843. štev. V Ljubljani, sreda dne 22. aprila 1914. Leto 111. Posamezna štev. „Dnevaw stane 6 vin.; ravno. j toliko posamezna številka „Bodeče Neže*. '„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike Btaue „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanjo naročniki stane ,,Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5’50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ::: upravništvu. ' 1 * :: "• Telefon številka 118.' 1 ' ' ' :: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Kaj se godi v Skednju? škandali se nadaljujejo. — Nemci silijo Slovence, da podpirajo nemška društva, T r s t, 20. aprila 1914. Naša zadnja vest o nemških provokacijah v Skednju pri Trstu je vzbudila med tržaškimi slovenskimi krogi veliko ogorčenje. ^ Še istega dne pa nam je došlo iz Skednja poročilo, ki se nam je zdelo skoraj neverjetno. Naš tržaški poročevalec se Je podal vslcd tega v Skedenj, kjer je dobil od strani delavcev v plavžih natančne informacije, ki jih tu podajamo. Nemški delovodje in inženirji v plavžih agitirajo za nemško veselico, f®-Razdajajo tudi vabila. Istodobno pa agitiralo Za mainlško slavnost, ki jo priredi »Schulvereln«. Kakor trdijo, bo najprej zborovanje v prostorih »Legine« šole, nato pa ob-hod po vasi. Nadalje nemški delovodje in inženirji in drugi zaupniki z? ®ya*°’ se slovenski delavci v Plavžih vpišejo v »šulferajnsko« društvo. Zahtevajo tudi, da slovenski delavci zahajajo v nemško gostilno »Riviera« in da se izogibajo slovenskih gostiln. Ker so prepričani, da jim bo ta akcija uspela, zato bodo v kratkem otvorili v Škednju še eno nemško gostilno. Tudi na otvoritev trg0vh,e se Pripravljajo, ki naj bi bila nekakšen »konzuni« za delavce v plavžih — toda v rokah »Kranjske Industrijske družbe«. Naš jroročevalec delavcu: »Pa kaj mislite, ali bodo imeli s svojimi načrti uspehe?« Delavec: »Seveda. Pomislite samo, da smo slovenski delavci odvisni od »Kranjske industrijske nnrfvJo*; se l'rn llc bomo hoteli podviečr, pa nas bodo postavili, na cesto saj nam žc zdaj grozijo; nato pa vzamejo Italijane in Nemce-« Poroč.: »Ali še Vam zdi, da ni več rešitve?« Del.: »Če bi šlo po mojem, bi bilo kmalu konec tem škandaloznim razmeram. Pa človek ne sme vsega povedati . . .« Poroe.: »In druge poti ni?« Del.: »Je. Toda vsi Slovenci v Trstu in okolici bi se morali zavzeti za stvar, zlasti pa narodna stranka. ,Zdaj pa smo žalibog osamljeni. Morda se našim ljudem ne zdi vredno ,tudi prot' Nemcem. Vidijo ške pa ne v!dnnsk0 nevarnost’ nem" lameio iVc 1,1 nam nitl ne ver-JUZJf?!. % « Pritožujemo proti postopanju »sulferajnarjev« od »Kranjske industrijske družbe«.« Posamezna stev. „Dneva* stane 6 vin.; ravno' toliko posamezna številka „Bodeče Neže*. « Uredništvo in upravništvo: ::i Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-k: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :zi ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. r.: ::: Last in tisk „ Učiteljske Tiskarne". /a sasmmmammsm b—aagea— Slovensko ljudstvo! Naša brezbrižnost bo pripomogla do tega, da bodo začeli gospodariti na Primorskem — Nemci. Pomislite samo — v Skednju, ki je slovenski in ki ima slovenskega državnega in slovenskega deželnega poslanca, v tern Skednju sc gode take škandalozne reči! Ali nas ui sram? Ali nimamo niti toliko moči, da bi nemškim provokatorjem pokazali, da smo tu mi doma in da si nemških provokacij na naših tleh ne damo dopasti. O — škandal! Mi smo res rojeni hlapci. Po naših žilah teče limonada, pogum pa nam jc zlezel v nogavice. Pa vpijemo po časopisih in poživljamo, narod pa vkljub temu ne da življenja od sebe. Kakor starec, ki se za pečjo greje! Bo pač treba govoriti o vzrokih, zakaj da jc tako. Ko bi sc Slovenci na Koroškem in Štajerskem predrznih tako postopati, kakor postopajo Nemci v Skednju, bi bilo pač drugače. Nemci so pač odločen narod, dočim sc mi že na lastni zemlji — bojimo. Zamera gor ali dol. vsak nam mora priznati, da jc res tako. Glasovi iz Slovenske Bistrice. Tako krepkega odgovora, kakor ga jc dalo naše časopisje kolovodji najzagrizenejšega nemčurskega krila v Slovenski Bistrici advokatu drju. Janeschitzu na njegove infatu-ne napade, menda slovenjebistriški nemškutarji njso pričakovali. Dobili so le zasluženo klofuto, nad katero i se hočejo sedaj maščevati. Zato pa študira dr. Jancschitz na osveto. V družbi pri Limavsehegu, kjer se razpravljajo žc od nekdaj ne le samo privatne, ampak celo uradne zadeve in rešujejo pravde in kjer se kujejo ta mož izrazil, da sc bo znosil zaradi ostrega odgovora našega Časopisja nad tistim, ki je voli! s pooblastilom Marije Brečko, zaradi katere je bila sedaj volitev razveljavljena. Temu naklepu so seveda njegovi pristaši navdušeno pritrjevali in zaraditega si je belil noč in dan glavo, kako bi se maščeval nad Slovenci ter ko-nečno vpregel državno pravdništvo in orožništvo, ki je v slovenjebistriški okolici že pridno na delu. Doktor Janeschitz bil ie dosedaj naš prikrit sovražnik, na občnem zboru olepševalnega društva iu v nemških cunjah pa je povzdignil bojni klic proti onim Slovencem, ki so si s poštenim delom že takrat pridobili več upliva in ugleda v okraju, ko je on še hlače trgal po šolskih klopeh. Njegov bojni klic smo mirnodušno sprejeli ter bo- mo tudi skrbeli zato, da bodo o tem in drugih slovenožrcih v Slovenski Bistrici poučene najširše vrste našega ljudstva. Če pa bo ljudstvo na deželi slovenožrca drja. Janeschitza spoznalo, potem bo tudi nientu zapela trobenta tako glasno, kakor njegovemu nemčurskeinu bratcu drju. Petritscheku v Šoštanju. Toliko pa že danes lahko konštatiraino, da tudi slovenjebistriški nemčurski meščani za njim niti krokodilovih solz ne bodo pretakali. Povodom dijaške gledališke predstave mariborske mladine dne 15. svečana 1914 so Stigcrjevi ko-miji na Tržaški cesti srečali par slovenskih dijakov in jih obkladali z najgršimi psovkami. Take »kulturne« cvetke cvetcjo v trgovini bivšega župana Alberta Stigerja! Dosedaj smo smrkovini hujskačem v Stiger-jevi gostilni prizanesli. Naše potrpežljivosti pa ie z ozirom na inzulte drja. Janeschitza v spodnještajerskih šnopsarskih listih konec in od sedaj naprej bomo o enakih slučajih in dogodkih v našem časopisju na drobno razpravljali, da bodo naši naročniki in bralci spoznali volkove v ovčjem oblačilu. ije Preteklo soboto jc stal pred tukajšnjim kazenskim sodiščem »stari grešnik«, iz občinskega sveta izbac-njeni »lepi« Anton Oratsch, ki igra v kroniki slovenjebistriškega kazenskega sodišča v zadnjem času med Bistričani zelo važno vlogo. Bivši občinski svetnik zna na poseben način razvijati svoje neručiirskc manire. Mož brihtrie glavice hoče biti pri tem menda pravičen . . . Zato pa se s svojini jezikom ne dotika le Slovencev, temveč tudi lastnih brat- cev. Pri nas obstoja namreč tako-imenovani »Pfeifenklub«, ki stoji na strogo nemškonacijonalnem stališču in s svojimi prispevki izključno podpira le najbolj zagrizena nemška društva. Krojač Oratsch pa je svoj jezik obrisal tudi v to društvo, ki je moralo po svojem predsedniku iskati zadoščenja pred sodiščem. »Hočeš, nočeš, moraš plačati, ali pa liajd na ričet brez svinjskih kož« — tako je zaklical falirani mestni svetnik, ko je slišal obsodbo, da mora plačati 30 K denarne globe. Naduti Nemčur Oratsch pa menda tudi preteklo soboto ni postal pametnejši, ampak le za eno kazen bogatejši. Ljudi take vrste pa je slovenjebistriškim nemškutarjem toplo priporočati. Slovensko časopisje jc v odgovoru na napade advokata drja. Janeschitza namignilo tudi par besedic o živinski pohotnosti neke osebnosti, ne da bi imenovalo njenega imena. Naše prijatelje bo gotovo zanimalo, da sc čuti zaradi tega prizadetega — čujte in strmite! — »kaizrlihes Rat«. Gimpl se pač rad vseda na limanice. -j-n- ~r ~7 ■ ............ ... 1111 m i ■ . Štajersko. Proslava 500letnice v Mariboru. Pod pokroviteljstvom »Zgodovinskega društva« so priredila v nedeljo dne 19. t. m. vsa mariborska narodna društva v prostorih Narodnega doma veliko narodno slavnost, 500-ietnieo ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. Točno ob napovedanem času jc pričela overtura in njej so sledili še drugi izbrani komadi, proizvajanj potom celotnega orkestra »Glasbe- nega društva« pod spretnim vodstvom njega dirigenta g. Fr. Bureša. V kratkih besedah je obrazložil na to slavnostni govornik prof. dr. Ant. Medved pomen proslave, na kar je sledil po zopetni glasbeni točki »Kuez Volkun«. Glavno vlogo je igral g. Stciuberger, dočim je nastopil v »Vitomiru« g. Majer; oba sta tudi tokrat bila dovršena in mogočno učinkovala. Skladatelj g. dr. Schwab je uglasbil za Volkuna krasne speve s plesom; uglasbeni so za troglas, a priznati moramo, da skrajno spretno. Melodija zveni ljubko in ni dvoma, da bo kmalu našla pot v ljudstvo. Milje je posnet po koroškem narodnem napevu. Gospod skladatelj jc moral še v soboto 18. t. in. zvečer Stvar v zadnjem hipu izpremeniti ta-ko-zaradi besedila kot trobcev. V nedeljo je žela krasen uspeh in le škoda, da skladatelj ni mogel prisostvovati . . . Zopetnim glasbenim točkam je sledil govor prof. dr. L. Pivka, ki je na kratko podal vsebino »Tugomera« do V. dej. Temu je sledil »Tugomer« sam. Glavne vloge so bile zelo spretno razdeljene. »Tugomerja« je igral gospod Majer in vdahhil mu je vse to, kar v tem umirajočem junaku tako mogočna učinkuje na gledalca-poslušalca. In uspeh, učinek, jc bil nepopisen . . . »Zorislavo« je dobro pogodila gospa dr. Mravljakova in upamo, da nam tudi za bodoče ostane kot stalna moč našega odra. »Vrzo« jc igrala gospa dr. Kalanova iz Celja. Kljub temu, da ni imela nikakšne sknpne vaje in dobila vlogo šele v soboto 18. t. m. popoldne, je. ni le popolnoma naštudirala, marveč jo tudi mojstersko igrala in s popolnim uspehom zaključila . . . »Bojana« je i gral g. Ho-, hnjec, »Gerona« pa g. dr. Koderman in oba sta bila izborna. Dobre so bile H. Suttner, l\nMestni trg 25. Samo! K 4*10. Samo! K 4*10. Št. 410 Nikel ank. rera. Rosk. jako dobro idoda samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi najveeja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. =z= Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „lKO“. : : Zastopstvo tovarne ur -ZEN1TH". LISTEK, M. ZEVAKOs ' Srce in meč. . Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) V trenotku, ko stopimo v ta kabinet, kjer se je bilo zbralo svojih Petnajst oseb, je zrl kralj Karel IX. z dolgimi, omamljenimi pogledi na pokrajino pred seboj, držeč v rokah ar-kebuzo, ki mu jo jc bil podal njegov Starin orožar Kruse. io ateU naj ne pozabi, da je bi-stvom“tkralJu, ki nosi prcd D0*0111" iernejske^A-0 vbrcnie zločina Sveto-rost, ko je ejo5e,c dvajset let — sta-zijo in za veliki d°vzeten za poe-jc ljubil lov zaradi v3 ,KenotJa — da jc vzbujal tesni dotik'T1'* ki 11,11 |o bil preprost v svojih okusmT ,da je 'svoji zunanji prikazni, in da ow V val mlado, gracijozno in ljubeznfa" žensko, ki jc oboževala njega. vo Njegova domišljija sc je ogrela spričo te slike, srca se je lotila ga-iienost, in zamrmral jc nežno: »Marija!« »Sir,« je izprcgovoril zdajci 'ase, »novi sestav tc arkclntze marmmrn- ^biogoča sigurno merjenje.« Vyf, *ai!> saj res!« jc dejal kralj, ln /i\m )en }z sv°iih sanj, zdrznil se 111 začel ogledavati orožje. »Nedvomno,« je povzel Kruse. »Vzemimo na primer, da gre v tem trenotku kak sovražnik vašega Veličanstva mirno tega okna. Recimo, da je ta sovražnik eden onihle topolov. Ako ustreli vaše Veličanstvo odtod, ga zadene sigurno, samo pa jc izven njegovega dosega. Ali hočete poizkusiti, sir?« »Čemu?« je dejal Karel. »Saj, mislim, nimam neprijateljev.« čelo sc mu je nagubančilo iu nenaden nepokoj mu je skalil pogled. »Gotovo da vaše Veličanstvo nima neprijateljev,« je vztrajal Kru-sč. »Ali to orožje nese čudovito dobro ...« »Naj bo!« ie rekel kralj zdajci. In začel je meriti na enega izmed topolov. Dvorjani so se pomaknili bližje, da vidijo poizkus. »Vojvoda,« je povzel kralj, »dajte, poglejte, ali ne prihaja kdo po bregu. Strašno bi bilo, ako bi koga ubil, da poizkusim to arkebuzo...« Vojvoda Giški, ki so mu bile namenjene te besede, se jc sklonil naglo skozi okno. »Nikogar ni, sir!« jc dejal. Kralj ie torej pomeril na enega 'zmed topolov, ki je stal kakih tride- korakov od okna. Mladi vojvoda Luski sc jc približal s prižgano hm-to v roki. »Rali!« je velel kralj. Vojvoda je pritaknil lujito, strel je počil, soba se je zalila z dimom. »Zadet je!« je kriknil Krusč. »Poglejte, sir!... bc odtod se vidi rana, ki jo jc napravila krogla drevesu... Ah, orožje jc čudovito!« »Pa tudi moj brat,« se je začul brezbrižen glas, »je strelec prve vrste.« Vojvoda Anževinski je govoril tako. Dvorjani so popadli kompliment. Par gizdalinov vojvode Anževinske-ga, ki so bili navzoči, je plosknilo z rokami. »Kraljevo oko se ne zmoti nikoli,« je vzkliknil Kclus. »Kralj je prvi lovec našega kraljestva!« je dodal Možiron. Mrklook človek, ki je stal na ob strani, je rekel zdajci smeje se: »Da je stal na mestu topola hugenot, bi bil zdaj pri vragu!« »Bravo, Morever!« jc vzkliknil drug dvorjan, Sen-Megren, ki sc je bil preselil pred nekaj dnevi od vojvode Giškega k vojvodi Anževiu-skemu. Dočim so se križale te besede, je zrl kralj z mračnim očesom na rano, napravljeno topolu. Obraz mu jc bil bled, stresel se je v krčevitem drgetu. Mahoma je postavil arke-btizo v kot in dejal resno: »Daj Bog, da nam ne bi bilo treba nikoli streljati na žive topole!...« Dvorjani so se naklonili in umolknili nenadoma. Karel IX. pa jc poklical starega Ronsarda, ki jc sedel malo dalje v stran in sc razgo-varjal z Doratom; vprašal ga je; »Kaj pa pravite vi o tem, očka?