POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 23. • 31. MAJ 1957 6 LETO XVI. 9 CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! r Ustanova ki jo pogrešamo Življenjska raven delovnih ljudi je že nekaj časa v ospredju pozornosti vseh naših gospodarskih in političnih organov. To je povsem razumljivo. Dosedanji napori za industrializacijo našega gospodarstva, za utrditev gospodarskih temeljev so bili v dokajšnji meri usmerjeni v to, da ustvarimo čim trdnejšo podlago za nadaljnji in hitrejši razvoj industrije, ki naj s svoje strani prispeva sredstva za zboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi in sredstva za hitrejšo rast vseh tistih panog, ki posredno ali neposredno vplivajo na življenjsko raven zaposlenih. Sedaj ko smo gospodarske temelje utrdili, lahko in moramo posvečati življenjski ravni neposredno pozornost. Ob tem se seveda srečujemo z raznovrstnimi pojavi. Nihanje cen je vsakodnevni pojav. Velja pa upoštevati, da je nihanje cen pogojeno z našim splošnim gospodarskim položa-. jem, pogostokrat pa je tudi odvisno od posameznih nujnih gospodarskih ukrepov in dokajkrat od napačne razlage teh ukrepov, od sebičnih teženj posameznikov in posameznih delovnih kolektivov. Marsikje namreč računajo samo na velik dohodek, nič pa ne pomislijo, kako in na kakšen način ta dohodek ustvarjajo in kaj lahko povzroči želja po čim-večjem dobičku, želja po čimvečjih sredstvih za »potrebe« kolektivov, okraja ali občine. Prav v tem času pa pogrešamo bolj kot kdajkoli ustanovo, pa naj jo imenujemo zavod ali inštitut, skratka ustanovo, ki bi proučevala gibanje življenjske ravni delovnih ljudi. Ze tretji plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov je opozoril na to, da bi veljalo osnovati organ, ki bi uspešneje spremljal gibanje življenjske ra vrni delovnih ljudi in imel popolnejši vpogled na gibanje ravni in posledice, hi jih le-to izziva ter na ukrepe, ki bi jih veljalo uresničiti, da bi življenjska raven naraščala. Zal velja ugotoviti, da ta spodbuda kljub temu, da je zasedanje tretjega plenuma Centralnega sveta sindikatov časovno že do-haj odmaknjeno, še doslej m uresničena. Se vedno namreč teko razprave, ali bi veljalo za te naloge ustanoviti zavod ali inštitut, in ali teh nalog že ne opravljajo v dokajšnji meri sedanji zavodi za statistiko, zavod za plan, Stalna konferenca mest itd. Vsi ti organi, ki sicer razen drugega spremljajo tudi gibanje življenjske ravni, se ob obilnih nalogah ne morejo usmeriti samo na proučevanje življenjske ravni in iz tega popolnoma jasno izhaja, da bojno morali vendarle dobiti določeno ustanovo, ki bo Proučevala edinole problem življenjskega standarda in posredovala ustreznim organom svoje ugotovitve in Predloge. Od besed, od paketne in nujne spodbude ni torej veljalo čimprej preiti k dejanjem, veljalo bi ustanoviti takšno ustanovo, ki bo za nadaljnji razvoj našega gospodarstva tn za nadaljnjo rast življenjske ravni nedvomno koristna. PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Ali so potrošniški sveti organi družbenega upravljanja ali organi družbene kontrole v trgovini? Delavsko upravljanje v trgovini, .gostinstvu in turizmu ima določene posebnosti, bot jiih imajo te gospodarske panoge same v okviru vsega našega gospodarstva in naše gospodarske politike. Trgovina, kot gospodarska panoga, Irma na primer vloigo posredovalca med proizvajalcem in potrošnikom. Ta beleži in si prizadeva oziroma bi marala beležiti in sl prizadevati, da so zadovoljene potrebe trga, potrebe, kj se oblikujejo kot seštevek in povpr-e-ček neštetih zahtev posameznikov. Neposredna vez trgovskega delavca s potrošnikom je za poslovanje te gospodarske panoge odločujoča. Takšen položaj trgovine določa tudi njeno vlogo glede na proizvajalca, ki mu mora signalizirati želje trga, želje potrošnikov in zahtevati od njega prav takšno proizvodnjo, ki najbolj ugaja in odgovarja zahtevam potrošnikov v določenem času. Te stvari, ki v primerjavi z drugimi panogami postavljajo delavsko upravljanje v trgovini, gostinstvu in turizmu v poseben položaj in pred drugačna vprašanja, vendarle niso preprečile polni razmah teh organov in socialistične demokracije. Zasedanje delavskega sveta je dane.s za vsak kolektiv zeio pomemben dogodek i,n vsi Oklepi organa delavskega upravljanja so predmet živahnih- razprav vseh članov kolektiva v podjetju. Precejšnja razlika je v tern, kako ta vprašanja obravnavajo danes in kako so jih obravnavali preje. Zasedanja, so v celoti bolj e pripravljena, nanje prihaja večje število delavcev članov kolektiva, ki se na licu mesta spoznajo z vprašanji podjetja, zvedo za sklepe in spoznajo delo svojega organa upravljanja. To je celoten zaključek Delovne skupine za proučevanje materiala o družbenem in delavskem upravljanju v trgovini, gostinstvu in turizmu. Delovna skupina je prišla do teh zaključkov na osnovi gradiva, vključno tudi dokaj široke pismene ankete med 350 kolektivi, in na osnovi številnih neposrednih obiskov in razgovorov z organi delavskega upravljanja v desetini našito mest ter na osnovi analiz, ki so bile sestavljene v zadnjem času. Omenjena anketa, ki je zajela 171 trgovskih dospodarskih organizacij, 77 zunanjetrgovinskih podjetij in 102 gostinska podjet- ja, je pokazala med drugim, da število žena v delavskih svetih in upravnih odborih ni enako odnosu med številom zaposlenih žeh in moških v teh podjetjih. Od skupnega števila zaposlenih je 34% žena. Žene pa sestavljajo istočasno le 23% članov delavskih svetov ip 15,7% članov upravnih odborov. Nekoliko manj neugodno razmerje je ugotovila anketa med gostinskimi podjetji. V gostinskih podjetjih je od vseh zaposlenih (delavcev in uslužbencev), polovico žen, žene pa so v delavskih svetih zastopane s 42,2%, Pred dvema ali tire mi leti pa Je bilo to nesorazmerje večje. V trgovini m gostinstvu so nekatera delovna mesita glede tega v prednosti. Med anketiranimi trgovinskimi organizacijami je skoraj četrtina članov delavskih svetov iz vrst poslovodij, čeprav je njihov odstotek v skupnem številu zaposlenih precej manjši. V gostinskih podjetjih predstavljajo poslovodje 5,8% od skupno zaposlenih, v delavskih svetih so zastopam z 11,1%, v upravnih odborih pa celo z 20,5%. Iz teh podatkov lahko sklepamo tole: pravilni tn sorazmerni sesitiav Organov delavskega upravljanja v trgovini in gostinstvu je še vedno zelo pereče vprašanje, O tem velja razmisliti, kajti praksa nas opozarja, da tam, kjer sestavljajo organe delavskega upravljanja večidel poslovodje 'in uslužbenci, vznikajo zelo pereča vprašanja s področja delovnih odnosov in sicer bolj pereča kot /v drugih podjetjih. »Dvctimišivo« V delavskem upravljanju v teh panogah je bilo mogoče že pred časom opaziti tako imenovani pojav »dvotirništva«. Dnevni red sej in zasedanj upravnega odbora in delavskega sveta v istem podjetju se namreč ne razlikujejo med seboj. Z drugimi besedami, upravni odbor in delavski svet razpravljata o isitih vprašanjih v glavnem enako. Naj večkrat se dogodi to, da delavski svet, brez glob j ega proučevanja, potrdi sklepe, ki mu jih je prej predložil upravni odbor. Takšen pojav čisto navadnega dvotiirništva v delu lahko opazimo "redvsem v malih in srednjih podjetjih. Dogaja se celo, da so seje Spravnega odbora vin delavskega sveta isti dan ena za drugo. Najdemo lahko tud; takšne gospodarske organizacije, kjer so upravni odbori popolnoma nedelavni in so bolj ali manj prepustili reševanje vseh stvari delavskemu svetu. Omenjeni pojavi nas vzpodbujajo k razmišljanju, da bi morali izpopolniti organizacijo in metodo dela organov upravljanja v trgovini jn gostinstvu. Spremembe v organizacijski strukturi naj bi uresničili v dveh smereh: predvsem bi morali okrepiti vlogo delavskega sveta kot osnovnega predstavniškega organa delavskega upravljanja v kolektivu. Prav tiako pa bi mio,rali okrepiti vpliv kolektiva kot celote na delo delavskega sveta. Tu bi prišla predvsem v poštev skupščina kolektiva. Obstoje tudi mišljenja, da bi upravne odbore, kot organe s (Nadaljevanje na 3. strani.) V ponedeljek, dne 27. maja, je tovariš Tito pognal prvi agregat vrutovške hidrocentale, največje v Mavrovskem hidrosistemu. S tem je -ačela ta ogromna elektrarna dajati mladi makedonski industriji prve kilovate električne energije. Ob tej priložnosti je tovariš Tito spregovoril tudi o pomenu naših gospodarskih uspehov, o bratstvu in enotnosti, ki sta omogočila, da smo premagali velike težave. Na sliki: Pogled na slikovito pokrajino v okolici Mavrova, ki jo je gradnja velikega hidrosistema seveda popolnoma spremenila. OB ROBU NEKEGA SINDIKALNEGA SESTANKA Na račun drugih je lahko gospodariti Pred nami je zapisnik sindikalnega sestanka delavcev podjetja »Slanina« z mesom in mesnimi izdelki iz Celja. Marsikaj zanimivega je napisano v njem. Le poglejmo! Cene mesu kakor tudi mesnim izdelkom s» se zvišale, kar Pa je »normalen pojav« vsako leto- — tako so zapisali v zapisnik. Potlej ugotavljajo, da je tisti, ki dolguje podjetju 900.000 dinarjev, zaprt, direktor pa poroča, da so po nalogu sanitarne inšpekcije nekaj malega popravili, glede ostalih zadev pa So prosili sanitarno inšpekcijo, naj jim podaljša rok, ker podjetje nimiv denarja za plačilo investicij ... Vmes je tudi poročilo o obračunu pokvarjenega mesa v neki poslovalnici. Delavski svet tega obračuna ni priznal, ker bi morala sanitarna inšpekcija potrditi, da je bilo meso res pokvarjeno. Vmes je še poročilo ox kraji mesa, konjskih repov in grive ter podatek, da so leta 1954 ustvarili okrog 350.000 din dobička, leto dni kasneje nekaj manj kot 700.000 in lani kar 4.300.000 dinarjev ... Po številkah o dobičku sodeč so kar dobro gospodarili, bi vsak na prvi pogled menil. Sam predsednik delavskega sveta je dejal: »Navedeni rezultati nam povedo, da naše podjetje lepo napreduje.« In vendar! Dobiček so ustvarili kljub temu, da se jim je v neki poslovalnici pokvarilo meso, da jih je nekdo »okrog prinesel« skoraj za milijon dinarjev, kljub krajam. Če dobro premislimo, smo potrošniki plačali vse to. Kolektiv se pred družbo ponaša z visokim dobičkom, ustvarili pa so ea zato, ker smo potrošniki meso d raže plačevali. Prav zanimiva bo letošnja polletna bilanca podjetij t mesom in mesnimi izdelki, ko so cene mesa in izdelkov te mesece tako visoko poskočile. Podjetja prav gotovo nis0 delala z zgubo. Se vam ne zdi tako? In za tako gospodarjenje so si delili tudi premije, malo sicer, a vendar. Ko razmišljamo o takih stvareh, vsi skupaj kaj radi pozabimo, da imamo v podjetju sindikat, ki bj se moral boriti za socialisti ena načela gospodarjenja. Takle dobiček Pa se prav nič ne sklada s socialističnimi načeli. To je vsakomur jasno, če količkaj pomisli. In vendar je bil to sindikalni sestanek, pa se nihče izmed odbornikov nj spomnil, da bi se vprašal, če so prav ravnali, če bi v vseh panogah gospodarstva tako ravnali in pustili socialistična načela popolnoma vnemar, se bi še bolj za glavo držali, še bolj tarnali kako cene rastejo. Zato: zbudimo se, da bomo mogli čistega srca pogledati družbi v obraz. Konec koncev se tako početje nam samim maščuje: eni d raže meso, drugi bodo dražili ostala živila in industrijsko blago ter draginj; ne bo ne konca ^e kraja. Ne pozabimo, da nismo le upravljavci marveč tudi potrošniki! REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV O NEZAPOSLENOSTI Ni tisa za ollaiaiie 0/tm 7£ 'Zf6 TISK >p0OMOfWICA TRŽAŠKA ■ žična ograja m ital bunkerji, ■ Štafetna steza, @ jlegalnetisi ilegalne ciklostilne tiskarna, C % kraji kjer je oddaja! radio 0'F % Takole kot vidite na risbi, je bila Ljubljana v letih osvobodilnega boja vklenjena v žično ograjo, bila je država v državi in do zadnjih1 ur osvoboditve ni prenehala delovati za osvoboditev. To nam pričajo številne ilegalne tiskarne, ilegalne ciklostilne tehnike!.. V spomin na herojsko Ljubljano v letih okupacije je Okrajni odbor Zveze borcev NOB Ljubljana razpisal v okviru 'Prvega slovenskega festivala telesne kulture« partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1957«; ki se bo začel ‘n zaključil dne 23. junija letos. V tem partizanskem pohodu bodo lahko nastopale vse osnovne družbene organizacije, člani srednjih, strokovnih in visokih šol v naši državi ter okrajne skupine Ljudske milice In skupine enot Jugoslovanske ljudske armade. Podrobnosti o tem pohodu, ki bo nedvomno vzbudil veliko zanimanje, pa boste zvedeli pri tekmovalno-tehnični komisiji Odbora za izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1957«. ' \ Na zadnji seji predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, ki je bila 20, maja, so člani razpravljali tudi o nezaposlenosti ter opozorili sindikalna vodstva, da lahko postane to resno vprašanje, če se ga ne bomo pravi čas temeljiteje lotih. ' Pri Zveznem izvršnem svetu že deluje komisija, ki posebej proučuje ta vprašanja, Republiški svet pa je že sestavil elaborat o položaju pri nas. Marca letos je bilo v naši republiki okrog 9000 nezaposlenih, od tega okrog 6.500 žena. Ta številka samo po sebi sicer ni toCBikšnia, da bi nas moralo močno skrbeti, saj je vedno nekaj ljudi, ki iščejo zaposlitev drugod. Istočasno pa je prijavljenih pri posredovalnicah za delo 6.000 prostih mest. Po mnenju predsedstva bi morali spremljati ta problem iz treh vidikov: Predvsem kaže opozoriti, da bo analitična ocena delovnih mest povzročila določene premike v politiki zaposlovanja. Čim bodo namreč v podjetjih delovna mesta analitično ocenili, se bo pokazalo, da je pri njifa toliko :iin toliko ljudi, za katere nimajo pravega dela. Ze sedaj pravijo v nekaterih podjetjih. da bi brez škode zmanjšal; število zaposlenih, s čimer bi produktivnost precej porasla. V dosedanjem sistemu delitve dohodka in nagrajevanja pa ni bilo dovolj spodbude, da bi se organizacije dela podjetjih resneje lotili. Če bj se sindikalne organizacije šele takrat začele ukvarjati s temi vprašanji, ko bodo v gospodarskih organizacijah sprostili toliko in toliko 'ljudi, * bi se znašle pred velikimi težavatni. ki bj jih naenkrat ne bilo moč rešiti. Vsak tak, ki se nenadoma znajde brez ' dela, je razumljivo sila prizadet, če mu nismo sposobni istočasno nudit; drugega dela. Nasiednja stvar, ki jo kaže pri obravnavanju teh vprašanj upoštevat; je, da bi morali po- drobneje . proučiti, kaj bodo povzročile spremembe v načinu nagrajevanja. Čim bodo delovna mesta v podjetjih analitično ocenjena, bo bržčas prišla količina proizvodov pri določanju plač veliko bolj do veljave. S tem Pa bodo delavski organi upravljanja tudi gmotno spodbujeni Za racionalnejše gospodarjenje. za višjo produktivnost dela, kar pomeni, da bodo z manjšim številom zaposlenih ustvarili več in ob nižjem številu zaposlenih dobili prav to-‘ llkšen sklad piač. Seveda bo *o vplivalo tudi na določene premike glede zaposlitve delavcev in uslužbencev. Mimo tega povzročajo spremembe