eugen je v spremstvu petih torpedovk izplula iz Pulja 8. junija 1918 zvečer, druga skupina z bojnima ladjama Szent Istvan in Tegetthoff, z rušilcem Velebit ter s šestimi torpedovkami pa naslednjega dne. Začelo se je s slabim znamenjem: ko so začeli 9. junija na Szent Istvanu kuriti ognje v parnih kotlih in pripravljati ladjo za odhod, je priplul mimo rušilec Velebit z zastavo na pol droga. Med prekladanjem razstreliva je eksplodirala granata in ubila nekaj članov posadke. Mnogi so v tem žalostnem dogodku zaslutili žalosten uvod v nameravano akcijo. Druga nevšečnost se je pripetila zvečer pred luškimi baražami, ki so zapirale vhod v Pulj. Mreže so se zapletle, zato so jih prepozno odprli in vsa druga skupina je izplula z zamudo, ki so jo nameraali nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Toda še v tretje se je usoda poigrala: na Szent Istvanu so se zaradi hitrejše vožnje začeli nevarno greti ležaji turbin in poveljstvo je bilo prisiljeno zaradi tega zmanjšati hitrost. To je veljalo seveda za vso drugo skupino, ki je morala ostati skupaj. KONEC SZENT ISTVANA Zaradi vseh teh okoliščin je priplul Szent Istvan 10. junija ob pol štirih zjutraj naravnost na položaj, kjer sta se vračala v oporišče dva italijanska torpedna čolna MAS. Oba čolna pod poveljstvom kapitana kor-vete Luigija Rizza sta imela nalogo čakati v zasedi v bližini otočka Grujice, ki leži med Premudo in Ilovi-kom. Čakati bi morala točno dve uri, toda zaradi manjše okvare na motorju sta se oba čolna zadržala pol ure več, kot je bilo predvideno in prav ta zamuda je hkrati z zamudo druge avstrijske ladijske skupine privedla do usodnega srečanja sovražnih skupin. Golo naključje je bilo to pot ugodno za Italijane, za Avstrijce pa usodno. S spretnim manevriranjem in v okrilju teme se je Rizzo prebil med zaščitnimi torpedovkami do Szent Istvana in iz razdalje okrog 300 metrov izstrelil dva torpeda, ki sta oba zadela bojno ladjo in eksplodirala ob njenem desnem boku. Voda je začela naglo prodirati v notranjost poškodovane ladje. Kolos se je vedno bolj nagibal. Da bi vsaj začasno zmanjšali nagib ladje, so obrnili velike topovske cevi na nasprotno stran nagiba - ladja je imela 12 topov kalibra 30,5 cm in teža ene topovske cevi je znašala 46.448 kg - toda to je ladjo le začasno izravnalo. Tudi drugi poskus, da bi sestrska ladja Tegetthoff zvlekla potapljajočega se Szent Istvana na kako bližnjo plitvino, se ni posrečil. Ob 6. uri in 2 minuti je Szent Istvan izginil pod morsko gladino in z njim 89 mornarjev. Ure telovadbe za mornarje dunajskega ponosa Viribus unitis. ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Smartinska 154 Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPN08TI SKUPNIH SLUŽB vabi k sodelovanju ljubitelje narave in dela z ljudmi. Nudimo razgibano delo v manjšem počitniškem domu ob Bohinjskem jezeru. Od kandidatov, predvsem pa so zaže-ljeni zakonski pari, pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje rMifoie: 1. VODENJE POČITNIŠKEGA DOMA UKANC — Bohinj 2 PRIPRAVLJANJE, KUHANJE IN SERVIRANJE HRANE v počitniškem domu Ukane — Bohinj Pogoji: - poklicna šola za gostinske delavce in 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ter enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanja pogojev sprejema kadrovska služba ŽK »ŽITO« Ljubljj Smartinska 154,15 dni po objavi. lana. po lvl*H Servisno podjetje UpET Kranj L^LI Tavčarjeva 45, Kranj 1. Razpisna komisija ponovno razpisuje potrebo delavcu za opravljanje dela in nalog VODENJE TEHNIČNE OPERATIVE Pogoji za sprejem so naslednji: — inženir gradbene stroke, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali — gradbeni tehnik, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — strokovni izpit iz gradbeništva Kandidat je izbran za 4 leta in je lahko ponovno izvoljen. S stanovanjem ne razpolagamo. Delo se združuje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite Razpisni komisiji, Servisno podjetje Kranj, v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpis«. 2. Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo za opravljanje del in nalog SPREJEMANJE, VSKLADIŠČENJE IN IZDAJA MATERIALOV Pogoji za sprejem so naslednji: — poklicna šola trgovske stroke, tečaj za skladiščnika Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite službi Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva 45, v roku 15 dni po objavi. S stanovanjem ne razpolagamo. Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Ta je prihajal v Bukov vrh k mlinarju Pavletu Oblaku in pri njem imel sestanke in razgovore, na katerih je navzočim tolmačil potrebo za organizirano revolucionarno politično delo. Teh sestankov so se udeleževali Pavle Oblak, Maks Krmelj in Pavle Kos iz Podobena. Včasih je bil na sestanku tudi Cirili Dolenc, izdelovalec vrtnih mrež iz Stražišča, doma iz Poljan, po domače pri Podpečnarju. Na nekem teh sestankov je Nartnik udeležencem povedal, da so sprejeti za kandidate partije. Ker je Krmelj vedel, da gibanje odpora proti okupatorju vodi partija, zveze z Nart-nikom pa ni imel, se je Že sredi maja 1941 podal na Jesenice, da bi s pomočjo svojih znancev ponovno dobil zvezo z organizacijo KP. Kmalu po tistem, nekako proti koncu maja. se je potem pri njem na domu ponovno /glasil Tone Nartnik in mu prinesel okrožnico okrožnega komiteja Kranj, ki je vsebovala oceno položaja in navodila za pripravo odpora proti Nemcem. Takoj po tem je Krmelj začel delati v smislu danih navodil med ljudmi in zbirati okrog sebe sodelavce, za katere je vedel, da so odločni nasprotniki Nemcev. Nekako sredi junija pa je k njernu prišel Lojze Kebe, V daljšem pogovoru mu je Krmelj orisal situacijo na tukajšnjem območju in svoje predvpjno in tedanje delovanje V tem razgovoru mu je Kebe dejal, da je sprejet v partijo in se z njim pogovoril kateri od njegovih sodelavcev so že zreli za sprejem v partijo, da bi se lahko formirala celica. Po obravnavi sta odločila, da takoj sprejmejo Mednje:. , Pavleta , Oblaka. mlinarja <„!!* ,Robq»VC % » l*P\*< M" < vV rta s, K u Vinka Oblaka, mesarskega pomočnika iz Gorenje vasi Partijska organizacija v navedeni sestavi pod vodstvom Maksa Krmelja je takoj razvila sila intenzivno delo med ljudmi. V juliju pa je bila razširjena s kandidati Francem GaliČičem, strojnim ključavničarjem iz Ho-tovlje, Antonom Oblakom, živinskim prekupčevalcem iz Gorenje vasi, Tinetom Rihtar-šičem, bivšim orožnikom iz Poljan in Maksom Kalanom iz Hotavlje. Ti člani so v pogovorih s posamezniki in na širših sestankih z zaupniki tolmačili program partije in O F*, še zlasti pa potrebo po oboroženem uporu ter jih seznanjali z vsebino raznih proglasov in pozivov centralnega komiteja KPJ in KFS ter vodstva OF in z nalogami, ki jih je treba opravljati. Ko je začel prihajati iz Kranja in iz Ljubljane propagandni material, so ta material širili sami in prek zaupnikov. Na ta način so se vrste simpatizerjev in sodelavcev OF hitro širile K temu je v veliki meri pripomogla tudi politična širina OF, ki jo je poljanska partijska organizacija pravilno izvajala. Zlasti delaven je bil tov. Krmeli, ki je imel v drugi polovici junija in v juliju vrsto razgovorov in sestankov z nasprotniki Nem rev iz Poljan in okoliških vasi Znano mi je, da se je med drugim sestajal z naslednjimi Jožetom Trpinom, krojačem iz Poljan. Jožetom Dolencem iz Zgornje Zetine. sedlar jem v Poljanah Jožetom Bizjakom, posestni kom iz Srednje vasi, Pavletom Bizjakom, sinom kmeta in gostilničarji iz. Srednje vasi. Janezom in Pavletom Petemelom. posestni' koma vi .Vinharjev, ki so vsi bili nicgovi zaupnik j a/i sodeluj Otnpjiin rvaj. da ie bil • ti '»I I *J ♦ 4 i ■> ? « - * " i * * » I ■ •> med temi še posebno prizadeven -Janez Pe-ternel, po domače Brdar iz Vinharjev, ki je Kot napreden in zelo ugleden kmet uspel med letom 1942 pridobiti za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vin-harjih in okoliških vaseh. H Krmelju na dom je stalno zahajal tudi moj brat Janez. Razen z omenjenimi je imel Krmelj v tem času več sestankov s predstavniki bivših političnih strank različnih političnih nazorov in prepri čanj. Ker so ti predstavniki soglašali s programom OF in v načelu priznali vodilno vlogo partije, je bil že konec julija postavljen odbor OF v Poljanah, v katerega so prišli predstavniki vseh treh osnovnih političnih grupacij tedanje občine Poljane. Ustanovni sestanek odbora je bil na Krmeljevem domu v Hotovlji. Odbor so sestavljali: Lado Jamar, trgovec, in Franc Marolt. mesar i/. Poljan, kot predstavnika Sokolov in nacionalistov, Leo pold Krmelj iz Poljan in Pavle Kosi/. Vinharjev kot predstavnika katoličanov ter Maks Krmelj in Rudolf Robnik kol zastopnika ko munistov. Ta odbor |f s pomočjo zaupnikov razširil svojo dejavnost tudi na območje občine Javorje. Ves odbor je bil do konCI septembra zelo aktiven Pod vplivom govorov dr Kreka in dr Kuharja iz begunjske jug" slovanske vlad«- v Londonu Ul n|umh DOSIVOV, dH |e treba počakati, da |e /a oborožen upor M prezgodaj, ker bi ta bil zaradi ogromne vojaške mOČ I okupator|c\ brezu|>en m bi slovenskemu narodu povzročil nepotrebno prelivanje krvi itd.. Ml nekateri prenehali prihajati na sestanke odbora Nekoliko kasneje |e uspel Krmelj ob sodelovanju Vinka in Toneta Oblaka ustanoviti odboi OF tudi V Gorenji vasi in nato septembra tudi v Zireb V organizacijskih pripravah za ustanovitev odbora v Zireh sta bila *e posebno prizadevna in aktivna pokojni Csdež Albin in Kavčič -Jože. ki sla t delo v OF kmalu pritegnila še pokojnega Poiočnik Filip«.'Hačnar Rudolf« in - i t i rti i i ' * » « •» » • ' ' • ' ' ' 1 Primožič Franceta ter še nekaj drugih. Za*** pa mi je, da so nekateri žirovci imeti i**5 organizatorji OF tudi v izven Žirov. Tako.-imel Kržišnik Tone-Ljubo povezavo z on**" zacijo OF v Skofji Loki in z menoj, pokaj** Zakelj Pavle in Vinko pa z organizatorji 0* 1 Kranju. Partijska organizacija in odbor 0F 1 Poljanah sta svoje delovanje izvajala tud1; pomočjo trojk, ki so jih sestavljali člani? simpatizerji partije in frontovci, zlasti p*** svoje čedalje širše mreže zaupnikov. Vsi o 1 imeli nalogo, da po svojih sorodstvenih' prijateljskih zvezah in poznanstvih priaw vajo ljudi za sodelovanje in jih pripravijajo* oboržen upor ter da prek njih širijo med pa* valstvo literaturo, da bi bilo čimveč seznanjenih s programom OF, stanje« programi ter še zlasti s potrebo upora in pa tudi z razvojem partizana*** * borbenih akcij partizanov. Vsak zaupni* * vsak vodja trojke se je trudil, da bi vzdr*r«£ svojim krogom sodelavcev in simpati*KF O F redne stike. Na ta način je tudi literatu-* k. sm«» jo prejemali, prišla v roke precejgj mu številu prebivalstva in. tako je kJ£ majhnemu številu posameznih izvodov čevalca ali letakov bralo lete razmeroinaJJ veliko ljudi. Kljub temu da je bilo treba zaradi večje varnosti zelo konspirativno i»£ Jato večji del zaupnikov poznal razen t*nX K jih je sam pritegnil v delo. le enega ah*« organizatorja je potreba po Ruskih dneh zelo narasla ;g^jjg razftiritve zatipniške mreže V Fo,Jan***2 X 0F obstajali v Poljanah m Go*g ,M , • „ ,»;,ph Vsa povezava je t«*? vm ,n kasneje v Lme n.v »fv ^ slonela na zaupnikih, ki M» v-krog ljudi. T«ko«mM^JJ«i« (lobival le po en uvod. nazadnje P* H izvodov (SENADALJLtJB 6400 PETEK. 14..NOVEMBRA 1980 7.STRAN.G LrAS ALPINA Tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Obutev Žiri objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge VODENJE TOZD OBUTEV 2IRI za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: - da ima višjo šolo čevljarske ali organizacijske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, ali - da ima srednjo izobrazbo čevljarske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika, tečaj iz varstva pri delu Plamene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Alaina tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija TOZD Obutev 2irl, 5422« Žiri. Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge 1. OBRAČUN BOLEZNIN 2. UREJANJE OBRAČUNA OD TRGOVSKE MREŽE Zadala in naloge ae zahteva: Ml- - 4 letna srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - poskusno delo traja 2 meseca Ni " 4 letna srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in - 1 leto delovnih izkušenj, - poskusno delo traja 2 meseca Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21, v 15 dneh po objavi. O izidu izbire kašo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev iHJsve. ALPINA Tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Obutev Gorenja vas objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge VODENJE TOZD OBUTEV GORENJA VAS za dobo 4 let ^»Bdidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo *feg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: * da ima višjo šolo čevljarske ali organizacijske smeri, ~ da ima 3 leta delovnih izkušenj, ali i " da ima srednjo izobrazbo čevljarske smeri, j ~ 5 let delovnih izkušenj, " znanje tujega jezika, * tečaj iz varstva pri delu kamene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov AJsina tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija TOZD Obutev Gorenja vas, 64226 Žiri. Osnovna šola ANTON TOMAŽ LINHART Radovljica razpisuje prosta dela in naloge CISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom na osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica Prijave pošljite v 1") dneh po objavi razpisa. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA Kranj, Stritarjeva 5 razpisuje prosta dela in naloge DELAVKE V POMIVALNICI BELE POSODE Kandidati naj pismene prijave pošljejo v roku 15 dni po objavi na upravo DO. Osnovna šola HEROJA BRAČICA Trži* Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJICO RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku PB za določen čas od 11. 12.1980 do 30. 6.1981 3. UČITELJICE RAZREDNEGA POUKA v 3. razredu ali v oddelku PB za določen čas od 3. 2.1981 do 30. 6.1981 4 UČITELJICE TELESNE VZGOJE za določen čas od 27.1.1981 do 30. 6.1981 Kandidati za dela pod točkami 2., 3. in 4. morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje vzgoj-noizobraževalnega dela. Komisija sprejema prijave z navedbo osebnih podatkov, naslovom stalnega bivališča in opravljenem Šolanju oziroma navedbo delovnih izkušenj iz dosedanjih zaposlitev. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (51. zapis) Seveda moram na baročno slikovit Valvazorjev opis jeseniškega železarstva brž navezati, nekaj bolj stvarnih be*sed. SREDNJEVEŠKO FUŽINAR8TVO To je sicer res, da so že stari Rimljani tod okrog kopali železno rudo in z njo zakladali svoje peči, v katerih so tedaj pridobivali železo. Vendarle se je šele v 14. stoletju razvilo v goratih krajih nad sedanjimi Jesenicami in v širši okolici (Begunjščica, Možakija. Jelovica, Vrata idr.) intenzivno rudarstvo in ž njim povezano fužinarstvo. Na splošno vprav preseneča dejstvo, da so se v prvih Časih ukvarjali z železarstvom in taljenjem drugih rud največkrat kar v bregovih in na vrhovih gozdnatih pokrajin. Bila je to, n. pr. slovita Sentalenska gora nad Gosposvetskim poljem na Koroškem, Ajdovski gradeč v Bohinju, Vače nad Litijo, robovi Jelovice, Planina nad Jesenicami (Savske jame), Begunjščica (mangan), Ajdna idr. Kaže, da so rudo sprva talili le v pečeh »na prepih«, kajti v gorah je bilo vetra za razpihovanje na pretek, gozdov »za kuho« oglja pa tudi dosti. Razen vseh teh ugodnosti, je bilo izdelovanje železa v gorah tudi bolj varno — kajti železo je bilo včasih zelo dragoceno, posebno žlahtno jeklo. TUJI GOSPODARJI Rudarji, plavžarji, kovači, gozdarji, oglarji, vozniki in vsi pomožni delavci so bili seveda naše krvi — gospodarji rudnikov in fužin pa so bili slejkoprej le tujci. Sprva grofje Ortenburški, ki jim je pripadal kot fevdalcem ves jeseniški ozemeljski okoliš — torej tudi vse rudosledne pravice in pravice pridobivanja železa v talilnih pečeh. Kale, da je bilo železarjenje takrat le donosen posel — saj so že prav v časih Ortenburžanov Jesenice pridobile trške pravice. Vendar pa je jeseniško (in okoliško) železarstvo le zašlo v določene, bržčas gmotne stiske, saj je konkurenca v svetu, posebno v bližnji severni Italiji, znala pridobivati kovino iz rude na dosti cenejši in hitrejši način. Tako Ortenburžanom in njihovim dedičem pač ni kazalo drugega, kot vso stvar prepustiti Lahom — seveda za denar, ki so ga tedanji fevdalci vedno bolj potrebovali za svoje vojne, turnirje in zabave. Iz tlačanskega potu se je dala iztisniti le bridka desetina pridelkov — denarja pa gotovo ne. No, zato so rudniki kar brž prešli v roke laških podjetnikov, ki so umeli rudo taliti že v sodobnejših visokih pečeh — v plavžih. Rudo so sicer še iskali in kopali v gorah, fužine pa so se druga za drugo, selile v dolino, ki je bila po turških vojnah že varna in zaradi prometa ugodnejša. Tako se je jeseniško Železarstvo zgostilo na Savi, na Plavžu in na Javorniku. Prvi laški posestniki tamkajšnjih fužin so bili Bucelliniji in Bergama v Lombardiji. Le-ti se imensko prvič imenujejo v listini iz leta 1526. Bernard Bucellini si je na Savi sezidal graščino — v bližini pa je s posebnim cesarskim dovoljenjem sezidal plavž — prvega v jeseniškem okolišu. Bilo je to leta 1538. Pomnik kurirjem polju pri Hrušici NOB na Belem RAZCVIT IN POJEMANJE Kaže, da »zlata« doba jeseniškega železarstva ni trajala dolgo. Sicer so fužinarski gospodje dosegli leta 1575 lastno voljeno rudarsko sodstvo; tudi železen most na verigah, ki je spajal oba bregova Save, je bil narejen že v tem času (šele povodenj leta 1851) je znameniti most pretrgala in odnesla po vodi navzdol. Ob koncu 17. stoletja je začelo gorenjsko železarstvo iznenada pojemati. Obratovala je menda le še stara topilnica na Rožci. Sledil je finančni polom Bucellini-jev, ki so spričo velikih dolgov, morali prepustiti svoje fužine laški rodbini Garzoni. Le-ta pa jih je kmalu prodala. Kupec je bila podjetna rodbina Ruardov. Skušala je oslabljeno železarstvo okrepiti z novimi viri rude, ki so jo nekaj časa kopali na Kočni, pri Gorjah in v Kranjski gori. Bucelliniji, ki se nikakor niso mogli sprijazniti s svojim neuspehom v železarstvu, so leta 1730 začeli iskati v naših gorah srebrne in zlate žile . . . Seveda jih niso našli! Pač pa je bil eden od poslednjih Bucellinijev bolj realističnih nazorov: leta 1751 je ustanovil na Jesenicah prvo suknarno. Železarstvo pa tudi Rnardom ni uspevalo. In tako je v letu 1868 vse jeseniške in okoliške fužine pokupila nanovo ustanovljena Kranjska industrijska družba (KID). Ta je obrate modernizirala, jih opremila z novimi stroji in dogradila nove delovne stavbe. Spričo požara, ki je uničil plavže v Bohinju, je tudi nekdanje Cojzove železarske obrate na Pozabljenem v Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini KID preselila na Jesenice, ki so tako postale edino pomembno železarsko torišče na Gorenjskem. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski t^Ksjstje so v vasi dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani ^•dlm gospođicom. Verjeli so v razne vraže o njih, zato \»\»oatavili za vrata okovane kije, da bi se branili pred 0"Si če pridejo po njihove sinove... Drugi dan šele večeru pridejo Peter in hlapci, vendar brez dečka. , da ga je Peter iskal le na videz, vendar se je delal zaskrbljenega in ljudje so mu celo verjeli. Po vsej ■ so sočustvovsli z otrokom in njegovim očetom, ki zaslužil take nesreče. 59. Preteklo je mesec dni, hrup zavoljo ciganskih ronar jev pa je potihnil. Kmalu se je le še malokdo zmenil zato kajti časi so bili nemirni, saj so se poleg neprestani K turških vpadov bezali med seboj tudi plemenitasi ki l tlačili in drezali podložne kmete... Nekega dne se i£ oglasil na gradu krošnjar, ki je vsakovrstno robo oroda jal od gradu do gradu, pri tem pa prinašal novice kakor pač vsi kramarji. Vedro je klical grajske ženske da IV kupile kaj nakita, drobnjarij in drugega. ' 60. »Igrače in vse lepe stvari bi vam pri nas pokupili, pa bi bili morali priti nekaj tednov prej, zdaj smo namreč zelo žalostni,« odgovori stara hišna Mara, ko krošnjar razlaga svoje lepe reči pred strmečimi dekleti. Potem mu starka objokana pove, kako so cigani odpeljali dečka in skoraj ubili očeta Bernarda, ki bo gotovo umrl, še preden pride gospod Marko iz vojne. »Tako morate pa res žalostni biti,« pravi krošnjar, »toda tudi v žalosti je treba veselja, zato barantajmo in kupčujmo!