« Tako ga jc nazival iz prijaznosti, pa tudi zato, ker je hotel posebno počastiti pesnika. Ponoviti so morali to vprašanje RonsaVdu, ki je bil — to že vemo — docela gluh, tako da je še Strel komaj slišal. Pokazali so mu arkebuzo in topol; ko je naposled vedel, za kaj gre, jc menil: »To pravim, sir, da je žalostno pohabiti tako otroka narave. Ta topol krvavi in plače; verjemite, sir, da se vprašuje žalostno, kaj vam je storil hudega, da ste mu storili to.« »Aha!« se je porogal Henrik Giški. »Pesnik nam hoče natveziti, da imajo rastline dušo. To pa je, bogme kriva vera!« Rorisard ga ni slišal, toda videl je ironični obraz Gizovega obličja; beli šopi njegovih obrvi so se namr-šili in zagodrnjal jc jezno: »Prav isto velja o lovcu, ki ubije jelena ali srno: zločin stori. In kdorkoli more umoriti v svoje veselje nedolžno žival, ki ga prosi usmiljenja s svojimi lepimi, krotkimi očmi, ga je enako malo prida, kakor če bi bil ubil človeka. Lovec je krut po svoji naravi; zaman prikriva svojo brezsrčnost s površnim firne-žem, ki mu ga je dala vzgoja: da ga ne žene srce k umoru, ne bi moril.« Te besede, izrečene vpričo kraljevskega lovca so bile gotovo drzne. Toda Karel IX. sc je samo nasmehnil, iekoč:; »Pesnik!...« Sicer pa je odvrnil splošno pozornost baš ta hip vstop kraljevega komornega sluge. Ustavil se je dva koraka pred kraljem. »Kaj pa Je?« je vprašal Karel IX. »Sir, gospod maršal Momoran-siški je tu in prosi za čast, da sme govoriti z vašim Veličanstvom.« »Monmoransi!« je vzkliknil Karel IX., kakor da ne more verjeti svojim ušesom. »Slišal je vesti o velikem miru, ki se bliža, pa bi se rad nehal kujati. No, pa naj vstopi!« Karel IX. je sedel takoj v velik naslanjač od bogato rezljanega lesa. In vsi navzoči so se postavili v dveh vrstah na njegovo levico in desnico. Nato se ic , pojavil maršal v spremstvu viteza de Tardajana. Franc Monmoransiški se je ustavil tri korake pred kraljem ter se priklonil globoko. Potem se je vzravnal, čakaje, da ga kralj nagovori. Nekaj hipov je motril Karel IX. molče plemenito glavo maršala, ki Je stal pred njim kot živa slika sile in dostojanstva. Bolehen in rahlega zdravja, ni občudoval brez trpkosti širokih pleč in visoke rasti svojega gosta. Navzoči dvorjani so čakali kra> ljevega nagovora, pripravljeni, da se nasmehnejo Monmoransi ju ali pa ga nahrulijo nesramno kakor se bo l4v obuašal gospodar. tudi ostale, manjše partije; včasih bi bili želeli pri enem ali drugem več jasnosti Izgovora, zlasti pri onih Ge-ronovega spremstva. . . Zbori, pevski, so vspeli sijajno in v isti meri zaključna živa slika, ki je naravnost neodoljivo učinkovala. Publika je pela konečni komad — »Hej Slovani« — stoje. Zapela jo je, spremljana po ostalih navzočih, tudi vsa ostala naša mladina ob odhodu. Navdušenje skusiti popisati — ni možno .. . Slikar g. Fr. Horvat se je 1 tokrat pokazal dovršenega mojstra-slikarja. Dal nam je »Gosposvetsko polje« In — mesto »Branibor« . . . Tehničo vodstvo pod spretno roko g. Poseba zasluži v isti meri naše priznanje, kot ostali . . . Režijo je imel g. režiser Jos. Molek in zasluži tudi tokrat naše polno priznanje. — Dohodkov je bilo čez 900 K. a kljub temu je šc vedno velik — primanjkljaj. Nove kulise in novi kostumi, vse to je ogromno veljalo! Gostovalo so bo še v Celju, Ptuju, Žalcu itd. In upamo, da bo pripomoglo občinstvo z obilnim posečanjem prireditev tudi gmotno realizirat!, —a. Mariborski nemčurji. ki vedno lažejo v svet, da v Mariboru Slovencev ni, so doživeli minolo nedeljo najsijajnejše dokaze njih brezvestnih laži. Nabito polne dvorane, do zadnjega kotička zasedena galerija — vse to Je kazalo jasno dovolj, koliko je v Mariboru Slovencev in kakšen duh vlada v njih. Naše ljudstvo je dolgo medlevalo, a sedaj je zavel nov veter in ono pričenja vstajati, pričeja spoznavati brezvestno igro, ki so jo ž njim igrali narodni izdajalci, stebri mariborskem talmi-nemštva. V kri in mozeg naših soro-Jakov prihaja nov duh. Zavedati se pričenjajo vsi, da smo Slovenci del mogočnega slovanskega drevesa, veja, ki je hfrala, a ki pričenja gnati nove kali! Veselo je bilo gledati sto in sto glave množice, hiteče v Narodni dom. Zastopani so bili vsi sloji m bilo jih je daleč, daleč nad tisoč... Nič se ne čudimo, če taki spontani, veličastni pojavi narodne samozavesti ženo strah v kosti sovragov. Mogočnega valovja ne bodo ustavili.,. Prof. Fran Ilešič, ki je javil svojo navzočnost za dan slavlja, je bil v zadnjem hipu zadržan ter se brzojavno opravičil'in poslal svoje pozdrave. Skoda, da ga ni bilo!. Narodnopolitično društvo »Marl-j Mariboru priredi v nedeljo dne 26. t. m. dopoldne v Narodnem domu politični shod. Prostori: v dvoranah prvega nadstropja. Dr. Mraviagg Je Izjavil, da ni v nobeni zvezi ? vestmi, ki krožijo po mestu, češ da se poteguje za Wa-stianov mandat. Posl. Pišek pred sodiščem. Včeraj se je vršila ohravnava v znani aferi Pišek-Lobnik. Lobnik je hotel prinesti dokaz resnice, toda to se Je odložilo. Menda se hoče s ten resnica zavleči. Obravnava je bila preložena. O stvari poročamo jutri več. T Goriško. Slovensko gledališče v Gorici. Pretečeno soboto nam je pokazal ljubljanski ansambl »Nevzdramlji-vega Izidorja«, katerega le g. Povhe igral od počettka do konca popolno. Drugi prizor je naše mlado in staro občinstvo nekoliko presenetil, seveda vsake drugače. Zadovoljni so bili pa vsi. »Desetega brata« so izvedli v nedeljo ljubljanski gostje z dovršeno- stjo, kakor smo jo pričakovali. Ni potreba poudarjati, da sta nam podala Desetega brata in Krjavlja gg. Skrbinšek in Povhe popolnoma dovršeno. Vsem prizorom je sledil buren aplavz, ki se je večkrat ponavljal. Tudi občinstvo sc je izkazalo, dvorana in galerija sta bili čisto polni. Celokupno slovensko goriško akademlčno dijaštvo priredi manhfe-stacljsko zborovanje v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Trgovskega doma. Dnevni red: 1. Poslednji dogodki in naše vseučl-liško vprašanje. 2. Naše narodne zahteve. Vabimo vso goriško slovensko javnost, da se udeleži v polnem številu tega velevažnega manl-festacljskega zborovanja. Odbor celokupnega slovenskega akademlčne-ga dljaštva. Volitve dalo mnogo posla sodniku dr. Leonardu Vinclju. V četrtek dne 16. t. m. se je vršila pred sodnikom Vincijem druga kazenska razprava. povzročena po občinskih volitvah v Gorici. Neki Brumat je tožil grobokopa Grusovlna zaradi žaljenja časti. V tožbi se navaja, da je rekel Grusovin Brumatu razžallive besede: »Svinja, si prodal svoio kri Slovencem, ker si agitiral za Slovence in skliceval slovenske shode.