v naš} gospodarski politiki. ko ne gradimo več tohfco velikih objektov, prelive v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Nedvomno s; bo m-oral del delavcev poiskat; delo v drugih gospodarskih panogah, kar nalaga tako gospodarskim vodstvom kot sindikalnim organizacijam skrb, c^a jih usposobijo za drugačna dela. . Na osnovi vsega tega naj nam služijo kot izhodišče pr; obravnavi teh vprašanj premiki v gospodarstvu. Iz vsega tega sledi, da so to resna vprašanja, čeprav danes številke o nezaposlenih same po sebi niso tako pereče. V zvez; s tem kaže opozoriti še na to. da so naše vasi še prenaseljene in je to latentna oblika nezaposlenosti. Zlasti bi bilo treba ugotoviti, katera področja so prenaseljena, kje so tistj ljudje, ki teže. da bi se zaposli;; v industriji. Predsedstvo se je posebej zadržalo ob problemu naših posredovalnic za delo. Le-te bi morale postati sestavni del naše ekonomsko-socialne službe, ne pa da so zgoli administrativni organi, ki obveščajo o • številu in kategorijah nezaposlenih ter razdeljujejo pomoč začasno nezaposlenim. Posredovalnice si ne prizadevajo doj volj, da bi usposobile ljudi zač zaposlitev in jih morda tud; prekvalificirale, Tu potemtakem ne gre samo za invalide dela, marveč tudi za tiste delavce, k; v svoj; strok; ne morejo najti dela. Razen tega bi kazalo še temeljite proučiti način finansiranja posredovalnic, saj že sedaj kaže, da se finansiranje iz proračuna ne obnese. Treba b; bilo najt; način, kako naj bi posredovalnice finansirali iz gospodarskih organizacij, določit; načela zbiranja sredstev ih način razdeljevanja, predvsem pa smotrne porabe teh sredstev. Skladno s tem bi kazalo proučiti še sestav organov upravljanja posredovalnic, v katerih naj b; bili zastopani tudi odgovorni gospodarski činitelji. SAP- Turist biro Ljubljana prireja redna potovanja doma in v inozemstvu po programu. Organizira ekskurzije, izlete in potovanja doma In v inozemstvo po naročilu sindikalnih podružnic. Nudi vse vrste turističnih uslug v svoji turistični poslovalnici, kot potni listi, vize, devize itd. Rezervira mesta za letni oddih in campinge, Izkoristite ugodnosti posebnega turističnega posojila, ki sta ga uvedla SAP-Turist biro in Mestna hranilnica ljubljanska. Zahtevajte Informacije in formularje v naši poslovalnici na Miklošičevi e. 17. tet. 30-645. 30-647. Z NAŠIH ORGANIZACIJ 31. MAJA 1957 ST. 23 • • ; • , k ■ v- /j R l O J A V I E % ............... ,.........f ’■$) Od 17. do 20. maja je bilo v Velenju šahovsko prvenstvo sindikalnih podružnic celjskega okraja. Sodelovalo je osem moštev. Prvo mesto je zasedlo moštvo celjske cinkarne z 32,5 točkami, drugo železarne Store s 25 točkami, tretje velenjskega rudnika s 24 točkami, četrto podjetja »Beton« iz Celja z 21,5 točkami in peto moštvo sindikalne podružnice občinskega ljudskega odbora iz Laškega z 20 točkami. Ta moštva se bodo udeležila republiškega prvenstva sindikalnih podružnic, ki bo v Portorožu. — J. M. ® ob zaključku mladinskega tčdna, ki je trajal od 19. do 26. maja je bila v soboto v veliki dvorani zadružnega doma v Šentjurju pri Celju svečana akademija. Pester kulturno-umetniški program je pripravil Občinski komite LMS, sodelovali pa so mladinski aktivi kmetijske šole, nižje gimnazije Ponikev in drugi. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, kot že dolgo ne tako. _ J. M. 9 Predsednik delavskega sveta tovarne ribjih konzerv De Langlade v Kopru je postal mladinec Pino Pobega. »Potrudil se bom, da bom svojo nalogo vestno opravljal,« je dejal, ko so ga izvolili in Se dodal: »V imenu vseh na$ mladih pa želim, da bi dobili trdnejšo oporo pri starejših tovariših, predvšem pomoč strokovnih uslužbencev pri seznanjanju z raznimi gospodarskimi in finančnimi problemi. Mladi smo še, pa nam je vsak nasvet dobrodošel. Volje do dela nam ne manjka.« — V delavskem svetu te tovarne je 8 mladincev. ® Dobra tretjima članov delavskega sveta celjske tovarne tehtnic je mladincev. Ves delavski svet šteje namreč 23 članov, mladincev v njem pa je osem. % Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Laškega bo organiziral v počastitev občinskega praznika kulturni festival, na katerem bo sodelovalo vseh devet društev. ® Vei kot 60 gojencev glasbene šole celjske Svobode je sredi maja pokazalo, kaj so se v šoli naučili, Nasto-pili so v društvenem domu v Gaberju. ® Okrajni zavod za napredek gospodinjstva v Novi Gon« je priredil na pobudo podjetja Elektro-Tolmin potujočo razstavo električnih gospodinjskih aparatov. Razstava je bila že v nekaterih krajih na Goriškem, ostale večje kraje pa bo obiskala še ta in prihodnji mesec. L. E. ® Občinski sindikalni svet v Rušah je v mladinskem tednu priredil Veliko tekmovanje v streljanju. Tekmovali so na strelišču SD »Prvi pohorski bataljon« v Rušah skoraj ves teden. Pomerilo se je 65 moških in 1 ženska ekipa, skupno okrog 200 tekmovalcev. V težkem boju sta zasedli prvo in drugo mesto ekipi iz Tovarne dušika, tretje mesto pa moštvo iz tovarne TOBI v Bistrici. Zmagovalna ekipa iz Tovarne dušika je prejela lep prehoden pokal, naslednji dve moštvi pa okusno izdelani zastavici. Razen tega so razdelili najboljšim strelcem tudi praktična 'darila. Med posamezniki je bil najboljši Albert Polc. Ker je bilo' za letošnje tekmovanje tolikšno zanimanje, so sklenili, da bodo taka tekmovanja prirejali odslej vsako leto. — G. G. @ Za 270 dinarjev na dan bodo lahko letovali delavci in uslužbenci tržiške Bombažne predilnice in tkalnice v svojem domu v Poreču. Tako je pred nedavnim sklenil upravni odbor tega podjetja. .. © Delavski svet Tiskanine v Kranju je izvolil tova-risa Milka Kovačiča za svojega delegata na kongresu delavskih svetov Jugoslavije. Delavski svet je še sklenil kupiti nov avtobus ter naročil, naj se izdelajo načrti za nov počitniški dom v Ankaranu. ® ^rec* dneyi 50 Loški koči na Starem vrhu prvič v zgodovini gozdarstva polagali gozdni delavci Gorenjske izpite za kvalifikacijo. Vsi kandidati so se na izpite zelo dobro pripravili • p,red nedavnim je bito v Kranju posvetovanje predsednikov delavskih svetov in upravnih odborov ter direktorjev industrijskih podj-etii o vplivu Uredbe o delitvi dohodka na gospodarjenje podjetij. Prisotni so uredbo piozdravili, menijo pa. da ima še razne pomanjkljivosti. ® Tovarna pohištva v Novi Gorici je porabila lani vec kot 31 milijonov dinarjev za nakup strojev, novega parnega kotla, transportnih vozičkov in drugih osnovnih sredstev. L E ® Okrajni sindikalni svet v Kranju je priredil v počastitev dneva mladosti številna športna tekmovanja/ Delovni kolektivi so se pomerili v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in šahu. Zmagovalci posamenih skupin so prejeli lepa spominska darila. # Na skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju so razpravljali o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje, hkrati pa so sprejeli predlog o razdelitvi sklada za zdravstveno varstvo delavcev in uslužbencev. © v tovarni »Iskra«, je delavski svet razpravljal o proizvodnem načrtu za letošnje leto. Izvolili so posebno komisijo, kj bo nadzorovala analitično oceno delovnih mest ter dva delegata za prvi kongres delavskih svetov. © Sredi maja se je sestal plenum Občinskega sindikalnega sveta v Dolenjskih Toplicah, Najprej je predsednik tov. Suhadolnik poročal o poteku volitev delavskih svetov in upravnih odborov, Le-te so povsod izvolili, razen v podjetju »Krupon«, kjer imajo začasno prisilno upravo. Ljudski odbor in sindikalni svet si močno prizadevata, da bi se razmere v tem podjetju c.itipioj uredile in da bi podobne usode ne doživeto še kakšno drugo podjetje. Sindikalni svet namerava prirediti nekajdnevni seminar za nove člane delavskih svetov in upravnih odborov, da bi se temeljiteje seznanili s svojimi dolžnostmi in pravicami. Razen tega so postavili _ še komisijo za sklepanje kolektivnih pogodb z zasebnimi obrtniki. © Delavski svet Kmetijsko-gpzdarskega posestva Kočevje je na eni zadnjih sej razpravljal o gradnji stanovanj. Sklenili so, da bodo zgradili štiristanovanjsko hišo v Kočevju, nekaj stanovanj adaptirali, že začete gradnje pa dokončali. ® Nedavno tega je bila v Rušah redna letna kon-ferenca Občinskega odbora Socialistične zveze delovne-ga ljudstva. Razprava je bila sila živa in so delegati naglasali zlasti, da ima občina premalo denarja. Občinski proračun znaša 75 milijonov dinarjev, medtem ko bi potrebovali 106 milijonov dinarjev. Tako bodo spet s tem najbolj prizadeti prebivalci Pohorja in Kozjaka, ki že leta čakajo na elektrifikacijo, popravilo nekaterih cest itd. Mimo tega so razpravljali še o šolski reformi, o delu z mladino, podražitvi elektrike, mesa in nekaterih drugih vrst blaga. — G. G. ® Akcija za prostovoljno dajanje krvi je v ruškem industrijskem bazenu letos izredno lepo uspela. Prijavilo, se je več kot 100 ljudi, med njimi največ članov kolektiva bistriške tovarne TOBI ter gojencev industrijske kovinarske šole iz Ruš. V vsej občini je darovalo kri več kot 450 ljudi. — G. G. © 0cl do 14. tega meseca so bile v Ptuju konference, na katerih je 295 zastopnikov delavskih svetov izvolilo 8 delegatov za kongres delavskih svetov v Beogradu. Poročila je pripravilo 5 komisij po strokah. V njih so pokazali uspehe pa tudi slabe strani gospodarjenja v posamezni gospodarski panogi. j. d. © V Celju so se odločili, da bodo letos z udarniškim delom zgradili kopališče. Gradbeni odbor je prepričan, da bo kopališče odprto že do 20. julija, ko praznuje občina svoj praznik. Pri gradnji pomagajo delovni kolektivi in mladina. Nekateri delovni kolektivi pa so sklenili, da bodo udarniško delali v podjetjih in zasluženi denar odstopili gradbenemu odboru. Nekatera podjetja por agajo tudi s prevozi materiala. @ Po vseh krajih ruške občine so nadvse svečano proslavila dan mladosti. Mladina se je predstavila občinstvu z izbranimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Ob tej priliki so sprejeli v mladinsko organizacijo tudi več mladincev. — G. G. »Navsezadnje bomo le mi delali..." Med visokimi jagnedi stoji sredi parka tik ob starem jašku velenjskega rudnika visoka stavba termoelektrarne z značilnima navzdol zakondče-nima dimnikoma in dvema stolpoma za hlajenje vode. Letos je že trideset let in je bila enkrat že amortizirana. Potlej so jo znova ocenili in jo bo kmalu spet treba. Ni še dolgo tega, ko so zamenjali cevi v div eh kotlih in bo »vozila« še deset let. Ko so gradili termoelektrarno v Šoštanju, so govorili, da je velenjska že od služila sivo j e in da bodo z njeno paro le še ogrevali Velenje. Za tako reč bi morali postaviti nov kotel, sedanji imajo namreč premalo pritiska in toplota ne bi prišla do zadnje hiše. No, nam se ob jutranjih in večernih konicah pozna vsak kilovat in tako bo velenjska elektrarna najbrž že dolgo »vozila«. O razmerah v velenjski termoelektrarni v elektrarni harmonija, da eo nam vsi zavidali, danes smo že prišli na slab glas.. Čudno se mi zdii, da so začeli iskati direktorjeve grehe za toliko let nazaj. Če je kdo videl njegove napake, bi moral precej povedati, ne pa šale zdaj.« »Delavca nihče nič ne vpraša — so menili dopoldne v mehanični delavnici. Komisije so se vrstile druga za drugo. Ko ena ni mogla ničesar dokazati, so poklicali drugo. Radi bi videli, kdo bo te. komisije plačal. Ce ne bo šlo navsezadnje vse skupaj na naš račun? Najbrž bomo ob bilanci slišali, da smo za nekaj sto tisočakov lažji... Oni se prepirajo, delavci bomo pa. ostali in le mi bomo delali, pa naj se stvar zasuče tako ali tako. Sicer pa ter ju, čeprav se pe strinjajo z vsem, kar direktor počne. Kot se da iz razgovora z delavci posneti, je tehnični-vodja proti direktorju zato,, ker je prišel v elektrarno mlad-inženir, ki ima vse šolske kvalifikacije, da zasede njegovo mesto. On je namreč edini inženir v elektrarni. Delavci - to vedo in že sedaj temu mlademu inženirju zamerijo, da ga ni v obrat, marveč sedi samo v pisarni. Ce jih vprašaš, zakaj-je tako, vsak le zmigne z rameni, saj ga ne puste... Direktorju očitajo marsikaj: od zadeve z zidavo hiše njegovi hčeri, hladilnikov, filtra do neizpolnjevanja sklepov delavskega sveta in upravnega odbora. Vse dosedanje komisije niso . mogle najti nič takega, jem elektrarne, iz česar se je pozneje vse izcimilo. Vse to je rodilo obtožbe in protiob-tožbe, češ da direktor v svojih prizadevanjih ni užival podpore delavskih organov u-praivljanja in družbenih orga-nizaoij v podjetju, da so le-ti zahtevali nezakonite izdatke (staro železo)- itd. Tako . se je tivu prizadevajo, da se dosledno uveljavljajo sklepi delavskih organov upravljanja in se jih je direktor v prvi vrsti dolžan držati. Ce smatra, da kakšen sklep ni zakonit, da je v škodo podjetju, bi moral na to opozoriti delavski svet ali upravni odbor, ne pa ravnati tako, kot da delavski organi spor iz dneva v dan bolj .za- upravljanja niso ničesar skle-pletal, dokler ni dobil d ir ek- %idi. Saj takih primerov nibi-tor proti sebi i partijske orga- lo. kdo ve koliko, bili so pa in nizacije i .sindikata i delav- postane konec koncev precej skega sveta, te organe pred-, neresno, če se sprva z nekim vsem po avtoriteti in . pri za- sklepom strinjaš, drug dan pa devanjih predsednike sindijka- se ti ne zdi pravilen. S tem di-ta, ki je obenem tudi sekire- rektorjeva avtoriteta nikakor tar osnovne organizacije Zve- ne poraste. Tako se je končno Zdaj je počila Zunaj je elektrarna taka kot pred desetimi leti. Takrat - še sam se dobro spomnim - so dejali ta kolektiv in njegovo sindikalno podružnico za vzgled vsem drugim v šoštanjskem o-kraju. In to starejši delavci v elektrarni še dobro pomnijo, danes pa vlada v njej moreče vzdušje. Drug drugemu ne zaupajo. Ce rečeš tako, se zameriš temu, če drugače enemu. Vodstvo je izgubilo avtoriteto med delavci. Ni več prave volje do dela. Delaš pač, ker te delo samo preganja in nič več. Eden izmed turboagregatov velenjske elektrarne -vse skrivajo pred nami. Vse je tajno. Premalo sestankov je bito. Tisti., ki je vso stvar skuhal, naj tudi pospravi in odgovarja, da ne bo ves kolektiv zavoljo tega trpel...