« 97 7 G LAS 8.STRAN. PETEK, 14 NOVEMBRA 1! Varstvo pred požarom — del družbene samozaščite Gorenjska industrija zaradi svoje tehnološke sestave povečuje stopnjo ogroženosti pred požarom - Organiziranost, opremljenost in usposobljenost gasilstva izboljšujemo, premala pa je osveščenost najodgovornejših za izpolnjevanje predpisov o polarni varnosti - Inšpekcijski pregledi odkrivajo slabosti in opozarjajo na ukrepe Ugotovitve gorenjskih inšpektorjev Težav zaradi nepravilnega skladiščenja odpadnih olj je veliko; morda bi bilo moč te surovine tudi koristno uporabiti! Tehnični napredek prinaša družbi poleg ugodnosti tudi mnoge nevarnosti. Sodobna izgradnja naselij z visokimi stavbami, elektrifikacija, uporaba nevarnih snovi, naraščanje prometa, kopičenje velikih količin materialnih dobrin v objektih in drugo povečuje stopnjo ogroženosti pred požarom. Za nastanek ognja so najnevarnejše industrije, v katerih tehnologija zahteva uporabo plinov, vnetljivih tekočin, lahko gorljivih in drugih nevarnih snovi. Na Gorenjskem, kjer je razvito železarstvo in imamo velik del kemične, tekstil ne, lesne in obutvene industrije, je nevarnosti za izbruh ognja na pretek. Vseeno je na osnovi statističnih podatkov moč ugotoviti, da do večjih požarov in škode prihaja na zasebni lastnini. Lani je bilo na Gorenjskem skupno 94 požarov, ki so povzročili za prek 2,69 milijona dinarjev škode. V kranjski občini, na primer, kjer je lani 50 požarov uničilo za skoraj 1,26 milijona dinarjev imetja, je bilo letos v devetih mesecih že 40 požarov. Zaradi njih je nastalo za 460 tisoč dinarjev škode na družbenem imetju in za 3,53 milijona dinarjev škode na zasebni lastnini. Med vzroki za nastanek požarov je najpogosteje malomarno izpolnjevanje ukrepov varstva pred požarom. To varstvo v svojem razvoju le težko dohaja znanstveno tehnični napredek in povečevanje nevarnosti požarov. Ni dovolj namreč, da razvoj gasilstva sledi tehnološkim spremembam. Nosilci požarnovarnostne dejavnosti kot sestavnega dela družbene samozaščite morajo zagotavljati tudi ustrezno osveščenost delovnih ljudi in občanov za požarne nevarnosti. Žal požarni inšpektorji ob stalnih varnostnih pregledih ugotavljajo nasprotno. Požarno varstvo in osveščanje zanj, ki bi se moralo začeti že pri urbanističnem načrtovanju, je nedosledno na samem začetku. To se potem nadaljuje v organizacijah združenega dela in na drugih ravneh organiziranosti naše družbe, kjer najodgovornejši delavci in občani kažejo premalo razumevanja za izpolnjevanje predpisov o ožarni varnosti. Požarni inšpektorji stalno obiskujejo delovne organizacije, saj je tod največ požarnih nevarnosti. Tudi v letošnjem tednu varstva pred požarom so v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti pregledali, kako v nekaterih gorenjskih kolektivih skrbe za požarno varstyo, delavci uprave javne varnosti, milice in drugi pa so preverili splošno zavarovanje družbenega imetja. Požarni inšpektorji so odkrili vrsto slabosti in opozorili na najnujnejše ukrepe. V jeseniški občini, kjer letos večjih požarov sicer niso imeli, niso najbolj zadovoljni z ugotovljenim stanjem. Ob zadnjem pregledu so v več delovnih organizacijah imeli založene gasilne naprave. Povsod še niso poskrbeli za ustrezno skladiščenje vnetljivih tekočin in drugih nevarnih snovi. Tudi kuhalnike, ki jim je mesto le v čajnih kuhinjah ali menzah, je moč najti na nepravem prostoru. Razen tega, da nekateri objekti niso ograjeni, moti malomarnost voznikov službenih avtomobilov, ki vozil ne zaklepajo in puščajo v njih vsemogoče predmete. Zaradi nezadostnega poznavanja predpisov o splošni in požarni varnosti pri nekaterih delavcih z odgovornimi nalogami poudarjajo potrebo po celovitejšem izobraževanju in usposabljanju na tem področju. Požarno varstvo v industriji kranjske občine je na splošno dokaj dobro. Posebno skrb mu posvečajo v tekstilni industriji! Zal ponekod, predvsem v največji kranjski delovni organizaciji, ne uvidijo potrebe po ustanovitvi lastne gasilske enote. Spet drugje, v obutveni industriji na primer, je .nerazrešljiv' problem skladiščenja vnetljivih tekočin, težave pa povzroča celo nered v novih objektih, zgrajenih po najstrožjih varnostnih predpisih. Nič manj problematična ni založenost v stavbah in izven njih v gumarski industriji, kjer imajo sicer številne Nevarnosti za požar zaradi varjenja je manj, če je pri roki gasilni aparat Ali bo ogenj postavil jeklenke s plinom na varno mesto? Škofjeloško občino tarejo približno enaki problemi kakor v preteklosti; v nekaterih delovnih organizacijah so se splošne razmere glede požarnega varstva celo poslabšale. Ponekod se izgovarjajo na utesnjenost proizvodnih in skladiščnih prostorov, ki ne omogoča upoštevanja predpisov. Ob tem obljubljajo, da bodo v novih, že zgrajenih prostorih napake odpravili. Požarni inšpektor vseeno ne more zatiskati oči pred tako grobimi kršitvami kot so nezaščitene jeklenke s plinom na dvorišču tovarne, založeni hidranti in gasilni aparati, nered in nečistoča v objektih in izven njih, kajenje v prostorih, neurejena električna napeljava in še kaj. Vendar, na srečo ni povsod tako. Vsem za zgled so lahko delavci temeljnih organizacij LTH v Vin-carjah, ki kljub zastarelim in utesnjenim prostorom ne zanemarjajo varstva pred požarom. Premajhno gasilsko orodišče je ob požaru ovira za hitro ukrepanje Založen gasilni aparat — danja slika naše bi Za tržiš ko občino je značilni so se splošne razmere glede n* sko leto v celoti izboljšale V nih organizacijah so naredili naprej na področju prot ukrepov. Po ugotovitvah in imajo dovolj opreme za gašenje požarov, oskrbeti morali predvsem s sodobne t gasilnimi napravami. Med dvema nočnima pregib se je izkazalo, da vsi čuvaji vratarji ne poznajo dovolj alar znamenj, za osnove požarne « sti pa so sicer usposobljeni. V napredek v urejenosti objekt okolja. V bodoče bo treba odi le pomanjkljivosti pri skladih vnetljivih snovi in pretakanje * Ijivih tekočin. Besedilo: S. Sa* Slike: F. Perda« 1 Jomatske naprave za gašenje požarov uspešno varujejo proizvod w.........» V prostorih, kjer so v ozračju vnetljivi hlapi, uporabljajo eksplozijsko varne telefone stroje opremljene z avtomatskimi napravami za gašenje požarov in tudi nasploh dobro skrbijo /a po žarno varnost. V radovljiški občini opozarjajo, da bi morali požarni varnosti posve čati več pozornosti prav ntjod govornejši delavci m samoupravni organi. Le z njihovo pomočjo lu lahko izboljšali politiko kadrovanja poklicnih gasilcev in povečali vlaganja v posodobitev gasilske opreme Pomanjkanje poklicnih gasilcem je namreč v glavnem posledica ne ustreznega vrednotenja njihovega dela. orodiŠČJ .gtisilske opreme pa so marsikje glede na stopmo polarne ogroženosti neprimerna in ovirajo skladen razvoj gasilstva Pregledi so odkrili nekaj pomani kljivosti, med katerimi najbolj /.i skrbljuje neupoštevanje polarno varstvenih predpisov ob spremeni bah tehnološkega procesa Pohvalno pa ocenjujejo preventivno de|a\ Uost, ki pojeka po programu dela »bčinske gasilske zveze. 9 JELOVICA Lesna industrija Skofja Loka TOZD Proizvodnja oken in vrat vabi k sodelovanju več delavcev in delavk za delo v proizvodnih obratih TOZD Pogoj: - starost nad 15 let, - urejeno stanovanjsko vprašanje, —" zaželjeno je, da imajo moški kandidati odslužen vojaški rok Kandidatom nudimo dinamično in zanimivo delo ter možnost izpopolnjevanja in izobraževanja za poklice lesne si rok«' Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s kratki« oPi"om dosedanjih delovnih izkušenj na naslov Je- lovica I^euna industrija služba. Skofja Loka, Kadrovska Lahko pa hc oglasijo tudi osebno. Rok /a ponudbe je 15 dni od dneva objave. __--t . , , . —- ♦ ' ' • \VAV.VaWtf ...... —a^^Mi !&. 14. NOVEMBRA 1980 STRAN GLAS SMUCAMO, SMUCAMO. Pri nas, še posebej pa na Gorenjskem, je v zadnjih letih **učanje postalo pravi množični šport in ocenjujejo, da je *ako leto okoli 7.500 smučarjev več. Vzporedno z razmahom hučanja in z njegovo priljubljenostjo med mladimi in sta-uw pa nikakor niso rasla smučarska središča, čeprav so krilna že temeljito obnovili, razširili, izboljšali. Če pomislijo, da bi zaradi izredno velikega .števila smučarjev — &MO tih ie danes v Sloveniji — morali vsako leto zgraditi * ena novo Kranjsko goro, potem si lahko zamislimo, kako •*fo in premalo gradimo smučarske steze, postavljamo letnice. Vendar pa bomo na Gorenjskem v naslednjih letih po Predvidevanjih dobili 71 kilometrov novih smučarskih prog. Vdiko, a vendar tako malo, če ob tem vemo, da bo to le 70 od-prog, ki jih ima danes znano smučarsko središče Obertauern v Salzburgu. Če upoštevamo, da bomo leta 1985 " 282.000 smučarjev in da bodo vse gorenjske žičničarske ti zadoščale le za 26.000 smučarjev ali 9 odstotkov slovenskih smučarjev, si lahko predstavljamo dolge vrste lžičnicami. Ob tem pa bo gorenjski alpski prostor izrab -le 36 odstotno. Prav gotovo bomo morali z izgradnjo smu-bnkih središč pohiteti, če bomo hoteli vsaj delno zadovoljiti Potrebe današnjih in jutrišnjih smučarjev. Če ne upoštevamo Kranjske gore sodi večina gorenjskih **dišč v dnevno ali poldnevno rekreacijo, zato je še kako Pomembna dostopnost. Smučarji se pač odločajo za njim ^bližja smučišča, razmeroma hitro dostopna, vendar pa urejena in vzdrževana. Tako kot na vseh drugih Področjih smo tudi pri smučanju zahtevni: želimo si pri-letnega sprejema, želimo si tople malice, urejenega parkirna prostora in ne predragih vozovnic. Seveda pa nam je nadvse ljubo, če so poleg smučišč še tekaške proge, kjer se bodo otroci sankali po mili volji in brez a\ Dolgih vrst se bomo izogibali in si naslednjo in nedeljo izbrali pač drugo smučišče. avili smo vam nekaj napotkov, kam in kako in po i letošnje vijuganje na najbolj znanih gorenjskih }h. Sporočamo vam novosti iz središč, možnosti rekre-*ije in prehrane ter ne nazadnje tudi cene na sedežnicah, Anicah in v gondolah. Upamo, da smo vam povedali veliko novega in da boste ^ snegu letošnje zime — kjerkoli že boste - preživeli veliko listnih rekreacijskih ur, zabave in veselja .. GORENJSKA SMUČIŠČA Krvavec: Prijetnejša in varnejša smuka Krvavec — Dostopna gondolska žičnica in devet sedežnic in vlečnic bo letošnjo zimo na voljo obiskovalcem krvavških smučišč, ki letos obsegajo že skoraj 90 hektarov. Žičničarske naprave bodo sposobne na uro prepeljati okrog 10.000 smučarjev, kar je zavidljivo število. S polno paro bo začela obratovati modernizirana sedežnica od Gospinca do Doma na Krvavpu. Naprava je začela poskusno obratovati letošnji februar. Njena zmogljivost je povečana od 500 na 900 smučarjev na uro. Delavci Rekreacijskega in turističnega centra na Krvavcu so letos namenili največ pozornosti urejevanju smučišč, kar bo povečalo varnost smučarjev in dvignilo kvaliteto smučišča. Sedanje proge z Njivic proti Tihi dolini in Gospincu so razširili in pridobili dodatnih 6 hektarjev smučišč. Proge so bolj prostrane, širše, manj skalnate in varnejše. Pri urejevanju so žičničarjem pomagali pripadniki JLA, teritorialne obrambe in civilne zaščite ter delo na Krvavcu izkoristili tudi za svoje urjenje. Obsežna zemeljska dela so bila opravljena. Boljše in varnejše proge bodo omogočile, da se bo kvaliteta smučišča dvignila, vrste skrajšale in da bi manj naših ljudi odhajalo na smučanje v tujino, kar je dodatni odliv dragocenih deviz na tuje. Zaradi podražitve goriva in drugih storitev ter materialov se bodo cene smučanja na Krvavcu povišale od 25 do 30 odstotkov. Dnevna karta bo veljala 200 dinarjev, popoldanska pa 130 dinarjev. Da bi bilo po gostinskih lokalih manj gneče, bodo letošnjo zimo na krvavških smučiščih namestili stojnice za prodajo jedače in napitkov. Hkrati s pripravami na to sezono so na Krvavcu že začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo dvosedež-nice, dolge 1500 metrov in z urno zmogljivostjo 1450 smučarjev, na Z voh. Višinska razlika novih 8 hektarjev smučišč bo 400 metrov, za smučanje pa bo veliko več prostora in zato manj gneče in vrst. Kar 60 odstotkov opreme bo domače, kar je izredno pomembno pri varčevanju z devizami. alpina, ŽIRI Z novimi sodobnimi modeli smučarskih čevljev ALPINA Ziri v novo smučarsko sezono BAMBINO 3910 KOMET 3165 FINESSA 3578 — udobnost, fleksibilnost, odlična stabilnost, — anatomska pravilna oblika in prilagodljivost nogi, — mikroregulacija, dodatna učvrstitev, — zadovoljstvo — uspeh Razpredelnica smučarskih čevljev po kategorijah smučarjev alpina JUNIOR JUNIOR RA CER STAR VENUS APOLLOLS GALAXY LADV COMFORT ASTRAL FINESSE GEMIMI CAN-AM APOLLO METEOR KOMET MARS PANTHERA DEMON O o o o o o o o o o o o o o 19 Otrolkl čevlji O Ž«»M čevIH ■ Moški čevlji O 7 GLAS10. STRAN PETEK, 14. NOVE DUA 1 GORENJSKA SMUČIŠČA i ti Kranjskogorska zima Kranjska gora — V največjem slovenskem in jugoslovanskem zim-skošportnem središču so prvi obiskovalci že zarezali sveže smučine. Delavci žičnic Gorenjke so jih pričakali pripravljeni, saj so pravočasno opravili potrebna vzdrževalna dela na napravah. Poskrbeli so tudi za nekaj manjših novosti. Obnovili so vlečnico na Brsnini in njeno zmogljivost povečali s 400 na 700 prevozov na uro. Razširili in izravnali so smučarsko progo ob sedežnici Podkoren, ki bo služila kot rezervna trasa za finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, pripravljajo pa tudi progo za paralelni slalom na tem tekmovanju. Na uresničitev naložbe v sistem žičnic Podkoren — Planica se šele dobro pripravljajo. Manj vabljiva novost so za okrog 20 odstotkov višje cene vozovnic; pol-dnevna karta stane 120, dnevna 180 in tedenska 700 dinarjev, vrednost pike na točkovni karti pa je 3 dinarje. Domači gost bo moral v zimski sezoni za enodnevni penzion v dvoposteljni sobi hotelov B kategorije plačati 370 dinarjev, v hotelih A kategorije pa od 380 do 700 dinarjev. Hotelske zmogljivosti so za praznike in glavno sezono že povečini razprodane, nekaj jih je prostih le v prvi polovici decembra. Prosto sobo za zimo je moč dobiti samo še pri zasebnikih. Kranjskogorska zimska turistična ponudba bo sicer enako pestra kot lani. Edina novost, ki jo obetajo turistični delavci, je ureditev kampa za avtomobilske prikolice pri Po-rentovem domu v Kranjski gori. Med prireditvami bo v ospredju finale svetovnega pokala v alpskem smučanju od 26. do 28. marca prihodnje leto. Velika planina: Izstopna postaja na Zelenem robu Velka planina letos spet na široko odpira vrata smučarjem. Lani je dostop na smučišče zaprla zamenjava nosilne vrvi na nihalki, kasnila je namreč tja v pomladanske mesece. Letos so v kamniški občini ustanovili samoupravno skupnost RTC Velika planina, ki odslej s Sap-Viatorjevim tozdom Hoteli in žičnice Kamnik skrbi za razvoj tega smučarskega središča. Kaj je torej letos novega na Veliki planini? Obiskovalci planine so se doslej pritoževali, zakaj ni več vmesne postaje na sedežnici na Zelenem robu, saj je nekdaj že bila, zadnja leta pa je bil zato dostop do kamniškega in ljubljanskega počitniškega naselja otežkočen. Žičničarji so prisluhnili želji obiskovalcev in letos postavili izstopno postajo na Zelenem robu. Poleti so uredili tudi smučišče od Zelenega roba do Sim-novca, tako da bo odslej v celoti smučljivo. Posebej pa moramo povedati, da bo letos gostinska ponudba na Veliki planini bistveno boljša, saj so pritožbe doslej letele tudi na račun gostincev. Šimnovec sicer še ne bo doživel bistvenih sprememb, zato pa se bodo smučarji lahko okrepčali v krčmi pri spodnji postaji sedežnice oziroma pri zgodnji postaji nihalke. Obnovljena je tudi krčma v Tihi dolini. Na Zelenem robu pa bo delala kuhinja, v kateri bodo smučarji lahko dobili enostavnejše tople obroke. Dnevna smučarska vozovnica bo veljala 150 dinarjev, popoldanska (od 12. ure naprej) 100 dinarjev. Za otroke od četrtega do desetega leta starosti bo dnevna smučarska vozovnica stala 100 dinarjev. Za enkratno vožnjo z nihalko in se-dežnico (v obe smeri) bo treba odšteti 80 dinarjev, le za nihalko pa 50 dinarjev. Letna smučarska vozovnica za vse žičniške naprave pa bo veljala 4.000 dinarjev, za nihalko in sedežnico 2.500 dinarjev, za nihalko 1.500 dinarjev. Ustrezne popuste pa bodo imele organizacije združenega dela, članice samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina. Bohinjska Vogel in Kobla Med vabljiva visokogorska smučišča vsekakor sodi Vogel v Bohinju, na planoti, ki je 1800 metrov nad morjem in na katero pripelje smučarje gondolska žičnica. Debele snežna odeja, ki je tako značilna za Vogel, omogoča smučanje od novembra do srede maja, smučarske proge pa so na Voglu različnih težavnostnih stopenj. Zato Vogel posebno spomladi obiskujejo tako izkušeni smučarji kot smučarji začetniki. V Bohinjski Bistrici pa je zraslo še eno smučarsko središče, ki se razprostira na pobočju Koble. Prizadevni delavci, ki skrbijo za smučišča na Kobli, so poskrbeli za nove smučarske terene in podaljšali smučarsko sedežnico do vrha, tako da je zdaj smuka na Kobli še ugodnejša. Vsaj za minule sezone je veljalo, da je imela Kobla vedno steptana in urejena smučišča in je bila med najboljšimi smučarskimi središči pri nas. Sicer pa ima Kobla odlične možnosti, da s svojimi zahtevnimi in razgibanimi tereni zadovolji tudi pogoje, ki jih narekuje organizacija raznih FIS tekmovanj. Kobla ima še to veliko prednost, da je razmeroma blizu, še bližja pa bo gorenjskim in slovenskim smučarjem tedaj, ko bodo dokončali odsek nove ceste na Bohinjski Beli. V Bohinju se tako odlično povezujeta visokogorsko smučišče Vogel s Koblo, ki je nekoliko nižje in ki nima toliko snega kot Vogel. Ob sedežnicah bohinjske Koble in Vogla je skupaj 13.300 metrov prog, ob vlečnicah, pa 9.000 metrov, medtem ko je smučarska proga ob vogel-ski gondoli dolga 8.000 metrov. V Bohinju pa je tudi veliko tekaških £\ KOM PAS JUGOSLAVIJA prog v dolžini 21.000 metrov. V letošnji sezoni bo poldnevna karta veljala 100 dinarjev, celodnevna pa 150 dinarjev, medtem ko bo za tedensko karto treba odšteti 700 dinarjev. . Ker sta obe smučišči v Bohinju in sprejemata torej veliko obiskovalcev - možnost dostopa tudi z vlakom - se marsikdo odloči za smučanje preko sobote in nedelje. V bohinjskih hotelih veljajo cene penzionov od 245 dinarjev do 560 dinarjev, dovolj prostora pa je tudi v zasebnih turističnih sobah, kjer stane prenočišče od 130 do 190 dinarjev. Smučarji, ki se podajo na Koblo, imajo v Bohinjski Bistrici na voljo novo restavracijo Alpetoura ter zasebna gostišča in tudi na samem smučišču bodo poskrbeli za topel čaj in malico. CRNA GORA, 4 dni, 28. 11. - posebno letalo • MEDULIN - 4 dni, 28. 11. • PRAGA - DUNAJ - 4 dni, 28. 11. • RIM - 5 dni, 26. 11. • GRČIJA - 4 dni, 29. 11. • LONDON - 5 dni, 28. 11. - 3 dni, 30. 11. • AŽURNA OBALA - 5 dni, 27. 11., avtobus • BENETKE - VERONA - PADOVA - 2 dni, 29.11. • PARIZ - 3 dni, 28. 11. • NIL — večna reka, reka življenja — 9 dni, 26. 11. in 28. 11 • MEHIKA IN JUKATAN - 11 dni, 28.11. • BALI - BANGKOK - SINGAPURE - 11 dni, 28. 11 SILVESTROVANJE • RADIN - 3 dni, 30. 12. • DOBRNA - ROGLA - KOPE - 5 dni, 31 12. • MEDULIN - 5 dni, 31.12. • BARCELONA - 5 dni, 31.12. • NIL - 9 dni, 28. 12. SMUČANJE - DINARSKO PLAČILO • Val Senales - 8 dni, 23.11. • Stubajska dolina - 4 dni, 28. 11. • Kranjska gora, Bovec, Kanin, Pampeago, Alleghe-Selve di Cadore, Pasoo Tonale, Nevegal, Passo Pordoi Avoriaz-Morzine, Chamonix, Obertauern, La Toussuirt KOMPAS JESEN - ZIMA - POMLAD OB MORJU • Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju — Medu-linu — Rabcu — Malem Lošinju - Opatiji — Dubrovniku -Crikvenici — Selcah — Rabu — Primoštenu — Splitu — BaSc vodi — Makarski - Podgori — Veliki Luki — Korčuli — Igalu Bogata izbira vseh vrst flanel za dopolnitev zimske garderobe. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-1 68. TEKSTILINDUS KRANJ nc' PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT IN GOSTINSTVO LJUBLJANA UDOBNO! POCENI! NA KOBLO Z BELIM VLAKOM v Vabimo vas, da se z »BELIM VLAKOM« odpeljete na smučanje v smučarski center KOBLA nad Bohinjsko Bistrico. Vsako soboto, med zimskimi počitnicami pa vsak dan, vas bo »BELI VLAK« ob ugodnih snežnih razmerah odpeljal v Bohinjsko Bistrico po naslednjem voznem redu: ■ ODHOD 6,30 8,28 Ljubljana Bohinjska Bistrica POVRATEK 18,17 16,17 CENA: odrasli smučarji otroci do 12. leta — smučarji nesm učarji 270,- din 230,- din 130,- din V ceni je vračunano: prevoz z vlakom v ol>e smeri, spremljava in organizacija izleta, za smučarje pa tudi dnevna vozovnica za neomejeno število voženj z žičnicami na Kobli ter topli obrok v brunarici Snežinka. Za izlet ae lahko prijavite vsak dan v TTG Turistični poalovalnici na Titovi 40 v Ljubljani, tel. 061/311-851 ŽELIMO VAM PRIJETNO SMUKO! ZA ORGANIZIRANE SKUPINE BO BELI VLAK PO PRE?"0™^ ^%ZmS^ USTAVIL TUDI NA ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH MED LJUBLJANO IN BOHINJ SKO BISTRICO. NA VLAKU VAM BO NA VOLJO BIFE. S2Sr?o!T|.i5ED - MR^0M" M.EGLO IN DRUGIMI ZIMSKIMI NEVŠČENOSTMI turistično hotelsko podjetje PORTOROŽ VASI SONČNI ^hotelih Turističnega hotelskega podjetje Portorož so vam pripravili razgibane in prijetne zimske petnice po posebnih senth za obdobje do konca marca Raseli, da je v tem času fyjf prehladno za kapanje, zato pa *i^am poleg udobnih »tatov in dobre hrane na voljo tudi razni objekti za rekreacijo " razvedrilo, obilo pa je tudi možnosti ze sprehode in izlete " Palače hotelih (Grand hotel Palače, Palače hotel, Apollo, *«ma. Neptun, gostišče Valeta) so spet pripravili za svoje 9We poseben zimski program Gostje, ki se bodo odločili za »saj 7 dnevno bivanje v omenjenem kompleksu, bodo deležni dodatnih brezplačnih storitev: enkratnega zdravniškega sosveta v Termah, enkrat na teden aperitiv dobrodošlice, **kiat na teden večera narodnih jedi, vsakodnevne aktivne kreacije pod zdravniškim nadzorstvom, žetona za kegljanje fenkrat na teden), prostega vstopa v nočni bar Jadran in se-**da uporabe plavalnega bazena z ogrevano morsko vodo v ^lace hotelu vsak dan razen torka od 7 do 21 ure Cene Wnih penzionom so od 280 do 400 din za oseboN v *oposteljni sobi, polpenzioni pa so za 15% cenejši. Tretja **ba v dvoposteljni sobi (na dodatnem ležišču) ima 20 % podata Za otroke tudi nudijo posebne popuste, preskrbijo pa •**) tudi otroško posteljico 'hotelskem kompleksu Metropol, ki je od centra Portoroža •ddaljen slabih 500 metrov, so vam na voljo udobne sobe • 3rand hotelu Metropol, v katerem je prijetna restavracija s fr'Znano mednarodno in domačo kuhinjo ter plesno glasbo ob ih, aperitiv bar, club 21, nočni bar, konferenčna dvo-zaprt plavalni bazen (25 X 12 5) s toplo morsko vodo, .masaža in podvodna masaža, kozmetični in brivsko fri-salon, družabni prostori in kazino Nič slabše seveda v depandansi Lucija, ki je v neposredni bližini hotela kopo! V kompleks spada tudi hotel Lucija z depandanso to. Za rekreacijo je poskrbljeno, saj je gostom poleg pla-bazena in številnih športnih igrišč na voljo tudi avto-kegljišče. minigolf, balinanje, tenis in namizni tenis nziona po osebi na dan v dvoposteljni sobi je od 285 din, otroci do 10 leta imajo 30 % popusta, v ceno pa >notudi kopanje v pokritem bazenu dneve lahko preživite tudi v hotelskem naselju Belve-kjer je na voljo restavracija in disko klub ter v hotelu v Izoli, ki je poznan po dobri kuhinji (ribje in druge ite) V hotelu Marina vam je na voljo še klasična