« Med temi prijaznimi besedami je zamahnil Grusovin s stolom proti glavi tožitelja Brumata, rekoč, da ga ubije. Dogodek se je vršil v gostilni, kjer Je bilo polno gostov, posebno mnogo je bilo mizarjev iz Solkana, ki dobro poznajo Slovenca Brumata. O tem dogodku so bile zaslišane vse priče, ki so potrdile ovadbo v celem obsegu. Med drugimi je bil zaslišan kot priča tudi Kornel, ki je potrdil ovadbo. Na sodnikovo vprašanje, v kakšnem jeziku je izustil Grusovin žaljive besede proti Brumatu, je izjavil priča Komel, da v slovenskem. Druge priče so namreč izpovedale, da Je Grusovin žali! v italijanskem, oziroma furlanskem jeziku. Izkazalo pa se Je, da je Grusovin ponovil žalitev v italijanskem in v slovenskem jeziku. Toda sodnik Vinci je zarohnel nad slovensko pričo Komeljem, ko je izjavil, da je Grusovin žalil v slovenskem jeziku. Kričal je nad njim, kako da si upa pričati kaj takega, in obdeloval pričo tako, kakor gospodar svojega neubogljivega hlapca. Sploh se je obnašal sodnik Vinci proti imenovani slovenski priči tako nedostojno. da so ga morali pričujoči opomniti, da je Komel priča in ne morda kaznjenec. Grusovina ;e Vinci za nlegovo ostudno žaljenje sicer obsodil na globo 10 K. drugače pač tudi vi mogel, ker se. ni dalo. Toda zapomnili si bomo vsak posamezen slučaj Vincijeve prijaznosti naprain Jjlovencem, ker sodnija ni kraj za nacionalne izbruhe. Dnevni pregled. Francoski boj proti Nemčiji. Dne 11. aprila je bila podpisana v Parizu silno važna mednarodna pogodba; francosko-turška ix>godba. Kratka vsebina je sledeča: Francija dovoljuje Turčiji posojilo 500 milijonov frankov in ji dovoljuje daljšo finančno pomoč. Naproti temu pa dovoljuje Turčija Franciji celo vrsto koncesij za stavbe železnic hi pristanišč v Mali Aziji. Glavni mednarodni pomen te pogodbe je v tem, da se podaljša obstoj turške države in da je zgodovinski trenotek njene delitve, ki je bila pred letom še tako akutna — se odlaga na neznano in nedogledno dobo. Pogodba franco- sko-turška pa pomenja tudi francoski uspeh in čisto naravno nemški — neuspeh, kajti, kar koristi Franciji, škodi vedno nemškim interesom. Koncesije, ki jih je dobila Francija, obsezajo kraje, ki mejijo z rusko vodno in kopno mejo v Zakavlcazu. Pristanišča, za katera gre, leže na anatolskem obrežju Črnega morja in železnice, ki jih Francija v Mali Aziji zgradi, bodo tudi napeljane k bregom Črnega morja. Glavna od železnic z izhodiščem v Samuniu ria Črnem morju, popelje na Šivaš, Har-put, Argano in Bitlis in od te bodo odcepljene proge na zapad v Kasta-muno in na vzhodu v Rrzerum. Iz Frzeruma bo peljala šc ena proga v Trapezunt ob Črnem morju. Enostavni pogled na zemljevid pokaže, v čem leži pomen te francoske di-plomatjčne kombinacije. Maloazijski kraji, ki mejijo na južno rusko mejo, prihajajo v interesno področje Francije in so vsled tega iztrgane iz nemških rok, oziroma iz interesnega področja trozveze. Seveda je pa ves ta francoski uspeh le majhno odplačilo na stari veliki račun nemške bagdadske železnice, železnice, ki je izročila vso južno Malo Azijo Nemčiji in zajezilo Rusiji dohod k toplemu morju. Ta zguba za Rusijo, dokler Turčija traja, še ni tako občutna, toda, če bi prišlo do delitve in bi se Rusija priglasila za svoj delež i tedaj bi našla, da je pot k njemu zajezena z bagdadsko železnico. »Vc-černik«.) Srbsko - albanski odnošaji. Med Srbijo in Albanijo ne obstojajo še redni diplotnatični odnošaji. Krivda leži v teni, ker novi albanski vladar Srbiji še ni notificiral svojega nastopa na prestol, vsled česar tudi srbska vlada še ni mogla postaviti svojega diplomatičnega zastopnika na albanskem dvoru, zato pa tudi Albanija ni imenovala zastopnika za v Srbijo. V srbskih političnih krogih se želi, da se v interesu obeh držav čim preje uvedejo v obeh državah redni di-plomatični odnošaji. Eni verujejo, drugi ne, da je Berchtold obljubil v Opatiji svojemu italijanskemu tovarišu, da bo v bodoče avstrijska vlada podpirala na Primorskem Italijane,, Jugoslovane pa še bolj zatirala kot jih zatira sedaj. Po našem mnenju Je bolje verjeti, ker Berhtold je že dostikrat pokazal, da je zmožen napraviti tudi največjo neumnost. Sicer se bo pa to kmalu pokazalo. Napačno bi pa bilo, ako bi se bali mi posledic tega dogovora: nasprotno, mi moramo pogledati v oči vsem sovražnim naklepom in Sklepom, poSvebivi k«r naS napitt- dek n p. PrimnrsKcm ni odvisen od vlade, temveč samo in edino od nas samih. Trst mora biti In tudi bo naš, naj se grof Berchtold in di San Giu-liano dogovarjata kolikor hočeta! Dolgo se ne bo moglo z umetnimi sredstvi vzdržavatl Italijanstvo Trsta in ostalega Primorja. Se nas res bojijo! Odkar smo postali Slovenci tako-le malo bolj jugoslovanski. se nas začenjajo Italijani (Nemci ■seveda tudi) resnično bati. Seveda, Italijanom in Nemcem imponirajo (pa zelo iinponlrajo) Srbi, ki so pokazali v zadnjem času, da marsikaj znajo, česar jim poprej ne bi prisojali niti Lahi niti Nemci in ker smo Slovenci ni Hrvati pravzaprav" no krvi ono kot Srbi, so se začeli Italijani resno bati za Trst — tako resno, da je šla njihova diplomacija v boj proti nam in sicer ne samo v Opatiji, povodom sestanka med dvema ministroma, temveč je šla ta laška diplomacija beračit celo v Belgrad k srbski vladi, da bi ona vplivala na Slovence in Hrvate, da bi ustavili boj z Lahi za Primorje! Pašič je pa lisjak in se je gotovo krvavo norčeval iz italijanskega poslanika, obenem mu je pa povedal, da je narodni boj Slovencev in Hrvatov v Primorju —- stvar Slovencev iu Hrvatov samih. To bi imelo pomeniti, da je ono, kar Slovenci in Hrvati sklenejo, obvezno tudi za Srbe in obratno. To je vendar jasno, in naravnost smešno je, da je šla italijanska diplomacija beračit v Bcl-grad, k srbski vladi, za pomoč proti Slovencem in Hrvatom. Dosegli niso Italijani s tem nič, pokazali so pa — svoj veliki strah pred nami. In ta njihov strah bo še večji, bomo že poskrbeli za to! Aspiracije na Trst. Kakor javljajo listi, je vprašal italijanski poslanik v Belgradu srbsko vlado, ako ima Srbija morda kake aspiracije na Trst. Dobil je baje tak odgovor, da ne bo več nadlegoval PaŠiča s takimi vprašanji. Kak je bil ta odgovor, tega mi seveda ne vemo, ampak ker je Pašič znan kot zelo zafrkljiv člo-človek, je gotovo vprašal — mesto odgovora na vprašanje — ako ima morda Italija kake aspiracije na 1 rst. Ako je stavil Pašič to vprašalne, lKitem je res verjetno, da italijanski poslanik ne bo več izpraševal. Čudno je res to, da Italijanski poslanik vpraša srbsko vlado, ako ima Srbija kake aspiracije na avstrijski Trst. To vprašanje bi morda bilo umestno, ako bi ga stavil na naslov srbske vlade avstro-ogrski poslanik. Lahi res nimajo sreče: z Berchtol-dom so se zmenili in domenili, z Jugoslovani sc pa ne morejo in s Pa-šičem tudi ne! Ironija. V Slnči vasi na Koroškem so imeli velik shod Nemci iz cele Koroške. Ker je Sinča vas slovenska, se je zbralo tudi kakih 500 Slovencev, ki so hoteli manifestirati za svoje pravice. Nemci so jih vrgli iz zborovalne dvorane. Po zborovanju so Nemci, ki so na shodu rjoveli, da so peli Slovenci veleizdajalci, vse-nemško pesem »Die Wačht am Rhein«. Uboge slovenske reve so pa zapele cesarsko pesem, ker so mislile v'svoji po tolikih bridkih izkušnjah še vedno veliki naivnosti, da se bodo na Dunaju ozirali na to in jim dali njihove pravice... Pa gospodarili bodo še vedno oni, ki so peli »Die