« Pestra druščina Tako pravijo delavci, pa sprašuj one na dopoldanski, ali na popoldanski ali pa one na nočni izmeni. Vsi komaj čakajo, da bi bil spet mir v kolektivu in, da bi se vse te ri- kar bi lahko imenovali gospodarski kriminal. Glede ostalih očitkov jih nekaj drži, veliko pa najbrž tudi ne. Zlasti drži to, da ni znal urediti svojih odnosov s tehničnim vod- ze komunistov. Zadnjo besedo ima občina Da, zadnjo besedo bo. rekla občina. Toda že danes bi-lahko rekli, da tudi drug direktor ne bi imel lahkega stališča, če se dokončno ne reši zadeve s tehničnim vodjem podjetja. Tako od. daleč sodeč, bi bilo. vsekakor najprirodne-je, da. zasede to mesto inženir, pri tem niti ni važno, če je to prav ta, ki je danes v elektrarni. Istočasno pa bi. kazalo, dokončno . postaviti tudi organizacijsko shemo podjetja, ob kateri se danes lomijo kopja v elektrarni in s katero skušata obe strani uveljaviti svoje težnje. Le takrat bo mir v kolektivu. Prizadevanje predsednika sindikalne podružice so v bistvu pozitivna, saj je na svoj način skušal pripeljati stvari do kraja, le da .ni imel vedno najsrečnejše roke. Morda se. je daii zapeljati in pihal v isti rog skupaj z onimi tremi, od katerih vsak je v sporu zasledoval svoje koristi, in vede napihoval direktorjeve napake, ki v danem položaju niiso bile tako neznatne. Na vsak način je prav, da si družbene organizacije v kolek- zgodllo, da so postala prizadevanja za uveljavljanje delavskih organov upravljanja v elektrarni sestavni del spora med direktorjem in nekaterimi iz' vodstva podjetja, zlasti še, ker je stal kolektiv ob strani in je zato vrgel vse v en koš: boj za stolčke in osebne koristi, namesto, da bi sindikat mobiliziral kolektiv in delavske organe upravljanja sproti za to, da se sklepi delavskega sveta uveljavijo. Pri tem pa se ne bi smel pustiti' zavesti in brskati po preteklosti ter iskati dokaj dvomljive napake, ki naj. bi jih zagrešil direktor. Bržčas je to zadostna izkušnja, da mora sindikalna organizacija ostati na načelnih stališčih v boju za socialistična načela gospodarjenja in urejanja družbenih odnosov v kolektivu.. Brž ko se spusti v osebne spore, se kompromitirajo še tako dobronamerne težnje. Prav 'tega nas uči velenjski primer. Na vsak način bo treba urediti personalne zadeve* čez staro črto, zavihati rokave in z novimi silami prijeti za delo. Volje in pripravljenosti kolektivu ne manjka. Takrat bomo kolektiv velenjske elektrarne morda spet lahko postavljati za zgled. V. J. Seveda je to le zunanji odraz, ba-rije že .enkrat mehale, Ce jih vprašaš, kdo je proti direktorju,boš dobil skoraj povsod enak odgovor: tehnični vodja, pogonski in Golob. V tej sila pestri družbi se je znašel še predsednik sindikata. Vse njihovo prizadevanje najbolj kompromitira prav to, da imajo Goloba na svoji strani. On dela v mehanični delavnici, bil pa je pred nedavnim obsojen na štiri mesece zapora, pogojno za dve leti, menda zaradi nekega dela, ki ga je prevzel za bližnje državno posestvo. Najel je še skupino delavcev iz elektrarne in so delali okna ali kaj za tople grede. E-nemu izmed njih še danes ni plačal zaslužka. Pojasneno menda tudi ni čisto, od kod je dobil železo. Skratka, človek, ki je izkoriščal svoje sotovari-še. In ta sedi še danes y izvršnem odboru sindikalne podružnice ter je eden najzgovornejših nasprotnikov direktorja. Delavcem to že od daleč smrdi, da je tak človek proti direk- razmer v kolektivu. -Po malem vre že dve leti, morda celo več, zdaj pa je počilo. Izvolili so nov delavski svet, ta pa ni hotel prevzeti svojih dolžnosti, dokler ne bodo uresničeni vsi sklepi prejšnjega delavskega sveta. Med njimi je tudi oni, da mora direktor iz elektrarne. No, enajstega maja so posle le prevzeli, ker so jim na občini povedali, da bodo sicer postavili prisilno upravo. Spor pa s tem kajpak ni bil rešen, marveč so dan »odločilne bitke« le odložili. Boj med raznimi strujami v kolektivu pa se bije dalje. Naj govore delavci sami. »Boj za stolčke in osebne koristi...« Alojz Oštir, novi predsednik delavskega sveta: »Nočemo nič drugega kot razumevanje med upravo in organi upravljanja. Delavskemu svetu naj dajo, kar mu pripada. Ce se kregajo, naj se med seboj, samo da to ne bi škodovalo odnosom v podjetju. Škode je že itak dovolj! Vse skupaj je le bolj za stolčke in osebne koristi. In še je pristavil, da bi bilo lahko več prenovljenega, če bi se vodilni ljudje v podjetju bolj zavzeli in pustiti medsebojne spore ob strani. S presledki sem že peto leto v delavskem svetu in se položaj mora popraviti. Škoda? Drugega ne kot morala in disciplina sta padli.« »Zdaj je že dovolj teh šparov,« je dejal dežurni ključavničar na nočni izmeni. »Ce bo šlo še tako naprej, bo treba vse skupaj razhajkati pa bo mir...« »Preveč jih je v pisarni, pa ne vedo, kaj početi. Zato se med seboj grizejo...«, je dodal nekdo v kotlarni. »Vseeno mi ni, kako je pri ns v elektrarni, meni kurjač Blaž. »Najbolje bi bilo, da bi se forumi' v elektrarni razumeli.« Iz zapisnikov delavskega sveta in upravnega odbora je videti, da se vsa stvar suče okrog spora med direktorjem in tehničnim vodjem. No, jaz se prav malo zanimam in ne bi mogel reči, kdo ima prav, saj pomagati itak ne morem.« »Nikar se ne praskaj, kjer te nič ne srbi«, pravi pepeljar Stane. Vendar tudi on ve nekaj o sporu: »Direktor je hotel spraviti mladega inženirja na vodilni položaj, pa se je za-6eto_ in so se med seboj sprli« Kurjač Meža, član delavskega sveta, takole ocenjuje razmere: »Hm, malo nerodna reč! Delavci ne vemo, kaj so ugotovile komisije. Včasih je bila ODGOVOR NA DVOJE VPRAŠANJ IZ NAŠE 20. ŠTEVILKE Cene in trg V dvajseti številki našega lista smo objavili v rubriki »Beseda bralcev« dopis z naslovom »Vse za potrošnika«. Dopisnik zastavlja na koncu tale vprašanja: 1. Ali bo podražitev elektrike vplivala na cene blaga, ati je morda predvidena kakšna druga rešitev? 2. Kakšni ukrepi so predvideni za ustalitev trga, Obrnili smo se na Republiški sekretariat za blagovni promet, kjer. so nam stvari raztolmačili približno takole: 1, Kolikor nam je znano, je dobila Elektrogospodarska skupnost Slovenije (ELES) precej pisem iz gospodarskih organizacij, v katerih pravijo, da bodo zaradi podražitve toka morali tudi oni podražiti svoje izdelke. Vendar imajo .podjetja skoraj povsod še toliko neizkonšče- . nih rezerv, da sama podražitev toka ne bi mogla vplivat; na . zanimajo za preskrbo trga s cene, če se potrudijo in iz-bolj- kmetijskim; pridelki. Zlasti v teh krajih naj bi razširili prodajo živil, četudi v najskrom- šajo organizacijo dela itd.- Tako na primer Tovarna emajlirane posode v Celju, kljub temu, da predstavlja fcpk zanjo precejšen izdatek, svojih izdelkov ne bo podražila. Za to bi se morali po-vsod boriti delavski organ; upravljanja. Kakšne druge rešitve v obstoječih, predpisih ne vidimo. 2. Dejstvo je, da so se občinski ljudski odbori doslej za trg in oskrbo trga premalo zanimali. Po končani distribuciji so prepustili . trgovini vso skrb za. preskrbo tržišča. Trgovinskih poslovalnic je sorazmerno malo in je zato, lahko rečemo,, trgovina v prgcej monopolnem položaju. Zadnje čase smo mobilizirali okrajne in občinske ljudske odbore' večjih industrijskih središč (Ljubljana,- Maribor," Celje, Kranj, Trbovlje, Jesenice, Mežiška dolina), da se bolj nejših oblikah (stojnice, ambulantna prodaja). Prav tako smo priporočili kmetijskim zadrugam, naj blago same postavijo na trg. ter na ta način izločijo najmanj dva posrednika. V nekaterih krajih so občinski ljudski odbori ustanovili izravnalne > sklade, ki bodo pripomogli, da bodo prišli potrošniki do blaga po nekih določenih ekonomskih cenah in ne bodo tako močno izpostavljeni nihanju cen. Med prvimi takimi občinami je Maribor, ki je določil v te namene 12 milijonov dinarjev. Če se bodo ljudski odbori temeljiteje zavzeli za ustalitev tržišča in se zavedali, da lahko glede izboljšanja življenjske ravni .sami dosti napravijo, bo tudi pritisk na cene manjši. O B ROBU DOG O D K O V ’ ... " ,-■ ■ . • - 5v'.'c AFRIKA SE PREBUJA V Londonu se Je pred dnevi začela konferenca o bodočnosti Nigerije, angleške kolonije na Zahodni afriški obali, ki meri 966.680 kvadratnih kilometrov in ima 32 milijonov prebival-ev. Predstavniki Nigerije zahtevajo, naj britanska vlada izpolni obljubo, ki jo je dala 1953. leta in dovoli njihovi deželi, da do 1959. leta postane neodvisna in svobodna. Neodvisna Nigerija bi ostala v Britanski skupnosti narodov. Bila bi največja črnska republika in po številu prebivalcev najmočnejša neodvisna afriška dežela, ki bj prav gotovo odigrala ogromno vlogo v boju za svobodo in neodvisnost afriških ljudstev, ki ji še vedna vladajo evropski kolonialisti. »Afrika sploh 'ni črna celina; ona izžareva močno svetlobo, njen velik del je razsvetljen, pravzaprav žareč. Afrika je mozaik milijonov in milijonov ljudi, ki kar čez noč prehajajo iž primitivnega plemenskega načina življenja v aktivno članstvo moderne družbe. Podobna je ke-Pi kvasa, ki vre. Njena vrenja niso samo politična in gospodarska, ampak tudi socialna. kulturna in verska. Vnuki človeka. ki je dr. Livingstonu, znanemu raziskovalcu. nosil Prtljago — hodijo v Ox-ford.« To je v uvodu svoje knjige »Znotraj Afrike« napisal znani ameriški publicist ln svetovni popotnik, John Gunther, ki je po zadnji vojni preži vri dve leti v Afriki, prepotoval 60.000 kilometrov in študiral afriške probleme. ^ Ce srno leta po drugi svetovni vojni imenovali obdobje prebujanja Azije, potem živimo sedaj v dobi prebujanja Afrike. Leta 1945 so bile v Afriki le 4 neodvisne države: Egipt, nekdanji britanski protektorat (1,000.000 kvadratnih kilometrov, 23 milijonov prebivalcev), Etiopija, stara neodvisna država, ki s0 jo pred zadnjo vojno podjarmili Italijani 1,60,000 kvadratnih kilometrov, 16 milijonov prebivalcev), Južnoafriška unija, članica Britanske skupnosti na,rodov (1,224.100 kvadrat-nik kilometrov. 14 milijonov prebivalcev) ln Liberija, republika osvobojenih ameriških sužnjev 111.370 kvadratnih 'kilomer trov, skoraj 2 milijona prebivalcev). Leta 1951 je pridobila neodvisnost Libija, bivša italijanska kolonija (1,759.540 kvadratnih km, poldrug milijon prebivalcev), Istega leta so Eritrejo, nekdanjo italijansko kolonijo (124.000 kvadratnih km, 1,200.000 prebivalcev), priključili k Etiopiji. Na novega leta dan 1956 so proglasili neodvisnost Sudana, anglo-egiptov-skega kondominija (2,505.700 kvadrat, km, 10 milijonov prebivalcev). Nekaj mesecev kasneje sta dobila, neodvisnost dva severnoafriška francoska protektorata: Tunis (155.830 kvadrat, km. 4 milijone prebivalcev) ln Maroko (420.000 kvadrat, km; 9 milijonov prebivalcev). Letos si je pridobila neodvisnost Gana, britanska- kolonija. sestavljena iz Zlato obale in 'britanskega Toga (238.000 kvadrat, km, 4 milijone 500.000 prebivalcev). Sedaj je na vrsti Nigerija, ena najpomembnejših afriških držav. Leta- 1960 pa bo po. sklepu OZN dobi,ta neodvisnost biv$a italijanska kolonija Somalija (513.000 kvadrat, kilo- metrov, poldrug milijon prebivalcev). Afrika je druga največja celina na sve-tu,- Meri 29,882.000 kvadratnih kilometrov in ima'198 milijonov prebivalcev. Doslej si je pridobilo neodvisnost 9 afriških držav, (8,598.000 kvadrat, km, nad 85 milijonov prebivalcev). Kolonije, protektorati, priključena ozemlja in skrbniška ozemlja, ki jih kolonialne sile upravljajo v imenu OZN. pa merijo nad 21 milijonov dvadrat. km in v njih živi nad 113 milijonov prebivalcev. Tretjino Afrike ima 'Francija (skoro 10.000.000 kvadrat, km, 83 milijonov prebivalcev), Britanija (3,783.000 kvadrat, km. 40.000.000 prebivalcev). Belgija (2,300.000 kvadrat, km, 11 milijonov prebivalcev). Portugalska (dva milijona kvadrat, km, 11 milijonov prebivalcev), Španija (300.000 kvadrat km, 400.000 prebivalcev), pod skrbniško upravo Belgije, Britanije, Francije, Italije in . Južnoafriške unije p,a je 2.900.000 kvadrat, kilometrov ozemlja, na katerem živi 18 milijonov prebivalcev. Ko bosta Nigerija ln Somalija dobili' neodvisnost, bo nad polovico afriškega prebivalstva živelo v neodvisnih deželah. Prebuditi pa so se tudi številni narodi, ki jih doslej nismo omenili «n kj se še bore za nacionalno osvoboditev. Naj omenim samo junaško alžirsko ljudstvo, ki je v večletnih hudih bojih dokazalo svojo ljubezen do svobode, in ljudstvo francoskega Kameruna in Kenije... Kolonializem zahaja. Vstaja nova Afrika, mlada ih neizkušena polna številnih težav in slabosti; revščine in izkoriščanja, ostankov temne preteklosti, vendar polna zaupanja v prihodnost. Problemov je resda ogromno. Afrika je izredno pestra, izredno neenotna dežela. Na njenih tleh živi več tisoč plemen (od arabskih in berberskih na severu do črnskih in pigmejskih na jugu), k) govor« 700 različnih jezikov. Narodi šele nasta- CES1N Kdor hi mislil, da je češnja Preprosto drevo, eno izmed Jhnogih, bi utegnil dobiti cvek Iz prirodopisa. To tj je drevo, mnogo imenitnejše kakor je bila jablana v raju, pred katero sta Upognila svoj karakter naša pir-va prednika. 2-godilo se J*, da so imela piri eosediovih lepo. obsežno češnjo. ^Hadostna in čila je bila, blestela je v soncu in porajala sladke sadeže. Pri sosedovih pa So imeli štiri stranke in veljal je med njimi glede češnje nepisan dogovor: vsak četrtino. Češnja jim je torej kazala pot v napredek im jiih vzgajala v skupnosti in tovarištvu. Postavili so vsako noč dežurnega in tesnijo so spodaj prevezali z žito, k; je vzela pogum najbolj zakrknjenim »rabutaleem«. Stranke so naredile plan. Kar se tiče Koštrunovih, ki so najbolj hrepeneli po češnjah, je stari K-oširun odločil: »Mi bomo vkuhavali. Mlad! Koštrun-gim-hazijec s.e je uprl temu predlogu ih še izjavil za preprosto pohrustani e surovih sadežev, ki je najbolj enostavno m zdravo, saj So v surovih češnjah dragoceni vitamini. Plevelov; v pritličju so sklenili, da .bodo češnje prodala na trgu po naj višjih cenah. V prvem nadstropju sta stanoval: dve stranka, čebulnih, ki je bil podnajemnik, ni imel posebnega plana. Edina želja, ki 5o je gojil, je bila, da hi zlezel na drevo in se enkrat češenj do sitega najedel. Ostala je. torej še ena stranka: Fičniki, ki so imeli na zunaj čisto »spoliitččne« odnose do češnje, a so v pesnici *tepetali za vsak plod, ki ga je °d-nese! kos ali ta m oni naibu-talec. Nekega dne je Plevel, veterinar v pokoju, obiskal vse stran-te v hiši in jih povabil na se-s‘anek-v 'a-tno stanovanje. Te-11,3 bo zanimiva: Obiranje 4ei-'Aie s sodobnimi metodomi. Predavatelj: tovariš Plevel, Udelež-°a obvezna! Izostanek »se bo smatral« za odstop stranke od bbiranja. Lahko si mislite, da nobeden J?* manjkal. »Dan obiranja 'je bil dcločen za naslednji dan ob še-6t,b zjutraj.« Trešla je noč. Stari Koštrun je sanjal o češnji, ki je bila velika kot nogometna žoga in je ni mogel stlačiti v usta. Pleve-lovki se je sanjalo, Rako prodaja češnje ne trgu in kako stojijo ljudje v dolgi, dolgi vrsti pred njeno košaro. Kakšen užitek — biti enkrat izven vrste! Čebul-nik je sanjal, da se je do blaznosti najedel čeSenj s pečkami vred in ga zdaj polij slepič. Fič-nik je sanjal o češnjevem likerju, fci gia je storil pred ženo in ga zdaj po malem cuka. Vsa hiša je bila ovita v češnjeve sanje. Medtem ko so stranke gojile podzavestno češnjevo liriko, je čepel ob petih zjutraj na češnji čisto zavestno Koštrun — junior — gimnazijec in polnil koš z najdebelejšimi plodovi. Oče ga je bil poslal v vrhove drevesa, kjer so bile češnje najbolj »žlantne«. Ob pol šestih se je umaknil s prizorišča in pustil za seboj simbolično praznimo. Točno ob šestih so se pojavili pod češnjo za'stopniki Plevelove, Košbrunove in FiČnSkove droiži-ne. Pogledali ©o v krošnjo in onemeli. Stari Koštrun, ki je storil dve košari češenj pod posteljo zaradi morebitnega »too-mlaijskega pregleda«, je zagnal božjasten krik: »Vandali! Obrali so najboljši del češnje. Da bi jih hudič!