ija z glasbo ob večerih, aperitiv bar, družabni pivnica ter manjša konferenčna dvorana Cena fenziona v dvoposteljni sobi po osebi je od 270 do 310 din toliko je* treba odšteti denarja tudi v hotelih Piran in '»na v Piranu, ki razlagata z udobnimi sobami (B kategorija), 'testo in okolica pa nudita veliko možnosti za sprehode, -fcdate pa si lahko tudi Pomorski muzej, ki je odprt preko :*eaa leta PORTOROŽ BAZEN V HOTELU PALAČE HOTEL MARINA v portoroške terme 'o ZDRAVJE ! T**TOe Palače v Portorožu so Elitno najmoderneje oprem-: *iana medicinska ustanova te vrste na slovenski obali in zaradi ugodnih prirodnih faktorjev: slanice solinskega blata in zraka ter najmodernejših aparatov za diagnostiko dosegajo evropski strokovni sloves Omenjene prednosti team zdravstvenih delavcev Term s pridom upo- H0TEU PALAČE rablja in izkorišča pri zdravljenju in rehabilitaciji V zadnjem času uvajajo tudi akupunkturo Na zdravljenje prihaja največ bolnikov z revmatizmom, bolniki z obolenjem hrustanca v sklepih in hrbtenici, bolniki z me-nedžerskim sindromom ter bolniki z motnjami v spanju, psihofizično izčrpani, bolniki z nevrozo srca in prebavnega trakta ter nevrogeno hipertonijo in preveliko telesno težo Iz področja medicinske kozmetike zdravijo s fango oblogami (solinsko blato; ki vsebuje jod, brom, magnezij, žveplo) predčasno starostne grupe na obrazu, mozolje kot posledico hormonskih motenj, ter električno depilirajo preveliko poraščenost obraza pri ženskah Zelo dobre rezultate dosegajo tudi pri pacientih s prebolelim srčnim infarktom, pri bronhialni astmi, pri stanju po kostnih zlomih, ter kirurških in ortopedskih operacijah, kakor tudi pri kroničnih ginekoloških boleznib Za podrobne informacije v zvezi z zdravljenjem se lahko obrnete direktno na telefonsko številko 066/73 580 Poleg storitev iz rednega cenika so letošnjo zimo za vas sestavili še poseben zimski terapevtski paket ki obsega naslednje storitve gle- fango ali na- , 1X zdravniški pregled 3x slanica ali fango kope de na indikacije 3x delne fango obloge 3x morske kopeli po oblogah 6x medicinska gimnastika 6x inhalacija slanice mesto tega obsevanje 2x masaža glede na indikacije Paket stane 2 000 din ... IN NA HUJŠANJE V Termah dosegajo lepe uspehe tudi pri zmanjševanju prevelike telesne teže. Poleg rednih storitev so pripravili poseben shuj-ševalni paket, ki obsega: 1X zdravniški pregled 8x specialna podvodna masaža 8x specialna biserna kopel v slanici 8x pas vibrator masaža, po 30 minut 8x medicinska gimnastika Omenjeni paket storitev stane 3 000 din Podrobnejše informacije so vam na voljo na telefonu 066/73-588 Terme Palače ali na 066/73-281 Prodajna služba THP P s V hotelih Turističnega hotelskega podjetja Portorož vam bodo po nasvetu hotel skega zdravnika nudili tudi dietno prehrano HOTELI PALAČE Ta hotelski kompleks je bit ustanovljen že leta 1891 in ima eno od najdaljših tradicij v jugoslovanskem hotelirstvu V svojih hotelih in restavracijah, ki se večinoma nahajajo v samem centru Portoroža, združuje najmodernejši komfort z dolgoletno tradicijo NASLOVI IN TELEFONI THP Prodajna služba telefon 066/73-281, Hoteli Palače Portorož, Obala 45, telefon 066/73-346, Hoteli Metropol Portorož, Obala 74 a, telefon 066/75-141, Hoteli Piran Piran, Stjenkova 1, telefon 066/73-651 Hotelsko naselje Belvedere Izola. telefon 066/62-631, hotel Marina Izola, telefon 066/63-432, Avditorij Portorož tel 066/73-569 ZA DAN REPUBLIKE V PORTOROŽ PREŽIVETI »NAJDALJŠO« NOČ V PORTOROŽU JE ENKRATNO DOŽIVETJE - POSKUSITE IN KAM BOSTE SLI LAhKO V PORTOROŽU IN OKOLICI ZVEČER Vzdolž cele slovenske obale in v sami okolici Portoroža je polno domačih gostilnic, kjer vam bodo postregli z ribami, pršutom in domačimi vini. Gostišče Valeta, ki ima tudi 32 ležišč v 16 Sobah, slovi po okusno pripravljenih svežih ribah, divjačini, žabjih krakih, polžih in drugih specialitetah V prijetno urejeni restavraciji boste lahko uživali tudi ob pogledu na portoroški zaliv Omenimo naj še dve restavraciji, ki ju obiskovalci Portoroža dobro poznajo Jadran je znan po dobri kuhinji, v sestavu pa ima še kavarno ter nočni bar. v katerem je mednarodni artistični program vreden ogleda, saj stalno skrbijo za njgovo kvaliteto. V restavracijo Ljubljana vas bo v večernih urah pritegnila plesna glasba, če vas Že podnevi ne bo premamila dobro zapečena pica v njihovi bistro-pizzeriji Za ljubitelje filmov sta na voljo kinematografa v Portorožu in Piranu GRAND HOTEL METROPOL je doma m po svetu znan po svojem udobju m visoki kakovosti storitev, ki jih nudi V letih obratovanja si je pridobil veliko izkušenj pri prirejanju raznih sprejemov banketov in coctail partv Poleg bogate izbire menujev mu to omogoča predvsem zelo primeren razpored restavracijskih prostorov Sprejem organizirajo tudi samo za nekaj oseb pa vse do 800 povabljencev O L A S12. STRAN. r—'- PETEK, 14. NOVEMBRA 1! m KOMPAS S~SL JUGOSLAVIJA V vseh Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah vam je na voljo barvni katalog Kompasove smučarske ponudbe s podrobnimi informacijami, cenami, risbami smučišč... ZIMSKA SMUKA IN POMLADANSKA 1981 KRANJSKA GORA odhodi: v januarju in februarju BOVEC - KANIN odhodi: 10., 17., 24. in 31. 1. PAMPEAGO odhodi: januarja in marca ALLEGHE odhodi: januarja PASSO TONALE odhodi: januarja (zadnji: 31.1.) NEVEGAL odhodi: januarja (zadnji: 31. 1.) PASSO PORDOI odhodi: januarja AVORIAZ odhodi: januarja (zadnji: 31. 1.) in marca CHAMONIX odhodi .-januarja (zadnji: 31.1.), 14. marca in 25. aprila OBERTAUERN odhodi: januarja BAD KLEINKIRC HHEIM odhodi: januarja SCHOENLEITEN - 8 dni odhodi: januarja (zadnji: 31. 1.) LA TOUSSUIRE - 9 dni odhodi: marca COURCHEVEL- 9 dni odhod: 14. marca Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo, ostali znesek pa lahko poravnate v posameznih obrokih, zadnji obrok pa je treba plačati tri dni pred odhodom. Gostje, ki bodo plačali akon tacijo do 10. decembra 1980. imajo 5 c<< popusta na hotelskih cenah! Zaključene skupine nad 20 oseb imajo poseben popust na ceno aranžmajev. Pred odločitvijo, kam na smučanje, obiščite Kompasov SKI CENTER na Titovi (pri hotelu Slon) v Ljubljani, kjer boste dobili vse potrebne informacije in informativno gradivo. VAL SENALES - 8 dni odhod: 26. aprila MARMOLADA - 8 dni odhod: 25. aprila PROGRAM ZIMA - POMLAD 1981 je sestavljen tako, da si lahko vsak po svoji želji, potrebi in zmožnosti izbere zaželjeni aranžma. Izberete lahko celoten paket uslug oziroma po želji samo posamezne storitve (penzion, avtobusni prevoz, smučarska karta). PLAČILO V DINARJIH! Stari vrh: Gradnjo koče ustavila zgodnja zima # Smučišče na Starem vrhu letos pravzaprav ne bo dobilo nič novega, saj nove smučarske naprave tudi niso bile načrtovane. Lanska pomembna pridobitev je vlečnica Kopa, ki je odprla tudi manj zahtevne smučarske proge. Poleti so žični-čarji dodatno uredili in razširili smučišče ob vlečnici Kopa, saj je bil lani na nekaterih delih sneg hitro zdrsan. Manj razveseljivo je dejstvo, da je prezgodnja zima ustavila gradnjo nove koče na Starem vrhu. Alpetour je z gradnjo začel, toda dovoz materiala je preprečil sneg, ki je letos res zelo zgodaj zapadel. Kaže, da letos nove koče še ne bo. Žičničarji bodo zato odprli krčmo na spodnji postaji sedežnice, ki je bila pretekla leta zaprta. Smučarji pa bodo seveda lahko okrepčali v vasi Zapreval. Cene smučarskih vozovnic veljajo za smučišče na Starem vrhu in na Soriški planini. Točkovna vozovnica (20 točk) bo stala 30 dinarjev. Dnevna smučarska vozovnica 150 dinarjev, dnevna za člane Smučarske zveze Slovenije 130 dinarjev in mladinska dnevna vozovnica 100 dinarjev. Poldnevna vozovnica bo veljala 100 dinarjev, za člane SZS pa 90 dinarjev. Letna smučarska vozovnica pa 2.500 dinarjev. Občani škofjeloške občine bodo tako kot doslej imeli med tednom, od ponedeljka do vključno petka. 40 odstotni popust, ki temelji na združevanju sredstev pri temeljni telesnokulturni skupnosti. Popuste bodo imeli tudi smučarski klubi, saj običajno pomagajo pri izvedbi raznih tekmovanj. GORENJSKA SMUČIŠČA Zelenica najprivlačnejša spomladi Stari vrh GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE - HALA A 20. XI.- 1. XII. 1980 PREDPRODAJA: INEX: TITOVA 25 LJUBLJANA PRIDE K NAM OBETA SE VELIK CIRKUŠKI DOGODEK V I lubljano prihaja svetovno/znan MOSKOVSKI CIRKUS. Na Gospodarskem razstavišču bo gostoval od 20 novembra do 1 decembra Svetovno znan. artisti in klovn, bodo predstavil, nov program ki je njihov, domovini požel izjemne uspehe in so bile predstave stalno razprodane, Vstopnice prodaja PO^valnaiSfK^JSS "J t;»„v. K vi mbliani cene pa so: za odrasle 120 ali l.»0din (odvisno od J^jJ^'v**^* maršev imajo popust (do 10 let m 1 , Zaključenim skupinam nudij« posebne popuste. Ljubitelj, crkusa. ne zamudite izredne priložnost i! ^___________ Pravijo, da je prvi in zadnji sneg na Zelenici. Pravijo pa tudi, da je Zelenica do polovice februarja najbolj mrzlo gorenjsko smučišče in da tedaj vztrajajo na njem le najbolj navdušeni smučarji. Živahnejša postane med šolskimi počitnicami, ko sonce že dobiva moč, živžav pa nato traja vse do konca maja, ko ga v drugih gorenjskih zimskih središčih že dolgo ni več. Na Zelenici sta dve sedežnici in vlečnica s skupno dolžino 2330 metrov. Naprave so sicer nekoliko dotrajane, vendar bodo letos še zdržale. Za naprej Kompas predvideva temeljito obnovo in razširitev sistema žičnic. Smučarske proge so razdeljepe v več težavnostnih stopenj. Od zgornje postaje sedežnice Zelenica II do spodnje postaje na Vrtači je smučišče, dolgo 1500 metrov, primerno za vrhunske smučarje in za tekmovanja, medtem ko so tereni ob vlečnici Triangel ter ob zgornji sedežnici kot nalašč za smučarje, ki že obvladajo tehniko. Začetniki se najraje zadržujejo blizu planinskega doma, predvsem za hotelske goste pa namerava Kompas že to sezono postaviti manjšo vlečnico nad hote lom, ki bo lahko delala tudi tedaj, ko morajo druge naprave zaradi neugodnega vremena ali plazov obstati. Največja pomanjkljivost zeleni-ških smučišč so neurejeni objekti. No, letos so člani planinskega dru štva Tržič vendarle uspeli obnoviti dom, tako da se bodo smučarji spet lahko pogreli in'pokrepčali v njem. okrepčevalnica na srednji posta ii žičnice pa bo še ostala zaprta. Dnevna karta bo v novi sezoni ob sobotah, nedeljah in praznikih stala 150 dinarjev, med tednom 130, medtem ko bodo hotelski gostje /.anjo odšteli le 70 dinarjev. Zelenica Beli Zatrnik je blizu Ko zapade prvi sneg na Zatrniku dobi takoj prve obiskovalce, kajti smučišče na Zatrniku je le osem kilometrov oddaljeno od Bleda, do koder pa redno vozi tudi smučarski avtobus. A ni vabljiv le za blejske goste, obiskujejo ga številni domačini in smučarji iz drugih gorenjskih krajev, še posebej pa je primeren za šolske in sindikalne skupine. Zatrnik ima sedežnico na Berian-co, odkoder se pripeljemo v dolino po dveh - lažji in težji - poti ter štiri vlečnice. Smučišča so vsa leta zadovoljivo oskrbovana, poskrbeli so za reševalno službo, prav tako se dobi čaj in prigrizek v Viatorjevi okrepčevalnici. Dnevna karta velja letos 140 dinarjev, poldnevna karta - od 1). ure dalje - 85 dinarjev, za prevoz na vlečnicah pa bodo odščipnili točke Vrednost ene točke je dinar. Na plani I boste za prevoz ob osem točk. ni vlečnici II za šest točk, na Hotunjski vrb ob 12 točk in na Zatrnik ob H točk Sedelnica Berjanca velja 30 točk. Parkiranje vozil je brezplačno, članom Smučarske zve ze Slovenije pa dajejo 10 odstotkov popusta /o Ceno dnevu*' karte: šolam, ki organizirajo skupinske obiske dajejo ob delavnikih 20 odstotkov popusta na ceno karte in eno prosto karto na vsakih 20 smučarjev ter 20 odstotkov popusta na ceno točkovnih kart Sindikalnim organizacijam pa ponujajo ob delavnikih 20 odatOtVov popusta na ceno dnevnih kart in 20 odstotkov popusta na ceno točkovnih kart Soriška planina: Nova vlečnici Lajnar Soriška planina je letos dobti* drugo vlečnico. Nova vlečnica U nar, znamke Pomagalski. je dokp 710 metrov in premaga višuv-razliko 200 metrov. Na uro bo popeljala 910 smučarjev. Zmogi obeh vlečnic je torej blizu smučarjev na uro. Nova vlečnica a* odprla najlepše smučarske teren« lahko rečemo štiri smučarske pro# dve težji in dve za manj vešče smučarje. Letos so na Soriški planini začeli» urejanjem smučišč in žičnic*" pravijo, da se malo že pozna 1> datno so uredili tudi parkirišč* k* je pomembno za zimsko službo Letos bo stalno urejena tudi tekaška proga v dolžini 2.800 metia* Na Soriški planini je snegs dovolj, jutri bodo začele napia* i redno obratovati. Povemo vsr lahko še to, da ta teden tam treaBi naša ženska in moška državna sa* carska reprezentanca. Pri gostinski ponudbi spremen* ge ne bo, še naprej bo smučarjem a« j voljo Litostrojska koča. Vendar pa se Soriški planini že v prihodnj* letih obetajo novogradnje. V pestrejšo ponudbo nedvomao j lahko vključimo tudi zimski bazt Železnikih. . Cene smučarskih vozovnic sa j enake kot na Starem vrhu. mi i obema upravlja delovna ornnia eija Sport in rekreacija u >v boke. UBI 14.N0VEMMU 1980 13.STRAN O ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE KNJIGE ČZP KMEČKI GLAS — PO Janez Zupan Ljubazan po kranjsko Življenje gorenjske vasi. skrivno sestankovanje zaljubljencev, domači običaji 200 strani • 1 70 din "anSrvec iatav pomladnega vetra pnpoved iz življenja na kmetiji, 'asprotja med starimi in mladimi. Načrti zakon in uteha v pijači 276 strani • 260 din 'Udsiav črnologar *fradi t *t)ve$t o odhajanju z zemlje, i *odl|ive posledice, alkoholizem f "ponovna vrnitev na zemljo 57 strani • 280 din Joži Muhin-Petrič Bremena in radosti časov Pripoved o težkih usodah dekei in hlapcev in radosti mladih ljudi 250 strani • 140 din SONCE VZHAJA POČASI D ONA TOPLA OBUTEV 1 t: iMunih-Petrič i kruha ■delo — za krun stavke razočaranje in poStenih rani • 280 din Ivan Sivec Sonce vzhaja počasi Roman iz časa po vojni Vračanje domov, obvezna oddaja, gradnja novega 250 strani • 1 40 din t fecb listat' Zidar ***rtadns voda '*»nere med revnimi bajtarji ' "»ogocnimi gruntarji, ljubezen ?,aptet. ?18 strani • 180 din NAROČILNICA - G Ime m priimek Kraj Pošta Naročam knjige Knjige bom plačal po povzetju -r v obrokih (Obrok ne more biti manjši od 150 din) Št osebne izkaznice (obročni kupci) Prvi obrok — prevzetje Podpis: ................................... Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov ČZP KMEČKI GLAS. Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana Knjige naročite pri ČZP Kmečki glas ali pa kupite v knjigarnah VABLJENI NA MARTINOVANJE Z VINSKO TRGATVIJO, V HALO GORENJSKEGA SEJMA V SOBOTO, 15. novembra od 16. do 19. ure je brezplačna pokušnja kmečkih jedi od 19.— 24.00pa zabava s plesom in domaČimi specialitetami igral bo ansambel Vilija Petriča vabi vas gostišče Kristina Kuhar Aderjf as, kjer je tudi predprodaja vstopnic po 100 din O L, A S14 /STRAN pmK, 14. NOVEMMA 19M Z ALPETOUROM NA SMRČANJE V DOLINO PODEN NA KOROŠKEM Penzion SEREINIG v dolino Po den pridemo po nekaj kilometrih vožnje z avtomobilom od mejnega prehoda na Ljubelju. Sprva vozimo po ljubeljski dolini do odcepa za Slovenji Plajberk (Win-disch Bleiberg). odkoder je le približno 5 km do vasi Zabnk-a (Bo-dental) odnosno do penziona Se-reinig v dolini Poden. Namestitev je možna v sobah s TWC (dvo, tro ali štiriposteljne apartman sobe in v sobah s toplo in hladno tekočo vodo (dvoposteljne sobe). Poleg penziona je lastno smučiSče z dvema vlečnicama, na voljo je 10 km dolga tekaška proga. Čudovita gorska nce vabijo n z ion u ušje, i in tudi trg sobota narava, sneg, skriti kotiček. V će in prijaJato tudi po oeVftti cenah. V4Wr*f i je odprta tudi eljah. TOUR TOZD Gostinstvo VRSTNI RED KULINARIČNIH TEDNOV Motel Cati-7. 12.- 16. XI. 19. - 23. XI. 3.-7. XII. 10.-14. XII. Kostanjev Teden Teden Teden teden kolin narodnih jedi polžev Motel Podlehnik Kostanjev Teden Teden Teden teden polžev kolin narodnih jedi Restavracije Tepanje Kostanjev Teden naSlovenik>pri narodnih jed' Slov. Konnrah Rest. Tržič Teden polžev Teden narodnih Teden koli*; kolin CENTRAL KRANJ, gostinsko in trgovsko podjetje OTELBOR GRAD HRIB tetefon 064-45080 VABI NA PRIREDITVE - vsako soboto ples od 19.30 do 23.30 Zabavali vas bodo ansambli MODRINA ter ansambli: KIVADO, NOČNA IZMENA, COLOR in drugi V soboto, 15. novembra 1980 gostuje ansambel 12. NADSTROPJE vsak petek glasba od 18.30 do 22.30 ONE MAN BAND -melodije, ki jih radi poslušate Vstopnine ni. Vabimo vas tudi v preurejeno Grajsko klet, odprto vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure. ALPETOUR Turistična agencija ZA DAN REPUBLIKE: — Praga, 3 dni — Rim, 4 dni — Simonov zaliv, Strunjan, Pula, Medulin, Bohinj ZA NOVO LETO: — Simonov zaliv, Pula, Medulin SMUČANJE 1980/81: — v Avstriji (Koralpe, Bad Kleinkirchheim, Železna Kapla, Boden tal) — v Italiji (Šesto/Sexten) Za kolektive in zaključene skupine organiziramo aranžmaje po dogovoru. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Po velikem uspehu filma LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM nov velik uspeh režiserja MILOŠA FORM AN A ameriški barvni musical (Hair) Igrajo: John Savage, Treat vVilnams, Beverlv DAngelo Dobitnik nagrade »Zlati pečat« kot najboljši film FEST-a 80! NA SPOREDU: Kino Center Kranj: Kino Tržič: 14. in 15 nov ob 16. 1 8 in 20 uri 1 6 nov ob 1 5 . 1 7 in 1 9 uri 1 7 nov. ob 1 9. uri 18 in 19 nov ob 17 in 19 uri Kino Dom Kamnik: 20 in 22 nov ob 18. in 20. uri 23 nov ob 17. in 19. uri NE ZAMUDITE! »Ta film je svoboda mladosti, vesolja, fantastična glasba, odlična koreografija, eksplozija filmskega ritma; je erotičen, ironičen, humorističen, dokončna harmonija besed, glasbe in gibanja. S pek takelna najvišji ravni.« (Politika Express). 3§5 Zbor vaditeljev učiteljev trenerjev smučanja SZS Kranj VABIMO VAS NA VI. KRANJSKIZIMSKOŠPORTNISEJEM ki bo od 20. — 23. novembra v hali A Gorenjskega sejma SEJEM BO ODPRT: v četrtek, petek: od 14. do 19. ure v soboto, nedeljo: od 9. do 19. ure PROGRAM SEJMA: - komisijska prodaji rabljene zimskošportne opreme (smuči, palice, čevlji, drsal ce, sanke, konfekcija), - prodaja nove zi.nskošportne opreme, - vse o tekih sprehodih na smučeh. - turistična p mudba - tečaji smučanja. - varnost na -esti, - zimski vr\er.~f ., , * | « t ♦ « - filmi tfn globtour fYv*r turistična agencija Zima v tujini Turistična agencija Globtour je pripravila zanimiv program Zimski oddih v domovini in v tujini. V aranžmaju Globtoura bomo lahko prijetno smučali na Jezerskem, v Bovcu, na Zatrniku, na Kaliču pri Postojni. Globtour pa vabi tudi na smuko na Slovaško, v slovaške Tatre. Smučarji bodo lahko prebivali v hotelih, aranžma pa za teden dni velja okoli 4.300 dinarjev. Proge vseh težavnostnih stopenj ponuja Klippitzthorl, primeren za družinsko smučarijo. Sedemdnevni paket vsebuje apartma, turistično karto, prav tako so bili smučarji vedno zadovoljni s smučarskimi tereni Reichenfels v gornjem delu Labodske doline. Globtour vam postreže tudi z drugimi smučarskimi središči sosednje Avstrije in Italije, kjer bo dovolj zabave tudi po smučari ji. saj sorentri izredno ugodni in s številnimi možnostmi za zabavo. Prav tako so začetnikom na razpolago smučarski učitelji in smučarske šole, penzioni pa so različnih kategorij in za različne žepe. V Vzhodni Tirolski je St. Jakob, letoviško mestece Lienz. kjer imajo na zgornji postaji gondole apartmaje. Na Koroškem je Bad Kleinkirchheim s hoteli in penzioni, pa Innerkrems. tromeja Peče ter Salzburški Mauterndorf. V avstrijski Štajerski leži Ramsau z 18 sistemi žičnic in apartmaji ter druga smučarska središča. V vzhodni Tirolski je Sillian. s hoteli in penzioni in z vabljivim sistemom žičnic, obilo možnosti pa je ludi v Italiji. V Dolomitih je FalcaHe-CaviolH, v Veronski pokrajini je San Giorgio in Številni drugi centri. Ce vas zanima smučanje v tujini, potem se oglasite v poalovalnici Globtoura y Ljubljani, kjer vam bodo povedali še Številne druge ugodnosti in vam nasvetovah. kje boste lahko preživeli prijeten zimski oddih. -— ST«, 14 NOVEMBRA 1980 Zfieđ Sukna iz Zapuž Delavnica za delovne invalide 15.STRAN GLA I Suknu Zapuže delovni invalidi že delajo v delavnici, ki so jo pripravili prav zanje — Imenitni izdelki iz tekstilnih odpadkov — Zadovoljstvo zaposlenih delavk pri Begunjah - in več let je delala de-tekstilnem stroju tovar-v Zapužah, ko je zad vedno bolj čutila, kako jo ica, kako otekajo tedaj, ko se je .zaposlila vsa nadaljnja leta je in tudi več ur za stro-na nogah in vedno ponoči. Delo je bilo silno *pomo, fizično tako utrudljivo, 1 vendar je redno prihajala na Wo, brez bolniških izostankov in Potrpela je, dokler je lahko. A zdravniški izvidi so bili neiz-PKsffl — postala je delovni inva-■1 S solzami v očeh in z brid-■■tjo v srcu je sprejela dejstvo, {> nikoli več ne bo mogla tako ■rt nekdaj za strojem opravljati ftojega dela in se ne družiti s *d&vkami. Se huje je bila •gotova prihodnost — kaj zdaj, ■ko naprej, kako bodo ukrepali ,Wovni organizaciji? Danes je ta delavka izredno zadovoljna in obenem ponosna na svojo delovno organizacijo in na svoje sodelavce. V tovarni Sukno v Zapužah so se namreč že v začetku letošnjega leta domenili, da se z vsemi sredstvi in z vsemi silami potrudijo in zgradijo delovne prostore za tiste delovne invalide, ki ne zmorejo več dela v proizvodnji. Od ideje do uresničitve je bila kratka pot, ta kratka pot pa je bila tudi izjemno velik korak naprej, vse od tedaj, ko so v Suknu med prvimi ukinili nočno delo. V tovarni Sukna v Zapužah imajo danes 23 delovnih invalidov tretje kategorije in 11 delovnih invalidov druge kategorije ali kar 12,6 odstotka vseh zaposlenih. Kar 6,3 odstotka delavk ima okvare nog, druge pa okvare hrbtenice ali druge poklicne bolezni. Vsekakor podatki pričajo in opozarjajo na položaj tekstilne POLNA IZBIRA —POPOLNA IZBIRA— POPOLNA IZBIRA—POPOLNA delavke, na težke delovne pogoje, ki so bili še posebno očitni in kruti v minulih letih. Danes delajo ponoči izjemno redko in le tedaj, ko naročila zares zahtevajo več dela in ko načrtujejo večji izvoz. Najprej so vprašanje zaposlenosti delovnih invalidov reševali tako, da so jih zaposlili v šivalnici, a so uvideli, da to ni najboljša rešitev. Tako so se domenili, da bodo koristno uporabili odpadke, ki jih je v tekstilni proizvodnji kar precej in ustanovili so delavnico. Te ostanke so prej prodajali po kilogramih, danes pa ostanejo v tovarni, kjer delavke iz njih sešijejo Imenitne in modne bluzone, blazine, klobučke, celo igrače. Skoraj niso mogli verjeti, da se ti izdelki tako hitro in tako uspešno prodajajo in komaj zmorejo nova in nova naročila. Še posebno zaželene so okrasne in avtoblazine, sešite iz samih odpadkov in tudi v njih so volneni odpadki. Helena Podržaje-va, ki vodi delavnico, je nadvse zadovoljna in pravi, da je ideja o posebni delavnici imenitna zamisel, ki so jo delavke navdušeno sprejele. Vse so pridne, vestne in marljive, pri svojem delu iznajdljive, tako da nastajajo izdelki z veliko okusa, modnosti in skladnosti — izdelki iz samih odpadnih tkanin. Delavke se zdaj počutijo, da so koristne, da niso odveč. Celo več: izredno so varčne tudi pri odpadkih, saj ne zavržejo ničesar in iz vsakega kosa blaga nastaja nov in lep izdelek. Tovarna Sukno v Zapužah je tako zaorala ledino, ki bi jo lahko marsikje posnemali. Vsaj tam, kjer v proizvodnji nimajo delovnih mest za delovne invalide, bi lahko razmislili in se ravnali po vzoru in zgledu Sukna iz Zapuž. V Suknu so z delavnico za delovne invalide le-te ustrezno in koristno zaposlili, prihranili bodo pri surovini, obenem pa se jim obeta tudi nova dejavnost. Zdaj so res šele na začetku, a volje in vztrajnosti jim ne manjka. Še po- VSE ZA ZIMSKI SPORT na oddelku »ŠPORT« v I. nadstropju vveleblagovnici GLOBUS KRANJ SMUČI VARNOSTNE VEZI OBUTEV PALICE KONFEKCIJA OSTALA IZBIRA Posebne ugodnosti: — blago svetovno priznanih proizvajalcev — prodaja tudi na potrošniško posojilo — montaža vezi, samo za nakup v GLOBUSU ^hitite z nakupom—pohitite z nakupom — pohitite z nakupo V Suknu Zapuže so za delovne invalide pripravili posebno delavnico sebej ne manjka volje in vztrajnosti delavkam, ki so zaposlene v novi delavnici: že snujejo nove načrte, že razmišljajo o tapiserijah, o torbicah in o vsem tistem, za kar bi bilo tržišče odprto in navdušeno. In navdušenja nad njihovimi izdelki že zdaj ne manjka, saj so vsi tako izredno pristni, originalni, domiselni, skrbno izdelani. Prav tako domiselni, prav tako pristni in prav tako zaželeni in koristni kot je bila njihova ideja o ustanovitvi in delovanju delavnice za delovne invalide ... TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ši^odel°V.Trž^ in ro daj« PREDOSLJE BRITOF DISKO DALI DALI DALI DALI ^PREDOSLJE Odprt: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20. 