VVacht am Rhein«, oni, ki so peli cesarsko pesem pa bodo hlapčevali, dokler ne začnejo svojih pravic zahtevati in sicer zahtevati z vso odločnostjo in neizprosnostjo. Z večnim trkanjem na prsi, češ, mi sino patrioti, se ne rešimo, ker v Avstriji ima patriotizem prav maihno vrednost tn nb.ko ceno. Dr Siegfried R. v. Schbppl nas opozarja, da onega članka v »VVage« o katerem smo včeraj govorili, ni pisal dr Anton R. v. Schoppl, Spar-kassendirektor, ampak on — namreč Ur. Siegfried R. v. Schoppl. »Jugoslavija«, glasilo jugoslo-venske nacionalistične omladine, izide I. maja. — Prosimo vse gg. poverjenike, da se pbž.urijo z nabiranjem naslovov, iuseratov in naročnino. Dopisi naj se' pošljejo najdalje do 25. aprila. — »Jugoslavija« izhaja enkrat mesečno na 48 straneh velike osinerke. Celoletna naročnina 10 K, za akademike 8 K, za učitelje in srednješolce 5 K. Naročnina naj se pošlje na: Ustfedni banka če- skych spofitelen. Žiro A 1114. — Praha. — Redakcija in administracija: Praha II. Mariahska ul. 45. III. Telovadni odsek vrhniškega »Sokola« Kamnik-Preserje vabi tem potom vse prijatelje Sokolstva, da se udeleže predstave »Anarhist«, burka v dveh dejanjih, ki jo priredc domači Sokoli dne 26. t. m. V sokolski telovadnici. — Igra se ponovi šc dne 'A. P. CEHOV; Umetnina. Poslovenil F. A. 'Aleksander Smirnov, edini sin svoje matere, je stopil v delavnico zdravnika doktorja Košeljkova. Nesel je nekaj pod pazduho, kar je bilo zavito v 223. številko »Borznih poročil«. in Je bil zelo v zadregi. »Oh. »noj ljubi mladenič!« ga Je pozdravil zdravnik. »No, kako se kaj počutimo? Kaj ml boste povedali veselega?« Aleksander Je mežikal z očmi, položil roko na srce in izpregovoril z glasom, ki je pričal o notranji razvnetosti: »Moja mama vas pozdravlja, Ivan Nikolajevič, in se vam prav lepo zahvaljuje ... Jaz sem edini sin svoje matere in vi ste mi rešili življenje ... me ozdravili nevarne bolezni, in . . . oba ne veva, kako bi se vam zahvalila.« »Ej kaj, mladi mož!« ga je prekinil zdravnik, kateremu Je bilo preveč hvale. »Storil sem samo to. kar bJ bil storil vsak na mojem mestu.« »Jaz sem edini sin svoje matere, Živiva v skromnih razmerah In vas ne moreva dovolj odškodovati za vaš trud, in... zelo mučno nama je, gospod doktor; zato vas, mama in Jaz, edini sin svoje matere, ponižno pro- 3. maja ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se prestavi prire-ditev na 3. maja oz. 10. maja. Ker se vpoiabi usti dobiček za zletni fond in za telovadno orodje, upamo, da nas bodo nasi prijatelji v obilnem številu obiskali. Na zdar! Odbor. »Veda«. Ko je izšla prva številka »Vede«, so se oglasili med nami pesimisti iu edini naši znanstveni reviji prorokovali skorajšen konec. Pa k sreči so bila njih prorokovanja napačna in pred nanji leži prva številka četrtega letnika. Novo, ukusno opremljena in pomnožena prihaja ta številka med nas in vabi s svojo bogato vsebino k naročbi. — Četrti letnik »Vede« dela vso čast izdaia-teljem, predvsem pa postaja »Veda« vedno bolj središče vseh naših znanstvenih delavcev in vrši na ta način v polni meri svojo dolžnost. Zato pa tudi upamo, da stori tudi občinstvo svoje in da polnoštevilno pristopi v krog naročnikov »Vede«. Nesreča pri slamoreznici. Te dni je rezal slamo na podu enajstletni pastir Valentin Noliman iz Sela pri Vačah. Vsled lastne neprevidnosti je vtaknil deček levo roko med zobe stroja, ki mu je zmečkal kazalec. Sod mu je padel na nogo. 32- letni hlapec Janez Fojkar iz Kozari) je nakladal te dni vinske sode na yoz. F.n sod mu je padel na desno nogo in mu jo je zmečkal. Fojkar je moral Iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. »Doma b’ostav, pa biv bi zdrav!« Posestnikov sin Jernej Erjavec iz Zgornjih Kanomelj je šel ono noč pod okno svoje ljubice. Ko je stal na lestvi in razodeval dekletu svojo ljubezen, sta prišla dva domača fanta in sta mu izpodnesla lestvo, tako da je Erjavec padel štiri metre globoko na tla. Ko je še ležal na tleh, sta ga omenjena fanta še pretepla in eden izmed njiju je zagnal na Erjavca kamen, ki mu je izbil tri prednje zobe. Tatinski vandrovec. Te dni je orožništvo aretiralo na Spodnjem Blatu nekega potujočega čevljarskega pomočnika radi tatvine, malo prej Izvršene v Brezju. Orožništvo je vandrovca izročilo okrajnemu sodišču. Tudi radi tatvine, V Selu pri Ljubljani je bil aretiran delavec Fr. Rak, ki ima na vesti več tatvin. Izvršil jih je deloma v Ljubljani, deloma pa v ljubljanski okolici. Izročili So ga deželnemu sodišču v Ljubljani, Požig. Dne 16. t. m. je izbruhnil V uljtijaku kajžarja Jožefa Murna iz Malkovca pri Mokronogu ogenj, ki je-bit najbržc podtaknjen. Ker so prihiteli na pomoč sosedje, katerih hiše so bile tudi v nevarnosti, da se Jih prime ogenj, se je požar lokaliziral. Uljnjak je pogorel do tal. Na sumu požiga jc bil neki dvajsetleten fantina iz Pavle vasi. Orožništvo ga je že aretiralo in izročilo okrajnemu sodišču. Samomor Slovenca v tujini. V bt. Poltmi se je ustrelil vojak pri brzojavnem polku Leopold Kaftan. Ker jc bil zaveden Slovenec, so ga njegovi predstojniki hudo šikanirali. * Aretacija ruskega učenjaka! Praška policija jc na zahtevo ruske policije aretirala dne 19. t. ni. ruskega učenjaka Kohanina, ki je že dalj časa žive lv Pragi In katerega dolži ruska policija, da je dne 22. septembra 1912 streljal v Besarabiji na nekega policijskega komisarja. Kohanin je rekel, da lahko dokaže, da je bil omenjenega dne kot poročevalec na kongresu radijologov. * Po treh letih odkrit umor. Listi poročajo o groznem umoru, ki se je izvršil pred tremi leti in katerega so šele sedaj odkrili. Meseca siva, da sprejmete kot znak najine hvaležnosti... ta predmet tiikaj, in ,.. Je zelo dragocen predmet, iz starega brona,... redka umetnina.« »Nlkakega povoda!« je odgovoril zdravnik in nagrbančil čelo. »Cernu to?« »Ne, prosim vas, ne odklonite!« je mrmral Aleksander dalje in odvijal zavoj. »Razžalili bi mene in mamo, ako bi odklonili... Jc zelo lep predmet... iz starega brona... Podedovali smo ga od dragega očeta in shranili kot drag spomin ... Moj pa-pa je kupoval stare kipe iz brona in Jih prodajal dalje ljubiteljem ... Sedaj nadaljujeva z mamo isto podjetje.« Aleksander je razvil predmet in ga slovesno postavil na mizo. Bil je precej velik, umetniško dovršen svečnik iz starega brona. Predstavljal je skupino: na podstavu sta stali dve ženski postavi v Evini obleki in sicer na tak način, da nimam niti poguma, nti sposobnosti, da bi ju opisal. Postavi sta se koketno smehljali in sta bili sploh taki, kakor bi hoteli skočiti doli s podstava in uganjati v sobi take reči, dragi bralec, na katere je že misliti nespodobno, če bi ne Imele dolžnosti, držati svečnik. Ko Je ogledal zdravnik darilo, se Je popraskal za ušesi, se odkašljal in useknil v resnem premišljevanju. »Da, resnično, zelo lepa stvar,« je mrmral, »toda. • • kako bi se izrazil, nekoliko nenavadno ... premalo salonsko... To ni samo dekoletira-no, ampak vrag vedi kaj.. •« »Kaj menite? Zakaj?