IZ ŠENTJOŠTA
Smučarsko pismo z zamudo!
Končno so zacvetele trobentice, le tu pa tam je še kakšna zaplata snega, ki pod toplimi sončnimi žarki hitro izginja. Prav je tako, saj letošnja zima ni skopari-la s snegom. Vsi smo se naužili radosti belih poljan. Tako kot smo jeseni nestrpno pričakovali prve snežin-ke, se zaskrbljeno ozirali v nebo - ali bo vsaj toliko snega, da se bomo smučali v Šentjoštu, ali pa bomo hodili v Kranjsko goro in še višje, tako smo bili zadnji mesec snega vsi siti.
Že nekaj let 00 ZSMS Šentjošt vneto skrbi za zimsko rekreacijo navdušenih smučarjev. Že zgodaj jeseni postavimo mladinci vlečnico, ob kateri potem v dolgi zimi preživimo prenekatero popoldne in nedeljo. Ko se trde kosti že nekoliko privadijo na nov način gibanja, pa se v Sentjoštu prično tekmovanja.
18. januarja smo skupaj z Iskro Horjul organizirali tekmovanje za Iskraše, dva startna razreda pa sta bila namenjena ostalim navdušencem. Veleslalom je pote-kal brez nezgod, kar kaže na dobro pripravljenost, in tudi razlike v rezultatih so bile malenkostne, še dobro, da smo imeli elektronsko merjenje. Natanko 14 dni kasneje, 1. februarja, pa je bil organiziran 3. velesla-lom šentjoških hribov in dolin z rekordnim številom prijavljenih. Preko 200 tekmovalcev je bilo razvršče-nih v sedem starostnih razredov.
Z razprostrto slovensko zastavo se je po progi prvi spustil predsednik šentjoške mladine Zdavko Krvina, progo s številnimi vratci pa je postavil Jože Leskovec.
Kljub brezštevilnim teptalcem, ki so se ves teden trudi-li, da bi bilo smučišče čimbolj utrjeno, je bilo le-to proti koncu tekmovanja že pošteno načeto. K temu je svoje pripomoglo za ta letni čas izredno toplo sonce. Gledalci in navijači pa so bili kar veseli.
Po končanem tekmovanju se je sestala tekmovalna komisija, hitro preračunala dosežene rezultate in zma-govalci iz vsakega razreda so prejeli medalje s pohvala-mi. Narejen pa je bil tudi skupinski posnetek vseh zmagovalcev. Podeljene so bile še razne izvirne prak-tične nagrade za najhitrejši čas, za najpočasnejšega, za najbolj plešastega... Vsi tekmovalci so dobili malico. Potem pa smo se ob zvokih zabavne glasbe vrteli pozno v noč. Nekateri tudi v pancerjih. Dnevi so minevali, glas o dobrih tekmovanjih, ki se pripravijo v Šentjoštu, pa se je širil. Tako so se nekega dne oglasili delavci Ljubljanskih mlekarn, si ogledali teren, pa smo se dogovorili za tekmovanje v veleslalomu in za tek na smučeh.
V okviru 00 ZSMS Šentjošt smo poskrbeli tudi za smučarski naraščaj. Pod vodstvom izkušenih smučarjev Hinka Koširja in Jožeta Leskovca je kar precej obča-nov, mlajših in starejših, spoznalo prve radosti, ki jih nudijo zasneženi hribi.
Še bi lahko govorili o našem delu, kako smo šentjo-ški mladinci preživeli zimo, pa naj bo dovolj.
ŠTEFKA KAČIČ