2. ure, ob nedeljah matineja od 15. do 19. ure DOBRA GLASBA! KRANJ do [ ] NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠE Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu LESNINA Ljubljana, TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA. Gorenjska cesta 41. telefon (064) 75-212 centrala 74-471 ^ PRAZNIK REPUBLIKE £ Kompas pripravil oddih tudi ^"edulinu in na Malem Lošinju. ' izleta je odhod 2H. no I?*'**, trajata pa 4 dni. V M« Z1*1 Lošinju bodo izletniki nasta- *r" v hotelu Aurora, v katerem bo na voljo pokrit bazen z P^ttso morsko vodo in športni JJ*kti. Tudi hotel Belvedere v '^'jJinu ima omenjene rekre;i 2"? objekte, tako da se udele omenjenih izletov ne bodo ''•šasiji. Izleta staneta: v Me H 1 7<*J din, na Maii 'j0ft'n.i p« din. Prijave Se sprejemajo »sove poslovalnk e Da boste veseli, ko pade prvi sneg Tako popolna izbira smučarskih oblačil, opreme in dodatkov, kot si jo samo želite /mt r»i ar*-fr ar« ■ ISL^f^^ Za sprehode, šport, rekreacijo, za veselje v zimski naravi, je pravočasni nakup zelo ■■■ BTUl ICO pomemben. , , t , , , ,, >,v.- r - ■ Čolni in motorji za prihodnje poletje, skozi vse leto, pri Metalki. blagovnica IjUbljCMIO O LAS 16.STRAN PETEK, U NOVtHiHA 13M Plaža Rečici Za praznik republike v Črno goro Za tiste, ki niso utegnili udeležiti serije izletov v Crno goro v septembru in oktobru in vse ostale, Kompas nudi novo možnost za obisk Crne gore. Odhod izleta z letalom, ki bo trajal 4 dni. je 28. novembra. Po pristanku v Titogradu si bodo izletniki prvi dan ogledali glavno mesto Črne gore in Vranjine. kjer se reka Morača izliva v Skadarsko jezero. Po krajšem postanku se bodo odpeljali proti Virpazarju — Crnogorskim Benetkam (ogled spomenika 13. juliju 1941, koje v Crni gori počila prva puška. Ob poti do Budve, kjer se bodo namestili,si bodo ogledali še samostan Reševiče. Naslednja dva dneva sta predvidena za oddih, za vse interesirane pa bo na voljo tudi zanimiv izlet (doplačilo) v Ulcinj in tipično albansko vas ob meji. V hotelu bo vsak večer glasba za ples, na praznik republike pa bo družabno srečanje s folklorno prireditvijo. Zadnji dan bo orientacijski ogled Budve in ribje kosilo v zanimivi in privlačni gostilnici »Plava školjka«. Za izlet je že precej zanimanja, saj so se s prejšnjih izletov v urno goro izletniki vračali zelo zadovoljni, zato ne odlašajte s prijavo v najbližji Kompasovi poslovalnici, kjer vam je na voljo tudi program izleta. Ostanki porušene Budiv Nekaj prireditev v januarju, februarju in marcu 3.1. PREDMEJA 3. 1 KRVAVEC 3. 1 TR2IC 41. CERKLJE 41. JELOVICA 4. I. KRVAVEC 4. 1. KRANJSKA GORA 4. 1 ZATRNIK 5. -6.1. BOHINJ 6. -8.1. RADENCI 8.1. PEKRSKA GORCA 10. (L STARI VRH 10.1. DRA2GOSE 10.1. LJUBLJANA 11.1. KOBLA IL1. STARI VRH 12. 1. MARIBOR 12.-16.1. LJUBLJANA 17. 1. CERKNO 18. 1 DUPLJE !8. I KRVAVEC 18. i, TRZlC 24. 1 KRVAVEC 25.1. RAVNE NA KOR. 25.1 LOKVE 2f,. i JEZERSKO JANUAR smučarski tek PO POTEH PARTIZANSKE PREDME JE smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (veleslalom za starejše pionirje) smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (veleslalom za mlajše pionirje) 2. CERKLJANSKI TEK NA SMUČEH taborniško zimsko orientacijsko tekmovanje GLAS SVOBODNE JELOVICE smučarsko tekmovanje v slalomu za SLOVENSKI POKAL smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (slalom za starejše pionirje) smučarsko tekmovanje za pokal COCA-COLE (slalom za mlajše pionirje) mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih (TVD Partizan Bohinj -Smuč. klub) glasbena parada RADENCI 81 (srečanje velikih plesnih orkestrov jugoslovanskih RTV postaj) 14. SMUČARSKA FIS SKAKALNA TURNEJA TREH DEŽEL (Slovenija-Koroška-Julijska Kraj.) smučarsko tekmovanje v veleslalomu za SLOVENSKI POKAL PO POTEH PARTIZANSKE JELOVICE lokostrelsko tekmovanje INDOOR 25 m za POKAL JUGOBANKE velesalom za cicibane v okviru prireditve PO POTEH PARTIZANSKE JELOVICE smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (slalom za mlajše pionirje) koncert OPERNEGA ORKESTRA SNG Maribor 26. jugoslovanski MODA 81 sejem srečanje NOB smučarjev borcev 7. smučarski tek PO POTEH KOKRSKEGA ODREDA smučarsko tekmovanje v slalomu za SLOVENSKI POKAL smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (slalom za starejše pionirje) smučarsko tekmovanje za POKAL COCA-COLE (ve-leslalom za starejše pionirje) smučarski tek PO POTEH XIV. DIVIZIJE 1 LOKVARSKI TEK NA SMUČEH smučarsko tekmovanje v slalomu za SLOVENSKI DOKAl 1. 2. 8. 2. NOVA VAS NA BLOKAH BOHINJ CRNI VRH NAD IDRIJO 10.-11.2. MARIBORSKO POHORJE 10. -20.2. PTUJ 11. -15.2. MARIBOR 12.2. ZATRNIK 13.2. KRVAVEC 14.2. KRANJSKA GORA 17.-18.2. STARI VRH 19. 2. 21.2. 22. 2. 22. 2. MARIBOR RATEČE PTUJ POHORJE AREH FEBRUAR BLOŠKI TEKI 81 1. PUSTNI TEK NA SMUČEH 7. TRNOVSKI MARATON 81 18. POHORSKI POKAL ZA ZLATO LISICO (smučarko tekmovanje FIS 1 A ženske) razstava del ROZINE ŠE-BETlC in njenih učencev mednarodni sejem GA-STRO 2. SMUČARSKI POKAL BLEDA (slalom ženske) 2. SMUČARSKI POKAL KRANJA (velesl. žen.) 1. STAFETNI TEK NA SMUČEH 6. SMUČARSKI POKAL LOKA (slalom in veleslalom za pionirje) koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE 2. DRUŽINSKI SMUČARSKI TEK NEDELJSKEGA KMEČKA GOSTIJA na dravskopoljski način 1. POHORSKI MARATON v teku na smučeh 23.-27.2. LJUBLJANA 6. mednarodna razstava UČILA IN ŠOLSKA OPREMA 27.2. 29. 2. 28. 2. 1. 3. 1.3. 1.3. 1.3.' 1. 3. 1. 3. 1. in 3. 3. 3. 5. 3. MARIBOR koncert JOVANA Kl LUNDZIJA violina (Beograd) KRVAVEC 1. KOMBINACIJSKI TEK NA SMUČEH KRANJ LITIJA PTUJ POSTOJNA CERKNO CERKNICA BOVEC MOZIRJE ORMOŽ MARIBOR PIONIRSKA POVORKA MAREC PUSTNA 23. LITIJSKI PUSTE KARNEVAL tradicionalno KURENTO-VANJE in KARNEVAL tradicionalna pustna prireditev tradicionalna LAUFARIJA PUSTNA pustni karneval pustna prireditev pustni karneval tradicionalni pustni karneval koncert SLOVENSKEGA TROBILNEGA KVINTE TA iz Ljubljane SLOVENSKA SMUČIŠČA Pregled smučišč v Sloveniji Pregled smutiič v Sloveniji Pregled skijaških terena c i! 1 C PLANICA 2. PODKOREN 3. KRANJSKA GORA 4. GOZD MARTULJEK S. BOVEC-KANtN 6. U VEK 7. KAL NAD KANALOM 8. LOKVE 9. BOHINJ VOGEL 10. KOSCA-BOH BISTRICA 11. POKLJUKA 12. BLED-ZATRNIK 13. ŠPANOVVRH/JESEMCE 14. ZELENICA-TR21Č 15. KROPA 16. SORICA 17. CERKNO 1«. STARI VRH/SK. LOKA 1». ČRNI VRH NAD IORUO 20. LOGATEC 21. KAUC-POSTOJNA 070 »47 810 743 2202 865 780 1540 1530 1300 900 981 1082 531 1307 329 1200 883 506 22 SVTSĆAKI 23. TRAVNA GORA/ŽICA 24 POLŽEVO 25 TROJANE 26. KRVAVEC 27 ZGORNJE JEZERSKO 28. VELIKA PLANINA 29. LUČE 30. MEŽICA 31. RAVNE NA KOROŠKEM 32. POHORJE-GTCKOPE 33. RIBNICA NA POHORJU 34 LOVRENC NA POHORJU 35 MAR POHORJE 36. RTC ROGLA 37 UBOJE 38 prebold" 39 VRHE NAD TRBOVLJAMI 40 KAL NAD HRASTNIKOM 981 1242 940 820 800 1853 906 1660 520 500 396 1540 1500 484 1350 1517 300 287 820 41. MARE LA/ZAGORJE 42. DOBOVEC/KUM 43 LISCA ~ 44. ČRMOSNJICE 950 1050 ii 75 30 1560 210 375 108 70 611 1794 919 53 549 127 54 92 246 148 60 t ti ii 200 100 800 235 50 36 503 183 140 70 111 45 16 12 161 120 103 36 130 64 46 300 32 24 25 8 8 s s & i U ii M lin « penzioni. gostiafta. planin.k. domov., zasebne tunst.cne sobe ,n tur.st.čne kmetije . panaioni. gostione, planinski domov«, privatne *TBl 14 NOVEMBRA 1980 17. STRAN.O L« A S Brez kovačev ne bo sekir •Orodno kovaštvo Matevž Krmelj,. *©»rja tabla pri zadružnem domu *Logu v Poljanski dolini, Ob napi-•je narisana sekira in morda smo ■wzato,-ker tega tako vsakdanjega *«fpa skoraj ni moč nikjer kupiti. •ŠT čez leseni most pod Premetov zapeljali po grapi Sovpat Ze po dobrih sto metrih se ovinka prikaže lepa. obnovljeno žvehko dozidano delavnico'. Na "Je in povsem tiho bi bilo tam rJe se ne bi iz delavnice slišalo kje kovaškega kladiva. Krmelj je namreč ravno •rezila sekir, medtem ko so Jpai pomočniki brusili in oprav I Vl&iiga dela. Vrsta napol izdela *P orodja, ki so ga začeli izdelo-I *»trta dan. leži v delavnici, medtem I ■ končnih izdelkov ni. Vse namreč I •roti prodajo oziroma delajo kar po f '■^čflfli. Se pet let nazaj so delali f a trgovino, sedaj pa delajo tisto, i * naročijo gradbena podjetja in I gospodarstvo in še kakšno I *nro posebej prodajo doma. Dela ■ **jater Krmelj sam z dvema ^■ociiikoma. čeprav pravi, da je in naročil veliko več. Vendar *fc*rev ni. V vseh letih, kar je *'ač, še ni izučil niti enega vajenca. * interesentov. Meni, da so temu ■"e tudi šole oziroma poklicni ■ttovalci. Otrokom je treba povedi da je tudi kovaški poklic potre **in lep in tudi težak ni več tako. je to bilo včasih, ko je bilo treba *4anstati za nakovalom. »2eod 1926. leta je pri nas kovači-1 Oče je bil kovač in tudi on je •fcloval orodje. Najprej samo seki-*V« teden je koval, do polnoči in v nedeljo pa je naložil koš in 3** na sejem. V Železnike, Škofjo 4*. Kranj in še dalj ga je zanesla ***ja. Pa še težko se je prodajalo v*iko živelo.« '^ovojni je bila pri Kovaču Obrt- * zadruga, ki je delala nekako do ^k*ta. potem pa so jo ukinili, ker »bilo njeno poslovanje več renta-1*o. Dve leti kasneje je obrt pre- * Matevž Krmelj in obdržal isti *"ttvodni program, izdelavo kmeč- gradbenega in gozdarskega •Ravno v najtežjih časih za obrt-**«m začel. Tedaj ni bilo posluha z zasebnimi sredstvi. Dobro —linjam podatka, da je od leta do leta 1965 v Sloveniji »vrnilo kar 4200 zasebnikov. Obdav-8o bile prevelike. To je bila k Skoda, saj smo izgubili skoraj r Vest kroti škodljive navade vse krojače, šivilje, gostilničarje, kovače in druge obrtnike. Čeprav je danes sprejeta vrsta ukrepov za spodbudo storitvene obrti, zamujeno ne bo tako hitro popravljeno. Sicer smo sedaj obrtniki tudi bolje organizirani, imamo svoje združenje in tudi odnos do našega dela se je zboljšal« Za orodja uporabljajo v delavnici Matevža Krmelja jeklo iz ravenske in štorske železarne. Čeprav trdijo veliki proizvajlci, da ni dovolj kvalitetno za izdelavo orodij. Krmelj pravi da je. Važen je postopek, obdelava in kaljenje. Vse to mora biti dognano in natančno izpeljano pa je izdelek v redu. Pa ne da bi delali počasi. V začetku, ko je prevzel obrt, so izdelovali sekiro dve uri in dvajset minut, sedaj je narejena v 20 minutah. V tovarnah, kjer lahko uvozijo velike in sodobne stroje, bi moral biti postopek Se veliko krajši. Se za eno zanimivost smo zvedeli pri Krmelju. Ima tudi svojo elektrarno. Više gori v grapi je zgradil jez na Sovpati, od tam potegnil vodo po 500 metrov dolgih ceveh, da je padec dovolj velik in pognal turbine. »12 kv je moč mojega generatorja. Elektrarno, vendar manjšo je imel že oče, tako da to ni moja .pongrun-tavščina'. Vendar je on imel manjšo turbino, toliko, da smo imeli luč. Sedaj pa imam domačo elektriko za vse potrebe gospodinjstva in če je potrebno, tudi za delavnico. Tako, se mi ni treba bati redukcij ali drugih izpadov. Vedno bomo lahko delali. Pa tudi nekaj prihranka imam.« Močne, mišičaste roke, kažejo, da mojster Matevž še vedno ve kaj je težko delo in da je še vedno njegov glavni posel v delavnici. Vrteti kladivo pa ni največja težava in tudi kovanje ne, če imaš delo rad. »Danes biti kovač ni nič teže, kot delati v katerikoli tovarni. Zato bi morali zanj navdušiti mladino, posebno še, ker se vidi, da je naše delo potrebno.« L. Bogataj Foto: F. Perdan Vest je v človekovem občutku za pravilno ravnanje, je samozavest o skladnosti njegovega delovanja s splošno priznanimi nravstvenimi normami. To je moralna vest — najvišja osebna odločujoča raven, ki se podreja človekovi miselnosti in ga odvrača od slabih dejanj. Vest se podobno kot pri drugih odločitvah uveljavlja tudi pri opredeljevanju za zdrav način življenja, za utrjevanje zdravja, boljšanje kondicije, opuščanje škodljivih navad. Edino človek ravna zavestno, samoodgovorno in se podreja glasu vesti, ki ga odvrača od zla in mu narekuje čisto in častno življenje. Vest, podprta s pravilnim pogledom na življenje, zdravje in na druge vrednote ob pomoči neuklonljive volje, spodbuja človeka k delu in športno razvedrilnemu udejstvovanju. Danes že veliko vemo o ugodnem vplivu vadbe in treniranja na posameznika in družbeno skupnost. Večja zmogljivost kot posledica dela in treniranja je sredstvo ljudske zaščite, postaja prvina vitalne civilizacije, v kateri ni pretiranih apetitov, ne zapečkar-stva in ne odvečnega sedenja. Ure prostega časa so v lastnem, po vsebini bogatem udejstvovanju, in ne v pasivnem spremljanju nastopov drugih. Čeprav je posameznik pod vplivom okolja, si tudi sam izbira način prehranjevanja, utrjevanja, gibanja, vedenja, ohranja primeren tek, odpornost do mraza in visoko stopnjo gibalne omike. Ta pa ni le osebna, temveč družbena vrednota saj človek mora biti trden, neuklonljiv, ne sme se prepustiti trenutnemu ugodju, ki ga vleče v zaprte prostore, na toplo, h gibalni lenobi, ki slabi njegovo voljo in značaj. Zdravstveno-kulturna raven in osveščenost ljudstva se širita. Vendar v znanju še ni pravilnega ravnanja, tako kakor vede kršimo zakone, se tudi prepustimo škodljivim navadam in hote kršimo pravila o zdravem, lahko bi rekli bolj športnem načinu življenja. Vsak se po svoje in seveda pod vplivom okolja odloča za način prehranjevanja, odmora, dela in zabave. Kdor je dovolj vesten, osveščen in trden, se odloča za zdrav način življenja, ga popestri z aktivnostjo, izogiba se škodljivih navad in se ne prepušča zapeljivim dobrinam časa. Pri tem ne gre za pretirano odpovedovanje, pač pa za pravo mero pri jedi, odmoru in naporu. Žival ravna nagonsko in po ustaljenih navadah. Človek se podreja notranjemu glasu vesti, ki ga trajno spodbuja k delovanju, aktivnosti, ga odvrača od brezdelja, vest pa kroti številne pretirane apetite. Zanemarjanje organizma, prepuščanje lenobi in škodljivim navadam je neutemeljeno tudi iz zdravstvenega vidika, saj se zdravje in kondicija morata združevati tudi z moralno neoporečno osebnostjo. Jože A ž man -ŽURNE TRGOVINE ETRGOVINE šPEceriDa 5 11 1980 •-RKET ZGORNJE RJE 11 /a ,0KET LESCE . ''garjeva 10 ^OPOSTREŽBA '^DOVLJICA Kranjsk *ARKET DOBE BLED »juhova 3 'ine so odprte " do 19 ure KOREJSKI itTKRINARSKI ZAVOD GOEENeJSKE - KRANJ 2URNI VETERINARJI 11. do 21.11. 1980 občini Kranj in Tržič J"-CEPUDER Bogdan, rVL vet. apec. Kranj, Kaju-3*2*, tel. 22-994 ^SOVEC Srečko, dipl. Kranj, StoAičeva 3, tel. h občini Radovljica in *«andce JAVUC Franc, dipl. vet., Stagne 24, tel. 77-639 občino Škofja Loka !°fiX)PIVEC Davorin, *P*- vet., Gorenja vas 186, ^••8-3ia ?*UK Marko, dipl. vet., Tj^Ja Loka, Novi svet 10, ** «i-f 77 ali 44-518 '^vrna služba pri Živino r**k*m veterinarskem za-r*di Gorenjske v Kranju, i* Slavca. 1, .tej. 25r779 ali 2**7§1 pa deluje neprekidno. r Pokol iz usmiljenja V večini afriških držav grozi slonom zaradi cvetoče trgovine z njihovimi kostmi popolno iztrebljenje. Zato je toliko bolj nenavadno, da v Zimbabveju te mirne in dobrodušne živali morajo ubijati, če želijo ohraniti biološko ravnovesje. »Sovražimo lastno početje. Vendar druge poti ni; če pustimo slone pri miru, bodo uničili vse. Druge živali ne bodo imele kje živeti. Moramo jih ubijati.« Tako pravi ekolog Basil VVil-liamson, ki skrbi za razredčevanje slonov v narodnem parku VVankie v zahodnem delu Zimbabveja. Letos bodo v tej državi ubili 1300 slonov, saj se je njihovo število od 2000 povzpelo kar na 15.000. Sest ton težak slon vsak dan poje več kot tristo kilogramov hrane. Ruši velika drevesa, da bi prišel do krošnje in korenin. Jć vse. Raziskovalci so ugotovili, da je na njegovem jedilnem listu več kot sto vrst rastlin. In če so sloni tako Številčni kot v parku VVankie, lahko njihovo početje primerjamo z buldožerji. Zelena površina v kratkem času postane prava pustinja. »Sami smo odgovorni za prena-trpanost,« nadaljuje VVilliamson. »Napravili smo umetne jarke z vodo, da bi slone zadržali v parku. Hoteli smo jih zaščititi pred krivolovci in privabiti turiste.« Sloni žive v družinah in jih je lahko najti. Odkritje ene črede pomaga lovcem, da uničijo celo družino, ne da bi pri tem vznemirili druge. Če bi namreč ostal živ le en slon, bi, podivjan od strahu in žalosti, lahko napadel turiste. Tega pa lovci ne žele, saj je. park VVandie mesto zabave V čredi je običajno trideset do štirideset slonov. Njihov način je matriarhalni, kar pomeni, da so v Čredi samica-mati, njene hčerke in njihove hčerke. Čreda lahko hstaja. dokler prva samica, včasih že prababica, ne umre, kar se zgodi nekako pri šestdesetih letih. Mladi samci odhajajo v puberteti, da bi živeli sami ali v »moških« čredah. Zato ekologi pri razredčevanju živali žele najprej najti in ubiti rodovitne samice, ki predstavljajo jedra družin. Vse se zelo hitro odvija. L,ovec Clem Coetzee je opazil čredo na paši. Pomočnikom je sporočil, da se lov začenja. Ustrelil je naravnost v glavo vodeči samici. Tak zadetek je najhitrejši in najhu-manejši način ubijanja (kolikor je ubijanje seveda humano), čeprav se je slonom peš tvegano približati. Coetzeejevi kolegi v Južni Afriki ubijajo tako, da izstreljujejo zastrupljene puščice i/, helikopterjev, kar je manj nevarno, vendar pa se živali dlje mučijo. Ko je ubita glavna samica, druge nagonsko naženejo mladiče medse in napravijo čvrst krog. Sest lovcev s treh strani strelja nanje. Dvema samcema se je uspelo izmuzniti. Prvemu je lovec brž skočil na hrbet, drugega pa so gonili deset kilometrov daleč, preden se je pustil / vezati j - - - Oba in še veliko drugih bodo ladje odpeljale v parke na Japonsko, v Združene države Amerike in zahodno Evropo. Coetzeejeva skupina, ena od treh v Zimbabveju, je bila zadovoljna z opravljenim delom oziroma, kot pravi Coetzee, »zadovoljni smo, kolikor sploh moremo biti pri tem delu« Ubili so petindvajset članov črede in ujeli dva samca. Tisti, ki se pokolu izognejo, zelo redko preidejo v druge črede. Postanejo žalostni samotarji. Sloni so inteligentne živali; čutijo smrt. ščitijo drug drugega in se često ne odvajajo od trupla ubitega tovariša. V Zimbabveju in Južni Afriki morajo ubijati slone, da bi preprečili prenatrpanost, v drugih delih" Afrike pa jih je vse manj v glavnem zaradi cvetove, trgovine, s, , kostmi. Kilogram surove slonove kosti stane več kot 30 funtov (1800 dinarjev). V Afriki je trenutno manj kot 1,3 milijona slonov. Na severu celine so že zdavnaj izumrli. Rimljani so jih ubijali za zabavo. Cesar Trajan je 107. leta vkrcal na ladje 11.000 divjih živali, tudi slone, in jih pripeljal v Rim, kjer so bile ubite v 123 dneh. kolikor so trajale gladiatorske igre. Danes preti slonom izumrtje v Ga-bonu, Kamerunu in Kongu, daleč od tega pa ni niti Uganda. Samo v sedmih od skupaj 35 afriških držav se njihovo število ne krči. Človek zelo lahko ubija domala nemočne slone, ki jih je pesnik John Donne opisal kot »edine velike nenevarne živali v prirodi« . ) HM ''.''» •• < r. --_J > D t t; q J J' O L A S18. STRAN ŠPORT PETEK, 14. MOVEMMA 19W Nadi Športniki KRANJ - Najbolji« slovenska košarkarska ženska moštva so v soboto in nedeljo startala v enotni košarkarski ligi. Med njimi so tudi košarkarice kranjske Save, ki so lani v tej ligi zasedle solidno četrto mesto. Moštvo Save je ostalo nespremenjeno, njihova povprečna starost pa je nekaj več kot sedemnajst let. Večina od njih je dijakinj srednjih iol. Med njimi sta tudi dve kadetski jugoslovanski reprezen-tantki. V soboto so se v tej sezoni Savčanke prvič predstavile domačim ljubiteljem košarke. V dvorani na Planini so pred praznimi tribunami gostile moštvo Litije. V ne preveč kvalitetni tekmi so osvojile prve točke. Niso pokazale prave vrednosti, saj so bile gostje iz Litije slab nasprotnik. Nenavadno za to moštvo Save je, da ga vodi in trenira ženska. To je komaj dvaindvajsetletna študentka tretjega letnika ekonomske fakultete Mira 4 „ernivec. Ženska moštva ponavadi trenirajo moški in le dve sta v Sloveniji, ki sta na krmilu ženskih moštev. To je Savcanka Mira Černivec in trenerka iirovske Alpine Meta Oblak. 