« »Vrag v kačji podobi si ne bi mogel izmisliti kaj frivolnejšega... Tak izrodek fantazije postaviti na mizo. je že nekako onečaščenje celega stanovanja!« »Kako čudno mnenje o umetnosti imate!« je užaljen odgovoril Aleksander. »To je vendar umetnina; le dobro si oglejte! Toliko lepote in ljubkosti, da vam napolni dušo čustvo pobožnosti in da začutite v očeh bližnje solze! Pri pogledu take lepote pozabi človek vse zetnsko... Le dobro poglejte, kako ganljivo, kako bajno, kako izrazito je vse to.« »Vse to razumem zelo dobro* moj dragi,« ga je prekinil zdravnik, »a jaz sem vendar družinski oče; pri meni so vedno otroci; tudi dame so pogosto tukaj.« »Gotovo, ako sodite s stališča velike množice,« je odgovoril Aleksander, »potem seveda se vam prikaže ta visokoutnetniški predmet v drugačni luči... Toda bodite vendar vzvišeni nad množico, gospod doktor, toliko bij, ker bi z odklonitvijo hudo razžalili mene In mamo. Jaz sem edini sin svoje matere.., Rešili ste mi življenje... V zahvalo vam damo uatn zelo ljub predmet, iu ... in zelo hudo mi je, da nimate k teitiu svečniku nobenega pendanta.« »Hvala, moj ljubi mladi prijatelj; zelo hvaležen sem vam; priporočite me gospej inaini!... A resnično, povejte sami, otroci tekajo tukaj okoli, dame so večkrat tukaj. No,... sploh, naj ostane tu! Z vami ni mogoče govoriti.« »No, potem se pa razumeva!« je odgovoril Aleksander veselo. »Postavite svečnik sem, poleg vaze. Škoda, da ni pendanta! Strašno Škoda! No, z bogom, gospod doktor!« Ko je Aleksander odšel, je ogledoval zdravnik svečenik zelo dolgo, se praskal za ušesi in premišljeval. »Krasno delo, to se ne da tajiti,« je rekel sam pri sebi, »in škoda bi ga bilo zavreči... Nasprotno pa: obdržati ga v stanovanju je nemogoče. Hm!... Težka naiogal Komu bi ga podaril? Ali kje bi ga mogel darovati kot prispevek v dober namen?« Po dolgem preinišljanju se je domislil svojega dobrega prijatelja, pravdnika Uhova, kateremu je bil nekaj dolžan vsled neke tožbe. »Dobra misel!« je rekel zdravnik sam pri sebi. »Ker je moj prijatelj, mu bo nadležno, vzeti od mene denar; zato bo čisto primerno, ako ga obdarim. Podaril mu bom to pre- sneto reč! Dobro, da ie mlad in lahkoživ ...« Ni dolgo premišljeval, ampak se jc oblekel, vzel svečnik in se odpeljal k Uhovu. Našel je pravdnika doma. »Dober dan, ljubi prijatelj!« Je rekel. »Hotel sem govoriti s teboj... Prihajam, da se ti zahvalim za tvoj trud, moj dragi. Denarja ne boš hotel sprejeti; tako vzemi vsaj to malenkost, najdražji Je nekaj elegantnega!« Pri pogledu na umetnino se ie pravdnik nepopisno začudil. »No, to je pa posrečeno!« je zaklical smehljaje se. »Vrag ga vzemi! Kaj se ti vragi, umetniki, vse domislijo! Čudovito! Krasno! Kje pa sl dobil to krasno stvar?« .... Ko pa se je pravdnik pomn i, sc je boječe ozrl k vratom m rekel: »A vzemi darilo zopet nazaj, ljubi prijatelj! Ne morem ga sprejeti...« »Zakaj ne?« je zdravnik prestrašen vprašal. »No. ker... Moja mati pride večkrat k meni. tudi klijeutjc... Tudi pred služabniki bi se sramoval « »Ne. ne, ne!... Ne odkloniti!« je odvrnil zdravnik in mahnil z roko. »To bi bilo od tvoje strani nekako preziranje! Saj je vendar umetniška delo... Poglej, kako ganljivo... kako izrazito... Nikake besede več« Ti me žališt« Januarja 1911 jc izginila iz občine Letky pri Libšicah 171etna dekla Božena Hajkova. Iskali so jo povsod, toda brez uspeha. Takrat sc je govorilo, da je deklica prišla v roke trgovcem z živim mesoin in da„s° 'jo ti neznano kam odpeljali. so v tej smeri poizvedovati, toda vse Iskanje je bilo zastonj. Deklica se je izgubila in cela zadeva se je Sčasoma pozabila. Te dni pa je uobu 01 ožil iški stražmojster Cliarvat v Libsi-cah novico, da jc neki tesur Jožef Dejmck iz Letk v zvezi z ono zadevo. Stražmojster Charvat je začel preiskovati celo stvar in je dognal, da ie imel Dejmek z deklico razmerje. ki ni ostalo brez posledic. Pri hišni preiskavi pri Dejmeku so prišli na grozno najdbo. Na skednju pod deskami, v en meter globoki jami so našli okostnjak, ki je po mnenju zdravnika pripadal mladi deklici. Po tej grozni najdbi je bit Dejmek aretiran. Ravno tako tudi njegova žena Ljudmila in njegova hči, ki sta na sumu, da sta sokrivi zločina. Dejmek je že pripoznal, da je deklici s sekiro razklal glavo in jo nato zakopal pod skedenj. Koliko sta pri zločinu krivi Dejmekova žena m hci bo dognala preiskava. Tri milijone frankov poneverila. Državno pravdništvo v Bruslju je aretiralo dva senzala, ki sta poneverila za tri milijone frankov vrednostnih papirjev, ki so jima bili zaupani. * Napad banditov na kneza Lu-bomirskega. Kakor poročajo listi iz Petrikova, je napadla te dni tolpa banditov avtomobil, ki se je peljal s knezom Štefanom Lubomirskim skozi mesto. Toča krogelj je obsula avtomobil in le šoferju se je zahvaliti, da je knez ubežal gotovi smrti. Policija je začela takoj zasledovati zločince in je dva izmed njih tudi dobila. Pri aretaciji pa je bil eden izmed njiju ustreljen, drugi težko ranjen. * Osebni vlak trčil v tovorni vlak. Osebni vlak št. 7602, ki vozi od iVelikega Varada v Belino, je trčil pri postaji Dragček v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta bili zelo poškodovani. Osebni vlak je skočil s tira. Trije potniki so bili ranjeni, eden izmed njih težko. i , Maščevanje zavrnjenega. Desetnik 74. pešpolka v Jičinu. Rudolf ;Lorenc je čakal te dni na svojo prej-Jšnjo ljubico, 181etno Frančiško Sec in jje izprožil. ko se mu je dekle s svojim ,ženinoin in očetom približalo, iz samokresa več strelov na omenjene in jih je težko poškodoval. Lorene je po izvršenem zločinu pobegnil in ga doklej še niso dobili. DiibHana. maja v Vipavi, 8. v Senožečah, 9. v Grahovem, 11. v Bohinjski Bistrici, 14. v Zireh in IG. v Tržiču. Za vsako teli premovanj se dovoli po 1000 kron kredita. — Živinorejski zadrugi v Senožečah se zagotovi izdatna podpora za napravo ovčjereje. — Mlekarska zadruga v Smarji dobi 800 kron podpore in 800 K predujma. — Za občinsko cestno zvezo Šmartno -Kostrivnica-Lupinca-Pritn-skovo-Marčji dol-Sv. Lorene sc obljubi 30% deželne podpore. Stroški bodo znašali nad 100.000 K. Cesta Zatičina-Žužemberk-Straža se zavaruje z železno ograjo, ki jo bo dobavila tvrdka Kastelic in Žabkar za 6000 K. Dobava večjih transformatorjev za deželno elektrarno ob Za-vršnici se sc odda tvrdki A. K. G. Union, manjše bo pa dobavila tvrdka Žabkar in Kastelic. — Konferenca sv. Antona Padovanskega na Viču dobi v karikativne svrhe 400 kron podpore. — Za kmetijske tečaje za učitelje na Grmu sc dovoli 1500 K. — Novemu gasilnemu društvu na Mlinern pri Bledu se dovoli ena tretjina podpore k ustavnim stroškom v znesku 10.000 K. — Vsled pritožbe župastva v Litiii se naroči okrožnemu zdravniku dr. PremrOvu v Litiji, ki stanuje sedaj onkraj savskega mosta, da se mora