« Plevel je bil bled kot .zid, nameraval je obrati ravno tisto »cono«. »Kdo je imel danes dežurno?« je. vprašal skozi zobe. »Čebulnih*, je odvrnil Koštrun. »Zaspal je lenoba lena.« Plevel se je zbral. »Tovariši,. kar je bilo, je bilo— Pričnimo z obiranjem. Jaz bom zlezel na ono stran, ti Fičntik na desno, a Koštrun naj rine na vrh.« Zakaj jaz na aesno?« je vprašal Fičtiik. »Vse življenje si lezel na desno, pa lezi še zdaj. Sploh pa je bilo tako v planu«, je zapečatil Plevel. Koštrun je molčal — je že vedel zakaj. Boljša polovica tovariša Plevela se je postavila krepko, kakor je bila, ob deblo in je tvorila realistično podlago, po kateri je lezel Plevel v višave, kamor je hrepenela njegova duša. Medtem se je tovariš Fičnik samostojno povzpel na e no izmed veij in nadaljeval zaukazano pot na desno. Na. tihem je gojil v svojem srcu skromno upanje, da se bo katera izmed tankiih vej po Plevelom' zlomila in ga tako rešila nevarnega tekmeca. Koštrun je bil za svoja leta nenavadno gibčen. Plezal je po deiblu kot mlad šimpanz in prešerno kazal svoje svetle, solidno izdelane umetne zobe. Obrali so skoraj vse češnje,, le na vrhu, kjer je obiral Koštrun, ge je izzivalno zibala polna, neobrana vejica. Vsi, tol so jo gledali od spodaj, so razsodili, da je nemogoče prilesti do nje. Plevel pa se je priduši!, Stiki s slovenskimi delavci / Sindikati Hrvalstoe so začetkom ttlaja t. 1. odkrili v Delavskem domu na Leninovem trgu v Zagrebu stalno razstavo dokumentov iz zgodovine delavskega gibanja v Hvvatski in Sloveniji za dobo od leta 1*80 do leta 1848. Nad 200 dokumentov, pristnih in v fotokopijah je razstavljeno, da pokažejo gibanje delavskega razreda ob zarji svojega obstoja. Pr v: koraki hrvatskih delavcev govorijo o njihovi strokovni in stanovski organizaciji pa tudi o njihovi socialistični usmeritvi. Leta 1050 so tiskarski delavci Zagreba ustanovili blagajno za vzajemno pomoč. Let,a 1852 so se na Hrvatskem razširjali letaki socialieiične vsebine zaradi česar je hrvat-ski podbae 20. julija 1852 izdal odtok, kjer strogo zahteva od ceaacataih in kraljevskih organov oblasti, da »strogo pazijo na nesramni spi®, da preprečijo njegovo razširjanje, da najdene izvode uničijo in da storijo vse za kazenski postopek zoper raz. širje vatoe«. Zanimivo je ugotoviti, da so se zlasti začela širiti delavska društva in pojavljati prvi štraj-ki po letu 1870. za časa Pariške komune in po njej. Zagrebški mizarji so stavkali v dnevih Pariške komune, tipografski delavci leta 1872, krojaški delavci leta 1673 itd. Delavska društva so nastala razen Zagreba, tudi v Kraljeviči, Osijeku, Varaždinu, Vukovaru, Petrinji, Našicah, Sisku — v dobi od leta 1871 do leta 1877, Kakor je znano, so tudi v Sloveniji v istih letih nastajala delavska društva pod raznimi imeni, z namenom vzajem- 0B ZORI DELAVSKEGA GIBANJA HRVATSKE nega podpiranja In razrednega uveljavljanja. V teh društvih so se širile predvsem socialistične Ideje. Zato so oblasti na Hrvatskem surovo preganjale prve socialistične organizatorje. V Varaždinu so pri krojaškem pomočniku Josipu Weithmiayer-)u za časa hišne preiskave našli pi.sma in propagandni material. Iz G raza je 16. aprila leta 1875 pisal bivši udeleženec Pariške komune Hipolit Tauš.nski; on pozdravlja delavce Varaždina in Hrvatske, svetuje bojevati se za politično oblast, ustvariti novo socialno življenje in končuje z geslom »Naj živi socialna demokracija!« Pri njem so našli »Katekizem resnice, svobode in Ijubemi, ki v šestdesetih vprašanjih in odgovorih razpravlja o bogu. o duhu, o miru, o ljudeh, njihovih čednostih itd.« Poročilo državnega tožilca dodaja: »Isto knjigo smo našli tudi v slovenščini.« Iz pisem najdenih v Varaždinu, vidimo tudi, da je socialnodemokratski organizator Vanfce obiskal Maribor, Ljubljano, Celovec. kjer je imel nalogo »v vsakem kraju zadržati se od 3 do 8 dni ter na nov in pravičen način organizirati delavce za načela stranke«. Razstava vsebuje še nekaj podatkov o delavskem gibanju v Celju in Prevaljah, Nerazčiščeno vprašanje (Nadaljevanje s k strani) posebnimi pristojnostmi, v. teh gospodarskih panogah sploh odstranili. V večjih kolektivih ali kolektivih, ki so zelo raztreseni n« določenem področju {takšnih je sicer manj), pa 'bi istočasno ustanovili izvršne odbore (namesto upravnih odborov) delavskih svetov, kjer hi bil poudarek predvsem na izvršnih, funk-cijiajh. Izvršni odbori naj bi uresničevali sklepe delavskega sveta, za organe upravljanja pa pripravljali predloge. To tri bila rešitev pred dvotlrništvom, upravljanja v podjetju. Seveda bi morali te spremembe uzakoniti in podjetjem omogočiti, da se bolj gibčno prilagajajo konkretnim pogojem, v katerih se znajdejo. Potrošniški sveti Iz podatkov, ki so na razpolago, je moč razbrati, da je od leta 1955 do sedaj v vsej državi osnovano pri trgovskih podjetjih 1855 potrošniških svetov. Brez dvoma je njihovo prisotnost občutiti v trgovini, toda 3ato. Kakih 90 odstotkov prebivalcev ja ^Pismenih. V Keniji, kjer živi 5,500.000 6Ptičev, je ha primer le 35 osnovnih šol , Za otroke domačinov. Revščina je ogrom-tla- Evropejec težko razume, kako ljudje ®P*°h žive v takšnih razmerah. V nekaterih kolonijah so belo.; vzeli Afrikancem , "te: vso plodno zemljo. V Južni Rodeti ima 130.000 belcev 49 milijonov ju-J0v zemlje, nad 2 milijona črncev pa 1® ‘ 'bilijonov. Se slabše je v Keniji, kjer ®° celotna plemena preselili v nerodovit-*** Pokrajine. Uveljavili so neenakoprav-o3t', rasizem je prodrl v vse javno ži-'tenie. V britanskih Tanganjiki živi ned milijonov črncev vlada pa jim 16.000 r*c®v. v Severni Rodeziji živi 2 mill-črncev, ki jim vlada 36.000 belcev, i toticoskem Togu je milijon domačinov n..,.®*1 belih gospodarjev, v Nigeriji 32 - '‘‘tonov domačinov in 11-950 Evropej- v UVUMVIUU V m az..«vv r- - j " Povprečni dohodek afriškega črnca 6.000 dinarjev na leto, medtem ko je - vPr®čni dohodek priseljenih Bvropej- ktno več stokrat večji. Bolezni uničijo dv i Ve^ milijonov prebivalcev. Rodi se letu ** več otr°k kot v Evropi, v prvem dein ftar0sti Pa jih umre petkrat več. Oblo « alne zemt,ie je le 10 odstotkov, o=-ta-etJ*. Pustinja, pesek in džungla. Kmetij-. 1948 1 6 ,’ZPedho zaostalo. V Evropi so leta kit Pr'delaii n,a hektar povprečno 1.360 so °.^''amov pšenice, v Afriki 670 kg. Riža B= leta pridelali v Evropi 3.960 kg h6ktar, v Afriki 1.370, krompirja v hefctjh 14.100 kg, v Afriki 4.800 kg na 8vo!ivVSn*air -'e Afrika bogata dežela. V nedrih skriva ogromne zaklade stotk 6aih rud' sedaj Proizvaja 98 od-$$ f.J3v svetovne proizvodnje diamantov, like j!"o kateri sploh lahko dosežejo, da se vzamejo njihovi spisi ponovno v pretres, je obnova postopanja. Prišlo j e celo tako daleč, da je neki zavarovanec napisal: »Ker zaradi splošne draginje ne morem več shajati s pokojnino, prosim, da mi jo povišate«, kar je bil — pravno vzeto — predlog za obnovo postopka. Jasno je. da v takih primerih prosilcu ne moremo ugoditi. Želeti pa je. da se strogo dritmo določil novega upravnega postopka, kar pa z ozirom na čl. 120 Zakona o socialnem zavarovanju (lex specealis) ni popolnoma jasno. Sicer pa bi razčlenitev tega problema terjala posebno razpravo. Urediti je tudi troha vprašanje družinskih pokojnin, zlasti če gre za vdove, ki še niso 45 Jet stare. Novi predpisi to predvidevajo. Sistem našega dela je nespretno urejen tudi v rentni likvidaturi. Teh stvari ne moremo sami spreminjati, vidimo pa, da je ed odločbe do denarja včasih le preveč dolga pot. Banke hočejo imeti vse sezname za redno izplačilo pokojnin do 25. v mesecu za naslednji mesec v rokah, pri nas pa moramo -to pripravljati najmanj 14 dni. Tako v teh dneh praktično nikakor ni mogoče likvidirati novih odločb, tako da se dogodi, da dob! zavarovanec odločbo v roke od 10.—15, v mesecu, na denar pa mora čakati najmanj do 5. prihodnjega meseca. Res gre v tem primeru za ureditev administra-tivno-dehničnih problemov, ki pa žal -ni odvisna od nas, ampak tudi od faktorjev, ki so izven naših kompetenc, moramo pa tudi V' tem pogledu stremeti k izboljšanju svojega dela.« »Dopolnilni predpisi po nepotrebnem prinašajo nove kriterije« IS0L< Ččsti kj&viu£ M steJkAr/. »Dopolnilni predpisi po nepotrebnem prinašajo nove kriterije« nam med drugim pišeta direktor Matija Nadižar inj predsednik izvršnega odbo-ra Emil Lipovšek iz okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje — Maribor. Njun odgovor se glasi: »Od vseh rašenih predlogov za pokojnino ali invalidnino, ki so bili vložena pri tukaj šnjem zavodu v letu 1956, je bilo rešenih prej, kakor v 1 mesecu 35,8% predlogov, v enem mesecu 19,2*/», v dveh mesecih 11,7°/» in v treh mesecih 11,4%, tako, da je bilo v treh mesecih rešeno 78,1% vseh vloženih zahtevkov. Od 4—6 mesecev je rešeno 17,5% predlogov, nad pol leta pa 4% predlogov. v tej statistiki so upoštevani samo predlogi zavarovancev, ko prvič uveljavljajo svojo pravico. Takih predlogov je bilo 1.147. Zavod Je obravnaval še .1.512 ponovnih dodatnih predlogov, s katerim so zavarovanci uveljavljali ali zvišanje priznane pokojnine oziroma invalidnine, ali pa so ponovno uveljavili pravico do pokojnine ali Invalidnine, ki lun je bila s prejšnjo odločbo pravomočno odklonjena. .Reševanje predlogov za spremembo odločbe je zelo zamudno in zamotano. V večini teh primerov gre za take zahtevke, ki 90 že bili predmet drugostopne presoje v upravnem postopku ali pa celo upravnega spora pred Vrhovnim sodiščem. Zavod mora večkrat obravnavati zadevo in izdajati odločbe o Isti stvari. Predlagamo skrajšanje in poenostavitev sedanjega upravnega postopka pri ZSZ, dokazovanje spornih zadev pa se naj prenese na kontradiktorno razpravo pred rednim sodiščem ali pred posebnimi sodišči socialnega zavarovanja. Mislimo, da ni primemo, da zadeve iz socia-lnega zavarovanja rešuje Vrhovno sodišče le Izjemno o stvari sami tudi ■ meri -torno odloči. Ziaito Vrhovno sodišče samo razveljavlja odločbe Republiškega zavoda in nalaga nove poizvedbe, čeprav bi z malenkostno dopolnitvijo lahlko takoj razsodilo. Tako n. pr. Vrhovno sodišče razveljavi odločbo zato, ker zavarovancu ni bilo predočeno, kiaj so izpovedale od • njega predl-aigane priče. Ce bi te zadeve ne reševalo Vrhovno sodišče, temveč redno sodišče, ki bi razpisalo sporno razpravo, bi bil postopek mnogo krajši in se ne bi dogajalo, da bi se nekatere zadeve vlekle lete in leta, kakor nekoč mejni spori vaških bogatašev. Preobremenjenost uslužbencev ni vzrok za zavlačevanje. Toda to drži le za redno poslovanje. Sdcialno zavarovanje tare nesorazmerno veliko število iz rednih kampanjskih del. Tako je bilo v zvezi z uvedbo varstvenega in začasnega dodatka izdano 4.»31 odločb. Zelo obsežno kampanjsko delo je bilo priznanje enkratne podpore (1.689 primerov) v lanskem maju. Pri tem pa delo zamotavalo še dejstva, da posamezne uredbe In dopolnilni predpisi prinašajo po nepotrebnem nove kriterije. N. pr. prvotna uredba o začasnem dodatku je imela predviden določen krog oseb. katerih premoženje ob skupnem gospodinjstvu z upokojencem vpliva na pravico do začasnega dodatka k pokojnini. Z uvedbo varstvenega dodatka pa se za osebe, ki prejemajo ta dodatek, spremeni krog oseb ter se zanje uporablja kriterij predpisov za otroške dodatke, ' dočim ostati« za ostale upokojence 'z začasnim dodatVjom v veljavi prejšnji kriterij. Da se ti kriteriji niso spremenili, bi ob prevedbi minimalnih pokojnin na zakonite pokojnine lahko uporabili dokumentacijo za začasni dodatek iz prejšnjega leta. Prt tem Je poudariti, da smo v letu 1956 izdali 3517 priznanih In 1014 odklonilnih odločb o varstvenem in začasnem dodatku k pokojnini. Na vprašanje: »Kako se bo odrazilo na socialno zavarovanje, če bi bile plače merilo za pokojnine?« so nam iz Maribora tako odgovorili: »S tem vprašanjem se je bavi-la že skupščina tukajšnjega zavoda že 1954. leta in izdelala teze za spremembo predpisov o pokojninah. Poudarili so, da je za sistematično uporabo kvalifikacije pri določanju pokojninske osnove potrebno dokončno urediti In utrditi pogoj za dosego posameznih stopenj kvalifikacije za.delavce in uslužbence, istočasno pa izvesti kategorizacijo vseh delovnih mest. Leta naj bo odvisna od strokovne izobrazbe, ki jo delo zahteva. Družbena vrednost delovnega mesta se mora zrcaliti tudi v določanju pokojninske osnove, mogoče, n. pr. enačiti izučenega sekača z izučenim mehanikom sli kovinostrugarjem in vendar se oba uvrščata v isti pokojninski sistem in ne upoštevati dejansko osebne kvalifikacije, ki si jo je pridobil z delovno prakso. Ali naj plača (zaslužek) služi samo kot korektiv pokojninske osnove ali pa naj bo plača kot taka merilo za določanje pokojninske osnove? Če vzamemo prvo varianto (zaslužek kot korektiv), je potrebno najti ustrezen Instrument, da se pokojnina približa dejanskim dohodkom zavarovanca! V sistemu pokojninskih razredov bi to bilo dosegljivo, tako, da bi se pokojninski razred zvišal pri določenem odstopanju od povprečnega zaslužka (recimo zadnjih treh let). Doslej je mogoče pokojninski razred dvigniti glede na povprečni zaslužek le za en pokojninski razred (pasti pa tudi za več razredov). Po našem mišljenju bi bilo upoštevati vsako odstopanje 10—15% od triletnega povprečja, oziroma od petletnega povprečja, če je to za zavarovanca ugodnejše, Ce pa vzamemo plačo kot merilo za pokojninske osnove, kar bo po pravilni analitični oceni delovnih mest, gotovo neko objektivno merilo tudi za osebno kvalifikacijo delavcev in. uslužbencev na takih delovnih mestih, potem moramo najti pravičen kriterij, da zavarovanec ne bo oškodovan zaradi slučajnega nizkega zaslužka v zadnjem času pred upokojitvijo. To bo zlasti pomembno pri nekaterih fežjib delih (težaška dela, rudarji itd.), ki to teh ali onih razlogov menjajo delovna mesita in prehajajo iz boljše plačanih na slabše plačana delovna mesta. Raze« tega tak sistem ne bi smel delovati nia eni strani stimulativno na pretira« akordni zaslužek, ki izčrpava človeka in ki v gozdni m kmetijski produkciji pomeni angažiranje cele družine zavarovanca, na drugi strani pa ne bi smel učinkovati destimulativno za pridobivanje višjih kvalifikacij. Vsekakor je za zdaj gotovo, da bi zaslužek. kot absolutno merilo zelo verjetno odpovedal. Primer gozdarstva, rudarstva. Povprečna plača v Velenju znaša okoli 28.000,—. pač pa v nekem drugem rudniku v celjskem zavodu znaša akoro polovico manij. Po našem mnenju bi morali vzeti za osnovo pokojnine kombiniran sistem strokovnosti in plač, in sicer tako, da bi glede na visoko plačo bil zavarovanec lahko razvrščen v najvišji plačilni razred prve višjo kvalifikacije. Nevtzdržijdvo je sedanje stanje, ko se prizna samo formalna šolska izobrazba, oziroma kvalifikacija.