2lrovke nastopajo v drugi zvezni ženski košarkarski ligi. Nenavadno je, da žensko moštvo trenira tenska. Kako to, da ste se vi odločili za to nalogo? •Leta 1972 sem začela na osnovni šoli Simona Jenka pod vodstvom profesorja telovadbe Iztoka Klavora igrati košarko. Z igro sem nato nadaljevala v mladinskem in članskem moštvu Triglava, žensko moštvo Triglava je nastopalo v slovenski ligi. Leta 1975 sem kot dijakinja kranjske ekonomske srednje šole Mira Černivec: Možnosti za zmago zaradi bolezni prenehala z nastopanjem. Leta 1977 sem začela trenirati moštvo Save. Na tem mestu sem ostala vse do leta 1979. V tej sezoni je moštvo treniral Andrej Urlep. Po odhodu Andreja v JLA sem spet ostala sama. Vendar sedaj v dopoldanskem času na OŠ Lucijana Seljaka dvakrat tedensko vadim tudi pionirska moštvs. Odkar pri Savi obstaja tenska košarka, so se moški trenerji menjavali skoraj vsako sezono. Nihče ni hotel ostati dolgo. Vsi so namreč nad nami obupa-vali. Ni šlo drugače in sama sem naredila seminar za trenerje in prevzela moštvo. Da sem začela trenirati so krive tudi same igralke Save, ki so me nagovorile, da sem ostala.« S kakšnimi težavami se otepate? »Težav ni veliko, čeprav sva v klubu, ki resno delava, le dva. To je tajnik kluba Bojan Dolenc in jaz. Sedaj, ko smo dobile prostor za trening v dvorani na Planini, je težav manj. Čeprav treniramo šestkrat tedensko, so dekleta na treningu izredno marljive in pridno prihajajo na vadbo. Nekaj težav je v tem, da je za košarko premalo vnetih punc. Res je, da se po šolah nekaj dela s pionirsko dekliško košarko, a to je za krpanje' moštev v vseh selekcijah premalo. Toda, nam gre, ko se navadimo eden na drugega. Lažje je trenirati fante, saj so bolj zanesljivi kot me.« Savčanke so startale v ligi z zmago. To jim bo dalo novega poleta za še boljšo igro v prihodnjih kolih. So med tremi moštvi, ki so najresnejši kandidat za republiški naslov. I). Humer Smučarski teki Tekači nad 4000 kilometrov BEGUNJE - »Program jugoslovanskih smučarskih tekačev je letos stabilizacijski. Priprave smo skrčili na minimum. Vsi tisti, ki računajo na reprezentančni dres, so se začeli pripravljati po programu po klubih. Ta trening je bil cenejši od skupnega. Čeprav nam nekateri oporekajo, da trening ns Dachsteinu ni primeren za naše tekače, menim, da kontakt s snegom mora biti. To je hkrati prilagoditev na višinske tekaške smučine. Da je Dachstein primeren za prvi snežni trening, naj povem, da vsa leta tu trenirajo tudi Skandinavci. Vemo, da so prav skandinavski tekači med najboljšimi na svetu. Zato ni odveč, da so tudi naši tam trenirali,« je dejal predsednik komisije za teke pri Smučsrski zvezi Jugoslavije Peter Petrieek. »Treningi so se odvijali po programu in so bili izredno koristni. Vsi so pridno nabirali kondicijo. Težave so bile le tehnične narave, saj še vedno nimamo video rekorderja in tudi s prevozi šepamo. Čeprav so vsi trenirali po klubih in sami, so se letne priprave zavlekle. Nejasno je bilo vprašanje tujega trenerja. Le-ta naj bi prišel iz SZ. Toda smučarska zveza SZ je zahtevala previsoko odškodnino za njihovega trenerja. Ostali smo pri našem trenerju Marjanu Pavlihu«. je končal Peter Petriček. Razmere v jugoslovanskem tekaškem sportu niso rožnate, saj še \ edno prevladujejo klubski interesi. Imamo malo klubov, iz katerih prihajajo naši reprezen-tantje. A še ti klubi, v katerih se načrtno dela vse leto, so sprti med seboj. Vsak gleda le na sebe. To se je poznalo tudi pri treningih. Razmere so »<• le nekoliko uredile, s ie vedno ne tako, kot bi bilo treba. Jugoslov8 ->Wi tekači trenirajo sedaj na Pokljuki, kjer sta jim smučine potegnila teptal ni stroj kranjskega Triglava in snežne sani Partizans iz Gorij. Gorjanci so obljubili, da bodo smučine vedno nared. Vzdušje med reprezentanti je dobro. Car-ni an, Tone Djuričič, Cveto Podlogar in Cvajnar so reprezentantje, ki naj bi to sezono dosegali solidne uvrstitve v mednarodnem merilu. »S pripravami smo začeli avgusta. Bili smo osem dni na Jezerskem. Potem smo se za sedem dni zbrali v Bohinju in istega meseca smo bili deset dni na snegu na Dachsteinu ter pet dni v Taublitzu. Od tu smo odšli, saj je na Pokljuki padlo toliko ■nega, da amo si priprave lahko privoščili doma. Na Pokljuki bomo do 26. novembra. Vmes bomo le dva dni v Kranjski -gori. Reprezentantje bodo imeli nato dva dni počitka in 29. novembra se bomo spet zbrali v Kranjski gori. Od tu bomo 2. decembra odšli na pregledno tekmo na Pokljuko. Ta tekma je tudi uradna otvoritev naše smučarske tekaške sezone. Decembra, čaka naše reprezentante že prvi mednarodni nastop v Davosu in nato v Ram-sau. To bodo tekme za tekaški svetovni pokal. Ze v prvih januarskih dneh bomo nastopili v FIS A tekmi v Bohinju.« To je poročilo zveznega trenerja za A reprezentanco moških v smučarskih tekih Marjana Pavlihe. Prvih skupnih priprav se ni mogel udeležiti nsj najboljši tekač Triglavan Ivo Carman. Njegov klub mu ni plačal pri SZ Sloveniji pristojbine, ki jo plačujejo'vsi klubi za svoje reprezentante. To pristojbino so vlekli pri Triglavu tudi za Jelovča-novo in Kmičarjevo. Tako kot A reprezentantje so se pripravljali tudi tekači iz reprezentance B. V tej so Piber, Rodman, D. Podlogar, ki je v JLA, mladinci Kršinar, Klemenčič, Gre-gorič, Verovšek, Pustavrh, Sušnik, Gra-cer. Trstenjak, Lebar, Mašovič, Kustec in drugi. Te reprezentance sta pripravljala trenerja Brezovšek in Grašič. Janez Mlakar trener naše ženske A reprezentance je pripravljal Jelovčanovo, Munihovo in Mlakarjevo ter B reprezen-tantke. V tej so Sušinova, Krničarjeva, Ćebuljeva, Smolnikarjeva, M. Martinovi čeva, Smrekarjeva, Raipšova ter tekačice az BIH Purkovičeva in Skokičeva. S fanti so trenirali tudi člani iz BIH. Vendar je njihova zveza za vse njihove tekmovalce plačala enako pristojbino kot je za vse slovenske reprezentante. Tako tudi se pripravljajo naši tekači za novo tekaško smučarsko sezono, ki je pred vrati. Kot nam je dejal Ivo Ćarman, imajo skoraj vsi v tem času v nogah 4000 kilometrov, od tega 700 km na snegu. V tej sezoni je veliko tekmovanj in maratonov tudi za tekače rekreativce. Skoraj ne bo sobote in nedelje, da ti ne bi zarezali smučine. Morda bo ta množičnost rekreacijskega teka prinesla tudi kaj koristi našim najboljšim. Bomo iz te množice dobili vssj dobre klubske delavce, kijih primanjkuje. K Hiimt'i Alpsko smučanje Alpinci trenirajo na Sorici Ul'HUANA — Jugoslovanska moška in ženska A reprezentanca si je za zadnje priprave pred uradno sezono 1990/81 izbrals tokrat smučišča na Soriški planini. Tu so namreč v tem času izredno dobri snežni pogoji in tudi proge so trde. Naši najboljši so v nedeljo hoteli odpotovati ns trening v Avstrijo, a so se premislili. Dva dni so vadili v Kranjski gori. Ker pa so bile v Kranjski gori proge za trening preslabo pripravljene, se je trener Filip Gartner odločil, da gredo na Soriško planino. Tako sedaj naša ženska in moška A vrata trenira doma in se v miru pripravljata. Za prihodnji teden načrtujejo tudi prve tekme. Na teh bodo nastopile vse selekcije. -dh . Kegljanje Jeseničani gorenjski prvaki KRANJ - Gorenjska kegljaška članska moštva so v teh dneh spravila »pod streho« letošnje gorenjsko člansko prvenstvo v borbenih igrah. Za naslov so se potegovala moštva Simon Jenko s Pod reče, Jesenice, Bled in kranjski Triglav. Za presenečenje so tokrat poskrbeli kegljsči Jesenic, saj so osvojili prvo mesto pred favoriziranimi kegliači Triglava. Vrstni red - 1. Jesenice 934, 2. Triglav 925, 3. Simon Jenko 880. 4. Bled 782. PO PRVEM KOLU SIMON JENKO KRANJ — Gorenjsko prvenstvo je začelo tudi sedem moštev, ki se potegujejo za letošnji naslov. V prvem kolu so največ kegljev podrli kegljači Simona Jenka s Podreče. Izven konkurence nastopajo tudi kegljači Triglava. Vrstni red po prvem kolu - 1. S. Jenko 5537, 2. Jesenice 5S64, 3. Kranjska gora 53S6, 4. Ljubelj (Tržič) 63272, 5. Sava (Kranj) 524«. 6. Bled 5059, 7. Gradiš (Jesenice) 4848; zunaj konkurence Triglav 5159. -dh Rokomet Jutri v Škofji Loki Alples: Olimpija KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo odigrali zadnje kolo v drugi zvezni rokometni ligi - sever. Rokometašice Alpless se bodo po izredno uspešnih igrah v zadnjih kolih jutri ob 18.30 pomerile v dvorani na Podnu v Škofji Loki z ekipo ljubljanske Olimpije. Tekma je sa obe ekipi zelo pomembna za končno uvrstitev v jesenskem delu tekmovanja. V torek, 18. novembra, ob 19. uri pa bo na sporedu zaostalo srečanje devetega kola Alples : Union Dalmacija. Tekma bo prav tako v dvorani na Podnu v Škofji Loki. J. Kuhar Tržiška šahovska liga TRŽlC - Šahovsko društvo Tržič pripravlja občinsko šahovsko ligo, v kateri lahko sodelujejo štiričlanske ekipe krajevnih skupnosti. Prvenstvo se bo začelo jutri, 15. novembra, ob 16. uri v sejni sobi Doma družbenih organizacij v Tržiču. Prispevek ekipe je 100 dinarjev, plačati pa ga je treba pol ure pred pričetkom prvenstva. Tekmovalni sistem bo odvisen od števila nastopajočih. Pred tekmovanjem bo tudi žrebanje. Tržiški šahisti pa so prav tako že opravili novembrski mesečni hitropotezni turnir. Udeležba je bila nekoliko slabša, ssj je igralo 14 sahistk in šahistov. Z desetimi točkami je zmagal Andrej Loc, kolikor sta jih zbrala tudi drugi in tretji Pavel Loc in Dušan Borštar. Simona Borštar je bila četrta s sedmimi točkami, peti in šesti pa sta bilaSkrjanc inSoklič. J.Kike'l Letos Iskradata •Jutri poteče rok prijav za četrti šahovski turnir Iskre, ki se letos imenuje ISKRADATA, ker bo prvič v delo turnirja vključen tudi računalnik. Tekmovala bodo članska, ženska in moštva šolskih društev, turnir pa se bo začel 23. novembra ob 9. uri v Iskri na Labo-rah. Turnir razpisuje sindikalna konferenca Iskre Elektromehanike, veljala pa bodo pravila hitropoteznega »aha h po deset minut trajajočim časom za razmišljanje. Organizatorji in vsi za-posleni Iskre vabijo na ta tradicionalni turnir ob praznovanju Dneva republike kar največ tekmovalcev in gledalcev! M. Suhic besedah zveznega trenerja za učarski tek Marjana Pavlihe so smučarski tekači dobro pri f avljeni za novo sezono. Najboljši , iaj<> V nogah že nad 4000 kdo , etrov. S seje telesnokulturne skupnosti Slovenije LJUBLJANA - Slovenski telesni kulturni se ne obetajo dobri časi. no ugotovili na seji telesnokulturne skupnosti Slovenije. Delegati občinskih telesnokulturnih skupnosti so menili, da samoupravni sporazum o temeljih plana in programu /u obdobje 1981 - 1985 pomeni podaljševanje sedanjega stanjs. To pa je nazadovanje možnosti razvoja v naslednjih petih letih. Tudi predlog, ki predvidevu letno rast treh odstotkov, bo odvisen od razprav v združenem delu in krajevnih skupnostih. Izvršni odbor TKS je skupščini predlagal, da bi se v letu I9H1 povečala srednlva slovenske telesne kulture za skupne potrebe za 3,2 odstotka nad dovoljenim povprečnim porastom sredstev, k. znašajo 19.N odstotka. To naj hi bila oblika solidar nosti za zadovoljevanje nekaterih manjših potreb. Izkazalo se je, da za to ni »o-glasja. Premika v slovenski telesni kulturi še ne bo. Zaman se je izv rAni odbor naprezal, da hi naredil korak naprej. Delegati občinskih telesnokulturnih skupnosti »o precej ozko gledali na svoje občinske potrebe; ne mimo v nerazvitih občinah, temveč tudi v »bogatih« Prevladovale ho težnje, da naj bi dvigovali telesno kulturo •amo v občinah, izven občinskih meja in v slovenski telesni kulturi naj poskrbijo sami zase. Vsekakor bo soglasje potrebno, če hočemo temeljne slovenske telesne kulture dvigovati. Julijska problemima konferenca SZDL Slovenije o telesni kulturi je nakazala, kako moramo neposredno v srednjeročne programe in dokumente /h leta 1981 - 16«» ter akcijske programe telesnokulturnih organizacij in skupnosti prav ta enotna izhodišča vključevati. Programi in akcije morajo postati v slovenski t. lesni kulturi sestavni del našega vsakodnevnega telesnokullurnega delovanja. Intenzivno moramo delati n« tem. Delegati na tej skupščini so na to preveč pozabljali Skupščina TKS Slovenije je zaradi ustavnih dopolnil javno ra/pravo o samoupravnih sporazumih a ustanovitvi TKS Slovenije podaljAala do konca novembra Sprejeli in potrdili so predlog žirije /a Kloudkova priznanja SMUČARSKI SKAKALCI VADIJO - Preteklo soln)to so začeli z vadbo doma tudi naši smučarski skakalci, člani A in B reprezentance. Na vadbi je zbranih 20 tekmovalcev, vodita pa jih trenerja Janez Jurman in Andrej Tomin. Tako zgodnje priprave na domačem snegu so redke. V Planici so najprej uredili 60-metrsko napravo in na njej r nedeljo že opravili prve skoke. Skupno so jih na tej skakalnici opravili od 70 do 80. Lotili so se tudi urejevanja 90-metrske skakalnice, ki h*t prav tako usposobljena za skoke, (jk) — Foto: F. Perdan Radovljiške sindikalne igre Veriga in Elan RADOVLJICA - V programu sindikalnih športnih iger radovljiških sindikatov za leto 1960 so tekmovanja v štirinajstih panogah in trajajo vse leto. Do sedaj so bila organizirana tekmovanja v dvanajstih športnih panogah, na katerih je skupaj nastopilo 2.568 članov sindikata iz 92 osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Septembra in oktobra so bila organizirana tekmovanja v balinanju, avtorally-ju, odbojki in namiznem tenisu. Na tekmovanju v balinanju je nastopilo 10 ekip ali skupaj 50 članov sindikatov. Po zelo zanimivih in izenačenih borbah so najboljša mesta osvojile naslednje ekipe: 1. Društvo upokojencev Radovljica, 2. Veriga Lesce II, 3. Veriga Lesce I, 4. LIP Bled in 5. Alpetour Radovljica. Tekmovanje v avtorally-ju so organizirali člani AMD Radovljica. Proga avtoral-yja je bila na cestah občine Radovljica in je bila dolga 117 km ter razdeljena na štiri etape. Med vožnjo posameznih etap pa so morali tekmovalci opraviti še dve spret-nostni vožnji, odgovarjati na vprašanja iz cestno prometnih predpisov, streljati z zračno puško, iz dveh spomenikov NOB prepisati del posvetila ter tekmovati v metanju pikada. Na tekmovanju v svtorallvju je nastopilo 5 ženskih in 39 moških dvojic ali akupaj 82 članov sindikata iz 27 osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Najboljša mesta pa so zasedli: Ženske 1. Tonejc - Marolt »Veriga Lesce), 2 Kolman - Perko (Elan Begunje), 3. S t rž ina r -Beznik (Veriga Lesce). 4. Podlipec - Lsv-rič (Elan), 6. Urevc - Zemlja (Vezenine Bled). Moški 1. Kapus - Ttroj (Elan), 2. Donaval - Burič (GG), 3. Knaflič - Kun-čič (Veriga), 4. Urh - Kobal (GG), 5. ha raman — Derling (Vezenine Bled) itd. Ekipno skupaj 1. Veriga Lesce, 156 točk, 2. Elan Begunje 144 točk, 3. GG Bled 110 točk, 4. Vezenine Bled 56 točk, 5. HTP Bled 18 točk. Na tekmovanju v odbojki, je nastopilo 16 moških in 8 ženskih ekip. Moške ekipe so bile razdeljene v štiri, ženske pa v dve predtekmovalni skupini. Po zanimivih i« dokaj kvalitetnih borbah v iii s itak man nju in finalu so najboljša inata asiajs* naslednje ekipe - moški 1. Veriga Lene* L 2. Platnen Kropa, S. GG Bled L, 4. Ms* Lipnica, 5. Upr. org. SO Radnrijha lat ženske: 1. Iskra Lipnica, 2. Upravni organ SO Radovljca, 3. LIP Bled, 4. Vesna*** Bled, S. Veriga Lesce itd. Na tekmovanju v namiznem tnaissj. kij» bilo v telovadnici osnovne šole atantosšjhn in so ga zelo dobro organizirali sarlssatassj člsni NTK Motnje, je nastopilo 28 šssasfc ■ 112 moških aH skupaj 146 člano iz 46 OOZ8. Tekmovalci in bile razdeljene v tri stan Najboljša mesta pa so osvojflL žesrnka Al Bernarda Gašperšič (OS * 's^jrsjV 1 Darinka Habian (Kemična tovarnaP**-nart), 3. Ana Sifrer (UP Bled); trnski t' Jasna Kaiser (UP Bled), 2. Marija Va*p> tič (Elan Begunje), S. Polona Cerko«** (LIP); moški A 1. Borut Kokali %. sfs* Potočnik (oba Obrtniki RadovHkat. 1 Srečo Vida (Almira); moški B 1 Last Eržen (Iskra O toče, 2. Uroš Aljančtč (Bat Begunje), 3. Jože Urh (Elan Bsasanfat moški C 1. Stane Kozamernik (Kina Bsge nje), 2. Alojz Cllenšek (Veriga Lesce), 1 Marjan Pogačnik (Zavod M. l ■agar Kamna gorica); Ekipno ženske: 1. Ijpjlsi 60 točk, 2. Upravni organi SO ftsilsifliss 27 točk, 3. Elan Begunje 23 točk: Fhipni moški: 1. Elan Begunje 91 točk, 2. Verig« Lesce 67 točk, 3. LIP Bled 54 točk; Skupa* 1 - 2 Elan Begunje in LIP Bled 114 točki Veriga Lesce 88 točk, 4. Iskra Oteče št točk, 5. Upravni organi SO Radovljica J* točk itd. V tekmovanju OOZS za celoletno svra* tev na športnih igrah radovljiških ssssV kstov za leto 1966 pa je po il isajsjssl športno rekreativnih panogah treasš** naslednji vrstni red: 1. Veriga Lian IŠ* točk, 2. Elan Begunje 1616 točk. 3. lat* Otoče 727 točk, 4. UP Bled 711 točk. * Iskra Lipnica 574 točk itd. V. M j ho* s** 'a 76 V partiji PIRC - 0'KELLY (Beograd, 1952) je nastal po 22. potezi črnega položaj na diagramu 139, v katerem beli lahko uspešno nadaljuje na dva načina. S* *°« I * A i i i at A A A ti M. I A M: »o Diagram 199 1. Td6! I>hf> Nima druge izbire. Na 1. ... TfeH sledi 2. DdH:! Tad8: 8. Lf7: + KhH 4 DdS:! in na 1. Ta7 2. Dd8:!, obakrat s hitro odločitvijo. 2. Sf7: Sf7: .1. Tc6. Beli je osvojil kmeta, poleg tega pritiska na črni položaj po sedmi vrsti. Po 3. . Tae8 lah-sledi 4 Dd7 Te4: 5. Tc8! s skom na polje 17 in z odločilnimi pretnjami na osmi vrsti po Tfcl Na S. • Kh8 ali na 3. . Tfe8gre4. Ta6:! Pire pa je, po načrtu, ki ga j« pripravil že pet potez pri* izvedel naslednjo kombinacija." 1. Td&! Tad8: 2. Sf7: Ld5 Izsiljeno! 3. Ld5: Td5. 4. ed5: Df7: 5. Dc5! Beli ima kmeta več, ki je zen tega še prost. Računa, bo to prednost lažje uvelja igri z damo, zato se i: njeni zamenjavi. 5. ... Db7 6. Tel Td8 7. d6 a5 Črni idče nasprotno igro oš daminem krilu, kjer pripravlja svojega prostega kmeta. Vendar pa beli z dosledno igro uveljavi svojo prednost. Sledilo fte 8. De5 b4 9. h3 Df7 10. a54: 11. Tc7 DfS 12.'Dd5+ Kf8 13. d7! h6 14. Tc8 Ke7 te Tc6! Dal-r 16. Kh2 Del iT Dd6+ Kf7 18. Dg6+ Kf8 1& Te6 in črni se je vdal. Kadar govorimo o izbiri na daljevanja, mislimo najpogosteje na odločitve, ki zadevaj« načelni odnos do pozicije, tj-do strategije igre. Vebkokršt pa se je treba med partijo izmisliti nad taktičnimi možnostmi, posebno tedaj, ko so strateške zamisli odpovedale. Položaj na diagramu 140 (AVERBAH - SPASSKI: Leningrad, 1966) je nastal po taktični žrtvi skakača na polju c6 za kmeta in močno kmečko središče, črni s tem ni doeegri polnega nadomestila, vendar pa so v položaju Številne možnosti, ki jih je težko med parajo preučiti do konca. i m, 14. NOVEMBRA 1989 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 19.STRAN.G LAS RADIJSKI SPORED 8 KOMPAS » JUGOSLAVIJA VAS POPOLNI hUMSTIĆNI *J POTOVALNI SERVIS november tednik - 9.06 Z na poti - 10.06 So-Batmeja - 11.06 Za - 11.20 Po re-po krajinah • Zapojte z nami - 12.10 v ritinu - 12.30 Kme **i nasveti - 12.40 Veseli ■»■fi aapevi - 13.00 Danes ■ OjOtVih - Iz naših krajev -jiaaln sporedov ■ 13.20 ******* m nabavna glasba -2* Priporoćajo vam... ~* Cfcaabena panorama -Zabavna glasba - 16.50 **• danes, radio jutri! -J* Viuljak - 17.00 Studio * I7J0 - Zunanjepolitični *ptt» . 18.00 Škatlica z f*» - 18.30 Mladi mladim Obvestila in zabavna ! - 19.35 Mladi mostovi "•00 Sobotni zabavni večer Zi prijetno razvedrilo 2IJ0 Oddaja za naše izseli* - 23.06 Lirični utrinki -M Portreti jugoslovanskih in poustvarjal 00.06 Nočni program — !**ota na valu 202 --£r dan na drugem - 13.06 Radi ste jih - 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 republik in pokra -0 Hitri prati - 15.45 za Marjetko Falk -podlistek - 16.15 -Jije - 16.40 Glasbe- - 17.35 Lahka glas avtorjev - 18.00 za chanaon •ji in ljudje t Nas medigra po kulturi 18.35 18.50 18.55 19.25 19.30 pesmi . medigra domovinskih čdni prenos iz Kopra) Mala nočna glasba -806 — V soboto obu .-spomine - 22.45 Zrcalo \S^2Z56 Glasba za ko-tpvgjajna S KOMPASOM NA SMUČANJE IA, 1#. november 'Dobro jutro.' - 8.07 Rajna za otroke - 8.44 za mladino - 9.06 Se tovarili! - 10.05 matineja — Kon-nafflj krajev - 11.00 s poslušalci - 11.10 Pnahalalti čestitajo in • . »jo - 13.10 Obve-* zabavna glasba -ta kmetijske proizva-liJO Pihalne godbe -fljntoreska tega tedna '8 popevkami po Jugo •15.10 Pri nas doma -"sdaijaka reportaža -iz notesa - 16.20 ■ kino - 17.06 Popu-n»e melodije - 18.40 JP*»ii doUci - 19.30 in zabavna glasba -g—tto noč, otroci! -,'**•* ume razglednice -jCyaedelj0 rvečer - 22.20 ■ tribuna mladih -1 JRT - 23.05 *riaki - 23.10 Mozaik plesnih ritmov • program — glas- Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo. Spori, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa KOMPAS — SMUKA 1981 V DOMOVINI IN TUJINI t PONEDELJEK, 17. november Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubjana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza — Sidnev Bechet - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa t KOMPAS SKICENTER TOREK, 18. november Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dobr dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših ADIO TRIGLAV JESENICI **£M področje za ra-fao občino 87,7 mega-\ \l ~ 9°fI1-'*8av8 dolina f aMgaherza — Jesenice I **» 100,6 megaherza H* val 1496 KHz S \* Lokalna poročila - 16.30 Kulturna £JA - Morda vas bo za vr? - Kaj je novega v KS!