preseliti v litijsko občino samo. — Ignacij Šubelj se sprejme za gospodarskega praktikanta na Grmu. — Razpiše se mesto provizoričnega asistenta, oziroma znanstvenega pomočnika na kmetijsko - kemiškem preskuŠevali-šču v Ljubljani. — Veliki patrioti so ljubljanski Nemci, tako vedno trobijo njihova glasila, tako misli tudi vlada in zato jc vsak naš narodni pokret veleizdaja, ker kdor je proti Avstriji, tako trdijo Nemci sami in policija (ki je nemška) tudi tako misli. Pa to je stara pesem, kakor je znano tudi to, da jc avstrijski patriotizem naših Nemcev na sredi votel, okolu ga pa nič ni. Včeraj je n. pr. neki ljubljanski Nemec, ki je sicer znan kot velik »patriot« — kadar je treba vpiti, da smo Slovenci veleizdajalci — izrekel besede, radi katerih bi Slovenca gotovo najmanj na kol nabili, ako bi si upal samo pomisliti na kaj takega In Česar mi niti napisati ne moremo, ker bi nas že radi tega nabili na kol! Ta Nemec bo pa. seveda, še dalje imel veliko besedo med kazinskimi »patrioti« in bo še dalje reševal Avstrijo pred slovenskimi veleizdajalci. Je že tako pri nas,; — Deželni odbor zahteva visoke provizija. Nekoč so poročali časopisi, da je sklenil deželni odbor nekak zakon, po katerem bode moral vsakdo, ki bo prodal svojo hišo, lili r"Tvania- Zadovoljen je bil, jdomov6 iznebil darila in se *e ^Deljal Lii, 5° *e odšel je ogledoval pravd-Vn. »Čudovito lepa da bi ga zavr*£|isb1, ‘n škoda bi bila, neprimerno. Naibompridržati Ka’ ie oročali. — Rado Murnik: Lovske bajke In povesti. I. zvezek Knjižnice Slovenskega Ilustrovanega Tednika. Elegantne, priročne knjižnice v žepnem formatu dosej še nismo imeli; zdaj pa je začela izhajati K. S. I. T., da izpolni to vrzel. Prvi zvezek pri- naša Muniikovc lovske humoreske, bajke in povesti v obliki, ki se mora imenovati vzgledna. Elegantno vezana knjiga R. Murnik »Lovske bajke iu povesti« obsega 192 Strani ter stane v upravništvu Slov. llustrovanc-ga Tednika ( s poštnino vred) in po knjigarnah 2.50 K. — Kdor pa se naroči na Knjižnico Slov. Ilustr Tednika, dobi to knjigo za samo 1.60 K, kajti naročnina za prvi letnik knjižnice, ki bo obsegal 5 knjig, znaša le 8 K. Naročnina se lahko plača ali vsa naenkrat ali v dveh obrokih po 4 K ali pa v štirih zaporednih mesečnih obrokih po 2 K. Pet elegantno veza-nih izbornih knjig za samo 8 K! Naročite se na Knjižnico Slov. Ilustr. Tednika! — »Slovan«. Četrta in peta številka tega ilustriranega mesečnika izideta v imenu velikega umetnika Ivana Groharja, ki je legel ravno pred tremi leti v prerani grob. Reprodukcije njegovih najznačilnejših del bosta spremljala članka njegovih umetniških kolegov Riharda Jakopiča in Ivana Vavpotiča. Četrta številka izide še ta teden, peta hitro nato. — Cirkus. Tiho in brez reklame je prišel v Ljubljano cirkus Kra-tcyl. Žele pred par dnevi so ga naznanili plakati, v listih se pa o njem sploh ni pisalo. Zato je marsikdo mislil, da ne bo nič posebnega. Toda včerajšnja predstava je pokazula, da je Cirkus Krateyl eden najboljših te. vrste, kar smo jih zadria leta videli v Ljubljani. Cirkus se je postavil na kraju, ki pri nas dosedai ni bil navaden, namreč poleg justične palače ob Miklošičevi cesti — zato je ostal še bolj neznan. Sinoči je bil prav izbran vzpored. Posebno je ugajal niister Arpad, Rotneon in mister Person v prvi polovici. Šimpaz Mici je izborno igral. V drugi polovici je dosegel program vrhunec v točki tnistra Ambrosija in gdčne. Marije. To je pač nekaj, kar se ne vidi niti v varietejih. Živi Karuselj .in tnini-atur-cirkus sta pokazala, da razpolaga cirkus z velikim številom dresiranih konj, velblodov itd. Ose.n lepih arabskih žrebcev je vsak občudoval. Klovni so zbijali izborne šale — in to v hrvatskem in nemškem jeziku, kar se je prav dobro slišalo. Tudi sicer se je skušalo v vsem občinstvu ugoditi. Priporočamo ta qirkus našemu občinstvu — kdor ga tjo obiskal, mu ne bo žal — Ogen). V pondeljek je začelo goreti na podu Florijana Lavriča na Lelu. Požarna bramba iz Most ie ogenj kmalu pogasila. Zažgal5 so , otroci. - — Desno roko sl le poškodoval včeraj zjutraj delavec Andrej Marbi-ko. V Florijanski ulici št. 8 je nesel po stopnicah vrečo moke. pri tem pa je padel in si poškodoval roko v zapestju. — Stroj mu Ie razoaral sredinec. Josip Klobučar, pomožni delavec na južni železnici je brusil v kurilnici na transmisijskem brusu železo. Pri tem Je prišel z levo roko med stroj, ki m,u je razparal sredinec. — Skrivnostni X, senzacijonel-na vohunska drama v 6 dejanjih dosegla je včeraj pri prvotnih predstavah v kinematografu »Ideal« najpo-polnejši uspeh. Krasni prizori so vpleteni v filmu in dejanje je skrajno napeto od začetka do konca. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESARJEVO STANJE BOLJŠE. Dunaj, 21. aprila. »Wiener allg. Ztg.« poroča od dobro Informirane strani: Že včeraj naznanjeno zboljšano zdravstveno stanje Je na najboljšem potu. Cesar nima mrzlice. .Tudi apetit Je najboljši. Vreme vpliva nanj zelo blagodejno. Sploh so vse skrol nepotrebne, ker je pričakovati, da se stanje tekom današnjega dne še zboljša. VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. London, 21. aprila. Sovražnosti med Mekslko In Združenimi državami so se že pričele. Amerikanski admiral v Vera Cruz Fletscher je sporočil trgovskim ladjam, da naj pristanišče takoj zapustijo. Tudi tujim državljanom je bilo ukazano, da naj se umaknejo. London, 21. aprila. Mehlkanskt predsednik Huerta ima 40.000 mož na razpolago. amerikanski načrt. London. 21. aprila. Amerikanski vojni načrt je ta, da se blokira vsa pristanišča in predvsem se hoče ame-rikansko brodovje polastiti pristanišča v Vera Cruz In ondotnega carinskega urada. Tam se prepreči tudi za predsednika Huerta določena pošilja- te v orožja. Za Iiuerto jc odposlanih 200 topov In velika množina orožja 1» iittinicije, iu vse pade v roke Ameri-kancev, lil so tozadevne odredbe že storili. IZJAVA HUERTE. Meksiko, 21. aprila. Predsednik Huerta je včeraj izjavil: Tujim državljanom z državljani Združenih Držav je varnost zagotovljena. Dana mi je možnost pokazati, kako visoko je civilizacija Mekslke. Obenem tudi izjavlja, da je poročilo poveljnika atnerlkanske ladje v Tempicu, katere mornarji so bili aretirani, je neresnično. Na ladji ul bilo amerikanske zastave. Tudi predsednik Združenih Držav je bil napačno informiran in je sam napačno informiral kongres. Amerikanska zastava nltna s spornim slučajem ničesar skupnega. — Radi varnosti je Huerta dal postaviti pred amerlkansko poslaništvo stražo. EPIRSKO IN EGEJSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 21. aprila. »W. Allg. Ztg.