« ZASEDANJE SVETA MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA SOCIALNO VARSTVO Puiiin Miimije imalilmli eno izmed perečih socialnih vprašanj V času od 5. do 8. maja t. 1. je zasedal v Dubrovniku Svet Mednarodnega združenja za socialno varnost. To zasedanje je bilo prav v času, ko ta mednarodna organizacija praznuje tridesetletnico svojega obstoja, kar Je še posebno pomembno za našo državo, saj so med ustanovitelji te organizacije (leta 1827 v Bruxel'lesu) bili tudi zastopniki socialnega zavarovanja iz Jugoslavije. V tridesetih letih svojega obstoja je Mednarodno združenje za socialno varnost naraslo v močno in vplivno organizacijo, ki predstavlja zavarovance 55 držav. Nad 140 organizacij socialnega zavarovanja, ki so včlanjene v združenju. zajema skoraj 300 milijonov zavarovancev. Sklep! generalne skupščine organizacije, ki nimajo sicer obvezne moči za članice, predstavljajo pa smernice za' nadaljnji razvoj socialne varnosti, čigar del predstavlja tudi socialno zavarovanje. Vsaka organizacija, ki je za sklepe glasovala, teži, da se sprejeta nadela uzakonijo v domačem zakonodav-stvu. V razpravi v generalni skupščini kot tudi v Svetu, ki je izvršilni organ skupščine, sodelujejo zastopniki najrazličnejših sistemov socialnega zavarovanja. Razen Sveta Mednarodne organizacije za socialno varnost je v Dubrovniku zasedala tudi stalna komisija te organizacije, lri se peča s proučevanjem vprašanj zavarovanja za primer brezposelnosti, in delovna skupina strokov-,njakov, ki pripravlja poenotenje načina ocenjevanja invalidnosti. Delo na tem področju je še posebno zanimivo za naše socialno zavarovanje, ki je pred spremembo Invalidskega zavarovanja in ki OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA Zmagovita revolucija ruskega proletariata je močno odjeknila tudi na Finskem. Finski delavci so v zadnjih tednih leta 1917 in prvih tednih 1. 1918 skoro v vsej svoji deželi ustanovili sovjete, ki so prevzemali oblast. Buržoazlja se je v strahu pred revolucionarno močjo finskega proletariata zatekla k strahotnemu nasilju. Belogardistične tolpe, ki so jih podpirali in vodili agenti mednarodnega imperializma, so v nekaj mesecih ubile več deset tisoč delavcev. Predstavnik Komunistične partije, tovariš Sirola, Je na ustanovnem kongresu jii. * Internacionale, ki je bil od 2. do 6. marca 1919 v Moskvi, poročal o revolucionarnih bojih finskih delavcev in o krvavem belogardističnem nasilju na Finskem. Objavljamo odlomek iz njegovega poročila. Minilo Je leto dni, odkar se Je finski proletariat bojeval na življenje in smrt z buržoaznimi tolpami krvnikov. Delavci so se junaško bojevali, da bi zavarovali svoje življenje in svoboščine, da bi odbili reakcionarni napad belogardistov. Ne glede na svojo nezadostno pripravo za tak boj (tako v političn. kakor v vojaškem oziru) so uspeli zdržati na fronti tri mesece, obenem pa so tudi v zaledju ogromno storili v pogledu organizacije socialnega in ekonomskega življenja. Ta prva revolucija finskega proletariata je pretrpela poraz. Kljub junaštvu, samo-požrtvovalnosti delavcev in delavk — borcev Rdeče garde, kljub neprecenljivi pomoči naših ruskih tovarišev, nismo mogli premagati mednarodnih tolp belo- gardistov, ki so jim načelovali finski, švedski, nemški in ruski oficirji. Ob koncu aprila (1918), ko je nemški imperializem vrgel na tehtnico svoje regularne enote, ki naj bi odločile izhod boja, so beli uspeli preprečiti predviden umik v Rusijo vseh najboljših sil revolucije. Vsemu svetu je znana barbarska, krvi žejna maščevalnost belogardistov. Krvniki so divjali več mesecev, ustrelili stotine finskih proletarcev, mož, žena in otrok. Skupno s finskimi delavci so ustrelili tudi stotine ruskih tovarišev in inštruktorjev. Rdeče garde. Po nedavno objavljenih poročilih finskih listov je skupno števDlo ubitih prešlo 13.060. Razen tega neprestano objavljajo dopolnilna poročilo o tem, da je bilo v tej ali oni občini usmrčeno 100, 300 ali več delavcev. Številu ubitih delavcev pa moramo prišteti 15.500 ljudi, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih od lakote, bolezni in izčrpanosti. Ti krvavi podvigi naj služijo kot opozorilo vsem tistim delavcem, ki sanjajo o mirnem sodelovanju z buržoazijo. Upamo, da bodo tovariši iz III. Internacionale pojasnili delavcem svojih dežel pome*- izkušenj, o katerih bi lahko na kratko dejali: Proletariat mora čimprej jasno opredeliti svoje načelno stališče in nemudoma pretrgati stike z vsemi tistimi elementi in skupinami, ki so (ali bodo) v odločilnem trenutku postali izdajalci delavcev. Demokracija ali diktatura? Tega vprašanja ne smemo zamolčati, nujno moramo pojasniti sedanji re- volucionarni položaj. Proletariat ne sme nuditi sovražniku možnosti, da v svoje roke prigrabi iniciativo, temveč mora sam preiti v ofenzivo, izbrati najugodnejši trenutek in razrušiti aparat buržoazne oblasti — državni stroj. Preveč dolgo smo bili pristaši ideologije »enotnega« delavskega gibanja. Sele po revoluciji se je pokazala nujnost razcepa. Na Finskem je skrajno desno krilo stare socialne demokracije dobilo od buržoazne diktature »svobodo« organiziranje in tiska, z jasno določenim ciljem, da pomiri delavce. Ti izdajalci so storili vse, kar so mogli, da bi pokopali lanskoletno revolucijo finskega proletariata im propagirali mirno, parlamentarno-sindi-kalno in zadružno delavsko gibanje. Naleteli so na odmev v nekaterih drobno-buržoaznih krogih, in brez dvoma bodo sedaj kakor tudi v prihodnosti dobili določeno število glasov na političnih volitvah. Toda pozivi teh buržoaznih lakajev ne bodo pridobili množic, ki so mnogo pretrpele zaradi lakote, ječ in pomanjkanja, med katerimi so še vedno živi spomini na beli teror in ki imajo pred seboj živ primer diktature proletariata v Rusiji. Finska buržoazlja je zgradila svoj mali svet po svoji podobi. Povsod je opaziti razpadanje in demoralizacijo, cvetita špckulantstvo in izkoriščanje. Vedno več smrtnih primerov zaradi lakote. Zvišali so se davki in državni dolgovi. Podkupovanje je postalo sistem, povsod vlada reakcija. To sliko izpopolnjujejo nasilja bele garde, preganjanja revolucionarjev, množične aretacije, mučenja po zgledu španske inkvizicije, streljanja zaprtih itd. Takšen sistem se ne more dolgo ohraniti. Potrebna je le pobuda, lci bo privedla revolucionarni položaj do eksplozije. Že sedaj postopoma prehaja na nov način ocenjevanja . invalidnosti. Poročevalec te delovne skupine Je bil francoski zdravnik dr. Renč Sprimger, ki je stalni ekspert za ta vprašanja v Medicinsko socialni komisiji Mednarodnega združenja za socialno varnost. Dr. Sprlnger je svoje elaborate predložil že na zasedanjih organizacije v Izraelu in v Mehiki, sedaj pa nadaljuje s podrobnimi raziskavami in z izdelavo določenih sklepov, ki naj vodijo k pravilnejši oceni invalidnosti zavarovanca, ki je pretrpel nezgodo prt delu, ali pa je postal Invalid zaradi bolezni ali nezgode izven dela. Naprosili smo dr. Springerja, da bi nam nekaj povedal o svoiih vtisih z zasedanja v Dubrovniku. Dr. Springer Je dal tole izjavo za bralce »Delavske enotnosti«: »Zasedanje Sveta Mednarodnega združenja za socialno varnost je organizacijski odbor jugoslovanskega socialnega zavarovanja zelo dobro pripravil, tako da je ne samo potekalo v vzornem redu, temveč nam dovolilo tudi toliko časa, da smo spoznali deželo in ljudi. Prepričan sem, da so bili — ne sam® jaz — vsi udeleženci, kljub temu, da vreme zasedanju ni bil® naklonjeno, vzhičeni nad lepoto dežele in nad iskreno prisrčnostjo njenih prebivalcev. Vsak udeleženec je poudaril pri odhodu, da je — to velja tudi zame — v teh kratkih dneh vzljubil Jugoslavijo in trdno sklenil« da jo bo spet obiskal Kar zadeva samo zasedanje i® še posebej zasedanje delovn® skupine, ki se je ukvarjala * merili za določitev stopnje invalidnosti, sem presenečen nad izrednim zanimanjem, ki ga j® vzbudil prav ta problem dnevnega reda. Zanimanje je bilA res veliko, živahna razprava Pa na zelo visoki ravni. Pri tem j® bilo zlasti zanimivo poslušati opis novih naprednih ukrepov na tem področju, ki jih namerava izpeljati socialno zavarovanj® Jugoslavije i,n ki se po moje®1 mnenju povsem skladajo z mednarodnimi težnjami. Za bodočnost predlagani delovni program glede poenotenj® meril za določanje stopnje invalidnosti je bil sprejet soglasno. Vse organizacij e-članice, n® glede na to, kateri državi Popadajo, so obljubile polno podporo temu prizadevanju, tak® da je pričakovati na tem težavnem področju v naslednjih leti® razveseljiv napredek.« NAŠE GOSPODARSTVO : |g Wm i"'' ESmii mm GOSPODARSKE VESTI Tehnično sodelovanje naših podjetij s tujimi Pred leti smo s tujino še zelo malo sodelovali na področju industrijske proizvodnje. Skupne gospodarske koristi pa so vplivale na to, da je naša država sklenila več sporazumov o tehničnem sodelovanju s posameznimi državami. Sporazumi za poglobitev gospodarskih odnosov in za napredek proizvodnje pri nas so sklenjeni s Francijo, Italijo, Sovjetsko zvezo. Grčijo, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Kitajsko in z Burmo. S Finsko je sklenjen sporazum o Izmenjavi štipendistov. Naša podjetja so sklenila več sporazumov o tehničnem sodelovanju in kooperaciji s tujimi podjetji. 15 sporazumov so sklenila podjetja industrije motorjev in motornih vozil s proizvajalci iz Italije, Velike Britanije, Švice, Danske, Avstrije in Z ahodn e Nem či j e. S kupno je sklenjenih okoli 30 sporazumov s podjetji iz Italije, Zahodne Nemčije. Velike Britanije, Švice, Francije, Švedske, Danske, Poljske, Belgije in Holandije. Jugoslovansko-itali-jansko sodelovanje v kmetijstvu Naša kmetijska delegacija je razpravljala z italijanskimi kmetijskimi strokovnjaki o sodelovanju na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje. Obe delegaciji sta razpravljali o italijanski tehnični pomoči jugoslovanskemu programu kmetijskega razvoja. o sodelovanju specializiranih kmetijskih inštitutov obeh držav in med drugim o uporabi italijanskih vrst pšenice v našem kmetijstvu zato, ker je naše podnebje in zemljišče primemo za gojitev teh kultur. Rezervni deli za 1100 traktorjev in kmetijskih strojev Narodna banka FLRJ je odobrila Tovarni traktorjev in strojev v Zemunu devize za uvoz posameznih delov za l.ico traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Proizvodnja premoga narašča V prvih štirih mesecih letos so premogovniki v Sloveniji dosegli izreden uspeh v proizvodnji. Proizvodnja vseh vrst premoga je znašala 1,415.000 ton al! za 300.001 ton več kot lani v prvih štirih mesecih. V velenjskem rudniku so nakopali 565.000 ton lignita, lani v prvih štirih mesecih pa 406.000 ton. industrijska proizvodnja v aprilu Po nepopolnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je porasla v prvih štirih mesecih industrijska proizvodnja za 21% v primerjavi z rastjo proizvodnje v prvih štirih mesecih lani. Najbolj je porasla proizvodnja v elektroindustriji, in sicer je za 43"/» večja kot lani. Tej sledi proizvodnja nafte, črne metalurgije, elektroenergi-je, barvne metalurgije, kovinske industrije itd. Največji vzpon je dosegla industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini, kjer so v prvih štirih mesečih letos proizvedli za 24«/. več izdelkov kot lani. V Srbiji znaša porast proizvodnje 21%. v Hrvatski, Sloveniji I m Črni gori 20"/o, v Make-t doniji pa 8%. V----------------------J ŠE ENKRAT: LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE V LOVRENCU NA POHORJU Lesno industrijsko podjetje Maribor nam je poslalo naslednje pismo: »V Vašem Listu z dne 19. 4. 1957 št. 17 ste objavili članek »Lean-o industrijsko podjetje v Lovrencu na Pohorju v ZA-GATIt, ki ga je podpisal G. G. in v katerem je nanizana vrsta netočnosti. Točno je le, da je naš obrat Lovrenc brez hlodovine in da zaradi tega ne more obratovati. Ni pa res. d‘a obrat ne obratuje že od novega leta dalje — kakor to navaja pisec članka — Človek kar ne more verjeti, da nas je za konec majskih dni že drugič presenetil mraz. Planine so spet bele, zrak se je ohladil in vse to vpliva na rast zelenjadi. Zato izkoristimo odsiej vsako krpo zemlje In pridelajmo kar največ moremo, da bomo ltar se da mogoče nadomestili tisto, za kar so nas ti hladni majski dnevi prizadeli. temveč je obrat redno delal do 7. aprila 1957, razrezal v I. kvartalu skupno 1.445 kubičnih metrov rezanega lesa in presegel plan za 107 odsstotkov. Ni točno, da je 80 delavcev obrata trenutno zaposlenih za nedoločeno dobo pri gradnji gozdne ceste, temveč je res. da dela na obratu v zabojarni in skladiščih 52 delavcev v dveh izmenah ih da dela na gradnji gozdne dovozne ceste Lovrenc — Stopnica — Lehen 23 delavcev za določeno dobo. To cesto podpiramo pri gradnji, ker bo odprla znaten predel gozdov in omogočila boljšo alimentacijo naših žagarskih obratov. Tudu ni točno, da ni nikogar, ki bi spravil iz gozda 10000 kubičnih metrov posekanega lesa na žago, ampak je res, da je letošnja neugodna zima preprečila pravočasno spravilo. Resje, da kmetje sedaj sejejo in da je s prevozom tega lesa izredna težava. Pisec članka pa je namerno ab nenamerno pozabil napisati, da je gozdna eksploatacija v lokah Gozdnega, gospo- 0B PRVEM SEJMU PB0MBBIH SREDSTEV Z MEBNflRODKO UDELEŽBO M GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Razstava najrazličnejših prometnih sredstev se začne in zaključi deset in desetkrat na dan na železniškem prehodu na Titovi cesti nedaleč od Gospodarskega razstavišča. Na obeh straneh železniških zapornic se ustavljajo navadne konjske zaprege. desetine kamionov in osebnih avtomobilov, raznolikih znamk in tipov, od zadnjega krika mode ameriške, nemške, francoike ati druge avtomobilske industrije, do kamionov in avtomobilov domače proizvodnje in motornih koles Tomosa, TMZ iz Zagreba, mopedov, nemških, italijanskih ali drugih tovarn. 