**»ji kaset in plošč 'Ljubljana Č .Lokalna poročila -i 16.30 Kam danes Vtf? ~ JufPton vam pred-IVj* "* Morda vas bo zani- I P8 niamo se uklonili IO?**dar vaznejUih dogod-7 preteklosti - Rekla Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila — 16 30 Oddaja za mlade — morda vas bo zani malo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Naš ol> zomik — Morda vas ho zanimalo — Po domače za'vas sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19-35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidar-šiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra -21.45 Glasbeni intermezzo -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dizielanda — Chris Barber -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Max Greger - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.35 Iz partitur orkestra Rias - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kul-» turi - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu — Kari Berger — Garv Burton - 22.15 Rezervirano za disco -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPASOM NA SILVESTROVANJE SREDA, 19. november Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska — Trio -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca -20.00 Koncert za besedo — Pesnik - 20.25 Bela Bartok: Prva sonata za violino in klavir (1921) Gidon Kremer — violina, Jurij Smirnov — klavir - 21.06 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo Dave Pike Set in Grupo Biafro - VVali in The Afro-Caravan - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V Plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur . . . »Bostonskega pops orkestra« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS ZIMA OB MORJU ČETRTEK, 20. november Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje — Republiška revija Zagorje 1980 - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz angleške klavirske literature -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah - 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub — Gost kluba: Borut Lesjak 17.40 Iz partitur orkestrov Južno-nemškega in švicarskega radia - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo — Sončna pot - 21.00 Zavrtite, uganite - 22.00 Mednarodni finski festival jazza v mestu PORI (IV. del) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec program \JPj KOMPAS 99 JUGOSLAVIJA VAš POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS PETEK, 21. november Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Legenda in scherzo -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Skladbe Gašperja Maska -18.30 S knjižnega trga • 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov • 22.30 Besede in zvoiki iz logov domačih - 23.05 Lirični • utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu — Herbie Hancock in Chick Corea - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora - 17.45 Iz musicalov in glasbenih revij -18 40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba Za 1 konec -programa NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■20 21 22 ■ 23 ■ 1 ■ * 26 27 , ■ 1 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 T 43 44 45 ■ 46 48 ■ 49 50 51 ■ 53 ■ 55 56 57 58 \ 59 60 61 e Vodoravno: 1. večja znanstvena razprava, manjši spis, tudi mednarodna pogodba, 8. slovenski slikar in likovni pedagog (1928- 1971), Marjan, 14. prebivalke Laponske, 15. visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu pira-midasto zožuje. 17. ljubkovalno srbsko moško ime, Aleksandar, 18. nastajanje trombusov. krvnih sesedkov, strjekov v žili, 20. kratica za eventualno, mogoče, 21. zastarel izraz za sladkovodno ribo krapa, 23. makedonsko kolo, ples v krogu, 24. simbol za kemično prvino litij, 25. hrvaška Industrija nafte, 26. mehek bombon iz žganega sladkorja in dodatkov, 29. gorski vrh nad Krnico, severozahodno od Triglava, 31. mesto v Črni gori, ob Tivtskem zalivu v Boki Kotorski, 32. kratica za post seriptum,pripis,34. gora v geografiji, tudi kratica države ZDA Montane, 35. kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju, 37. simbol za kemično prvino titan, 38. benediktinska opatija na Gornjem Bavarskem v ZRN, 40. gib noge pri hoji, teku, plesu, 42. lesena priprava za ročno predenje, 45. obadva, 46. kratica za opomba, opus, 48. lingvistična kratica za dativ, 49. organizator vstaje v Makedoniji, narodni heroj, Mirče, 51. simbol za kemično prvino nikelj, 52. ime našega prvega pesnika Vodnika, 55. grška reka na Peloponezu, Evrotas, 56. prebivalec Ango-- lije, 58. prebivalec Indije, 60. rimsko naselje pri današnjih Trojanah, 61. kraj pod Malim Kavkazom v SZ, severno od turške meje. Navpično: 1. pritisk, 2. samec pri raci, 3. sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto, 4. avtomobilska oznaka za Kotor, 5. oznaka za trinitrotoluol, 6. v fiziki lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov, 7. kdor se ukvarja s teorijo ali teoretičnimi vprašanji, 8. star izraz za hrast, tudi kraj pri Domžalah, kjer je doma znani ljudski zdravnik, 9. majhen (denarni) prispevek, utežna enota v Grčiji, 10. visok državni uradnik v sultanski Turčiji, 11. kratica za Jugoslovanska ljudska armada, 12. Anton Ingolič, 13. žlahten plin brez barve, vonja in okusa, element Xe, 16. del mesta s posebnimi značilnostmi, četrt, 19. mehek tonski spol, nasprotje je dur, 22. vse, kar je izvrstno, najboljše kvalitete, 25. osamitev, izoliranje, 27. medmet, ki izraža telesno bolečino, 28. v lingvistiki ime vrste, skupine predmetov; občno ime, 30. grenka sredstva za vzbujanje apetita, 33. stoti del, skupina sto predmetov; 35. nabožna, sveta podoba pri pravoslavnih, 36. dlesna, 39. kratica za televizija, 41. medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, medvedek vrečar, 43. okrajšava za odnosno, 44. ozemlje, zemljišče, področje. 47. kar se pridobi s plenjenjem, kar se ulovi, nalovi, 50. pogovorni izraz za šale, dovtipe. 52. nemški izraz za pred. spredaj, 53. kraj na Madžarskem. 54. kratica za Nemška demokratična republika. 57. Giuseppe Tartini. 59. Ivan Hribar. Rešitve pošljite do srede, 19. novembra do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mofte Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 7. novembra: I. stržek. 7. grinta. 13, prvenec. 15. rovarka. 17. ol. 18. Prini. 20. Anita, 21. Leon. 23. Apači. 25 anil. 26. prišlek. 28. GS. 30. Ive. 31. Ankara, 32. Natan. 34. Danaa. 36. zaloge. 39. inž. 40. Fe. 42. izobata. 44. Etah, 46. golob. 48. masa. 50. tedaj. 52. maroni. 54. PR. 55. analiza. 57. idejnik. 59. Aromun.60. A varka. Prejeli smo 99 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (150 din) prejme Stane Cajnko, 64260 Bled. Poljska pot 3. 2. nagrado (120 din) prejme Dušan Strus, 61000 Ljubljana. Milovčeva 13. 3. nagrado (100din) prejme Lenčka Sok, 64240 Radovljica. Mošnje 46. Nagrade bomo poslali po posti. Na Športnem oddelku Kokre v kranjskem GLOBUSU so se te zalotili s smučmi vseh vrst: tekaškimi, alpskimi, otroškimi. Zraven je seveda tudi bogat izbor smučarskih čevljev in okovja. Zazdaj se lahko izbirate med okovji salomon, tvrolia, look in marker. IZBRALI SO ZA VAS Na oddelku glasbil v GLOBUSU so dobili 48-basne harmonike na 5 registrov. Uvoz s Kitajske. Med rdečo in crno barvo lahko izbirate. Cena: samo 3.961.15 din Na oddelku ženskih pletenin v GLOBUSU spodaj imajo bogato izbiro ženskih pletenin. Vsi naši največji proizvajalci trikotaže so tu zastopani. Tale moden pulover z V izrezom in poudarjenimi ramami je od radovljiške ALMIRE. G LAS 20.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TATEOENNATV PETEK, 14. NOVEMBRA 1! TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 15.11. 8.00 Poročila - 8.05 Minigodci v glasbeni deželi - 8.15 Zbis - S. Makarovič. Vrček se razbije - 8.30 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.40 Zadnja dirka, otroška serija TV Beograd - 9.10 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd 9 40 A. Haley. Korenine - naslednje generacije - 11.15 Delaj z glavo. Spremenite način mišljenja, izobraževalna odd. - 11.45 Zelena zima sredi južnega Pacifika, dokumentarna odd. 12.15 Poročila (do 12.20) - 14^25 Nogomet Italija : Jugoslavija, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 16.15 Poročila - 16.20 Electric Light Orchestra. glasbena oddaja - 17.10 Košarka Ra-botnički : Cibona, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Naš kraj - 19.00 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30"TV dnevnik -20.00 J Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka - 20.55 Sobotna križanka - 22.25 Poročila - 22.30 Osvoboditev, ameriški film Nocoj bo na sporedu prva oddaja Sobotna T V križanka,*/;'o bomo lahko spremljali vsakih štirinajst dni. Oddaja bo potekala »V živo*, saj bodo gledalci ob njej reševali križanko (objavljena je v Stopu, Nedeljskem in 7 D) in uganjevali ime'»nevidnega gosta«. Avtorji tudi obljubljajo, da bo vsak našel kaj zase, saj so v oddajo uvrstili zabavno glasbo domačih in tujih avtorjev, zanimivosti iz sveta in domovine, imela bo svoj športni kotiček . .. Vodila jo bosta Miša Molk in Vili Vodopivec. Režiser William Wyler in pisatelj Sterling SUliphant sta se združila v obravnavi problema rasizma in ustvarila celo temačnejšo sliko kakor je v resnici. Bogat črnec iz Tenesseeja se loči od žene, ker?je prešuštvovala z belim policajem. Film Osvoboditev L. B. Jonesa je precej stereotipen. Oddajniki II. TV mreže 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV . ..- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z gertrudo Munitič - 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.20 Vidiki - 22.00 Športna sobota (od 22.20) S KOMPASOM NA SMUČANJE NEDELJA, 16. 11. 8.30 Poročila - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Lojzeta Slaka - 9.05 Čebelica Maja - 9.30 Beli kamen, švedska otroška serija - 10.00 Aljaska. Ameriški dokumentarni film - 10.25 Dežela sprehodov, novozelandski dokumentarni film - 10.40 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka -11.35 Tv kažipot - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dobr dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.40 Vojna in mir, I. del sovjetskega filma - 16.25 Poročila -16.30 Rokomet Borac (Banja Luka) Kolinska Slovan, prenos v odmoru Propagandna oddaja, in Športna poročila - 17.50 Sveti tripun, dokumentarna oddaja TV Skopje - 18.15 Sestanek v nebotičniku - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 T.Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, nadaljevanje in konec - 21.00 Pot na vzhod: Ljudje kroga, dokumentarna oddaja TV Zagreb 21.30 V znamenju - 21.55 Zabavno glasbena oddaja -22.10 Športni pregled 20. novembra bo minilo sedemdeset let od smrti velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Njegoi >t > n esm rtn < > pisa te Ijsk < > delo je spodbudilo vrsto filmskih režiserjev, da so se spoprijeli z njegovimi romani, med katerimi je Vojna in mir največkrat obdelan. Najbolj sloviti inačici sta filma Kinga Vidorja in Sergeja Bondarčuka. Zadnjega bomo gledali r štirih nedeljskih popoldnevih. Oddajniki II. TV mreže 15.50 Test - 16.05 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Abruzzo in Molise, dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Premagani, italijansk-fran-cosko-angleški film (do 22.45) *T KOMPAS SKI CENTER PONEDELJEK, 17.11 8.45 TV v šoli: TV koledar. Staro naselje, S pesmijo v Veliko Trojstvo, Vladan Desnica - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 17.05 Poročila - 17.10 Vrtec na obisku: Zaplešimo stroje -17.30 Živalstvo Avstralije, dokumentarna serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v KS - 18.20 Jezik v javni rabi: Uporaba strokovnih izrazov v nestrokovnih besedilih - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Veljko Radovič: Jakov objema trnje, drama TV Tito-grad - 21.20 Kulturne diagonale - 22.00 V znamenju -22.15 Mozaik kratkega filma: Zmagali bomo, jugoslovanski film Drama Veljka Radovič a Jakov objema trnje sega v sodobno življenje Črne gore. Njena zgodba ima korenine v preteklosti in slika mentaliteto ljudi. Glavni osebi sta Jakov in Lanjo. ki se po dolgih letih prijateljstva spopadeta zaradi razpadajoče hiše. Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test - 17.10 T V dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Ljudje pripovedujejo: Domovina v srcu in v sanjah - 18.45 Glasbena medigra -18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Boš-njak-J. Lovrič: Prekinitev v strojni - 21.10 Glasbeni trenutek - 21.15 Življenje filma -22.00 TV dnevnik - 22.15 Glasbeni dnevnik (do 22.45) T V Zagreb I. program 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Politična šola ZK Hrvatske - 18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 dalje isto kot na oddajnikih II. TV mreže TOREK, 18. 11. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Prva slovanska naselja. Zgodba, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) -15.55 Šolska TV: Linija, barva, svetloba; Kaj je igrani film? - 17.00 Poročila« - 17.05 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.15 Pisani svet: Pop 17.45 Folklorna skupina »Duna«, II. del - 18.15 Obzornik - 18.25 Čas, ki živi: Pod zastavo partije; (partizanski odred iz Siska), oddaja TV Zagreb - 19.05 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.36 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja - 20.55 B. Ibanez: Trsje in blato, TV nadaljevanka - 21.45 V znamenju -22.00 Iz poletnih kulturnih prireditev: Les Menestrels Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Pustolovščine, otroška oddaja - 18.15 Književni klub - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Brasil fan-tastico«, zabavno glasbena oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Družina in družba, dokumentarna serija - 22.05 Poezija: Svetlana Makarovič (do 22.551 TV Zagreb — 1. program 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Književni klub - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teme, aktualna oddaja - 20.55 Galileo, angleško-kanadski film - 23.15 TV dnevnik KOMPAS ... SMUKA 1981 . vir" V DOMOVINI ^ IN TUJINI SREDA, 19. 11 9.20 TV v šoli: TV koledar. Ali ste vedeli?, Baranja. -10.00 TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka. Predšolska vzgoja, Zgodba (do 11.20) - 17.30 Poročila - 17.35 Zbis - S. Makarovič: Volk v ovčjem kožuhu - 17.50 Ana-morfoze, kulturno dokumentarna oddaja - 18.10 Naša pesem 80, V. del - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik • 20.00 Film tedna: Trofeja, jugoslovanski film, po filmu odaja o režiserju K ari ju Vičeku in novosadski kinematografiji -21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.55 V znamenju -22.10 625 Film Trofeja prihaja iz novosadskih študijev Neoplanta in pripoveduje o lovskem čuvaju, kije izbran za predsednika komisije za ugotavljanje izvora premoženja. V novi vlogi se mož kljub trdnemu prepričanju, da bo dolžnost pošteno opravil, težko znajde, saj mu mnogi nagajajo. Še huje, tudi sam se znajde v čudnem spletu okoliščin, ki omajajo njegov vpliv v komisiji. Oddajniki II.TV mreže 16.10 Test - 16.55 Vaterpolo — prvo srečanje v finalu jugosl. pokala (s slovenskim komentarjem) - 17.45 Mesto brez ljubezni, lutkovna predstava, II. del - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Živa sfinga, predstava pokrajinskega gledališča iz Prištine - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Športni pregled (do 22.00) TV Zagreb - I. program 16.25 TV dnevnik - 16.45 TV koledar - 16.55 Vaterpolo -finale - 17 45 Mesto brez ljubezni, lutkovna predstava - 18.15 Pogovor s Cha(?allom, dokumentarni film - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda -21.30 Športni pregled - 22.00 TV dnevnik 22 15 Dokumentarni film ZIMA OB MORJU ČE1RTEK, 20. 11 9.00 TV v šoli: TV koledar. Pot v neznano, Matematika, Obiščimo letališče - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka. Biologija. Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) -16.1*5 Šolska TV: Linija, barva, svetloba; Kaj je igrani film - 17.20 Poročila - 17.25 Črni led, kanadski dokumentarni film - 17.35 S kajakom' po brzicah, ameriški dokumentarni film - 18.00 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti, otroška oddaja -18.30 Obzornik - 18.40 Zanima me, izobraževalna oddaja - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 T V dnevnik - 20.00 Tretja razsežnost - 21.35 Odprto za ustvarjalnost - 22.15 V znamenju - 22.30 Namizni tenis - jugoslovansko mednarodno prvenstvo vključitev v posnetek Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, oroška nadaljevanka -18.15 Nuklearna revolucija, izobraževalna oddaja - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1... gremo! - 23.30 Včeraj, danes, jutri (do 23.35) T V Zagreb I. program 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Nuklearna revolucija - 18.45 Danes v skupščini -19.30 TV dnevnik - 20.00 Argumenti 80 - 20.50 Drugi jaz, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Namizni tenis, jugoslov. mednarodno prvenstvo, finale (ekipno) — posnetek \g/ KOMPAS • ■ JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI *A SERVIS \m PETEK, 21. 11 8.45 TV v šoli: TV koledar, TV vrtec. Ruščina, Sončna energija - 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna oddaja, Zadnje minute -14.55 T V v šoli — ponovitev (do 16.00) - 17.10 Poročila 17.15 Pravljice iz lutkarjeve-ga vozička: 0 kozlovsketr biku in slamnati brezi - 17 45 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.10 Čez tn • gore : Logaški oktet - l&JS Obzornik - 18.45 Ognjem' melišča, izobraževalna odd« ja - 18.55 Varstvo pri deke Traktor - 19.05 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 20.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja - 21.00 V znamenju - 21.15 VVaslusg-ton za zaprtimi vrati. T\" nadaljevanka - 22.45 Nočm kino: Kanačrkova pe ameriški dokumentarni Včasih so rudarji jemali v globoke rove kanarčke, da so jih opozarjali na strupene pline. Danes so mnogi delavci sami poštah neke vrste kanarčki. Samo v ZDA umre vsako leto več kot 100.000 delavcev zaradi različnih »industrijskih* bolezni. Dokumentarec K a na rč kova pesem -prikazuje dramatične dogodke na dveh koncih ZDA. Kalifornijski delavci so zaradi proizvodnje pesticidov zbolevali za sterilnostjo, tkalci v Karoiinipa za boleznijo »rjavih pljuči Film prikazuje njihove poskuse, da bi zboljšai delovne pogoje, zagotovili medicinska oskrbo, socialno in sindikalno varnost. Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TV v madžarščini - l" dnevnik - 17.45 oddaja - 18.15 Namesto liste, mladinska oddaja. 18.45 Žepni kabaret TV dnevnik - 20.00 V ju-21.00 Včeraj, danes.* - 21.15 Portreti - 21.501 lačen, ameriški rum 23.35) TV Zagreb I. program 17.15 TV dnevnik - 17.35 Ti koledar - 17.45 Otroška daja - 18.15 Namesto liste - 18.45 Danes v stao ščini - 19.30 TV dnevni 20.00 Dober večer, glasbena oddaja Edvvard ih gospa Si serajski film - 21.50 TV nik - 22.05 Margaret dokumentarna oddaja NOVO V KINU r Ameriški znanstveno fantastični film Krč groze po vsebini zelo spominja na Komo. Skupina »znanstvenikov« na neki farmi presaja človeš/ie organe svojim bolnikom, vplivnim mogotcem in politikom. Krade jih mladim ljudem, kijih pod pretvezo zvablja na delo na farmi. Krč groze je, kot že naslov daje slutiti, precej grozen film in ga gledalcem s slabimi živci ne priporočamo. Po Brigitte Bardot, Catherine Deneuve in Jane Fonda je francoski režiser Roger Vadim odkril nov zvezdo, Cindy Pickett, ki ji mnogi prerokujejo enako uspešno kariero kot prejšnjim Vadimovim ljubljenkam. V filmu Nočne igre je Cindy zaigrala ženo, ki je v rani mladosti doživela posilstvo in zaradi tega odklanja moževe nežnosti, čeprav ga ljubi. Jo bodo »nočne igre« z neznanim obiskovalcem osvobodile strahu pred spolnostjo, je glavna nit tega psihološkega in obenem erotičnega filma Februarja 1918. leta je v Boki Kotorski izbruhnil največji upor v zgodovini vojne mornarice. Štirideset vojnih ladij z okoli 4500 mornar ji se je uprlo avstrijski monarhiji. Vstaja je bila po dveh dneh krvavo zadušena. Dogodek je opisan v filmu Kotorski mornarji. Tajni predal v banki menja lastnika, medtem ko prejšnji izgine brez sledu Policija odkrije umor. V ameriški kriminalki Skrivnost Švicarske banke so zaigrali Elke Sommer, David Jansen. ip Senta BJr&er. . »i. A - KINO KRANJ CENTER 14. in 15. novembra amer. barv. ročk mu sical LASJE ob 16.. 18. in 20. uri, 15. novem bra premiera amer. barv. erot. drame NOČ NE [GRE ob 22 uri. 16. novembra amer. barv. Walt Disnevev risani film SNEGULJClCA IN 7 PALČKOV ob 10. uri. amer. barv. ročk musical LAStlE ob 15.. 17. in 19. uri, premiera amer. barv. fant. gmzlj. KRČ GROZE ob 21. uri 17., 18. in 19. november amer. barv. erot. lirama NOČNE IGRE ob 16., 18. in 20. uri 20. novembra amer. barv. fant. grozljivka KRČ GROZE ob 16. uri. amer. komedija M A N HA TTA N ob 18. m 20. uri KINO STOR2IC 14. novembra ital. barv. akv film SVET NIKI IN DIAMANTI ob 16.. 18. in 20. uri 15. novembra amer. barv. pust. film ŠTIR JE MUŠKETIRJI ob 16. m 18 uri. angl barv vojni film MOST NA REKI KWAI ob 20. uri 16. novembra amer. barv. pust. film CON VOY ob 14. uri, danski barv erot film A VTO ( ESTA V POSTELJI ob 16. in 18. uri. pre miera amer. ban: krim filma SKRIVNOST ŠVICARSKE RANKE ob 20 ur, 17. in 18. novembra amer. barv. krim. film SKRIVNOST ŠVICARSKE BANKE ob 16. 18. m 20. uri 19. novembra premiera domačega barv. ZgOd i o/na drama KOTORSKI MOR NA RJI ob 16.. 