« poroča: Izmenjava misli tripelentente glede od trozveze predlagane Izpre* inembe k noti. ki jo je sestavila tri-pelententa kot odgovor na grško noto, je končan. Trlpelententa sprejema vse predlagane izpremembe. Posla« nikl velesil imajo v Atenah že vsi svoje Instrukclje. Določiti le le dan, kedal se skupni nastop pri grški vladi Izvrši. ANGLEŠKA KRALJEVSKA DVOJICA V PARIZU. Pariz, 21. aprila. Angleška kraljevska dvojica je danes popoldne dospela semkaj. Navdušenje je bilo velikansko. Najpreje sta obiskala zunanje ministrstvo, nato sta se odpeljala v palačo predsednika Polnca-reja. Množica po ulicah je Izkazovala dvojici povsod veliko navdušenje in prirejala ovacije. Kralj se je o sprejemu zelo laskavo izrazil. KOALICIJA. Zagreb, 21. aprila. Klub koalicije je imel sejo, kjer je bilo podane poročilo o položaju In o vprašanju sestave vlade. Poročilo eksekutlve je bilo odobreno. 14 UR TRAJAJOČA VOJNA MED DELAVCI IN VOJAKI- Denver, 2t. aprila. Na višinah v bližini Luto je trajal 14 ur boj meo stavkajočim delavstvom In državno milico. It stavkajočih In en vojak le ubitih. ' NEMŠKI ŽUPAN. Berlin, 21. aprila. Drugi župan mosta Koestlln Aleksander Je aretirati radi raznih deliktov. Med drugimi le od neke deklice z obljubo zakona 1*vabil 2600 mark. USTREUEN INŠTRUKTOR. Teheran. 21. aprila. V bližini Ha-tnadan ie bil od domačinov ustreljen švedski inštruktor grof Lebenhaupt. ii oplaši. He«eds 8 vinarjev. Na|man|Si znesek 80 vf« nar lev vprašanjem la priloild cnumkv It vinarjev- — Pri roallb oglasih ai alt popusta In se pta£u|e{o vnaprej; zunanji ln*ertntl v znamkah. ZakftuCck malik oglasov ob 6. nrl zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se na) Ljubljana. Stari trg 5.__________251—x Odda se dobro Idoča restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod »Restavracija« poštno ležeče. 281—3 Mirna stranka brez otrok išče stanovanje za avgust. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. 279—2 »Mijo«, vzdignite »Ivanka«. pismo, prosi KnjigovocUrinja obenem korespondentinja se sprejme takoj. Ponudbe z zahtevo plač« pod »Knjlffovodktnja" nn „Anon. ekspedicijo*. = Sveže pivo = najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo 7* litra vrček po 20 v, steklenice 7* lit. čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 V/ Dobi se tudi dobro vino, gorka inf mrzla jedila. Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovj za vožnjo v mestp in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel „Vega“, Sp. Šiška 26. mr i. e «1 -m poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13. ZE^rojeištTT'© Ivan Kersnič Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike isi v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini gk SL p* Sbaheimii tiiiiiiiimiiii militi mi tiikitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HbM 88 WwP WBhBWBŽi Ofc Mestni trg* »ter. lO. ■'ŠTelilra, Izbira-1 Solidna- postrežba! Pri nakupu, različnega manufakioi nega blaga 1 se blagovolite obrniti na tvrdko ~~ " A. & E. Skabeine M'sl”> ****• >-•■ - obstop od 1.1883. Na debelo iiTtlvolmo! Izredno nizke eene! Prenoeišre, - Gostilna. - JBiiilet. 1 tknt ] Hinko Kosič | tbst | ulica Carra«Iori 15 (vogal fneppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. v Ljubija ni, Sv. Petra cesta 32, I. nad str. nad kavarno „ Avstri ja" se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najuo-vejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hi#o in ceno izvršujejo. Zdravnik želodca" Edna posebnost likerja je je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. z mešanim blagom v Ljubljani se radi družinskih razmer proda z vso opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša i se pri SANATORIUM -EMONA/ ZA-NOTRANJE - IN--K3HURGICNE - BOLEZNI. [Z -PORODNIŠNICA. J LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 Vfc ^p-zdb^^:primar!J-DrFR. DERGANC \1 Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseli vrst zlasti patentni brzodelni jarmenik, jarmeniki cepllniki, (samice), be-"«Č*nsM jarmenik, enolistni in dvolistni. Vsi »troji za mizarje, kolarje, strugarje, sodarje, tesarje itd. itd. Vsi stroji za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Stroji za lupljenje lesa. Stroji /.a lesno volno. za vse vodne razmere z največjo izrabljivosij«. : rm-r/.ijslii regulator ji. ---------- Patent prijavijougr»ke mouarhije. Cirkus je pokrit m Igra ob vsakem vremenu. Lastni orkester. V sredo 22., v četrtek 23, aprila i.ueopxa,iE»0i.xxa.' optVlK. Zalagate)} e. In kr- armade, vojne mornarice, domobrancev Itd. Ljubljana, H s siri trg- 9. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejens delavnica. Za prvovrstno optiko no jamči. Velikonočna okasion prodaja čez »5.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah, t 3?cg l@3t© izlcžilo©- Angleško skladišče oblek t). Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. velike gala predstave s samostojnim zn I.Jul,IJano novim scnzac. »frakcijskim »porodom Začetek «li 8'U. lllagnfna se odpre oh 7. Ob nedeljah in praznikih Začetek ©t» 4. uri. *ačotck oh 8% url. Prt vseli predstavah »nameniti Hrateylov spoved. Cene prostorom: Lože za osebo 12 K; zaklopni sedež 3 K; I. prostor 2 K; ii. pI0su>t K 1-50; lil. prostor 1 K. Galerijsko stojišče 60 vinarjev. Važno za gospodinje: Brez konkurence! 5 M. Spreitzer, skladišče,] Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši | Telefon št. 245. V Ljllbljaili. . Telefon St. 245. § P. n. Vljudno naznanjam ccnc moje različne kave, in sicer: Surova kava: 2 St. 1. Santos v . ,. . . . . K 2— St. 13. Quademala...K 3-30 ; „ 2. Rio „ 2*30 - , 14. Pcrl-Santos.; 3- - - „ 3. • n 1 - - * • • * 2:40 , 15. , - *10 S „ 4. Santos lave . . . , . ..2:50 „ 16. Java, zlato-rumena . . . .3 20 g ” 5. '-,••• i’ .... v , 2-80 .V 17. Zfato-rumena, navad. . .3— - ” - ” * , . ’ 3-— „ 18. Maragogype .... .310 . , . . „ 310 „ 19. Libcria ...... , 3-40 ■ . . . , 2 70 n 20. Portoriko...............„ 3 20 ■ ... .3-— „ 21. Portoriko Piraldini . . * 3 60 5 ". . . — 3-20 . 22. Cuba, zelo fina .... 3-50 2 . . . , 3’10 , 23. Cejdon, zelo tina . . . ,3 60 ■ ... j 3-20 , 24. „ Castorica, najfm. , 380 «j Pražena kava: 8 St. 3. . . K 3- || S*. 5. . .K 3-30 II St. 7. . .K 360 ■ 4. . . , 3-20 H , 6.3-40 II, 8..........380 5 Naročila od 1 do 4 >/a kg dostavljam franko v hišo. — Pri poštljatvah po pošti sc 8 S zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. Zamotenje se » ■ ne računa. — Na željo pošljem vseli 24 vzorcev od surove kave v skupni tezi od .. ■ 'I* kg za K P— franko na dom. g Priporočam sc in bilježim z vsem spoštovanjem M. SpTCitzei’* 2 Razglas. Ker se dne 21. t. m. prične gradba cestnega kanala na Karlovški cesti, ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in Zvonarsko ulico zaprta za promet z vsa-Ikoršnimi vozili, za ježo in gnanje živine. Protiravnanje se bo kaznovalo po določilih § 70. občinskega reda. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. aprila 1914. 8. Minas . 9. Salvador li. Quademala za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča = manuSakturna trgovina = J. Grobelnik, Ljubljana Mestni trg stev. 22, nasproti lekarne. --1 Največja zaloga