129 raznih enamk potniških, 203 tovornih avtomobilov... Ob pogledu na takšno raznolikost vozil, ki jo lahko vsak dan, ne samo ob Sejmu prometnih sredstev, opazimo pred zapornicami ati z mostu nad železnico, se človek zamisli o našem prometu. In če ima pri roki. še podatke, kako je pri nas s prometom sploh, se mora zamisliti. Statističarji so pred tremi leti ugotovili, da je pri nas zastopanih 129 raznih znamk Potniških avtomobilov, 203 tovornih, 177 znamk motornih koles in 75 Mamk pri avtobusih. Kot pravijo, se je stanje že nekoliko izboljšalo, predvsem ker izdelujejo naše , tovarne vrsto vozil. Če pri tej raznolikosti znamk in tipov upoštevamo še, da je bila tedaj polovica vozil povprečno starih deset let (drugod po svetu osem let) in da moramo za vso to množico vozil uvažati rezervne dele iz najraz- ličnejših držav, včasih tudi jz tistih, kjer nimamo dovolj deviz, potlej je večja tipi-zacijb vsekakor ne samo zaželena, temveč nujna. Včasih nam manjka vozil prav zavoljo tega, ker ne moremo kupiti sestavnih delov. C-bomo raznolikost' vozil še povečali, poltem bomo še kdaj pa kdaj potarnali, da nam stoji kamion po nekaj mesecev neizkoriščen, ker zanj nismo dobili sestavnih delov. O tej boleči rani, to je o raznolikosti, tarnajo že tudi naši ladijedelniča-rji. Vsak ribič, pravijo, želi imeti v svoji barki drugačen motor. In če stoji ladja po pol leta neizkoriščena, ker ladjedelnica ne dobi sestavnega dela zanjo iz tujine in če gospodarstvo zavoljo tega utrpi v pol leta za 30 milijonov din izgube, kdo je kriv? Mogoče nefcolifcanj preobširen uvod za prvi Sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo na Gospodarskem razstavišču. Mogoče preobširen, vendarle potreben. Te misli so se mi porodile, ko sem ogledoval razstavljene predmete, najrazličnejše mopede, rolerje, avtomobile in kamione domače in tuje proizvodnje. Brenekateri obiskovalec si je želel le tuje, nekoliko bolj bleščeče kolo. Ali je ob tem pomislili, da bi s svojim nakupom še povečal raznolikost vozil. Najbrž ne. Zdi se mi, da bt sejem prometnih sredstev odigral še neprimerno večjo vlogo, kot jo bo, če bi načel s poučnim gradivom tudi ta 6ili druga vprašanja o prometu, če bi bilo na sejmu prikazano gradivo o prometu, s katerim bo Jugoslavija sodelovala prihodnje leto na svetovni razstavi v Bruslju, kot je bilo predvideno. Človek 'kar ne more verjeti, da je ob takšnem sejmu pomembno gradivo izostalo samo zavoljo finančnih sredstev. Prav tako bi veljalo ob takšnem sejmu načeti vprašanje kdaj bomo pri nas končno le dobili določeno znanstveno ustanovo za proučevanje prometa Ob vrsti tovarn, ki nastajajo m bodo še nastajale pri nas, ob vse večji uporabi najrazličnejših motornih vozil, je vse bolj potrebna podobna ustanova, ustanova, kot jih imajo v vseh gospodarsko razvitih državah. Razen inozemskih tovarn za motorna kolesa, osebne avtomobile in drago je na Sejmu zelo močno zastopana predvsem naša avtomobilska in motoma indu- ' strija. Med domačimi tovarnami motornih koles nedvomno zavzema prvo mesilo tovarna Tomos iz Kopra, ki izdeluje vozila po licenci avstrijske tovarne »Puch«. Pridružuje se ji Tovarna motorjev iz Zagreba s svojimi mopedi in tema ob strani stoji že tretja domača tovarna motornih koles Tito iz Vogošca pri Sarajevu. Ta bo izdelovala motorna kolesa po licenci »NSU«. Kot obljublja, bo poslala že letos na trg 4.700 motornih kole® raznih tipov. Od mopedov do težjih motornih koles. Naša avtomobilska industrija je prav tako dobro zastopana z Značilnost našega motornega cestnega prometa je ® raznolikost znamk in vozil. — Rečni plovni park je 0 zastarel. — Železniška vozila moramo obnavljati. — @ Ali je prvi Sejem prometnih sredstev načel ta pereča @ vprašanja našega gospodarstva in ali je dovolj poudaril ® problem kooperacije v industriji? osebnimi in tovornimi vozili. V središču zanimanja so nedvomno avtomobili Crvene zastave iz Kragujevca in to znamke »Zastava 600«, »Zastava 600 Multlp-la«, Zastava 1.400«. Blizu razstavlja svoje kamione in dva avtobusa TAM. Dalje razstavlja svoje res zelo lepe izdelke ljubljansko podjetje Karoserija. V soseščini je Montaža iz Novega mesta, ki razstavlja tri specialne avtomobile DKW itd. Razen vrste mopedov in rolerjev, koles znamke »Rog« in »Bi-ciklist« lahko vidi obiskovalec se proizvode nekaterih tovarn, ki izdelujejo posamezne dele za avtomobilsko. industrijo kot vložke iz gumirane žice za avtomobilske sedeže, izdelek Tovarne usnja v Slovenjem grad-cu, radijske sprejemnike, ki jih izdelujejo -tri naša podjetja, med niimi škofjeloško podjetje »Biro«, električne instalacijske naprave in drago Rudija Čajevca iz Banje luke, itd. Omeniti kaže izdelke tovarne Jndois v Ljubljani, in sicer tri različne tipe viličarjev za dviganje in prevoz bremen v tovarnah, buldozere italijanske licence, ki jih izdeluje podjetje »14. oktober v Kraševcu itd. darstvia (že od leta 1952) ati Kmetijske zadruge in da potemtakem lesno Industrijsko podjetje ne more odločati o intenzivnejšem ali počasnejšem prevozu lesa. Smešna je trditev, da lovrenški žagarji kljub kratki zimi in ugodnemu vremenu ne dobe hlodovine na žago, ko vsak ve, da imajo v Lovrencu dovolj lesa le. kadar je dolga zima in obilica snega. Prav letošnja, krat-ka zima je preprečila spravilo hlodovine s planine in je to glavni m edini vzrok, da lo-. vrenške žage ne obratujejo. Tega dejstva ne spreminja niti dejstvo, da, je uprava podjetja v Maribora in ne v Lovrencu na Pohorju.« Opomba uredništva. Pred zahtevano objavo gornjega pojasnila smo se obrnili na Občinski sindikalni svet v Rušah, da preveri resničnost članka: Lesno industrijsko podjetje v Lovrencu na Pohorju v zagat:. Občinski sindikalni svet nam je sporočil, da je članek točno povzet po razpravi, kakor je bila na seji izvršnega sveta Občinskega sindikalnega sveta 5. aprila 1957. Ker pa Občinski simdiikialnti svet ne izpodbija tr-ditšv Lesno industrijskega podjetja — Maribor obja- 'rimo njegovo pojasnilo v celoti. Z JESENIC BvanaisE milijonov dinarjev Jeseniška železarna izda vsako leto okoli 12 milijonov dinarjev za strokovno' in politično izobrazbo članov kolektiva. V podjetju prirejajo razne tečaje. seminarje, in obiske v sosednje delovne kolektive. Pohvalno je, da se predvsem mladi delavci zelo zamimtijo za predavanja. Železarna štipendira letos nad 200 študentov in dijakov srednjih strokovnih šol. Uspeh naše avtomobilske industrije in industrije motornih koles pa bi prišel ne dvomno še bolj do izraza, če bi na tej prireditvi razstavljali vsi tisti, ki kakorkoli sodelujejo z avtomobilsko ali podobno industrijo. Teh izdelovalcev je namreč precej. Seveda bi bila potlej prireditev neprimerno obsežnejša — in tudi poučnejša. Prav n.a področju avtomobilske industrije bi lahko namreč obiskovalci spoznali, kaj vse je Izdelano.doma, kaj vse je. mogoče doseči s kooperacijo, s sodelovanjem neštetih tovarn, z izdelavo posameznih sestavnih delov in končno montažo v matični tovarni. Za zaključek velja reči, da je Sejem prometnih sredstev, ali bolje, razstava prometnih sredstev, prireditev, ki je vredna ogleda, čeprav ne nudi celotne slike razvoja naše avtomobilske industrije in industrije motornih koles, skratka, .industrije prometnih sredstev. Sejem ali razstava, kakorkoli to prireditev imenujemo, bi z načenjanjem teh in sorodnih vprašanj vsekakor še pridobila na svojem pomenu. Toda mogoče nas bodo razstavljavci s tem presenetili prihodnje leto. Dore Bralce opozarjamo, da bomo objavljali na tem mestu vsak teden, katera zdravilna zelišča nabiramo v tekočem tednu. Ta teden nabiramo: CVETJE: belega trna ali gloga, šmarnice (samo do cvetočega stebla), bezga osutega, mačjih tačic, rdeče deteljce in-lipe. LISTJE: šmarnice, ozko- listnega trpotca, pekoče koprive, lapuha, gozdne jagode, pelina in sleze-novca. LUBJE: krhlike. RASTLINE: krvavegamleč-eka, dišeče perle. že-niklja, materine dušice. SEME: jesenskega podle- ska. VRŠIČKE: belega trna, t. j. list in cvet osmukano z vej. Za cene lahko zveste pri vaši zadrugi ali pa pri GOSAI), Ljubljana, Prečna ulica 4. (Nadaljevanje in konec) S prav tem vprašanjem se je posebej ukvarjala tudi zveza nemških sindikatov. Stališča Carla Schmidta in tovarišev so ostro kritizirali v Vzhodni Nemčiji, kjer je stranka postavila vprašanja avtomatizacije na dnevni red. Pospešena avtomatizacija je eno izmed centralnih vprašanj šestega petletnega načrta Sovjetske zveze, ki v svojem šestem poglavju predvideva hiter tempo avtomatizacije na različnih področjih sovjetske industrije. Isto vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu 20. kongresa partije. Sovjetska zveza je bila prva država, ki je ustanovila posebno ministrstvo za avtomatizacijo in s tem v zvezi posebno zvezno komisijo za avtomatizacijo. Vprašanje avtomatizacije je obravnaval tudi zadnji kongres sindikatov Vel. Britanije septembra 1956 in sprejel o tem posebno resolucijo. Ravno tako je o tem razpravljal kongres industrijskih organizacij v ZDA. Razen sovjetske vlade se danes ukvarjajo s to zadevo vlade vseh industrijsko razvitih držav. Ameriški kongres je imenoval posebno ožjo komisijo za to vprašanje, ki je že leta 1955 prejela posebna priporočila v zvezi s temi vprašnaji. Ravno tako je postavilo zvezno ministrstvo za delo poseben program v zvezi z avtomatizacijo. V Vel. Britaniji sta lani pred zbornico govorila o teh vprašanjih Predsednik vlade in minister za delo. Depar-tement za znanstveno raziskovalno delo pa je o tem podal posebno poročilo: »Vpliv avtomatizacije na podlagi posvetovanja z angleškimi delodajalci, sindikati in, zastopniki nacionaliziranih industrij«. V Parizu je generalni komisariat za proizvodnjo skupno s francoskim združenjem za povečanje delovne storilnosti sklical posvetovanje o istem vprašanju. Razen cele vrste delodajalcev in organizacij se je s tem ukvarjala zlasti evropska skupnost za premog in jeklo. Stvar je že splošno toliko dozorela, da je bila na lanskem zasedanju mednarodne organizacije dela soglasno sprejeta resolucija, ki predlaga hitre in koordinirane ukrepe, da bi se tehnološki napredek tehnike vskladil z družbenimi posledicami druge industrijske revolucije in da bi tako »preprečili ali vsaj zmanjšali na minimum socialne nemire«, ki bi jih lahko povzročil omenjeni napredek. Mednarodna organizacija dela je v svoji resoluciji -sprejela celo vrsto- ukrepov, ki naj jih izdajo vlade v okviru svoje države, razen tega pa je predvidela mnogo ukrepov v mednarodnem okvi- na razvoj delovnih razmerij ru, ki naj jih s tem v zvezi izda mednarodna organizacija dela. Vodilni gospodarstveniki v kapitalističnem svetu si niso edini glede posledic avtomatizacije. Vsi priznavajo revolucionarni pomen tega dogodka za povečanje delovne storilnosti, vendar so mnenja o socialnopolitičnih posledicah avtomatizacije zelo različna. Kar se tiče uvedbe avtomatizacije, je jasno, da odločajo razlogi ekstraprofita, ki omogočajo le največjim trustom, da gredo na pot avtomatizacije. V avtomobilski industriji, ki jo je razen kemične proces avtomatizacije najbolj zajel, prihaja nujno do povečanja konstantnega dela kapitala na račun variabilnega povsod tam, kjer so pač stroji cenejši od delovne sile. Avtomatizacija pomeni nujno pot pospešene koncentracije kapitala in monopolističnega gospostva najmočnejših trustov. John Sorader, predsednik United States Industries, pravi odkrito, da kapitalisti zato uvajajo avtomatizacijo, ker bo »znižala stroške za izplačilo mezd in ker se dado stroji laže nadzorovati kakor ljudje. Čim več strojev, tem manj ljudi potrebujemo in se s tem olajšuje nadzorstvo nad delom.« Zagovorniki avtomatizacije predvidevajo nujno uvedbo načrtnega gospodarstva, ker terja novi način proizvodnje velikanska tržišča, silno veliko surovin in veliko stabilnost ter ne trpi nobenih kriz. Zato predlagajo, naj bi ne hiteli preveč z avtomatizacijo, temveč naj bi jo postopoma uvajali. Glede njenih posledic za delovna razmerja, zlasti kar se tiče brezposelnosti, se pa izražajo optimistično. Večina teh avtorjev se sklicuje na »kompenzacijsko teorijo«, po kateri se bo vprašanje zaposlovanja tistih, ki bodo zaradi avtomatizacije postali brezposelni, reševalo z zaposlovanjem na tistih področjih, kjer bo narasla potreba po delovni sili, ki bo povezana s posledicami avtomatizacije. Vendar avtorji in propagatorji same avtomatizacije ne skrivajo skrbi, ki jih povzročajo socialne in ekonomske posledice avtomatizacije. Značilno je izrazito pesimistično gledanje očeta avtomatizacije Norberta Wienerja, ker govori o planetu, ki mora propasti, in o brodolomcih, ki morajo v nujnem brodolomu spoštovati potrebne forme človeškega dostojanstva. Enako zaskrbljenost glede socialnih posledic avtomatizacije je izrazil Nobelov nagrajenec Albert Schweizer. Zato je razumljivo, da so se delavske stranke in sindikati zlasti zanimali in se še zanimajo za vpliv avtomatizacije na delovna razmerja. Walter Reuther, eden izmed sindikalnih voditeljev ameriškega delavstva, je precej jasno označil stališče ameriških sindikatov, rekoč: »Vemo. «ia se tehnični napredek ne da preprečiti. Vemo tudi, da sindikalno gibanje, ki je napreden faktor, ne more pre- DR. RUDI KI0WSKY: prečevati znanstvenega napredka. Zato smo avtomatizacijo, ki pomeni pot k povečanju proizvodnje in k ustvarjanju boljših in bogatejših življenjskih razmer, pozdravili. Seveda smo pri tem dolžni paziti na to, da bi realizacija avtomatizacije ne povzročala tistih strahot, ki so spremljale pred več kot 100 leti prvo industrijsko revolucijo in ki so se pojavile takoj po prvi svetovni vojni z uveljavljanjem množične proizvajalne tehnike.« Sindikati so sprožili celo vrsto predlogov, ki jih povezujejo z vprašanjem avtomatizacije, kot so n. pr. letne garantirane plače, prešolanje, spremembe kolektivnih pogodb, spremembe plačilnega sistema, spremembe v strokovni sestavi delovne sile itd. Pri tem so se sindikati na Zahodu sicer dotaknili nekaterih konkretnih vprašanj, ki bodo nedvomno nujno povezana z avtomatizacijo, izognili pa so se do tedaj globlji analizi družbenih sprememb, ki jih nedvomno prinaša s seboj druga industrijska revolucija. Nemška socialna demokracija ugotavlja sicer, da lahko avtomatizacija pripelje do »hudih političnih in socialnih bojev, v katerih se bo odločalo o demokraciji in diktaturi, o miru in vojni, o biti in ne biti«. Ravno tako ugotavljajo vodilni socialnodemokratski teoretiki, da avtomatizacija nujno pripelje k diktaturi monopolističnega kapitala in da so pozicije parlamentarne demokracije ogrožene. Ravno tako ugotavljajo nevarnost za tiste narode, ki ne bodo pravočasno krenili na pot avtomatizacije. Socialnodemokratski ideolog Leo Brandt je postavil na kongresu socialnodemokratske stranke v Munehenu trditev: Gorje naciji, ki bo zaostala! Carlo Schmidt govori na istem kongresu o boju med državo in monopolističnim kapitalizmom in govori o smrtni nevarnosti, ki preti demokratičnim državam. Dokler gre za ugotovitve in predvidevanja posledic avtomatizacije na družbenem področju, se socialno-demokratič-ni voditelji v glavnem strinjajo, nimajo pa nikakega pozitivnega programa za zavestno akcijo delavskega razreda v zvezi z avtomatizacijo. Isti Carlo Schmidt, ki pravilno ugotavlja nevarnosti, grozeče delavskemu razredu, zelo podcenjuje delavsko samoupravljanje, češ da nemški delavski razred nima dovolj izobraženih ljudi v lastnih vrstah, ki bi lahko uspešno upravljali s podjetji. Predlogi zahodnih sindikatov se omejujejo le na paliativna sredstva, kot so zahteva po višjih mezdah, skrajševanje delavnika, povečanje pokojnin, razširjenje socialnega zavarovanja za brezposelnost, organizacija javnih del, znižanje pokojninske dobe in temeljita šolska reforma. Kar se tiče šolske reforme, so si sindikati vlade in kapitalisti edini, da druga industrijska revolucija nujno terja šolsko reformo, ki mora zajeti celotno- šolstvo od osnovne šole do univerze. Danes je praktično že nastala ostra tekma med vodilnimi industrijskimi državami za šolanje čimvečjega števila tehnično zelo visoko izobraženih kadrov. Vodilni gospodarski krogi v ZDA opozarjalo na vodilno vlogo Sovjetske zveze, kateri je uspelo, da je 1. 