18. in 20 uri 20. novembra ital barv. akni film TI '1)1 ANGELI HIRO VOZIJO ob 16. un. domati barv vojna drama KOTORSKI MORNARJI ob 18. m 20. uri KINOTRŽlC 15. novembra premiera Wall Disnevevegu risanega filma PEPELKA ob 16. uri. angl han pust film DEKI E IZ PLEMENA ASHANTI ob 18. in 20. uri. premiera amer ban fant. gntzljivkc KRČ GROZE ob 22. un 16. novembra amer. bari risani film S.SE GUUČICA IN 7 PALČKOV ob 15 un. angl barv pust film DEKLE IZ PLEMENA ASHANTI ob 17. in 19. un. premiera amer barv. erot. drame NOČNE IGRE ob 21 un 17. novembra umer barv pust film STIR ■JE MUŠKETIRJI ob 17 un. premiera amer barv ročk musicala LASJE ob 19 un 15 m 19. novembra amer. ban glasb, mu si, al LASJE Ob 17 m 19 uri 20. novembra angl barv vo/ni film .MOST NA REKI KWAIob 17 in 20 un KAMNIK DOM 15. novembra amer. ban. Wult Disihmi risom fil SNEGUUČ1CA IN 7 PALČKOV ob 16 un. amer ban. akcij drama SAM PION ob IH. m 20. un. premieru amer. barv knm filme KSRIVNOST ŠVICARSKE RANKE ob 22 uri 16 novembra amer hah Wust. film A RAB SKE AVANTURE ob 18 uri. amer barv film TV MREŽA obSKLun 16. novembra angl ban. pust film BA(, PADSKI LOPOV ob IX un.unur bari pust film eliper ob 20 un /7 novembra amer bari pust film TIGROVE OČI oh 20 un v* u t IS. novembru /up ban pust film KAMI KAZE NA KOl.ESIII ob 20 un 19. novembru /ugosl barv film DNEM OD SA NJ ob 20. uri 19 novembra angl barv B9*t. film DEKLE IZ PLEMENA ASHANTI ob 18. m M uri 20 novembra premiera umer nun lot n musicala LAStlE ob 18 in 20. un DUPLICA 15 novembra nem han politično groteska PLOČEVINASTI BOBEN ob TO uri IH novembra ungt han knm /l/m PO KANALU DO ZLATA ob 15, in 19, »ruamer ban Wdl/ Disruvei linani film PH H.KA ob 17 ur i . . V4 novembra danski bari erot. film AVTOCESTA V IH)STEUl ob 2o uri ;'il noiefnbrn amer bon c'<< 'humu NOČNE IGREof, 21) liri KOMENDA 14. novembra amer. ban. srhj/ietta STVO MRA VEU ob 19. uri 15. novembra angl. ban-, krim fitm KANALU DO ZLATA ob 17. uri amer* pust. film CONVOYob 19. uri ceSnjica 14. novembra danski ban- ervt AVTOCESTA V POSTELJI ob 20. uri 15. novembra jap. ban: risani film j ČICA ob 17. un. hongk. ban. f BRUCE LEE - ZADNJA IGRA 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 14. novembra franc. krim. film D\ V A LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 15. in 16. novembra amer. aJtrij. -fH" SUPERKASKADER ob 18. in 20. un KINO BOHINJSKA BISTRICA 15. novembra amer. ban pust. film FU-~*i PER ob 20. un 16. novembra amer. ban. pusti /SjkJI ARABSKE AVANTURE ob 18. un. c*r ' ban: film TV MREŽA ob 20. un 20. novembra jap. ban: pust. film KAM* KAZE NA KOLESIH ob 20. un KINO KRANJSKA GORA 15. novembra hongk. film UPORSt^ SHAOLINA ob20. uri 19. novembra amer. film OTOK dr .<*> ORA ob 20. uri KINO DOVJE 15. novembra :ah nem. film ZAPELJI^ K A ob I9.:l0urt I h. novembra hongk. film UPOR™ SHAOLINA ob 19JO uri Kino sporedu za Jesenice msmt EKONOMSKO-ADMINI8TRATIVNI ŠOLSKI CENTER Kranj Komenskega 4 razpisuje za takojšnjo zapo* slitev 1 ŠOLSKO ČISTILKO ZA STALNO 2 PRIPRAVLJALKO ŠOLSKIH MALIC ZA STALNO ALI HONORARNO Prijavite se v 15 dneh po oSIvi tega razpisa. Inter- fon. ..i 14. 1980 s Šolskih kidpT Vsem bralcem Glasa pošiljamo lepe pozdrave z 12. srečanja pionirjev dopisnikov v Trbovljah in jim želimo še veliko veselja ob prebiranju rubrike S šolskih klopi. Sergeja, Tomaž, Marija in Gregor smo Trbovljah *[J.do 9. novembra je bilo v Trbovljah dvanajst« ^akrvenskih pionirjev, dopisnikov mladinskih in ^^OjPMOv in revij ter zastopnikov devetih nagra- ^Jb oredniStvo je za srečanje predlagalo pet šolar-*» lani najbolj pridno sodelovali v rubriki S —jk Sergejo Malovrh, Marijo Stanonik, Vesno Gtegorja Marki ja in Tomaža Križ na rja. Žal pa Trbovljah ugotovili, da se je Vesna »izgubila«. Je molela, smo se zaskrbljeni spraševali? No, v :jek smo zvedeli, da je bil posredi nesporazum, bša Vesna prepričana, da se z mentorjem, ki naj Popeljal v Trbovlje, dobijo v Škofji Loki. Čakali 'Ljubljani... PHek zvečer so se mladi dopisniki seznanili s Ls~i vrstniki, ki so bili dva dni njihovi gosti-del srečanja pa se je začel v soboto zjutraj, * * v osnovni Soli pogovarjali s pisateljem Lojze-*wacičein, si ogledali razstavo pionirskih glasil in kovali s predstavniki uredništev, ki so jih — srečanje. ■o reči, da so bili »naSi« — Sergeja, Marija, m Tomaž — kar zgovorni. Nasuli so kup predlo-o bi rubrika postala Se boljša, čeprav so, kot so z njo zadovoljni. Tudi mi smo povedali svoje; Vtisi uvuijiu. * uui mi sinu puvcuan bvujc, ■e bo mogoče razširjati, da se trudimo za čim vsebino, da bi bili včasih dopisniki v svojih ---Ji lahko tudi bolj »originalni«. Skratka, izme-^kuienj so bile obojestranske in, vsaj upamo. ko so se mentorji literarno dopisničkih in krožkov v osnovnih šolah zbrali na stro-posvetu, so si dopisniki v spremstvu svojih ogledali rudarsko mesto, njegove kulturne in —ie znamenitosti. Kasneje so se udeležili otvo-[.*a*ave Živimo srečni v srečni domovini, na 1 z 72 likovnimi deli sodelovali učenci iz zasav--*vnih Sol. Izpustili seveda niso niti komentira-fbncerta Glasbene mladine Slovenije, ki je bil "Heljo dopoldne je bila zaključna prireditev ' ga srečanja. Mladim dopisnikom je sprego-Zorčič, član izvršnega odbora predsedstva J konference SZDL in sekretar društva novi-olevenije, v kulturnem delu pa so nastopili *i pevski zbor iz Trbovelj ter člani srednje-- kulturnega društva. Na prireditvi so podelili tarnanja najboljšim pionirskim šolskim glasilom, agraJerici sta dve z Gorenjske, glasilo, ki svojo vsebino odmerja knjigi, >rolit>m. oodeliuie Pionirska knjižnica v ■do za glasilo, ki svojo vseDino oamerja ivujirj i in pisateljem, podeljuje Pionirska knjižnica ' i-Prejele so jo Trate, glasilo literarnega krož Sole Cvetko Golar iz Škofje Loke, medtem likovno oblikovanje dobilo Brstje, ki ■zrado za ii»«",u v~**~v"""j'-osnovni Soli Lucijan Seljak v Kranju SALI SO SE V ZGODOVINO Puhar P* zlasti z Janez Avguštin Puhar, izumittlj fotografije na steklenih ploščah, slikar in pesnik, se je rodil 26. avgusta 1814 v Kranju. Tu je obiskoval normalko, po končanem tretjem razredu pa gimnazijo v Ljubljani. Bil je izjemno nadarjen. V latinskih šolah se je priučil tudi francoščine, angleščine in italijanščine. Rad seje ukvarjal z risanjem in botaniko, v višjih matematiko, fiziko in kemijo, nadarjen za glasbo je igraj več instrumentov, 1 k v poznejSi dobi večinoma napravi jal sam. r*fr je tudi aatronomija. btoazijskih Študijih se je hotel posvetiti umet-lom'in živim srebrom. V soboto, 8. novembra, je bila otvoritvena proslava 12. srečanja pionirjev dopisnikov v Trbovljah. Ob osmih zjutraj smo se zbrali v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prišli smo z vseh koncev Slovenije: iz Vipave. Apač.- Izole, Laškega, Maribora, Postojne, Murske Sobote in od drugod. Tudi mladi dopisniki Glasa smo bili na tem srečanju. Vesel iivžav je utihnil, ko je začet govoriti predsednik občinske konference ZSMS iz Trbovelj Miro Pirnar. Prisrčno nas je pozdravil in povedal nekaj zanimivosti p Trbovljah. Sledila je razglasitev nagrad najboljšim šolskim glasilom v letu 1979/80, zatem pa se nam je predstavil pisatelj Lojze Kovačič. Spraševali smo ga, kdaj je začel pisati in kaj piše zdaj. Vsem se je za spomin podpisal in nam zaželel plodno delo. Ogledali smo si razstavo glasil, ki so jih izdali slovenski pionirji v preteklem Šolskem letu. Zanimivo je bilo prebirati naslove teh glasil. Po ogledu razstave smo odšli na pogovor z uredniki časopisov in revij, ki so nas postale na srečanje v Trbovlje. G regor Markelj Naši dopisniki na srečanju Tomaž Kriinar, 6. razred osnovne sole Lucijan Seljak v Kranju »Prispevke sem začel pošiljati Glasu že pred leti, najprej na pobudo učiteljice, kasneje pa tudi sam. Najraje pišem pesmi. Po navadi se zvečer usedem za mizo in vržem na papir, kar mi ,pride' na misel. V šolskem dopisniškem krožku ne sodelujem, sem pa član knjižničarskega in akvarijskega krožka. Tako imam veliko možnosti za branje knjig. Preberem vse. kar mi pride pod roko. Od pisateljev imam najraje Franceta Bevka, navdušujejo pa me tudi pustolovske zgodbe izpod peresa Karla Mava. Julesa Verna in drugih avtorjev.« Tomaž ima razen slovenščine zelo rad tudi biologijo. V akvarijskem krožku učenci urejajo šolski akvarij, doma pa ima kar deset kanarčkov. Včlanjen je v kranjsko društvo ca varstvo in vzgojo ptic Lišček. Ce bi imel več časa — med drugim je tudi predsednik pionirskega odreda v šoli — bi proste trenutke popestril še z drugimi dejavnostmi, saj je fant. ki ga prav vse zanima. .21.STRAN.G LAS IZŠLO PRI MLADINSKI KNJIG Zadnjič smo vam na kratko predstavili tri drobne knjižice za najmlajše bralce, ki so pri Mladinski knjigi izšle v zbirki Čebelica. Danes vas bomo seznanili z novostmi iz zbirke Velike slikanice, ki so v knjigarnah že na voljo in jih bodo posebno veseli otroci nižjih razredov osnovne šole. V knjigi Ciciban, ciciban, dober dan so ob ilustracijah Marlenke Stupice na novo zaživele najlepše otroške pesmice pesnika Otona Župančiča. Izbrali smo Pesem naga-jivko, ki takole pravi: Trbovlje leže med Zagorjem in Hrastnikom in so majhno rudarsko mesto. Zaradi hribov, ki ga obdajajo, je ozko in razpotegnjeno. V njem je dobro razvita industrija, saj ima cementarno, rudnik, elektrarno in še bi lahko našteval. Kraju in okolici nekateri pravijo tudi Rdeči revirji. V mestu je veliko kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, spomenikov pa tudi muzej ima. Tu je letos potekalo dvanajsto srečanje pionirjev dopisnikov. Mesto nam je bilo všeč. Trboveljčani so nas lepo sprejeli. Starejši pravijo, da so Trboveljčani gostoljubni ljudje, to pa kar drži. Nam so starši trboveljskih osnovnošolcev dali prenočišče in hrano. Pri njih sem se dobro počutil. Mojemu gostitelju je ime Roman. Z njim sem se dobro razumel in postala sva prava prijatelja. Že takoj ob sprejemu mi je Roman pripovedoval o njihovem življenju, o mestu in o zanimivostih v šoli in doma. Roman je zelo nadarjen glasbenik, saj igra harmoniko, obiskuje glasbeno šolo, doma pa ima še cel kup drugih inštrumentov. Za igro sicer nisva imela časa, pogovorila pa sva se vendarle o vsem. Oba sva istih let, zato sva izmenjala tudi mnenja o šoli. Razkazal mi je mesto in njegove zanimivosti. Tomaž K rižnar Da bi bolje se spoznali, smo se v Trbovljah zbrali. V petek smo pripotovali, se z gostitelji spoznali, potlej malo pokramljali, v novem domu smo zaspali. Dopisnikarji zbrani vsi v dvorano zjutraj smo prišli, vneto smo poslušali, kar so nam povedali, kar so nam predstavili. Že nedelja je prišla; naslove še smo izmenjali in domov smo se podali. Sergeja Malovrh V nedeljo smo se* zadnjič zbrali dopisniki iz cele Slovenije v delavskem domu v Trbovljah, kjer je bila zaključna prireditev. Tu so našemu šolskemu glasilu Trate podelili priznanje za najboljše glasilo. Tudi Brstje iz osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju je prejelo likovno nagrado in posebno nagrado za posamične dosežke. Zaključni program je pripravil mladinski pevski zbor iz Trbovelj, ki se nam je predstavil z več pesmimi, folklorna skupina pa je zaplesala nekaj narodnih plesov. Prišel je čas za odhod. Poslovili smo se od naših prijateljev iz Trbovelj, ki so nas gostoljubno sprejeli. Z njimi so nam naši skopo odmerjeni dnevi hitro minili. Ostali so nam le spomini, ki jih dolgo ne bomo pozabili. Marija Stanonik Sergeja Malovrh, 5. razred osnovne aote Peter Kav*ić v Skofli Loki »V novinarskem krotku sem sodelovala prva štiri leta osnovne šole. Zdaj hodim k gimnastiki in drugo leto v glasbeno šolo. Igram klavir. Vehko tudi berem. Najbolj všeč so mi dela sodobnih pisateljev: Vitana Mala, Polonce Kovač, Slavka Pregla. Včasih sežem tudi po pesniških zbirkah.« Podobno kot Tomaž, tudi Sergeja najraje piše pesmi. O naravi in spremembah v njej, o vsem, kar se ,mota' v njeni glavici, jo sili k razmišljanju. Pesmi objavlja v šolskem glasilu, v Glasu, priložnostno pa se oglaša tudi na razpise v mladinskem tisku. Gregor Markelj, 7. razred osnovne šole Joaip Plemelj na Bledu »Lani smo pri pouku slovenščine vsak teden pisali spiše. Najboljše sem na pobudo učiteljice in potem že sam pošiljal Glasu. Nekaj so mi objavili tudi v Pionirskem listu. .Ležijo" mi najbolj dogodki, ki sem jih doživel in so se iz kakršnegakoli razloga močneje vtisnili v mojo zavest. Od vseh predmetov mi je v šoli najbolj všeč biologija. Žal letos ni več biološkega krožka. Hodim k obrambnemu in v klub OZN, v prostem času pa rad tudi berem.« Zima, zima beta. irh gore sedeta, vrh gore sedela, pa tako je pela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči čak i, čak i, Mirko ti! V počastitev 30. obletnice smrti pisatelja Prežihovega Voranca je v' zbirki Velike slikanice izšla zgodba o lačnih sirotah iz njegovih otroških let Levi devžej. Knjigo je zelo lepo opremila Jelka Reichman. Njena je tudi tale ilustraciia: Marija Stanonik, 8. razred osnovne šole Cvetko Golar v Škofji Loki »Prvo pesmico sem napisala, ko sem še orebirala Cicibana in Kurirčka. Govorila le o veverici. Kasneje sem se s podobnim veseljem lotila tudi spisov. Sodelujem v dopisniškem krožku in v klubu OZN, doma pa najraje berem in se igram s psom.« Ljubezen do živali je, kot kaže, prirojena vsem našim štirim sogovornikom. Mariji še posebej, saj celo razmišlja, da bi izbrala poklic živinozdravnice. »Ne vem še. Ali pa bom šivilja. Težko se je odločiti.« Matematičarka gotovo ne bo, saj jo ta predmet najmanj privlači. Najraje ima slovenščino, zemljepis in biologijo. V isti zbirki je izšla še basen Gri-gorja Viteza Zrcalce, v kateri smešnemu prepiru ob najdenem ogledalcu naredi konec šele močni medved. Hudomušno jo je ilustriral Marjan Manček. Knjižice podarja Mladinska knjiga našim zvestim sodelavcem. Menimo, da jih najbolj zaslužijo učenci iz 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju in otroci iz podružnične šole v Selcih, ki se že dolgo zelo pridno oglašajo v rubriki S šolskih klopi. Novosti iz zbirke Čebelica bomo zato poslali kranjskim, iz zbirke Velike slikanice pa selškim dopisnikom, da bodo z njimi obogatili šolske knjižnice. NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? Športnik, po katerem smo spraševali v naši zadnji nagradni uganki, je bil kolesar Drago Frelih. Kaže, da ga dobro poznate, saj smo prejeli zajeten sveženj pravilnih odgovorov. Izžrebali smo Jadranko Tominac iz Kranja, Ul. 1. avgusta 3, ki ji bomo poslali serijo Glasovih značk. Nova uganka bo verjetno nekoliko trši oreh za reševalce. Na fotografiji je dekle, članica prve ženske državne reprezentance v alpskem smučanju. Doma je iz Škofje Loke, kjer obiskuje tudi smučarski oddelek gimnazije. Smučarski strokovnjaki vidijo v njej zelo obetavno tekmovalko. Kdo je dekle na fotografiji? Odgovore pošljite do 24. novembra na naslov: CP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca tudi tokrat čakajo značke. m C lw A S22. STRAN PETEK. 14. NOVEMBRA 1! MALI OGLASI iPRODAM Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Humer, Cirilova 14. Kranj (Orehek) 9411 Poceni prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bela 6. Preddvor, telefon 45-223 9507 Prodam AVTOMAT za VREZO-VANJE MATIC (do M 8». Vengust. Brezovica 17, Kropa 9511 Prodam SEDLO. »KŠIR«, in zapravljivček na gumi kolesih. Voklo 100. Šenčur 9550 Prodam snežni PLUG (čelni — deska), Širina 210 cm, hidravlično dviganje, primeren za težji traktor. Stane Zibert, Suha 24, Kranj 9551 Prodam ZIMSKA JABOLKA, cena 7 din. Dolžanova 2, Kokrica — Kranj 9552 Prodam PEČ kiippersbusch, kombinirano PEČ za v kopalnico in 50-litrski BOJLER. Blaznik, Srakovlje 11. Kranj 9553 Poceni prodam SPALNICO. Šiš-kovo naselje 23, Kranj - Stražišče 9554 Prodam dobro ohranjene SMUČI (140 cm) z »OKOVJEM« in SMUČARSKE ČEVLJE. št. 39. Informacije po tel. 22-349 9555 Prodam dve otroški POSTELJICI z jogijem, čiko STOLČEK in pre- nosno TORBO za dojenčka. Jeriha, Šolska 4/a. Stražišče - Kranj 9556 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČ KE. Rožič Jože, Hudo 7, Tržič 9557 Prodam tri žive POLHE. Telefon 064-77-341 9558 Prodam KRAVO po izbiri. Cešnje-vek 3. Cerklje 9559 Prodam TRAKTOR stever. 18 KM in 8 let starega srednjetežke-ga KONJA ter novo diatonično HARMONIKO (BE. ES. AS). Dvorje 44. Cerklje 9560 Prodam PEČ EMO za centralno. 15.000 kcal. Bohte. Zasavska c. 15, Kranj 9561 Prodam KUNCE, pasme belbijski orjak. Subic, Zg. Bitnje 142. Zabnica Prodam dve breji OVCI in dva OVNA. Smrekar, Kropa 88 9563 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ANTONA ROTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja, mu podarili cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom za pomoč, tov. Sedeju za poslovilne besede in pevcem DU iz Kranja. Hvala tudi ZB Besnica, DO - Planika Kranj, Iskra — Elektromehanika, in g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrt, iskrena hvala! Vsi njegovi! ZG. Besnica 11. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA STRUPIJA ahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter istvovali z nami v težkih dneh. Hvala dr. Beleharju, Sindikalnim organizacijam: Živila se zal sočustvovali z nami v težkih dneh. Hvala dr. Beleharju, - TOZD Maloprodaja, PPT - TOZD Kranj, Domplanu Kranj ter duhovščini za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi! V SPOMIN Minilo je leto dni odkar nas je zapustil dragi sin, oče in brat MILAN KRŽIŠNIK iz Škofje Loke — Frankovo naselje št. 70 Čas beži svojo pot, a granka bolečina v srcih ostaja. Vsem. ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče,iskrena hvala. Žalujoči: mati Majda, oče Janez, stara mama Angela, hčerka Saša in brat Sandi! Nepričakovano nam je kruta smrt vzela našega dobrega moža, skrbnega očeta, dedka brata in strica EDVARDA RAKOVCA Pokopali amo ga v nedeljo, 9. novembra 1980, na pokopališču v Dupljah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili vence in cvetje nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Debeljaku, dr. Paulinovi in Pulmološkemu oddelku 200 Inštituta Golnik za zdravljenje in oskrbo. Najlepša hvala organizaciji ZB NOV Duplje za organizacijo in sodelovanje pri žalni svečanosti kakor tudi DPO iz Dupelj, ZRVS, njegovim sodelavcem, godbi iz Tržiča, pevcem iz Dupelj ter vsem govornikom. Zahvaljujemo se tudi DO ali OOS: Osnovne šole in vrtca Duplje, Osnovne šole France Prešeren Kranj, KZK Kranj, Gorenjskega tiska Kranj, ZLIT Tržič. Tiskarne Intituta Golnik in Kokre Kranj. Naj mu bo lahka rodna gruda! Vsi njegovi! Duplje, 9. novembra 1980 Prodam KRAVO frizijko. Zavelci-na Franc. Cankarjeva 32. Koroška Bela 9564 Prodam PEC kuppersbuch. SPALNICO. »KREDENCO« in HLADILNIK. Kocjanova 17 pritličje 9565 Prodam SMUČI elan TC (185cm) in RANGER (200cm) z »OKOVJEM« marker ter SMUČARSKE ČEVLJE, št. 44. Jan Igor, Višelnica 12, Gorje 9566 Prodam 5()-litrski KOTEL za žganjekuho. Struževo 12, Kranj9567 Prodam večjo količino ZNAČK. Naslov v oglasnem oddelku. 9568 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4kW. Arsič. Valjavčeva 12, Kranj 9569 Prodam eno leto stro TELICO. Velesovo 42, Cerklje 9570 Prodam KOSILNICO BCS. Jezerska c. 91, Kranj 9571 Prodam uvoženo, praktično zložljivo OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in krzneno JAKNO (zajec). Telefon 22-263 med 15. in 16. uro Prodam novo PEČ z bojlerjem. 35.000 cal. stadler. Trilar Franc, Puštal 103, Škofja Loka 9573 Prodam dobro ohranjeno SPAL-N ICO. Zanova ul. 11, K ran j 9574 Prodam KAVČ - GARNITURO. Gorenjskega odreda 16, VI. nadstropje, Kranj 9575 Ljubiteljem živali dam mlade PSIČKE, stare dva meseca, mešance kokeršpanjel. Kličite po telefonu. 064-74-531 popoldan 9576 Prodam barvni TELEVIZOR. Telefon 74-352 popoldan 9577 Prodam 60-basno HARMONIKO, znamke melodija. Primožič. Kamna gorica 80 9578 Prodam lepa zimska JABOLKA: jonatan. ontaria in boskopski kos-mač 1 kg po 9 din. Babic, Žeje 1, Duplje 9579 NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, z rodovnikom prodam. Pavle Žganjar, Pungart 15, Škofja Loka, telefon 064-62-804 9580 Prodam novo trajnožarečo PEC EMO Celje. Brence, Kranj, Draž-eoška 4 9581 Poceni prodam MIZO, JEDILNI KOT in kombiniran ŠTEDILNIK. Mavec, Šorlijeva 31. Kranj 9600 Prodam črn krznen PLAŠČ. 4500 din. Informacije po tel. 25-603 Prodam nov uvožen VRTALNI STROJ. Telefon 064-82-487 Prodam črn zimski PLAŠČ s pelerino in dodatkom krzna, zeleno zimsko JAKNO in bel jesenski PLAŠČ, vse St. 42. Kuralt Ivanka. Kranj. Ul Milene Korbarjeve 11 9688 Prodam rabljeno SPALNICO. Kramarič. Naklo 242 9689 Ugodno prodam obrana JABOLKA: zlata pramena in voščenke. po 8 din. Ravnikar. Kidričeva 18. Škofja Loka 9690 Prodam jalovo KRAVO za zakol. Jazbine 4. Poljane nad Škof jo Loko Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA in JABOLKA za mošt. Retljeva 10, Cirče - Kranj 9684 Prodam TELICE in KRAVO, po izbiri. Visoko 39, Šenčur 9685 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Petrovič, telefon 24-851 -int.46 9686 Prodam dve otroški POSTELJICI z vložkom. Zbogar. Naklo 212. telefon 47-327 popoldan 9687 Prodam nekaj lipovih HLODOV (2m>. Udir. Zaloše 6. Podnart 9606 Prodam termoakumulacijsko PEČ. Velesovo 75. Cerklje 9607 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA in 10 kub. m suhih DRV. Cerklie 98 (Robas) 9608 Prodam suha jesenova DRVA. Preddvor 10 9609 Prodam PRAŠIČKE Zalog 38. Cerklje 9610 Ugodno prodam osovine z ležaji za cirkular. Rotar, Golnik 46 9611 Prodam rabljena pločevinasta GARAŽNA VRATA, Preddvor 16 Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. 