1950 izšolala na visokih tehničnih šolah 28.000 diplomiranih inženirjev, I. 1955 pa je biio teh že 60.000 poleg 70.000 diplomiranih srednjih tehnikov, šesti petletni načrt pa predvideva za 1960 leto 200 tisoč diplomiranih inženirjev, medtem ko je v ZDA leta 1955 diplomiralo komaj 22.000 inženirjev. V Angliji pride na milijon prebivalcev. 57 diplomiranih inženirjev, v ZDA 136, v Nemčiji 86, v Švici 82, v Avstriji 47, v Sovjetski zvezi pa nekaj nad 280. Vprašanje tehnične inteligence je že v drugi industrijski fazi, kaj pa šele v tretji, nujno povezano z naraščanjem delovne storilnosti. Sedanji vojni minister in predsednik nemške komisije za atomsko energijo v Zapadni Nemčiji je nedavno izjavil, da se danes bije bitka hladne vojne v predavalnicah tehničnih visokih šol in da je Sovjetska zveza na tem, da to bitko dobi. Zahodnonemška vlada je nedavno ustanovila poseben inštitut za formiranje tehničnih kadrov, ki ima za začetno nalogo, da bi nemške visoke šole dale letno okoli 18 tisoč bodisi' diplomiranih inženirjev ali pa srednjih tehnikov. S tem v zvezi so tudi velikanski izdatki, ki jih dajejo danes industrijsko razvite države za znanstveno raziskovalno delo. Tako so n. pr. ZDA dale 1. 1956 za 21 milijard nemških dotacij in imajo organiziranih okroglo 250.000 znanstvenikov, medtem ko so jih imeli 1. 1936 komaj 46.000. Bitka za povečanje storilnosti dela, za nova tržišča je torqj polnem teku. Avtomatizacija, ki je nedvomno revolucija na tehničnem področju, bo imela svoje posledice tudi v proizvajalnih odnosih. Glasilo nemških komunistov je zato pravilno opozorilo, da bo avtomatizacija imela svoje posledice ne samo v kapitalističnem svetu, marveč tudi v socialističnih državah, ker bo treba dobro razmisliti o rjujnih posledicah uvedbe avtomatizacije za delovna razmerja in na izpremembe na drugih področjih proizvajalnih odnosov. Vprašanje avtomatizacije, ki zajema v industrijsko razvitem svetu že področja nekaterih industrij, pri nas za zdaj še ni tako aktualno. Je pa vprašanje, ki se glede na mednarodno gospodarsko povezanost vsega sveta tiče tudi nas. Zato je prav, da tudi mi spremljamo razvoj' tega vprašanja, zlasti njegove posledice za razvoj industrijsko zaostalih držav, za pravilne odnošaje med socialističnimi državami z bolj razvito tehniko in socialističnimi državami, ki glede tega zaostajajo, ker bo od pravilnega stališča socialističnih držav odvisno, ali bo avtomatizacija prinesla množicam delovnega ljudstva velike koristi ali pa začasno obdobje novega pomanjkanja in bede. O), IZri^tav, moj dom Rad hodim na hribe na strme gore im više ko pridem tem ljubše mi je. Kaj je za slovenskega alpinista in planinca lepšega in bolj osrečujočega, kakor so trenutki, kio kot zmagovalec nevarnih prepadov, strmih sten in stez, počiva vrh Trigla- gora iz apnenca in dolomita ga obdaja kot njegovo spremstvo. V tej visoki gorski skupnosti prevladuje Triglav v svoji veličastni lepoti. Tako je verna podoba svobode, samostojnosti in usodne povezanosti jugoslovanskih narodov, ki njih ozemlja po večini namaka hči njegovega pogorja in ledenika. Šele v drugi polovici 18. stoletja je človeška noga prvič ve, najvišje gore Jugoslavije, stopila na njegov razgledni Nad njim ni nobene človeške sile in skrbi, ki bi ga težila. Globoko pod njim leži vsakdanji svet s svojimi velikimi in malimi težavami. Telesno in duševno sptfoišeeri se človek samozavestno in z občudovanjem ozira na gorske orjake vzhodnih Alp v sosednjih deželah. In če mu je vreme milo, potem ujame njegov pogled sivi odsev Jadranskega morja. Triglav je najlepša gora Jugoslavije. V severozahodnem kotu Slovenije se vzpenja do višine 2.863 metrov med zelenim tokom reke Save in med kamnito zibelko bistre Soče, ki ga veže z sinjim morjem. Triglav ne stoji osamljen. Nebroj drugih strmih visokih vrh. Tako dolgo so častitljive bele žene, naklonjene sicer siromakom in pastirjem, s kamnitimi plazovi in nalivi ter toč'o odbijale vsakogar.,, ki je hotel prodreti v cvetoči gorski raj. Tako dolgo so uspešno ščitile svoje varovanke - bele koze ob visokih stenah Triglava med Sočo in Trento-. Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je z zanosom opeval Triglav.' Naš naj večji pesnik Prešeren pa ga je proslavil s svojo pesnitvijo »Krst pri Savi bi«. Ko je Baumbachoiva epska pesnitev »Zlatorog« seznanila evropske narode s prekrasno pravljico, ki jo je ustvaril bistri duh triglavskih in trentarskih lovcev, je Triglav zaslovel po vsej Evropi. Triglav je s svojo lepoto visoka pesem jugoslovanskega gorskega sveta, hkrati pa visoka šola jugoslovanskega alpinizma. F. M- Bekstian pri nas 2e to leto bodo v Novem Sadu začeli graditi tovarno de-kstrana. Lani so že izdelali 50 kg čistega dekstrana, ki je popolnoma zadostil kemičnim in kliničnim analizam. Kakor je znano dekstrah uporabljajo pri transfuziji krvi namesto krvne plazme. Delajo ga iz sladkorja in ga lahko proizvajajo v neomejenih količinah. Prvi dekstran domače proizvodnje so izdelali s predelavo sladkorja v sladkorni tovarni v Vrbasu. »Turistični priročnik« V izdaji zagrebškega »Pri-vrednega vestnika« je te dni izšel turistični priročnik. V njem je pregied kopališč, zdravilišč, letovanj počitniške zveze, p.la- Kolesa, mopedi, rollerji ali vespe, kakor koli jih že imenujemo — avtomobili... Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vidimo vse to. Vsak LJJ trt LU O S IU s o -J < h— trt D e s e t let INSTALACIJE trt UJ a 8 LU <3 < H trt Z s H IU trt LU O . 8 LU O trt Z s UJ trt LU O 5 LU O < trt z "s fc t/3 LU e Mnogi naši ljudje poznajo usluge montažnega podjetja »Instalacija«, toda malokdo pozna zgodovino tega podjetja, pa čeprav je morda vseh deset let nazaj sprejemal njegove usluge. Podjetje »Instalacija« praznuje namreč te dni deseto obletnico svojega obstoja. Razvojna pot »Instalacije« je tako pestra,-kot jo ima le malo gospodarskih organizacij. Obdobje desetih let je kratka doba za zgodovino, za naša podjetja in tudi »Instalacijo« pa pomeni zelo mnogo. V teli letih se je iz majhne delavnice razvilo danes veliko obrtno podjetje »Instalacija«. Iz skromnih dokumentov, ki so ostali, je razvidno, da je prišlo podjetje v organizirano poslovanje šele 1. septembra 1946. leta. Dotedanja Uprava kovinskih podjetij pri MLO Ljubljana je kot operativni vodja ustanavljala podjetja tako,- kot so narekovale potrebe, rastoče v zvezi z obnovo raznih stavb ter pozneje z graditvijo novih stavb na področju Ljubljane. Prvi zametek »Instalacije« je zaznamovan v februarju 1946. leta. Takrat so v skromni delavnici v kleti v Beethovnovi ulici 3 delali trije delavci. Nekako v istem času so ustanovili gradbeno podjetje »Megrad«, ki je imelo v svoji sestavi tudi kleparsko delavnico Žitnik na Ambro--ževem trgu. V avgustu 1946. leta se je delavnica na Anil-o-p-em niča iz Beethovnove ulice se je preselila tja in se je združila v enotno podjetje. Število zaposlenih se je dvignilo na deset. Prvega septembra 1946. leta je bilo ustanovljeno Mestno kleparsko podjetje in se že naslednjo pomlad združilo z delavnico na Ambroževem trgu. Kmalu za tem ustanovljena Direkcija gradbenih lesnih in kovinskih podjetij, je pričela pogajanja z obrtnikom Hudnikom za odkup celotnega instalacijskega podjetja na Miklošičevi cesti 28. Do kupoprodajne pogodbe je prišlo 25. julija 1947. Od tedaj že govorimo o Mestnem kleparskem in instalacijskem podjetju s sedežem v Slomškovi ulici štev. 4. Bralec iz tega spozna, da je podjetje nastalo iz štirih delavnic v času od 1. septer ’ ra 1946 do 25. julija 1947. Tako v letošnjem maju, ki je v sredini med tema datumoma, »Instalacija« praznuje deseto obletnico ustanovitve. Še en pomemben dan v obstoju tega podjetja datira iz začetnega razdobja: februarja 1950. leta je bil izvoljen prvi delavski svet v tem podjetju in prevzel podjetje v upravo in se takoj skupaj z vsem kolektivom lotil težavnega dela. Primanjkovalo je materiala, delovne sile. Gradbena dejavnost pa jc bila vedno močnejša, prav tako potrebe po izvedbi instalacijskih in kleparskih del. Podjetje jc širilo svoj obseg. Odločili so se za zidavo lastnih delavnic in do novembra 1954. leta so zgradili nove obratne in "pravne prostore, v katerih je podjetje danes združeno pod eno streho in pod imenom »Instalacija«. Naj vam številkami: še to prikažemo s 1946 1956 Število zaposlenih 30 160 Promet na 1 zaposlenega (index v •/•) 100 3719 »Instalacija« je podjetje obrt-niško-uslužnostnega značaja. Ne more se ponašati s serijsko proizvodnjo pač pa s številnimi in kakovostnimi uslugami. Z izvršenim delom pri montaži vodovoda, centralnih kurjav ter kleparskih del na raznih objektih, stanovanjskih stavbah, hotelih, zdravstvenih ustanovah in tovarnah širom Slovenije, med katerimi so:sedemnadstropni stanovanjski blok ob Titovi cesti v Ljubljani, Lj ubij ruske mlekarne, Bolnišnica v Idriji, bloki v Šiški itd. To delo so opravili delavci »Instalacije«. Velja omeniti, da podjetje vsako leto vzgoji 12 novih kvalificiranih delavcev, tako potrebnih za vsa ta dela. To pomeni v 10 letih 120 strokovnjakov! Priznanje podjetju pomeni priznanje celotnemu kolektivu. zlasti na sedemnajstim tovarišem, ki delajo v njem že polnih deset let, za kar so dobili od kolektiva spominska priznanja. 362-57 IT > O m s o m trt 3 l/> H » > O ZZ m s O m trt m 3 ninskih, otroških in delavskih počitniških dom-ov. Moremo reči, da smo s to knjižico popolnoma uspeli, kljub temu pa je v turističnem priročniku zbranih orecei podatkov, kje bodo lahko naši delovni ljudje najceneje preživet; svoj dopust. V času, ko si zaradi visokih cen v večjih gostinskih obratih človek beto glavo, kje bi z majhnimi izdatki preživel svoj dopust, je turistični priročnik še toliko bolj dobrodošel. V njem je, kakor smo. dejali, seznam tistih manjših gostinskih podjetij, kjer bodo naši delovni ljudje za majhen denar udobno preživeli svoj letni oddih. To nam hkrati tudi zagotavlja, da je še pom,o neizkoriščenih možnosti in da bi lahko še razširili domači turizem. Sedež »Privrednega vestnika« Kra$ je vsaka pokrajina, v kateri je delovanje vode prestavljeno s površja v notranjost či* stih votliikaviih apnencev, kjer ustvarja jame. Medtem k0 na kameni tem površju ostajajo lijakaste vrtače z rdečo prstjo. V jamah večkrat nastanejo podori. Kupi skalovja zajeizijo reko. ki se spremeni v jezero. Kadar voda doseže strop, nastane »sifon«, ki večkrat raziskovalcem onemogoči nadaljnje prodiranje. je v Zagrebu. Zato so najbolj točn; podatki o hrvaških gostinskih podjetjih. Iz drugih republik je v knjižici le manjši de) krajev. V glavnem So obdelali le tiste, za katere so dale podatke turistične organizacije in Turistična Zveza Jugoslavije. T0 je pomanjkljivost priročnika, saj bi lahko tudi za kraje iz ostalih republik izdelali natančen pregled vseh tistih gostinskih obratov, kjer so vsi pogoji za ceneno letovanje. Namesto da nenehno ugotavljamo »da naši ljudje ne bodo šlj na letovanje izven svojih •stanovanj«, bi biip veliko bolje, če bi navedli vse tiste kraje, kjer stroški letovanja odgovarjajo denarnim sposobnostim povprečnega delovnega človeka. S tem priročnikom pa Sq izdajatelji le delno uspeli. Z. S. Morje in sonce, zdravje, veselje in. . brezskrbna mladost KAJ PA TRIGLAVSKI MUZEJ? ZA ALI PROTI? Ni zgolj slučaj, da so se bohinjski fužinarji, dolinski pastirji in trentarski divji jovci že zgodaj uvrstili v zgodovino evropskega alpinizma. Naša pisana planinska zgodovina sega preko 200 let nazaj. Slovenci so polnih devet let prej, preden je Balmat pripeljal dr. Paccarda na streho Evrope Mont Blanc, stoptoi na vrb »snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja«. Bohinjski fužinari; «<1 se z ranocelnikom IVillnro-.tzerjem povzpel; na vrh Triclava 22 let preje preden sta brata Klotz pripeljala svoje na vrh Velikega Kieka — Grossglockner. Pionirji . slovenskega alpinizma so bili na Triglavu po.nih 87 let preje, preden je uspelo Edvardu Whymperju ukrotiti piramido bogov Materhorn. Slovenci smo zgodaj odločno posegli v zlato dobo alpinizma. Tudi kasneje so naše planince in alpiniste zastopali doma in v tujini ljud- Tiho šume prostrani gozdovi, prijeten je mirni hlad sredi mogočnih dreves, če se pa nakopičijo oblaki, se skrijemo v šotor in poslušamo drobne deževne kaplje, ki trkajo na naš skromni domek. je, ki so v gorništvu nekaj pomenili. Zdaj so planinci na Jesenicah prijel; za delo in začeli ustanavljati Triglavski planinski muzej. Nastalo je vprašanje kje naj stoj;' naš centralni planinski muzej, k; ga kot kulturno ustanovo resnično potrebujemo. Aii naj ■bodo redke in dragocene planinske zanimivosti in znamenitosti skrbno spravljene v Zlatorogu, bodočem osrednjem domu lovcev in planincev. ribiče^ in gozdarjev v Ljubljani, ali "naj b0 centralni planinski muzej urejen na blejskem gradu ali v Bohinju ati pa naj ga uredimo v Trenti, kjer s0 živeli slavni trentarski vodniki. Slovenci moramo čuvati pred pozabo in uničenjem dokumente naše planinske zgodovine, jo posredovati našim gorniškim bodočim rodovom. Slovenci naj bi podprli pobudo Jeseničanov in jim nudili moralno pomo-č pri ustanavljanju triglavskega planinskega muzeja na Jesenicah. Z © kakšne so tvoje pravice P iz delovnega razmerja ( © Odgovpr najdeš »DELAVSKI ENOTNOSTI« Vi .1/1: xi>’ Kako očistimo mastne madeže Prav gotovo vedo vse naše gospodinje, kaj jim je storiti, kadar opazijo na oblekah masten madež. S krpo, ki so jo namočile v čistem bencinu, drgnejo po tistem delu obleka, kjer je madež. Večkrat pa se jim zgodi, da je na tkanini ostala sled čiščenja. Zato ho pač mnogo bolje, da bodo obleko očistile takole: umazano mesto na tkanini bodo prepojile z bencinom, nato pa pokrile z nekaj listi pivnika, ki ga bodo na madež pritisnile z mrzlim 'likalnikom. Cisti bencin bo mast raztopil, p umik bo posrkal ves bencin in na obleki ne bo ostalo nobenega sledu. Kazalo bi pripomniti še to, da je treba čistiti obleko kolikor mogoče daleč proč od ognja, da se ne bi bencin vnel. Žaga za železo Tudi liste žage za železo moramo skrbno hraniti. Na mizi, kjer je polno raznovrstnega orodja, se nam *i£±2| kaj lahko zgodi, da se bodo pokvarili zobje lista ali pa da bomo list kam založili. Temu se izognemo tako, da list enostavno pritrdimo na okvir žage, to pa obesimo na steno. Le tako bomo lahko vzeli v roke nepoškodovano žago ob vsakem času. r lz odpadkov tehtnica Čeprav se vam bo zdelo, da .ie na sliki nekakšna igračka, pa je vendarle prava tehtnica, ki jo je moč napraviti iz lesnih odpadkov. Iz nekaj deščic bomo napravili stojalo in zgornji vzvod. Stojalo bomo izdelali v obliki obrnjene črke T. Na zgornjo stran stojala bomo pritrdili vzvod. Da pa bi se lahko vzvod prosto gibal, bomo na stojalu napravili zarezo za naslonjalo, prav tako, kot to vidite r.a naši sliki. Konstrukcija je sila enostavna. Povedati je le treba, da naj bo naslonjalo na sredini vzvoda, prav tako mora biti tudi obtežen z železom ali svincem. Tehtnico bomo s pridom uporabili pri tehtanju majhnih predmetov. Namesto žarnice ventilator V trgovinah prodajajo različne ventilatorje. Med njimi je najbolj zanimiv, a obenem malo znan majhen ventilator, katerega , lahko zavijemo v vsako žarnično grlo. To pomeni, da ga lahko po mili volji premeščamo. Ventilator porabi toliko električne energije kot navadna žarnica (60 W). Iznajdljivost Kadar hočemo izmeriti kak visok predmet smo večkrat pred težko nalogo. Z eno roko moramo držati palico z merilnim' trakom, z drugo pa bi morali označiti točno višino. Včasih nam to le s težavo uspe. Pa sl lahko tudi drugače pomagamo. Na koncu merilnega traka je majhen obroček. Tu bomo pritrdili žico, žebelj ali svinčnik in skoraj brez truda nam bo uspelo označiti točno višino. Poseben likalnik Ljudje, ki veliko potujejo si bodo veliko pomagali z majhno napravo, ki ima obliko ščipalk. To ie prav za prav električni grelec. Obe plošči grelca sta narejeni iz pločevine. Njune robove krepko stisnemo s pomočjo močne vzmeti. Ko segrejemo obadva »likalnika« vtaknemo hlače, ki smo iih preje malo ovlažili, med obe plošči. Nato nekajkrat potegnemo grelce po vsej dolžini gube. Hlače bodo v trenutku zlikane. O m s O m trt z Crt > o m s O m trt m H trgu osamosvojila in tudi delav- • DESET LET »INSTALACIJE« - DESET LET »INSTALACIJE« - DESET LET »INSTALACIJE« * DESET LET »INSTALACIJE« m H ' Sl. MAJA 1957 gg ST. 23 KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« ILF IN PETROV Slovenska prevodna književnost beleži v prevodih iz sovjetske književnosti mnoga odlična dela, čeprav bi ji lahko očitali, da je večkrat prevedla kakšno delo, ki je s tem zavzelo prostor drugega, važnejšega dela. V posebni meri velja to za sovjetsko humoristično in satirično književnost. Ta ima v svojem seznamu odlična imena kot Vladimir Majakovski, Mihail Zoščenko, Jevgenij Za-mjatin, Benjamin Kaverin in druga. Med najodličnejše avtorje te zvrsti pa lahko prištevamo prav lija Ufa in Jevgenija Petrova. Njun roman Zlato tele pa Dvanajst stolov in Enonadstropna Amerika so dela, ki v svetu morda nimajo pomena samo kot satira na napake v sovjetskem sistemu, ampak so pomembni popularizatorji sovjetske književnosti Pri nas obeh avtorjev skoroda nismo poznali. Dozdaj smo imeli v glavnem prevedeno samo novelo »Kako se je rojeval Robinson«. Zato je Državna založba Slovenije odločila, da izda Zlato tele, nato pa še Dvanajst stolov. Medtem ko je Majakovski z ostrega ideološkega stališča podvrgel kritiki napake v sovjetski družbi, so mnogi drugi avtorji bolj komično obravnavali zaletelosti prvih povojnih let. Tu je predvsem omeniti Zoščenka, ki je šel po mnenju uradnih krogov predaleč in je zato moral izginiti. Tudi Ilf in Petrov sta prikazovala sovjetsko življenje bolj s komične strani in sta morda prav zato imela neko prednost pri inozemskih bralcih. Toda tudi ona dva sta postala žrtev razmer. »Kako se je rojeval Robinson« je njuno zadnje delo, v katerem sta še podajala kritiko sovjetskih razmer. Osrednja oseba »Zlatega teleta« je Ostap Bender, ki ga avtorja imenujeta veliki kom-binator. To ime sta mu dala zaradi tega, ker vse svoje sile posveti le temu, kako na lahek način priti do bogastva. Bender ni risan črno-belo> ampak sta avtorja razumela, da mu je treba dati tudi simpatične poteze. Tako se glavna oseba romana ne pokaže kot nekak izrazit-zajedalec, ampak bolj kot človek, ki je iz prenapetosti zabredel na pot, ki ni pot sovjetskega ljudstva. S Petrovem, ki je bil prav tako rojen v Odesi in je bil brat znanega humorista Valentina Katajeva, sta se tako navezala drug na drugega, da je Petrov na pripombo ob Ufovi smrti, češ da se tako drži, kot bi njega pokopavali, odgovoril: »Saj me! To je tudi moj pogreb«. Po prijateljevi smrti se res ni več vrnil k humorju, ampak je postal urednik lista Ogonjok. Med drugo svetovno vojno je deloval kot potilistkar in je 1942 padel ob evakuaciji Sevastopola. Pisatelja so mnogokrat spraševali, po kakšni metodi pišeta v dvoje. Vendar na to vsekakor zanimivo vprašanje nista nikoli dala jasnega odgovora. Več sta povedala o smi-slu humorja. V šaljivi obliki sta odgovorila na vprašanje, zakaj pišeta šaljivo, kaj neki je smešnega v dobi obnove. »Smeh je greh,« govori resen državljan. »Da, smejati se ne smeš! nasmihati ne! Kadar gledam to novo življenje, ta napredek, mi ni do smeha. Molil m, molil!« »Pa saj se midva ne smejeva tja v en nan,« sta ugovarjala. »Najin namen je — sa-satira predvsem za tiste, ki ne razumejo °°be obnove«. »Satira ne more biti smešna,« ugovarja ,tr°gi tovariš in odide domov, da nadaljuje roman v šestih zvezkih z naslovom »Dol z Zajedalci!« Onadva pa sta si pomagala tako, da sta *ned pisanjem »Zlatega teleta« ves čas mislila na podobo strogega državljana: »Kaj pa, če se bo to poglavje zasukalo na smešno? Kaj bo dejal strogi državljan?« Konec koncev sta sklenila: a) napisati kar se da vesel roman, b) če bo strogi državljan ponovno izjavil, da satira ne sme biti smešna, prositi državnega tožilca tov. Krilenka, da omenjenega državljana kliče na odgovor po členu kazenskega zakonika, ki govori o »puhloglavosti z vlomom«. Ko boste prebrali ta roman, mislim, da jima boste dali prav. Za r&zliko od njega je prikazan Aleksander Ivanovič Korejko, ki je izrazit parazit. V posmeh njegovim izkoriščevalskim nagonom pa si Korejko ne ve nič pomagati z nagrabljenimi milijoni. To sta osrednji figuri ob katerjh nanizata avtorja vso panoramo sovjetskega življenja v prvem obdobju graditve. Velik del svojih opisov posvečata nastanku birokratizma, ki je pozneje zavzel tak razmah v Sovjetski zvezi. V podjetju Herkules, pri katerem nobeden ne ve, s čim se pravzaprav bavi, je zaposlenih veliko število uslužbencev, ki jih zlepa ni mogoče najti v njihovih uradnih prostorih. Kadarkoli jih kdo išče, dobi stereotipen odgovor: Pravkar je bil tukaj ali pa: Takoj se vrne. Zato je v neki meri razumljivo in avtorja celo odobravata, da Ostapu Benderju s tako lahkoto uspevajo njegova izsiljevanja. V takih primerih nastopa Bender kot nekak zdrav razum, ki s svojo, čeprav nepravilno usmerjeno dejavnostjo, pomeni kritiko lenih in po svoje izkoriščevalskih uradnikov. Nesmrtni so prizori v filmskem podjetju, kjer ima vsak nenavadno težko funkcijo, ne da bi vedel točno povedati, v čem je. Višek birokratizma predstavlja direktor Polihajev, ki smatra za višek svojega življenja izum številnih gumijastih žigov, ki mu nadomeščajo živo dejavnost. Ob koncu sta si avtorja privoščila šalo tučli na Benderjev račun. Ko »Veliki kombinator« namerava pobegniti v Romunijo, na lastni koži doživi »prednosti« kapitalističnega reda in se prisiljen vrne spet v Sovjetsko zvezo. Ob koncu moramo orrieniti. še posebnost, redko tudi v svetovni književnosti, namreč, skupno pisanje obeh avtorjev. Pisatelja sta se spoznala v listu »Smehač«, ki se je pozneje preimenoval v »Čudaka«. Po raznih peripetijah je tja prišel Ilija Ilf, s pravim imenom Feinsilberg, ki se je rodil v Odesi in si služil kruh v različnih poklicih. Ko je postal sodelavec lista »Smehač«, je tam našel Jevgenija Petrova, s katerim sta se kmalu spri-jateljila in začela skupno pisati pod imenoma Fjodor Tolstojevski in Hladni filozof. Iz te dobe izvira zbirka s celo vrsto povesti »Iz življenja mesta Kolokolamska«. Nekaj novosti Prescot VVilliam H.: Osvojitev Peruja, V Ljubljani, Cankarjeva založba, 1957, str. 537. Knjiga je v nekem smislu nadaljevanje Pre-scotove slavne knjige »Osvojitev Mehike«, čeprav je seveda samostojno delo. Toda čas je isti. To je doba velikih, osvojitev, ki je napravila iz Španije najbogatejšo velesilo tedanjega sveta. Pustolovcem sledijo uradniki, državniki, misijonarji, ki v bojih s prvotnimi prebivalci napravijo iz te zlate dežele — krvavo deželo uporov in nasilja. Sagan Fraucois: Dober dan, žalost. Koper, Lipa, 1956, str. 91. To je roman mlade francoske pisateljice, ki ga je napisala z osemnajstimi leti. Pisateljici priznavajo velik talent, kot stilistki in pisateljici, čeprav ji mnogi očitajo tudi nemoralnost in cinizem. Knjiga je napisana z izredno tankim čutom za opazovanje in z zelo zrelim pogledom na ljudi. Twain Mark: Tom Sawyer, detektiv. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1957, str. 83. Kdo ne pozna mladega navihanca Toma Sawyerja. V tej povesti pa zvemo, kako se je mladi Tom izkazal kot pravi tajni policist, kako je odkril in razkrinkal pretkanega zločinca in rešil svojega že čisto zmedenega strica sramotne smrti na vislicah. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del VI. Knjiga 3. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1956. Ta knjiga obsega dokumente partizanskih in okupatorjevih poveljstev v razdobju od junija do avgusta 1942. Simič Novak: Kaj vse prinašajo reke. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1957, str. 300. V romanu nam avtor oriše svet, v katerem je zrasel — to je Bosno, in sicer v prvem in tretjem delu romana. Drugi del in tudi najboljši del govori o Batinem kombinatu v Zlinu, o Tomažu Bati- in njegovem bratu in še o celi vrsti ljudi, ki so razen Tomaževe žene Lide le igračke v rokah vsemogočnega gospodarja. 1 11 I 1 ; ' 1 : l UTRINKI S PRODUKCIJE DRAMSKE ŠOLE Več kot bi pričakovali Vse okoliščine so bile take, da sem pravzaprav z nejevoljo in kar precejšnjim nezaupanjem dočakal začetek. Zmeda s časom, polprazna dvorana, netočnost, odpiranje in zapiranje vrat, šušljanje in škripanje s stoli, kup otroča-di, ki se je prerivala med vrstami, kričanje na dvorišču, — vse to je ustvarilo vzdušje, ki ni bilo nič kaj podobno tistemu skrivnostnemu pričakovanju teme, gonga in dviganja zavese v gledališču. Imel sem občutek kot da sem zašel na miting, kjer ne vedo, ali bi začeti ali ne. Tema. V dvorani so se ljudje udobneje namestili. S šumom, ki je tako značilen, se je zavesa počasi odpirala. Medtem ko je napovedovalec s prijetnim glasom govoril o delu gojencev, nas uvajal v oilje in namene šole in seznanjal s programom produkcije, so se v temi odra porajali obrisi teles in obrazov. V svetlobi reflektorjev so se nam nastopajoči predstaviti in se spet umakniti, kot napeta, moči in volje polna obljubljajoča gsio-ta v ozadje, v temo. Res, učinkovit pozdrav, ki smo ga z navdušenjem sprejeli dn ki je v hipu izbrisal začetno nerazpoložen j e. Lepa Vida. Ne Prešernova. Ljudska pravljica. Živa — sočna — blizu. Večni problem žene — dekleta — mladosti, neizpolnjenih sanj, želja, ko-prnenj. Nič umetelnega in lepo pripovedovano. Toplo, človeško, občuteno. Prva predvajalka: Vitko, svetlolaso, mlado dekle. Polna moči, prešernega veselja, ljubezni. Udržana v tugi, vzvišena v kesanju. Polna bolečine v domotožju, ganljiva v resignaciji. Zvonek glas, lep, kultiviran govor. Druga: Materinsko mehka. Baržunast glas, žametne oči z bisernim leskom. Govori s srcem, Njena tožba za otrokom je pretresljiva. Vsa zlomljena, klone v šepetu kot lastovka s strtimi kriti. Prepriča. Gane do solz. Mehkozvoč-na z malce nejasno izgovorjavo. Tretja: Vida v neprijetni, pa vendar resnični (tudi resničniU podobi. Globok rezko doneč, jezljiv glas. Čutiš narečje kako sili navzven. Preračunljive obrvi, oster nos, čutna usta. Občutja so neiskrena. Preračunana na učinek. Tri podobe ene ženske. Razklanost — potrojeno®!. Lepo pokazano. Uspelo pripravljeno. — Kettejeva pesmica. Mehka, sanjava. Koprneča in vabeča. Le, da je bil fantič zanjo prešibak. Mogoče ne intelektualno. Pač pa čustveno. Grem zapovrstjo? Ne- Po vtisih. Živo mi je v spominu drugi trio v odlomku Remčevih Užitkarjev. Kmečko — naturalističen. (Skoraj že C mokar.'-zar in Ušperna. Pa ne tako hudo. Nilti v tako nerodnem pomenu). Malce preveč kmeti-ško in premalo kmečko. Prva trojka je bila izrazito študijska. Lepo je nakazana rast: učeno (da ne rečem — priučeno), igrano in — doživljeno. Prav zares: Tretji nastop je bil več kot prepričujoč. Naravnost pretresljiv v svojem globokem protestu proti krivici. F. G. Lorca. Krvava svatba. Maksimalna zbranost, strast, mogočna kot hudournik, pa občutna le v pogledu, skopih kretnjah in vročem, žehtečem glasu. Prvi par: Viharen. Čustva se prelivajo. Hrume prek ustnic. Besede sikajo — sekajo. Dlani se krčijo.. Kot ujeti ribi v mreži, iz katere ni rešitve. Drugi: Bohoten. Mogočen v brezuspešnem reševanju nerešljivega spopada volje, konvencionalnih dolžnosti, želja in pravice telesa. Tretji: Udan, ves prepojen z ljubeznijo. Pozabljajoč na vse okrog sebe. Samo dva sta na svetu. Samo eden še. V splošnem spet ženske močnejše ket moški. (Posebne omembe vredna je partnerka v drugem paru. Mogoče je bila ta res edina nevesta. Sofoklej. Grški zbor. V živec sega. Pretresa. Srhi te spreletavajo. Himna človeku-. Verjetno bi bilo dosti stvari bolje izvedenih, pa nobena tako močno občutena in s takim (nepr eračun a nim) učinkom. Prešernov Krst pri Savici. Brez Uvoda. Ogromno delo in ogromno dela. Resnično — težaško delo za učitelja in za Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je pripravil v Beogradu prvi seminar za predavatelje in organizatorje delavskih in ljudskih univerz. Udeležilo se ga je 85 tovarišev iz vse Jugoslavije. Namen seminarja je' bil posredovati izkušnje izobraževanja odraslih in seznaniti udeležence s praktično uporabo audiovizualnih pripomočkov (magnetofon, film, dia-film, grafoskop, stenski list, flanelograf itd.). Zlasti zanimiva so bila na seminarju predavanja ekspertov UNESCO. V njih so razen ostalega načeli vprašanje, kako objektivno meriti uspehe pni izobraževanju odraslih. O tem pri nas še nismo mnogo razmišljali, še manj pa seveda za to storili. Predavatelj g. Joseph Ra-vain, Francoz, je to predavanje zaključit nekako takole: Če nekdo predava in ničesar ne doseže, potem je bolje, da gre rožice sadit ali pesmice- pisat. Če pa s predavanjem nekaj doseže, potem nekaj je, kar pa je, se da tudi meriti. — Morda bi kazalo tudi pri nas posvetiti temu nekaj več pozornosti. Naši predavatelji so v glavnem obravnavali teoretična ' vprašanja s področja izobraževanja odraslih. Nekatera predavanja so bila prav zanimiva. Tako na primer predavanje dr. M. Ogrizoviča, ki je zelo nazorno gove-ril rxxy*xxxx)nr*"xxxToooooooooooooocooocxxxxxx)ooocxx ^X)Q00(XX]C)Ocoooooocooooofvy i vvirofv-rannrtnnntxxYX300QCXX)00000(Xrax:4CXXXXaXXXXX>OOra Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republdš-ki svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana Cuferjeva ulica 1. — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici -v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.