5 mesecev brejo KOBILO in 8 mesecev staro ZREBE. Kapus Franc. Zagonska 16. Bled 9613 Prodam nad 200 kg težko TELICO. Nasovče 10. Komenda 9614 SEDEŽNO GARNITURO in 2 kW termoakumulacijsko PEČ, prodam Plačilo možno s..kreditom. Pevr Jana. C talcev 6. Škofja Loka. tel.064-60-754 9615 Prodam staro STENSKO URO na uteži in star LIKALNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 9616 Prodam mlado, brejo KRAVO in od 40 do 150 kg težke PRAŠIČE. Po-savec 16. Podnart 961 / Menjam m lado jalov« KRAVO za brejo. Pol jče 23, Begunje 9618 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE Šmartno 7. Cerkje 9619 Prodam VOLA in bukova DRVA v »klaftrah« Pire. Šenturska gora 4. Cerkje »£20 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Sp, Brnik 56, Cerklje 9621 Prodam sest PHAŠlCKOV. starih sedem tednov. Sidraž 6, (Vrkje 9622 Prodam dva PRAŠIČA, težka DO ho kg Lahovče 47. Cerklje 9623 Prodam telit o. ki bo v kratkem telet ila Porenta. Breg ob Savi 3. K ran i 9624 Poceni prod« i p klasično zakonsko SPALNICO. Bohinjska Bistrica. Triglavska 58. tel. 76-171 popoldan Prodam PSA. nemškega ovčarja (rodovnik). Peter Barle. Cesta Ko-krSkega odreda 19. Kranj Prodani težko KRAVO po izbiri; 6 ali 8 mesecev brejo, dobri miekarici. in dve PEČI na olje. Križe 74 962*5 Prodam peč na olje EMO 5. Liber. Stošičeva 4. Kranj. Ogled v petek tn ponedeljek od 13. do 18. ure. Prodam KOBILO, sposobnu za vsa težka kmečka dela. Emil Skrinja r. Zg. Lipnica 2. Kamna gorica Prodam 2 meseca brejo KRAVO, drugo tele. Naslov v oglasnem oddelku. 962? Prodam nove TERACO STOPNI CE in novo vezano OKNO. dimen zije 60 X 120. Cuderman, KalinSkova 13. K ran j. telefon 21-182 samo dopoldan 9631) Prodam KRAVO s tretjim teletom. Hudo 1. Kovor - Tržič 96$ Prodam 2 toni CEMENTA 550 Anhovo in plinsko PEČ iskra super ser. za 1500 din. Cirče 10. Kranj Prodam KUHINJSKO OMARO. SISTEM gracia. višina 200 cm. širina 70 cm. globina 58 cm Kranj. Dražgoška 3. stanovanje 1 Prodam težko KRAVO, črno seka v 9 mesecu brejosti. Voglje 43. Šenčur 9641 Prodam 150 kosov STREŠNIKA novoteks. Telefon 27-935 Prodam kasetni AVTO-RADIO stereo. Rezar, Grad 28, Cerkje 965* Prodan nemško trajnožarečo PfiC kuppersbuch. Resnik. Zbilje 3* Medvode 96* /--- PRIREDITVE DRUŠTVA MODRINA MATINEJSKI PLES Za učence višjih razredov osnovnih šol pod strokovnim vodstvom plesnega učitelja bo v nedeljo, 16. novembra ob 15. uri v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6 Vabljeni tudi starši plesalcev. KUPIM Kupim plinsko PEČ trunu* 3002. Plačam dobro. Ponudbe po *1 lefonu 24-697 od 15. do 18. ure i** I Kupim JERMENICO. prem«* 1,10 m, deljivo, širine 15 do 20 c» Trnove, Duplje 4 Kupim drobni KROMPIR * krmo. Krivec. Šenturska gor« & Cerklje Kupim SLAMOREZNICO s f ha ln ikom in verigo, po možno*: motorjem. Draga 14. Škofia L*" Prodam KOMBI 1300 TK. W»> 1976 ali zamenjam za osebni a^** Peter Barle, Cesta Kokrškega oo*" da 19. Kranj Kupim termoakumulacijsko od 2 do 6 kW. Telefon 62-809 Kupim ŠTEDILNIK kupij? buseh. Lipar, Lahovče 77. CenW Kupim KOSILNICO BCS 7.25X 13 (za opel, mercedes »tarejSi letniki) Valič. Vo-'•a 12. Kranj 9590 $4*m ZASTAVO 101, letnik registrirano do oktobra 1981. Ziganja vas 16, Tržič. In-»jepo tel. 22-291 9591 ljiemu ponudniku prodam «nik 1978, prevoženih 33.000 *>to radio univerzum, stereo s i. Tominčeva 26. Stražišče, *344 9592 ^odni ceni prodam VW vari-•taik 1969. Ogled vsak dan po pri Brcar. H rase 22/a pri 9593 P- letnik 1978. prevoženih km. ugodno prodam .Sušnik. 152, dopoldan tel.: 064-21-779 "i prodam dobro ohranjeno *VO 101, letnik 1975. registri-maja 1981. Veljka Vlahovi-. "-anovanje 2., K ran j OPEL REKORD 1700. 1974. Prestor Janez, Staneta 38, Radovljica 9633 •m LADO 1600. staro 10 me Robljek Bojan. Golniška c. 48. 9634 karamboliranega AUSTI-I. letnik 1972. Možnost po-Ogled v soboto in nedeljo i- Flander Marko. K nape 16. Škof jo Loko 9635 ZASTAVO 750, letnik •novljeno, registrirano za eno " prej. Marko Marijan, Fran- Ije 43/20, Skof ia Loka fc» ZASTAVO 750, letnik zamenjam za ZASTAVO *je 26, Šenčur 9637 karambolirano ZASTA-* dele za NSU. Sp. Veterno 9642 prodam ŠKODO MB *teik 1968. garažirano. Ogled Popoldan od 15. do 18. ure. ^fenka, C. revolucije 8. Jese- 9643 ŠKODO 100, po delih. * Miro. Velesovo 34. Cerklje » dobro ohranjeno SIMCO 1 generalni, letnik 1969, ali za fičota. Domazet Raj-Staneta Rozmana 5. Zlato 064-24-239, Kranj 9645 AMI 8 break. letnik 1971. . registriran do januarja ^8fed. Partizanska 21, telefon 9646 OJ*« avto R-4, letnik 1974. re-C*8 do julija 1981. Vprašajte po '1® od 15. ure dalje 9647 «» ZASTAVO 101. letnik ^Jntarjeva 8/a. Kranj - Cirče kTjai avto NSU 1200 C. Orehek Mokrica — Kranj. Snediceva 9649 dele za menjalnik od 350 ccm ter batne obročke: PLATIŠČI za vvartburga. Ivo. Olševek 65. Preddvor Prodam CZ 250. dobi o ohranjen, letnik 1971. Trček Bogdan. Mrzli vrh 2. Ziri 9650 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. prevoženih 45.000 km. Križaj Tanja. Godešič 54. Škofja Loka 9651 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. Telefon 47-035 od 7. do 15. ure Kupim leva in desna VRATA ter zadnjo steno za »fičota«. Krt, Kurirska pot 7. Kranj - Prilfiskovo 9654 Prodam ZASTAVO 750 in JAVVO 350. športno opremljeno. Poljanec Tomo. Pot za krajem IH. Kranj -Orehek 9683 STANOVANJA KS; Oddam opremljeno. centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE v Kranju, za I do 2 leti. za predplačilo. Ponudbe na »Glas« pod: Nekadilec 9658 Iščem SOBO za samskega moškega srednjih let v Radovljici ali bližnji okolici Ponudbe po tel. 79-431 V opremljeno SOBO, sprejmem dva moška. Stritar. C. na Klanec 31. Kranj 9660 Mlada zakonca s sedemletnim otrokom iščeta za dobo 1 leta eno-sobno, lahko neopremljeno STANOVANJE ali SOBO s souporabo kuhinje, na območju Radovljice. Telefon 75-060 - int. 53 popoldan (Simčič) Mlada tričlanska družina išče STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Avsec Silva. Reška 29. Ljubljana, tel. 061-267-840 3694 Mlademu fantu oddam ogrevano SOBO. Zlato polje 15/a, Kranj 9537 Prodam celotno podstrešno STANOVANJE, cena 13 SM in eno SOBO s posebnim vhodom ter sanitarijami in oddam SOBO v najem Telefon 77-472 960j Zobna poliklinika: iščejo GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju, v bližini zdravstvenega doma. Ponudbe po tel. 28-483 (direktor) in 25-261 - int. 432 •-■ _9479 1 POSESTI I Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Lahko za devaze. Naslov v oglasnem oddelku. 9662 V okolici Kranja kupim staro kmečko HIŠO ali GOSPODARSKO POSLOPJE. Ponudbe pod: Gotovina 9663 Kupim manjšo HISO. lahko nedograjeno, ali potrebno popravila, za občasno bivanje na deželi. Ponudbe pošljite pod: Ožja Gorenjska 9664 Iščem GARAŽO, za zimski čas v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 22-434 9665 GARAŽO vzamem v najem, kjerkoli v Kranju. Milan Vesel. Levstikova 1. tel. 27-461 dopoldan 9666 Reklamno IZLOŽBO v rentru Kranja, oddam. Jenkova 5. Kranj Kupim VILO ali POČITNIŠKO HIŠICO v Bohinju ali na Bledu, po možnosti z razgledom na jezero. Ponudbe z opisom in navedbo cene poščljite v oglasni oddelek pod šifro: S. B. Ljubljana 9602 ZAPOSLITVE! Zaposlim delavca za ulivanje aluminija v kokile. OD po učinku, od 8.000 din dalje. Interesenti morajo imeti odslužen vojaški rok in stanovanje v okolici Škofje Loke. LIVARSTVO. Primožič Stane. Zminec 30. Škofja Loka 9539 Skuosčina krajevne skupnosti Ljubno, družbenopolitične oreanizaciie in druStva krajevne skupnosti Ljubno sporočajo žalostno vest, da je v 70. letu starosti umrl vsestransko aktiven in predan družbenopolitični delavec IVAN LANGUS čaatni predsednik skupščine krajevne skupnosti Pogreb bo v petek, 14. novembra ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Ljubno p r •» p r p » V redno delovno razinei"je sprejmem KLEKTROVARILCA. Uroš Ožbolt. Kranj. Ljubljanska 1 9668 Mlajši upokojenec išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 96W» KLJUČAVNIČARJA. / znanjem varenja sprejmem v redno delovno razmerje. Jože Kogovšek. Vodnikova c 295. Ljubljana 9603 Delavca za priučitev v KLJUČAVNIČARSKEM poklicu sprejmem v redno delovno razmerje. Jože Kogovšek. Vodnikova 295, Ljubljana 9604 VAJENCA za ključavničarsko stroko sprejmem v redno učno razmerje. Jože Kogovšek. Vodnikova c. 295. Ljubljana 9605 VODIM poslovne knjige samo slojtiim obrt nikom, in izdelani zaključni račun /a leto 198(1. Ponudbe |xid: Verzirana — Škot jo Loka 9671 LASTNIKI STANOVA NJSKIH HIŠ POZOR' Poceni IZOLIRAM cevi rent talne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 061-341 -196 9672 Popravljat?) vseh vr ROLETE: lesene, plastične in vse vrste ZALUZIJ, naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 064-75-610. Lahko pišete, pridem na dom 9304 Popravljam vseh vrst transistor-ske SPREJEMNIKE. GRAMOFO ---23 STRAN. C L, A S ČISTIM in POPRAVLJAM. Telefon 061-737-466 954: OŠ FALO PRIRFDITVF^E SE" KASETOFONE.' Silvo Mulej. rrllHCmiVb— Staneta Žagarja 57. Kranj pri pli- Društvo za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj prireja v sodelovanju z jeseniškim društvom prvo samostojno RAZSTAVO SOBNIH PTIC v delavskem domu, vhod 6, od 2L do 24. novembra. Pridite! Ansambel SIBILA vas vabi vsako soboto ob 20. uri na PLES v hotel KAZINA na Jezerskem 9670 POZOR! DISCO »M« - vsako soboto in nedeljo v Mavčičah ob 17. uri 9671 OBVESTILA =0 nami Hitro in kvalitetno IZOLIRAM napeljave centralne kurjave. Golni-ška 103, Kokrica - Kranj 9673 9491 S februarjem iščemo v Kranju VARSTVO za sedem mesecev starega fantka. Najraje v okolici dijaškega doma.' Stepan. Krožna ul. 10. Kranj 9676 ANGLEŠČINO in ITALIJANŠČINO INSTRUIRAM v Škofji Loki. Telefon 62-613 9677 Iščem VARSTVO na domu za 15-mesečnega dečka. Informacije po-j)oldan po tel. 26-675 ali Kajzer Marijana. Kalinškova 19. Gorenje. Kranj 9678 Iščem VARSTVO za 7-mesečno deklico. Ponudbe po tel. 28-190 9679 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega in nepozabnega brata, strica in nečaka ALEŠA VIHARJA se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spremili do njegovega preranega groba, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo prijateljem iz Alpskega letalskega centra Lesce-Bled za zadnje spremstvo, pripadnikom JLA za častno stražo, Sindikalni organizaciji Save Kranj ter sosedom in mladini krajevne skupnosti za poslovilne besede. Žalujoči sorodniki! Kranj, 12. novembra 1980 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame. stare mame. prababice in tete MARIJE OTER roj. Sovinec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Zamanovi. zdravniškemu osebju Bolnice Golnik za zdravljenje. Zahvala velja tudi pevcem in g. župniku za poslovilni obred. Vsi njeni! Škofja Loka, 10. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame. stare mame. sestre in tete NEŽKE POLJANŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku in ostalemu zdravstvenemu osebju, govorniku Dominiku Bogataju. ZB Primskovo. pevcem in g. kaplanu. Vsem še enkrat, iskrena hvala! Vsi njeni! Kranj, Cerklje, 13. novembra 1980 Sojenje Metodu Trobcu Trobčeva mati kot priča NESREČE Včerajšnja sodna obravnava, na kateri je pričala tudi Marija Trobec, obtoženčeva mati, je za dva dni prekinjena in se bo nadaljevala v torek, ko bo prišel na predlog obrambe še izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršič — V torek so izvedenci zdravniki razložili sodišču, kako so ugotovili iz najdb ostankov kosti, da gre za najmanj pet oseb Včeraj, enajsti dan sodne obravnave proti Metodu Trobcu pred senatom temeljnega sodišča v Kranju, je na prostor za priče stopila 59-let-na Marija Trobec, mati obtoženega. Marija Trobec se je sicer že med preiskavo proti Metodu Trobcu odpovedala pričanju, zdaj pa se je na predlog obrambe pojavila pred sodiščem. Pripovedovala je o svojem življenju, kako se je preživljala skupaj s svojimi štirimi otroki. Za delo na kmetiji je bila večidel sama, vsaj dokler so bili njeni otroci majhni, le včasih je z denarjem ali kako drugače pomagal tudi oče njenih dveh zadnjih otrok dvojčkov Cirile in Metoda. Za Metoda je povedala, da je imela z njim veliko dela, saj do četrtega leta ni shodil in tudi govoriti je začel pozno, v petem letu. Sicer pa je kasneje v šoli prva leta normalno zdel oval, čeprav se je nekoliko slabše učil od sestre; ponavljal je peti razred, šestega naredil z dobrim uspehom, v sedmem pa je padel in verjetno s tem tudi zaključil šolanje. Delal je rad, pomagaLje na kmetiji, najraje v gozdu. Trobčeva mati je nato podrobno opisala tudi obrekovanja sosedov, da je Metod kot štirinajstleten ali petnajstleten več kot enkrat požgal kozolce. Zaradi tega naj bi, tako je zatrdila Trobčeva, tudi po odsluženju vojske, odšel na delo v ZRN. Obširneje pa je govorila tudi o sinovem slabem počutju, o . težavah t želodcem, o tem da je jemal zdravila ter o glavobolih, ki naj bi ga mučili (kot bi imel žareče oglje v glavi) tudi potem, ko so ga odpustili iz bolnišnice v Polju. Po njenem naj bi bil tudi pogosto zamišljen, kar sedel je, skratka ni bil več tako za delo kot prej, ampak le občasno. Pil da je malo, za dekleta se ni menil, vendar pa se je oženil, ne da- bi o tem vprašal mater. Sicer da je bil vedno bolj vase zaprt, nič kaj zgovoren in spremenljive volje. Skratka, Trobčeva mati se je potrudila, da je sodišče zvedelo kar največ o sinovem slabem počutju in pogostih glavobolih, vendar pa zaradi njih ni poiskal zdravnika. Trobec, ki je ves čas pričanja svoje matere pred sodiščem stal, materi so prinesli zaradi začetne slabosti stol, ni hotel sesti ne na prigovarjanje predsednika senata ne na prigovarjanje svojega zagovornika. Tesna navezanost na mater je bila kasneje, ko so bila pred sodiščem med drugim prebrana tudi pisma iz preiskovalnega zapora, razvidna tudi iz številnih pisem, ki jih je Trobec pisal materi. Pisma so vsa lepo oblikovana, v pravilnem slovenskem jeziku in z besednim zakladom, ki se ga ne bi sramoval nihče tudi z več razredi šol, kot pa jih ima Trobec. Včeraj je bilo pred sodiščem prebranih tudi več zapisnikov in poročil o preiskavah, ogledih, kar vse se nanaša na dejanja iz obtožnice. Trobec je za nekatera pisma, ki jih je pisal iz preiskovalnega zapora pokazal še poseben interes, da se preberejo, tako kot na primer za pismo odvetniku Šerbcu. v katerem se hu-duje. zakaj je dovolil, da je kupec Trobčeve hiše v Dolenji vaši št. 22 dobil nazaj kupnino. (Kupec namreč potem, ko je izvedel za najdbe v krušni peči in drugod, ni več hotel MODNI SALON KAVČIČ MARIJA Tomšičeva 15. Kranj Polog stalne redne dejavnosti šivanja po meri je naša nova dejavnost tudi izdelava in prodaja: — otroških žametnih kavbojk, — igralnih hlač, — otroških smučarskih rokavic, — dekliških poloblek in — otroške jogi posteljnine vseh vrst VSE PO UGODNIH CENAH Odprto vsak dan od 9 do 12. ure in popoldne od 16 do 18. ure, razen sobot biti lastnik in je zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe.) Medtem ko je včeraj Metod Trobec pokazal, da pozorno spremlja obravnavo, kar je bilo očitno pri branju nekaterih pisem, pa v torek, ko so bili pred sodiščem izvedenci sodne medicine, ki so prinesli tudi posmrtne ostanke petih žrtev hiše v Dolenji vaši št. 22, pa razen popolne negibnosti in morda za odtenek večje bledice, ni pokazal, da sledi dogodkom. Dr. Tomaž Jančigaj. zdravnik na Institutu za sodno medicino v Ljubljani, je podrobno opisal, kako so bili zbrani ostanki okostij v Dolenji vasi in na katerih mestih so bili najdeni ter kako je bilo delo za razpoznavo razdeljeno med izvedence. Z gotovostjo je potrdil, kot je bilo zapisano že v izvedeniškem mnenju, da gre pri najdbi treh drugih vratnih vretenc, katerih ima človek le po enega, za najmanj tri osebe. Izločili so tudi okostja, ki so jih v sodelovanju s strokovnjaki veterinarske fakultete prepoznali za srnadja. V pepelu so dobili nepopolne, a karakteristične dele človeške lobanje, -ki pripadajo najmanj petim osebam. Našli so namreč sedem skalnic — del kosti senčnice in sicer pet levih in dve desni, vendar pa strokovnjak meni. ker ni mogoče desni skalnici točno določiti levi par, da gre torej za najmanj pet oseb, kar pa seveda ne more obenem tudi pomeniti šest oseb. V preiskavi so bili tudi vzorci krvi najdeni na podboju vrat krušne peči, vrat stranišča in na podbojih vrat v stranišče ter na nekaterih ženskih oblačilih in oblačilih Metoda Trobca. Za vse krvne madeže razen za enega na suknjiču, ta je pripadal srnjadi, je bilo ugotovljeno, da so človeškega izvora: na volneni jopi je bila kri skupine A, na V soboto, 15. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur, in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje. Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 64, Kranj. Živila: prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: Potrošniški center Planina II, Planina 63, PC Klanec, Likozarjeva 12, prodajalna SP Pri Nebotičniku, Kranj, Stošičeva 1. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi. Šenčur. JESENICE Emonamarket. Prešernova l/a in Rožca — Samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. ŠKOFJA LOKA Samopostrežna prodajalna Fran-kovo naselje in Mesnica Kidričeva 65. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 30 din, cvetača 32 din, korenček 22 din, česen 60 din, čebula 21,70 din, fižol od 33 do 60,50 din. pesa 12 din, paradižnik 25 din, paprika 18 din, slive 55 din, jabolka od 12 do 14 din, grozdje 28 din, limone 47.95 din, ajdova moka 31.70 din. koruzna moka 13,25 din, kaša 21,25 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,35 din. sladko zelje 6 din, kislo zelje 13,80 din, kisla repa 11,50 din. orehi 272,80 din, jajčka od 3,80 do 4 din. krompir 7,40 din. KRANJ Solata od M) do 40 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 25 din, česen 60 din, čebula 25 din, fižol od 40 do 50 din. pesa 18 din. paradižnik 30 din, paprika 30 din, slive 40 din, jabolka od 15 do 18 din, hruške 20 din, grozdje 30 din, kokoši 80 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 18 din, kaša 35 din, surovo maslo 100 din, smetana 48 din, skuta 40 din, sladko zelje 18 din. kislo zelje 25 din. kisla repa 20 din. orehi 280 din. jajčka od 5 din. radič 45 din. krompir od f} do 6 din. puloverju in spodnji moški maji skupine B, medtem ko ima Trobec skupino 0. Drugi izvedenec doc. dr. Štefan Stražiščar. zdravnik, je razložil ugotovitve glede najdenih ostankov kosti trupa in udov. Iz ostankov medeničnih kosti je bilo moč ugotoviti, da gre za ženske kosti. V pepelu pa so našli tudi devet človeških pogačic, ki jih je bilo kljub bolj ali manj okrnjenemu materialu mogoče spoznati, da gre za pet levih in štiri desne, vendar jih zaradi anatomskih posebnosti ni mogoče razdeliti po parih. Potrdil je, da ostanki kosti zanesljivo pripadajo petim odraslim ljudem, glede na značilnosti medenic pa ženskam. Iz ostankov bolj ali manj počrnelih kosti ni bilo mogoče ugotoviti, za katere osebe gre, pač pa je za identifikacijo ene poskrbela primerjava z obstoječo zobno kartoteko Zorice Nikolič. Dr. Zvonimir Zajdela, stomatolog s klinike za maksiofacialno kirurgijo v Ljubljani, je iz ostankov v pepelu lahko sestavil štiri spodnje čeljusti in tri zgornje vse s pripadajočimi zobmi. Čeljust z ostanki zobovja se zanesljivo ujema s podatki iz kartoteke Zorice Nikolič. tako po zalivkah. izdrtih zobeh in zlati kroni. Izvedenci pa niso mogli odgovoriti na vprašanje obrambe o možnih vzrokih smrti, saj sodna medicina lahko govori le cv truplih iz ognja. Dr. Stražiščar je tudi odgovoril na vprašanje o možnih vzrokih smrti pri davljenju in pri tem navedel tri v medicini poznane vzroke smrti pri tem načinu. Sodna obravnava se bo nadaljevala v torek. Na predlog obrambe je namreč sodišče poklicalo kot izvedenca prof. dr. Nikolo Peršiča, psihiatra, iz Zagreba. L. M. TOVORNJAKA TRČILA Mrzli Studenec - V torek. 11. novembra, ob 10. uri dopoldne se je na lokalni cesti Mrzli Studenec — Javornik pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik tovornega avtomobila Janko Ulčar (roj. 1928) iz Sp. Gorij je peljal proti Javorniku. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik tovornega avtomobila Miroslav Ambrožič s Poljšice. Oba tovornjaka se zaradi neprimerne hitrosti na ozki cesti nista mogla zaustaviti pred srečanjem in sta trčila. Nihče ni bil ranjen, škode na vozilih pa je za okoli lOl.OOOdin. VOZNIK IN SOPOTNICA RANJENA Kranj - Na magistralni cesti se je v sredo, 12. novembra,-ob 15. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Anton Vamberger (roj. 1958) iz Kranja je vozil proti Ljubljani; na Orehku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Iz nasprotne smeri se je kolona vozjI zaradi gostote prometa ustavila, med njimi tudi avtobus, ki ga je vozil Jože Avsenik (roj. 1932) iz Tržiča. Voznik Vamberger je trčil v avtobus, pri tem sta bila voznik in sopotnica Irena Hajše iz Kranja so ju prepeljali v Zbilje — Člani lovske družine vode so bili na nedeljskem prijetno presenečeni, saj so usiretik kar 18 zajcev in tako morali hx predčasno zaključiti. Po osmih letih je bil to največji odstrel -fr N£ P2/žJVAJr10 CUA NA O&EHJj KO 6A PA Š£ ZA 50MTO NIHAMO l huje ranjena in Klinični center. TRČENJE Z AVTOBUSOM Vrba - V sredo, 12. novembra, ob 17. uri se je na magistralni cesti pri Vrbi pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Brus (roj. 1951) iz Lipice je vozil proti Jesenicam. Ko je peljal pod železniškim nadvozom, ga je zaneslo v desno na bankino, ki je nekaj nižja od roba vozišča. Poskušal je speljati nazaj, pri tem pa ga je zaneslo v "levo na prometni pas namenjen za promet iz nasprotne smeri. Prav tedaj je pripeljal iz nasprotne smeri avtobus, ki ga je vozil Stane Tršek (roj. 1939) iz Škof-ie Loke, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. V hudem trčenju je sopotnica v osebnem avtomobilu Katarina Jerebic, stara 25 let, iz Radovne dobila tako hude poškodbe, da je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrla. Huje ranjena je bila sopotnica Jožefa Brus, voznik Brus pa lažje. Škode na vozilih je za 90.000 din. L. M. Rekordi se vrstijo - Janez tel iz Stanežič je bil prijetno pm*-\ nečen, ko mu je ena izmed b*(, hitevala v rasti. Ko jo je pa in dal na tehtnico, kar ni -verjeti, tehtala je namreč nat 34 kilogramov. Kot trdijo v ki ski zadrugi Medvode, kjer so razstavili v izložbo poslom, na Tacenski cesti, je to doslej težja buča pri nas. -fr 32: mm